GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELf\N LETNIK 18 ŠTEVILKAH 1 2. DECEMBER 1979 V letu 1978 smo na pobudo Odbora za obmejno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije pričeli s sodelovanjem s firmo BENECO iz Čedada, na področju izdelave in prodaje smučarskih palic. Razen s proizvodnjo smučarskih palic razpolaga ta firma tudi z možnostmi organizacije proizvodnje športne obutve (tudi smučarske) ter športne konfekcije. Prav na tem pod- ročju želi narediti tudi naslednji razvojni korak. Vse dejavnosti te firme se dobro ujemajo ali dopolnjujejo z našim programom, odpirajo nam nove izvozne in uvozne možnosti ter širitev naše dejavnosti. Poleg naših čistih ekonomskih interesov s takšnim sodelovanjem krepimo tudi položaj naše manjšine v Italiji, zato smo 27. XI. 1979 z njimi podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. Z leve: 1. tov. Eržen Janez, predst. mcdohč. gosp. zbornice Kranj, odgovoren za obmejno gospodarsko sodelovanje; 2. tov. Stane Rozman, predst. gosp. zbornice Slovenije odgovoren za obmejno gospodarsko sodelovanje; 3. g. V. Svetina — predstavnik Slov. gosp. zbornice iz Trsta; 4. g. Benini, tehnični direktor firme »BENKCO«; 5. g. L. R. MARCON, gl. direktor »BENECO«; 6. gl. direktor Elana tov. Dolfe Vojsk; 7. dir. TOZD Smuči tov. Vinko Bogataj; 8. dir. TOZD Trgovina tov. Matjaž Gmajnar; 9. dir. TOZD Športna orodja tov. Alojz Pintar Slovesen podpis pogodbe Podpis pogodbe »ELAN« - »BENECO« iz Čedada, Italija Pri podpisu pogodbe so sodelovali tudi: tov. Sitar Rok, preds. DS-DO Klan, tov. Janko Smole, preds. Sind. sveta Radovljica in lov. Kosel Tone, preds. KOOS Klan (sedijo — obrnjeni proti nam) Analize tričetrtletnih obračunov gospodarjenja POSLOVNI REZULTATI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V DEVETIH MESECIH LETA 1979 Uvod Periodični obračun preteklih devet mesecev je temeljnim organizacijam združenega dela podlaga za načrtovanje ukrepov in smeri delovanja v naslednjem letu. V zadnjih treh mesecih leta se namreč poslovni rezultati ne morejo več bistveno spremeniti, čeprav prav letos pričakujemo, da bodo poslovni rezultati zadnjega tromesečja nekoliko slabši, kot so bili v prvih treh tromesečjih leta, in to iz razloga, ker ukrepi, sprejeti v začetku drugega polletja na področju cen in zunanje trgovine — v tretjem tromesečju še niso mogli pomembneje vplivati na poslovne rezultate temeljnih organizacij združenega dela. Prav na področju cen je opaziti v zadnjem času izreden skok, predvsem v storitveni dejavnosti; razumljivo pa potegne to za seboj tudi povečanje cen surovin in izdelkov, to pa v končni fazi slabi našo akumulativno sposobnost; manj sredstev bo ostalo za naše prepotrebne sklade za obratne namene in osnovna sredstva. Če torej želimo, da ti vplivi, na katere nimamo neposrednega nadzora ne bodo preveč globoko zarezali v našo gospodarsko bit, potem moramo aktivirati vse rezerve, ki so znotraj temeljnih organizacij. 1. CK KOTNI PRIHODKK, PORABKJKNA SRKDSTVA, DOHODKK Vse naše temeljne organizacije združenega dela so v devetih mesecih letošnjega leta dosegle 586,407.269 din celotnega prihodka, v primerjavi s celotnim prihodkom lanskega istega obdobja je letošnji 47% višji. V primerjavi z načrtom za leto 1979 pa je letni načrt celotnega prihodka dosežen s 57%, sam izvoz pa 75%. Vpliv celotnega prihodka prvih petnajst dni letošnjega leta je v devetih mesecih komaj šc vredno omeniti, rast celotnega prihodka iz tega naslova, tj. vštevanje celotnega prihodka iz preteklega leta, bi se na ta račun povečala za polovico indeksne točke. Na rast celotnega prihodka so vplivali naslednji elementi: — fizično povečana prodaja, — kvalitetna sprememba v strukturi prodanih proizvodov, — višje cene, predvsem v temeljni organizaciji plastika, in športno orodje. Strukturno je celotni prihodek v devetih mesecih letošnjega leta oblikovan takole: Naziv 1979 ind . abs. vrednosti letni načrt doseženo 79/78 79/Načrt 1. Prodaja doma 39,5 41,5 41,2 154 57 2. Izvoz 3. Prihodki v okviru 31,1 21,7 28,4 135 75 OZD 23,5 31,8 21,1 132 38 4. Svobodna menjava 5. Udeležba v 5,2 4,5 5,7 161 73 skupnem dohodku 0,1 — 0,6 616 6. Izredni prihodki 0,6 0,5 3,0 777 356 Pri prihodkih v okviru organizacije združenega dela opazimo nazadovanje iz razloga, ker je s 1. januarjem 1979 prišlo do reorganizacije v delovni skupnosti spremljajočih služb, iz katere je nastala temeljna organizacija združenega dela vzdrževanje, nekatere dejavnosti pa so se priključile delovni skupnosti skupnih služb. Zaradi tega je prav takt) opaziti pri delovni skupnosti skupnih služb rast celotnega prihodka. Prihodki v okviru organizacije združenega dela pa dokazujejo šc dodatno trditev, da je Elan in njegov proizvodni proces, tj. proces proizvodnje temeljnih organizacij, nefazni, oz. temelji na končnem proizvodu. Porabljena sredstva so bila obračunana v skupnem znesku 382,177.499 dinarjev, od lanskih istega obdobja so višja za 45%. Porast je relativno manjši kot pri celotnem prihodku. Nižja rast od celotnega prihodka gre v celoti na račun stroškov porabljenih surovin in materiala ter amortizacije po predpisanih stopnjah, saj se je večina drugih stroškov povečala nad rastjo celotnega prihodka. To še posebej velja za rast stroškov neproizvodnih storitev in druga povračila, kakor tudi stroškov proizvodnih storitev, izredno so sc razmahnili stroški kooperacije. Po obračunu porabljenih sredstev so temeljne organizacije združenega dela v Elanu ugotovile 204,229.770 din dohodka. V devetih mesecih letošnjega leta je doseženi dohodek v primerjavi z lanskim višji za 52%, letni načrt pa je dosežen s 70%. Posamezne temeljne organizacije združenega dela so v doseženem dohodku udeležene takole: 1979 Temeljna organizacija 1978 -------------------------------- načrt doseženo 1. smuči 36,0 45,0 41,4 2. športna orodja 15,3 14,8 15,3 3. plastika 10,0 8,5 9,3 4. trgovina 6,1 6,5 6,3 5. inštitut 4,7 3,4 42 6. vzdrževanje 17,0 11,8 12^1 7. delovna skupnost 10,9 9,0 11,4 Za leto 1979 načrtujemo izvoz v višini 9.830 $ in uvoz v višini 8.575 $. Zaradi specifičnosti naše proizvodnje smo močno vezani na uvoz surovin. Domačim proizvajalcem se zaradi majhnih količin ne izplača proizvajati zelo zahtevnih, kvalitetnih materialov za naše potrebe, vprašljiva pa je tudi kvaliteta. Kljub temu smo v smeri nadomestitve uvoženih surovin z domačimi v zadnjih letih dosegli lepe rezultate. 2. RAZPORKDITEV DOHODKA Razporeditev dohodka nas zanima predvsem s stališča uresničevanja začrtanih razmerij, večjega deleža za akumulacijo — za sklade in manjšega deleža drugih oblik porabe v do- hodku. Za preverjanje skladnosti opravljene delitve in razporeditve dohodka z začrtano smo uporabili pregled, ki ga bomo kasneje tudi navedli. Doseženi dohodek smo razporedili na tri osnovne deleže: — akumulacijo, ki zajema del dohodka za amortizacijo, obračunano nad zneskom po predpisanih stopnjah, del čistega dohodka za poslovni sklad in za razširitev materialne osnove dela, del čistega dohodka za rezervni sklad, druge potrebe in druge sklade; — čiste osebne dohodka in skupno porabo delavcev, ki zajema del čistega dohodka za čiste osebne dohodke in del čistega dohodka za prehrano delavcev, za regres za letni dopust, za stanovanjsko graditev in za druge namene skupne porabe; — skupno in splošno porabo in druge obveznosti iz dohodka, ki zajema davke in prispevke samoupravnim interesnim skupnostim iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz osebnih dohodkov delavcev in vse druge obveznosti, ki v skladu z zakonskimi predpisi bremenijo dohodek. Izhodišče je razmerje razporeditve dohodka v lanskem letu, za uresničitev načrtovanih razmerij moramo v letošnjem letu povečati delež akumulacije, medtem ko se morajo deleži drugih oblik porabe v dohodku zmanjšati. Poglejmo si pregled opravljene razporeditve dohodka v devetih mesecih letošnjega leta: Za KI. A N kot celoto Plan Realizacija Elementi opazovanja 1979 30. sept. 30. sept. 1978 1979 1. ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 17,1 19,6 16,0 3. delež za osebne dohodke in skupno porabo 50,7 48,6 46,8 4. delež za splošno in skupne* porabo in druge namene izven TOZD 32,2 31,8 37,2 Za temeljno organizacijo smuči 1. ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 16,0 15,3 14,7 3. delež za čiste osebne 45,6 43,9 dohodke in skupno porabo 48,3 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven 39,1 41,4 TOZD 35,7 Za temeljno organizacijo športna orodja 1. ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 14,7 14,6 12,8 3. delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo 51,5 50,6 47,2 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD 33,8 34,8 40,0 Končna kontrola smuči Elementi opazovanja Plan - Realizacija 1979 30. sept. 1978 30. sept. 1979 Za temeljno organizacijo plastika 1. ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 18,6 18,0 16,8 3. delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo 44,6 51,1 40,8 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD 36,8 30,9 42,4 Za temeljno organizacijo trgovina 1. ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 16,4 31,1 21,1 3. delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo 31,3 37,0 36,7 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD 52,3 31,9 42,2 Za temeljno organizacijo inštitut 1. ustvarjeni dohodek 100.0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 23,1 19,8 16,5 3. delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo 56,3 52,2 49,8 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD 20,6 28,0 33,7 Za temeljno organizacijo vzdrževanje 1. ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 18,8 24,3 17,1 3. delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo 51,9 45,3 45,4 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD 29,3 30,4 37,5 Za delovno skupnost skupnih služb 1. ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100,0 2. delež za akumulacijo 3. delež za čiste osebne dohodke 22,4 28,5 20,3 in skupno porabo 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven 70,5 63,1 67,7 TOZD 7,1 8,4 12,0 Splošno ob tej temi razporeditve dohodka velja zapisati, prvo; naše temeljne organizacije poslujejo pozitivno, da pa še vedno ne dosegajo tolikšne akumulacije, ki bi bila nujno potrebna za normalno poslovno življenje. Tej ugotovitvi pa sledi druga, da je splošna in skupna poraba še vedno v rasti, in da se topo-glednih pokazateljev ne da posploševati. Vzrok za takšno stanje je iskati v dveh smereh: — varčevati bolj kakor doslej z ustvarjenim dohodkom znotraj temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote, — instrumentarij obdavčitve dohodka temeljnih organizacij ni stimulativen, veliko obveznosti za samoupravne interesne skupnosti ima za osnovo prispevno osnovo, kar je znatno več od davčne osnove, ki ima upoštevano tudi stimulacijo za izvoz. Ne smemo mimo ugotovitve, da smo letos oproščeni polletne obveznosti plačila posebnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nižje stopnje prispevkov za izobraževanje in raziskovalno skupnost. Istočasno pa bodi zapisano tudi negativna ugotovitev, da plačujemo izredno visoko stopnjo prispevka za železniško infrastrukturo. Prvič zato, ker je za to skupnost predpisana prispevna in ne davčna osnova in drugič, ker obveznost za plačilo dodatnega prispevka nastane za temeljno organizacijo takrat, ko je dosežen kvorum delovne organizacije ne pa temeljne organizacije, kar menimo, da bi bilo edino pravilno, ker je obveznica za plačilo le-ta in ne delovna organizacija. Druge obveznosti iz dohodka, ki v skladu z zakonskimi predpisi bremene dohodek, znašajo 65,2% več kakor lani, kar pomeni, da je njihova rast hitrejša od rasti dohodka samega; s tem v zvezi pa se je povečal tudi njihov delež v dohodku Med tEJfcESS L' d°hL)dka "ft P^bcj omeniti predvsem ki iih r raj tollkšne kakor polovica sredstev obveznosti b Th if ™zsiriu-‘v materialne osnove dela. Med obveznosti iz dohodka, ki rastejo hitreje kakor dohodek so tudi obveznosti za bančne provizije in storitve ’ tisti def klT- °bV^n,°f iz dohodka tudi dohodek, služb V devp^fh Pldci ° storitev delovni skupnosti skupnih plač a I e za de In IT letošnjega leta so temeljne organizacije vef kakoMani T / PnOStl 33'168-143 d'"> kar je 61% v-rn. r r . : povečanje gre predvsem na račun že imeno- naslednje fSe^6 * ' *' 19?9’ k° S° V delovno skupnost prišle obrat družbene prehrane, — služba kakovosti. 3. OSEBNI DOHODKI ^ de.vet!.h mesecih letošnjega leta so vse naše temeljne organizacije zdruzenega dela namenile za osebne dohodke 87 7S6 180 Sv za S vK °d1’ S lakH° ,raTrcdi,vijw JC raSt osebnUi dohod- osebnih John t ' d0h0dka- K|jub temu P;* rast izplačanih ki sn v vt M u- nc do?ega rasti cen življenjskih stroškov, ki so st. v istem obdobju povečali za 24,0%. čunski' tHm>K|P°datkU je P‘)trebno dodali 'udi to, da smo v obra- sswt kSjc Wv^arerizgradnje — Povprečni mesečni osebni dohodek je dosežen z 6 729 '•"* m k-»r repub^ko povprečje 4. SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO Povečana reprodukcijska sposobnost je predpoeoi za kv-i-itetni razvoj. Kljub izredno povečani amortizaciji tako po predpisanih stopnjah kakor po povečanih, nam dosežena sredstva za in ' !mCnV ne zad°ščajo. Ce upoštevamo vedno nove vos, POtre .P° lzho|jšanju proizvodnih zmoglji- vosti istočasno pa vemo za ze sprejete obveznosti iz naslova kreditov, nas dosežen, rezultati na tem področju delitve ne morejo sredst vi h za olfra t n ^ P°Udariti našo Potrcb° P° kvalitetnih sredstvih za obratne namene, temu bomo v prihodnje morali nameniti vec pozornosti in skrbi nas vseh. ZAKIJUČEK Če nam služi devetmesečno gospodarjenje in njegovi dosežki za izhodišče pri planiranju za leto 1980., ki je zadnje v tem srednjeročnem načrtu, potem velja naslednje: — načrtovati tisto in toliko, kar smo zares sposobni doseči; — posebej moramo paziti pri vseh tistih postavkah načrta, ki pomenijo trošenje ustvarjene nove vrednosti, pa ne samo tu, že mnogo preje moramo vsi skrbeti, da bo vsa poraba skrb- no trošena in dobro naložena; trdimo, daje splošno nemogoče izvozne rezultate izboljšati ob istočasnem rigoroznem zmanjševanju uvoza, da pa je res, da ekonomski odnosi s tujino vplivajo na našo plačilno bilanco. Ko imamo vse to pred seboj, bomo v načrtu za leto 1980 posebej izpostavili nalogo za prihodnje leto, s katero bomo še izboljšali svojo in s tem širšo družbeno plačilno bilanco s tujino. Pavel KODER, pravnik polovica sani bo izdelanih v izvedbi sedala iz oprli 5. LIKVIDNOST, MEDSEBOJNA ZADOLŽENOST šuie turir*PH*iPrKCH Polletju zaPisali, da se likvidnost poslabšuje tudi sedaj ob devetmesečnem poročanju ne moremo uco- irav' posehT8^ 'Zh0ljŠanja- Nepiačum Prihodki naraščajo, še skeea leta RrS J Pr'meHamo z decembrskimi podatki lan-n t . U,P0r,abe.’ pn Plaeevanju medsebojnih obveznosti med uporabniki družbenih sredstev, menice, kot plačilnega sredstva, ne bi zmogli zadostiti temeljni zahtevi zakona da moramo svoje obveznosti poravnati v 15-dnevnem zakonskem roku. Elan m vse njegove temeljne organizacije so za vsako nelikvidnost izredno občutljive še posebej zato, ker je njihova fn?LSfiin hZOn U-merjena- ZaU) nas vsak odmik od načrta temeljnih smernic se posebej močno prizadene. prvo leto nad pričakovanji 6 POSLOVANJE FIRME ELAN - AVSTRIJA Nasa hrma v Bruci — Avstrija je pričela z rednim poslovanjem in proizvodnjo v februarju letošnjega leta. ,i.. k,!pekonHmskega elaborata po upravičenosti naložbe izhaja, da bo firma normalno poslovno zaživela po preteku 3 let od ustanovitve. Podatki o njenem 9-mesečncm poslovanju, nam povedo, .A,e ./••• J?!™* rtalizirJI,e Pr<,daie prodano izdelkov firme Avstriji 9,47%, prodaja izven Avstrije pa obsega 84,22%. ,f8°vsjte8a bJaga l>a je udeležena v celotni prodaji ,56%. Ustvarjeni dohodek je bil razporejen takole: 91,05% ki osebne dohodke in obveznosti iz njih, 6,79% za obresti od premije*’ "e s,r°*kt' in °’15% /JI »»varovalne Plačilni promet firme vodimo preko bank v Celovcu. Vsi vSTf" ki o, hili nait>,i /a iz8radnj<) tovarne zapadejo v odplačevanje 82. oz. 83. leta. ’ Vse kapacitete firme so prodane, načrtujemo, da bomo do konca leta dosegli proizvodnjo 160.000 parov smuči. V tovarni je zaposlenih 125 delavcev, od tega v režiji 9 in v trgovini 2 delavca. noiiuun Janez pri aeiu v kotlovnici Jubilanti za 10,20 in 30 letno delo V ponedeljek, 26. 11. 1979, so bile v sejni sobi podjetja podeljene jubilejne nagrade delavcem, ki v Elanu delajo neprekinjeno 10, 20 in 30 let. Poleg nagrad so delavci, ki so v Elanu nad 30 let, prejeli tudi plakete. Le_-te so bile podeljene še delavcem, ki so dopolnili 30 let neprekinjene delovne dobe v letih 1978 in 1977. Podelitev nagrad in plaket so se udeležili skoraj vsi jubilanti, glavni direktor, direktorji TOZD in predstavnika ZK in KOOS Elan. 10 let neprekinjene delovne dobe so dopolnili naslednji delavci: Ambrožil Lucija Bregar Fani Bulovec Erika Dragan Milka Eržen Alojz Golob Danijela Gregorič Franc Hanžič Janez Hladnik Darinka Klavžar Angela Klavžar Marko Kokalj Pavla Kunčič Dora Lapuh Andrej Langus Dušan Mlakar Antonija Palovšnik Ivanka Peinkicher Alojz Podlipec Amalija Požar Viljem Pristov Ivana Radovan Franc Resman Jože Rozman Jože Selčan Vinko Sitar Angela Stojanovski Slavko Širovnik Slavica Štefelin Anton Tajnikar Majda Toman Slavko Vogelnik Jurij Vrečko Maks Vilman Terezija 20 let neprekinjene delovne dobe so dopolnili: Andrejka Magda Babič Franc Boštjančič Amalija Bulovec Franc Časar Kristina Časar Marija Čufer Filip Dragan Nežka Erman Alojz Iskra Karel Janc Marija Janša Stanislav Korbar Emilija Koren Magdalena Korošec Julijana Legat Marjan Maček Tončka Mohorč Marija Mrak Angela Mravinc Ana Pavlič Angela Polajnar Vinko Razinger Terezija Regovc Justina Resman Andrej Šubic Jožefa Vidic Antonija Zupan Jože 30 let neprekinjene delovne dobe so dopolnili: Babič Franc Knafelj Slavko Plakete za leto 1977 in 1978, ko so dopolnili 30 let neprekinjene delovne dobe, so še prejeli: Potočnik Vinko, Benedik Jože, Grmovšek Tončka, Kolman Tatjana in Mencinger Oton. Vsem delavcem še enkrat iskreno čestitamo! M. Z. Babič Franc je neprekinjeno zaposlen v Elanu 30 lei. Doma je z. Brezij, kjer je postavil svoj dom. Bil je eden tistih pionirjev dela, ki so takoj v povojnem obdobju nosili najtežje breme graditve naše domovine. Že kot interniranec v času okupacije je pretrpel muke in preganjanje, zato se je še bolj zagrizel v delo v svobodni domovini — v Elanu. V vseli lelt 30 letili je kot KV mizar delal na odgovornih delovnih mestih. Najprej v telovadnem orodju, v strojni Ob 29. novembru v Elanu vsako leto slavijo tudi tisti člani kolektiva, ki z. Elanom že 10, 20 ali 30 let povezujejo svoj delovni vsakdan. Tudi letos so jim sodelavci pred praznikom pripravili skromno slovesnost in tokrat je bil med njimi tudi urednik »Naše smučine«, tov. Knafelj. Trideset let v nekem kolektivu je kar dolga doba in v tridesetih letih doživi in preživi človek mnogo težkih, pa tudi lepih trenutkov. Tov. Knafelj je v Elanu začel kot pomožni skladiščni delavec v skladišču surovin, postal skladiščnik, nato pa je bil sedem let materialni finančni knjigovodja. Devetnajst let je delal v planskem oddelku kot planer materiala in kot vodja planskega oddelka. Zadnja leta pa opravlja v naši delovni orgu- delavnici smuči, v razrezu lesa, v brusilnici orodja zdaj pa dela v Inštitutu kot izdelovalec prototipov. Iz. leta v leto je prevzemaI odgovornejša dela. V brusilnici orodja je bil zaposlen celih 14 let, na sedanjem delovnem mestu pa je tudi že kar 10 let. Specializiral se je, saj ima vrsto bogatih delovnih izkušenj, ki so potrebne predvsem v inštitutovi prototipni delavnici. To mu je obenem tudi priznanje za izkazano zaupanje pri delu. Je še vedno vitalen, tih in miren, čeprav vedno dobre volje. V teh 30 letih je preživel v Elanu marsikaj grenkega, pa tudi nekaj prijetnih uric. Zraste! je z Elanom in doprinesel bogat delež pri razvoju in vzponu do današnjih dimenzij. Vztrajal je in še vztraja na delovnem mestu, čeprav ■ga od upokojitve loči le še dobrih 14 mesecev. Zadovoljen je z vsem, posebno pa še z dobrimi občutki, da je opravil družbeno koristno delo, pri tem pa si je ustvaril tudi svojo eksistenco. Želimo mu še naprej vse dobro, predvsem pa zdravja, da bi po dobrem letu stopil v zasluženi pokoj in ga dolgo čil in zdrav užival. nizaciji — in lahko bi rekli, da sicer nehvaležno in zahtevno delo opravlja uspešno — dela (Nadaljevanje na 6. strani) in naloge organizatorja samoupravljanja in informiranja. Torej dolga in uspešna pot razvoja od fizičnega dela do zahtevnega dela na povsem drugačnem področju. Kako so ta leta minila v delu, v dostikrat težkih razmerah, od skromnih začetkov v še mladi tovarni do današnje delovne organizacije, ki je poznana daleč izven meja naše domovine? Kot se je skozi svoj obstoj razvija! Etan od obrtne zadruge v današnjo moderno tovarno, tako so se z njim razvijali ljudje, ki z njim vztrajajo skoraj od začetka. Za tov. Knaflja je bilo na tej poti morda najpomembnejše obdobje, ko je opravljal svoje delo v planskem oddelku, saj je bilo to delo resnično zahtevno in naporno. Skozi vsa leta Elanove mladosti se vleče nit samoupravljanja in tudi na tem področju je bil tov. Knafelj z.elo aktiven. V preteklosti je bit večkrat član delavskih svetov, upravnega odbora in drugih samoupravnih organov. Potrditev njegovega dela in priznanje zanj je prav gotovo red dela s srebrnim vencem, ki ga je prejel 1. maja 1976. S samoupravljanjem in njegovimi dolžnostmi v samoupravnih organih pa je povezano tudi njegovo sedanje delo, saj mu bogate izkušnje na tem področju omogočajo resnično k oor d ina cijo sa m on pr a v ne dejavnosti v celotni delovni organizaciji. Ko govorimo o tov. Knaflju, pa prav gotovo ne moremo mimo njegove vloge, po kateri ga skoraj najbolj poznamo. Vsak nov član kolektiva skoraj vedno dobi prvo pred- stavo o Elanu iz našega glasila »Naša smučina«. Vsem nam pa je »Naša smučina« postala že tako naša, da pozabljamo, da to delo v glavnem opravlja samo en človek — naš urednik. Kmalu bo dvajset let, kar se povsem amatersko ukvarja z. novinarskim delom. V začetku je bila »Naša smučina« skromen interni časopis, danes pa je to sodobno glasilo, ki tudi navzven dokaj široko posreduje informacije o naši mednarodno usmerjeni tovarni. Ob »Naši smučini« se človeku skoraj nehote vsili primerjava z glasili drugih delovnih organizacij. Težko je verjeti, da »Naša smučina« ni delo profesionalnih novinarjev, saj njena kvaliteta in vsestranskost prav gotovo dosegata poklicno raven. Vsekakor pa je s svojimi izkušnjami na tem področju naš urednik postal že povsem poklicni novinar. Dokaz za to je tudi članska izkaznica Društva novinarjev Slovenije, ki jo lahko dobijo le ljudje Z zares bogatimi izkušnjami na tem področju dela. Vse do nedavnega je tov. Knafelj svoje delo kot urednik »Naše smučine« opravljal poleg vseli svojih drugih dolžnosti, danes pa je to sestavni del dela, ki ga opravlja kot organizator sa m oupra vljanja. In pri tem je pomoč, ki jo dobi od svojih sodelavcev, včasih zares zelo skromna! Kot Elanov delegat, pa tudi kot predstavnik svoje krajevne skupnosti je tov. Knafelj aktiven tudi v številnih samoupravnih organih izven naše delovne organizacije. Za visoki delovni jubilej mu iskreno čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov! Dne 17. XI. 1979 so obiskali Elan gasilci iz LIP Radomlje. Približno 45 članov gasilske organizacije tega podjetja sta sprejela tov. Zajc Bojan in tov. Resman Andrej. Po ogledu proizvodnih obratov je bil razgovor med predstavniki obeh društev o problemu požarne varnosti v lesni industriji. Gostje so bili zelo in- presionirani nad razvojem Elana in so povabili tudi gasilce našega ind. gasilskega društva, da obiščejo LIP Radomlje. Po obisku so si gostje ogledali še muzej talcev NOV in grobišče talcev v Begunjah. ing. B. Z. Predstavniki IGD ELAN obiskali »LESONIT« Ilirska Bistrica GASILCI »Lil* RA DOM IJK« V KLANU m Obisk Elanovih gasilcev v »LESONITU« v Ilirski Bistrici 12. XI. 1979 Dne, 12. XI. 1979 smo si predstavniki našega gas. društva ogledali tovarno »Lesonit« iz Ilirske Bistrice. Namen ogleda je bil novi gasilski dom in požarno varstvene naprave v tej DO. S tem obiskom smo vrnili obisk predstavnikov Lesonita, ki so po ' istem vprašanju predčasno obiskali Elan. Lesonit je pred meseci zaključil z izgradnjo popolnoma nove hale za proizvodnjo leso-nitnih plošč. Vzporedno s tehnologijo so rešili tudi problem požarne varnosti v vseh fazah tehnološkega procesa. Vgrajene so najsodobnejše avtomatske naprave za gašenje, ki omogočajo popolno požarno varnost. V delovni organizaciji so za potrebe požarno varnostne službe zgradili tudi nov gasilski dom in črpalno postajo. Ogled nam je zelo koristil, ker tudi pred našim gasilskim društvom stojijo odprte naloge, kot je — izgradnja gasilskega doma in črpalne postaje v Elanu. • „ 7. ing. Zajc Boian Gasilci iz Radomelj v Elanu 17. XI. 1979 6 NAŠA SMUČINA Freds. liili Elan, tov. Langus sprejema plaketo za uspešno sodelovanje gasilcev na proslavi 85-letnice BI*T Tržič 27. X. 1979 Priprave na srednjeročni plan DO Elan 1981-1985 KAZALCI MATERIALNEGA RAZVOJA DO ELAN Na področju materialne proizvodnje je v preteklem obdobju značilno uresničevanje Ustave, ZZD in ostalih sistemskih zakonov v smislu utrjevanja institucionalnih in materialnih pogojev za doseganje sprejetega samoupravnega in družbenega plana in s tem dogovorjenih ciljev in nalog. Za preteklo obdobje je značilno: — stalna krepitev inflacijskih tendenc in splošna nestabilnost vseh gospodarskih tokov, — nov sistem obračunavanja dohodka je bistveno zmanjšal medsebojno zadolženost in s tem prikazovanje fiktivnega dohodka, na drugi strani pa povečalo potrebe po zadolževanju pri bankah za zagotovitev likvidnosti, — uvedba restriktivne politike cen. Zaradi nedoslednega pridrževanja pristojnih organov, je vodilo v praksi do ne-malega števila težav, s tem pa tudi v našem primeru kljub naporom za stabilizacijo je vodilo do stalnega zoževanja go- spodarskih učinkov pretežno zaradi prevelikih odmikov med inflacijo in dvigom naših cen izdelkom, večje povečanje nabavnih cen od prodajnih cen, večje revalorizacije tistih valut — držav, od katerih uvažamo repromateriale kot tistih, kamor izvažamo, — ne malo težav so povzročali zunanji dejavniki od restrikcije uvoza in sistemskih sprememb, ki so uvedli zapletene in zamudne postopke reševanja poslovnega življenja ■s E £ s ;Š ■5 a Os TJ « ° 'čT N c "O 2 03 • — > <5 > — r"- N u 4> Os O •— rj »o ~ E ~ 03 — V • = o •—> N rj N C Cq C3 r C 04 — ra O •= 3 'ra 'c o sSl£aa — - o o > Izvajanje srednjeročnega plana 1976— elementov po nominalnih vrednostih v % 1980 DO Elan kažejo naslednje stopnje rasti razvojnih Element d i o s e ž e n o ocena Dos. (/) st. rasti Plan 76—80 (2) 1976 1977 1978 1979 1980 75—78 76—78 Celotni prihodek 31,3 36,6 51,0 33,2 13,0 39,4 43,6 32,7 Druž. proizvod 18,7 27,7 29,5 27,4 13,6 25,2 28,6 24,3 Dohodek 17,4 28,0 29,7 28,3 12,4 24,9 28,8 24,4 Čisti dohodek 24,1 49,0 35,1 26,1 12,4 35,7 41,9 30,0 Čista proizvodnja 14,3 43,6 30,8 25,1 11,5 29,0 36,8 27,1 Izvoz v £ 32,0 16,0 28,2 5,1 7,1 25,2 21,9 13,7 Uvoz v % —3,0 76,8 35,9 15,8 4,6 32,1 55,0 30,6 Zaposlenost —1,1 4,2 6,7 9,0 2,9 3,2 5,4 5,7 Stroški skupaj 19,9 42,5 36,7 19,8 8,4 32,7 39,6 26,1 — Neposredni stroški 17,6 48,3 53,3 12,9 9,2 38,7 50,7 29,4 — Posredni stroški 21,7 28,1 23,1 26,9 7,7 27,4 30,4 23,5 Investicije v osn. sred. 180,0 136,5 87,7 127,3 —20,5 131,7 110,7 68,3 Popr. up. posl. sred. (3) 23,5 —18,4 153,2 11,0 9,6 36,7 43,7 25,9 Popr. up. obr. sred. (3) 12,6 33,8 251,0 11,4 8,1 37,8 52,4 29,3 Dohodek / zaposl. 19,0 24,7 21,5 17,7 9,2 21,1 23,1 18,1 Dohodek / sredstva (3) —5,5 56,8 48,9 15,6 2,4 —8,6 —10,4 —1,2 Čisti dohodek / zaposl. 27,0 42,5 26,3 15,7 9,2 31,7 34,6 23,0 Akumul. / dohodek 38,8 —29,5 95,4 63,0 14,7 24,1 16,3 26,1 Akumul. / čisti dohodek 31,7 —39,4 88,0 65,4 14,7 14,4 6,3 21,0 Akumul. / sredstva (3) 32,3 10,4 0,0 88,9 17,7 13,4 6,1 25,7 OD -1- skup. por. / zap. 21,6 49,3 22,0 8,9 6,7 30,4 33,9 20,3 Čisti OD zap. 16,2 46,5 9,5 14,0 10,0 23,1 26,0 18,8 ra ■“ S n •- •- ra •- g " “ ■3 = S o 03 iz. c M V N c 'c w F. •—> 4) r" IT u * OJ o c E * N t C O- 03 ^ S| N Materialne okvire in osnovne tokove družbene reprodukcije izvajanja samoupravnega plana posamezne I OZD in DSSS DO Elan v obdobju 1976—1980 oz. zaradi medsebojne primerjave 77—80 kažejo naslednje poprečne letne stopnje rasti razvojnih elementov po nominalnih vrednostih v %: Doseženo 77—78 / Plan 77—80 0 00 1 Cu OC on .ra 'E1 ,n 'ra1 > .N O 'E •o < SS £ O s. O r- . — c r~ £ - « 2 £ S«" 7 5 S. s c ra — S; o a oo _ o “ On 03 O UJ t/) 03 O D. > rj t/i ^ 03 ts N ~0 O c Q.:_ >u -K r £ ON N O ^ o . o w 03 Q_ J§ o a. e •= o ^ ra 5 -S- O o M o o O.J2 C »N « g >tJ — e g O C IT) O r- .E, ' 2 C/) O O TD s-S S « -~ ^ O. » c« > > > 03 5/3 c o "O c U O > O ^ w ‘ST >N .S t- n -E c ** i2 ^ ji 03 _ u a.-= TD . N >> * 13 o g" £ ry/ CT\ 03 0.5 a — C 00 C M • aS o. N O 3 U- 1 t/3 03 - > CJ ustanovitvi je bilo v njej 1199 borcev, imela pa je šest bataljonov. Naslednjega dne se je prvič spopadla z Italijani in jih liudo porazila. Kmalu zatem je opravila znameniti Igmanski marš pri temperaturi — 37 stopinj C. To je bila začetna pot slavne prve udarne proletarske brigade. To ni več samo praznik Jugoslovanske ljudske armade, temveč praznik vseli oboroženih sil, vseh nas— udeležencev v splošni ljudski obrambi. Naše oborožene sile so sestavni del našega ljudstva. Vselej so mu pripravljene pomagati. Naše najmočnejše orožje v koncepciji splošnega ljudskega odpora so ljudje, ki morajo imeti čim več znanja in zavesti. Delovni ljudje dobro vedo, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita poroštvo za nemoten razvoj dela in njihovega življenja, njihovih samoupravnih organizacij in celotne socialistične samoupravne skupnosti. December je mesec, ko pregledujemo in seštevamo naše uspehe ter iščemo nove in boljše poti za prihodnje leto. V tem smislu morajo delati tudi rezervni vojaške starešine. Prvi morajo biti v vseli družbeno političnih akcijah. Pregledajo letne programe dela, ki so obsežni in po navadi v celoti izpolnjeni. K zaključku letnega dela spadajo tudi proslave ob Dnevu JLA, ki jih organizirajo občinska konferenca ZRVS in krajevne organizacije. Temu se pridružujejo tudi aktivi ZRVS v osnovnih šolah, delovnih organizacijah in ostali delovni ljudje. Letošnja občinska proslava bo v Bohinjski Bistrici v domu Joža Ažmana 14. decembra 1979. Organizirana bo združena proslava, ki bo zajemala: — obletnico bohinjske vstaje na Nomenju — obletnico zmage mrtvega bataljona na Pokljuki — obletnico ustanovitve prve redne enote JLA PROGRAM PROSLAVE: — slavnostni govor — kulturni program — podelitev plaket in priznanj — objava o napredovanju oficirjev in nižjih oficirjev Dne 15. 12. 1979 bo komemoracija pred spomenikom žrtev 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki z bogatim kulturnim programom. - Dne 22. 12. 1979 bo velika slovesnost v kasarni Radovljica, kjer bodo kasarno poimenovali po narodnem heroju Antonu Dežmanii-Tončku, ter odkrili njegov doprsni kip. Praznovanje naj bo čim slovesneje, kakor gre velikemu prazniku, posvečeno varovanju najsvetejšili izročil revolucije i n na rod no-osvobodi Inega boja. Blaževič Jordan n. 1 TT N p 2*. VI. q9q Št. Priimek in ime 1 2 3 4 5 6 7 6 9 10 T M 13 1. IANGHR 1 l 1/P 1 T l 0 T 0 6 1/2 ITI , 2» DEBETJAK 0 0 0 0 0 0 0 1 0 ] 1 0. 3. BENEDIČIČ 0 1 0 0 1 1 1 1 0 1”. 4. DRARAH 1/2 1 1 1 1 l 1/2 1 a I. 5. 3LAŽTČ 0 ] 1 0 s\V 1 • 0 0 0 1 it F-6 6. OMEJC 0 1 0 0 0 1 0 1 0 3 8-0 7. . 0 1 D 0 1 0 1/2 0 1 3 1/2 7 8. POTOČNIK 1 1 0 1/2 1 1 1/2 1 1 r7 Tl . 9. BILIČ 0 0 0 0 1 0 1 0 .1 3 8-9 10. KOKALJ 1 1 1 0 0 1 0 0 0 *-6 11. £ Na letošnji krvodajalski ak- 235 članov DO ELAN, kar je ciji, dne 20. XI. 1979 na Bledu skoraj 1/5 zaposlenih in sicer je darovalo svojo kri skupno iz: TOZD Inštitut TOZD Trgovina TOZD Plastika TOZD Športna orodja TOZD Vzdrževanje TOZD Smuči Del. skupnost skupnih služb 12 delavcev 3 delavcev 18 delavcev 30 delavcev 30 delavcev 114 delavcev 23 delavcev Vsem najlepša hvala! Krvodajalci tudi letos številni Naši krvodajalci potrpežljivo čakajo na odvzem krvi 20. XI. 1979 na Bledu Športna rekreacija 6. Športna rekreacija, v času tedenskega oddiha in na letnem dopustu Potrebe po tedenskem počitku so se bistveno spremenile z uvedbo proste sobote in množične uporabe modernih prevoznih sredstev. Revolucionarno vlogo ima pri tem proizvodnja in koriščenje osebnih avtomobilov. To namreč omogoča, da ljudje koristijo ^svoj tedenski prosti čas v prirodi, ki je najčešče daleč od mestnega hrupa, slabega zraka, skratka od vseh neugodnih posledic urbanizacije in industrializacije. Potreba po spremembi okolja za krajši ali daljši čas seveda ne izvira le iz neugodja, ki ga ustvarja urbanizacija, ampak tudi zaradi človekove notranje potrebe. ERIK FROMN o tem pravi, da človek ne more živeti statično, ker ga njegova notranja nasprotja ženejo, da išče ravnotežje, novo harmonijo namesto izgubljene živalske harmonije s prirodo. Ko zadovolji živalske potrebe, ga ženejo ljudske potrebe, ki se razvijajo vzporedno z razvojem kulture. Delavci se seveda ne ukvarjajo z rekreacijo ob tedenskem počitku le z aktivnostjo v naravi. Velik del jih ostane v kraju bivanja in se tu rekrei-rajo na igriščih, v telovadnicah, bazenih, rekreacijskih centrih in parkih. Tako kot je potrebno urediti ceste, promet, zeleno ali vodno naravno površino, daje ljudem dostopna in uporabna za rekreacijo, je potrebno zgraditi Športne in pomožne objekte ter naprave v večjih mestih ali njihovi neposredni bližini. Na izletiščih, ki so v bližnji ali daljni okolici mest, je ob sobotah in nedeljah pri nas vedno več posameznikov, družin, skupin prijateljev ali raznih kolektivov. Tu se ukvarjajo predvsem z aktivnostjo v prirodi, plavanjem ali smučanjem. Z drugimi aktivnostmi kot so na primer lov ali ribolov, ki zahtevajo dražjo opremo pa sorazmerno manj. interes je za omenjene aktivnosti tako intenziven, da so vse prometne poti in prometna sredstva v tej smeri preobremenjena in zato tudi nevarna. Velik interes je še za krajše ali daljše izlete v hribe, gozdove ali turistične centre. Sodobni način dela in življenja pušča človeku sledi utrujenosti, ki je ne more v trenutku odstraniti. Lahko jo le zmanjša, toda prav to kopiči in poglablja notranjo napetost, ki potem v daljšem časovnem razdobju izbruhne v razne deformacije, oslabelost, bolezni ali živčne’ erupcije. Z namenom, da do takih negativnih posledic ne bi prišlo, dobe delavci dopust, ki se v vse večjem obsegu pojavlja v obliki turizma. Dolžino letnega dopusta pri nas obravnava Zakon o delovnih razmerjih in zavisi od delovne dobe, rezultatov dela in socialnih pogojev. Jugoslavija je v zvezi z letnimi dopusti podpisala pri Mednarodni organizaciji dela več konvencij in sprejela več priporočil. Zanimiva so priporočila Mednarodne organizacije dela o letnem dopustu. Priporočilo številka 47 naprimer pravi, da je cilj dopusta dati delavcu možnost za počitek, rekreacijo in razvoj sposobnosti. Dopust preprečuje premočno izčrpanje delovne sile. Ustrezen način izrabe letnega dopusta je v interesu cele družbene skupnosti, zato letni dopust ni pravica, s katero bi lahko delavec ali delovna organizacija svobodno razpolagala. Da letni dopust doseže svoj namen, mora trajati določeno minimalno število zaporednih dni, zato ga razen v primerih, ki so z zakonom predvideni, ni mogoče deliti. Kdaj gre lahko delavec pri nas v teku leta na dopust, zavisi od mnogih — predvsem proizvodnih pogojev. Nekatere delovne organizacije dajejo kolektivni dopust. V tem primeru gredo na dopust vsi delavci hkrati in se dopust podredi izključno proizvodnim nalogam. Kolektivni dopust je v bistvu nehuman in najbolj nedemokratičen, ker se pri tem ne upošteva, kdaj lahko dobijo dopust ostali člani družine, ker se želje delavcev ne upošteva. Eni si žele na morje, drugi v hribe, tretji spet na smučanje, kar pa je seveda odvisno od letnega časa. Kolektivnih dopustov je pri nas malo, razen v šolstvu, kjer pa imajo daljše počitnice poleti in krajše pozimi. Največ organizacij ima dopust urejen tako, da si čas dopusta izbere delavec sam, v sporazumu z nadrejenim v podjetju in člani družine. Seveda tudi v teh primerih pride do nesporazumov, vendar je teh malo. Planiranje dopustov je zahtevna naloga, ki jo v največ primerih opravi kadrovsko-socialna služba, tam — kjer pa imajo službo za rekreacijo, pa ta služba. V vsakem primeru se mora plan dopustov v delovni organizaciji izvesti že takoj v začetku leta, da gredo lahko tisti, ki želijo dopust preživeti na smučiščih, na dopust v januarju, februarju sli marcu, ko so snežne razmere pri nas najugodnejše. V svetu in pri nas je vedno več ljudi, ki žele svoj tedenski prosti čas in letni dopust preživeti nekje izven kraja bivanja, nekje v gozdu, planinah, na plažah, turističnih centrih. Turistični centri se vse bolj spreminjajo v rekreacijske centre, centre s športnimi objekti in tereni, ki omogočajo, da človek uporabi noge, roke in pljuča, da se razbremeni vseh tistih pretresov, ki ga prizadevajo, bodisi v družinskem življenju, delovnem okolju ali v širši družbi. Interes za preživljanje letnega dopusta ali tedenskega oddiha v turističnih centrih je odvisen od višine osebnega dohodka in cene turističnih uslug. Čim nižji so osebni dohodki in nižje cene turističnih uslug, tem več kategorij prebivalcev bo koristilo dopust v teh centrih. Cena turističnih uslug seveda zavisi od ponudbe in povpraševanja, čim kvalitetnejša je turistična ponudba in čim večje je povpraševanje, tem višja je cena uslug in obratno. Zaradi prevelikih razlik med osebnimi dohodki naših delavcev in cenami turističnih uslug naših hotelov v turističnih centrih, je zelo malo ljudi koristilo te usluge. To je vzpodbudilo delovne organizacije, da so za svoje delavce začele graditi lastne počitniške domove, počitniške tabore in izletniška rekreacijska središča. Pritisk interesa za športne, kulturne in zabavne aktivnosti na tedenskem in letnem dopustu ljudi je vse večji, zato se mora tudi ponudba turističnih uslug dopolnjevati v tej_ smeri. Če turistični centri turistom tega ne morejo ponuditi naglo upada interes za te centre. Zaradi teh potreb so pri nas delovne organizacije pričele združevati svoja sredstva v poslovna zkruženja počitniških domov (ALPE-ADRI-ja). Tako kot pri delovni rekreaciji so tudi pri rekreaciji na tedenskem oddihu in letnem dopustu tri pojavne oblike: individualna, usmerjena in organizirana. Za individualno obliko rekreacije na tedenskem oddihu in letnem dopustu je karakteristično, da so posamezniki in skupine, potrošniki le primarne turistične ponudbe, to je naravnih dobrin (sonca, vode, zraka, zelenih in vodnih površin). Iz tega izhaja tudi karakteristična vsebina rekreacije, ki ima najpopularnejše naslednje aktivnosti: izleti in pohodi, igre v naravi, taborjenje, turno smučanje. Za usmerjeno obliko rekreacije na tedenskem oddihu in letnem dopustu je karakteristično, da so ljudje ali skupine ne le potrošniki primarne turistične ponudbe, ampak tudi potrošniki ponudbe rekreacijskih objektov, naprav in rekvizitov. Iz tega izhaja vsebina, ki ima specifično obeležje za: letni turizem z aktivnostmi na vodi in na kopnem, planinstvo in zimski turizem. Za organizirano obliko rekreacije na tedenskem oddihu in letnem dopustu je karakteristično, da so posamezniki in skupine potrošniki primarne in sekundarne turistične ponudbe ter potrošniki organizirane strokovne, tehnične in materialne pomoči. Iz tega izhaja vsebina, ki ima specifično obeležje za: letni delavski turizem, zimski delavski turizem, lov in ribolov, planinstvo in z njim v zvezi planinski pohodi, ter organizirano izletništvo. Dodatek k 6. točki športne rekreacije — del članka, objavljenega v časopisu DELO. Članek sestavil Branko Soban. Pozornost tudi oddihu delavcev Precej pozornosti so namenili tudi razpravi o oddihu delavcev v naši republiki. Po besedah Vlada Žorža, strokovnega sodelavca za šport in rekreacijo pri republiškem svetu^ ZSS, vsako leto organizirano letuje vedno več delavcev. Delovne organizacije iz naše republike imajo v svojih počitniških domovih blizu 25.000 ležišč, od tega 16.000 v drugih republikah, največ na Hrvatskem. To pomeni, da v njih lahko letuje blizu 240.000 zaposlenih. V sindikatih si že ves čas prizadevajo za izboljšanje možnosti za oddih in rekreacijo delavcev. Prav zato so pred časom začeli ustanavljati samoupravne počitniške skupnosti. V občinah, kjer le-te že delujejo, so počitniške zmogljivosti bolje izkoriščene, domovi pa poslujejo s precej nižjimi stroški. Znano je namreč, da so počitniški domovi polno zasedeni komaj 45 do 60 dni na leto. Z boljšim načrtovanjem dopustov in pa s premakljivimi šolskimi počitnicami bi zasedenost domov povečali na 90 do 120 dni v letu. Pri organiziranju letovanja zaposlenih je še vedno precej pomanjkljivosti in težav. Delavski turizem še posebej ovira urbanistična politika v nekaterih občinah ob naši obali. Ponekod namreč sprejemajo take urbanistične načrte, ki skorajda onemogočajo letovanje delavcev. Že sprejeti urbanistični načrti so namreč velika formalno pravna ovira za izdajanje soglasij, dodeljevanje zemljišč, izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter tudi dovoljenj za obratovanje že postavljenih počitniških domov. Vse to seveda še zdaleč ni v skladu z dogovorjenimi sklepi zveznega in republiških kongresov Zveze sindikatov. Tudi o tej problematiki bo tekla beseda na bližnji 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. Filip Praprotnik Iz proizvodnje... Franci Bulovec v prototipni delavnici V TOZD Plastika preizkušajo nov stroj za nanašanje ojačanega poliestra Končna obdelava smuči Jože Mencinger pri obdelavi skakalnih smuči v prototipni delav nici sodelavka v razrezu lesa Drobljenje lesnih odpadkov za dodatni vir energije NAŠA SMUČINA 1 7 /% Elanovo prvenstvo v kegljanju uspelo V petek —23. 11. in soboto —24. 11., ko smo imeli ELANOVO nastop na Občinskem sindikalnem prvenstvu v kegljanju, smo istočasno izvedli posamezno in ekipno sindeka-kalno prvenstvo ELANA, tako da smo upoštevali rezultate Občin, sindikalnega prvenstva. O tem bomo pisali v prihodnji številki, tokrat pa nekaj o našem prvenstvu. Na začetku naj napišemo, da so bili rezultati zadovoljivi predvsem zato, ker je bilo kar osem rezultatov nad 200 kegljev. Nekoliko slabše je bilo v ženski konkurenci, kjer so dekleta precej zaostala za lanskimi rezultati. Presenetili so predvsem tisti kegljači, ki že nekaj časa ne trenirajo redno. Ostali pa so pokazali precej manj kot znajo oz. zmorejo. Vzroki takega rezultata so gotovo v neizkušenosti predvsem mlajših tekmovalcev, oz. slabih rezultatih pri metanju na polno, kar pa lahko tekmovalca stane dobrega končnega rezultata. Pravzaprav pa posamezni boji niso vzbudili takega zanimanja kot ekipni. Saj je lahko ta disciplina odločila končnega zmagovalca tekmovanja »NAJBOLJŠI TOZD — DS NA ŠPORTNEM PODROČJU«. Kot je znano je ekipo sestavljalo pet najbolje uvrščenih tekmovalcev ali tekmovalk iz posameznega TOZD oz. DS, tako da je ekipa lahko bila tudi mešana. Kot je iz rezultatov razvidno, je zmagovalca odločila ravno tekmovalka TOZD Smuči — Bulovec Tinca, ki je z rezultatom 183 kegljev priigrala en odločilni kegelj prednosti pred ekipo TOZD Vzdrževanje. Na sindikalnem prvenstvu ELANA je nastopilo 11 tekmovalk in 82 tekmovalcev iz vseh 6 TOZD in DS, tako da so tudi ekipno bili zastopani vsi TOZD oz. DS. REZULTAT: Ženske — posamezno: 1. Bulovec Tinca, 183 kegljev — SM, 2. Košir Majda, 171 kegljev— DS, 3. Bec Marija, 163 keg. — ŠO, 4. Gosak Darinka, 162 keg. — PL, 5. Kaufman Jožica, 157 keg. — SM, 6. Lavrič Marija, 139 keg. — DS, 7. Jerala Marija, 132 keg. — SM, 8. Jesenšek Vera, 130 keg. — TR, 9. Gomboc Lidija, 11 1 kegljev — SM, 10. Ilc Juriča, 99 keg. — IE, 11. Šimac Anica, 90 keg — PL Moški — posamezno: 1. Pein-kicher Matevž 218 keg. — SM, 2. Urbanc Marjan 218 keg. — PL, 3. Gašperin Janez 215 keg. — VZ, 4. Blažič Alojz 212 keg. — ŠO, 5. Dolar Milan 209 keg. — TR, 6. Hegedič Lado 207 keg. — DS, 7. Debeljak Milan 206 keg. — SM, 8. Legat Zdravko 200 keg. — SM, 9. Kolman Janez 199 keg. — VZ, 10. Hrovat Alojz 198 keg. — VZ, 11. Hanžič Janez 194 keg. — VZ, 12. Šlibar Milan 191 keg. — ŠO, 13. Hrovat Anton 190 keg. — ŠO, 14. Langus Mirjan 188 keg. — PL, 15. Kocjančič Jaka 187 keg. — VZ, 16. Jerala Vinko 187 keg. — SM, 17. Kokalj Rudi 186 keg. — IE, 18. Petrnelj Janez 183 keg. — IE, 19. Kelih Dušan 183 keg. — ŠO, 20. Babič Peter 182 keg. — ŠO, 21. Blažič Franc 182 keg. — SM, 22. Toman Slavko 181 keg. — VZ, 23. Vidic Matevž 180 keg. — DS, 24. Kaufman Vlado 180 keg. — VZ, 25. Praprotnik Filip 179 keg. — IE, 26. Korošec Brane 179 keg. — VZ, 27. Olip Boštjan 179 keg. — TR, 28. Stroj Miloš 177 keg. — VZ, 29. Cimprič Izidor 177 keg. — ŠO, 30. Sitar Rok 176 keg. — SM, 31. Terek Jože 175 keg. — SM, 32. Blažič Tine 174 keg. — TR, 33. Stere Anton 173 keg. — IE, 34. Peterman Stane 171 keg. — PL, 35. Vovk Zvonimir 168 keg. — SM, 36. Cerar Jani 167 keg. — TR, 37. Resman Andrej 166 keg. — DS, 38. Eržen Alojz 166 keg. — ŠO, 39. Heberle Rudi 164 keg. — SM, 40. Pretnar Franc 162 keg. — ŠO, 41. Hrovat Danilo 162 keg. — VZ, 42. Tonejc Niko 161 keg. — VZ, 43. Vrečko Milan 161 keg. — SM, 44. Stroj Zvone 160 keg. — VZ, 45. Purkart Mirko 160 keg. — DS, 46. Dežman Jože 159 keg.— DS, 47. Vidic Miran 159 keg. — IE, 48. Gatej Štefan 158 keg. — ŠO, 49. Hrovat Brane 157 keg. — VZ, 50. Dobida Janez 157 keg. — VZ, 51. Alibegič Arif 156 keg. — PL, 52. Tonejc Jože 153 keg. — IE, 53. Pongrac Franjo 152 keg. — SM, 54. Možina Srečo 151 keg. — SM, 55. Delalija Ante 151 keg. — ŠO, 56. Legat Anton 150 keg. — VZ, 57. Smolej Darko 149 keg. — SM, 58. Gerčar Mirko 148 keg. — VZ, 59. Zupan Drago 147 keg. — IE, 60. Resman Franc 147 keg. — VZ, 61. Podobnik Anton 146 keg. — DS, 62. Benedičič Anton 146 keg. — SM, 63. Arh Franc 144 keg. — SM, 64. Šlibar Avgust 141 keg. — SM, 65. Gregorič Franc 140 keg. — DS, 66. Urh Jože 139 keg. — SM, 67. Justin Anton 138 keg. — SM, 68. Gluhar Drago 137 keg. — SM, 69. Finžgar Primož 135 keg. — IE, 70. Pangerc Silvester 132 keg. — SM, 71. Potočnik Zvone 127 keg. — SM, 72. Kozamernik Stane 127 keg. — IE, 73. Krmelj Rudi 126 keg. — VZ, 74. Ambrožič Maks 125 keg. — VZ, 75. Bešter Jože 124 keg. — SM, 76. Vrečko Maks 119 keg. — SM, 77. Mikič Lado 115 keg. — SM, 78. Glušič Miha 114 keg. — TR, 79. Omejc Vinko 106 keg. — SM, 80. Petrač Stjepan 98 keg. — SM, 81. Bratkovič Mladen 89 keg. — SM EKIPNO: 1. TOZD Smuči — Peinki-cher, Debeljak, Legat, Bulovec, Jerala 994 podrtih kegljev 13 točk 2. TOZD Vzdrževanje — Gašperin, Kolman, Hrovat, Hanžič, Kocjančič 993 podrtih kegljev 9 točk Jjh Elanu drugo Oktober je mesec, ko se pričnejo tekmovanja v vseh podobnih dvoranskih športih, kot je namizni tenis. Tako je tudi tokrat zadnje dni oktobra komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS Radovljica razpisala občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1979. Tekmovanje je organiziral Namiznoteniški klub Lesce — v telovadnici Osnovne šole v Lescah. V nedeljo — 28. 10. 1979 so se tako ponovno srečali vsi ljubitelji sindikalnega namiznega tenisa radovljiške občine. Tekmovanje samo je potekalo v posamezni konkurenci za moške in ženske. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne razrede in sicer: do 27 let, od 27 do 40 let in nad 40 let. Na osnovi lanskoletnih rezultatov so bili postavljeni nosilci, ostali prijavljeni pa so bili razporejeni z žrebom. Igralo se je po pravilniku Namiznoteniške zveze Slovenije —- na dva dobljena seta po izločilnem sistemu do četrtfinala. Zmagovalci četrtfinalnih dvobojev pa so igrali vsak z vsakim za uvrstitev od 1. do 4. mesta. Ostali so bili razvrščeni glede na rezultate svojih nasprotnikov v predtekmovanju. Na tekmovanju je nastopilo 20 tekmovalk in 74 tekmovalcev — ali skupaj 94 članov sindikata iz 44 OOS. Tekmovalke so nastopile le v dveh starostnih razredih, ker za tretjega (nad 40 let) ni bilo dovolj prijavljenih. V prvem starostnem razredu (do 27 let) je sodelovalo 11 tekmovalk, od 3. TOŽI) Športna orodja — Blažič, Šlibar, Hrovat, Kelih, Babič 958 podrtih kegljev 6 točk 4. TOZD Plastika — Urbanc, Langus, Peterman, Gosak, Alibegič 895 podrtih kegljev 4 točke 5. D S S S — Hegedič, Vidic, Košir, Resman, Purkart 884 podrtih kegljev 3 točke 6. TOZI) Inštitut — Kokalj, Petrnelj, Praprotnik, Stare, Vidic 880 podrtih kegljev 2 točki 7. TOZD Trgovina — Dolar, Olip, Blažič, Cerar, Jesenšek 859 podrtih kegljev 1 točka Vrstni red pred zadnjo disciplino tekmovanja NŠTE 79. točk 1. TOZD Smuči 92 2. TOZD Vzdrževanje 76 3. TOZD Inštitut 50 4. DS Skupnih služb 34 5. TOZD Športna orodja 23 6. TOZD Trgovina 23 7. TOZD Plastika 11 Praprotnik Filip mesto v občini tega dve iz ELANA. V prvem kolu je izpadla Bec Marija in tako izgubila možnost ponoviti lanskoletni uspeh. Veliko več sreče je imela Horvatinovič Silvana, ki do četrtfinala ni imela nasprotnice. V finalu pa je prepričljivo zmagovala in osvojila na koncu prvo mesto. V drugi starostni kategoriji nismo imeli predstavnice in zato tudi ni bilo točk in smo tako z le dvema tekmovalkama v ženski konkurenci v končni razvrstitvi zasedli 4. mesto med devetimi ekipami. Tako kot vedno, je bilo tekmovalcev veliko več kot tekmovalk. Nastopili so v vseh starostnih razredih. Naši predstavniki so bili nekoliko slabši kot lansko leto, predvsem zaradi slabih uvrstitev posameznikov in pa zato, ker je bila tudi udeležba slabša. Na koncu lahko ugotovimo, da smo z doseženim drugim mestom v moški konkurenci lahko zadovoljni pa čeprav bi bilo lahko bolje, saj smo zaostali za prvoplasirano ekipo LIP le 11 točk. Teh enajst točk pa bi lahko prinesla dva tekmovalca, ki bi bila uvrščena med prvo deseterico, v kateremkoli starostnem razredu, kar pa glede na kvaliteto nekaterih posameznikov ne bi bilo presenečenje oz. ne bi bilo nemogoče. Po zaključku samega tekmovanja smo ugotovili, da bi z malo več pripravami pred samim tekmovanjem lahko posegli po prvih mestih v vseh konkurencah in pa seveda tudi v ekipnem delu tekmovanja. REZULTATI: Ženske do 27 let: 1. Horvatinovič Silvana 10. Bec Marija Ženske od 27—40 let: 1. Kaiser Jasna LIP-Bled EKIPNO — ženske: 1. LIP Bled 2. ISKRA Otoče 3. SOB Radovljica 4. ELAN Moški do 27 let: 1. Kokalj Borut 3. Potočnik Zvone 11.—16. Praprotnik Filip Dolenc Ivan 17.—31. Radevič Josip Kajdiž Milan Možina Srečo ELAN ELAN 42 točk 38 točk 34 točk 22 točk 20 točk 2 točki tekmovalke tekmovalke tekmovalke tekmovalke Obrtniki Radov. ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN 13 točk 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka 1 točka Moški od 27—40 let: 1. Eržen Lado 2. Urh Jože 5. Kokalj Rudi 13. TonejcJože 16.—28. Dežman Jože Hegedič Lado Cerar Jani Moški nad 40 let: 1. Lap Franci 5. Kozamernik Stane EKIPNO — moški: 1. LIP Bled 2. ELAN 3. VERIGA Lesce (nastopilo 14 ekip). EKIPNO SKUPAJ: 1. 2_ 3. 4. 5. LIP Bled ELAN Begunje ISKRA Otoče VERIGA Lesce ALMIRA Radovljica ISKRA Otoče ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN LIP Bled ELAN 16 točk 9 točk 1 točka 1 točka 1 točka I točka 9 točk 67 točk 56 točk 50 točk 109 točk 78 točk 75 točk 69 točk 23 točk 13 tekmovalcev 12 tekmovalcev 12 tekmovalcev 16 udeležencev 15 udeležencev 14 udeležencev 15 udeležencev 5 udeležencev Filip Praprotnik Zmaga Smučarije in Praprotnika v namiznem tenisu V okvir tekmovanja Najboljši TOZD — DS Elana na športnem področju za leto 1979, spada tudi Elanovo ekipno sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Ravno zaradi tega je nerazumljivo, da je bila na letošnjem prvenstvu udeležba minimalna, saj sta nastopili le ekipi dveh TOZD. Nerazumljivo pa je lahko tudi zato, ker so že s samim številom tekmovalcev ekipe in s samo turnirsko obliko tekmovanja hoteli v maksimalni meri odpraviti vezanost velikega števila tekmovalcev in pa dolgotrajnega ligaškega tekmovanja. Vendar pa kot kažejo rezultati s tem nismo nič pripomogli k razširitvi tega športa na vse TOZD. Kaj je bil vzrok slabe udeležbe še ne vemo, vendar pa lahko sklepamo, da je bila odločujoča prenatrpanost raznoraznih tekmovanj v tem času. ELf\N Ker sta se prijavili le dve ekipi je bilo tekmovanje končano z enim samim dvobojem med Smučarijo in Inštitutom. Le-ta pa je bil izredno napet od začetka pa do konca. Smu-čarija je bila dvakrat v vodstvu, vendar pa je Inštitutu uspelo obakrat izenačiti. Odločilna je bila igra dvojic v kateri sta po izenačeni borbi zmagala tekmovalca Smuči, kar jima je dokončno prineslo zmago z rezultatom 3:2. REZULTATI: Poleg ekipnega sindikalnega prvenstva Elana v namiznem tenisu je v mesecu novembru Namiznoteniška sekcija organizirala še Elanovo posamezno sindikalno prvenstvo. Tako kot v ekipnem delu je bila tudi tu udeležba slaba, saj je nastopilo le šest tekmovalcev in niti ena tekmovalka. Glede na število udeležencev je bil tekmovalni sistem prilagojen tako, da bi bili rezultati čim realnejši. Tako sta se formirali dve skupini s po tremi tekmovalci, od katerih je bil nosilec postavljen glede na lanskoletne rezultate, ostali pa so bili izžrebani v skupini. V teh predtekmovalnih skupinah se je igralo po sistemu vsak z vsakim, tako da je bil dobljen vrstni red v skupini. Prva dva iz obeh skupin sta se uvrstila v finalni del, tako da se je njun medsebojni rezultat upošteval v finalu. Tretje uvrščena iz obeh skupin pa sta se med seboj pomerila za 5. in 6. mesto. Velikih presenečenj ni bilo, če izvzamemo drugo mesto TOZD SMUČI : TOZD INSTITUT Potočnik Zvone Urh Jože Potočni k-Ur h Potočnik Urh Kozamernik Stane Praprotnik Filip Kozamernik-Praprotnik Praprotnik Kozamernik Urha ki je svojevrstno presenečenje. Končna ugotovitev je ta, da na tekmovanja v namiznem tenisu hodijo vedno eni in isti ljudje in ni nikakršnega napredka pri popularizaciji tega športa v naši delovni organizaciji. REZULTATI PREDTEKMOVANJA: SKUPINA A: Potočnik Z. : Kokalj R. (2:0), Kokalj R. : Urh J. (0:2), Urh J. : Potočnik Z. (2:0) SKUPINA B: Kozamernik S. : Rupar S. (2:0), Praprotnik F. : Rupar S. (2:0), Kozamernik S. : Praprotnik F. (0:2) Za S. in 6. mesto: Kokalj R. : Rupar S. (2:0) REZULTATI FINALNE SKUPINE: Urh : Potočnik (2:0), Kozamernik : Praprotnik (0:2), Praprotnik Potočnik (2:0), Urh : Kozamernik (2:1), Pra-protnik : Urh (2:0), Potočnik : Kozamernik (2:1) KONČNI VRSTNI RED: TOZD Smuči TOZD Inštitut 2:0 1:0 Končni vrstni red: 0:2 1:1 1. Praprotnik Filip 2: l 2:1 2. Urh Jože 0:2 2:2 3. Potočnik Zvone 2:0 3:2 4. Kozamernik Stane 5. Kokalj Rudi 13 točk 6. Rupar Stane 9 točk Filip Praprotnik NAŠA SMUČINA 1 9 Slovesna seja IGI) Elan ob Požarnovarnostnem tednu ŠAII Elanovi ekipi prva in četrta na turnirju, ki je bil 25. novembra 1979 v prostorih Iskre mehanike v Kranju. Skupaj je nastopilo 76 moških in šest ženskih ekip, Elanovi ekipi sta nastopili v sedmi skupini. Vrstni red: 1. ELANI.—17 točk 4. ELAN II. — 10 točk Za ELAN I. so točke osvojili po deskah od petih možnih: Vrečko 5, Jerala 3, 1/5 Dragan 4, 1/5 Langus 4. Za ELAN II. so točke osvojili po deskah od 5:Resman Franci 3, Benedičič 2, Blažič F. 3, Omejc V. 3, Ekipa ELAN I. je osvojila pokal in denarno nagrado 600,— din. Po turnirju je bil brzoturnir med igralci obeh ekip. Vrstni red: točke 1. Maks Vrečko 12 1/2 2. 3. Vinko Jerala 9 l/l 2. 3. Tone Benedičič 9 1/2 4. 5. Milan Dragan 8 4. 5. Mirjan Langus 8 6. 7. Franc Resman 4 8. Vinko Omejc 1 1/2 S tema dvema turnirjema so šahisti počastili praznik 29. november in s tem zaključili sezono za leto 1979. Tone Benedičič FIS smučarska tekmovanja v Jugoslaviji 1979/80 FIS smučarska tekmovanja (45) v Jugoslaviji — 1979/80 ALPSKO SMUČANJE: DATUM KRAJ VRSTA TEKME (disciplina) 14.—15. 12. Kranjska gora SL, VSL moški 21,—22. 12. Maribor SL, VSL moški 23. 12. Soriška planina SL moški 5. 1. 1980 Zatrnik SL ženske 6. 1. Kobla VSL ženske 23. 1. Maribor SP-SL ženske 1 .—3. 2. Držav, prvenstvo vse discipline moški in ženske 4.-5. 2. Kranjska gora SL, VSL ženske 4.-5. 2. Krvavec SL, VSL moški 6. 2. Stari vrh VSL moški 23.-24. 2. Sar planina EP-SL, VSL moški 24.-25. 2. Stari vrh SL, VSL pionirji, pionirke 27.—28. 2. ‘Jahorina EP-SL, VSL moški 1 .—2. 3. Mavrovo EP-SK, VSL ženske 3.4. Maribor SL moški 5.-6. 4. Zelenica SL, VSL moški 7.-8. 4. Kope SL, VSL moški /o 1. Vrbnje 2. Plamen 3. Stol 4. Merkur 5. Mošnje 6. JLA Radovljica 7. Donat 8. Kamna gorica 9. Gorje 10. Elmont 11. ELAN 12. Žito Nogomet LESTVICA OBČ. I»RV. V MALEM NOGOMETU ZA LETO 1979 22 14 5 3 107: 45 52 točk 33 22 14 2 6 86: 54 32 30 22 13 4 5 72 49 23 30* 22 12 3 7 84 59 25 27 22 13 1 8 80 77 3 27 22 10 1 11 87 78 9 21 22 8 5 9 59: 65 —6 21 22 9 2 11 55 75 —20 20 22 8 3 12 69 74 —5 19 22 9 0 13 59 80 —21 18 22 4 4 14 57 105 —48 12 22 2 2 18 52 106 —54 6 Praprotnik Filip SMUČARSKI SKOKI: 10,—13. 1. 1980 Maribor 3.2. Planica 16.3. Vlašiči 21,—22. 3. Planica 70 m 70 m ■ 70 m SP — 70, 90 m mladinci SMUČARSKI TEKI: 5.—6. 1. Bohinj 15 km — člani, 10 km članice in mladinci Novice STEN M A RK PO N O V NO »ZLATI SMUČAR« Tretjič zapored je mednarodna zve zn smučarskih novinarjev (A IJS) izbrala Šveda I. Stenmarka zn »zlatega smučarja«. 54 smučarskih novinarjev iz 9 držav je dalo serijskemu zmagovalcu v veleslalomu in slalomu skupno 17 glasov. Tesno za petami sta mu sledila zmagovalka v svetovnem pokalu Annemarie Moser (15 glasov) in Peter Liisclier (11 glasov). Na glasovnicah pa so bila skupaj enajstkrat še imena osem drugih tekmovalcev in tekmovalk. Zlati kipec »Ski-Billy« so Stenmarku izročili 6. decembra v Val-d 'lsere. Dosedanji zmagovalci v tekmovanju zn zlatega smučarja: 1963 Egon Zimmermann (Avstrija), 1974 MarieUe in Christine Goitscliel (Francija), 1965 Jean-Claude Killy (Francija). 1966 Karl Schranz (Avstrija), 1967 Killy. 1968 Nancy Greene (Kanada), 1969 Schranz 1970 Schranz 1971 Annemarie (Moser)-Proll (Avstrija), 1972 Bernhard Russi (Švica), 1973 Gustav Tltoni (Italija), 1974 Thoni. 1975 Franz Klamer (Avstrija), 1976 Rosi Mitter-maier (ZRN), 1977 lngemar Stenmark. 1978 Stenmark, 1979 Stenmark. — Letos bo v Jugoslaviji več smučarskih tekov — maratonov za rekreativce. Prvi bo na Osankarici že 9. 12. 1979, zadnji pa bo »Elanov« tek na Komni —20. 4. 1980. Zahvala Ob težki izj>ubi dragega očeta BOŽIČ FRANCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz delavnice robničenja, za izrečeno sožalje in podarjen denar namesto venca na grob. Žalujoča hči Majda z družino UREDNIŠKI ODBOR: Arh Franci, Urbanc Janez, Kos Marjan, Stare Anton, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Vrhunc Anton, Brejc Nuša, — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Tiska Gorenjski tisk Kranj