22yEMBER 1983 ŠTEVILKAH LETO XVII IMP Glasnik izdaja delavski svet IMP—Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja v 7.685 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37 Ureja uredniški odbor: Iztok Munih (predsednik), Miro D razume rič (namestnik predsednika), Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Janez Rojk, Dragica Rudolf, Katarina Sever in Majda Slapar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.. Sindikat o ukrepih za učinkovitejše poslovanje sozda Koordinacijski odbor sindikata v sozdu IMP je podprl zami-®eli da se v samoupravnih aktih sozda uvedeta dve novosti, ki “»sta prispevali k učinkovitejšemu poslovanju in večji enotno-stj v sozdu. Ti novosti sta obvezno združevanje sredstev za inve-sticije ter solidarnostno združevanje sredstev za tozde, ki imajo gospodarske motnje. To sta dva izmed predlo-S°v, ki jih prinaša gradivo ^Ekonomsko organizacijski nadaljnejga razvoja sozda IMP.« Sindikalna Koordinacija je to gradivo obravnavala v četrtek, 25. oktobra in se je strinjala s stališ-eiT>, kakršnega je zavzel tudi sozdov širši kolegij, da je po-rebno o gradivu še temeljito Opravljati in uveljavljati nJegove zamisli postopno. Pri obveznem združevanju redstev za investicije skup-pomena ni razlogov, da 1 čakali, saj to določa tudi Sanioupravni sporazum o te-!Jeljih srednjeročnega plana. Ve.ndar je to sklep, ki ga v Sozdu nismo izvajali, ker ni bil Konkretiziran način. Zato je Pripravljen predlog, da bi do-Polnili samoupravne akte sozda v okviru razprave, ki se le začela že julija. Vsebina nove dopolnitve je naslednja: Tozdi bodo po Naključnem računu v Interni anki združili po 20 odstot-K°v minimalne in pospešene amortizacije in neto poslov-,loga sklada. Ta združena Sredstva se bodo uporabljala Za izvedbo investici j po sred-n.ieročnem pianu. Če bo ,enar prost, ga bo Interna anka uporabljala za kratko-u°cne namene, učinki takšne Porabe pa se bodo obraču-na ' kot n jen skupni prihodek, a Katerem bo vsak tozd ude-ezen glede na svoj delež, mndikalna koordinacija je dolži|a osnovne organizaciji’ naj o sozdovih aktih, ko odo pripravljeni, temeljito Opravljajo. Člani koordinacije so dobili tudi informacijo, da bo konec decembra pripravljeno gradivo o novem sistemu osebnih dohodkov. Gradivo bo obsegalo nov Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje- in razporejanje čistega dohodka, dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, poleg tega pa še metodologijo za analitsko oceno del in nalog in razvid tipičnih del in nalog. Sindikalne organizacije bodo o teh gradivih, ki jih bodo morale delovne organizacije in tozdi konkretizirati v svojih samoupravnih aktih, pripravile temeljito razpravo s ciljem, da bi sistem osebnih dohodkov v IMP-ju spet poenotili: Na seji koordinacije so obravnavali tudi naloge sindikata pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Opredelili so nekaj najpomembnejših poudarkov, osnovne organizacije pa imajo nalogo, da usmeritve Zveze sindikatov Slovenije pri izpolnjevanju nalog gospodarske stabilizacije vgradijo v svoje programe dela — seveda na osnovi analize problemov, s katerimi se srečujejo v svojem gradivu. Usmeritve Zveze sindikatov Slovenije so bile objavljene v 12. številki Sindikalnega poročevalca, ki je izšla.kot priloga Delavske enotnosti 13. oktobra. Obširnejša poročila o teh temah objavljamo na 2. strani. L. J. Smernice plana za leto 1984 Okrepiti povezave v sozdu V letu 1984 moramo v sozdu IMP uveljaviti tiste elemente, ki bodo krepili medsebojne povezave med tozdi in omogočali razvoj perspektivnih proizvodnih programov, ki jih bomo lahko uspešno prodajali v tujini in doma. To mora biti vodilo sozdovega plana (pa tudi planov v tozdih in delovnih organizacijah), zato so tudi smernice sozdovega plana za leto 1984 zastavljene nekoliko drugače kot doslej in predvidevajo nekatere pomembne novosti. Delavski svet sozda je smernice za plan 1984 sprejel 8. novembra. Pomočnik generalnega direktorja sozda Uroš Korže je uvodoma povedal, da moramo prihodnje leto računati na težavne razmere. Prilivi od del v Iraku bodo manjši, to pa bo vplivalo na realizacijo montažnih, pa tudi proizvodnih tozdov, saj bb treba drugje dobiti devize za uvoz reprodukcijskih materialov oziroma za združevanje deviz, ki ga terjajo domači dobavitelji. Pričakovati moramo še višjfe obrestne mere in omejevanje plasmajev gospodarskih bank, kar bo tudi oteževalo poslovanje. Projekcije, ki so jih naredili v tozdih, kažejo njihova pričako-■ vanja: Da bo IMP prihodek doma povečal za 36 odstotkov, v tujini ga bo zmanjšal za 5 odstotkov, izredni prihodki pa bodo ~ kar za polovico manjši. Ob 25-* odstotni inflaci ji (kar so vzeli kot predpostavko) bo to pomenilo 4,1-odstotno fizično rast realizacije. Število zaposlenih bo večje za 3,3 odstotka, produktivnost pa za 0,8 odstotka. Korže je pri tem menil, da se kljub težavam ne kaže sprijazniti s tako skromno rastjo storilnosti. Pri izvozu se bomo zaradi položaja v Iraku morali sprijazniti s padcem, saj se bosta izvoz opreme za investicijske objekte in izvoz storitev zmanjšala za dobro polovico. Zato pa proizvodni tozdi planirajo skoraj stoodstotno povečanje direktnega blagovnega izvoza, kar bo vsekakor zahteven cilj, ki ga bo tudi nujno uresničiti, če bomo hoteli prislužiti dovolj deviz za potrebne reprodukcijske materiale. Uroš Korže je rekel, da bo treba misliti na izvoz tudi pri in- O delih v Iraku Delavski svet je 8. novembra ponovno razpravljal o osebnih dohodkih delavcev, ki izvajajo investicijska dela v tujini. Za vse delavce v tujini (torej tudi za Alžirijo), velja, da se izplačuje v devizah 30 odstotkov osebnih dohodkov in da se izplačilo deviznega dela osebnih dohodkov zadrži brez obresti za 6 mesecev od dneva izplačila. Dinarski del osebnih dohodkov se izplačuje tekoče. Ta sklep so že prej sprejeli delavski sveti vseh tozdov, ki so podpisali Samoupravni sporazum o razporejanju delavcev na delovišča v tujini. Tozdi, ki izvajajo dela v tujini so sprejeli še dva samoupravna sporazuma in sicer sporazum o začasnem od- blisk je bil proti združitvi s Panonijo I 14. oktobra je le 44,4 odstotka Bliskovih delavcev reklo, da želijo i11 *liskJv s Panonijo. Z načrtovano povezavo zaenkrat torej ne bo nič. Zakaj so ‘i *l>ora j' klavci proti združitvi in kako ravnati v prihodnje, sta bili glavni temi 0-i Hjoraj-?Vcev v Pelek* 28. oktobra. Sklep je bil, da se bo sodelovanje s Pano-Nova ial°’ Knt je bilo predvideno, ker Blisk nima druge možnosti za uspešno ti jasno 1?’ <*a bodo razčiščevali odprta vprašanja in pojasnjevali, kar morda še tri ’ t(‘z pol leta pa bodo referendum ponovili. ;i'i ^N'lo ni ,e'avcev v Blisku se je ude-a-r!0Ž« (n”c')0 zastopstvo »občinskih ül?lkalnepTlstavniki izvršnega in sin-£ „ je syeta), ki so povedali, da ", Pfesenet( 0citev Bliskovih delavcev 111 v ’riške ln razočarala, ker tudi etav° Z,ac‘ie PodPiraj° P0’ ^er vei - in Panoni jo. Blisku ukrep družbe- "J P® r^fere1!?’ občinski izvršni svet K tozdl"dumo obravnaval stanje v 'V’ki jju , '.n sprejel naslednja stališ-fu^tik ;7 Kolektivu predstavil pred-N: (ju. rsne8a sveta Pavel Pon-Laia, koijfP družbenega varstva naj , n, ■ or je skupščina predvide-Uai c mesecev; sanacijski pro-Polni; Sr,u 'fVaia 111 po potrebi še 12 > kf ^ |C |" razviL^-doiovanje s Panonijo naj 7*0 iru,, n obe organizaci ji na j za f' i^Ki >984 'mp:;;' naredita kot !8aio Bike6 organizacije naj . jvf doslej. 'SKU s krediti in delom bret'd\i4,K,° šestih mesecih naj se "■! n Ponovi- sk8a $ve,„Sedn‘k občinskega izvrš-Pr,? Koinjjjj’0 o'an Bliskove sanacij-ri k^ df^'^oKerec je najprej ’hiH 8a Proar» ° V ,zvaJanje sana-C- ln da ,ftrma toženega mnogo to>iS|ln otL tQ.8ot°vo prispevalo k ekel je, da zaslužijo skupen plan; pohvalo posamezniki za svoje angažiranje, še posebej Jože Konter kot prisilni upravitelj, pomembna pa je bila tudi pomoč Panonije, sozda in delovne organizacije PMI. »Vsi delavci ste bili deležni širše podpore«, je rekel Kerec— »takood vašega sozda kot občine«. Občina je Blisku pomagala s tem, da so pomagali pri pridobivan ju dela in s tem, da so zamižali zaradi lani preveč izplačanih osebnih dohodkov. Če ne bi sprejeli takšnega sklepa, bi moral Blisk vrniti okrog 7,8 milijona dinarjev, kar so drugi kršilci dogovora morali narediti. Kerec je Bliskove delavce tudi spomnil, da je bilo v sozdu združenih 3 milijone in pol dinarjev za njihov sklad skupne porabe. Panonija pa je Blisku pomagala s prenosom nekaterih del ter pri urejan ju cen. Vlado Kerec je predlagal delavcem, na j razmisli jo o nadaljn jem Bli-skovem razvoju. Povedo naj, če mislijo delati enako kot pred letom dni — kar je tozd pripeljalo v izgubo. Ali pa vidijo še kakšno tretjo možnost. »Po našem mnen ju je edina Bliskova perspektiva v izvajanju sanaci jskega programa, ki je sestavljen konkretno z nosilci in roki. Ne mislite, da je to politični pritisk z občine. Gospodarski položaj in razmere na tržišču so takšne, da je povezava s Panonijo edina možna pot«. Predsednik sanacijske komisije in pomočnik generalnega direktorja sozda Uroš Korže je med drugim rekel, da je tozd dosegel dokaj dobre rezultate (15 milijonov dinarjev ostanka dohodka, za 48 odstotkov višji osebni dohodki kot pred ukrepom družbenega varstva). »To ste dosegli z boljšim delom, večjo disciplino, večjo odgovornostjo, boljšo organizacijo in vodenjem. Toda pomoč Panonije in sozda je bila tudi pomembna. Brez dohodkov, ki jih imate iz Iraka, bi bil Blisk ob devetih mesecih še vedno v izgubi,« je opozoril Korže, »zato ne morete razmišljati, da lahko delate enako kot prej«. Nadaljeval je, da pripravljajo dolgoročni razvojni program v povezavi s Panonijo, kjer je predvidena gradnja dodatnih zmogljivosti (livarstvo, kovaštvo), pripravljajo se novi programi, torej Blisk ima perspektive. Rekel je, da Bliskovih delavcev ne bo nihče silil, naj sprejmejo odločitev, s katero se ne strinjajo. Povedo pa naj svoje pripombe, da bi lahko vsestransko pretehtali argumente za in proti. Prisilni upravitelj Jože Kouter je povedal, kako je strokovni kolegij analizira! referendumske rezultate. Kolegij meni, da delavci niso razumeli pomena združitve Panonije in Bliska, čeprav so priprave na referendum trajale dva meseca in je bilo ■ v tem času ogromno pojasnjevalnih Nadaljevanje na 5. strani stopanju dinarskih sredstev za kritje dinarskih stroškov pri izvajanju del v Iraku in o začasnem odstopu neizplačanega dobička KOL-6 za evcitiuelna popravila v času garancije. Generalni direktor sozda Franc Kumše je delegatom delavskega sveta povedal, kakšna je trenutno situacija v Iraku. Na osnovi dogovora med vladama obeh držav bo Irak novembra in decembra izplačal del svojih obveznosti, ki so zapadle letos, ostalo pa se bo začasno odložilo. Teh izplačil izvajalci ne bodo dobili direktno, pač pa po prioritetni listi glede na potrebe gradbišč v Iraku. Irak je za prihodnje leto obljubil jugoslovanskim izvajalcem nekoliko boljše pogoje plačila kot letos. Za premostitev izpadlih plačil bo IMP v prihodnjem letu potreboval dinarske kredite jugoslovanskih bank, o čemer bo delavski svet še razpravljal. Sicer pa je Kumše povedal, da je za nas najugodnejša pot čim prej dokončati objekte, saj gre na večini projektov delo h koncu. Zato zdaj število delavcev v Iraku povečujemo v prihodnjem letu, ko bodo šla dela proti koncu, pa se vesticijski politiki, tako da v tem srednjeročnem obdobju ne moremo uvrstiti med skupne naložbe nobene, ki ne bo vsaj polovice povečane proizvodnje prodala na tuje. Tudi v razvoju bi morali dati prednost izdelkom, ki imajo izvozne možnostr, druge pa izpustiti iz obstoječih programov razvojnih dejavnosti. Ob tem pa zbuja skrbi dejstvo, da tozdi načrtujejo za razvoj znatno manj denarja, kot bi ga naj dali za ta namen po srednjeročnem planu. Med nalogami, ki bi jim morali v letu 1984 posvetiti največ pozornosti, so: # Krepitev vseh elementov proizvodne in finančne povezanosti v sozdu. Doslej smo preveč poudarjali to, kar nas razdvaja, pozabljali pa smo na močne povezovalne elemente — na primer za povezave med montažo in proizvodnjo. Prav bi bilo, če bi montaža prenašala izredne učinke v proizvodnjo, da bi se ta pocenila, kar bi spet montaži omogočilo pridobivanje novih del. 9 Naložbe. Prva naloga je zagotoviti temeljito presojo projektov, da bi odbrali tiste, ki ustrezajo družbenim usmeritvam. Potem pa je treba realizirati združevanje za skupne naložbe, kot ga določa tudi sporazum o smernicah za temelje plana 1981 do 1985. Na spisku skupnih naložb v letu 1984 so: Livar — rekonstrukcija in razširitev Livarne sive in nodularne litine, Iko — tozd Ipko — razširitev proizvodnje farmske opreme, Panonija — razširitev in modernizacija proizvodnje kmetijske opreme in druga faza izgradnje računalniško podprtega informacijskega sistema. • Skupna prodajna politika pri prodaji storitev in blaga. • Skupna raziskovalno-ra-zvojna politika. Dolžni smo pripraviti dolgoročni razvojni plan, katerega najpomembnejši del je tehnološko-proizvodni program, kjer je treba opredeliti, kateri bodo naši glavni razvojni programi do leta 1990 in kasneje, kdo so njihovi nosilci in kako bomo vlagali sredstva, da bomo dosegli čim večje učinke. • Zmanjšati razlike pri osebnih dohodkih in sredstvih sklada skupne porabe. Za razpravo o smernicah plana se je prijavil samo Livarjev delegat Marjan Oltra, ki je prosil za podporo investiciji za razširitev in posodobitev livarne sive in nodularne litine. Zatrdil je, da je to stoodstotno izvozno usmerjen načrt, ki bo omogočil 5 milijonov dolarjev letnega izvoza. V Livarju pričakujejo, da bodo drugi tozdi IMP prispevali delež k tej pomembni naložbi. LOJZE JAVORNIK bodo vračali. L. J. Silvestrovanje v Fiesi Kdor bi rad preživel novoletne praznike v veseli družbi, ob dobri domači hrani in ob našem Jadranu, to lahko uresniči v našem počitniškem domu v Fiesi, ki bo za novoletne praznike odprt od 30. 12. 1983 do vključno 3. 1. 1984. Gostom nudimo štiri polne penzione (s silvestrsko večerjo) po 750 din (otroci do 10 let 500 din). Samo za Silvestrovo (en penzion in silvestrska večerja) 1300 din. Prijave sprejema do 10. 12. 1983 tov. Hren Jožica pisno ali po telefonu 314-957. Ob prijavi morate plačati 50% vrednosti nudenih uslug na zgornji naslov ali na žiro račun št. 50102-607-69297 (DS SOZD IMP Ljubljana, Titova 37). Varščina za morebitni odstop znaša 25% plačanega zneska. Na svidenje na silvestrovanju v Fiesi! Počitniška skupnost IMP Zimske počitnice na Vojskem Vse, ki bi se radi smučali na Vojskem, obveščamo, da naj se čimprej prijavijo tov. Jožici Hren (tel. 314-957), ker moramo uskladiti želje z zmogljivostmi doma. V tozdu Ten — Telekomunikacije te dni končujejo komandni pult za upravljanje proizvodnje /renjaninski tovarni olja Diamant. Transport, sušenje in čiščenje surovin v tej tovarni bo vodil računalnik, možno pa bo tudi ročno vodenje. Kompletno opremo za vodenje teh postopkov bodo izdelali v Emondu. Več o tem pišemo na 3. strani, kjer predstavljamo tudi novosti na področju opreme za telekomunikacije. (Foto: L. J.) Kaj bo prinesel novi sistem osebnih dohodkov? Prihodkov, ki niso rezultat dela, ne bo mogoče deliti za plače Koordinacijski odbor sindikata sc je na zadnji seji seznanil z delom na pripravi novega sistema osebnih dohodkov v našem sozdu. Če bo strokovna komisija, ki dela na tej nalogi opravila svoje delo po načrtih, bomo lahko brali gradivo konec decembra. O tej problematiki je sindikalnim delegatom poročal pomočnik generalnega direktorja Aleš Čerin, ki vodi strokovno skupino. Povedal je, da so še v poletnih mesecih pripravili predosnutek novega sistema, ki ga sestavljajo tri gradiva: 1. ) Samoupravni sporazum o skupnih osnovah za ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — to bo dokument, ki bo podal temeljna načela za ves sozd. 2. ) Metodologija za analitsko oceno del in nalog. 3. ) Razvid tipičnih del in nalog z vrednotenjem, ki bo spremenjeno, saj predlagajo za posamezna dela točke namesto dosedanjih relativnih razmerij. Ker so osebni dohodki občutljiva zadeva, strokovna komisija še ni uskladila vseh mnenj. Pričakujejo, kot že omenjeno, da bo osnutek teh gradiv zrel za javno razpravo konec decembra. Potem bo potrebnega še precej dela, saj bodo delovne organizacije in tozdi pripravili svoje samoupravne akte, v katere bodo zajeli predlagane skupne usmeritve in novosti. In kakšne so novosti? Glavni cilj novega sistema osebnih dohodkov je ponovna uveljavitev enotnosti v sozdu. Aleš Čerin je opozoril, da imamo zdaj velike razlike in sicer iz dveh razlogov: 1. ) Za podobna dela imajo različni tozdi in delovne skupnosti različna relativna razmerja. 2. ) Vrednost relativnega razmerja I je v različnih tozdih zelo različna. V posameznih mesecih se te razlike spreminjajo — konec lan- skega leta so dosegle tudi razmerje l.'2. Še večje razlike pa so pri skupni porabi, kjer je razmerje med najbogatejšimi in najrevnejšimi celo več kot l:7 ( v višini sklada skupne porabe na zaposlenega). Te razlike niso le rezultat dela, pač pa neenakih pogojev. Zato strokovna komisija meni, da so temelj enotnega sistema osebnih dohodkov natančna merila za razporejanje dohodka oziroma čistega dohodka. Pri tem bodo uveljavili načelo, da. gredo izredni prihodki (npr. pozitivne tečajne razlike) v poslovni sklad, medtem ko spadajo v sklad za osebne dohodke le tista sredstva, ki jih tozd ustvari z večjo produktivnostjo. Pri uveljavljanju načela o enakem plačilu za enako delo komisija ne bo predlagala togega sistema, kjer bi bili poenoteni do zadnje decimalke — ker to zaradi različnih okoliščin spet ni povsem objektivno. Delegate v koordinacijskem odboru je zanimalo, ali bo v novem sistemu uveljavljeno načelo ob boljšem vrednotenju proizvodnega dela v primerjavi z režijskim. Aleš Čerin je povedal, da je komisija pri metodologiji vrednotenja upoštevala potrebo po boljšem nagrajevanju proizvodnega dela, pa tudi kreativnega. Opozoril je, da moramo ustrezno nagrajevati tudi kreativno delo, saj vidimo, da smo to zanemarili in zato, na primer težko dobimo dobre strokovnjake za razvojno dejavnost. Jože Šubic je povedal, da so imeli v Emondu s porabo o nagrajevanju kreativnega dela slabo izkušnjo, ker je potem vsak režijec trdil, da je njegovo delo izredno kreativ- no, čeprav vemo, da je resnično kreativnih del razmeroma malo. Jožica Pogačarje povedala, da so v Livar ju vpeljali nov sistem osebnih dohodkov, po katerem lahko proizvodni delavci zaslužijo tudi 5 ali 6 tisočakov mesečno več od srednjih kadrov v režiji. Osebne dohodke ža nekatera proizvodna dela so po novem sistemu povečali tudi za 70 odstotkov. Režijci se s tem strinjajo, ker vedo, da so delovne razmere v livarni zares težke. Sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praznik pa je povedal, da sindikati in gospodarska zbornica pripravljajo tudi panožne sporazume o delitvi osebnih dohodkov. S temi sporazumi želijo: 1. ) Prispevati, da bodo jasneje in enotneje opredeljene delovne naloge. 2. ) Omogočiti delavcem primer javo uspešnosti gospodarjenja s sorodnimi organizacijami, kar naj bi bilo vodilo pri razporejanju sredstev za osebne dohodke. 3. ) Podati enotne osnove za vrednotenje minulega dela. Doslej so pripravili 49 tipičnih gradbenih del, ki naj bi bila kažipot za poenotenje, čeprav bo seznam najbrž treba še dopolniti. Imajo tudi I7 del, ki se pojavljajo v vseh organizacijah (od snažilke do računovodje), ki nuj bi bila tudi enotno ovrednotena. Razen tega so pripravili tudi izhodišča za vrednotenje vodilnih delavcev. Posebej pomembna zadeva za našo panogo so terenski dodatki, dnevnice in drugi podobni stroški, kar je treba tudi poenotiti. V sindikatu gradbincev pričakujejo, da bo osnutek panožnega sporazuma pripravljen novembra in ga bodo decembra dali v javno razpravo. L. J., Sindikat in stabilizacijske naloge Upoštevati moramo pobude in stališča delavcev Dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki ga je pripravila Kraigherjeva komisija, je gradivo, mimo katerega sindikat ne more, ne da bi v njem poiskal usmeritve in naloge za svoje delo, so se strinjali člani sindikalne koordinacije v sozdu IMP. Program stabilizacijskih akcij mora izhajati iz osnovnih sindikalnih organizacij, je menil predsednik koordinacijskega odbora Ivan Šuligoj. Vsi vemo, da v naših tozdih ni vse v redu. Imamo težave pri izpolnjevanju proizvodnih planov in pri doseganju načrtovanega dohodka. Prisotne so tudi birokratske tendence. S tem so že nakazana najpomembnejša področja stabilizacijske aktivnosti. Sindikat se bo moral boriti za doseganje planskih ciljev in proti socialni ogroženosti, je menil Šuligoj. Se pravi, prizadevati si moramo za boljše delo, za več dela in tudi za zmanjšanje stroškov. Pri tem moramo prisluhniti stališčem in mnenjem delavcev, kajti delavci dobro poznajo konkretne razmere in moramo uveljaviti njihove pobude. To je danes še posebej pomembno, saj so v naši družbi sprejema precej ukrepov, ki zmanjšujejo delavčevo pravico do odločanja. Takemu ravnanju se moramo postaviti po robu. Šuligoj je posebej opozoril na problem režije, ki se bohoti na vseh ravneh — v tozdih, delovnih organizacijah in sozdu in menil, da se moramo vprašati, kakšna je učinkovitost te naše režije. Kjer ugotavljamo, da je režije preveč, se mora zmanjšati. Zlasti tiste delavce, ki niti ne izpolnjujejo pogojev za delo, ki jih opravljajo v režiji, bi morali vrniti nazaj v proizvodnjo. Pomembne so naloge tudi pri dopolnjevanju sistema osebnih dohodkov, kjer moramo končno doseči, da bo osebni dohodek dejansko odraz dela. Pri uveljavljanju nove metodologije je treba bolje ovrednotiti proizvodno delo, sicer nam bodo de- goj- Šuligoj predlagal, da moramo izhajati iz spoznanja, da v tozdih ne bo socialno ogroženih delavcev, če bodo ob normalnih pogojih dela dosegali normalne delovne rezultate. lavci še naprej bežali iz proizvodnje v režijo, je menil Šuli- Zelo pomembno področje sindikalne dejavnosti je tudi zagotavljanje socialne varnosti delavcev in njihovih družin, kjer je Na sestanku našega koordinacijskega odbora je sodeloval tudi sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praznik, ki je razpravi o stabilizacijskih nalogah dodal še nekatere poudarke. Menil je, da moramo pri sprejemanju vseh ukrepov na vseh ravneh primerjati predlagane ukrepe z usmeritvami dolgoročnega stabilizacijskega programa, kajti danes se sprejema mnogo ukrepov, ki so s tem programom le na videz usklajeni, v resnici pa imajo drugačne učinke. Praznik je obvestil člane koordinacije, da Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenih materialov pripravlja razpravo o možnostih prestrukturiranja v naši dejavnosti, saj se bo gradbeništvo očitno moralo zmanjšati. Toda tega ni mogoče narediti čez noč in tudi ne brez jasnega programa, ker bodo sicer nastale hude težave. Zaradi osipa delavcev bodo imele nekatere gradbene organizacije kmalu že polovico vseh zaposlenih v režiji — tega pa proizvodnja ne bo prenesla. Praznik se je zavzel za pogu-mnejši pristop pri poslovnih odločitvah in sicer predvsem za več združevanja dela in sredstev, kar še posebej velja za pridobivanje del v tujini. Za posle v tujini so zainteresirane tudi mnoge proizvodne organizacije, ki lahko na ta način plasirajo svoje izdelke, kljub temu pa puščajo gradbince, naj sami iščejo posle. Če bo IMP iskal posle le s svojim finančnim potencialom, jih bo lahko dobil kaj malo, je menil Praznik, zato je treba poVezati tudi bančni potencial ter zainteresirane proizvajalce, ki lahko ponudijo svoje izdelke. Pri delitvi dohodka in osebni!) dohodkov je Praznik menil, da bj morali kot vodilo bolj upoštevati to, kar prinese boljše delo. Leto* * * 4 5 ocenjujejo, da je 95 odstotke'' povečanega dohodka rezultat višjih cen in le 5 odstotkov rezul' tat boljšega dela. Opozoril je tudi na širše družbene probleme na primer, da delitvena razmerja letošnje resolucije uresničujemo le v tozdih, medtem ko je bil delež skupne i” splošne porabe prekoračen. Zato bi morali delavci v tozdih pogle' dati, kako delujejo sisi in zahtevati spremembe. Zmanjševanje skupne porabe ne more iti u3 račun osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. Tudi nekaterih dejavnosti ne moremo še naprej siromašiti, je menil Praznih in dal primer: Danes ugotavljamo, da otroci v vrtcih dobivajo preslabo hrano. Ne moremo varčevati tako, da bodo otroci stradali. Toda vprašajmo, ali ni mogoče administracije preveč. Dušan Mestinšek je ob tem pripomnil, da o režiji ogromno govorimo, toda najpomembneje problem je družbena režija, saj je ta pri nas dosti večja kot na zahodu, kamor naj bi izvažali. T° režijo mora preživljati naša proizvodnja in zato nismo konkurenčni. Toda kaj lahko naredi osnovna sindikalna organizacija, da se bo ta režija zmanjšala? Praznik je menil, da je p°' trebno doseči prestrukturiranja družbenih dejavnosti. Če se te dejavnosti ne bodo prestrukturirale, se število zaposlenih v njih ne bo zmanjšalo in njihovo dejo ne bo bolj učinkovito. V svojih programih morajo zato družben« dejavnosti jasno pokazati, kak° se bodo organizirale za učinkovitejše delo. Jože Šubic je menil da dane* nekako vsi gledamo eden drug«' ga, češ: »Mi bomo začeli bolj« delati, samo če bodo bolje delaj1 vsi drugi.« Vprašanje je torej, kdo naj začne. Po njegovem f. treba začeti v družbeni sferi, kaj1) ta ima s svojimi odločitvami tud' bistven vpliv na pogoje, v katerih gospodari združeno delo. Koordinacijski odbor sindikata o športnih igrah IMP Učinkovitost terja dobro organiziranost Koordinacijski odbor sindikata v sozdu IMP se je na zadnji seji, 26. oktobra seznanil tudi z gradivom Ekonomsko organizacijski vidik na-daljnega razvoja sozda IMP. Gradivo je bilo pripravljeno po sklepu strokovnega kolegija in vsebuje analizo naših slabosti ter predloge za učinkovitejšo povezovanje v sozdu, ki pa jih bo potrebno izvajati postopno. Gradivo je sindikalnim delegatom predstavil Alojz Kosi. V prikazu sedanjega stanja je. opozoril: « da realni dohodek celotnega sozda pada že tretje leto zapored in je za 18 odstotkov nižji, kot je bii leta 1980 • da rentabilnost poslovanja pada že vrsto let in je najslabša po letu 1970 • da naša prodaja na domačem trgu in v tujini ne more zaposliti vseh proizvodnih in montažnih zmogljivosti • da se nadaljuje kriza dolgoročne usmerjene razvojne miselnosti. V sozdu kot celoti, pa tudi znotraj delovnih organizacij obstajajo razdruževalne težnje. Delovna skupina je opozorila na naslednje slabosti v medsebojnih odnosih in poslovanju naše sestavljene organizacije: 1. ) Programska neusklajenost in pomanjkanje program-sko-razvojne koordinacije. 2. ) Neustrezna organiziranost dejavnosti znotraj poslovnega sistema, kar povzroča vedno pogostejše kršenje dogovorov o delitvi dela in medsebojno konkurenco na tržišču 3. ) Avtomatiziranje poslovnih funkcij zlasti prodaje in razvoja, pa tudi drugih (na primer računovodske službe) 4. ) Kljub velikim možnostim slaba povezanost tozdov in delovnih organizaci j v reprodukciji, nerazvitost koncepta skupnega proizvoda in na njem temelječih dohodkovnih odnosov. 5. ) Poglabljanje razlik v sistemu in politiki delitve osebnih dohodkov in skupne porabe. 6. ) Odpori programiranemu združevanju akumulacije za skupne razvojne naloge, nezmožnost precizneje definirati prioritete. 7. ) Ni mehanizmov za uresničevanje solidarnosti. 8. ) Stalne težave z dogovarjanjem o obsegu in načinu izvajanja skupnih poslovnih funkcij v sestavl jeni organizaciji. 9. ) Krepitev zaprtosti posameznih sredin, zmanjševanje pripravljenosti za skupne akcije in skupni nastop, slabitev občutka pripadnosti isti celoti, slabo integrativno delovanje DPO. 10. ) Hitra menjava generacij vodilnih kadrov na vseh ravneh organiziranja, kar je povzročilo težave v koordinaciji odločitev medsebojnega informiranja. 11. ) Odsotnost sankcij ob kršenju medsebojnih dogovorov. Ker so zaradi investicijskega nazadovanja razmere, v katerih delujemo, zares težke, je nujno preobraziti tako organiziranost kot način vodenja poslovne politike, da bi IMP povečal svoj tržni delež (predvsem v drugih republikah), bolje izvažal in dosegal boljše gospodarske rezultate. Alojz Kosi je povedal, da delovna skupina predlaga ukrepe na naslednjih področjih: 1. Program, razvojno-raziskovalna dejavnost, investicije Programsko-razvojna dejavnost mora preiti v pristojnosti delovne in sestavljene organizacije. Okrepiti je potrebno vlogo sozda pri načrtovanju investicij. 2. Trženje 3. Financiranje razširjene reprodukcije Osnovna misel je, da mora postati sestavljena organizacija nosilec razvojne politike. Zato se v delovni skupnosti sozda ustanavlja investicijska skupina, ki bo sposobna ekonomsko ovrednotiti različne razvojne projekte. Pri delavskem svetu sozda pa naj bi ustanovili komisijo za presojo družbenoekonomske upravičenosti posameznih projektov. Tako bodo organi na ravni sozda odločali o razvojni politiki. Za uresničevanje te politike pa bomo začeli uresničevati načelo o združevanju dvajsetih odstot- kov amortizacije in neto poslovnega sklada. 4. Ugotavljanje in razporejanje dohodka Nujno je opredeliti enotno metodologijo za ugotavljanje in razporejanje dohodka. Kosi je opozoril, da so v preteklosti mnogi tozdi zaradi nerealnega prikazovanja zalog izkazali napačno sliko poslovnih rezultatov. Na področju razporejanja dohodka pa je predlagano, da se prepreči razporediti za osebne dohodke tiste prihodke, ki so nastali zaradi posebnih tržnih ali finančnih efektov (npr. obresti pozitivne tečajne razlike, premije za prodajo deviz). S temi prihodki naj bi se bogatil poslovni sklad. 5. Poslovna organiziranost Delovne organizacije bi morali tesneje povezati in sicer tako, da bi imele: enotno programsko in razvojno dejavnost, enotno prodajno organiziranost, enoten sistem informiranja (računovod- stvo, plan in analiza), enoten si- stem osebnih dohodkov, da bi združevali tozdi v delovni orga- nizaciji vso akumulacijo razen deleža, ki se združuje v sozdu za skupne investicije) in da je med tozdi delovne organizacije popolna solidarnost v primeru rizi-kov in izgub. Predlagano je tudi razmišljanje o drugačni organiziranosti dejavnosti skupnega pomena — kar po Kosijevih besedah ni predlog, ki naj bi ga takoj uresničili, pač pa bolj dolgoročna usmeritev. Tako se predlagata dve enoviti delovni organizaciji skupnega pomena za področje trženja — to je za prodajo montažnih storitev in za proizvodne izdelke, medtem ko imamo zdaj za ti funkcije tozda Inženiring in Marketing, ki sta skupaj z drugimi tozdi v delovni organizaciji Izip. V premislek je dan tudi predlog, da bi počitniško skupnost, samske domove, dijaški dom, zdravstvene storitve in vzdrževanje spet združili v delovno skupnost ali celo tozd za družbeni standard. 6. Informatika Enoten sistem informatike v sozdu naj bi zajemal: metodologije in interne poslovno-organi-zacijske predpise, poslovno informatiko, splošno in specialno informatiko. Najpomembnejša naloga je oblikovati metodologijo za ocenjevanje gospodarskih rezultatov glede na planske cilje. Poslovna informatika je zaobsežena v delu računovodstev, plansko-analitskih služb in službe za elektronsko obdelavo podatkov, ki se morajo povezati v enoten informacijski sistem. 7. Osebni dohodki in solidarnost V IMP-ju se sistem osebni!1 dohodkov ruši, večajo se razlik«' zato ga je treba spet poenotiti’ tako da bi poenotili plačila za enako oziroma približno enak« delo. To je povzetek gradiva o ek'1' nomsko-organizacijskem vidik3 nadaljnega razvoja. O njem sit^ dikalni organi doslej še niso raZ' pravijali, razen v Livarju, kjer s3 tudi nhliknvali nekai stališč, m« tudi oblikovali nekaj stališč, i drugim, da se strinjajo z nu)^ nostjo oblikovanja močnih d« lovnih organizacij, v katere na) bodo združeni tozdi do nače programskega povezo-— ' • Vsaka delovna organizacija naJ se devizno in dinarsko sama p°. kriva. Delovna organizacija n3J bo nosilec vseh poslovnih fun cii- p V Livarju pravijo, da so Pr . ustanavljanju enovitih delovp organizacij, ker bi to pomen1 krepitev tozdov ter sko in regionalno zapiranje- ^ nijo, da bi lahko Inženiring 1 Marketing kot tozda usp«5^ opravljala vse naloge za upo«3^ nike, le da bi morala biti P°v zana v trdnejši delovni orgam2 ivanj3: ciji, kot je Izip danes. Ideja o tozdu za družb«11 ' • iC vrstnih dejavnosti: če bi bil« lovne organizacije zares e'^ v, programsko povezane, m61111.. Livarju, bi povsem zadošča zvojne službe na nivoju del organizacije. standard se Livarjem ne zdi uIfe meljena, saj smo ga v IMP'JUL, imeli, pa se ni obnesel. Dv0I1’ra-tudi v možnost združevanj3 zvojne dejavnosti v sozdu, imamo v IMP-ju preveč raZ ,£, etnj' L-J' V Emondu projektirajo in izdelujejo sisteme za računalniško vodenje proizvodnje Pohvala dobro de____________________ Elektronika v tovarnah Delovna organizacija Emond se s svojo opremo za avtomatsko vodenje proizvodnje uveljavlja na tržišču. Trenutno pripravljajo sistem za vodenje proizvodnje v zrenjaninski tovarni Diamant, ki so ga predstavili tudi na Sejmu elektronike. Poleg tega pa delajo tudi sistema za vodenje proizvodnje v tovarnah močnih krmil Stižanka Požarevac in Pivka Neverke. V Neverkah sodelujejo z Iskro Delto, ki bo dobila računalniško opremo s programi. Oljarna Diamant je velik objekt, saj lahko v petindvajsetih silosih uskladišči kar 8.()()() vagonov materiala. Zgovoren je tudi podatek, da ima kompleten sistem v Zrenjaninu skoraj tisoč elektromotornih pogonov, preko katerih vodi računalnik proizvodnjo. Delovni proces v oljarni Diamant, ki ga vodi računalnik, pa je preprostejši kot na primer v tovarni močnih krmil, saj v njem ni doziranja in mešanja, pač pa le transport med silosi. Oljarna mora namreč surovine (sonč- Eniondove telekomunikacijske novosti na sejmu elektronike: Na levi televizijski oddajnik z močjo enega wlovata, desno pretvornik z močjo enega kilovata, desno pretvornik z močjo 50 vatov UHF in VHP, v °spredju pa je modulator. Prvi domači televizijski oddajnik y začetku oktobra je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču Scjem Sodobna elektronika, na katerem je Emond pokazal tudi precej "'•vosti na področju opreme za telekomunikacije. Naj začnemo ta prikaz z novo generacijo televizijskih pretvor-n'kov, ki dosegajo tehnični nivo Vrhunskih svetovnih proizvajal-Cev- O neprekinjenih naporih ra-*Vojnega oddelka govori de jstvo, -l je to že četrta generacija tele-lzijskih pretvornikov, ki so jo razvili, odkar so leta I960 začeli 'zdelovati te naprave. Na sejmu so pokazali petdese-tv3tni pretvornik, sicer pa so ra-Zvili celo družino pretvornikov z močjo do enega kilovata, katerih Pomembna prednost je, da imajo *!rokopasovno tehniko in so 0rej uporabni za vse televizijske Kanale. V primerjavi s sedanjimi Porabijo precej manj električne energije. , Konstrukcija je sodobna, saj 80 sestavljeni iz posameznih Podskiopov, kar omogoča dosti azJe vzdrževanje. Uporaba Podskiopov in tiskanih vezij bo udi olajšala proizvodnjo teh na-Prav. Z uporabo sodobnih elementov so TV pretvornike tudi Prvecei pomanjšali in jih naredili lažje. Nova generacija televizijskih Pretvornikov bo zaradi uporabe ajsodobnejše tehnologije vse-. aKor primerna za izvoz na za-s( CVno zahodno tržišče. Po drugi I ran! Pa je treba priznati, da bo _ rja!a v primerjavi s sedanjimi j'.s'tvorniki več uvoženih sestav-j delov, saj najsodobnejše ,i‘..tronike žal ni na domačem ,rz-išču. Še pomembnejša novost je televizijski oddajnik, saj je IMP prvi jugoslovanski proizvajalec, -ki je tržišču ponudil tovrstno napravo. Kot osnovo za razvoj oddajnika so vzeli pretvornik, saj imata obe napravi precej skupnih elementov. Tako so televizijske hiše usposobile še več 1MP-jevih enokilovatnih pretvornikov, da obratujejo kot oddajniki. (V Sloveniji na Krvavcu za 1. in 2. program in na Kumu, TV Zagreb ga ima na Sljemenu, so pa tudi v drugih republikah). Oddajni del je pri pretvorniku in oddajniku praktično enak. Razlika je v sprejemnem delu, kjer ima sprejemnik še eno, to je sprejemno, anteno in nato napravo, ki signale iz sprejemne antene pretvarja ha medfrek-venčni signal, ki se v oddajnem delu pretvori na ustrezni oddajni kanal in gre nato v oddajno anteno. Televizijski oddajnik pa ima namesto sprejemnega dela slikovni in tonski modulator. Preko tega aparata posredujemo am-plitudno modulirani slikovni nosilec in frekvenčno modulirani tonski nosilec oddajnemu delu naprave. Glavna naloga pri razvoju televizijskega oddajnika je bil torej razvoj modulatorja, za kar je razvojni oddelek potreboval leto dni intenzivnega dela. i:v°nUkc -Je Pnnašal 'elev leviS0'”'""“ začetke naših telekomunikacijskih naprav: Sla sliki je te-Vq^ 'P*' Pretvornik z oznako »Elektrosignal Ljubljana, tip TU in to-Prety° jlev'lko 03.0. To je eden prvih pri nas izdelanih televizijskih ' Or,iikov. Imel je enojnamešanje in izhodno moč 50 milivatov. so ga postavili na Kamberškem v spodnjem Posočju, sliko £.• V“'«*?«/ v Kanal, Doblar in .4vre. Ietu ,‘Ma televizija je svoje prve televizijske pretvornike postavila Žili p i !n s'cer za Celje, Maribor in Novo Gorico. Te naprave so uvodu č., me- Že naslednje televizijske pretvornike, leta 1961 pa je nare-P>aira,n' Elektrosignal. '48 n?slfv’ Sloveniji za vse programe (prvi, drugi, koprski, zagrebški) pjy'cv‘zijskih pretvornikov —od tega pa kar 220 IMP-jevih. n°vin aza,,i pretvornik je ljubljanska radiotelevizija nadomestila z la tnl’ n,e(i,em ko aparat zdaj v Ljubljani čaka, da ga bodo prikazali lliziraf,Vl ° razvoIu televizije v Sloveniji. Razstavo bodo verjetno orga-,elevi '■ Pyhodnje leto, čeprav so jo sicer načrtovali že letos ob 25-letnici Zlle in 50-letnici radia na Slovenskem. (Foto: L. J.) Ker v Jugoslaviji ni nobenega drugega proizvajalca oddajni-ških naprav, naši televizijski centri pa nimajo deviz na pretek, ima tozd Ten — Telekomunikacije kar precej naročil. V načrtu imajo, da bodo prihodnje leto izdelali ničto seri jo desetih do petnajstih modulatorjev. Podpisali pa so že tudi pogodbo o prodaje prvega modulatorja vzhodnonemški pošti, ki ji sicer že vrsto let dobavljajo pretvornike. Na sejmu elektronike smo lahko videli tudi novo usmeritev na področju antenskih sistemov — in sicer elemente za velike oddajne antenske sisteme za televizijo in radijsko UKV območje. Doslej so jugoslovanske RTV hiše velike oddajne antene skoraj v celoti uvažale, doma pa kupovale v glavnem le manjše an- tenske sisteme za TV pretvornike. Zdaj uvoz praktično ni več mogoč, potrebe pa so velike, saj je večina obstoječih antenskih sistemov stara in jih bo potrebno obnoviti. Na razvojnem oddelku telekomunikacij menijo, da so ponudili našim TV hišam pravi izdelek ob pravem času. IMP lahko ponudi kupcem kompleten izbor anten in antenskih delilnikov za vsa televizi jska področja in radijske UKV programe. Največ dela je bilo z razvojem radijskih UKV anten in delilnikov. ki so jih razvili povsem na novo, medtem ko so pri televizijskih antenah lahko gradili na že preizkušenih elementih,- ki pa jih je bilo seveda treba prirediti za večje antenske sisteme. LOJZE JAVORNIK nična zrna in druge oljarice) nenehno prečrpavati, da se sušijo, obenem pa jih tudi čistijo. Prečrpavanje je potrebno tudi zato, ker bi se material sicer vnel, če bi ga pustili ležati v silosih. Računalnik torej programira razne kombinacije transportnih poti med silosi, kar teče dan in noč, dokler je v skladiščih material. Obenem računalnik vodi evidenco, kdaj je bil kak silos prezračen, pa tudi kdaj kakšna operacija ni bila opravljena. Za izvedbo teh operacij je več možnosti, ki jih imenujejo logične poti. In sicer imajo dvajset glavnih logičnih poti, vsaka pa ima še celo vrsto variant. Računalnik posreduje operaterju podatke, katere poti so v določenem trenutku možne. Operater se lahko odloči sam in izbere eno od možnosti, lahko pa odločitev prepusti tudi računalniku. V Emondu so naredili tudi si-noptično shemo, na kateri so prikazani vsi procesi v tovarni. Na shemi so označeni elementi silosov in transportne poti, signalne lučke pa kažejo, kateri elementi trenutno obratujejo. Fastatura za ročno vodenje proizvodnje je kar na komandnem pultu, tako da ima operater pri roki tudi vse gumbe za ročno vodenje, če se zanj odloči. Na pultu ima tudi Videoterminal, na katerem mu lahko računalnik posreduje vse podatke o prostih možnostih za vodenje proizvodnje, o zasedenosti in vse druge podatke o poteku procesa. Računalnik bo operaterju omogočil tudi izdelavo dodatnih programov. Osnovni programi so seveda že sestavni del opreme za računalniško vodenje proizvodnje, tako da naročnik poleg strojne opreme dobi tudi programske pakete, ki omogočajo popolno delovanje tovarne. Izdelava dodatnih programov bi prišla v poštev ob spremembi tehnologije ali širitvi opreme. Celotno strojno in programsko opremo za zrenjaninsko oljarno, kakor tudi za druge tovarne, so zasnovali in izdelali v Emondu (razvojnem oddelku in tozdih Ten — Telekomunikacije ter Energetika) ob pomoči zunanjih sodelavcev. Seveda pa so vgrajeni nekateri uvoženi deli, ki jih domači proizvajalci ne izdelu- jej°' V Emondu že izdelujejo tudi opremo za računalniško vodenje tehnološke linije za merjenje in mešanje močnih krmil v poža-revski Stižanki. Zmogljivost te tovarne je 100 ton mešanic, ker uporablja dvamešalca, ki ju izmenično polnijo tri tehtnice. Poleg doziranja bo računalnik vodil tudi nekatere transportne linije, sicer pa je proces podoben kot v tovarni močnih krmil Jabu-ka, ki smo jo v IMP — Glasniku že opisali. Tovarna močnih krmil Pivka v Neverkah pa je še večji objekt, vendar zanj IMP ne dobavlja računalnika in programske opreme, pač pa bodo izdelali tehnološko shemo s singalizacijo obratovanja, tastaturo za ročno vodenje obratovanja, prilagodilne omare za povezavo Deltinega računalnika z energetsko opremo, kakor tudi vse energetske omare s kontaktorji. Razen tega bomo tudi izdelali vse projekte električnih instalacij in jih tudi izvedli. L. J. IZVOZNI DOSEŽKI NAŠIH ORGANIZACIJ • IZVOZNI DOSEŽKI NAŠIH ORGANIZACIJ • IZVOZNI D V W ISO: Eno tržišče ne jamči uspeha TOZD ISO Slovenske Konjice je začel prvič izvažati na tuji trg leta 1980 v Zvezno republiko Nemčijo, v Demokratično republiko Nemčijo (izdobavlja! je nizkonapetnostne plošče in razdclike za toplarno feulkvvitz) in na Češko {opremljanje bolnišnice v Pragi), medtem ko se program izvoza v delovni organizaciji Emond ni negoval in, ko je začela upadati potrošnja izvoznih izdelkov v Zvezni republiki Nemčiji zaradi zastarelosti in upadanja investicij v Evropi. Program izvoza tozda ISO je bil skupen s programom tozda TEN Energetika in se nanaša na licenčno pogodbo s firm« Sachsenwerk. Glavna izvozna usmeritev tozda ISO in tudi IMP-ja je na območje Iraka in Alžira. ISO je začel izvažati v Irak pred dvema letoma. Glavni trend izvoza pa je sedaj. Prvi izvozni elementi so bili poslani v Basro v Irak — to je bilo 35 kilovoltno postrojenje. V tem je bilo tudi prvo srečanje z iraškimi investitorji. Na območje Iraka in Alžira izvaža ISO predvsem nizkonapetostne naprave od razdelilcev do energetskih plošč za razdeljevanje električne energije po projektih in zahtevah iraških investitorjev. Letošnji izvoz je ISO Slovenske Konjice predvidel v višini 30 milijonov dinarjv, a bo letos dosegel z izvozom 80 milijonov dinarjev realizacije. V primerjavi z lanskim letom se je letos izvoz povečal za 235 indeksnih poe-nov. Težave, ki nastajajo v Iraku oziroma v poslovnih odnosih med SFRJ in Irakom, se prenašajo tudi na ISO. ki je imel ob devetmesečnem obračunu 50,000.000 dinarjev neplačane realizacije. Za ta TOZD to pomeni velik izpad dohodka, velike likvidnostne probleme in tudi manjše osebne dohodke delavcev, ki so vložili delo v te projekte. »Smatram«, je dejal direktor tozda ISO Lojze Kračun, »da je celotna obremenitev tozdov, ki so udeleženi v poslih v Iraku, prevelika, saj so tozdi finančno prešibki, da bi mogli prentostiti velike finančne obremenitve, ki izhajajo iz teh izvoznih poslov. Poleg tega, da so angažirana ogromna obratna sredstva, se skladno s tem zelo poslabšuje likvidnost, pa tudi izpad prihodka v devizah, ki smo jih združevali predvsem za nabavo repro materiala, kar pomeni poseben problem z vidika zagotovitve reprodukcijskih materialov za prihodnje leto, saj osnovnih materialov na jugoslovanskem tržišču brez deviznega sovlaganja skorajda ni mogoče dobiti. Treba je iskati nove izvozne posle, saj smo v preveliki odvisnosti oziroma prevelikem poslovnem tveganju, če smo prisotni samo na enem tržišču. Posledice nerednega nastopanja na tujih tržiščih so predvsem velika nihanja v proizvodnji in v ugotavljanju dohodka tozda. Zaradi nerazčiščenih možnosti dobav, ki pa niso vse odvisne od IMP- ja, imamo v proizvodnji probleme. Ker se zavedamo, da je domače tržišče tisto, ki nam daje dokaj redni dohodek, se moramo v proizvodnji na veliko angažirati v če-zurnem delu za doseganje planirane realizacije. V zadnjih mesecih smo morali pospešeno oprav-Ijati predvsem izvozne naloge, zato je zaostajala izdobava domačim dobaviteljem predvsem tozdu Elektromontaža, ki mu bomo izpad nadomestili v začetku letošnjega novembra. Zato se le temu opravičujemo zaradi podaljšanja dobavnih rokov. Želimo, da bi TOZD Inženiring pridobil nove izvozne posle, saj je izvoz edina in prava kvaliteta ter usmeritev v naši družbi«. '\"š% V tozdu ISO so naredili tudi transformatorske postaje za projekte v Iraku. (Foto: M. P.) Montaža Maribor: Izvažali bodo tudi v Avstrijo Mariborski TOZD Montaža je začel izvažati približno pred 15 leti z izgradnjo kotlarn in drugih energetskih objektov. V zadnjih treh. letih pa se je predvsem vključil v iraška dela (KOL 3 in KOL 7). Hkrati pa je začel na iraško območje izvažati svoje izdelke serijske proizvodnje, to je prezračevalno tehniko (toplozračne zavese, naprave za sistemsko prezračevanje in ogrevanje, samozaporne lopute, eva-porativne hladilce zraka, mikro-namakalni sistem, dušilnike zvoka za strešne ventilatorje, elastične priključke). Del te opreme je vgrajen na objektih, kjer montira inštalacije IMP, del pa jo je tozd dobavil tudi drugim izvajalcem del v Iraku, predvsem Unioninvestu Sarajevo. Poleg tega pa izvaža tozd del svoje proizvodnje v Avstrijo, Angolo, Alžir, Sirijo, Sovjetsko zvezo, Demokratičpo republiko Nemčijo, ČSSR in na Madžarsko. Odslej pa bo izvažal tudi v Avstralijo. Od leta 1981 pa doslej je delež proizvodnje Montaže stalno naraščal v masi izvoza in sicer je bil ta delež leta 1981 8-odstoten, v letu lš>82 15rodstoten, letos pa je 25 odstoten s tem, da je celoten izvoz tozda približno 23 odstotkov celotne letošnje realizacije. Lanski izvoz je znašal približno 180 milijonov dinarjev, letos pa so v devetih mesecih dosegli 1,12 milijonov dinarjev izvoza, to pa je 160 odstotkov več, kot so planirali. Odslej se letošnji izvoz ne bo več bistveno povečal, predvsem zaradi težav z Irakom. »Za prihodnje leto vsi veliko pričakujemo od letošnjega oktobrskega obiska Milke Planinc v Iraku, ko naj bi razčistili na-daljna plačila iraških investitorjev,« je dejal direktor tozda Montaža Borut Perhavc. Mariborska Montaža se pripravlja na daljše sodelovanje z BSH-Bab-cock, kjer naj bi še letos sklenili dogovor o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, kar naj bi jim predvidoma prineslo milijon nemških mark. M. P. Elektrokovinarjevi delavci niso bili za preselitev strojne montaže v Maribor Pripraviti temeljit sanacijski program Delavci Elektrokovinarja so na zboru v petek, 28. oktobra sprejeli sklep, naj delavski svet v najkrajšem času sprejme sanacijski program za ta tozd. S tem so za enkrat zavrnili sklep delavskega sveta delovne organizacije PM1, ki je sprejel usmeritev, da se Elektrokovinarjeva strojna montaža pridruži Montaži Maribor. Prece j očitkov so naslovili delovni organizaciji PM! in sicer. razmerah se bo obdržal najboljši. Zato je specializacija nujna. Ne morete razmišljati: »Tu smo, roke imamo, dajte nam delo in orodje!« je menil Korže. Razprava na zboru delavcev je pokazala, da se Elektrokovinarjevi delavci zavedajo težavnega položaja, v katerem je ta tozd. Strinjajo se tudi, da v montažni dejavnosti ne bo šlo brez specializacije, saj imajo zdaj kar štiri dejavnosti (vodovod, ogrevanje, elektro in instalacije), kar je zaradi zalog prehudo breme za tozd, ki je zelo zadolžen. V delovni organizaciji PM1 so pripravili program, ki naj bi rešil te probleme in skušal uveljaviti že zdavnaj sprejeta načela o delitvi dela in specializaciji. Točke tega programa, kot jih je predstavil glavni direktor IMP Vlado Novak, so: Združevanje strokovnih služb in komerciale na ravni delovne organizacije; preselitev strojne montaže iz Elektrokovinarja v Montažo Maribor; Elektrokovinar naj v montažni dejavnosti razvija elektro-montažoin izolacije. Razvija naj tudi proizvodnjo. Kaže pa, da je bilo v tem programu preveč neznank, da bi ga Elektrokovinarjevi delavci sprejeli. Očitali so, da finančne posledice niso bile jasno ovrednotene. Opozorili so, da je za eiek-trodejavnost in instalacije zagotovljenega malo dela. Glede preselitve montažne dejavnosti so hoteli vedeti natančno, kdo bo šel in kam, kdo bo tozdu nadomestil izpadli dohodek. Monterji očitno niso navdušeni, da bi se vkl jučili v drug tozd. Eden od delavcev je rekel: »Govorili so nam, da bomo naredili tovarno, da se bomo zaposlili pod streho. Tovarna se je zgradila z montažnim denarjem, zdaj pa naj gredo monterji v Maribor?« da je delovna skupnost predraga, da Inženirski biroji pridobivajo premalo dela in šc to. kar pridobijo, so slabši posli, man jšega obsega, kjer ni pravega dobička. Elektrokovinarjevi delavci pravijo tudi, da niso več prepričani, da lahko vodilni delavci poiščejo rešitve nakopičenih problemov. V takih okoliščinah je' menil pomočnik generalnega direktorja sozda Uroš Korže, da zbor delavcev ne more biti uspešen, saj zbor ne more oblikovati odločitev, pač pa bi jih moralo predlagati vodstvo. Uroš Korže je opozoril, da je Elektrokovinar jev poslovni rezultat realno negativen. Vsak delavec je nekje zadolžen za svojo celotno plačo. V takšni situaciji ni več primerno razpravljati o drobnarijah in si jih podajati kot žogico, pač pa je skrajni čas za soočenje z glavnimi problemi. Korže je menil, da Inženirski biroji Maribor ni edini vzrok Elektrokovinar jevih težav in verjetno tudi glavni vzrok ne. Glavne korenine gospodarske neuspešnosti so najbrž v samem tozdu. Korže je menil, da Elektrokovinar potrebuje predvsem močno vodstvo z jasno usmeritvijo. disciplino pri izvajanju sklepov, boljšo organizacijo, izboljšanje tehnologije, pa tudi kadrovske spremembe in pomoč delovne organizacije PM1 in sozda. Mislim, da se delo za monterje še lahko najde v Jugoslaviji in na tujem, je nadaljeval Korže. Jasno pa je, da časov, kot so bili. ne bo več. V sedanjih zaostrenih Pomoč sozda, na katero lahko računa Elektrokovinar se kaže v tem, da dobiva delo v Iraku (ki pa bo šlo prihodnje leto h koncu). Razen tega Elektrokovinar dobiva kredite. Sozd je zainteresiran tudi za širitev Elek-trokovinarjeve proizvodnje, toda ne kakršne koli, pač pa s takšnim programom, ki ga bo mogoče izvažati. S sklepom o izdelavi sanacijskega programa pa se spreminjajo nekatere odločitve, ki jih je sprejel delavski svjpt delovne organizaci je PMI. Tako je bilo že sprejeto, da Inženirski biroji za ■Elektrokovinarjevo strojno montažo ne podpisujejo pogodb za delo po 1. januarju 1984 (mišljeno je bilo, da bo takrat že pridružena Montaži Maribor). Elektrokovinarjevi delavci so zahtevali, naj se zaradi izdelave sanacijskega programa ta sklep razveljavi. Na koncu je Korže predlagal, naj delavski svet pripravi sanacijski program in tudi določi za izvajanje ljudi, ki jim bo zaupal, kar je zbor delavcev sprejel z veliko večino glasov — le dva sta bila proti. Vendar'pa to nikakor ne bi smelo pomeniti, da bo vse ostalo po starem, kajti razmere se zaostrujejo in problemi bodo zaradi vse slabšega gospodarskega po- ložaja vedno hujši: LOJZE JAVORNIK Elektrokovinar: Devet mesečni rezultati gospodarjenja Obresti žrejo dohodek v« S, Elektrokovinar je ob letošnjem devetmesečnem obračunu P° letu in pol spet razporedil nekaj denar ja za poslovni sklad. TodaW je le simboličnih 780.000 dinarjev, kar kaže, da uspeh nikakor1'1 zadovoljiv. To je lepo povedal tudi eden od delavcev na zboru, je rekel: »Ne govorite mi, da je rezultat dober, kajti če bi bil dober' bi si tu kaj delili...« Njihov celotni prihodek je bil 339 milijonov dinarjev (en odsUJ tek manj od plana za 9 mesecev), medtem ko so porabili 243 mil1' jonov dinarjev (6 odstotkov nad planom) in jim je ostalo 69 milij0' nov dinarjev dohodka ( 15 odstotkov manj, kot so načrtovali)-Ko so plačali 30 milijonov dinarjev davkov in prispevkov (I od' stotek več kot lani), jim je ostalo za osebne dohodke 57,3 milijofl3 dinar jev — le 16 odstotkov več kot lani. Povprečni osebni dohode* je bil 13.879 dinarjev. V sklad za stanovanja so razporedili 2,3-milijona dinarjev, v sklad skupne porabe 3,15 in v rezervni sklad 2,41 milijona dinarjev. V celotnem prihodku je imel Elektrokovinar 10 milijonov pd' y hodkov od izvoznih sitmulacij in pozitivnih tečajnih razlik, brd 'n česar bi bil Elektrokovinar ob devetmesečnem obračunu v izgub' i ol Vzroki težav so: Terjatve, ki so bile ob začetku leta 5,87 rn>l''Letr jona dinarjev, 30. 9. pa že 14 milijonov. L ^ Nadpovprečno so se povečali davki in prispevki (za 51 odstoH m-kov). Še za odstotek več se je povečal njihov prispevek za delovfl0 v skupnost delovne organizacije Ünsli H l09r IMP. 'nat $r( iekta S; 'osic Sni Obresti za najete kredite pa so se jim povečale kar za 156 od' stoikov in so jih v 9 mesecih plačali 10,6 milijona dinarjev, obresti tudi kažejo osnovno Elektrokovinarjevo slabost: Da nin1" lastnega denarja za obratna sredstva in mora torej najemati kredih Mn lotsl 'od? ’ugt er c L. J>,r V Ali je o tem res treba dolgo razpravljati? >ys Kdo naj plača izgubljeno orodje? Pod točko razno na Elektrakovinarjevem zboru delavcev, potem ko so na dolgo govorili, kako težak je položaj in kako je treba nekaj narediti in kako ni jasno, ali so vodilni kos svojim nalogam, so monterji načeli še eno vprašanje: Ali je prav, da mora monter plačati izgubljeno orodje po dnevni ceni. Tozd orodje namreč amortizira, monter pa, denimo, izgubi deset let staro kladivo, katerega knjigovodska vrednost je morda nič —-tozd pa od njega zahteva, naj plača današnjo ceno kladiva. AH je to pravično? AH je to sploh zakonito? Pojasnjeno je bilo, da so pravniki pregledali predpise in vprašali tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja in ugotovili so, da je to povsem zakonito. Pojasnjeno je bilo tudi. da vestnemu delavcu ne preti nobena nevarnost. Če se mu orodje pokvari, ga vrne in dobi novega. Če je orodje ukradeno nekje na gradbišču, se naredi zapisnik in tozd uveljavlja odškodnino od zavarovalnice — delavec pa spet dobi novo orodje. Za pokvarjeno orodje torej delavec ne bo ničesar plačal, prav tako ne za ukradeno... Kakšni pa so še drugi možni vzroki, da orodje izgine? V Elektrokovinar ju lep čas niso preverjali, ka j počno monterji, z orodjem, za katerega so zadolženi, in vse je bilo v redu. Zdaj pa jih kličejo in za tisto orodje, ki ga monter ne more pokazati, dobi račun. In zdaj razmišljajo, koliko je pravzaprav vredno deset let staro kladivo. Morda pa je že zaradi amortizacije povsem brez vrednosti in morda je sploh prav, da tudi orodje izgine, kot naj bi z amortizacijo izginjala njegova vrednost. Toda, ali niso to malce preveč abstraktne razprave? V knjigovodstvu odpišejo polovico vrednosti orodja takoj po nabavi, ostalega pa ne. A tudi to ni važno. Ce se orodje porazgubi, ga je najbrž treba nadomestiti. Prodajalec ne bo k, Mri V ;|až Ms V abi tičr vprašal, kakšna je bila amortizirana vredno» izgubljenega orodja, pač pa bo računal p° dnevni ceni. Pravo vprašanje je, kdo bo plačeval malO' marnost in krajo < kajti v drugih primerih zadeve itak drugače urejene) — tozd ali krč vec. Debata na Elektrakovinarjevem zbor11 delavcev je nakazala, naj bi bil plačnk vseka- ft| kor tozd. Izkušnje pa kažejo, da ima strogost tudi ho- . ločene učinke. Bilo je nekaj monterjev, ki najprej izjavljali, da so orodje izgubili —o&_ ele 'n 'k N h roma je neznano kam izginilo — ko so dobri' f Je račun, pa so izginulo orodje kar čez noč sp d T JJ našli... Čudne so takšne razprave in to v času, ko načelno vsi prisegamo na večjo disciplino b' boljše delo. Debata o dejanski vrednosti orč' dja s posebnim ozirom na odpis ainortizačrie pa kaže neke razvade, ki so skregane tudi J navadno logiko, da o stabilizacijskem leporečju niti ne govorimo.LOJZE JA VORNE K K K Z razprave na akcijski konferenci ZK v Emondu Od načelnega strinjanja k dejanjem! Akcijska konferenca ZK v Emondu je v torek, 25. oktobra, obravnavala tri izmed trenutno najpomembnejših vprašanj: svobodno menjavo dela med tozdi in delovno skupnostjo, nagrajevanje po delu in ukrepe za boljše poslovanje. Ustanovni sestanek Emondove akcijske konference je bi! 7. julija. Ustanovili so jo kot organ, v katerem bodo komunisti vseh Emondovih tozdov in delovne skupnosti usklajevali stališča in dosegali tisto enotnost mišlenj, ki je nujna za uspešno aktivnost. V konferenci je po pet delegatov vsake Emondove osnovne organizacije. Za predsednika so na ustanovnem sestanku izvolili Staneta Vrhovca, za izvršnega sekretarjaMurjana Žagarja in za tajnika Matjaža Hočevarja. Akcijska konferenca ima predsedstvo, ki pripravlja seje konference. Oktobrski sestanek akcijske konference je bil dolg. toda v glavnem je ostal pri ugotavljanju problemov, bolj malo pa je prispeval k poenotenju stališč, čeprav se Emondovi komunisti strinjajo, da bi bilo nekaj treba narediti. Toda kaj in kako sta vprašanji, na kateri bo še potrebno odgovoriti. Izhodiščno razmišljanje za obravnavo svobodne menjave .dela je po naročilu akcijske konference pripravil direktor Dvigala Janez Bizjak. Menil je. da je samoupravni sporazum o odnosih med tozdi in delovno skupnostjo formalno sicer usklajen z Zakonom o združenem delu. toda vsebina odnosov ni v skladu z načeli svobodne menjave dela. Delovna skupnost je dopustila, da je razpadel razvojni oddelek za dvigala, pa so ga potem ustanovili sami v tozdu. Že eno leto oddelek prodaje dvigal nima1 vodje. Tudi druge pomembne probleme rešujejo v delovni skupnosti prepočasi. Predvsem pa delavce Dvigala moti. da delavci. ki v delovni skupnosti opravljajo naloge za ta tozd, zaslužijo 29 do 45 odstotkov mesečno več. kot če bi bili v tozdu. Sekretar OO ZK v delovni skupnosti Viktor Mlakar je povedal. da se njihova osnovna organizacija ne strinja s takšno oceno. Na trditev, da tozd ne more vplivati na delo delovne skupnosti, so menili, da si tozd Dvigalo lasti pravico do prevelikega vpliva in da tudi delovna skupnost ne more vplivati na delo tozda — na primer na uresničevanje sanacijskega programa. kjer je uresničen le dopolnilni program, ostalega pa tozd ne izvaja. Ob tem, česa delovna skupnost ni naredila, bi morali tudi povedati, da so imeli precej predlogov, ki pa jih niso uresničili. ker se tozd ni strinjal. Kar se osebnih dohodkov tiče, je Krist rekel, da ima delovna skupnost sicer res višje kot Dvigalo. zato pa nižje kot Elektro-montaža — ker je pač s sporazumom določeno, da so na povprečju vseh tozdov, česar pa delovna skupnost niti ne dosega. Bizjak se je strinjal, da se-je sodelovanje’' z delovno skupnostjo precej zboljšalo, menil pa je, da bi morali uvesti načelo, na j tisti delavci delovne skupnosti, ki delajo izrecno za posamezne tozde (prodaja, razvoj) tudi pri osebnih dohodkih deli jo usodo z njimi. Nelogično je, da dobivajo delavci prodaje stimulacijo, čeprav izpolnjujejo plan s 60, 50 ali celo samo 40 odstotki. Glede razvojnega oddelka je Bizjak rekel, naj bodo razvijalci v Črnučah — kje so organizacijsko povezani (v tozd ali delovno skupnost) pa navsezadnje ni bistveno. Toda zdaj je tako, da bi formalna prestavitev razvojnih delavcev iz tozda v delovno skupnost pomenila za Dvigalo povečane stroške. Ne gre za to, ali hočemo ali ne, je poudaril Bizjak, mi takšnih bremen enostavno ne zmoremo. Naša delovna skupnost je predraga glede na dohodek, ki ga ustvarjamo. Tudi v tozdu Ten — Telekomunikacije so imeli nekaj pripomb na delo delovne skupnosti. Tako menijo, da se razvoj arcisa in procesne tehnike vleče že predolgo. Ob vaji Golovec se je pokazalo, da strokovne službe niso ažurirale obrambnega načrta za tozd, čeprav je bil ustanovljen že v začetku prejšnjega leta. Ob polletnem obračunu so zvedeli, da se njihov prispevek za delovno skupnost poveča za 10 odstotkov. Vprašali so, zakaj. Odgovor so sicer dobili, a z n jim niso zadovoljni. , Člani naše osnovne organizacije se bojimo, da je Emond konglomerat, ki ima vse manj skupnega, je rekel Bojan Mehle iz Elektrpmontaže. Povedal je, da ima tozd Elektromontaža dober devetmesečni rezultat, toda v glavnem na račun rezultatov del v tujini. Predvsem pa jih skrbi slabo sklepanje pogodb. V novembru bo doma zmanjkalo dela za 80 njihovih delavcev. Zaenkrat imajo še možnost, da jih bodo poslali v Irak — toda kako bo kasneje? Če bo Eletromon- taža brez dela', bosta posledice čutila tudi TEN — Energetika in Iso. Način, kako razpravljamo danes, kaže, da se položaja še ne zavedamo, saj nisem slišal predlogov, kako bomo delali skupaj, ampak vsak vleče na svojo stran, je rekel Mehle in povedal nekaj stališč Elektromontažine OÖ ZK: Vztrajajo, da mora imeti IMP enotno prodajo montažnih storitev, da ne bo medsebojne konkurence. Menijo pa, da ne morejo vzdrževati Inženiringa, ki mu bodo letos plačali 45 milijonov dinarjev, on pa konec oktobra šc nima plana prodaje za prihodnje leto. Ne sprejemajo niti izjav Emondove prodaje, da dela pač ni, če ima vendar konkurenca toliko dela, da vodi v Ljubljano delavce iz drugih republik. Emondov direktor Borut Gr-žinič je menil, da sta za sedanje stanje dva glavna vzroka: 1. ) Dela v Iraku so nas razvadila. Sicer je bil potreben trud za izvedbo teh poslov, vendar to delo ni bilo pridobljeno na prostem tržišču, ampak po meddržavnih pogodbah. IMP-jevci smo zdaj že pozabili, kako je bilo, ko se je IMP pojavljal v tujini na prostem tržišču. Po drugi strani smo zanemarili domači trg (roki. kvaliteta) in se z njega v veliki meri sploh umaknili. Ko govorimo. da imajo naši konkurenti danes dovolj dela, ne pozabimo, da so ga dobili pod neugodnimi pogoji — takšnimi, na katere mi danes še nismo pripravljeni pristati. je menil Gržinič. 2. ) Razen tega je Gržinič opozoril na preveč tozdovsko obnašanje. Če smo se odločili za združitev v delovno organizaci jo, kakršno danes imamo, bi morali uveljaviti tudi tesnejše povezave, vključno z dohodkovnimi odnosi, ki so jih nekateri izrecno zavrnili, S tem se je zaključila razprava o svobodni menjavi dela in sprejeli so sklep, da se bodo predstavniki in OO ZK Dvigala, Elektromontaže in delovne skupnosti sestali posebej in raz- čistili konkretne odprte zadeve,' o rezultatih pa morajo poročati na naslednji seji. O problematiki osebnih dohodkov in nagrajevanja po delu je poročal 'Boris Krist. Nov sistem so v Emondu začeli pripravljati že lani, toda konec leta so delavci na referendumih zavrnili ponujene samoupravne akte. Strokovne službe so pripravile novo gradivo, ki so ga dale v strokovno razpravo septembra. Zdaj pripravljajo tudi nov pravilnik o normah, ki je nujno potreben, saj norme le v tozdu Iso sproti dopolnjujejo. Krist je obvestil člane akcijske konference, da se pripravlja tudi nov sistem osebnih dohodkov na ravni sozda in da bodo v Emondu prevzeli metodologijo za vrednotenje del, kot se pripravlja za celoten sozd. Opozoril je tudi, da sc morajo družbenopolitične organizacije in strokovne službe bolj tvorno vključiti v razprave o novih samoupravnih aktih za delitev dohodka, sicer bo rezultat enako neuspešen kot lani. Akcijska konferenca je zadolžila kolegij, naj določi roke za pripravo in uveljavitev novega sistema osebnih dohodkov. Uvodno besedo o zadnji točki, to je programu za boljše gospodarjenje, je prispeval Emondov glavni direktor Borut Gržinič. Spomnil je, da je septembra lani pripravil program, v katerem je ukrepe strnil v dvanajst točk. Obdelal je naslednja področja: razvojno dejavnost, določitev proizvodnih programov na jakem toku (usklajevanje med Tenom Energetiko in Isom), dopolnilni program Dvigala, prodaja, kadrovska dejavnost in računovodstvo (združevanje teh funkcij v delovni skupnosti) sistem osebnih dohodkov, povečanje blagovnega izvoza.; povečanje storilnosti, odgovornost v delovni organizaciji in ukrepi za boljše finančno poslovanje. Po njegovem mnen ju so vse naloge še danes aktualne, dodati bi jim morali le še združevanje denarja za skupne naloge. Gržinič je nadalje povedal, da od tega programa niso urestii1-1 praktično ničesar, čeprav so hl posamezne točke programa načelno sprejete. Izvajanje ohromila neenotna stališča t(!,j dov in posameznikov v njih. j v osnovne organizacije ZK so D, zeli v posameznih točkah raZ!. na, celo povsem nasprotna sta'1., ča. Po drugi strani pa je Grž(M opozoril, da tudi nekateri vod' delavci delovne organizacije °zv roma delovne skupnosti nis(l^ celoti opravili svoje naloge ^ predvsem v organizacijskem P1 Zato je predlagal akcijski ko^ ferenci, naj ta program zt>?y preveri in pove, kaj naj h' njega izpustili. Toda tisto, za k tj se odločimo, moramo izval bolj enotno in bolj resno, -■ menil Gržinič in se zavzel, da ,h VZCI, ” j|, za izvajanje skupaj določeJL nalog pustili delovni skupm : več pristojnosti. Če delo'^ skupnosti poverite neko nalo» ' naj sama najde ustrezno obl' ^ ki bo tozdom zagotovila t'st0',|j kar je delovna skupnost prevz1-obveznost. ^ Razprava se je omejila na zvojno dejavnost. Komunis11 tozdov so se pritoževali, da je zvoj predrag, rezultatov pa ,, ... ’v.„Vti« daje. Komunisti iz ucio ,£ j< skupnosti pa so opozorili probleme. Strokovnjaki <’cj ^ jajo drugam, kjer dobijo 1 ^ 15 tisoč dinarjev mesečno ^ Viktor Mlakar je opozoril' £ nimajo niti najnujnejše oprL — na primer aparatov za Pr jj, kus stikal. Imamo premalo Il'M nimamo ne primernih pr°s’lJ je in ne ostalih pogojev za dejal Mlakar in sc zavzel Za meljito obravnavo razvojne javnosti. o- Sklep je bil. da akci jska ko renca usmeritve programa na ^ p loma podpira, da pa 1 osnovne organizacije obra .j, % vajo, vodilni delavci konk^, jy rajo ukrepe, kako ga bodo . . sničili. kajti program zao vsa področja, kjer so 11 i|jj ukrepi za učinkovitejše g°' ( ‘“'r|‘"|e' LOJZE jAVO^! ki jih gradimo: Bolnišnica Maribor Velik in zelo zahteven objekt 6 Priboru bo do novega leta nared objekt Splošne bolnišnice Ma-Mol’ ,0 ie druga etapa izgradnje funkcionalnega dela kirurškega w a’ bjer mariborski tozd Montaža vgrajuje instalacije centralnega tin 7.ania’ vodovodne inštalacije, klimatizacijo, vso napeljavo medi-’'1" plinov in celotno hladilno centralo. Vd 109 "ullost teSa °^jekta znaša [».^'lijonov dinarjev, vrednost /jevih del pa je 80 milijonov nariev. , Lure^stVo za gradnjo tega obit a. so zbrana iz prispevne .^Pnje občinskih zdravstvenih i|Pn°sti mariborske in podrav-(j 'odr6®^6, ’z t>ruto osebnih do-ü )0sl 0V ^e^avrpv ’n ’7 itj; ?vnega sklada splošne bol-k n'ce Maribor, ki je namenjen fe'icije. Het l6kt ima 1 1-922 kvadratnih IQ 7r°v bruto etažne površine ali j,! '' kvadratnih metrov ko-yne Površine. )0I .petnih prostorih tega dela 'ek^niCe so stroinice in ener-v )0riKl P°goni ter povezava na , ^meljski kolektorski sistem, ej n fizioterapije z bazenom i >otCeutra'na sterilizacija z vsemi ^ yebnimj skladišči. J>0v ^r’^'čju je vhodna avla, ki je !k>sn^ana na rtbstoječo avlo pri in n a'n' stolpnici, mavčilnica r Precej velik radiološki odde-st()r|S ^et'nti diagnostičnimi pro: V j dbitju višjih cen, ocenjujejo da so fizično proizvodnjo na Pičenega povečali za 5—7 odstotkov, t'el lančni efekti poslovanja v devetih mesecih so dobri. Bliskov ne ni Prihodek je bil 279 milijonov dinar jev — 79 odstotkov let-raŠQ.,P ana 'n 45 odstotkov več kot lani. Porabljena sredstva so na-ZaUi 3 P°časneje od celotnega prihodka — le za 17 odstotkov — hod Ji0 ie b°lj povečal dohodek (kar za 128 odstotkov) in čisti do-gli Za 157 odstotkov. narjesk Je dosegel ob devetmesečnem obračunu 15 milijonov di-SklgA Ps,anka dohodka, od katerega so 4,5 mili jona razporedili za jon- skuPne porabe, 2,27 milijona za rezervni sklad in 8,36 mili-Za Poslovni sklad. ^izv ,U(ii to Voz°m je Blisk ustvaril le 3,4 odstotka celotnega prihodka, a tlekaj0 'e naPredek v primerjavi z lanskim letom, ko so imeli le Kog 0C* dinarji izvoza. 5>eva] er Pa ie opozoril, da so k uspešnemu rezultatu prece j pri-Ce e Pozitivne tečajne razlike in odpis ter jatev iz preteklih let. Po| 0 našteli, bi bil dohodek manjši za 7 milijonov dinarjev in v°Uter Je opozoril, da so obeti za naslednje mesece slabi. Ne le ^ Hio vJ drobd/^X tudi za proizvodn jo dela ni na pretek, saj se prodaja B|js^ev ustavlja, pa je torej nujno razmišljati o novih programih, držali °V 'str°kovni kolegi j je spre jel usmeritev, da se bodo strogo dkreperi0ve8a pravilnika o stimulaciji. Uvedli bodo varčevalne da $eH na Vseh področ jih, kjer lahko ka j privarčujejo, saj opažajo, zQrii rnater‘ala močno povečuje. Skratka, Kouter je opo- ’Wtle n3 °° P°trebno trdo delo, da bi ob koncu leta zadržali pozi-^—Poslovne rezultate. L. J. Operacijska dvorana v novi mariborski bolnišnici. (Foto: Marija Primc) Predavatelja sta se potrudila. Delov fotoreporter Miško Kranjec se je namesto službeno zadržanega Joca Žnidaršiča lotil nehvaležne naloge — kako v dobri uri povedati nekaj pravil fotografiranja za časopis. Ome jil se je na kratko razlago, nato smo spraševali in verjetno se je zato ta pogovor nekoliko zavlekel. Miško Kranjec je v njem obilno posegel po izkušnjah iz svoje prakse, tako da so bili. njegovi odgovori prepričljivi in jasni. Nato je udeležencem govoril predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose pri sozdovem delavskem svetu Bojan Šefrnan. Opozori! je, da z uspešnostjo poslovanja v SOZD-u IMP ne moremo biti zadovoljni in opisal nekatere ukrepe, ki jih pripravljajo za učinkovitejše gospodarjenje. Tudi to je bilo zanimivo predavanje, ki bo lahko dalo dopisnikom usmeritve pri njihovem delu. Žal pa udeležba na Seminarju kaže, da pripravljenost za sode- lovanje v našem Glasniku plahni. Morda datum ni bil najprimernejši — delovna sobota 22. oktobra, vendar imamo težave tudi s sklicevanjem sej uredniškega odbora, kjer je že nekaj mesecev udeležba zelo slaba. Ko smo se po predavanjih pogovarjali o našem Glasniku, smo se strinjali, da je to nevarno. Časopis, ki nastaja v preozkem krogu ljudi, ne more biti dober, ker ne more odražati vsega, kar se v tako velikem sistemu, kot je IMP, dogaja. Zato prosimo vse, ki bi želeli dopisovati ali pa imate predloge in kritike, pokličite v Uredništvo! (telefonska številka (061) 312-783). Sklenili smo tudi. da bomo aprila ali maja prihodnje leto organizirali nov seminar. Upamo, da se ga bo takrat udeležilo več članov kolektiva, ki jih informiranje zanima —vsaj toliko, kot se nas je zbralo na prejšnjih seminarjih. LOJZE JAVORNIK L. ./TS K ^tefj'Se-ie56 odstotkov delavcev izreklo za združitev z Bliskom, Nadaljevanje s 1. strani sestankov. Drugi vzrok po mnenju kolegi ja je bil, da so se vodilni in vodstveni delavci bali za svoje stolčke, čeprav je bilo jasno rečeno, da zaradi združitve ne bo nihče ob delo. Kouter je še ugotovil, da so bili Bliskovi delavci med razpravo prece j pasivni, zato očitno niso razčistili vseh odprtih vprašanj, čeprav je bilo za to dovolj priložnosti. Referendumska odločitev tudi kaže, da Bliskovi delavci ne želi jo pomoči družbenopolitične skupnosti, sozda in Panonije in je obenem udarec samoupravljanju, saj se zaradi njega nadaljuje ukrep družbenega varstva, je še rekel Kouter in dodal, da sanacija ni le stvar prisilnega upravitelja, pač pa zadeva vseh delavcev. Ob koncu je Kouter poudaril, da dolgoročna sanacija Bliska ni možna s sedanjimi programi, ekonomskim in kadrovskim potencialom, zato je združitev s Panonijo nujna. Že v decembru grozi, da bosta imela proizvodnja in zlasti montaža premalo dela. Tehnični direktor Ludvik Temlin je bil še konkretnejši: »V novembru je strojna montaža zasedena 40,5 odstotno, proizvodnja pa ima zasedeno slabo polovico kapacitet. Blisk bi potreboval močnejšo plansko — analitsko, kadrovsko in pravno službo, kar bi tudi lahko rešil z načrtovano integracijo.« Tudi Temlin je opozoril na pomoč drugih — na primer na 40.000 dolarjev za kable, ki jih je Blisk dobil v sozdu. »Nihče ne more jamčiti, da bo vseh 180 monterjev jutri imelo dovolj dela,« je rekel Temlin in sklenil svojo razpravo z mislijo, da morajo na pot predlagane integracije, na katero jih silijo gospodarske razmere. Tako so govorili gostje in vodilni. Večkrat je bilo zatrjeno, da na delavce nihče ne pritiska, da jih nihče ne sili, niti ne bo silil, naj sprejmejo odločitev, s katero se ne strinjajo. Bili pa so pozvani, naj povedo, zakaj nasprotujejo predlogu za intcgraci jo. Odmeva na to ni bilo posebnega, vendar pa je razprava le izoblikovala tri vprašanja, ki so ta trenutek za Bliskove delavce najpomembnejša: 1. Kaj bo z montažno dejavnostjo? Delavcem se zdi v perspektivnih načrtih montaža zanemarjena. Povedali so, da se to kaže že danes, ko ni posluha za nabavo določene nujne opreme. Povedali pa so tudi, da se jim ne zdi prav, ker prisilni upravitelj piše odločbe, s katerimi pošilja monterje v Irak proti njihovi volji. V odgovoru na to vprašanje sta predstavnika občinskega izvršnega sveta najprej povedala, da je interes občine, da se montažna dejavnost v občini ohrani in bodo za to tudi skrbeli— toda v okviru možnosti. Jože Kouter je rekel: »Niti želja sozda, niti občine, niti moja ni, da bi montažno dejavnost ukinili. V sanacijski program smo napisali, da se montažna dejavnost ohrani na ravni tržnih možnosti. Skratka. Blisk naj bi imel toliko monter jev, za kolikor bo dela. Ostali bodo imeli možnost, da se zaposlijo v proizvodnji. Ta preusmeritev je nujna za zagotovitev socialne varnosti, sicer bomo prisiljeni monterje odpustiti. Ko se bo kasneje obseg montažnih del spet povečal, se bodo delavci lahko vrnili v montažno delo, če bodo želeli. Uroš Korže: Kdor želi ostati monter, lahko ostane. Zavedati pa se morate, da. je montažnega dela malo. Tudi monterji v Ljubljani, Kopru, Mariboru ne delajo doma — dela sev Črni gori. Makedoniji. BiH, Iraku ali Alžiriji. Kdor želi biti monter, bo moral iti na delo tja, kjer se gradi. Kdor pa želi ostati doma — iz družinskih ali kakršnih drugih razlogov, bo moral razmišljati o prekvalifikaciji. Ludvik Temlin: »Delavci Bliska se moramo zavedati, da naprej ne moremo sami. Konkretno, na'kirurgiji ne bi dobili dela, če ne bi investitorju zagotovili za 7 milijonov dinarjev deviz. Kje bi jih dobili sami. Pravimo, da nimamo orodja in opreme — tudi za to potrebujemo devize. Montažna dejavnost bo prenehala, če ne bo več dela. Dela pa bomo dobili toliko, koliko* bomo dobri. Imamo dobre skupine na primer za delo na Muri nas je investitor zelo pohvalil, da smo ga opravili izredno hitro in dobro. Veste pa, da so drugod tudi težave. Glavno pa je, da vsako minuto izrabimo za dobro delo, k; jti le z njim se bomo uveljavili v ostri konkurenci.« Boris Goldinski je s podatki o natečajih za posamezne objekte pokazal, kako velike popuste je prisiljen ponujati Blisk, da bi lahko konkuriral drugim montažnim organizacijam. Zakaj smo dražji? se je vprašal Goldinski. Naša ura je cenejša od konkurentov. Material je isti. Torej je lahko vzrokTe, da imamo ohlap-nejše normative — ali pač kaj drugega? 2. Kakšne perspektive ima Panonija? Kakšni bodo odnosi med obema partnerjema? Stane Makovec je o tem razmišljal v zvezi s programom TSN, ki ga je Panonija nedavno odstopila Blisku, da je zasedel svoje proizvodne zmog-Ijivosti. Panonija je imela do tega programa vedno' mačehovski odnos, prav tako kot do svojih drugih kooperacijskih programov, je menil Makovec. Kaj je z njim dobil Blisk? Program je prišel, orodja skoraj nič. Blisk bo moral polizdelke in orodje drago plačati. Res je, nekaj ljudi je š tem programom dobilo delo, toda Panonija nas je hotela izmozgati s tem, ko nam je zaračunala polizdelke. In še je rekel Makovec, ki je sam pred kratkim prišel v Blisk iz Panonije, da je v Panoniji organizacija dela na ničli, pa se piše v časopisih o Bli-skovih slabostih, o Panoni jinih pa ne. (Delavci so to mnenje pozdravili s ploskanjem.) Jože Kouter je takole povedal, kaj je Blisk pridobil s programom TSN: »Pridobil je delo za svoje strojne in ročne kapacitete, pridobil je stalno letno realizacijo 60 milijonov dinarjev, ki prinaša tudi določen dobiček.« Zato je menil Kouter, da ni pomembno, kako se je do programa TSN obnašala Panonija, ampak kako se bomo mi. (Vzklik iz množice: Da se ne bo Panonija mačehovsko obnašala do nas...) Kouter je zatrdil, da se je Panonija pri prenosu programa obnašala do Bliska zelo širokosrčno in so podatki, ki jih je navedel Stane Makovec povsem netočni. Blisk orodja sploh ni plačal, ampak ga bo plačal kasne je — in sicer po minimalnih knjižnih vrednostih. Sicer pa je zbor delavcev sklenil, da se to preveri in ugotovi, kakšno je dejansko stanje. . Na vprašanje o Panonijinih perspektivah je odgovoril Uroš Korže: »Panonija ima veliko realizacijo in več kot dovolj defa. Je pa tudi njeno poslovanje obremenjeno z določenimi težavami. Glavni problem je, da ne izvaža dovolj in so zato njeni poslovni rezultati slabši, kot bi lahko bili. V sozdu menimo, da Panonija ima možnosti za večji izvoz,« je dejal Korže. Posebej pa je poudaril, da integracija ni mišljena le kot priključitev Bliska k Panoniji, pač pa je to program, ki bi omogočil boljše poslovanje tudi Panoniji. Smisel te povezave je, da oba partnerja skupaj dosežeta novo kvaliteto poslovanja, boljše rezultate, večjo uspešnost in tudi večje osebne dohodke, po katerih sta tako Blisk kot Panonija na repu v IMP-ju. 3. Kaj bo, če Bliskovi delavci tudi na ponovnem referendumu ne bodo za združitev? Na to vprašanje je predsednik izvršnega sveta Pavel Pongrac rekel, da je težko odgovoriti. »Če boste uspešno izvajali sanacijo, bo v redu, sicer boste zabredli v izgubo. Predvsem se bojim, kaj bo, če vam bo sozd umaknil pomoč v obliki kredita in pridobivanja dela. Integracija s Panonijo je namreč del sanacijskega programa, v katerem je tudi druga pomoč. In če se vi s tem ne strinjate, vam sozd utegne odreči pomoč.« Predsednik občinskega izvršnega sveta Vlado Kerec pa je rekel: »Če združitve ne bo, bo Blisk prišel v težak položaj že zaradi gospodarskih razmer, kakršne so danes. Prepričan sem, da boste brez združitve poslovali z izgubo. V tem primeru je zakon jasen — izplačevati se sme le zajamčene osebne dohodke, narediti sanacijski program. Veste, da je vse jasnejša usmeritev, naj gredo organizacije, kjer izguba ni rezultat nekih objektivnih vzrokov pač pa slabih poslovnih odločitev, v stečaj...« To so bile torej teme na zboru delavcev v Blisku! Vsi strokovnjaki, ki so pregledovali Bliskovo poslovanje — tako iz sozda kot iz občine — so enotni v oceni, da za Bliskove monterje v prihodnjih letih ne bo dovolj dela — tako kot ga ne bo še za marsikatere druge. Poleg Bliska stoji Panonijina tovarna, danes verjetno ena redkih, ki se lahko pohvali, da ima dovolj kupcev, ima pa določena ozka grla v proizvodnji in potrebuje dodatne kapacitete. Ali ne bi bilo logično, da bi skupaj ustvarili večjo enoto, ki bi imela boljše možnosti za razvoj, bila pa bi tudi gospodarsko trdnejša in bi navsezadnje pomagala tudi monterjem, da bi lažje pretolkli leta suhih krav, ki so pred nami? LOJZE JAVORNIK MISLI De/a/ bi vsak, če ne bi lenobe poznali. Kdor ponudi koristno delo, ti želi dobro. FRAN VODNIK IZ DELA DISCIPLINSKIH KOMISIJ • IZ DELA DISCIPLINSKIH KOMISIJ • IZ DELA DISCIPLINSKIH KOMISIJ • IZ DELA DISCIPLINSKIH KOMISJ. Trata— Avtomatika: Postopki se predolgo vlečejo V tozdu TRATA — AVTOMATIKA je disciplinska komisija pod predsedstvom Andreja Cankarja v tem mandatnem obdobju obravnavala 11 delavcev, pri čemer je za enega delavca sprejela sklep o prenehanju delovnega razmerja, za tri delavce pa sklep o prenehanju delovnega razmerja pogojno z odložitvijo za eno leto. Pogoj je bil v tem, da v omenjenem obdobju ne bodo storili nobenega prekrška, pri enem delavcu pa je bil pogoj obvezno zdravljenje proti alkoholizmu, kar pa ni izpolnil. Ostali obravnavani delavci so bili kaznovani z javnim opominom in z ustnim opominom. Nobeden od delavcev, ki so prejeli sklep disciplinske komisije se nanje ni pritožil na delavski svet in na sodišče združenega dela. Ukrepi disciplinske komisije so na delavce kršitelje različno vplivali. Na enega zelo pozitivno, na nekatere pa le delno pozitiv- ■ no. Disciplinska komisija pri svo- Trata — Črpalke: Osem zadev je preveč za eno sejo V sedanjem mandatnem obdobju je disciplinska komisija v tozdu TRATA — ČRPALK E, ki ji predseduje Jože Lavrič, obravnavala okoli 20 kršiteljev. Ukrep prenehanja delovnega razmerja je med obravnavanimi kršitelji izrekla le enemu, ki je približno 13 dni neopravičeno izostajal z dela. Štirim delavcem je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z odložitvi jo za eno leto. Ostali ukrepi pa so bili javni opomin in nekaj opominov. Za dva delavca je disciplinska komisija ustavila postopek zaradi pomanjkanja dokazov za kršitev. Za enega delavca pa je komisija izdala sklep o razporeditvi na druga dela in naloge, na katerega se je delavec pritožil na delavski svet tozda. Par delavcev, kaznovanih z opominom, je odpovedalo delovno razmerje. Delavec, ki je dobi? sklep o prenehanju delovnega razmerja z odložitvijo, je ponavljal kršitve tudi po tem sklepu, toda preden naj bi ga komisija ponovno obravnavala, je sam odpovedal delovno razmerje. Na sodišče združenega Itak: Alkohol je najpogostejši vzrok prekrškov V tozdu ITAK, k jer je v sedanjem mandatnem obdobju predsednik disciplinske komisije Igor Bajec, je komisija doslej obravnavala deset delavcev, v disciplinskem postopku pa so še tri je delavci. Dvema delavcema je izdala ukrep o prenehanju delovnega razmerja. Tak ukrep je dobil en delavec za 28 neopravičenih izostankov z dela, drugi pa za neopravičene izostanke z dela. za odklanjanje navodil pri delu, za malomarno opravljeno delo ter za fizični obračun z učencem v gospodarstvu. Eden od delavcev, ki jima je z disciplinskim ukrepom prenehalo delovno razmerje, je bil priučen ključavničar, eden pa priučen strugar. Po mnenju predsednika disciplinske komisije neopravičenim izostankom in drugim prekrškom približno v 80 odstotkih botruje alkohol. V tozdu so imeli delavca, ki je prinašal alkohol na delo, pa tudi take delavce, ki so se v družbi opili, pa so pozabili priti v službo ali pa so po pitju alkohola zboleli in jih ni bilo v službo itd. Komisija je poleg omenjenih dveh ukrepov izdala tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja pogojno z odloži- tvijo 12 mesecev, izdala javne opomine in en opomin. Pri ukrepih prenehanja delovnega razmerja so se neopravičeni izostanki zelo zmanjšali. »Treba je poudariti,« je dejal predsednik disciplinske komisije, »da so nekateri delavci pohvalili delo disciplinske komisije in so izrazili mnenja, naj bi komisija strogo ukrepala proti hujšim kršitvam delavcev.« Kazni v večini primerov pozitivno vplivajo na delavce, ki so bili kaznovani, pa ostanejo v tozdu, predvsem če sami ugotovijo, da niso pravilno ravnali. Nekateri delavci pa tudi po disciplinskih ukrepih kršitve ponavljajo, vendar je takih le malo. Najbolj pereči problemi, s katerimi se srečuje disciplinska komisija pri svojem delu, je sklic obravnav komisije zaradi pogostih odsotnosti njenih članov, predvsem zunanjih. Drug težji problem je lažna solidarnost delavcev obravnavanega delavca. Težave pa so tudi v tem, ker nekateri delavci nočejo pričati, nekateri, ki pa pričajo, pa skušajo olepšati ali zmanjšati prekršek. Večjih kršitev, kjer gre za nedelo, ni, vsaj dokazanih ne. Manjše izbire, kaj bi nekdo delal ali ne delal, skušajo v tozdu urediti že v proizvodnem procesu delovanja, vodje izmen, tehnološka služba, tako da ne pride do obravnave disciplinske komisije. jem delu sodeluje z izvršnim odborom osnovne organizacije sindikata v tozdu, s pravno službo v delovni organizaciji IKO in z vodjem oddelka, kjer dela delavec, ki ga obravnava disciplinska komisija. O tem, kateri so najbolj pereči problemi, s katerimi se disciplinska komisija srečuje, mi je povedal predsednik Andrej Cankar, da je najbolj pereč problem pijančevanje (vinjenost na delovnem mestu), neodgovorno ravnanje na delovnem mestu. Odgovornost, je menil predsednik, bi morala biti precizneje definirana v samoupravnih aktih in tudi sankcije. Postopki disciplinske komisije so p edolgotrajni in bi jih bilo potrebno skrajšati, je menil predsednik komisije. Disciplinska komisija naj bi po njegovem mnenju reševala le težje kršitve, lažje pa naj bi reševali vodje v svojih oddelkih z različnimi metodami, med katerimi bi mogla biti ukinitev stimulacije, kar naj bi bilo urejeno s pravilnikom. Pri delu se disciplinska komisija oziroma njen predsednik pogosto posvetuje s pravno službo DO IKO ter sodeluje s sindikatom v tozdu in z osnovno organi- zacijo ZK, če je kršitelj član ZK. Predsednik disciplinske komisije smatra, da je delo komisije zlasti če le-ta dela po vesti, zelo zahtevno, saj se mora v vsak primer poglobiti, kajti vsaka krivica, storjena delavcu, je težko popravljiva. Predsednik in člani disciplinske komisije med seboj dobro sodelujejo in imajo največkrat enotno mišljenje o posameznih obravnavanih kršitvah. Skip: Marsikatero kršitev se kar spregleda Disciplinska komisija v tozdu SKIP, ki jo vodi predsednik Milan Perme, ki je imela dosle j 6 sej, je obravnavala kršitve tridesetih delavcev. Kršitve so bile predvsem neopravičeni izostanki z dela, pijančevanje med delovnim časom, odtujevanja materiala iz tozda ter osebno obračunavanje med delavci. Disciplinska komisija je dvema delavcema izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, štirim delavcem pa sklep o prenehanju delovnega razmerja pogojno z odložitvijo za eno leto. Ostalim obravnavanim delavcem pa je za njihove kršitve izdala pisne opomine. Pri hujših kršitvah komisija sodeluje s pravno službo sozda IMF, pa tudi z vodjem splošne kadrovske službe .tozda in z izvršnim odborom sindikata. Predsednik komisije meni, da bi morali v tozdu vse kršitelje prijaviti disciplinski komisiji, kajti člani disciplinske komisije smatrajo, da komisiji prijavljajo samo nekaj kršiteljev, medtem ko nekaterim delavcem v tozdu kršitve tolerirajo oziroma jih spregledajo. Nadalje se članom komisije ne zdi prav, da v Skipu ne sankcionirajo nedelo, slabo delo tako v proizvodnji kot v režiji, kajti za vse to komisija ne dobiva prijav. Pri svojem delu se komisija srečuje tudi s težavami, ki so v tem, da delavci nočejo pričati proti sodelavcu, ki ga obravnava komisija. Delavca, ki jima je disciplinska komisija izdala sklep o prenehanju delovnega razmer ja, sta se pritožila na delavski svet tozda in na sodišče združenega dela, ki jima ni ugodilo. dela se noben kaznovan delavec še ni pritožil. Komisija se v zvezi z obravnavanimi kršitvami obrača za mnenje na osnovno organizacijo sindikata tozda. Kadar se mnenja komisije in sindikata o določenih kršitvah razlikujejo, ravna komisija po svoji presoji. V začetku svojega dela, je bila komisi ja premalo rigorozna proti kršiteljem, posebno, ko je šlo za neopravičene izostanke z dela. V par primerih je popuščala zaradi mladoletnosti kršiteljev. Najpogostejše kršitve so v tozdu neopravičeni izostanki z dela in alkoholizem, ki je prisoten tudi med delovnim časom. Problemi, s katerimi se srečuje disciplinska komisija pri svojem delu, so med drugim v tem. da obravnava komisija preveč zadev na eni seji. Tako je imela na primer v obravnavi na eni od zadnjih sej kar osem zadev, kar je mnogo preveč naenkrat. »Kadrovska služba, ki pripravlja predloge,« meni predsednik disciplinske komisije, »bi morala razporediti obravnave na več terminov.« DS Izip: Od junija nobenega prekrška Disciplinska komisija delovne organizacije IZIP je pod predsedstvom Franca Hočevarja od 13. septembra lani, ko se je prvič sestala do danes, obravnavala 10 delavcev. Tri delavce je komisija obravnavala zaradi neupoštevanja sklepov delavskih svetov, štiri zaradi zamujanja na delo, neopravičene odsotnosti z dela ter tri zaradi malomarnega opravljanja del in nalog. Dvema obravnavanima delav- . cema je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja pogojno z odložitvijo za eno leto. Osta im pa javne opomine, ki so bili potem izobešeni na oglasni deski v tozdu, v katerem združuje delo obravnavani delavec. Trije de- lavci so se pritožili na sklepe disciplinske komisije na delavski svet svojega tozda, medtem ko se na sodišče združenega dela ni pritožil nobeden od delavcev, ki so bili kaznovani z navedenimi sklepi. Pri svojem delu disciplinska komisija sodeluje s sindikatom tozdov v okviru DO IZIP, po potrebi z zvezo komunistov in z mladinsko organizacijo v Izipo-vih tozdih ter s pravno službo Izipa. Komisija se od letošnjega junija ni več sestala, saj od tedaj do danes ni dobila nobene prijave. Kot pravi predsednik te komisije Franc Hočevar, je to tudi znak, da so ukrepi komisije pozitivno vplivali na Izipdve delavce. Livar: Delavcu se splača ostati doma Livar ima disciplinsko komisijo na nivoju delovne organizacije. Njen predsednik je Franc Koporec. Ko sem se z njim pogovarjala o delu komisije, mi je povedal, da je v sedanjem mandatu komisija obravnavala 138 delavcev in izrekla 19 delavcem ukrep prenehanja delovnega razmerja, 22 delavcem ukrep prenehanja delovnega razmerja z odložitvijo (od 1 do 12 mesecev), 15 javnih opominov, 9 opominov, 15 delavcem naložila denarno kazen, 32 pavšalno odškodnino zaradi izostajanja z dela, predčasnega odhajanja z dela ali zamujanja na delo. Za enega delavca je izdala sklep o razporeditvi na druga dela in naloge, tri delavce je oprostila, za 11 delavcev je preložila obravnave, za 11 delavcev pa je postopek ustavila. Na sklep o prenehanju delovnega razmerja se je na delavske svete ZAHVALI Ob boleči izgubi našega dragega sina Matjaža Miheva se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in z nami sočustvovali družina MIHEV Ob izgubi drage mame se zahvaljujem sodelavcem tozda Klima montaža za izrečeno sožalje, za darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. JANKO MOHORIČ tozdov, iz katerih so obravnavani delavci, pritožilo 5 delavcev, eden pa se je pritožil še na sodišče združenega dela. Najpogostejše kršitve, ki jih obravnava Livarjeva disciplinska komisija, so neopravičeni izostanki z dela. Kadar je disciplinska komisija v dvomih glede delavčeve krivde, ga oprosti, oziroma vedno sklepa v korist delavca. »Najbolj rigorozna je pri kršitvah v zvezi z varstvom pri delu, saj se je treba zavedati, da so v Livarju težki pogoji dela, kjer je velika nevarnost za nesreče, za poškodbe ria delu,« je dejal predsednik komisije Koporec. Zaščitna sredstva so v Livarju vedno na razpolago in zanje daje ta delovna organizacija vsako leto precejšnja finančna sredstva. Disciplinska komisija pri svojem delu redno sodeluje s pravno službo v delovni organizaciji in z vodstvi tozdov, iz katerih so obravnavani delavci. Na svoje seje povabi očividce kršitve oziroma priče, neposrednega vodjo obravnavanega delavca, po potrebi pa tudi strokovnjake. O svojih sejah komisija vedno obvesti izvršni odbor sindikata tozda, iz katerega je obravnavani delavec. Po potrebi ali na zahtevo delavca je na seji komisije prisoten predsednik sindikata. Za nekatere obravnavane delavce je komisija dobila mnenje sindikata o delavcu. Disciplinska komisija vpliva na obravnavane delavce prepričevalno. Med kaznovanimi delavci je potem le malo povratni- kov posebno za enako kršitev. Predsednik disciplinske komisije je vedno vabljen na seje delavskih svetov tozdov, kjer obravnavajo pritožbe delavcev, ki so se pritožili na sklepe disciplinske komisije. Disciplinska komisija nima posebnih težav pri delu, saj ima vedno dobro pripravljeno gradivo za seje. Člani disciplinske komisije se redno udeležujejo sej tudi s tistih tozdov, iz katerih so obravnavani delavci. Včasih pride do nesporazumov pri ugotavljanju delavčevih neopravičenih izostankov z dela in sicer: Delavec se je z nw dogovoril za dopust. Ker t delavčev dopust ni vedelo1! vodja, je delavca prijavili plinski komisiji. Glede pavšalnih denaf škodnin, ki jih predvidevaj člen pravilnika o obvezno*1! ? odgovornostih delavcev T lovni organizaciji Livar, L predsednik disciplinske K® je, da so prenizke, saj pravilnik predvideva za et neopravičenega izostanka2 samo 200 dinarjev pavšali11 škodnine. Tako se delavk splača ostati doma. ISO: Disciplinski ukref so zalegli Disciplinska komisija v tozdu ISO je v tem mandatnem obdobju obravnavala 13 delavcev. V obravnavanih primerih je šlo predvsem za neopravičene izostanke z dela, prinašanje alkoholnih pijač na delo in tatvine. V zadnjem času so se tem kršitvam pridružili še pretepi med delovnim časom, v katerih so bili udeleženi 4 delavci. Ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno z odložitvijo za tri mesece je komisija izrekla enemu delavcu, ostalim obravnavanim delavcem pa je izrekla opomine, javne opomine. En obravnavan delavec pa je med postopkom na lastno željo prenehal delovno razmerje. Dvema delavcema, ki sta se med delom pretepala, je disciplinska komisija izdala sklep o suspenzu, ki naj bi veljal do konca disciplinskega postopka. Komisija pri svojem delu sodeluje s sekretarjem splošno kadrovske službe tozda, s tajnico sekretarja, ki piše zapisnike na sejah disciplinske komisije in s sindikatom v tozdu ISO. Nobeden od obravnavanih delavcev se na sklep komisije ni pritožil na delavski svet in na sodišče združenega dela. Delavci, ki jih je disciplinska komisija doslej obravnavala, se ne pojavljajo več med kršitelji oz. niso povratniki. Predsednik disciplinske komisije Franc Golnar meni, da je med delavci čedalje več nezadovoljstva zaradi osebnih dohodkov, stabilizacije, cen itd., kar najbrž povzroča pri nekaterih delavcih agresijo, kajti (0’ nih obračunavanj, ki so 'i (,^ vila pred kratkim, v pretek1® jsb prihajalo. Ti delavci, kijü delovnim časom fizično o® 3v’ nali med seboj, so bili ptel k0 dobri delavci in niso st°Jiza omenjenega dogodka n prekrška ter z njimi ni bil0 nih problemov. MARIJA P* HUJAPjL ZAHVALI Ob smrti svojega °ci Franca Hribarja iskreno zahvaljuj osnovni organizaciji * dikata tozd Ten Teist i munikacije ter sodel3 cem za darovano cvetje | izraženo sožalje | spremstvo na njegovi Z3' j "liPO,i Rihard Mr- Ob smrti moje dr3-Biliče Bajec % mame iskreno zahvaljujem so^ m lavcem DS DO EmraVt plodne večletne razp ^ nagrajevanju po delu ^ prišli na uresničitev % »Vsakomur po njeg0 delu«. Verjeli ali ne, nekateri ^ mesecu odhajali domov S j vdrtimi milijoni, drugi Pj dohodek lahko spravili v n j, denarnico za drobiž. ' tehnika rešila vse prohp' rit požrešneži natihorna Ze ■ 4 pajo, da bodo na/nuirič 45,5 % odstotka več nar / torej bi se jim investicij0/ js ,, iz/fr na Sy n nila v dveh letih. Kerp0^^ nadzorovali, bi to del^jA tako bogati, da bi ^ ^ ,aJ 'f? izmenoma, tatcoie .p \ probe, zdaj tu, zdaj prečje bi pa le dobil) )ngf\ denar za še bolj m/rož*^ ,yj opazovanje. Koliko P^sej[ okrog dela bi odpadlo, P J plačah, pa krivic! Torej ■ j! tozd SDN odpira mo/n0 Ml bi si ogledali stanje in 11L /|li Dokler si pa teg° pft‘\ bomo privoščili, bo/1., f puščeni onim, ki f Torej če smo zaupali tehniki znajo nagrajevati p° arsikako opravilo, potem to še zdaleč ni res. 2° P ^ I' ,sorn° ri:ri znali opredeliti, , uspehe. FRAN nas tudi nadzor s tehniko, kajne, se bomo sčaso’ kako delamo, ne bo okrog prinesel. Poglejte! Na /nagne- |red°te*U ^vez^a v Murski Soboti so se 22. oktobra zbrali jubilanti in upokojenci IMP— DO Panonija. L • ev Je pripravila OO ZS Panonije, popestrili pa so jo tudi mladi z recitacijami. Jubilante in upoko-jL i6. P.uzdravil predsednik Panonijinega sindikata Ladislav Abraham, nato je predsednik delavskega 0 J|(0 0iz'j Barbarič predstavil razvoj delovne organizacije. Povedal je, da si prizadevamo za večji izvoz #Ko er.t’*:'’*no tržišče, za boljšo kvaliteto in za izpolnjevanje planskih nalog, pri čemer ima Panonija psn !e?av zaradi slabe oskrbe z repromateriali. Izvažamo v ZRN, Avstrijo in Poljsko. s?Ijü so tudi Panonijini športniki, ki so letos ponovno osvojili drugo mesto na IMP športnih igrah v . Jovä ■ re uvrstitve pa so dosegli tudi na ražnih občinskih tekmovanjih. Tretje leto teče tudi njihovo so-j'kojn)e s tovarno Raba iz Madžarske. Aj^.P^dsednik Panonijinega sindikata podeli! plakete jubilantom za 10, 20 in 30 let dela v delovni or-JČanj1'*1’So se jubilanti in upokojenci zbrali še za spominski posnetek in že se je bližal konec družabnega o med sodelavci. Kot lani se je za prisrčno tovariško srečanje zahvalil upokojenec Jože Horvat. r) (frku) )i'-^askupnost hipa ' i Obisk v *lchromu Ser!t°Vni s*tupnosti Izipa so ^i^tnbra organizirali len organizirali lep et na Štajersko. So si ogledali tovarno no s to-trgovino) in Celjski kšjk izleta je bil obisk triov’ k^er so s' ogledali Alc-So t°Varno- Predstavniki '2vod lrn Pfodstavili svojo ihtežavahn '"nl P°Veda,i ° ■ieženc- • n- i!Cer pa so se vsi prer, !vlz*eta lahko na lastne J;VCa,i’ da se Alchrom m Tovariško srečanje Projektivnega biroja V petek, 8. oktobra so se na tovariškem srečanju zbrali delavci rj|,7',!>Ka v n h tozda Projektivni biro in sicer prvič po priključitvi projektantskih eiJn je bil to ro n i ^ f/tC s*cuPin 'z tozdov. To je bilo res pravo spoznavno srečanje, saj ima Pro- Bl' rp,l; jektivni biro tudi oddelka v Kopru in Novi Gorici. Začeli so z nogometnim turnirjem, ki so ga odigrali na igrišču Svobode na Viču. Igrale so štiri ekipe: Energetiki iz Ovčakove, strojniki iz t?ka .jrieR ^ kjl torej skrajni čas za 8 aunje nove tovarne. ^uš ^Jki^^^ipai^prcd- Viča, projektanti ^lima in hladilne tehnfke in strojniki s Titove. Zma- kjp 'v"r.otT1a’ odpeljali na S0J| ] r vSo imeli v Ruški koči j Jie,ne i Casa za sproščene in Pogovore. Ha . n,>si^er Izipove delovne ka Suši lepo usPrt' kar je Povedala tudi v ver- gab so strojniki s Titove, ki so dobili finalno tekmo proti ekipi klime in hladilne tehnike s 3:2, potem ko so njihovi nasprotniki v prvem polčasu vodili z 2:0. Že to pove, da je bila tekma napeta do zadnjega trenutka. Tovariško srečanje je bilo nato na Livadi, kjer so se pomerili še v kegljanju. Tu se je najbolj izkazal Matjaž Maček. Na zgornji sliki: Prizor s finalne tekme. Spodaj: Projektivci so se popeljali z barko po Ljubljanici. (Foto: L.J.) Vsak »zakaj« ima svoj »zato« Zakaj solidarnostne sobote? Blizu je leto 1984, ko bi lahko spet prebrali, da bomo tokrat spet delali tako, kot pove naslov. Pri tej zadevi mnogim pa nekaj le ni jasno: Zaka j solidarnostno za sozd IMP, za potres? Če pa vprašaš koga, ki ne dela v IMP-ju, pravi, da nima pojma o kaki solidarnosti z delom. Torej bojirav, da smo o tem tudi mi seznanjeni! Že vrsto let smo nekako dve soboti v letu dolžni delati za namene, ki niso čisto jasni. (Če komu so, naj oprosti nam, nevednim, da postavljamo to vprašanje, ker o kaki opredelitvi tako zasluženih sredstev še nismo brali, no, morda le kje kaj kratkega.) Ko sem nekoga vprašal, kam misli, da gre ta denar, odgovori nedoločno: »Za kak izlet, proslavo...« Tale odgovor se mi pa ne zdi čisto opravičljiv, kajti nekdo gre na izlet, drugi ne in zato verjetno spet ni neumno vedeti, koliko kje v tozdu zasluži jo in kaj bodo z denarjem, ker se mi zdi, da če veš, za kaj delaš, ti tisto opravilo ne bo odveč in bi takrat ne bi iskal dopusta ali bolniške. FRAN VODNIK Odgovor Med delavci IMP —- verjetno tudi v drugih organizacijah — se stalno pojavlja vrsta vprašanj, nejasnosti, negodovanj, pa tudi hude krvi v zvezi z delovnimi sobotami. V IMP-ju smo se že pred leti odločili za petdnevno razporeditev 42-urnega delovnega tedna in nam je prišlo že »v kri«, da mora biti vsaka sobota prosta. Zato mnogim neka j delovnih sobot (za večino delavcev 3 v letošnjem letu, prav toliko je planiranih v letu 1984) od skupno 52 ali 53, kolikor jih premore celo leto, pomeni pravo breme in kar v modi je že, da se na delovno soboto vzame dopust. V tem sestavku želim prikazati, zakaj imamo te delovne sobote in kakšen je njihov smisel in namen ter s tem objektivizirati »težo tega bremena«. V IMP-ju poznamo tri vrste delovnih sobot, in sicer: »zakonsko«, »IMP-jevo« (od teh imamo vsako leto po eno), vse ostale pa spadajo v vrsto izpolnjevanja letnega fonda ur. Čeprav jih je od vseh delovnih sobot v posameznem letu največ, bi morale biti povsem jasne in nesporne delovne sobote »tretje vrste«, torej zaradi izpolnjevanja letnega fonda ur. Zakon o delovnih razmerjih pravi, da delavci razčlenijo delovni čas v planu izrabe letnega delovnega časa in pri tem zagotavljajo izpolnjevanje nalog in potreb, ki jih narekujejo smotrna organizacija dela in čim popolne jša, učinkovitejša ter racionalnejša izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa. Naša dejavnost (tako montažna kot proizvodna) zahtevata čim bolj kontinuiran, trajen delovni proces in bi torej bilo ne le neracionalno, ampak tudi neekonomično in nesmiselno delovni proces pognati samo za en dan, ki je sicer po koledarju delavnik, a sta pred njim in za njim dela prosta dneva (sobota, nedelja oz. praznik). Letos so taki primeri 3 1. oktober, 28. november (ponedeljek pred praznikom) in 30. december, zadnji dan dela v letu. Namesto teh treh delovnih dni večje učinke dosežemo z delovnimi sobotami in tako podal jšamo sicer sklenjen delovni teden. Te delovne sobote so 22. oktober, 5. november in 17. december. Podoben primer bo tudi naslednje leto. Namesto 30. aprila, 31. decembra (ponedeljek) in 2. novembra (petek), ki so ujeti med prazniki in nedeljami, bomo delali tri sobote, 7. aprila, 24. novembra in 15. decembra. Značilnost te vrste delovnih sobot je torej, da z njimi nadomeščamo izpad dela ob sicer delovnih dnevih, ker je taka rešitev, kot rečeno, mnogo gospodarnejša. Tako imenovana »zakonska sobota« (letos je bila to 23. aprila, v planu za leto 1984, pa je 25. februar) izhaja iz zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Ur. 1. SRS 3/75, 8/78, 33/80), po katerem delavci ali plaču jejo prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka v višini povprečnega enodnevnega neto osebnega dohodka, ali pa organizirajo delo prek 42-urnega delovnega tedna in tako doseženi osebni dohodek v celoti plačajo kot prispevek solidarnosti. Mislim, da ni dvoma, da je druga možnost, ki jo ponuja zakon in ki smo jo v IMP-ju sprejeli že pred leti. ugodnejša tako za delavce, kot tudi za OZD; mesečni OD ni tanjši, ker gre prispevek iz posebej organizirane delovne sobote, le-ta, kot dodatno delo, pa tudi prispeva k povečanju prihodka in dohodka TOZD. Zdi se, da najbolj buri duhove »IMP-ejeva« delovna sobota (letos je bila predvidena 8. oktobra, dejansko smo delali 24. septembra, v letu 1984 je planirana 15. septembra). Njen namen smo opredelili v temeljih plana IMP 1976—80, ki smo jih sprejeli z odločanjem na referendumu. Cilj in namen te delovne sobote je dvojen: na eni strani naj bi vsak delavec IMP-ja z dodatnim delom, ki naj bi ga vložil na ta dan, prispeval k večji stabilnosti, prihodku in dohodku IMP-ja, na drugi pa naj bi svoj osebni dohodek, ki ga ustvari na ta dan, prispeval za namene, s katerimi krepimo enotnost kolektiva, se medsebojno bolje spoznavamo in gradimo čut pripadnosti do kolektiva. Sprva je bilo mišljeno, da bi vsako leto organizirali »Dan IMP« kot nekakšna srečanja vseh delavcev IMP-ja, vendar so zlasti organizaci jske zahteve to srečanje uokvirile na raven delovnih organizacij. Številčnost, heterogenost in teritorialna razdrobljenost naše sestavljene organizacije ob vse hitrejšem delovnem in življenjskem tempu, ko je vse manj prostora in časa za toplo besedo sodelavcu in sočloveku, nas silijo in zahtevajo od nas, da delavcu ne nudimo le ustreznih delovnih pogojev in od njega zahtevamo, da je dober delavec, ampak da v kolektivu stkemo dobre medsebojne odnose, ki bodo še bolj strnili naše vrste in vsakemu posamezniku vlili čut povezanosti in pripadnosti IMP-ju. Razume se, da vsega tega ne bomo dosegli kar enostavno z organiziran jem nekega »Dneva delavcev IMP«, čeprav njegov delež v tem gotovo ni majhen. Kako posrečeno so se na to delovno soboto ustvarjena sredstva za osebne dohodke potrošila v posamezni sredini, pa je odvisno posebej od domiselnosti sindikata. Večkrat se delavci sprašujejo, kam so šla sredstva iz te delovne sobote. Mislim, da vodstvo in sindikat v prav vsaki TOZD natančno ve, koliko sredstev je bilo ustvarjenih z delom na delovno soboto in za kakšne namene so se porabila in da ni nobenega razloga, da teh podatkov ne bi posredovala, če jih delavci zahtevajo. Čeprav je bilo pri interpretiranju namena »IMP-jeve« delovne sobote precej nedoslednosti in nerodnosti, mislim, da večina delavcev le ve, čemu služi in kaj je njen prvenstven namen: doseči še več, še boljše rezultate. Pač pa zaskrbljuje dejstvo, da marsikdo na praktično dve delovni soboti v letu (»zakonska« in »IMP-jeva«, ostale ne moremo šteti za »delovne« sobote, saj smo namesto njih prosti ustrezno število drugih