jflk PoStnlnn platana o aotoutnl m Cena Sin 1*- tatishl (utm Ste«. 214 V Ciubliaiu, petek 19. imbro 1931 leto II. Trgovska pogodba med USA in Anglijo, odgovor na pakt med Italijo, Nemčijo in Japonsko Zveza, ki bo obsegala 50% gospodarskih sil sveta Washington, 19. nov. o. Ameriški zunanji minister Hull je včeraj izjavil, da bodo Združene države sklenile trgovsko zvezo z Anglijo. Pogajanja za zvezo se bodo začela v kratkem. To je prva uradna izjava, ki napoveduje dogodek, ki ne bo le gospodarskega, marveč tudi ogromnega pomena za obe svetovni državi in za ves svet. Anglija si je za to pogodbo prizadevala že dolga leta, a nasprotovali so ji zlasti ameriški trgovski krogi. Saj sta obe državi tekmovali na vseh svetovnih tržiščih, zlasti v Južni Ameriki in na Kitajskem. Zato so ameriški trgovski krogi, ki so Anglijo od marsikje izpodrinili, vsaki trgovski pogodbi nasprotovali. Da bo do tega važnega dogodka le prišlo, je treba iskati vzroka v zadnjih političnih dogodkih na svetu. Začetek fašistovske vladavine v Braziliji je razbil politično in trgovsko skupnost Vsc-ameriške zveze. Protikomunistična pogodba med Italijo, Nemčijo in Japonsko pa je začela ogražati koristi in varnost angleške svetovne države. Zato zdaj ni drugega izhoda, kakor da se Velika Britanija in Amerika zvežeta za obrambo svojih trgovskih in političnih koristi. Nova pogodba bo v političnem oziru odgovor na protikomunistično, ne toliko proti Rusiji, kakor proti Angliji naperjeno zvezo treh držav. Ameriški trgovski krogi zahtevajo glede nove pogodbe, da bo morala angleška vlada ameriškemu blagu priznati deloma enake carinske ugodnosti, kakršne ima blago iz angleških čezmorskih posestev. Pri tem bo prizadeta zlasti Kanada, ki se je lahko branila ameriške konkurence prav s ee-lienim uvozom z angleških dominionov. S Kanado bodo Združene države tudi podaljšale staro trgovsko pogodbo z dodatki, ki jih narekuje novo razmerje z Anglijo. Vsi ameriški in angleški listi pozdravljajo napoved nove trgovske zveze kot najvažnejši politični in gospodarski dogodek, kljub temu da priznavajo težave, ki jih bosta Anglija in USA morali še premagati pred podpisom pogodbe. Listi poudarjajo, da bo po podpisu pogodbe med Anglijo in USA ustvarjena gospodarska skupnost, ki bo nadzorovala 50% gospodarske moči in proizvodnje na svetu, ker bo z njo združena po denarnem sporazumu tudi Francija. Ta zveza bo predstavljala skupnost demokratičnih držav nroti skupnosti fašizmov. Pot irtev letalske nesreče j Italijanski tisk ob nastopu našega novega poslanika v Rimu: pri Ostendeu Ostende, 19. nov. AA. Havas: Posmrtne ostan: ke 8 žrtev letalske nesreče eo prenesli v vagon, ki je bil spremenjen v mrtvaško kapelo. Nato 60 jih odpeljali v Nemčijo. Z istim vlakom so odpotovali v Nemčijo princ in princesa hesenska, princ ba-denski in člani nemškega poslaništva. Vlak z žrtvami letalske katastrofe so na bruseljski postaji čakali prometni minister J as p ar, maršal dvora, grof de Grume in osebje nemškega poslaništva. Na postaji je bil tudi odpravnik poslov grškega poslaništva. Tajnik nemškega poslaništva von Neurath je spremljal vlak do nemške meje. Nemirne seje v francoski zbornici Pariz, 19. nov. AA. Havas: Ob 17.20 se je seja parlamenta sinoči nadaljevala in je govoril bivši policijski prefekt v Parizu in poslanec Chi-appe, ki je vpraševal vlado, kaj je storila za mir v notranjosti in narodno obrambo. Cnlappe je zelo ostro napadel notranjega ministra iri komunistično 6tranko in vprašal, če je notranji minister začel tudi kaj proti tistim, ki uživajo parlamentarno imuniteto^ ^ hudega incidenta in so govornika motili komunistični poslanci, dočim so jim desničarji bučno odgovarjali. Nemir je bil tak, da je moral predsednik prekiniti sejo. Ko se je seja nadaljevala, je Chiappe lahko končal svoj govor, za niim pa je govoril predsednik radikalno socialističnega kluba Elbel. Nato je bila seja odložena na danes popoldne. 25 letnrea albanske neodvisnosti Tirana, 19. nov. AA. (Stefani) Spored svečanosti, ki bodo v Tirani za 25-letnico albanske neodvisnosti navaja tele prireditve: Svečanosti se prično 25. novembra. Trajale bodo do 28. zvečer. Pričele se bodo z govorom kralja Zoga po radiu. 26. novembra bo v kraljevi navzočnosti mimohod vojaštva. Tega dne odkrije nadalje predsednik poslanske zbornice podstavek za spomenik albanskega narodnega junaka Skenderbega. Tirana se že pripravlja na te 6večan06ti in je že sedaj vsa v zastavah. Pri teh svečanostih bodo sodelovala tudi odposlanstva albanskih izseljencev in prijatelji Albanije. Kraljevske poiedine v Londonu London, 19. nov. m. Grški kralj Jurij, ki se Se vedno mudi v Londonu, je priredil včeraj na grškem poslaništvu kosilo na Čast izrednim poslanikom in opolnomočenim ministrom držav Balkanskega sporazum, ki so akreditirani v Londonu. Kosila se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik Ka-sidolac z ženo. Belgijsko veleposlaništvo je priredilo slavnostno večerjo na čast kralju Leopoldu III. Na večerji so bili še vojvoda in vojvodinja gloucesterska, vojvoda in vojvodina kentska, kraljevska princesa, predsednik vlade Neville Chamberlain, zunan ji minister Spaak in drugi. Ob 23 se je začel dvorni ples v buckinghamski palači in so prišli nanj trije kralji in sicer kralj Jurij VI., kralj Leopold III. in grški kralj Jurij II. Sodelovanje Italije z nami je potrebno Rim, 19. nov. m. Vse italijansko časopisje obširno poroča o izročitvi poverilnih pisem našega novega poslanika Boška Hrističa na italijanskem dvoru. Časopisi objavljajo tudi številne fotografske posnetke, poleg njih pa izjavo, ki jo je naš poslanik dal italijanskim časnikarjem ob izročitvi svojih poverilnih listin. To izjavo so italijanski politični krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Med drugimi piše turinska »Gazetta del Popolo«, da je izjava poslanika Hrističa naletela na simpatičen odmev in odobravanje v vsem italijanskem časo- pisju in povsod drugod v javnosti. Ta list tudi povdarja, da vladajo iskreni in prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo, ki so nastali z dnem, ko je obiskal italijanski zunanji minister grof Ciano belgrajske vodilne politike. Ni nobenega razloga, da bi po teni sporazumu moglo kaj ločiti te dve prijateljski državi, ki sta zaradi popolnega soglasja v političnih in gospodarskih interesih poklicani, da med seboj sodelujeta in da druga drugi izkazujeta popolno zaupanje. Blum napoveduje Francovo zmago in začetek zvez med Francijo in nacionalisti Pariz, 19. novembra, m. Bivši predsednik francoske vlade in sedanji podpredsednik Leon Blum je v svojem govoru pred socialistično parlamentarno skupino branil stališče Velike Britanije, ki se je zadnji teden nasproti Franciji spremenilo. Leon Blum je med drugim dejal, da si britanski krogi ne ustvarjajo nikakih iluzij Ji več glede obeh španskih vlad, pa tudi ne glede sovjetske vlade. Zdaj jc zaradi tega treba pod-& vzeti vse potrebne korake, da se izognemo mo-I rebitnim nevarnim posledicam. Iz tega je treba sklepati, da bo tudi Francija kmalu začela vzdrževati redne zveze z nacionalisti in da je opustila m>sel na zmago valencijske vlade. Rim, 19. novembra. AA. (Stefani.) Diplomat- ski urednik Štefanija piše o imenovanju angleškega zastopnika pri generalu Francu in omenja med drugim, da so v Londonu opustili misel, da bi boljševizem v Španiji mogel zmagati. Franca sta priznali tudi že Avstrija in Madžarska. Smo pred končno zmago nacionalistov v Španiji in za njeno neodvisnost je dala tudi Italija svoj delež krvi. Tokio, 19. novembra. AA. (Ilavas.) List >Asa-hk poroča, da so ministri potrdili predlog Hi-rote o priznanju vlade generala Franca, ker se mu je posrečilo potisniti komunizem v ozadje. Važna je tudi okolnost, da je general Franco sedaj gospodar 60% španskega ozemlja. 300.000 žrtev so imeli Kitajci od začetka vo ne Šanghaj, 19. novembra, o. Japonski vojni minister Sugijania je na današnji vladni seji izjavil, da japonske čete stalno napredujejo in so prispele z zapada od Kunšana 50 km severno-zahodno od Šanghaja do Sučova. Vojni minister računa, da so imeli Kitajci od 23. okt., ko se je pričela generalna ofenziva, nad 300 tisoč žrtev, od katerih so pustili na bojnih poljanah nad 91 tisoč mrtvih. Šanghaj, 19. novembra, o. S srednje-kitajskega bojišča poročajo Japonci, da obkoljujejo Sučov od treh strani in sicer od severa, juga in zapada ter so okupirali včeraj Hsiaoweiting, 15 kilometrov vzhodno od Sučova. Japonske čete so iznenadile Kitajce z uspešnim prehodom preko reke Yang-čeng. Japonske čete, katere so zavzele Kašing, ki leži 80 km jugovzhodno od Šanghaja, so pretrgale zveze kitajskih čet med Šanghajom-Hangčovoin in železnico na severni strani Kašinga. Kitajske čete so bile potisnjene proti obali ob železnici. General in poveljnik kitajskih čet Liu Čienhsu, ki je poveljeval kitajskim četam pri Kašingu, je pobegnil proti Hangčou. Šanghaj, 19. nov. AA. (Havas). Zastopnik japonskega vojaštva je izjavil, da znašajo izgube japonskih čet na šangajskem bojišču do 15. novembra 9760 mrtvih, od teh jih je 10 odst. umrlo zaradi bolezni. V istem času so Japonci imeli 29.850 ranjencev. V teh številkah niso vštete izgube ja- ponskega oddelka, ki se je izkrcal pri Nakčevu. Zastopnik je dodal, da za zdaj ni moči zbrati popolnih podatkov o japonskih izgubah na Kitajskem, vendar mislijo, da tvorijo izgube pri Šanghaju 80 odst. vseh japonskih izgub na Kitajskem. Novi francoski poslanik med »Prifatelji Francije*' Belgrad, 19. nov. m. Novi francoski poslanik na našein dvoru, g. Brugere je včeraj popoldne z ženo obiskal prostore Združenja prijateljev Francije. Tu ga je pozdravil |>redsiednik Združenja Stevan Pavlovič. Po pozdravnem govoru predsednika Pavloviča je spregovoril nekoliko besedi tudi francoski poslanik ter dejal, da je že od svojih predniko vslišal, da obstoji v Belgradu Združenje prijateljev Francije. Misli, da bo njegova skrb za vzdrževanje prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo jsomagala k temu, da bodo takšni prijateljski izrazi, kakor jih je slišal od predhodnikov. ter sestanki, podobni sedanjemu, čim pogostejši. Meti povabljenimi gosti na čajanki, ki je bila ob tej priliki v prostorih Združenja prijateljev Francije, je bil tudi belgrajski nadškof mon-signor dr. Ujčič. Nacionalizem, red, avtoriteta, volitve Program nove romunske vlade Bukarešta, 19. novembra. Nova Tatarescova vlada je prisegla. Predsednik vlade je imel govor, v katerem je rekel, da je vlada pozvana, da nadaljnje z delom za konsolidacijo države. To pa zavisi v prvi meri od kmečkega in delavskega stanu. Glavni cilj vlade bo, da se. dvigne poljedelski stan in sicer z zadružništvom in indii-strijalizacijo poljedelstva. Vlada misli, da je njena glavna dolžnost, da dvigne moč vojske. V upravi bo vlada uvedla nove metode. Delo vlade bo slonelo na temelju konstruktivnega nacionalizma in na ideji reda in avtoritete v državi. Kralj je odgovoril, da popolnoma odobrava ta načrt in podčrtal, da je posebno zadovoljen, da se vlada naslanja tudi na sodelovanje drugih političnih faktorjev. Ob koncu je še želel veliko uspeha vladi. Včeraj je imela nova vlada prvo sejo. Na tej seji je predsednik vlade Tatarescu podal v glavnem načrt bodočega dela nove vlade, predvsem glede tega, kako namerava dvigniti Romunijo gospodarsko in politično ter ustvariti novo zunanjo in notranjo varnost v Romuniji. Nova vlada bo izvedla parlamentarne volitve. Za to je Tatarescu sklenil sporazum s skupinama Vajde Vojevoda in bivšega predsednika romunske vlade profesorja Jorga. Parlament bo raz- Euščen najkasneje do ponedeljka, takoj nato pa odo razpisane volitve, ki morajo biti izvršene najkasneje do 20. decembra. Glede sodelovanja političnih skupin Vajde Vojevode in Jorge s Ta-tarescom, zatrjujejo dobro obveščeni krogi, da bo profesor Jorga dobil J5 mandatov, od teh 5 v senatu. Vajda Vojvod je pa pristal na 50 mandatov, od teh je pristal na 15 v senatu. Bratianu bo kandidiral v Erdelju, ker tam pričakuje najtežji boj z nacionalno,caristično stranko, oziroma s pristaši Maniua. Isti politični veljaki tudi zatrjujejo, da bo Tatarescu meseca januarja imenovan za dosmrtnega senatorja. Romunska ustava namreč predvideva, da vsak predsednik vlade, ki se mu posreči, da brez prekinitve zaključi zakonodajno dobo na upravi države, postane dosmrtni senator. 3. januarja pa bodo minila štiri leta. odkar je Tatarescu prvič post'*1 predsednik romunske vlade. Vesti 19. novembra Soglasje in sočutje s španskimi škofi in duhovščino so v posebnem pismu izrazili duhovniki in škofje nekaterih italijanskih pokrajin. Pismo sta podpisala nadškofu iz Beneventa in Manfrc-donije ter 12 drugih škofov. .Mussolini je o italijansko japonski zvezi izjavil, da je ta zveza izraz prijateljstva, ki ga Italija čuti do japonskega naroda. To izjavo prinašajo japonski listi. Število tujih konzulatov liofo zmanjšati sovjetska vlada na vsem področju države, najbrž zato. ker meni, da je vsak stik sovjetskega prebivalstva s tujimi ljudmi državi nevaren. Načrt za izpopolnitev francoske vojne mornarice, o katerem razpravljajo te dni v francoskem senatu, določa za letos gradnjo dveh velikih nosilcev za letala. Poljska vlada je posredovala pri nemški vladi zaradi pisanja osrednjega hitlerjevskega glasila o razmerah na Poljskem, češ da ta poročila niso resnična in za Poljsko krivična. Nemška vlada je odgovorila, da misli prav tako in da bo ukrenila vse potrebno. Bivši mož vojvodine Windsorske, Simpson, se je v Ameriki po ameriškem poročil z neko go. Raf-frayevo, ki je že dvakrat ločena. Strahovit tajfun, najliujši to leto, je preteklo noč divjal nad osrednjimi filipinskimi otoki. Vihar je dosegel brzino 250 km na liro. Povzročil je škode za več milijonov dolarjev. Mednarodni sporazum za boj proti terorizmu je včeraj v Ženevi podpisal tudi italijanski zastopnik. ' Svetovno razstavo v Parizu je do včeraj obiskalo 30 milijonov ljudi, ki so plačali okrog 300 milijonov frankov, po čemer ni težko izračunati, koliko ljudi mora še priti, da ne bo razstava imela izgube. Nobelovo mirovno nagrado je dobil Anglež lord Cecil Chehvood. 1 1600 nemških delavcev je včeraj prišlo v Rim, kjer so jim italijanski tovariši priredili navdušen sprejem in kosilo. Delavci so si ogledali tovarno za steklene izdelke pri Sv. Paulu in kinematografsko mesto. 200 milijonov švicarskih frankov posojila je najela francoska vlada za novo družbo, ki je dobila v last vse francoske železnico. Za guvernerja ameriške zvezne države Kalifornije kandidira filmski igralec Leo Carillo. Proti podaljšanju zdravniškega študija na dunajskem vseučilišču So sinoči f-bw>n-wtfignli študentje z medicinskega oddelka. Policija je imela veliko dela. da jih je razgnala. Ob drugi obletnici, odkar so bile razglašeno sankcije proti Italiji, je včeraj Mussolini odprl v Rimu veliko tekstilno razstavo, ki kaže, kako se je Italija v teh dveh letih osvoliodila uvoza surovin za to industrijo in začela izdelovati tkanine iz drugih domačih snovi. Stratosferni raziskovalec profesor Piccanl je včeraj dospel v Budimpešto in imel sinoči predavanje o svojih raziskovanjih v stratosferi. Iz Budimpešte bo odpotoval v Zagreb. V preda-vanju je dejal, da namerava v kratkem tvegati nov stratosferni poskus, pri katerem misli doseči višino 30.000 metrov. Pravda za dediščino bivšega turškega sultana Abdula Ilamida se bo v drugi instanci >.a-čela pred jeruzaleskim sodiščem. Gre za ogromna posestva v Abesiniji, ki jih je angleška vlada zaplenila in katera sultanovi dediči zahtevajo zase. Dediči so pravdo v prvi instanci že dobili. Ameriški poslanik v Parizu Bullit je iz Varšave dopotoval v Berlin, kjer se bo ustavil za en dan. Oba švicarska komunistična poslanca v osrednjem zveznem svetu so zaprli in uvedli preiskavo v uredništvu glavnega komunističnega glasila »Freiheitc, kjer so dobili veliko obte-žilnega materiala. Pričakovati je treba, da ho zaradi odkritij o komunistični delavnosti komunistična stranka z vsemi svojimi priveski v vsej Švici v kratkem jjrepovedana. Upor v Južni Arabiji sc vse bol; širi in so Angleži morali poslati tja iz Egipta veliko letal, ki skušajo upornike razgnati z bombumi. Trgovsko pogodbo med ČSR in Madžarsko so včeraj podpisali v Pragi. Pogodba vsebuje tudi živinozdrnvniški sporazum ter sporazum o obmejnem prometu. ČSR je bila dolga leta brez trgovske pogodbe s svojo sosedo in treba novo pogodbo smatrati kot znamenje zboljšanja med obema državama. Bolgarski kralj je včeraj obiskal predsednika francoske republike Lebruna. Zvečer sta s kraljico odpotovala iz Pariza domov. Naše vojaško odposlanstvo je pred odhodom iz Rima sprejel Mussolini, ki je dejal, da čuti globoke simpatije do Jugoslavije in njene vojske. število prebivalstva v Združenih državah je 1 julija letos znažalo 129 milijonov duš. Od lani se je povečalo za 0.6%. Nacionalizacijo angleških prometnih sredstev, katera na j bi država prevzela od zasebnih družb, je pri včerajšnji seji londonski poslanski zbornici predlagalo zastopstvo delavske stranke. Razglasitev ameriškega zakona o nevtralnosti so zahtevali nekateri opozicionalni poslanci na seji poslanske zbornice, češ da je Roosevelt s svojim nastopom kitajsko-japonski vojni ameriško nevtralnost prekršil. Bomba je eksplodirala v hiši bivšega poljskega ministrskega predsednika Slaveka, a ni naredila nič škode. Brazilija bo ostala zvesta vseameriški zvezi kljub državnemu udaru in bo ohranila vse svoje dosedanje zveze. Sprememba vladavine je bila potrebna predvsem zaradi notranjega položaja. To je izjavil zunanji minister časnikarjem. O spoštovanju ustave je na začetni seji egiptovske zbornice govoril mladi kralj Faruk. Novo belgijsko vlado bo sestavil, kakor kaže, minister Janson, ki bo moral vsaki stranki nekaj popustiti. Janson se je že odpeljal sinoči v London, da poroča kralju Leopoldu o predlogih strank. Od „Vzajemne pomoči" do »Naprednosti" Ljubljana, 19. nov. Mali kazenski senat je ta teden imel v razpravnem programu prav pestre, velike in tudi senzacionalne kazenske zadeva. Torkov senat bi imel obravnavati veliko ponarejevalsko afero hranilnih knjižic po Gorenjskem. Obravnava je bila preložena. Današnji kazenski senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Rajko Lederhas, bo cel dan obravnaval velike sleparije z zavarovalninami Na zatožno klop so prišle 3 osebe: en moški in dve ženski. Raznih sleparij je najprej obtožen znameniti prebrisanec in pretkanec Avgust Škof, ki je bil 27. dec. 1881 rojen v _Albi^ na Madžarskem, je pristojen v Kamnik, izučen čevljar, sedaj >poverjenik zavarovalnic« v Ljubljani na ^Borštnikovem trgu št. 2. Med vojno je pretkani Škof kupčeval s čevlji, usnjem in podplati. Bogatel je. Pozneje mu je nabrani denar kopnel, zato je stopil k znani, pri ljudeh črno zapisani »Vzajemni pomoči; kot glavni agent, ki je delal horendne kupčije. Po krahu >Vzajemne pomočiš je pristopil kot glavni poverjenik k »Naprednosti«, regi-strovani pomožni blagajni' v Mariboru, za Ljubljano in bližnjo okolico. Kot tak je na široko zasnoval razne posle in zavarovanja. Ljudem je zatrjeval, da je pri njegovi blagajni možno zavarovali celo nepoznane ljudi, ne samo bližnjih sorodnikov, trdil je dalje evojiui klientom, da so zavarovanci lahko stari nad 60 let naposled je ljudem tudi zatrjeval, da zavarova-telj lahko dobi že pred potekom karenčne dobo v primeru zavarovančeve smrti vsaj izredno podporo, če že ne prejme pogrebnine, da zavarovalna vsota lahko presega «000 din. Med drugimi je 7-avaroval 77 let staro Kunaver Uršulo za 10.000 dinarjev, toda Kunaver Kok po njeni smrti ni dobil obljubljene pogrebnine 10.000 din izplačane ter je plačal na premijah 1225 din. Preslepil je v takih primerih 5 zavarovateljev, ki so zavarovali stare ljudi za celotno zavarovalnino 110.000 dinarjev, a je od njih izvabil 10.425 din. Med drugimi je zavaroval starca, rojenega 1857 Zorca Melhiorja in je dobil od Roka Kunavarja znesek 5500 din. Podpore in pogrebnine Obtožnica nadalje očita Avgustu Škofu, da jo kot zastopnik »Naprednosti« potrjeval, da so pod- pisane osebe res sklepale zavarovanja in da so zavarovatelji sami označili zavarovance, ko nasprotno zavarovateljev sploh ni vprašal za zadevno dovoljenje, niti jih ni obvestil, temveč je imena kar sam fingiral in tako navedel, da so bili lažni zavarovatelji na seji načelstva »Naprednosti-: res sprejeti kot redni člani z vsemi pravicami in dolžnostmi, ob smrti zavarovancev pa je sestavljal lažne zapiske glede zavarovančeve smrti odnosno, da prosijo podporo. Taka lažna poročila je poslal na centralo v Maribor, da se mu nakaže denar zaradi izplačila podpore oduosno pogrebnine strankam. Vse si je pa nato sam pridržal. Na potrdilih in zapisnikih je ponarejal podpise strank. Nad 134.000 D n pobasal Vse te nepoštene posle z zavarovalninami je obtoženec počenjal v letih 1933 in 193-1. Na raznih zapisnikih in potrdilih je kar na debelo ponarejal imena. V svoj žep je vtaknil na raznih podporah in pogrebninah 123.706 din. Pomožno blagajno »Naprednost« pa je v splošnem ociganil za 134.125 din. Ponaredil je vsega nad 15 pobotnic. Dve pomočnici Prvemu obtožencu sta pomagali pri njegovih nereelnih poslih: Ivanka Škof, rojena 28. okto-bra 1877 v Vačah pri Litiji, zasebnica v Ljubljani, stanujoča Rimska cesta 2, in Olga Kimovec, roj. 19. avg. 1900 v Sarajevu, pristojna v Kamnik, samska zasebnica, stanujoča v Ljubljani, Borštnikov trg št. 2. Vsi trije so sporazumno delali. Škof Avgust in Ivanka Škof sta s ponarejenimi listinami izvabila od »Naprednosti« na posmrtninah 39.332, Kimovčeva s Škofom pa 21.480 din. Sam Škof je še izvabil 8500 din. Avgust Škof je obtožen prvič zločinstva obrtne prevare po §§ 334, 337 k. z., dalj^ 14 krat prestopka napravljanja lažnih listfn in v 2 primerih zločinstvo napravljanja lažnih listin. Obe drugi obtoženki sta obtoženi le prestopka prevare. Kako so cveteli posli Obtožnica, ki jo je prečital na današnji raz-prvi drž. tožilec dr. Julij F e 11 a h e r, navaja zanimive podatke o prav čedno razvijajočih se poslih. Avgust Škof je bil, kakor omenjeno, prvotno poverjenik pri »Vzajemni pomoči«, od njene ustanovitve do njenega razpusta v letu 1931. Po- lice, osebje in poslovanje je od »Vzajemne pomoči« nato prevzelo kratkotrajno »Kreditno društvo v Mariboru«, ki pa je že leta 1933 likvidiralo in pri katerem društvu se je osumljenec prav agilno udejstvoval kot poverjenik do 1. oktobra 1933, ko je začela poslovati »Naprednost«, vzajemno podporno društvo, registrirana pomožna blagajna v Mariboru, katero glavni poverjenik za Ljubljano in okolico jo bil obtoženec. Kmalu je pričel s širokopoteznimi posli. Pravila »Naprednosti« so bila od banske upr. odobrena 18. avg. 1933. Po leh pravilih ne smp biti zavarovanec star nad 60 let in zavarovalna vsota ne sme presegati 6000 din. Zavarovati pa se smejo le mož, žena, starši in otroci, ki žive v skupnem gospodinjstvu. Drugo daljnje sorodstvo^ je izključeno. Osumljenec Avgust Škof pa ni upošteval teh določil in pravila pogazil. Zavaroval je celo vrsto oseb, starih nad 60 let in ki niso bile v nikakem bližnjem sorodstvu z zavarovatelji, katerih imena so bila celo fingirana. Nerednosti pri (Naprednosti' Mnogo se je šušljajo o nerednostih in nepravilnostih pri »Naprednosti«, z ozirom na osumljenca. Zato ie banska uprava v poletju 1934 odredila revizijo, ki je marsikaj razkrila in odkrila, zlasti, da jo samo osumljenčeva rodbina v dobrem letu prejela Okoli 200.000 Din v letu nakazanih in izplačanih od »Naprednosti«. »Naprednosti je bila zaradi obteževalnih in kaznivih manipulacij 1. febr. 1935 razpuščena in je bil prvotno postavljen, za likvidatorja dr. Zdenko Senekovič, ki je dognal, da ni bilo skoraj nobeno zavarovanje pravilno sklenjeno, marveč vse fin-girano. Drugi likvidator dr. Josip Kronvogel je ugotovil, da sta bili med člani • 2 skupini. Prva skupina je plačala okoli 2 mili j. din, druga pa nekaj pod 2 milij. din, torej skupno je bilo plačano do 4 milijone din Likvidator je nato pisal raznim stran kom, ki so kmalu protestirale in izjavile, da sploh niso nikdar podpisale kake pogodbe, da niso prejeli nikdar izplačane kake podpore ali pogrebnine. In tako je prišla zadeva na dan. Obtoženi Avgust Škof je v preiskavi v glavnem priznal. Tudi danes bistveno priznava inkriminirana dejanja, toda krivdo zvrača na druge. Povabljenih je nad 20 prič-oškodovancev. — Obravnava ob sklepu lista še traja. Po uradnih podatkih glavnega ravnateljstva državnih železnic so septembra meseca prepeljali skupno 4,757.849 potnikov (lani v istem mesecu 5,962.323). Potnišjd promet v tem seeu jo proti lanskemu v istem mesecu sel za 20.08%. me* nara- Kakor tisoč prizorov iz tisoč in ene noči se razvija burna doba strahot in slave pred 130 leti, »loba Napoleona, Nelsona in Wil!ingtona, pustolovščine in ljubezen iz treh kontinentov: Evrope nepozabnem filmskem remek - delu : ANTONIO ADWERSO Premiera danes ob 21.15 v Glitnein kinu Matici. — Rezervirajte vstopnice telefon 21-24. — Zaradi izredne dolžine filma bodo predstave ob delavnikih ob 16., 18.30. in 21.15, ob nedeljah oh 10.30., 15., 18. in 21. Velika bitka s cigani v Podborštu pri Črnučah Ljubljana, 19. novembra. V kamniškem okraju in v ljubljanski okolici so se že dalj časa potepali cigani, ki so s številnimi tatvinami in vlomi razburjali kmečko prebivalstvo, ki uzmovieev nikdar ni moglo zalotiti pri kraji. Orožniške postaje so bile od Ljubljane naprej v smeri proti Kamniku obveščene o teh tatvinah in so z velikimi napori zasledovale veliko skupino ciganov, ki se je selila na petih vozovih od vasi do vasi. Vendar jim ni bilo mogoče ničesar dokazati, še težje pa jih je bilo prijeti, ker so bili cigani vsak trenutek pripravljeni za umik. Kakor hitro so kje zagledali lesket orožniškega bjjjoneta, so poskakali na vozove in pognali konje v največjem diru. Orožniki so se lotili zasledovanja ciganov s kolesi in tako se je posrečilo v sredo popoldne orožnikoma ježiške orožniške postaje, da sta celo 30 glav obsegajočo skupino zalotila pri neki gostilni v bližini Podboršta pri Črnučah. Ko sta prišla v bližino, sta takoj spoznala, da bo proti divji množici težko kaj opraviti. In v resnici so ju začeli cigani, kakor hitro sta prišla blizu gostilne, obmetavati z literskimi steklenicami. Izzivajoče vpitje ciganov je naraščalo, kmalu so leteli proti orožnikoma krepelci in kamenje. Cigani so menda slavili nekakšno svatov-ščino in so bili seveda že ob 2 popoldne popolnoma pijani. Najhujše_ pa je bilo dejstvo, da niso bili pijani le moški, ampak tudi vse ženske in vsi otroci do najmlajšega. Razburliivi prizori Orožnika sta uvidelu, da proti pijanemu besu z zakonitimi sredstvi ne bosta ničesar opravila ter sta se umaknila toliko, da sta mogla poslati po moč na orožniško postajo v Mengeš. Nekaj časa z.a tem. ko sta se orožnika umaknila, so veseli in pijani cigani naložili zopet svoje drtižine na vozove ter se hoteli odpel juti zopet drugam. Orožnika, ki sta hotela na vsak način preprečiti, da hi se jimu cigani izmuznili, sta na cesti priskočila k vozovom in jih začela ustavljati. Cigani so z vikom in krikom Hoteli pognati konje, vendar se jim to_ ni |KJsročilo, ker sta orožnika spretno porezala jermene in vprež-nice, s katerimi so bili konji upreženi v vozove. V dir nagnani konji so se pri tem seveda splašili in bežeča kolona se je morala ustaviti sredi ceste. Ker so medtem za prvima dvema vozovoma pritisnili ostali trije vozovi, je nastala na cesti prava zmeda vozov, ki je zaprla vso cesto. Orožnika, ki sta p’ričakovala vsak hip ojačenja. sta se umaknila in skušala besnečo množico držati v šahu. Cigani pr, so nn vsak način hoteli izsiliti prost odhod in začeli pritiskati proti orožnikomu ženske, ki so kričale »eto-bodi«. Orožnika, ki sta imela puške z nasajenimi bajo- Sestanek balkanskih narodnih bank Belgrad, 18. novembra, m Od 22. do 24. novembra bodo imeli guvernerji narodnih bank držav Balkanskega sporazuma sestanek v Ankari. Našo Narodno banko bosta na sestanku zastopala prvi podguverner dr. Jovan Lovčevič in generalni ravnatelj Narodne banke Milan 1‘rotič. ' neti v rokah, sta se raje počasi umikala in pazila, da besneče ženske niso mogle zagraoiti pušk. Med tem časom so cigani in ciganke, ki niso imele (Kisla z zadrža%'anjem orožnikov, z vso naglico skušali urediti zopet svoje uprege in pripraviti vozove, da bi mogli zbežati. V tem je prispela orožniška patrulja treh mož na pomoč iz Megša, kur je cigane še bolj razburilo. Ženske so začele obmetavati orožnike s kamenjem, ki je kar deževalo na nje. Promet na cesti je bil seveda zaradi neurejeni!) vozov, ki so se nagnetli skupaj, še ves čas prekinjen in so se na obeh straneh divjajoče gruče začeli nabirati vozovi in kmečko prebivalstvo, ki pa se ni moglo odločiti, da bi pomagalo orožnikom, ker so postajali cigani vedno bolj divji. Srečen slučaj je hotel, da je to popoldne nadzorno uradništvo ljubljanske policije naredilo poskusno vožnjo z novim ^zelenim henrikom«, ki ga je bilo treba preizkusiti, kako se obnaša tudi v snegu, ki je prav tedaj močno naletaval. V avtomobilu so sedeli trije nadzorni uradniki in šofer je peljal avto v smeri proti Ježici. .Od Črnuč naprej pa so naenkrat zapazili gnečo na cesti in ustavljene vozove. Uradniki so takoj spoznali, da je položaj zelo neroden in da so dolžni priskočiti na pomoč. Orožniki so odložili puške, da so se mogli z ramami in pestmi lotiti divjajočih ciganov in tako se je položaj za cigane bistveno spremenil. Ženske so hitro spoznale, da gre sedaj zares, zlasti ko so videle, da je prišel tudi »zeleni henrik«. Za vsakega cigana je nastala prava bitka med orožniki in ciganskimi ženskami, finega pa so skrile hitro na voz ter se je cela vrsta žensk usedla nanj, da ga oržuiki ne bi našli. S težavo so orožniki in uradniki policije nagnali ženske z voza, nakar so cigana spravili na tla in ga ukle-nili. »Zeleni henrik« je v dyeh vožnjah odpeljal 4 uklenjene cigane na orožniško postajo na Ježici, policijski uradniki in orožniki pa so medtem pomirili ženske in uredili vozove na cesto tako, da je bila cesta zopet odprla. Če ne bi prišli uradniki policije z avtomobilom, bi se najbrže bitka nerodno končala, tako pa je cela zadeva našla še srečen konec, ki je bil najugodnejši še zlasti zaradi tega. ker so orožniki kmalu za tem odpravili vseh pet ciganskih družin nazaj, odkoder so prišli. Najbolj divje so se obnašali cigani Bogdan Oden, Števan Oden in Milan Oden, ki so doma iz Donje Stubice v savski banovini ter Nikolič Šlefan iz Koprivnice. Ko so jih aretirali, so grizli in brcali kakor obsedeni, pri preiskavi vozov pa se je pokazalo, da so cigani že malo prej, preden je prispel Zeleni Henrik« z uradništvom policije, pripravljali oborožen napad s sekirami in koli na orožnike, ki so jih držali v kleščah. Ciganske nadloge bo s to zanimivo bitko konec, veseljačili pa bodo lahko v domovini, kjer jih najbrž prav Inko ne marajo, kakor pri nas. Seja mladinske JRZ Belgrad, 18. novembra, m. Danes bo imel sejo izvršilni odbor mladinske JRZ v Belgradu. Vp.U bo predsedoval predsednik dr. Pirc, udele--a. P® se Je bosta predsednik vlade dr. Milan Stojadmovič in predsednik glavnega odbora JRZ in minister dr. Miha Krek. Graščina Zorzini na dražbi Gor. Radgona, 18. rov. V četrtek, 18. nov. t. 1. je bila na graščini Jo-zefine Zorzini, ki je doma iz Avstrije, licitacija velikega dela veleposestva omenjene graščine. — Prodanih bo od tega posestva 33 oralov njiv in gozdov. Razveseljivo je dejstvo, da je naša oblast končno le prepovedala nakupovanje posestev inozem-cem, Nemcem na naših tleh. Ta del posestva zgoraj omenjene graščine bodo pokupili slovenski posestniki iz Lumanuš in okolice. novice Cerkveni koncert pevskega društva »Celjski zvon«. V nedeljo 21. novembra priredi »Celjski zvon« v farni cerkvi ob 3 popoldne cerkveni koncert. Nn sporedu je 12 umetniških del najboljših skladateljev: Tomca, Mihelčiča, Satlner-ja, Foersterja, Dolinarja, Premrla, Bacha, Hoch-reiterja in Bunca. Pri posameznih točkah nastopita mešani, moški in ženski zbor. Sodelujeta prof. Matija Tomc iz Ljubljane, ki bo zaigral na orgle Regerjevo skladbo »Glorio in exselsis Deo«, svoj preludij in fugo v E-molu. G. prof. M. Močan, večletni pevovodja ^Celjskega zvona«, pa bo zapel Premrlovo »Pastirčkovo pesem« iu »Sveti večer« ter Bazelnovo delo >Marijana«. Zbor dirigira sedanji pevovodja g. Avgust Ce-rer, na orglah pa spremlja zbor g. Filip Križnik. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi, v nedeljo od 2 popoldne pa pri cerkvenih vhodih. Vljudno vabljeni! Posvet o cepljenju svinj proti kugi Belgrad, 17. nov. AA. V kmetijskem ministrstvu se je vršila konferenca, ki so se je razen veterinarskih strokovnjakov ministrstva udeležili tudi zastopniki državnih veterinarskih, bakterioloških zavodov, ki se bavijo z izdelovanjem živinskih serumov, in zastopniki vseh zasebnih zavodov, ki izdelujejo serume. Ta konferenca je uadaijevanje konference, ki je zasedala v kmetijskem ministrstvu pred nekaj meseci in so se je udeležili z majhnimi izjemami isti zastopniki. Takšne konference narekujejo razne potrebe, predvsem pa ureditev več vprašanj, ki so v yvezi s skupinskim cepljenjem proti svinjski kugi. Že na prvi konferenci so proučevali vsa vprašanja ter se je dosegel sporazum vseh zastopnikov zasebne produkcije serumov glede odškodnine pri nesrečah zaradi cepljenja in glede cene cepil, vendar se niso mogli sporazumeli glede končne odločitve. Medtem je ministrstvo preko strokovnjakov veterinarske fakultete v Zagrebu, državnega bakteriološkega in serološkega zavoda v Križevcih in osrednjega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Belgradu proučevalo možnosti, kako bi se dalo izrabiti meso takih svinj za človeško prehrano. Ker gre za približno en milijon kilogramov mesa na leto, bi bila velika škoda, če bi šlo to v izgubo, zaradi česar bi se podražilo cepivo, ki se rabi pri simultanem cepljenju za svinjsko kugo. Rezultati tega proučevanja svinjskega mesa so hi)v ugodni in so v popolnem soglasju V6eh prisotnih sklenili, da se takšno meso nasoljeuo, sušeno ali konser-virano lahko da v promet brez strahu, da bi uživalcu škodilo. Ker je takšno meso slabše kakovosti, bi se prodajalo s posebno označbo v javnih prodajalnah po nižji ceni. Takšno prodajo poznajo vsi večji kraji na zahodu. Glede odškodnine pri nezgodah zaradi cepljenja je konferenca sklenila, da se to vprašanje uredi s pravilnikom o skupinskem cepljenju proti svinjski kugi in s pravilnikom o kontroli cepivo. O pokojninskem zavarovanju trgovskih nameščencev Ljubljana, 19. nov. Snoči je imelo Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev svoj prvi sestanek, na katerem je razpravljalo zadevo razširjenja pokojninskega zavarovanja na vso državo. Ravnatelj Pokojninskega zavoda g. Vrančič je v kratkem poročilu podal podobo pokojninskega zavarovanja pri nas Pred dnevi je bilo namreč v Slovencu r objavljeno razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo, vmes pa niso upoštevani trgovski nameščenci. Ravnatelj je pojasnil, da imajo to na vesti predniki v rajnki Avstriji. Že tedaj je namreč veljal zakon o pokojninskem zavarovanju. Zakon iz leta 1909 je določal, da morejo biti zavarovani samo nameščenci, ki so v zasebnih ali javnih (službah, pri tem pa je označil za nameščence tiste osebe, ki so uslužbenc v svoj-stvu uradnika in opravljajo duševna dela, ne pa dela kot delavci in služinčad. 0 tem zakonu se je mnogo razpravljalo v dunajski zbornici, zlasti pa če sodijo trgovski sotrudniki med delavce in so-cnilno zavarovanje delavcev, ali jih je treba smatrati za duševne delavce. V Avstriji so o tolmačenju zakona odločali okrajni glavarji, v Ljubljani mestni magistrat, danes pa odloča o tem, kdo sodi v socialno zavarovanje, banska uprava. Glede tolmačenja zakona so šle pritožbe pogosto na upravno sodišče na Dunaju. Posledica tega je bila, da so leta 1914 zakon izpopolnili v smislu razsodb upravnega sodišča. Zakon je dobil obširnejše pojmovanje. Zakon ie določal, da so v zavarovanje zavezani vsi, ki redno opravljajo duševno delo in ima njihovo delo uradniški zračaj. Tako n. pr. kemtorieti, računarji, risarji, delovodje, pazniki, višji lovci, j Kolovodje, nadzorniki dela. dalje nameščenci z dvoletno trgovsko šolo. tisti, ki se bavijo s poučevanjem, umetnostjo kot organisti, trgov-skj potniki in podobno, vendar pa je ta zakon zelo prikrajšal trgovske sotrudnikc, ker v zakonu še vedno ni bilo jasno, kaj se smatra za duševno delo. Lahko se je zgodilo, da je bil nameščenec prodajalec, ko pa je zaprl trgovino, je moral pisali račune. Zakon iz leta 1909 pravi, da je duševni delavec tisli, ki le izključno ali pretežno opravlja duševno delo, zakon iz leta 1914 pa določa, da je nameščenec vsakdo, ki opravlja duševno delo in so ti dohodki večji od drugih. Nekdo je n. pr. prodajalec, ker zna nemško, pa gre zvečer poučeval v kako premožnejšo družino. Če znaša plača, ki jo dobi za poučevanje več od plače za delo proda- KIHO UNION Monumentalni velefilm najrazkošnejše inscenacije PREMIERA! ZADNJI DNEVI PONPf JEV Režija: Ernest B. Schoedsack, tvorec s KING KONGA«. 15/'C0 nastopajočih janja, potem se smatra za nameščenca, dasi poučuje samo eno uro dnevno. Torej ne velja več določilo, da se smatra za duševno delo tisti, če odpade od 8 ur dnevnega dela štiri ure in eno mi* muto na duševno delo. Zavarovanju so zavezani trgovski potniki, vendar le v principu, če je bil potnik že v svoji prejšuji službi zavarovan, niso pa zavezani zavarovanju potniki s provizijo. Po zakonu je bilo potrebno prej vsaj deset let zavarovanja za dosego pokojnine. Od 1. oktobra 1914 pa ima pravico do pokojnine zavarovanec že po 5 letih zavarovanja. Izboljšanje pokojninskega zavarovanja pri nas je nastopilo leta 1924 z uvedbo draginjskih doklad. Zdaj je bilo mogoče, da je zavarovanec po 40 letih zavarovanja dobil polno 100% pokojnino in še 10% starostno rento, torej 110%. Do pokojnine pa ima pri nas pravico^vsak, ki ne more več opravljati svoje zadnje službe, pa čeprav je še sposoben za kako drugo lažjo službo. Nameščenec, ki je dopolnil 65 let starosti, ima pravico do pokojnine, četudi je bil samo pet ali deset let zavarovan, vendar mora^ iz službe izstopiti. Če pa še nadalje ostane v službi, ima pravico do rente. Za ženske velja najnižja starost 55 let in 35- letno zavarovanje, za moške starost 68 let in 40 službe. V tem primeru znaša pokojnina 100%. Zavarovanci vlečejo pokojnino povprečno po 10 let. Kdor plačuje 10 let zavarovanje, mu Pokojninski zavod iiplafs skupni znesek vplačanih zneskov že po 4 in tri četrt leta; kdor pa izslopi iz službe (zlasti ženske, ki se poroče), pa dobi primerno nagrado, ki *naša do 80% vseh premij. Tako velja, da lahko vsakdo, ki Izslopi iz službe, zahteva povračilo premij, vendar šele C mesecev po izstopu. Obrtni zakon iz lela 1932 določa, da more biti zavarovan vsak trgovec za primer uezgode, invalidnosti, starosti in smrti. Tudi drugi stanovi so ministre prepričevali o potrebi pokojninskega zavarovanja. To so leta 1934 dosegli n. pr. vsi pomorski častniki in strojniki ter lekarniški sotrudniki. Novinarji so imeli uzakonjeno svoje zavarovanje že I. jan. 1987, vendar pa tudi še danes niso dosegli zavarovanja za vso državo. Ker so v zavarovanje zavezani vsi trgovski solrudniki, se kaže pri trgovcih veliki odpor, ker nočejo plačevati zavarovanja za trgovske solrud-nike. Morejo pa bili zavarovani obvezno in neobvezno. Obvezno zavarovanje velja zanje samo po Sloveniji in Damaciji, po pravici pa morejo zahtevati obvezno zavarovanje trgovski sotrudniki za vso državo. Pokojninski zavod lahko zavaruje vsakogar, ki ni delavec, čeprav si od slabo pla-čauih trgovskih sotrudnikov ne more obetati dobička. Od 1. septembra mora bili vsakdo zavarovan pri OUZD, pri Merkurju, zdaj pa odloča o zavarovanju tudi še Pokojninski zavod, koga zavaruje ali ne. Tako mora »lužbodajalec prijaviti vse nameščence, četudi je med njimi 10 bolnih ali starih. Pokojninski zavod se čuti v teni primeru dolžnega, da zavaruje vse brez izjeme, no | sinejo se pa zavarovanju umakniti zdravi. Vremensko poročno »Slovenskega doma« Po stan?*- dane* ob 7 *j. Kra: 1 <-.£ S «= o 5 3 " ! S S N” tempe- ratura S Š c t b Ljubtiana 75K*f 1-5 2-8 10 sw, 13 dež Maribor 755-8 3-0 50 — 10 N, 5-0 dež Zagreb 750-2 1-0 6-0 9D 10 SSVV! 7-0 sneg Belgrad 753-6 3-0 7-0 95 10 ESE* 16-0 do* in »neg Sarajevo 7553 o-o 150 95 6 0 22-0 dež Skoplje 757-2 5-0 12-0 90 10 W, */ dež Split 753-t- 11-0 15-0 80 7 NW, 15-0 dež Kumbor 7516 9-0 — 90 10 0 H7’v dož Rab 755-2 8-0 — 90 10 NW, 4-0 dež Pripomba. Vremenska porod!« od Bel-grada napret «e nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Oblačno, deževno vreme. Temperatura se bo še dvignila. Splošne pripombe o poteku Trenicna v Ljubljani od včeraj: Včeraj je bilo megleno do 10, nato pa ves dan in vso noč popolnoma oblačno. Okrog 4 zjutraj je pričelo rahlo deževati. Barometer pada. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 19. novembra: Elizabeta. Sobota, 20. novembra: Feliks. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. i*—.-*mi ran Premiera velefllma 1* raškega emigrantskega tivlje&ja Potemkin V slavni vlogi Karin Hardt ln Peter Voes BaacE samo Se ob 18. in 19.15 url po znlSanlh cenah oin 3.50 m 5 50 VESI ČLOVEŠTVA - Emile zolo Ob 21.14 uri premiera. FUina^o remek-flelo tisočerih zgodovinskih, pustolovskih ln ljubezenskih zgodo Antonio Adverso Pridrle M ar eh OUvia de BavlUand UNID Premiera! Koanmentalnl velefllm najrazličnejše lnsc^na-cije Zadnji dnevi Pompejev 15.000 nastopajočih - vk&cUbaAfe. bS> 16.,19.”tH 21.,5.uai — Elitni kino Matica obvešča, da je film >Vest človeštva« — Emile Zola — po izredno nizkih cenah: 3.50 din in 5.50 din samo še danes ob 16 in 19.15. — Ob 21.15 premiera filma -.Antonio Adverso«. V Lurd in na Pireneje se popeljemo na nocojšnjem prosvetnem večeru, seveda ne z vlakom, temveč s pomočjo skioptičnih slik in besed predavatelja g. prof. Janko Mlakarja. Predavatelj sam jo to pot napravil letošnje počitnice in ker je znan pripovedovalec, ki v šaljivi obliki povo marsikaj resničnega, včasih pa tudi doda kak ocvirk iz torbe lažnjivega Kljukca, zatob odo obiskovalci prišli brez dvoma na svoj račun. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva 7, sedeži 3 din. stojišča 2 din, za dijake 1 din. Vodstvo v razstavi bratov Šubicev bo v soboto, 20. novembra; začetek ob 3 v Narodni.galeriji. — Vodi g. Jože Gregorič. ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Petek, 19 novembra: ob 15. uri Pesem s ceste. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 20. novembra: Simkovi. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Petek, 19. novembra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 20. novembra: Gorenjski slavček. Slavnostna predstava v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja Antona Foersterja. — Izven. DRAMA. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah se vrši v petek ob 15, vprizori se Scburekova »Pesem s ceste« v običajni zasedbi. Opozarjamo na nizke cene od 14 din navzdol, ki nudijo vsakomur možnost, da si ogleda to življenjsko komedijo, ki osvaja gledalca s posebno prisrčnostjo. Prva mladinska predstava v letošnji sezoni bo v nedeljo popoldne ob 15. Ravnatelj Golia, ki je znan in splošno priljubljen pisatelj mladinskih iger pride na repertoar s predstavo »Pastirčka in princeske«, ki je imela pred leti, ko se je izvajala z velikim uspehom, vzhičene mlade gledalce. Letošnja predstava je izpopolnjena z nekaterimi novimi baleti. OPERA. Nenavadno zanimiva muzikalna proslava o priliki 100-letnice rojstva skladatelja A. Foersterja »e nam obeta v soboto, 20. t m. v operi. Vprizori-tev te opere, ki jo je na podlagi Foereterjevib motivov popolnoma na novo predelal ravnatelj Polič, in za katero je napravil novo besedilo dramaturg g. Vidmar, bo imela tudi reprezentativen zunanji okvir, b kateremu bodo pripomogle nova režija prof. Šesta, nova inscenacija ing. Franza in originalne narodne noše ter novi kostumi. Popolnoma nova zasedba vlog z našimi najodličnejšimi močmi nam jamči za odlično predstavo, ki bo gotovo vzbudila največjo pozornost vseh krogov. Muzikalno vodstvo dela ima ravnatelj Polič. Premiera v soboto se vrši kot slavnostna predstava izven abon-mana. ' O. Marjan Rus, član zagrebške opere, poje drevi kot gost partijo dona Basilia v > Seviljskem brivcu«. Naše občinstvo bo gotovo z zadovoljstvom pozdravilo simpatičnega pevca. naSega bivšega fluna, ki je znan kot odličen dou Basilio, Izpred obrtnega sodišča S potekom odpovedne dobe se prične novo službeno razmer e Viktor j« bil obrtni pomočnik; imel je na teden od 150—180 dinarjev plače. Dne 2. v mesecu je moj«ter odpovedal pomočniku službo za 1. dan prihodnjega meseca. Ko je ta dan prišel, se niti mojster niti pomočnik ni»ta zmenila ca odpoved, ki jc bila podana pred enim mesecem, marveč je bodil pomočnik lepo naprej na delo in prejel v soboto tudi redno plačo Dne 12. v mesecu jo mojster odslovil pomočnika, ta pa je tožil mojstra na plačilo 14 dnevne mezde. Pri razpravi je mojster zatrjeval, da je a tem zakonu zadoatll, ker je pomočniku na en mesec odpovedal službo, ni pa mogel te svoj« trditve nikakor spraviti v aklad z zakonom in menda aam ni resno m*lili je njegova trditev resna. Sodišče je mojstra obsodilo na plačilo odškodnine za 14 dni iz razlogov: Če bi bil mojster odpustil pomočnika dne 1. v »e-secu, bi bila zadeva v redui ko pa ga je od tega dne dalje zopet zaposlil, je nastopilo popolnoma novo službeno razmerje, katero je moči razdreti samo na zakonit način, t. j. samo po predidoči H dnevni odpovedi. Ker «e toženec ni ravnal po teh predpisih, je moral plačati pomočniku odškodnino *a 14 dni. Tujski promet v slovenjekonjiškem okraju Slov. Konjice, 15. nov. Kakor drugod, je vsebolj tudi v našem okraju tujski promet eden izmed važnih gospodarskih či-niteljev. Vtsako leto pride k nam gotovo število tujcev in to iz ostalih krajev države ali inozemstva. K večjemu tujskemu prometu mnogo pripomore naše Pohorje s svojim vabljivim, zdravim podnebjem. Tujci se o Pohorju zares laskavo izražajo. Saj tudi nudi celo najbolj razvajenemu izletniku vse: na vseh važnejših mestih so vedno oskrbovana zavetišča, od katerih je nekaj najmo-derneje urejenih^ obiskovalec ima tu najlepšo priliko za razno sprehode poleti, pozimi pa so smučarski tereni pripravni za vse, od začetnika do iz-vežbanega smučarja. Ker marsikateri planinec krene preko našega kraja na ali s Pohorja, je pri nas ostal tudi že marsikak dinar. Naši ljudje sc pomena tujskega prometa zelo zavedajo ter gredo tujcem v vsakem oziru zelo na roko. Letošnje leto sicer ni bilo v turističnem oziru na višku, to pa zgolj zaradi neprestanih vremenskih motenj. Zato pač ni bilo toliko tujcev. Prihodnje leto nam bo gotovo prineslo kaj več. Naši kraji in tudi sosednji nudijo še sedaj tujcu prijetno bivališče in miren oddih, ko bo na na Pohorju še vse bolj urejeno in ko bodo od naše strani tudi bolj urejene prometne razmere, bodo naši kraji gotovo deležni večjega obiska. Cestni zvezi na Pesek in k Sv. Kunigundi sta poroka za to. Želeli bi le, da se dela drugo leto pospešijo. Hkruti pa bomo Be morali olepšati naš kraj sam, mu urediti park ter zgraditi kopališče, ki bo v veliki meri prišlo zelo prav tudi domačinom. Ureditev prometnih razmer v trgu samem je spet novo vprašanje, ki čaka nujne rešitve. Največje športne prireditve leta 193S Prvi del športnega leta 1938 je eeveda popolnoma v znaku zimsko-športnih prireditev, dočim padajo mednarodne odločitve o drugih športnih panogah v drugo polovico leta. Koledar teh najvažnejših srečanj jc pa naslednji. Od 20. do 27. januarja imamo v St. Moritzu evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Na isti dan se prične tudi svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo v Londonu in bo trajalo pet dni. Dosedanji svetovni prvak v tej panogi je Avstrijec Bergmann. 28. in 29. januarja je evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju v Oslu. 30. in 31. januarja pa svetovno prvenstvo v vožnji z bobom. Mesec februar ima 6ledeč program: 5. in 6. svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju v Davosu in evropsko prvenstvo v umetnem drsanju v dvojicah v Troppau. Slednje prvenstvo bo velika borba med nemško drsalno dvojico Herber-Baier in avstrijsko dvojico, ki jo tvorita sestra in brat Pau-sin. Od 10. do 20. februarja je v Pragi svetovno prvenstvo v hokeyu na ledu, ki bo tako kot vsako leto izredno zanimivo in napeto. V dneh 12. in 13. februarja bo v Stockholmu damsko svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, teden kat»neje moško svetovno prvenstvo v Berlinu. Obenem bo pa tudi prvenstvo v dvojicah, kjer sc bosta ponovno preizkusila oba gori omenjena para. Kot zadnja in največja februarska prireditev bo na Finskem v Lahti-ju: svetovno prvenstvo v smučarskih tekih in skokih. Zadnja mednarodna zimsko-športna prireditev je svetovno prvenstvo v smuku in slalomu, ki bo v Engelbergu v Švici od 5. do 7. marca. Takoj zgodaj pomladi se bodo začele tako kot vsako leto borbe za Davisov pokal. Še predno bo dovršen ta turnir, se prične v Parizu francosko te-niško prvenstvo, ki bo trajalo 14 dni. V dneh od 20. junija do 4. julija bo vsakoletno neoficielno tenisko svetovno prvenstvo v \VimbIedonu. Julija in avgusta bo padla odločitev v borbi za Davisov pokal. Finalna tekma za to dragoceno trofejo bo po desetih letih zop*t v Ameriki. Najbrže bo Davisov pokal še tudi prihodnje leto v Ameriki, čeprav bodo Avstralci in Nemci poizkusili vse, da ga iztrgajo Amerikancem. Od 4. do 19. junija bo v Franciji svetovno nogometno prvenstvo. Za teh štirinajst dni bo to največji športni^ dogodek, ki bo vse drugo potisnil v stran. Udeležba Jugoslavije še ni gotova. To bomo še videli po 3. aprilu, če bo jugoslovanska reprezentanca odpravila Poljake z najmanj 5:0, kar pa najbrže ne bo tako lahko, čeprav Igramo na domačih tleh. Plavači imajo svoje evropsko prvenstvo od 6. do 13. avgusta v Londonu. Udeležba Jugoslavijo je po izjavi ministra za telesno vzgojo zagotovljena. Lahkoatleti bodo poiskali svoje najboljšo evropske mojstre v Parizu od 2. do 4. septembra. Vsakoletno svetovno kolesarsko prvenstvo bo od 27. avgusta do 3. septembra v Amsterdamu. Evropsko prvenstvo v veslanju pa od 9. do 11. septembra v Milanu. Kakor vidimo, je športni program za prihodnje leto že točno izdelan in tudi zelo bogat, zlasti v zimeko-športnem pogledu. 6 mesecev, ker ie hromega človeka do smrti pretepel Maribor, 17. novembra. Dne 1. avgusta se je pripetil v Murščaku tragičen dogodek, ki je imel za posledico nesrečno smrt posestnika Alojza Videnška. Omenjenega dne sta šla viničarja Anton in Antonija Kovačič iz Murščaka skozi sadovnjak posestnika Videnška. K njima je pristopil lastnik sadovnjaka z malo sekirico v roki ter ju je ustavil, češ da nimata pravice hoditi skozi njegov sadovnjak. V odgovor pa ga je Kovačič sunil z roko v prsa, da je Videnšek padel na tla ter mu je padla iz roke tudi sekirica, katero je pobrala Antonija Kovačič. Videnšek je nato zagrabil palico ter je udaril z njo Kovačiča preko rame, da se je palica prelomila. Kovačič je nato zgrabil Videnška, začela sta se ruvati in zopet je padel Videnšek na tla, Kovačič pa je pokleknil nanj ter je gazil po njem. Videnšek se je onesvestil ter sta ga potem oče in njegova žena odnesla v hišo, pa je naslednjega dne umrl. Pokojnega je pred nekaj leti zadela možganska kap, pa je bil na desni strani skoraj hrom. Roko in nogo je jedva pregibal. Pri raztelesenju sc je ugotovilo, da mu je Kovačič strl več reber, ko je stopal po ujem, poleg tega pa je imel pokojnik v sapniku tudi ostanke hrane, tako da se jo zadušil. Tudi je krvavel v levi polovici možganov. Kovačič se je danes zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi Videnškove smrti. Obtožnica mu očita, da je povzročil smrt pokojnega Videnška s svojim grdim nastopom. Bil je obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Odkritle spomenika Josefu Resslu Ljubljana, 19. novembra. V nedeljo, 21. novembra ob 11 dopoldne, odkrije ljubljanska sekcija Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov spomenik izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu pred tehniško fakulteto univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani ob Aškerčevi cesti. • Ob 75 letnici njegove smrti Združenje jugosl. inženirjev in arhitektov sekcija Ljubljana na eni izmed sej sprejelo sklep, da postavi spomenik temu velikemu možu, ki je živel in ustvarjal na tleh naše ožje domovine. Letos 10. oktobra je poteklo 80 let od njegove smrti. Po petih letih izpolnjuje Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov sekcija Ljubljana to častno nalogo z željo, da bi bili na pred-vrlu tehnične fakultete postavljeni spomeniki tudi drugini predvsem našim slavnim tehnikom in znanstvenikom. K tej intimni slavnosti vabimo ponovno vse, ki so prejeli posebna vabila in tudi ostalo javnost naprošamo, da s svojo navzočnostjo počasti spomin znamenitega češkega rojaka in s tem dokaze, da Slovani ne pozabljamo na svoje duhovne velikane. Po odkritju spomenika bo UJIA, sekcija Ljubljana položila venec na grob Josefa Ressla, ki počiva na pokopališču pri Sv. Križu. Ali ste že poravnali naročnino ? HKANIINICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA prej Kranjska hranilnica Ustanovljena leta 1820 Stanje vlog Din 170,000.000 — Ekspozitura Kočevje Trg Kralja Aleksandra 84 Obrestuje vloge na knjižice in tekoče račune do 5°/ot dovoljuje posojila po 8% in posreduje nakazila ter vse druge denarne posle pod najugodnejšimi pogoji. — Vse vloge so prosto razpoložljive. Za vse obveznosti jamči Drav. banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Od tu in tam Katoliški škofje: dr. Stepi nar, dr. Rozman, dr. Bonefačie in Njaradi so včeraj v Bclgradu obiskali več ministrov, danes pa bodo obiskali še finančnega ministra. Po tem obisku bodo škofje odpotovali iz Belgrada. Na redni skupščini, bi s« bo »brala 23. t. m. r.a tridnevno zasedanje, bo finančni minister predložil v obravnavo osnutek proračuna za prihodnjo proračunsko leto. S proračunom se bo najprej skupščinski finančni odbor, ki bo proračun najbrž ze do božiča sprejel v načelu, nakar ga bo obravnaval že v podrobnostih. Pomočnika prometnega ministra inž. Matka Sehnellerja je minister dr. Spaho imenoval za predsednika tarifnega odbora. Obenem je g. dr. Spaho sklical zasedanje tega odbora za 6. dec. , ...f* v. sP,it. i« dopotoval pred kratkim Jicki Rudolf Polst, ki je doma iz Neukircbna. Mož pripoveduje o svojem bivanju in trpljenju v Rusiji zelo zanimive stvari. Polz jo bil lota 1916 na ruski fronti ujet ter poslan v Irkutsk. Ko Jo nastopila boljševUka revolucija, je moral Polz z nekaterimi tovariši daleč na sever, v deželo ob izlivu reko Lene v Sibiriji. Tam so lovili ribe, kite in podobne morske živali. Zaradi tVdeg« dela Oblast* £ £ ,!f7drž"°’ i,a 80 » “Jetniki uprli. Oblast pa jih je dala zato premestiti na mandžur- 0i._ , n* inanazur- sko mejo, kjer so morah kopati ln zidati pri Sol ini, ; Tam se je Polžu posrečilo pobeg- priti v^Evropo*3 ^ Tibet’ Ira” v M<,1° Azi’° poročajo bel-* i v do-naraslo . i Uobljaui; & C«& Ixdajat«Ui lfw» fte ko ve* Utedftikj Jože Razstava svetih mačk v Londonu Svojevrstno razstavo staroegiptskih svetih mačk je odprlo nedavno v Londonu Društvo za raziskovanje Egipta. Razstava je trajala tri tedne in zaradi svoje izvirnosti zbudila splošno pozornost. Razstavljene mačke, ki so jih bili našli med starimi izkopaninami v Egiptu, so bile starim Egipčanom svete podobe, simbol staroegiptske boginje toplote Bastete. Redke dragotine so izdelane v različni velikosti, od draguljarskih vstavkov v zlatih prstanih pa do večjih izdelkov v bronu in drugih kovinah. Nekateri razstavljeni predmeti imajo mačjo glavo in človeško telo, ali pa mačjo glavo, noge in rep, pa človeško telo. Razne podobe boginje Bastet kažejo, da je bila le-ta res preprosta kakor mačka. Ponekod so njeni kipi vsi obloženi z mačkami, ki so ji v piramidskih likih nakopičene ob nogah ali pa na glavi. Kjer pa boginja nima mačk, ima navadno zlate uhane, samo v enem primeru ima oboje mačke in uhane. Zakaj, tega pač nihče ne ugane. Neka soha ima tudi obroček v nosu, kar je bržkone posledica etiopske umetnosti. Glavni del razstave obsega najdbe iz preteklega leta. Imenovano starinoslovsko društvo koplje v Egiptu že od leta 1920. dalje in prihodnje leto bo končalo zadnja dela pri odkopavanju prestolnice kralja Akhenatona, kjer stoji danes mesto Tel-el-Amarna. Vse izkopanine pričajo o individualizmu v tedanji umetnosti, kar je nedvomno pripisovati kretskim vplivom in je v egiptski umetnostni zgodovini nekaj povsem svojevrstnega. Poglavitno delo pretekle zime je bila rekonštrukcija kraljeve palače, tega nemara največjega in najbolj občudovanje zbujajočega antičnega poslopja. Palača je 3000 čevljev dolga in 900 čevljev široka. Nad palačo se je dvigal most, na katerem je bila dvorana, iz katere je mogočni faraon »sipal zlato svoje milosti«. Kralj je bil pri ljudstvu tako osovražen, da so takoj po njegovi smrti palačo porušili. Vse njegove sohe so razbili in poznejši zgodovinarji ga imenujejo »zločinca«. V nasprotju s temi dejstvi pa kaže njegova maska na razstavi obraz čutečega, umetniško izobraženega, uravnovešenega človeka. Maska njegove žene kraljice Nefertite potrjuje zgodovinska poročila, da je bila izredno lepa in pravilno razvita. Še lepša pa je bila kraljičina Meritaten, katere soha je sicer precej poškodovana, pa ima vkljub temu glavne poteze zadostno poudarjene. Radio Podroben program ljubljanske to rseb evropskih posuj dobile » najboljšem in oajrenejšem ilustriranem tednika »Radi* Ljubljana« kJ stane mesečno • a m • detel dinarje«.. — Programi Radio Ljubljana Petek, 19. nov.: 11 Šolska ura: Slovenska Kočevska in Kostel v pripovedkah (g. Marjan Tratar) — 12 Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Orkester balalajk — 14 Vreme, borza — 18 Zenska ura: Kaj vse slišijo starši o šoli (ga. tvanka Velikonja) — 18.^0 Francosko pevke (PloSAa) — I8.4o 1'ianooščina (g. dr, Stan-ko Lehen) - 19 Ca«, vreme, poročila, športni, emrSBti/a — 19.30 Nao. ura: Belgrajski astronomski observatorij (dr. Vojislav MUkovlč, univ. prof.) — 19.50 Zanimivosti — 2u Koncert Rsdjjskega jrkestra - 21 Operni spevi (plošče) — 31.10 Komorni trio (gg. K. Rupel, A'. Fučkar, M. LipovSek* — 22 .Cas, vreme, poročila, 6i)6-red — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 19. novembra: Belgrad-Zagreb: 20 Madrigalisti — Dunaj: 19 25 Potpuri, 20.05 Igra, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.20 Opera, 22.30 Orkestralni koncert — Trzt-Milan: 16 Prenos iz Akademije sv. Cecilije, 21 Simfonični orkester — Itim-Bari: 21 Opereta — Praga: 19.15 Lahka glasba, 20 Igra o Marcu Polu, 21.30 Szimanowskega melodije — Varšava: 20.05 Opera — Bel lin: 19.10 Zabavni koncert, 21.15 Operetna in filmska glasba — Konigsberg: 20 Orkester in solisti — Strasbourg: 21.30 ltuski koncert — Bukarešta: 19.35 Opera. Odhajajoči gost: »Prav lep kraj ste si izbrali za hišo. Samo nekoliko prazno je tod okoli.« Gospodar: »To je le zato, ker so drevesa Se zelo mlada. Upam, da bodo že košata in visoka, kadar spet pridete.« »Da, to je bila kočljiva zadeva.« «In res niste streljali vanje?« »Ne, sire!« »To je prav, saj veste za guvernerjevo zapoved, da se je treba izogniti vsakemu neljubemu dogodku.« »Vem, tn verjemite mi, da je bilo hudimano težko držati se te zapovedi, zlasti še, ker so oni streljali v nas.« »Toda vi ste star vojak, Vickers, in veste, da je vedno najbolje, če človek posluša povelja svojih višjih.« »Vem, sire, toda ponavljam, da je bilo od vraga težko.« Campbell je odšel z Vickersom do male častniške okrepčevalnice, kjer sta popila kozarec whiskya in se pogovarjala naprej. Medtem, ko sta še sedela, jima je vojak sporočil, da se je vrnila patrola, ki je odšla ponoči na poizvedovanje do meje. Trenutek za tem je na verando prišel mlad častnik, ki je imel roko v obvezi. Polkovnik se je začudil: »Kaj ste ranjeni?« »Suratovi ljudje so streljali na nas!« »Ali ste jim ogenj vrnili?« »Nismo! Posrečilo se nam je umakniti se, kakor ste nam veleli.« »Ali je še kdo ranjen?« *Eden od konjenikov je padel.« Za trenutek so obmolknili. Nato je spregovoril ranjeni častnik: ■ Gospod komandant!« No?« »Srečali smo trgovsko karavano. Ljudje iz nje so nam pravili, da se Surat pripravlja za napad na Chukoti.« »Lahko odidete!« Častnik je pozdravil in odšel. Campbell je vstal in dejal: »Stvar se zresnjuje!« Elizabeta je že ob šestih zjutraj, takoj nato, ko ji je oče sporočil, da bo prišel Geoffrey, odpotovala v Loharo. Njena kočija se je pridružila oddelku vojakov, ki so šli tja. 2e dan prej je bila sklenila, da pojde do Warrentonovih in da bo poskušala govoriti s Perryem. V teh dveh mesecih se je bila odločila: mora razdreti zaroko z Geoffreyem, ker je spoznala, da ljubi samo Perrya. Vso pot je premišljala samo o tem, kako bo Warrentonovim razložila namen svojega prihoda in kako bo našla Perrya. Teh nekaj ur, ki jih je prebila v kočiji na cesti, na kateri so samo tu pa tam srečali kako vojaško patrolo ali karavano, je bilo zanjo cela večnost. Toda njena volja ni oslabela, kakor je to ponavadi, kadar se mlado dekle pripravlja na kak odločilen korak, pa mora čakati dolgo na priliko — nasprotno: čim bolj se je bližala cilju, tem odločnejša je postajala. Ni se bala več družbenih pomislekov: kaj bo dejal sir Warrenton, kako se bo držala lady Warrentonova in kaj bo rekel njen oče, ko bo izvedel za njeno pustolovščino. Čakala je samo, kdaj bo prišla v Loharo in se tam dobila s Perryem, za katerega je iz pogovora z očetom izvedela, da je premeščen v Loharo in dodeljen siru Warrentonu. Ko je nazadnje stopila v vilo Warrentonovih, je bila docela mirna in skoraj vesela. Lady in sir Warrentonova sta jo zelo prisrčno sprejela. Nista dosti spraševala, zakaj je prišla, marveč sta jo pozdravila kakor ljubega gosta. »Najbrž ste zelo trudni, moja mala! Popili bomo malo čaja, pa bo vse dobro. Saj si lahko mislim, kako ste se utrudili, preden ste prišli do sem! Midva šele zdaj veva, kako je bilo v Kalkuti lepo! Ceste so tu strašne in polne prahu. Potovanje po Indiji je strašna stvar!« Sir Warrenton je vpraSal: »Kako bi bilo, če bi miss Campbellova popila kozarček sladkega brandya?« Pri teh besedah je že natakal. »Prav dobro, Benny! To bo našo malo Elizabeto okrepčalo! Ti boš pa popil kozarec ledene vode in boš vzel svojo kroglico ker si davi pozabil!« »Mislim, da bi bilo treba našemu gostu napiti!« »Miss Campbellova ne bo nič huda, če boš to naredil s kozarcem vode.« v Foto VVarnei Bro* Campbell in Vickers sta popila kozarec whiskya... Knjiga, ki so je dandanes prodali 5 milijonov izvodov Takšen je sedaj severni kolodvor v Šanghaju. Nezaželjeni Rusi Nič kaj preveliko gostoljubnost je uživalo na Filipinih pet Rusov, ki so 6e z jadrnico podali, predno so Japonci prišli bližje, iz Šangaja v glavno mesto na Filipinih, v Manillo. Njihova jadrnica se je na poti zelo poškodovala in šifer tik, predno so ti nesrečni Rusi prispeli na Filipine. Morski vihar jih je k sreči zanesel na obal, kjer so si skušali poiskati pomoči. Filipinske oblasti so se sprva prizadevale, da bi pregovorile te Ruse k vrnitvi v Šangaj, vendar ti niso hoteli iti nazaj, odkoder so menda komaj še pravočasno ušli. Pa tudi nobena ladja jih ni hotela sprejeti na svoj krov, da bi jih peljala pred Šangaj. Tudi kitajski generalni konzul v Manilli jim ni hotel dati v roke potrebnih papirjev. Končno pa so merodajne oblasti sklenile, da se mora popraviti deloma razbita ruska jadrnica, s katero so se neznanci pripeljali na Filipine, in da te nezaželjene Ruse, ki so vsak mesec stali nič manj kot 12 tisoč din, na njej enostavno odslo-ve. Sanii naj bi se potem brigali za to, kako bodo prišli nazaj v Šangaj. Toda jadrnica je bila tako hudo pokvarjena, da je bila za zopetno vožnjo nesposobna. Rusi pa so poleg tega postajali kar divji nad tem, čemu jih toliko časa drže na Filipinih. Celo za gladovno stavko so se na vse zadnje odločili. Toliko časa niso poskusili nobene hrane, da so čisto onemogli in da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Tako so napravili še večje stroške. Le z največjo težavo so jih pregovorili, da so začeli spet jesti. Filipinska vlada pa je sklenila, da jim drugače posveti. Vložila je proti njim tožbo, češ da so prekršili zakon, s katerim se omejuje priseljevanje tujcev na Filipine. Ta zanimivi primer sedaj obravnava filipinski delovni minister. Pet jih je, pa 6e jih ne morejo znebiti, oziroma ee jih nočejo na grd način, najbrže zato, da ne bi svet rekel, kakšni so ti Filipinci! Morda pa jih toliko časa zadržujejo tam tudi zato, ker hočejo vedeti, kdo bo plačal račun ... Kam sem le vtaknil ta preklicani ključ od teh vrat!« Iz velikih naklad, ki jih je doseglo kako književno delo, še ni mogoče sklepati, da je veliko vredno in da mu je usojeno trajno mesto v svetovni književnosti in v človeškem razvoju. Toda če doseže kaka knjiga milijon izvodov v originalnem jeziku . ali v prevodih, je vpričo majhnega zanimanja za knjige in kulturne dobrine dandanes navsezadnje le — zanimivo... Da se pa kaki knjigi zgodi, da jo leto po izidu prevedo v francoščino, nemščino, italijanščino, španščino, hrvaščino in japonščino — in jo v izvirniku in prevodih gre med ljudi nad pet milijonov izvodov, pomeni to tudi za današnje čase in za Ameriko — zakaj, zdaj gre za ameriško delo — rekord. Taka srečna knjiga je napol zgodovinski, napol fantastični roman »Anthony Adversoc (po katerem je narejen veliki amerikanski film istega imena); srečni pisatelj te knjige, ki je z enim delom postal milijonar, pa je Hervey Allen. Kakšna je snov tega romana, da je mogel osvojiti toliko ljudi po vsem svetu? Boj Človeka z usodo in zlo srečo. Tudi najmočnejšim ljudem izpodleti, če se hočejo boriti proti usodi — v tem bi bila misel tega dela, cigar osrednji junak Anthony Adverso se bojuje z usodo in iz tega boja izvirajo vsi zapletljaji, v tem se spopadajo skrivnostne sile dobrega in hudega in spletajo vrsto dramatičnih zgodb okrog glavnega junaka Adverso, ki je podoba pravega moškega, z nezlomljivo življenjsko močjo, ki 6e ne boji ne pragozda, ne sovražnikov, ne ljubezni, marveč edino 6amega sebe, dokler se ne spozna in znajde. Trguje s sužnji in postane suženj lastne moči. V zadušnem ozračju afriških pragozdov kljubuje sam in zapuščen vsem in samemu sebi. Duši v sebi glas srca in vesti, da bi prišel do moči in bogastva, da bi lahko spet vzel nase ime, ki ga je nekoč zavrgel. Stremi in 6e žene, dokler ne spozna, da bogastvo, moč in lepota še ne pomenijo sreče. Po letih pustolovstev v Afriki in Ameriki, po letih trpljenja in stradanja se vrača v Evropo. Tam najde žensko, ki jo je nekoč tako ljubil, kot varovanko Napoleonovo. Doživi napoleonsko Evropo, vojne in zmage, opoj bogastva in veličine. Najde sina, otroka tiste ženske, ki jo je edino ljubil, a ga je zapustila. In spozna, da je vse ničevo, prazno, nestalno in kot večni popotnik krene spet v svet. Vsaka doba ima pesnika, ki zna pogoditi, česa njegov čas v knjigi potrebuje. Te vrste pesnik je Hervey Allen in njegov pol resnični, pol neresnični roman teši s svojo romantiko žejo današnjega materialističnega človeka po daljnih, neresničnih, a večno lepih zgodbah. Zato je roman in film po-njem doživel na svetu toliko uspeha in priznanja. Strahotne posledice, ki jih je povzročil silen orkan nad mestom Dmeir blizu Damaska v Siriji. fNemčija smrdi po ribah' Vse tudi ni iz Amerike, kar je novotarij, čeprav so dostikrat takšne, da bi jim res kaj drugega ne pripisovali, kakor da so od tam. Tokrat je nekaj kakšnega prišlo iz Nemčije. Nemčija velja danes za tisto deželo, ki si je v iznajdljivosti, kako in iz česa se da pripravljati u.=nje /a obutev 111 drugo uporabo, gotovo priborila prvo mesto. Po dolgoletnih kemičnih poskusih se je Nemcem posreči dobiti novo vrsto usnja. To usnje izdelujejo iz ribje kože. Najnovejša pridobitev na polju izdelovanja usnja je prepariranje ribje kože. Razume se, da za ta namen ni dobra koža vsake ribe. Dolgoletni poskusi so pokazali, da so za to dobre edino ribe, ki žive v morju. S tem pa se seveda ne pravi, da imajo spet vse morske ribe takšno kožo, ki se jo da koristno strojiti. Dosedaj niso imele ribe dosti drugega pomena, kakor da je človek uporabljal njihovo meso za hrano. V hipu pa je nastal sedaj na nemškem ribjem trgu pravi preobrat, ko eo prišli tja kupci, ki ne kupujejo ribe samo zaradi mesa, pač pa zato, da iz njihove kože izdelujejo usnje. Na več mestih stoje danes v Nemčiji že stnv jame, kjer smrdi po ribah. Ribe na vse zadnje tudi niso tako drage, posebno morske ne, na drugi strani pa sedaj lahko prinašajo že dvojno korist, hrano in obutev. Dvoje je sedaj mogoče: ali da je to novo ribje usnje nič manj uporabljivo, kakor vsako drugo, ali pa, da Nemci le od sile varčujejo in da skušajo tudi to, kar eo včasih metali proč, do trohice izkoristiti. Kar brez vzroka se tudi ni začudil neki ugledni Anglež ob svojem obisku v Nemčiji, ko je dejal: »Kako pa to, da pri Vas vse po ribah smrdi?« Če se Toscanini razlezi... V Londonu se je zgodilo nekaj nenavadnega, kar je povzročilo, zlasti pri višjih 6lojih, veliko pohujšanje in ogorčenje. Slavni glasbenik in dirigent orkestra Toscanini je pripravljal orkester za veliki nastop. Ker pa je pri glavnih nastopih naval ljudi tolikšen, da morajo včasih tisoči oditi izpred koncertne dvorane, ne da bi imeli priliko poslušat čarobne zvoke, ki jih 6lavni Italijan zna privabiti in krotiti s svojo »čarovniško« palčico iz neštetih godal, pridejo najizbranejši ljudje že k njegovim glavnim skušnjam. Baje je silno zanimivo opazovati Toscaninija, ki zahteva od godcev čisto, brezhibno popolnost v igranju; vsako najmanjšo nepravilnost takoj opazi in nahruli nesrečnega povzročitelja nepravilnosti v popolnoma svojskem jeziku, ki je mešanica nemščine, italijanščine, francoščine in angleščine. Pri glavni skušnji v Londonu so se začeli nekaj prerekati, Toscanini pa je zakričal: »Do6ti govorjenja! Če bi vi bili Italijani, bi vas takoj vse spodil Ker pa vi ne marate iti, grem jaz!« Sredi skušnje je pustil na cedilu orkester in V6e tiste, ki so ga prišli poslušat; med temi je bila tudi bivša španska kraljica. Zato je razumljivo, da so se Angleži nad takim vedenjem začeli ogorčeno spogledovati in vzklikati nad »nezaslišanim škandalom«. Oglašujte v Slov. domu!