VESTNIK
SOKOLSKE ŽUPE C E L ] E
Leto V.	Celje, 10. februarja 1935.	Štev. 2.
SVOBODIN:
Sokolska mladina kralju
Zdravo, Peter, zdravo, kralj, gin velikega očeta!
Ti in Jugoslavija
sta sokolskim srcem sveta.
Vsi za Jugoslavijo častno hočemo živeti in pošteno delati, ako treba, pa umreti.
Zdravo, Peter, zdravo, kralj, ti si mlad in mi smo mladi, ti nam, Sokol, kaži pot, mi s teboj vsi gremo radi!
Iti hočemo naprej, prapor čist, svetal nas vodi. Domovina ljubljena naj živi, cveti v svobodi!
Naš sokolski je korak poln poguma, mlade sile, naj krepko v bodočnost gre Jugoslavije nam mile!
VERSTOVŠEK ZDENKO:
Prosvetno delo v letu 1935
Sokolstvo je obči narodni pokret, ne ustanova. Ustanova je stvar statike, pokret stvar dinamike. Ustanova je orodje duha, dočim je pokret sam ona duševna sila, ki jo rabi ustanova. Glavni predpogoj pokreta je zato — borbenost. Ta borbenost mora biti usmerjena v pozitivnem smislu v ustvarjanje. Sama kritika in »opozicijonalstvo« ni pozitivno delo. Skupno delo na polju narodove vzgoje je naloga Sokolstva. Mlačnost mora izginiti iz naših vrst. Interesi posameznika se morajo podrediti splošnim interesom. Te splošne interese zastopa Sokolstvo, katerega naloga je tudi ščititi posameznika v njegovih vsakdanjih dobrih naporih in težnjah, zlasti tudi v njegovi borbi za obstanek. Naš kmet naj ve, da mu stoji ob strani mogočna organizacija, ki čuti z njim v vseli njegovih težkih dnevih, ki mu daje oporo pri njegovem delu. Tudi delavec naj se zaveda, da ni sam, da tudi on spada v to veliko sokolsko dru-
žino in da pripadnost k isti daje zaslombo njegovemu obstanku, moralno in dejansko v smislu sokolskega bratstva. In tako vsem ostalim stanovom.
V tem duhu je treba vzgajati naše članstvo in bodoče poslovno leto bodi posvečeno vzgoji članstva v tem pravem nacionalnem in socialnem, torej sokolskem duhu.
Kako doseči to duhovno preobrazbo?
Prosvetni delavci morajo biti v stalnem stiku s članstvom. Vsako društvo mora prirediti v tekočem letu svojo idejno šolo, ki naj izpopolni to vzgojo. Starejše članstvo mora najti zopet pot v telovadnico, da tam naveže stike z mlajšim in tako vzgojno vpliva na mlajše članstvo ter ga utrjuje s svojimi izkušnjami. Župni prosvetni odbor bo s svoje strani pomagal edinicam pri organizaciji teh idejnih šol z nasveti, preskrbel bo predavatelje itd.
Največje važnosti so nagovori pred vrstami telovadečih oddelkov. V tem pogledu ne sme biti zastanka, v nekaterih društvih pa je tu potrebno pospešeno, povečano in sistematič-nejše delo.
Kaj pa naša deca?
Tej je predvsem treba nuditi primerno razvedrilo. Povsod se lahko najde sestra ali brat, ki bo s pripovedovanjem pravljic, šaljivk in sličnim znal pritegniti deco v naše telovadnice. Skupna pesem in razne igre naj to dopolnijo. Vmes pa naj se vpletajo poljubne in otroški duši primerno prikrojene kratke črtice v zvezi s Sokolstvom.
In seveda lutke! Župni prosvetni odbor bo edinice, ki bodo skušale ustvariti lutkovna gledališča, v vsakem oziru podprl
Važno pa je, da bodo tudi starši vedeli, kaj delajo njihovi otroci v naših telovadnicah. Zato prirejajte prijateljske popoldneve, na katere povabite starše in videli boste, kako jih boste s tem razveselili.
Na sokolske odre spadajo le dobra dela, katera odgovarjajo našemu dostojanstvu. Za »kič« ni mesta na naših odrih. Izgovor, da to društvene finance zahtevajo, ne drži. Dobra odrska dela, ki bodo dobro naštudirana, bodo vedno našla mnogo obiskovalcev.
Tudi letos bo župni prosv. odbor priredil prosvetni tečaj, ki bo organiziran kakor lanski na strogo internatski podlagi. Če je bil lanski splošnega značaja, bomo letos že bolj upoštevali naše domače prilike. Zlasti kmetsko in delavsko vprašanje v zvezi s Sokolstvom bo predmet podrobnega razmišljanja. Vsako društvo bo moralo poslati na ta tečaj udeleženca.
S tem, da smo povečali »Župnemu Vestniku« obseg, upamo, da bomo lahko zadostili najvažnejšim potrebam. V »Vestniku« bo župni prosvetni odbor objavljal razne idejne članke, ki bodo

dajali vsem prosvetnim delavcem smernice za njihovo delo.
Vsak prosvetni delavec naj pazljivo prečita vsako številko; mnogo bo našel v njem, kar bo lahko uporabljal v svojem delu.
Pri tej priliki se obračam do prosvetnih delavcev s prošnjo, da tudi s svoje strani doprinašajo k »Župnemu Vestniku« s tem, da objavljajo važne in vzgojne članke.
Ne pozabite na to, da je treba članstvu nuditi tudi primerno razvedrilo. Vendar nam resni časi siromaštva, v katerih živimo, nalagajo dolžnost, da omejujemo zabavne prireditve na najmanjšo mero. Zlasti plesi naj se omejijo. Te nadomestite z zabavnimi večeri, kjer bo petje in zdrav humor dosegel isto.
Saj res, petje! Naj ne bo edinice, ki ne bi imela svojega pevskega zbora. Vsaka telovadna ura se naj začne s »Sokolskim pozdravom«. Vadite korakanje ob petju naših koračnic.
Župni prosvetni odbor bo tudi v tem pogledu pomagal z nasveti.
Te splošne smernice naj vodijo prosvetne delavce pri njihovem delu v letu 1935. Čut dolžnosti in discipliniranost naj vodita pri tem delu Vas, prosvetarje in uspehi ne bodo izostali.
VLADO BURNIK:
Dramske prireditve
Cilj dramatike
Dramske predstave tvorijo del prosvetnega dela na deželi, kjer morda ni ne predavateljev, ne javnih knjižnic, niti ne raznih tečajev. Za majhen denar naj se ljudstvu nudi duševni užitek, uvaja se v spoznavanje naše in tuje literature, kaže se mu lepota čistega in zdravega slovenskega jezika. Igre kažejo gledalcem šege in običaje raznih krajev, predstavljajo tipe iz na-	Z
šega ljudstva, nam obnavljajo spomin na stare francoske ali turške čase, ki tvorijo del slovenske zgodovine. Uvajajo nas v ločevanje dobrega od zla, poštenja od zahrbtnosti itd. Da bo imela predstava zaželjeni učinek, pa mora biti dobro pripravljena. Vedno se ponavlja največja napaka naših društev, da igrajo zaradi tega, da dobi društvena blagajna denar za telovadno orodje, dom ali drugo. Posledica tega je, da so igre slabo pripravljene, ker se že pri razdelitvi vlog ali pa že preje odreja datum predstave, ne vedoč, ali bodo igralci tedaj pripravljeni ali ne. Že po prvih vajah se dajejo tiskati plakati z odrejenim datumom in tedaj se igra, četudi bi bilo mogoče dobro, da se vadi še en ali dva tedna. Dvoje dejstev je, ki danes ljudstvo vabita k obisku dramskih predstav: nizka vstopnina in dobro pripravljena igra. S solidnim delom pridobivamo ljudstvo in jačamo društveno delo.
Razdelitev vlog
Že pri razdelitvi vlog se začenjajo čestokrat prepiri, ker mnogi igralci niso zadovoljni z odrejeno vlogo. Režiser naj razdeli vloge šele potem, ko je dobro premislil, s katerimi igralci bo delal. Pri tem mora ostati. Izjema bi bila le tedaj, če igralec ne more podati dotične vloge zadovoljivo. Zato je dobro, da režiser igralce, pri katerih ni gotov zadovoljivega uspeha, že preje povabi ter jim čita važnejše odlomke, katere naj igralec za njim ponavlja. Režiser mora spoznati, ali bo igralec primeren za to vlogo ali ne. Pri razdelitvi vlog se mora režiser ozirati na postavo, glas (sopran, alt, bas), izraz, hojo, seveda pa tudi sposobnost dotičnega igralca. Saj čaka igralca še vedno glavna naloga, da se mora prilagoditi svoji vlogi. Že na tem mestu naj povdarim, da mora biti režiser energična oseba, (ne mislim kakega diktatorja), njegovo ponašanje pa bratsko-sokolsko in mirno, ker se že igralci sami dovolj razburjajo po nepotrebnem. Ne sme biti trmast, ker velikokrat najde igralec sam boljšo rešitev vloge, ki mu je odrejen. Zato naj velja, da bodi režiser: energičen, uvideven in bratski Bralna vaja
Režiser, ki je že preje igro'preštudiral, naj pred čitanjcm igre razloži vsebino, glavne momente, oriše posamezne vloge ter pove svoje mišljenje o potrebni sceneriji, razsvetljavi, maskah itd., da si igralci laže začnejo predstavljati pravi smisel in potek igre. Če je v vlogah črtal ali spremenil posamezne stavke ali besede, si morajo igralci ta mesta istotako črtati v svojih vlogah, da ni pozneje vsled tega zadrževanja v nadaljnjem učenju. Kaj bo režiser črtal ali spremenil? Če so odstavki ali stavki lokalno neprimerni, dolgovezni, če se predvajajo starejša dela. v katerih se govori o plačilih v kronali, se te spremenijo v dinarje (ako se hoče delo iz predvojne dobe prestaviti v povojno dobo), če vloga opisuje dež in nevihto, pa tega dežja pri predstavi zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev ne bo. Večkrat govori vloga o suhcu, dolginu, debeluharju. Če igra to vlogo igralec male postave ali pa suh, se to v vlogi spremeni. Če so v tekstu tujke, mora režiser že pri bralni vaji s svinčnikom označiti na, strani njih pravilno izgovorjavo. Drugače se bodo te napake pri vseh vajah ponavljale, kar bi samo oviralo režiserjevo delo. Pri čitanju vlog naj režiser razloži pravilni ton in način izgovorjave, ki jo zahteva dotična vloga. Velike važnosti je pravilna izgovorjava, zato se vrši lahko tudi več bralnih vaj, kar je posebno važno za naše podeželske odre. Prve vaje
Že pri prvih vajah igralec čuti obris svoje vloge. Nehote se že pojavijo geste Poskuša iste stavke večkrat izgovoriti, da
dobi pravilni ton. Izgovorjava mu ne teče več enoglasno, temveč že pada in dviga svoj glas, da dobi čim naravnejšo izgovorjavo. Posamezne besede ali stavke, ki imajo večji pomen, bo že izgovarjal krepkeje in izraziteje. Ni slabšega igralca od onega, ki svojo vlogo govori naučeno in monotono. S tem, da vlogo večkrat prečita, mu teče beseda bolj gladko ter si že zapomni posamezne stavke. Režiser mora skrbeti, da je že pri prvih vajah scenerija za dotično dejanje postavljena ali vsaj markirana. Označiti mora položaj vrat, oken, dreves, skal itd. Pred vajami si mora režiser skicirati na papirju oder v tlorisu, narisati na njem stoječe objekte (mize, stole, drevesa), ter s puščicami označiti kretanje oseb po odru. Za vsako dejanje (za razne scene) je potrebno več takih tlorisov. Glavna gibanja razloži režiser igralcem, ki si jih noti.ajo v vlogi ob strani. (Dalje.)
T E H N I Č JV I	D E	E
M. PRELOG:
Vadbene ure za deco obojega spola
28. u r a ,
Osnova:
T e k do tre h m i n u t : Menjavanje hitrosti.
Vaje v 1 e ž i na trebuhu in vznak.
Plazenje po gredi v v z p o r i č e p n o in k i e č n o. Raznoterosti: sedanje telovadcev v vrsti (redu) in v krogu.
Preskoki čez krožečo dolgo kolebnico. Igra: »Žabji lov«.
Tek do tre h m i n u t: menjavanje hitrosti.
Po številu otrok — napravimo red ali redove: »U red zbor!« ali »U redove zbor!« »Trčečim korakom napred«! S klopotačo ali s ploskom označujemo hitrost, ki jo med tekom izmenjavamo; iz počasnega teka pridemo v dir in obratno. Opozori na enakomerno dihanje, lahkoto teka, pravilno dviganje nog in pravilno gibanje lehti, a vse to le pri višji deci, dočim za srednjo in nižjo deco zadostuje, cta uravnavajo korak (poskoke) po taktu. Od-p i' i p red t e k o m v s a o k n a !
D i b a 1 n e v a j e :
Kroženje z lehtmi v ravnini bočno: v prvi polovici bočnega kroga naprej — počasi iz priročenja skozi pred-ročenje vzročiti — globoko vdahnite; pri nadaljevanju velikega bočnega kroga — skozi zaročenje priročiti — močno izdahnite, obenem sprostite ves zgornji del trupa!
Vaje v Fež i na trebuhu in vznak (hrbtu).
A)	Telovadce razštejemo na »prve« in »druge«.
Prvi ležejo na trebuh, drugi pokleknejo za prve in jim tlačijo noge k tlom. Prvi vadijo:
1.	Zaklon trupa in glave (močno uleknjenje) — vzklon. Večkrat.
2.	Zaklon trupa in kroženje glave.
3.	Zakion trupa in glave, odročiti (povdarek). Večkrat.
Prvi ležejo vznak, dajo roke na tilnik in se oprejo na tla s komolci, drugi pokleknejo za glavo prvih in jim tlačijn komolce k tlom. Prvi:
4.	Menoma dvigajo in spuščajo na tla napete noge.
5.	Dvignejo obe nogi do navpičnega položaja in gibljejo hitro s stopali.
Že pri vsaki posamezni vaji zamenjajo prvi druge.
B)	1. Nastop kot v A) 1.: roke na tilnik, zaklon trupa in glave,
zaklon povdarjen.
2 Kot prej z dvema ziboma.
3.	Zaklon trupa in glave, odročiti, dva do trije povdarjeni zibi z lehtmi in trupom.
4.	Nastop k vaji kot v A) 4.: dvigni noge do prednoženja, nato menjaje skrčuj in suvaj z njimi.
5.	V prednoženju raznožuj (močno) in snožuj!
Plazenje po gredi v v z, p o r i čepno in kleč n o.
A)	1. Plazenje naprej po štirih (v vzpori čepno), roke so na
gredi, noge na tleh.
2.	Isto, a lazite nazaj!
3.	Skakljajte naprej in pomikajte roke na gredi soročno (kot zajček)!
4.	Enako skakljajte nazaj!
5.	Skušajte lezti po gredi po treh (ena noga je na gredi)!
B)	1. Lazite po gredi naprej v vzpori klečno (na gredi so roke
in noge)!
2.	Enako nazaj!
3.	V vzpori čepno (noge na tleh) preskakujte gred zanožno — obenem se pomikajte naprej!
4.	Preskakujte enako s pomikanjem nazaj!
5.	Lazite po gredi v vzpori čepno!
Raznoterosti: sedanje telovadcev v vrsti (redu) in v
krogu.
1.	V vrsti s primernim razstopom — primite se za roke — iz stoje skrižno polagoma z enakomernim spuščanjem sed — enako vzravnava!
2,	V vrsti — prijem krog vratu (objem) — s prednoženjem
desne polagoma z enakomernim spuščanjem sed — enako vzravnava.
3.	Isto s prednoženjem leve.
4.	V redu, stoja razkoračim v stran, roke drug drugemu na ramena, prvi v bok — polagoma sed (sed raznožno) —-nato vzravnava (noge močno skrčiti - potegniti pod sebe).
5.	Iste vaje v krogu s čelom not ali tudi s čelom ven.
Preskoki čez krožečo dolgo kolebnico — priprave k preskokom.
A)	1. Preskakuj naprej, nazaj, v stran mirno visečo kolebnico!
2.	Enako preskakuj nizko, čez malo nihajočo kolebnico!
3.	S preskoki snožuo naprej preskakuj močno nihajočo kolebnico! Kolebnico zanihamo v nasprotno stran od telovadca do višine glave, pri nasprotnem nihu proti tlom in proti telovadcu jo ta preskoči.
4.	Isto v stran.
5.	Isto s preskoki snožno nazaj.
B)	1. Preskoči krožečo kolebnico 4-krat naprej!
2.	Prskoči krožečo kolebnico 4-krat nazaj!
' 3. Po dva preskakujta v stran (se ne držita)!
4.	Dvojica preskakuje v stran — roke položita drug drugemu na ramena.
5.	Dvojica preskakuje naprej — držita se za notranje roke.
Igra: >'Lov na žabe«.
A)
B)
r
C
N<
co
[>
O ro
[>
O
2-4 m kopno
O Lovec
<1 Ü <1 "
Začrtamo primerno • kopnino, za razne stopnje dece 2 do 4 m, kar je povrh odvisno od širine igrišča. Na vsaki strani kopnega pa začrtamo lužo, kjer je domovanje žab. Lovec je na kopnem in skuša udariti ono žabo, ki je na kopnem, ko po štirih preskakuje iz ene luže preko kopnega v drugo lužo. Ulovljena žaba (igralec) naj ne postane lovec, ker se potem nekateri prostovoljno udajajo, s tem pa kvarijo zanimivost igre. Ulovljene žabe se torej naj izločijo! Ali pa: »Bomo videli, katerih danes ne bo lovec ulovil, čeravno bodo večkrat prešli kopnino?« Kjer je igrišče zelo široko, naj bosta 2 lovca.
Lovec naj lovi žabe s streljanjem z žogo (gumijasto ali nogometno).
Na znak s piščalko morajo žabe menjati prostor (preiti kopnino).	(Dalje)
X. TRDINOVA:
Vadbene ure za ženski naraščaj
17. ura.
Pohod v redu. Zapojemo »Naprej zastava Slave*. Zavoj v krog. Ponovimo »Seljančico« in »Doktorsko kolo«.
Žogice: Ž o g a n j e dvojice.
Po dve telovadki si stojita nasproti v razdalji 4—6 m. Mečeta si malo, gumijasto žogo na sledeče načine:
1.	Žogo zagnati z desno roko poleg sebe ob tla, ko se žoga odbije od tal, jo odbiti z desno dlanjo nasprotni telovadki, ki jo ujame z desno roko.
2	1., toda z levo roko.
3.	Žogo zagnati v zrak (nizko) in jo odbiti z desno dlanjo nasprotni telovadki, ki jo ujame z desno roko.
4.	= 3. z levo roko.
0.	Žogo zagnati z desno roko nasprotni telovadki, ta jo odbije z desno dlanjo prvi telovadki nazaj, prva jo ujame.
6.	--- 5., toda telovadki zamenjata vlogi.
Krogi d o s k o č n o.
Naskokoma vis:
1,	Kolebanje.
Ž. Kolebanje, pri vsakem predkolebu raznežiti in snožiti.
3.	Kolebanje, pri vsakem zakolebu raznežiti in snožiti.
4.	Kolebanje, pri vsakem predkolebu in pri vsakem zakolebu raz n ožiti in snožiti.
5.	Predkoleb — zakoleb - s predkolebom zgiba — drža —-polagoma vis.
6.	Predkoleb — zakoleb — s predkolebom zgiba — v zgibi dvakrat raznožiti in snožiti — polagoma vis.
Poševna 1 e s t e v.
Stopanje na zgornji strani.
1.	Stopanje po klinih navzgor — prijem na lestvine, sestop na isti način.
2.	Stopanje po klinih navzgor s spuščanjem dveh klinov — prijem za kline — sestop na isti način.
3.	Kockanje po klinih navzgor v skleku ležno za rokama snožno na desni lestvini (nogi prekrižani) — leva. roka naprej, desna k levi — sestop na isti način.
4.	: - 3. nasprotno.
5.	Stopanje navzgor kakor pod 1., na vrhu lestve prehod v sklek ležno za rokama raznožno na lestvinah, ročkanje navzdol po klinih, desna roka naprej, leva k desni.
Vložka: Med orodno telovadbo (preden menjamo orodje) vstavimo nekaj vaj, kakor sledi:
1.	Stoja razkoračilo, roke na tilnik •— zasuk trupa v desno in levo izmenoma.
2.	V leži na hrbtu krožiti z nogami 3-krat v desno, 3-krat v levo.
3.	Iz leže na hrbtu vstati na eni nogi — izmenoma na desni in levi.
4.	Skakljati sonožno, na znamenje dotik tal z rokami in takoj vzravnava in skakljati naprej.
5.	Skrčiti (skloniti itd.) vse telo kolikor mogoče — iztegniti se kolikor mogoče.
(i. Prednožiti in predročiti istoimensko leht do dotika — izmenoma desno in levo.
Igra: Odbijanje tretjega. Ta igra je splošno znana, vedno pa je še priljubljena. Posebno mnogo veselosti pa vzbudi naslednja izprememba.
Igralke stoje v dvojicah v krogu kakor običajno pri tej igri. Dve igralki zunaj kroga se lovita. Ena beži, druga jo lovi. Kadar skoči bežeča pred eno dvojico, mora zadnja öd te dvojice proč (kakor pri običajnem načinu te igre), toda ne kot bežeča, temveč kot lovec, prejšnji lovec pa beži. Ta način igre zahteva več prisotnosti duha, napake pa povzročajo mnogo smeha. Vsekakor pa je najprej treba znati igro na običajni način.	(Dalje)
Popravek k 16. uri
Skica k igri mora izgledati tako:
O
o	o
A A'
AO oA OA
O
A
A
O
S.	BURJA:
Vadbene ure za člane
3.	«ra.
Uvodne vaje. Uporabi 11. uro »Uvodnih vaj« v 9. številki »Vestnika« I. 1934. na str. 180!
Drog doskočno Osnova: kolebanje, zibanje.
Iz viša spredaj, nadprijem:
1.	Zibanje — v prednoženju seskok.
2.	Zibanje — v zanoženju seskok.
3.	Z zibom vis oporno znotraj — skrčiti in nadeti kolena — ponavljati — z zakolebom seskok.
4.	Z zibom vis oporno znotraj — skrčiti in napeti kolena — ponavljati -— vis zadaj — seskok.
5.	Z zibom prevlek v vis zadaj — seskok.
6.	Z zibom prevlek v vis zadaj — prevlek v vis spredaj -seskok.
7.	Z zibom prevlek v vis zadaj — kolebanje v visu zadaj — v predkolebu seskok.
B ]• a d 1 j a d o bokov. Osnova: kolebanje: v vzpori s spremo i k i meti prednožno,’zanožno: premah.
Iz stoje bočno, sredi bradlje, naskokoma v vzporo:
1.	Predkoleb — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z levo čez d. lestvino — premah zanožno z d. s polobratom v 1. v vzporo ležno za rokama, čelno — premah odnožno z d. — premah odnožno z 1. v vzporo čelno na sprednji Jestvini — premah odnožno z d. naprej — premah odnožno z 1. naprej v stojo na tleh.
2.	Isto v nasprotno stran.
3.	Predkoleb — v zakolebu in predkolebu raznežiti in sno-žiti — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. s polobratom v 1. v vzporo ležno za rokama, čelno — premah odnožno z d. — premah odnožno z 1. v vzporo čelno na sprednji Jestvini — premah odnožno z d., preprijem z d. v podprijem — premah odnožno z 1. s polobratom v 1. v stojo na tleh.
4.	Isto v nasprotno stran.
. Predkoleb — v zakolebu in predkolebu raznežiti in sno-žiti — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. s polobratom v vzporo ležno za rokama čelno — premah odnožno z d. — nihanje z d. —• odbočka v 1.
6.	Isto v nasprotno stran.
Skok v višino z mesta.
Temeljna stoja ista kot za skok v daljino v 1. uri. Vadi skupno z vso vrsto!
1.	Zibanje počepno, z zaročevanjem in predročevanjem. Noge zmerno pokrčene in stopala na tleh.
2.	Skok sonožno z mesta brez vrvice. Isto, le da se po tretjem zazibu z vso silo odrini od tal v višino, z lehtmi prožno mahni v vzročenje, tiho doskoči in ponovi 6-krat!
3.	Skok sonožno z mesta s skrčenjem prednožno. Isto kot pod 2, le da po odrivu noge skrčiš.
4.	Skok sonožno 7. mesta s skrčenjem prednožno z obrati lA, j7j v L, d. Cdede odriva velja vse, kakor pod 2.
5.	Vadi vajo 3., 4. čez vrvico ob primerni višini!
Igra. Lov za žogo v krogu. Vestnik 1933, štev. 1—2, str. 20'.
4.	ura.
Uvodne vaje. Vestnik štev. 9., str. 181, 12. ura.
Bradlja d v o v i š i n s k a. Nižja lestvina do bokov, višja do čela. Osnova: meti skrčno: v vesi: premah, skrčka.
Iz zgibe stojno čelno pod višjo lestvino, nadprijem na višji lestvini: Vaje 1—4 delata dva telovadca hkrati.
1.	Z oporo 1. stopala ob nižjo lestvino premah skrčno z d. v zaveso v podkolenu — premah skrčno z d. naprej v stojo na tleh — ponovi 3-krat.
2.	Z oporo 1. stopala ob nižjo lestvino zavesa v podkolenih snožno na nižji lestvini —- z oporo 1. stoplaa premah «krčno z d. v stojo na tleh.
3.	Z oporo d. stopala zavesa v podkolenih snožno — skrčka nazaj.
4.	S premaliom skrčno snožno zavesa v podkolenih snožno — skrčka nazaj.
5.	S premahom skrčno snožno zavesa v podkolenih snožno — preprijem menoma na nižjo lestvino — prevrat nazaj v stojo.
G. Isto, le da prepriineš soročno na nižjo lestvino. Varovanje!
7.	S premahom skrčno snožno, zavesa v podkolenih snožno na nižji lestvini — menoma zavesa v podkolenih snožno na višji lestvini — vis v podkolenih — oprijem na tla in seskok v vzporo čepno.
Drog doprsno. Osnova: naupor v zavesi enonožno znotraj
—	toč v zavesi — pcdmet.
1.	Z zapotekom zavesa v d. podkolenu znotraj — zakoleb — predkoleb — z zakolebom naupor v zavesi v d. podkolenu
—	toč v zavesi nazaj — podmet. Toč izvedeš dobro, če vzameš močan zakoleb z 1. nogo in istočasno prehajaš v zaveso. Leliti ne skrčuj!
2.	Isto z nasprotno nogo.
3.	Z zapotekom naupor v zavesi v d. podkolenu znotraj — toč v zavesi nazaj -— podmet.
4.	Isto z nasprotno nogo.
5.	Vadi z zapotekom naupor, toče!
6.	Podmet čez vrvico. Stojala z vrvico postavi do 1 m pred drog! Iz zgibe stojno d. zanožiti — s prednoženjem d. in prinoženjem 1. k d. preideš v vis vznosno spredaj, tedaj se močno ulekni in odrini z rokami!
Varovanje: vaditelj se postavi med vrvico in drog, z. eno roko prime telovadca v zapestju, z drugo pa ga podpre na lopatice.
Dolga kolebnica. Osnova: podteki — poskoki. Vrv kroži od oči navzdol. Takoj, ko švigne vrv mimo oči steče telovadec za njo.
1.	Podtek naprej, hrbtoma.
2.	Podtek z obratom.
3.	-- 1., 2. v dvojicah, trojicah, cele vrste.
4.	Poskoki na mestu čez krožečo vrvico, z medskoki in brez njih.
Redovne vaje.
Vadba koraka. Razdeljeni korak na 3. dobe: Roke v bok.
1.	Levo pokrčiti prednožno nizko, prsti tik nad podom.
2.	Krepko suniti naprej dol.
3.	Stoja izstopno z 1. naprej, boke potisni naprej! Težo telesa prenesi na L, napeta desna se s prsti dotika tal! Nato ponovi isto z d.!
Vod napred stupaj! Vod stoj! Prvi del povelja, t. j. napoved »Vod« naj pade vedno takrat, ko je ena noga na tleh, drugi del, t. j. izvršni »stoj«, malo naglasiš takrat, ko je druga noga na tleh, nato telovadec napravi še en korak in priključi hitro drugo nogo. Uči deljeno!
I g ra. Zbijanje kija. Vestnik 1934, štev. 2, str. 31. Uro končaj z nagovorom ali s poročili o društvu, župi, savezu!
(Dalje)
S.	BURJA:
Uvodne vaje
K 19. uri.
A.	V pohodu.
125.	Poskoki na 1. nogi, snožno, na d. nogi.
126.	V teku na znamenje se ustavi prvi v stoji razkoračno, drugi se splazi pod njim in nadaljuje tek. Na zopetno znamenje se drugi ustavi in se pivi splazi pod drugim. Razdalja med telovadci naj bo malo večja!
127.	Hcja v vzponu z zibanjem rok v vzročenju.
B.	Na mestu.
128.	Skakljanje — vzkok, prednožiti d. - skakljanje — vzkok, prednožiti L; glej, da se pri vzkoku odrineš tudi z rokami!
129.	Leža na hrbtu, priročiti: sed, predklon, predročiti gor, dotik prstov nog, izdih — zib.
130.	Leža na hrbtu, prednožiti,, navpično: sed skrčno in vzravnava v stojo spetno. Da se ti to posreči, moraš noge hitro skrčiti in postaviti na tla kolikor mogoče blizu k sebi in v tem trenutku napravi seti in / zamahom rok vzravnavo!
131.	Stoja razkoračilo, predklon, odročiti, pesti: sukanje trupa v L, d.
132.	Sklek ležno za rokami — vzpora čenpo - sklek ležno za rokami — vzpora stojno.
133.	Stoja razkoračim tesno; priročiti: počep, zaklon, vzročiti z d., 1. predročiti dol •— vzravnava, vzklon, priročiti — nato obratno.
134.	Stoja spetno, vzročiti: prednožiti, predklon zmerno le v prsnem delu hrbtenice, sproščeno, izdih — pririožiti, vzklon krepko, vdih.
135.	Stoja spetno, odročno upogniti gor, roke za telnikom sklenjene: počep izstopno z 1. v stran, odklon v d. in zib — odgib v d., vzklon in odklon v 1. in zib.
136.	Stoja spetno, odročiti, dlani gor: kroženje ramen.
137.	Dvojni obrat v 1. na 1. nogi — dvojni obrat v d. na d. nogi.
138.	Stoja spetno: prednožiti z d., visoko — prinožiti — isto z drugo nogo.
K 20. uri.
A.	V pohodu.
139.	Tek, na znamenje vzkok s 1U obratom.
140.	Hoja s počepom izstopno s predklonom: 1. počep z 1., d. pokrčena, predklon, z levico naznačiš pobiranje kamenja.
2.	vzravnava in vzklon na polovico ter korak z d. 3. korak z 1. in dokončaš vzravnavo in vzklon, in vse isto takoj v nasprotno stran.
141.	Na vsak korak zmerni zaklon v prsnem delu hrbtenice in kroženje ramen in lehti v odročenju.
B.	Na mestu.
142.	Stoja spojno, predročiti gor sproščeno: predklon, zaročiti — čep in vzravnava, vzklon, v vzpon spojno — zaklon, predročiti gor. Pri prehodu iz čepa v vzpon stojno močno porini boke naprej!
143.	Vzpora ležno za rokami: sklek ležno za rokami, vsa teža na 1. roki — vzpora ležno in spojeno sklek ležno s prenosom teže na d.
144.	Leža na hrbtu, prednožiti: kroženje z nogami ven.
145.	Klek, odročiti: zaklon in zib — vzklon.
146.	Leža na trebuhu, vzročiti: zaklon, zanožiti — vzklon, spustiti noge na tla.
147.	Dvojni obrat v i. na prstih L, čep — vzravnava — in obratno.
148.	Stoja odkoračno z d., odročiti: zasuk trupa v L, d. pred-ročno not, upogniti not, se dotika 1. rame in zib — odsuk in obratno.
149.	Stoja zanožno z d.: s prednoženjem d. visoko 1/i obrat v 1. na prstih v vzporo čepno zanožno z d. — vzravnava na 1. v razovko, odročiti.
150.	Stoja spojno priročiti: d. prednožno skrčiti visoko, odklon v 1. — suniti dol, vzklon in obratno.
151.	Z 1. prednožiti not, z d. predročiti dol not — z 1. zanožiti
ven, z d. odročiti gor. Delaj prožno!	(Dalje)
Razpis tekem za članstvo in naraščaj CSŽ za leto 1935
Po sklepu društvenih načelnikov in načelnic na zboru dne 27. I. t. 1. razpisujemo občo tekmo vrst in posameznikov v vrsti.
Člani.
Višji oddelek: Po ena vaja na drogu, bradlji, krogih, konju na šir z ročaji, prosta vaja, en preskok čez konja vzdolž in na šir brez ročajev, skok v daljino, skok v višino, tek na 100 m, met kopja, diska z boljšo roko, met krogle obe-ročno.
Srednji oddelek: Kakor je predpisano za tekme SSKJ za 1. 1935. nižji oddelek 1. skupina. Glej »Soko« 1934, štev. 11—12., stran 396! Društva, ki nimajo konja ali koze, tekmujejo v raznožki in skrčki čez stoječega telovadca.
Nižji oddelek: Po ena vaja na drogu, bradlji, raznoterosti, prosta vaja, skok v daljino in višino obenem met krogle obe-ročno: naprej, vstran in čez glavo nazaj, lučanje granate, tek na 1500 1.
Nižji oddelek II. skupina. Kakor je predpisano za tekme SSKJ za leto 1935. Glej »Soko« 1934, štev. 11—12, str. 397!
B skupina: za srednji in. nižji oddelek. V tej skupini smejo tekmovati vrste iz društev, ki nimajo popolnega orodja, najmanj pa na dveh orodjih za srednji oddelek in na enem orodju za nižji oddelek. Ostalo vse ostane.
OBVEZNE VAJE NA ORODJU.
Višji oddelek.
D i- o g.
1.	Iz koleba v visu z nadprijemom: naupor vzklopno — veletoč nazaj — velevzmik spredaj — toč z oporo stopal znotraj, nazaj — seskok naprej.
2.	Iz koleba v visu z nadprijemom: z zakolebom naupor — premik spredaj — velevzmik spredaj — podinetno 'h obrat ob eni roki v vis z dvoprijemom — vzmik zadaj s Vi obratom ob eni roki — spad v vis vz.nosno — naupor vzklopno in odbočka.
3.	Iz koleba v visu s podprijemom: naupor vzklopno — veletoč naprej — veletoč naprej in z zakolebom naupor s pre-prijemom v nadprijem — premik spredaj — naupor tr-zoma zadaj — toč sklonjeno nazaj — podmetno koleb zakoleb —naupor vzklopno in raznožka.
B r a d 1 j a,
1.	Iz koleba v opori na lehteh bočno sredi bradlje: preval naprej uleknjeno v vzporo in kolo zanožno z L čez 1. lest-vino — z zakolebom stoja na rokah v vzpori — drža — s predkolebom sklecno celi obrat soročno — s predkole-bom premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. s % obratom v 1. v vzporo ležno za rokami
—	raznožka.
2.	Iz koleba v opori na lehteh bočno sredi bradlje: vzpora vzklopno — v predkolebu kolo prednožno enonožno s Vi obratom menoma nad raznoimensko lestvino (z d. nad
1.	lestvino in narobe) — z zakolebom stoja na rokah v
vzpori - drža — polagoma stoja na ramenih — preval sklonjeno naprej — v zakolebu s sklonjenim trupom od-koleb v vis — naupor vzklopno v razovko na d. komolcu - drža — predkoleb ■— v zakolebu preprijem z d. v notranji prijem in s predkolebom prednožka navzad čez obe Jestvini.
3.	Iz koleba v opori na lehteh bočno sredi bradlje: preval
nazaj v preduos v vzpori — drža — kolo zanožno snožno v J. in kolo prednožno z I. čez d. lestvino —• predkoleb — z zakolebom stoja na rokah v vzpori — drža — premet v stran.
Krogi d o s k o č n o.
1.	Iz koleba v visu: s predkolebom vzmik spredaj v prednos v vzpori — drža — polagoma sklonjeno stoja na rokah v vzpori — drža — zmik v vis vznosno — z zakolebom izvinek naprej v vis vznosno — naupor vzklopno v sklek
—	odkoleb nazaj — s predkolebom premet raznožno nazaj.
Konj na šir z ročaji.
1.	Iz. stoje za konjem z oprijemom na ročajih: naskokoma premah odnožno z d. zunaj — premah odnožno z d. nazaj — kolo prednožno z d. — kolo odbočno v 1. — premah
oduožno z I. — premah odnožno z d. kolo zanožno z d.
-	kolo oduožno z 1.	- premah odnožno z 1. nazaj pre-
mah odnožno z, d. nazaj — premah odnožno z J. zunaj — premah odnožno z h nazaj — premah odbočno v d. in prednožka v 1. levoroč čez hrbet, d. bok ob konju.
Preskoki čez konja.
a)	Vzdolž brez ročajev s trdo odrivno desko, višina deske
10 cm, višina konja 120 cm.
1.	Raznožka z oprijemom na vrat.
2.	Skrčka z oprijemom na vrat.
b)	Na sir brez ročajev.
1.	Raznožka.
2.	Skrčka.
3.	Odbočka na obe strani.
4.	Vzpetka.
5.	Prednožka na obe strani.
Nižji oddelek.
D r o g.
1.	Iz viša spredaj naprijem: z zibom prevlek v vis zadaj -
s spuščanjem 1. -h obrat v d desnoročno v vis z aadpri • jemom — z zibom zavesa v d. podkolenu znotraj — z drugim zakolebom naupor v zavesi — preprijem z d. v podprijem — premah odnožno z 1. s pol obratom v d. v stojo na tleh.
2.	Iz viša spredaj nadprijem: z zibom podmetno koleb — s predkolebom naupor v zavesi v d. podkolenu znotraj — toč v zavesi v d. podkolenu nazaj — podmet.
3.	Na d. kraju droga: naskokoma predkoleb v visu z uad-prijemom — v zakolebu ročkauje soročno v 1. do sredine
-	v predkolebu 1/i obrat v 1. levoročno v vis z dvoprije-mom — v zakolebu seskok s h! obratom v 1.
Bradi j a.
1.	Na sredi bradlje iz zgibe stojno, čelno: vzmik spredaj v A-zporo ležno za rokami — kolo prednožno z 1. — premah odnožno z d. in s polobratom \r I. ter premahom z d. čez d. lestvino vsed raznožno pred rokami — preprijem pred telo — preval sklonjeno naprej v sed prednožno snožno na I. lestvino zunaj — preprijem pred telo na konec Jestvin — sesed zanožno snožno not — predkoleb — z. zakolebom raznožka.
2.	Iz koleba v opori na leliteh bočno sredi bradlje: z zakolebom vzpora v sed raznožno za rokami — polagoma stoja na ramenih — drža — preval sklonjeno naprej v sed raz-
nožno pred rokami — sesed prednožno sonožno not — z zakolebom Vi obrat strižno v sed raznožno pred rokami — sesed prednožno sonožno not in v zakolebu raznežiti in snožiti — s predkolebom prednožka v d. s polobratom v k
;3. Iz stoje bočno znotraj bradlje, naskokoma sklek: kolebanje v skleku — z zakolebom vzpora — v predkolebu raznožiti in snožiti — z zakolebom vzpora ležno za rokami raznožno — z 1. vzročiti, d. zanožiti — drža — vzpora ležno za rokami raznožno — s predkolebom premah prednožno z d. čez 1. Jestvino in premah zanožno z 1. v stojo na tleh.
Raznoterosti.
1.	Raznožka čez stoječega telovadca.
2.	Raznožka čez dva stoječa telovadca. Telovadca se postavila nasproti, opri meta za zgornje leb ti, se zmerno pred-klonita in naslonita glavo drug drugemu na rame. Nalet in preskok z boka.
3.	Raznožka čez tri telovadce. Telovadci stoje drug za drugim zmerno predklonjeni, s sklonjenimi glavami.
4.	Preval čez klečečega, v stojo spetno.
5.	Skok letno čez enega, dva, tri klečeče in preval v stojo spetno.
Moški naraščaj.
Višji oddelek. Kakor je predpisano za tekme SSKJ za leto 1935.. glej »Soko« 1934, štev. 11—12, str. 407 z dodatkom raznoterosti v istem obsegu kakor lansko leto.
Raznoterosti.
1.	Premet v stran.
2.	Premet naprej z odrivom raznožno.
3.	Premet v stran in premet naprej.
Nižji oddelek. Isto kakor za višji oddelek (tekme SSKJ za loto 1935. . . . itd.).
Raznoterosti.
1.	Preval čez klečečega v stojo spetno.
2.	Skok letno čez klečečega (dva, tri) in preval naprej v stojo spetno.
3.	Raznožka čez stoječega z obrati.
Podrobnejša navodila slede.
I_________z___________Z	U	P	E
Sklad za kroje
Na. sokolskih zletih opažamo, da se število krojev leto za letom krči. Od 4.251 članov ima 345 in od 1.7(>(S članic ima 315 sester v naši župi kroj. Te številke so porazne in pričajo, da je v naši župi v tem stanju nemogoč večji sokolski nastop. So edinice, ki sploh ne premorejo niti enega kroja. Res je, da današnje težke gospodarske prilike onemogočajo revnejšim članom nabavo kroja, saj je dosti takih, ki se s svojimi dohodki komaj preživljajo. Znano je pa tudi, da je v naših vrstah mnogo bratov, ki so v povoljnih gmotnih razmerah in bi si brez težkoč lahko nabavili kroj. Pri sokolskih manifestacijah in priredit-vah opažamo, da niti glavni društveni funkcijonarji ne nastopajo v kroju. Taki nastopi slabo vplivajo na članstvo in občinstvo. Na drugi strani pa je zunanja, slika nastopa medla, ako je število članstva v kroju pri povorki ali manifestaciji neznatno.
Zato je župna uprava minulo jesen načela vprašanje nabave krojev, kakor je to že prej storila bratska sokolska župa Maribor. Predlagala je po načinu mariborske župe ustanovitev skladov za nabavo sokolskih krojev, tako da bi vsak član društva plačeval v ta sklad mesečno 1 Din, član čete mesečno 50 par. Iz tega fonda, ki bi bil popolnoma ločen od ostale blagajne, bi se naj dajala brezobrestna posojila marljivim in potrebnim telovadcem za nabavo krojev. Ko bi bil glavni namen že dosežen, bi se kasneje lahko dohodki sklada uporabili za nabavo telovadnih oblek, krojev naraščaju in deci.
Župna uprava je s posebno okrožnico pozvala bratske edi-nice, naj do 1. decembra 1934 podajo k temu vprašanju svoje mnenje. V celoti se s predlogom župe strinja troje edinic: Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Križ pri Kostanjevici in Žalec. Sokolsko društvo Ljubno bo uvedlo poskusno zbirko in o uspehu poročalo župi. Gomilsko se sicer strinja s predlogom, vendar želi poprej vedeti, kako je z nameravano spremembo članskega kroja. Sv. Pavel pri Preboldu je proti obvezni obremenitvi in bo uvedel prostovoljno zbirko, Hudajama ima premalo članstva, tako da bi trajalo več let, preden bi se s prispevki sklada mogli nabaviti kroji. Kei' gre za gmotno obremenitev članstva, so društva Sv. Jurij ob j. ž., Šoštanj, Štore—Teharje, Zagorje in Zidani most izjavila, da bodo zadevo obravnavala na društveni skupščini. V tem smislu je odgovorilo tudi bratsko sokolsko društvo Trbovlje, ki je pa itak že pred let«,m uvedlo velikopotezno akcijo vkljub krizi, tako da ima sedaj v Trbovljah nad 80 članov kroje. Popolnoma odklonilno stališče so zavzela bratska
društva Kozje, Senovo, Sevnica in Sv. Peter pod Sv. gorami. Sklicujejo se na bedo članstva in da ne kaže članstva na novo obremenjevati. Ostala društva niso poslala nikakih odgovorov. Vidi se, da pri nas zavest skupnosti ni tako daleč prodrla, da bi prostovoljno prenesla nove žrtve. O stvari bo meseca marca razpravljala še župna skupščina.
Ko se mudimo pri nabavi krojev za one, ki jih še nimajo, se spomnimo tudi onih, ki ga imajo. Naleteli smo na domače društvene nastope, kjer je nošnja za pripadnike dotičnega društva obvezna. Na žalost smo ugotovili, da so se posamezni bratje pojavili pri nastopu v navadni obleki, dasi imajo kroj. Našli smo med temi tudi mlajše telovadeče članstvo, o katerem je znano, da ima kroj, a se je rajši napotilo na zlet v civilni obleki. Sokolska disciplina je prostovoljna. Nikogar se ne sili, da si naj nabavi kroj. Razlikujemo pa vsekakor brate, ki si kroja sedaj ne morejo nabaviti, od onih, ki bi si ga lahko in tako očitno kažejo mero svoje sokolske zavesti. Ako je zmoglo bratsko sokolsko društvo v Trbovljah, kjer je kriza najobčutnejša, nabavo 80 krojev, bi tudi druga društva in čete lahko sledila zgledu bratov Trboveljčanov. Uprave društev in čet pozivamo, da temu vprašanju posvetijo več pažnje in store vse, da se v njihovi edinici dvigne število krojev.	župna uprava
Smučarski dan v Zagorju
Dne 20. januarja t. 1. so bile v Zagorju smučarske tekme celjske sokolske župe. Ni zgolj slučaj, da so naši smučarji to leto pohiteli baš v Zagorje. Ta naša edinica nam je letos nudila torišče, kjer smo pregledali naše smučarske čete in se pomerili v tej prelepi panogi telesne vzgoje. Zagorje je slavilo svoj posebni praznik, otvarjalo je prvo sokolsko smuško skakalnico v državi. Zagorčani so se v polni meri zavedali, da je to zanje velik dogodek, vestno so se nanj pripravili in smučarska armada naše župe je s svojim prihodom ves ta dogodek izpopolnila in zaokrožila v močno sokolsko manifestacijo.
Da smučarstvo polagoma zajema ves naš narod, smo baš videli v Zagorju. S kakim zanimanjem so ljudje, brez ozira na stanove, sledili programu — od tekme naših najmlajših, do lepili skokov na novozgrajeni skakalnici! Vsi ti ljudje, predvsem delavci iu kmetje, so pokazali, da niso Sokolstvu tako močno odtujeni, treba je najti le prave vezi. Bratje in sestre v naših edinicah, Zagorje Vam naj bo primer, kako mora prodirati Sokolstvo med narod! Razvijte smučarstvo še tam, kjer še tega niste storili, ne ustrašite se žrtev!
Ugodne snežne prilike so privabile v Zagorje tudi savezne sm. tekme — izbirne za Češkoslovaško. Ti savezni tekmovalci
so zlasti še dvignili nivo skakalnih tekem ob otvoritvi nove skakalnice.
V najboljšem razpoloženju so se proti večeru začele razhajati čete smučarjev. Zagorčani so gotovo zadovoljni nad velikim moralnim uspehom, celjska sokolska župa pa je pokazala, da njena smučarska armada raste in to kvantitetno in kvalitetno, kakor kažejo sledeči uspehi s tekem v Zagorju:
ČLRNI
1.	Korošec V., Zagorje	1:01:02
2.	Črešnik- R., Store	1:08:29
3.	Golob F., Trbovlje	1:09:53
4.	Flisek Sl., Zagorje	1:10:13
5.	Pusovnik R., Šoštanj	1:10:28
6.	Golob Br., Zagorje	1:11:54
7.	Zorčič F., Hrastnik	1il4:22
8.	Čepelnik R., Velenje	1:15:05
9.	Trebušak Fr., Trbovlje	1:15:28
10.	Mlinarič M., Hrastnik	1;16;00
11.	Vastič M., Hrastnik	1:16:19
12.	Priman L, Zagorje	1:17:09
13.	Bec Fr., Trbovlje 1:18 39
14.	Kužnik D., Trbovlje 1:22 05
15.	Juvan F., Trbovlje	1:22:06
16.	Umek R., Zagorje	T:22:12
17.	Kušar M , Zagorje	1:24:23
18.	Vatovec J., Hrastnik	1:25:41
19.	Pograjc Fr., Trbovlje	1:29:11
20.	Drnovšek Fr., Zagorje	1:39:59
21.	Pertot St., Celje	1:49:00
Čas najboljši	1:01:02
najslabši	1:49:00
Razlika	^727758
VIŠJI MOŠKI NARAŠČAJ
1.	Galof V., Šoštanj	28:24
2.	Hauptman J., Zagorje	28:39
3.	Velkavrh J., Laško	30:02
4.	Marinček M., Celje	31:34
5.	Moll O., Trbovlje	31:36
6.	Flis J., Celje	33 35
7.	Podpečan M. Velenje	33:57
8.	Kočar Fr., Celje	35:24
8.	Hribar I., Zagorje	35:24
9.	Guzej L., Zagorje	35:26
10.	Kerček R., Celje	35:57
11.	Gruden M., Celje	36:39
12.	Čonžek D., Celje	36 42
13.	Ferlež S., Celje	36:43
14.	Kokolj V., Laško	37:41
15.	Vavpotič B., Laško	37:55
16.	Vidergar R., Zagorje	42:38
Čas najboljši	28:24
najslabši	42:38
Razlika	14:14
MOŠKI NIŽJI NARAŠČAJ
1.	Ževart L., Velenje	16:22
2.	Žohar O , Celje	16 31
3.	Vrečko Z., Šoštanj	16:32
4.	Pungartnik R., Zagorje	17:24
5.	Špegu C., Velenje	17:26
6.	Tomhauzer M., Velenje	17:29
7.	Belej !., Celje	17:30
8.	Polc J., Zagorje	17:34
9.	Simerl O., Šoštanj	18:10
10.	Gorjup K., Trbovlje	18:11
11.	Žnidaršič S., Šoštanj	18:17
12.	Hanuš Fr., Celje	18:34
15. Kolbezen H., Trbovlje	18:50
14.	Brilej J., Trbovlje	18 54
15.	Rep M., Trbovlje	19.06
16.	Ferlež 1., Celje	19:18
17.	Zupan M., Hrastnik	19:27
18.	Čuden St., Trbovlje	19:42
19.	Bračun J., Zagorje	19:44
20.	Štromajer F., Hrastnik	20:06
21.	Berk 1, Celje	20:17
22.	Vastič J., Hrastnik	20:23
. 23. Božič St, Celje	20;49
24.	Hribar L, Zagorje	20:53
25.	Logar J, Zagorje	20:54
26.	Jurca R., Zagorje	21:10
27.	Košenina Fr., Zagorje	21:28
28.	Zore Št., Zagorje	22:18
29.	Juvan M, Zagorje	22:54
30.	Lebeničnik Fr., Zagorje	26:15
31.	Prosenc Fr , Zagorje	27:22
Čas najboljši	16:22
najslabši	27:22
Razlika	11:00
ŽENSKI NARAŠČAJ
1.	Češnovar M, Hrastnik	21:58
2.	Vagaja B.,	Celje	22:40
3.	Delakorda	M., Celje	23:23
Čas najboljši	21:58
najslabši	23:23
Razlika	1:25
SKOKI RAZ SKAKALNICE Malis 11 m, Golob 14 m (padec), Korošec 12-5 m, Petrin 26 m (padec)
ČLANICti
1.	Bizjak E., Celje	23:15
2.	Križmanič M., Celje	23:45
3.	Karba C., Celje	24:25
4.	Jerin M.. Celje	25:16
5.	Svet 1., Šoštanj	25:40
6.	Inkret V., Celje	25:44
7.	Karba A.,	Celje	26:23
8.	Inkret M ,	Celje	31:52
9.	Delakorda	A., Celje	35:13
10.	Jošt Z., Celje	38:28
Čas najboljši	23:15
najslabši	38:18
Razlika	15:03
TONE GROBELNIK:
Prva župna tekma v smuku in smuških likih
Dne 10. II. 1935 so se prvič zbrali 'naši sokolski smučarski tekmovalci in tekmovalke, cla pokažejo svoj napredek v teh dveh panogah, v katerih so se vršile prve tekme v župi. Z veseljem ugotavljamo, da pomenja letošnja tekma velik korak napredka v razvoju smučarstva v naši župi.
Snežne razmere so bile naravnost razveseljive, saj je pred par dnevi zapadel nov suh sneg.
V dobrih treh urah sta bili opravljeni obe tekmovalni panogi, pri katerih je nastopilo skupno 146 tekmovalcev. Ro zaslugi sodniškega zbora, ki je mogel to ogromno nalogo brezhibno izvršiti, se je tekma lahko izvršila točno, po določenem sporedu. V skupnih prijavah posameznih društev je bilo 94 oseb, izmed katerih so tekmovali člani, višji moški naraščaj iu članice v dveh panogah. Sodelovala so društva: Zagorje, Laško, Velenje, Žalec, Šoštanj, Štore, Liboje, Sv. Jedert nad Laškim, posebno številno pa je bilo zastopano Celje. Zavrnjeni sta bili dve društvi vsled mladoletnosti tekmovalcev. Pogrešali smo pa žal močnejših društev, ki imajo močan kader dobrih tekmovalcev, pa vsled nerazumljivih vzrokov niso bila udeležena na tekmah. Tudi to pot žal Sp. Posavje ni bilo zastopano.
Doseženi uspehi so nad pričakovanje dobri in pričajo, da so naši tekmovalci vidno napredovali od ustanovitve smučarskih odsekov. Seveda je bilo med tekmovalci tudi več začetnikov, ki se pa niso ustrašili prve tekme, ki jim bo bogato služila za bodoče tekme.
Točno ob 10.30 so pričeli člani s tekmo v smuku. Proga je tekla z vrha Tolstega vrha do jarka in je bila srednje težka. Tekmovalo je 41 članov, tekmo dovršilo 34 Ostali so deloma izstopili ali bili diskvalilicirani. Najboljši čas znaša 1 min. 04 sek., najslabši 3.45. Za njimi so nastopili takoj naraščajniki od 16. leta dalje, 32 po številu, ki so imeli isto progo. Najboljši doseženi čas 1.16, najslabši 4 min. Članice in nižji naraščaj je imel skrajšano progo za polovico in znaša najboljši čas pri članicah 1 16, najslabši 2.43, pri nižjem naraščaju moškem 52 sek., najslabši 1 min, 59 sek.
V smuških likih so tekmovali samo člani in višji moški naraščaj ter tri članice. Proga za moške oddelke je bila ista in je bilo nastopno mesto pri koči cilj na sredi pobočja. Prijavljenih je bilo članov 32, moškega naraščaja 23. Tekme je dovršilo 15 članov in 10 naraščaja ter dve članici. Vzrok, da je tako malo tekmovalcev dospelo na cilj, je ta, da je precej tekmovalcev sploh prvič tekmovalo v tej panogi in vsled slabe orijentacije so izpuščali vratca, kar je imelo v največjih slučajih vzrok diskvalifikacije. Ostalo gre pa tudi na rovaši težkoči proge, ki je pač odgovarjala terenskim prilikam. Med tekmovalci smo opazili precej zelo dobrih tekmovalcev, ki so zadivili gledalce s svojo sigurnostjo in eleganco.
Kmalu po 15. uri so bile tekme končane ter je bil izid razglašen tekmovalcem kmalu po tem času. Tekmam je prisostvovalo nebroj ostalih smučarjev in gledalcev iz Celja in drugod. Nesreč razen par lažjih slučajev ni bilo in je ves dan vladalo veselo razpoloženje tekmovalcev in ostalega občinstva, ki so zadovoljni popoldan zapuščali idilično Celjsko kočo.
Rezultati tekem -v smuku:
CLÄNI
1.	Petrin Fr., Laško	104
2.	MejavšekM., ČoklM., Celje T10
3.	Meštrov Z., Celje	Tli
4.	Kačič St., Laško	T17
5.	Stavbe L, Celje	T18
6.	Vidic E., Vojnik	T20
7.	Podjed V., Zagorje	T26
8.	Majcen K-. Laško	Tz8
9.	Rock B,, Šoštanj	T33
10.	Polajner Fr., Cetje	T35
11.	Klemenc T„ Celje	T36
12.	Ribič K., Vojnik	T37
13.	Urbančič Ä.,_ Celje	T38
14.	Dornik Fr., Šoštanj	T39
15.	Grilec Sl., Celje
Matko E., Laško	T40
16.	Malis L, Zagorje	T44
17.	Zmrzlak L, Zagorje
vepelnik R., Velenje	T46
18.	Črešnik R„ Štore	T50
19.	Meznarič St., Celje	V51
20.	Pusovnik R., Šoštanj	T52
21.	Kordigelj D., Celje	T54
22.	Kopitar Fr., Celje	T55
23.	Poder L., Sv. Jedert	2 06
24.	Flisek St., Zagorje	2-12
25.	Ivanšek Henrik	2-13
26.	Vlček R., Laško	2'15
27.	Stojan M., Štore	2-30
28.	Pertot St., Celje
Škerl M., Celje	320
29.	Blagojevič Lj., Celje	3-30
30.	Grobelnik R., Celje	3'45
ČLANICE
1.	Čebela A., Celje	T16
2.	Kukec S., Žalec	T35
3.	Kopinšek A., Celje	T49'2
4.	Strozak D., Celje	2 05
5.	Bizjak E., Celje	2-15
6.	Gaberc V., Celje	2 25 2
7.	Inkret M., Celje	2-44
ŽENSKI NARAŠČAJ - SMUK 1. Delakorda M., Celje	2 43
MOŠKI VIŠJI NARAŠČAJ
1.	Galof V., Šoštanj	Tl6
2.	Lorbek R., Šoštanj	T23
3.	Velkavrh. Laško	T29
4.	Mirnik M., Celje	T32
5.	Birsa VI., Žalec	T33
6.	Birsa E., Žalec	T35
7.	Vavpotič B., Laško	T40
8.	Jug K., Štore	T44
9.	Ferlež S., Celje	T45
10.	Paumgartner R., Zagorje T50
11.	Blagotinšek J., Laško	T51
12.	Marinček M., Celje	T53
13.	Flis J., Celje	T57
14.	Šubic M, Celje	2 04
15.	Ževart E, Velenje	2 07
16.	Prekoršek B., Celje	210
17.	Gruden M., Celje	2'19
18.	Kerček R., Celje	305
19.	Tonhauser M., Velenje 3-19
20.	Berk L, Celje	3 40
21.	Grebelnik G., Celje	4 00
NIŽJI MOŠKI NARAŠČAJ
1.	Samobor H., Šoštanj '
2.	Gorjup E., Celje
3.	Hanuš Fr., Celje
4.	Simerl O , Šoštanj
5.	Bošič St., Celje
6.	Pjevnik R.,
7.	Cehner E., Laško
	8. Žohar O., Celje	112
	9. Selič M.,	L21
0-52-4	10. Plevčak E., Celje	1 21-2
056	11. Žnidarič S.,	L27-2
1 03	12. Klobučar E., Laško	1-42-3
107	13. Vrbančič O , Celje	L49-4
107-2	14. Žvižaj J., Štore	1-56
V07-3	15. Žohar Fr., Celje	1-57
110	16. Čeharin J., Štore	159
Tekme v smuških likih
ČLANI
1.	Meštrov Zv., Celje	38'4
2.	Polajner F., Celje	43 2
3.	Petrin Fr., Laško	45’1
4.	Stavbe L, Celje	47-0
5.	Polutnik L, Celje	49‘3
6.	Črešnik R.. Store	501
7.	Urbančič Ä, Celje	51'1
8.	Kačič St., Laško	552
9.	Mežnarič St., Celje	584
10.	Klemenc A., Celje	59'2
11.	Vidic E.. Vojnik	L04 0
12.	Podjed V., Zagorje L07 0
13.	Čepelnik R., Velenje 1 090
14.	Grilec Sl., Celje	L21 3
15.	Pusovnik R., Celje	L26'2
Članice
1.	Čebela Ä., Celje	10L1
2.	Kukec S., Žalec	1’08 0
MOŠKI NARAŠČAJ
1.	Mirnik M.. Celje	39-2
2.	Birsa L„	Žalec	47 0
3.	Galof V.,	Velenje	49’0
4.	Ževart E., Velenje	521
5.	Ferlež S., Celje	54'3
6.	Blagotinšek J., Celje	56’3
7.	Vavpotič	B., Laško	58'2
8.	Marinček	M., Celje	1'16’2
9.	Pungartnik R., Velenje	l'35-2
10.	Dokler E., Celje	2 050
Člani
Sestavljene tekme
VIŠJI MOŠKI NARAŠČAJ
1. Meštrov Zv., Celje	točk 96 84	
2. Petrin Fr., Laško	»	9258
3. Stavbe L, Celje	»	8494
4. Kačič St., Laško	»	79-22
5. Črešnik R., Štore	»	7273
6. Klemenc A., Celje	»	70-87
7. Mežnarič St., Celje	»	6751
8. Vidic E., Vojnik	»	62-79
9. Podjed V. Zagorje	»	59-25
10. Čepelnik R,, Velenje	»	5321
11. Grilec Sl., Celje	»	52-46
12. Pusovnik R., Šoštanj		49-26
1.	Mirnik M-, Celje točk 93'93
2.	Galof V., Šoštanj	» 90 00
3.	Birsa L., Žalec	» 85 30
4.	Lorbek R., Šoštanj	» 77'13
5.	Ferlež S , Celje	> 76 04
6.	Vaupotič B., Laško » 75‘21
7.	Blagotinšek J., Laško » 7317
8.	Ževart E., Šoštanj » 6553
9.	Pungartnik R., Zagorje » 53 12
10.	Marinček M., Celje » 5044
Članice
1.	Čebela A., Celje točk 100-00
2.	Kukec S., Žalec »	93.62
R
A	Z	N	O
Sokolske knjige
»Uputstva, kako se grade prostori i sprave za telesne vežbe«. Napisal Ante Tadič. Naroča se pri Sokolskem društvu Subotica. Cena 12 Din. Ima 160 strani in 17 načrtov. Društva, ki žele zidati dom, letno telovadišče, ki potrebujejo telovadno orodje, bodo tu našla dragocene nasvete. Dobrodošla bo tam, kjer se pripravljajo prostori za telovadne nastope, strelišča, igrališča, taborenje i. dr. Knjigo priporoča Savez SKJ.
»Kako treba da je vaspitan sokolski prednjak«. Napisal Ante Tadič. Izdalo Sokolsko društvo Subotica, kjer se naroča. Cena 2 Din. V tej knjižici nas pisec uvaja v značaj sokolskega prednjaka, ki fizično, moralno in idejno vzgaja naše sokolsko članstvo. Prikazuje način in sredstva, s katerimi bo prednjak uspel v vzgoji popolnih Sokolov.
Obe knjigi priporočamo v nabavo!
Smučarski odsek
Izpit za savezne smučarske sodnike, ki se je vršil 26. decembra 1934 v Celju, so napravili pred savezno izpitno komisijo bratje Pogačnik Janko in Prelog Miloš iz Celja, Ivan Kopriva iz Zagorja, Vastič Miloš iz Hrastnika. Župa ima 15 izprašanih sodnikov in 1 sodnico.
Iz uprave
Tej številki prilagamo položnico in prosimo, da čimprej nakažete Din 20.— letne naročnine. Račune lanskega letnika zaključimo, čim store še zadnji zamudniki pri plačevanju članarine svojo dolžnost. Računi bodo predloženi skupščini Sokolske župe.
Jugoslovanska kola in češkoslovaški narodni plesi
Št. 4	Zaplet
20	O	03	140 °	015
io		oi	130	013
30		02	150	014
60		04	180	016
50		05	170	017
70		06	190	018
80		08	200	020
90		07	210	019
DO		Oto	230	022
120		012	240	024
10O	o	on	220 o	.023
	9		21	
Skica, ki bi morala biti objavljena v št. 10./3'-t.
Poslužujte se tvrdk, ki inserirajo v Vestniku!