dara and Cmmm IUu LETO—YEAR ■rosveta glasilo slovenske narodne podporne jednote iri»s- gaaaeFaražrrchk^k, hm* »>«uari« (j«,zs), 1023. STEV^numberŠL Am -8&T 80. LawrutaU r«l*phoDs UwndaU i »—to— f*r la —et.o, 1103. Act .f Oc» ». 101T. mutkmrimmd m J«aa 14, Iti«. M ALI PRIDRUŽITEV K ORHALI—JE BILA IZBIRA STAVKARJEM. drhal j* ORLO ženi grozila Z usmrtitvijo. Drhalski čini v Horrisonu so sdsj odkrivajo drug sa drugim. Little Ročk, Ark. — Čimdalj trajs legislativna preiskava, toliko bolj jasno je, da se je drhsl v okolici Harrisona in v Harrisonu organizirala in uvedla terorizem, da zlomi stavko železničarjev na missourski in severo-arkansaški železnici. Preiskava pokazuje. da je bil takoavani "MešČanaki komite j" nič drugega kot nekakšno drhalsko sodišče, pred katerega je drhal gonila železniške stav-karje in njih žene, da je izrekal obsodbe. Zaslišana je bila kot priča mrs. T. B. Hali, soproga železniškega stavkarja is Heber Springaa.' Mrs. Hallova je izpovedala, da je zapustila Harrison, ker je drhal grozila, da bo z ženami »tavkar-jev ravnala ravno tako kot s stav-karji. Drhal ji je zastavila razna vprašanja in neka sifovina v drhali je zakričala: "Ustrelite jo." Ura Russell, kurjač v Heber Springsu, je zapustil Heber Springs, ker mu je drhal dala na izbiro: Ali strga unijsko karto in se odpove stavkovni podpori, ali se pa pridruži drhali, ki je vladala v mestu mesto lokalnih oblasti. T. .T. Oarnerja je drhal peljala pred "Meščanski komitej" v Heber Springsu. Ko jo bil zaslišan, mu je "Meičanski komitej" dsl na izbiro, da ae pridruži njomu, ali da pobere avoja čila in kopita in zapusti občino. V dokaz je predložil nekakien "potni list", ki sta ga podpisala župan v Heber Springsu in predsednik "Meščanskega komiteja". Oditi je moral, ker ni hotef oddati knjižice svoje strokovne organizacije. Pričal je, da so bili njegovi stražniki oboroženi. Na aodnijskem dvorišču je drhal sploh itela okoli dve sto glav in vsi drhaleži so bili oboroženi. Iz izpovedi prič je jasno spoznati, da je drhal kršila obstoječe postave in da je teptala v ustavi zajamčene pravice. P0NE8REČEN ROPARSKI NA-PAD NA RANKO. > Bivši policaj ustreljen kot ropar. Bt. Paul, Minn. — Trije roparji •o napravili roparski napad na l*syne Avenuc državno banko. Posledica poizkušenega ropa je, da sta bančni blagajnik in ropar C. P. IIurley, bivši policaj v St. PhuIu, mrtva. Hurley je bil od-alovljen iz policijske službe pred "tirimi leti, ker je bil zapleten v krajo avtomobilov. Dva roparja »'a utekla. ' rije roparji so vstopili hkratu "i likratu so potegnili samokrese. "Ven r denarjem," je ukazal e-'Ihi banditov. Stenografistka se J< ustrašila in klicala na pomoč. K" bandit ae je vrgel na Olsons, bančnega čuvaja. Bil je Hurley. P'"*il je samokres in bsnčni bls-P»jnik se je zgrudil smrtno zsdet tla V tem trenotku je ustre J'l bančni čuvaj in je zadel ban-Hurleyja v prai. Zdaj so se °junačili tudi drugi uslužbenci, ''"čeli so pokati samokresi. Bsn-,ll,n Ma spoznla, da se nahajata v "'varnem pol°*«jo in hitela sts l'r"H vratom. Banditje so zbežsli, 'In bi odnesli en cent. velekupcevalgi df vele rimančniki se pripravljajo. Washington, D. 0. (Federsted Pr.-*..) _ Herbert F. Baker, l>r" ga počenja frea-•*paka vlada. Komaj Štiri leta je toge, ko jo bila imperialistična vojna konča« na 1 absurdno pogodbo v Versail-leau. Ta pogodba je pokasala v Jasni luči in pred vsem svetom hinavščino ententnih državnikov. Med vojno so rasglašall do koncev sveta, da so bojujejo le v interesu svobode in v imenu pravičnosti« ali komaj so sklenili premirje, takoj so pokazali, koliko jim js do njih obljub in vseh plemenitih fres. Zbreli so se v Versaillesu in diktirali Nemčiji nesramno pogodbo, ki dokasuj* da državniki entente niso mislili na svobodo, temveč ua tirsnstvo, ne na flsod-vlsnoet ljudstev, marveč na njlhi sasužnjenje. Ko eo šiloma reško* seli Nemčijo z aneksijam! njenih provlno in ji vseli vsa sredstva obrambe, eo ji vzeli tudi melona vso trgovsko mornarico ln tri četrtine šelezn 11» rudnikov*} pogodba je neprtila nemškemu ljudstvu Ito. Ilemfe" breme v obliki odškodnin v denarju, premogu ln drugem materijalu za destrnkoljo, katero js povzročila vojna v Belgiji ln severni Franciji. Skovali so težko verige, v ketere eo vklenili nemško ljudstvo in ga Isročill na mi* lost in nemilost francoskih tmpe-rialletov. Versejlska pogodim jo obdr{pla pri življenju sovraštvo med ljudstvi v Evropi in pognala Kvropo v gospodarski in politični kaos. Republika enakih delavcev la kmetov je tskret ostro protesti* rsls proti brutslni In blazni ve* aajlakl pogodbi in napovedala jo atrašos posledlee sa Evropo iti vag svet, ki pridejo vsled enforsirsnja te pogodbe. Naše napovedi so se ispolniie. Lete izaa podpisa ver* asjlske pogodbe so bila leta ne* prestsnegs aovrrtlve In hujskanja, naraščanja oboroženih sil ln Koapmlerekega propadanje Kvro* P* Imperisliatlčiui vlada Francije pa ni bila zadovoljna niti e svojo lastno pogodbo. V svoji brespri-mejni požrsšnostl ja prelomila lastno poK<"llMj la še enkrat vrgla m** aa Uhtnlco sgodovlee s vojaško okupacijo najvažnejše Industrijske nemške pokrajine. Ampak Franeija nI seme kriva. Zeve/niki M Inll lshko prepre/ill okupaeijit, ps niao. Ali jsoakl udeležili po ao mali a »olje ns S. iplafiu> hovihm HASOOlS pojptjjg /idmotl lastnima sl&vem'^ hii^^roorog^m JUrešniaa: ZediajaM Srfevel Uu la 11.11 ao tri MMei; «■ tri ■mm«. In m to—«istve Tom. Bokfkl se M mU|«. (tavao CklMf) 1100 as UT CU^MiTuUto, M« m iitMliO. mrs i-« N^Uf H *M, ku tM KBl "PROSVETA" NI7 M k -THE EMLlOITENSKirr .1 PagD 0*ftsds $6 fOT JTMT BSEC ICO 60#« •nd assr i* Bcpublic, Pa. — Že »pet M o- glašam z mojo slabo pisavo, a treba js, da bo svet vedel, kako sa godi nam revežem v tek krajih. Bilo je nekdaj poročeno, kako je tu kompanijski deputi streljal ^ ^^________ hišo in pri tem ranil neko de-i ^^ jam John klico, ataro dve leti. Pri tem jo tu-1 . domA u Trnjt M N0! di ranil dvanajst let starega deč-N^ w . ^bral M ^oje bolj ka. To sU bila otroka našega ro-L lorlco di jfc- Budinar, jaka in zgodilo se jc aprila Mkod 0d Pergarja. Želimo C\!T■ i i- . kux obik> sedovoljnoeti Dne 17. januarja je imel biti °|V^kon,kwn »tanu. tem proces in pri tem ao toliko PoidrgT ataUljem, Pro- čeae hodili okoli njega, da eo ga ^ veliko ^pi^r. _ T. pregovorili, češ , da povrnejo vse _ ' stroške, ki jih jc imel s bolnišm-1" STARA PESEM, KI SE PONAVLJA PRI ŽUPANSKIH VOLITVAH. I mojo naroČil to, kajne, revna stavka, pa imajo Kje pa takrat .dobiie na^ilfc jih aedaj ne. To je pa samo v tvese, e katero naa slepijo. Vse drugače bi vpošteveli Želje in bteve radarjev, če bl bili aU politično organizirani. Is naše naselbine se je podal v Br gaš doasa ia Trnja aa Notraaj- f^V^U podvizal ja kot po navadi. Ko je prinesel Tine pismo grad in ga oddal naalovljeneu, > jc oni hitro prebral in nagovoril Tineta: "Tine, ti e! včeraj raaaajalj JAVNA GOVORNICA. | Glasovi članov S. N. P* in čitatoljav Proevate. J. . Kdsj so županske volitve? No, kdaj? Lshko je uganiti vsakemu, Id ima oči odprte za vse, kar se godi okoli ojlga v mestu.' Kadar začno velebizniiki listi pisati o razširjenem "graftu" po mestu, o prostituciji, o odprtem pijančevanju, odprtem igranju za denar in da je treba to odpraviti, tedaj ss bližamo županskim volitvam. Tako se naznanjajo županske volitve v vsakem velikem ameriškem industrijskem mestu. In tako pisarenje se ponavlja redno vsaki dve, tri ali pa fttiri leto, kakor je določeno, da mora občina isvoliti novega župana. Stvar se namreč isvrfti takole: Pri vsakih volitvah hvslijo velebizniiki listi novega kandidata kot odrešenika, ki očisti mssto vseh grehov, ko postane župan. Ko je kandidat izvoljen, ne more služiti vssm privatnim interesom. Ako služi enim privatnim interesom, ne more služiti drugim. Tako prids zamera. In preden je njegov službeni čas potekel, najdejo drugega odrešenika, ki ga dvignejo na ščit Seveda ostans odrešenik le do prve zamere in s njim se rsvns kot z njegovim prednikom. Delavcev se tičejo taki spori le toliko, Id jih vodijo med sabo msščanski političarji, bizniško časopisjs in drugI elementi, kdo bo županoval občini, ds se uče iz njih spoenavati umazan političen boj, ki ga vodijo med sabo profesionalni političarji starih strank. Pri vsakih županskih volitvah so sniisti očitki, eniisti grehj! To znači, da je vseeno, kdo je župsnski kandidat, ako ga priporočajo profesijonalni političarji. Dane« kriče, da je čist kot angelj, nekaj messcev ga slikajo kot za-krknjsnegs grešnika in na njem ne najdejo ničesar dobrega. * Delavstvo naj gre pri občinskih volitvah svojo pot, kot jo n*} hodi pri državnih in narodnih volitvah. Organizira naj se v svoji politični strsnki brsz vsakih kompromisov s starimi strankami. Postavi naj svoje kandidate In zanje tudi glasuje. V nekaterih mestih so dslavcl zadnje čase spoznali to resnico in vrgli so svoje majhne prepirčke na stran, ki so jih rasdvajali v vsselje svojih nasprotnikov. Uspehi pri volitvah mogoče ne bodo veliki, ko se združeni delavci podajo prvikrat v volilni boj, ampak položena bo podlaga aa enotno fronto delavstvs pri politični akciji. Na to pod Isgo bodo ameriški delavci gradili svojo politično organi sacijo, ki jim prav zanssljivo prinese uspehe. Bsj tudi v drugih držsvah ni bfla ustanovljena enotna delavska fronta pri politični akciji v enem dnevu, enem letu ali par letih. Treba je bilo precej dela, da je delavstvo organizirano politično, strokovno in gospodarsko prišlo do spoznanja, da mora biti delavska fronta napram delavskim sovražnikom enotna, da prično delavski nasprotniki spoštovsti dslsvce. To, ksr se je drugje izvršilo pred leti, se danes snuje v Ameriki. Pri tem snovanju se pokažejo ssm in tje otroške bolezni, kskrine so se pojavile povsod, kjer se js snovala snotna fronta. Ali te otroške bolesni preboli tudi ameriško delavstvo, kot jih je prebolelo delavstvo v drugih deželah, v katerih imajo danes enotno delavsko fronto. Stara lajna, ki jo gonijo profesijonalni političarji pri vsakih volitvsh, občinskih, drisvnih ali zveznih, pa pospešuje snovanje enotne delavske fronte. Delavci so v preteklosti glasovsll ss demokrstične kandidata in oddali so svoje glasove tudi sa republikanske kandidate. Zdaj je bila mestns, držsvns sli svezns uprsva demokratične, nasledile ji je republikanska, toda na delavce je posabila vsaka administracij*. Obljube eo bile sicsr lepe, ki so jih delali demokratični in republikanski političarji, a to obljube so ostale le prašna morska pena. Delavci so ps prihsjsli iz dežja pod kap. To je bilo sanje plaAlo, ker eo verjeli, da profesijonalni političarji govor« resnico, kadar ob volitvah prihajajo pred nje. Tako pomagajo tudi profesijonalni političarji starih strank proti njih volji snovati enotno delaveko fronto ss politično akcijo, ker ponavljajo staro pesem ob volitvah. Glevelaad, Okle. «*.„ Vsaka n-stanova, najeibo še tako korktna in potrebna ima evojo prijatelja ln naoprotnike. To eo pokazali tu* di ponavljaje joči glasovi po zad- co, ter bo tako rešena kompanija in njen deputi, ki je Črnce, ne bo Šel v ječo. Tudi jaz sem sprevidel, da je tako prav. Kompanija aaj plača, zamorec pa naj ostane po« habljenec, ker njemu pa je odtrgalo nogo pri »tavkokaškem delu, katerega ae je lotil potem, ko je etreljel, vzeli so nra orožje, ao ga pustili na prosto pod poifo-štvdm. Na dan poroke so ponavadi ve- "V""1uko TisS/jriijij;^idb.™ j. b. z. čim 1. dneve mi t mučen apriln, pl»- iT" - „ .,„ i. uli .mo, deti j. bilo z. j..ti to * MUJT"*'1 K^teS l .ti U.U ne, ki j. prlelljen. v h*.ItaLTjSh^t Ur. r*o mur ... im.U ^ za oevobojenje, ni pra-kot je bilo zadnje čaaa iz- veai, dobiš jih torej petindvajset ga za strah, ako ae slučajne kak na zadnjo plat. In Tine jik je mo- slučaj teh nalezljivih bolezni po-ral držati, ker jo zavriakel, kar jo javi. žalilo uko vaega sitega fajmoštra. Oaeba, kl ee hoče izogniti ko-lele ko jih jc Tine dobil petin- zem, bodisi radi strahu pre i dvajaet, je lahko šel v jemo. Kak- smrtjo ali akaženjem Hca, no po šno je bilo tiati dan delo sa mla- trebuje za svojo pomirjenje nič eniča, ai UVlkn mislimo in tudi drugega kot ocpljenje kos. Kdor čaka je bila njegova zahvala gos- je ocepljen, se mn m--ilo včasih tako hudo, da ai ni- kugo ob Pacifiku in mehikan tdo ne more mialiti. Delavec ao skem zalivu. Tudi ako bi se kuga tepli za vsak preetopek. Tako ao pojavila v atlantekih prietenišSih, povedali stari možje. Potem pa jc| je treba nam le, da ae iaogibamo pri nas. Tu se je dovršila dne 18. t. m. od vseh eonnellvilla-kih in favettekih rudarskih okolij. Pričeli eo govoriti, da je etavke končana, kar je vsekekor za Šaloetna vest, ako je resnične. Nekateri ao pričeli trditi, da je stavka Izgubljena, da ne 4p e premoženjem J. B. Z akor ni bilo več ektivnosti aa J Z., prav lahko bi ae vsi ukre-o nadaljnem delovanja vršili potom dopiaovenja in a tem bi ae veš podpore in de moramo iti de- ^XFvsSr.t7oikov lat ali kamor hočemo. Tudi kepi- P^™*..!'™ '^^ noblran talietični tiati eo princsU podo>L* ^ jrtti SSSiffi ne veeti. To je žalostna vet, da bi se pri nji zjokali. Kako si mo- emo le misliti, da bi bilo sfcersj "'Vnašal narod kaih eeetmesečno trpljenje, ki emo M^V^Sk^i me,i med stavko zastonj S ju dajte----" Tako bilo pravilno, da bi odbor pri J vpraial narod, kaj hočemo "kako pridemo do aačrtanega cilja. Tega odbor ni etoriL Opirajoč se Ig na »ocia-liaem eo tako tndi sklepali o pre-mošenja J. B. Z., ne ozirajoč ■j tem na mnenje naroda, Še I s tem nedovoljen. NUJ. eden po ni1 spomnil primorskih Slovencev so 11 potrebni kake pomoči v nem ali dragem ozira. Žalostno! Sedaj kot poprej je sveta dolš- remo * imeli 11 amo ee v vztrajajnju, a naj gremo vprešat evojega prijatelja, ponižamo naj s< njim in naj ga proeimo za aa nam da delo I In Če se bo zal dobrotljivega ter dal delo, Še šlo, toda kje vzememo orodje,1 kl ga nimamo, da aa dela lotimo* — Toni čemologar. . j —jI ______ Bnokner, BL — Nimam kaj de- no«t, da bi gdepod je pri J. B. Z brega poročati, pač pa le elabo, rtS gtikov B primorakimi posebno kolikor ae tiče dela. VI Slovenci in Hrvati !n mi tu amo tem pogledu je tako, da skoro »i veak čee pripravljeni podpreti jih vredno, da bi poročal Delnnui in M oevobojenje lestnega naroda, zaslužimo Uko slabo, da si človok Mg kot fr vrši daSce J: B. B. sfl komaj zasluži sa borno preživlja-1 fekoršno bi metale biti, kar nje, na prihranke pa ni mielitL posebno aadovoljivo za naš na-Vreme imamo tudi zanič, ved- ^ ae na tej ne na oni strani, no dežuje in oblačno je, da nam Malo več narodnega čuta ia malo nI treba piti 44mesečineM, smo Več abližanja a brati^Hrveti, mo-kar od slabega vremena lahko vt- goče bi eo delo kaj veš doeešL toglavi. Ljudje ee bodo eedaj pri- Poadrav vsem članom in šlani pravijaU, da poaadijo vrtove, to- oam S. N. P. J. — Andrej Brli-da msni ae ta zemlja vidi takolnuiftift "rodovitna", da ^ Prej araatli dolsrji, če bi sadi7 kijeo >pro\. in parali, ziralo trgovino. Sedaj znamo, ka. ko se te bolezni razširjajo in ka. ko jih je mogoče preprečiti, in ni I več nikakega vpravičenega razlo- )rišlo to proč, napraviU so drugačno kazen. Na sredi neke ča-calnlee eo napraviU kol, Okoli] katerega, so morali delavci pleea-ti kakor medvedje; za mizo je se- podganam in bolham, ln kuge ne bo. Kjer nI podgan, tam ni kuge. Bumena mrzlica je svoj čas bi-la groza naših južnih držav in je paralizirala trgovino ln induitri- za tri meseee na Prosveto, Ust, ki j. d ^ n { znamoTpa TJlSTJSSdT^ * koristno l vanlko hUo Poira^ ^ keUremu izmed rojakov dopnšča vensko hišo. - Pozdravljam vae U u . ^ š . ^ rojake po širni Ameriki pjeebno^ M £ - 6 delo Štiri aU pet "apostolov" in I jo, dokler ni nastopila z4ma, ki j© ti so se jim posmehovali. A tudi ustavljala bolezen. Panika je bila tol je prišel proč. Ko sem bil še taka, da so male občine postav, ja; tam, so ga zopet postaviUf a Ijalo oboroženo kvarantjno okolo nclega jutra, ko smo tli delat, je sebe in pe s tem popolnoma odselil še, opoldne pa ao ga odstrani- kale od ostalega sveta. Dandanes li. znamo, da je poseben komar, ki "Kako da dane« dela toliko razširja rumeno mrzlico, in da ni Judi tam na "Inzlnu", zem vpra-1 mogoče, da kdo oboli na rameni šal tovariša. "AU ne veš, pravi, I mrzlici, ako ni bU vpičen od tega da eo to eami sijžniki, ki so jih komarja. Kjer ni komarjev, tam pustili brez dela pet let, sedajT>a ni rumene mrzlice, jih pustijli na delo, da naredijo Tupatam vidimo y časopisih n-dreallšče za gozpodot" Bflo jih strahu joče vesti o nevarnosti ti. je kakih petdeeet, pridno so ie gi- fusa. Od čaaa do časa imamo slabeli pri svojem dela, nekateri so čaje tifusa v brlogih naših vele. Vozili zemljo s samokoltdOaml, mest. Tupatam zazačijo slučaj ti. dragi so zasipavali za kole. "To fuaa na kvarantineki postaji ali bodo napravili čiato zastonj," med priaeljenci na Bllia Islandu. pravi tovariš, "poleg tega, da i- Ali čemn ustrašiti aef Ako pomi-mejo še kakih pet priganjačev za »lite, da se tifus prenaša od osebe eeboj. Nekateri so delali roboto do osebe potom Človečke uši, se po pet dni, neketeri celo po de- boete zagotovili, de e* snažni Iju-eet." — Idrijski rader je pač d je nimajo ničcear bati od tifusa, moral za veak malenkosten pre- Kjer ni uši, tam ni tifusa, stopek delati po deset dni za- Azijateke kolere, ravnotako ka-etoaj. Dragače jih niso kaznova- kor logarja (trphoid fever) se 11, ker to jim je nejveč neslo, če- nalezemo, ako stavimo v usta vo-prav tudi s tem niso mogU kaj do, mleko ali ied, okuženo po iz-pride pridobiti, ker ni bilo kaj mečkih kake ošcbe, ki trpi ne tej utrgati od mezde. bolezni. Ako vaš zdravetveni u- Vse to ee je godilo, ko sem bil rad z vašim eodelovanjem prisili le jaa Um. — Ignac ftnlgaj. I občino, da preskrbi čisto vodo in 1 I pasteurizirano mleko, treba »e Barberton, Ohio. — NI bil moj vam bati le pronašaloa bolezni, ki namen razburjati Člane m člani-1 utegne okužiti vašo hrano, ce 8. N. P. J., še manj pa opozar- Prenašalec legarja #li kolere je jeti gUvne urednike e svojih do- »šrava oseba, katere ae U bole-pisom, ki je izšel v Proeveti dne "a ^ P'^ faai noai bolezen-27. decembra, št. 302, kakor me »k® k,110« r "bl- On utegne rsz-obsoja sobrat John Križmančič y|*irJati. na druge te bolezenske Prosveti ft. 6. Povedal sem samo kU®e ? izmečkov avojih črev ali svoje mnenje o članku v G. N. Žel mehur^ ^mMet razširja bo. naprej sem vedel, da moj *opU ^ * 1 oaeenaženimi ro-ne bo povolji nasprotnikom 8. N. kanu doUkne vtie Te ne-P. J., Proevete in Proletarca itdJvarn08t Pa" • nisem si pa mielil, da bom ra*bur- 81 Prena&al®° dozinfecira roke, ja! člane in članice S. N. P. J,. ?re?no ae d°iakne Lve1žt-ker namen mojega dopiaa je, le1® w obvarovanje opozoriti zunanje faktorje, naj se P.rotl tem bolenum' Mmrež ceP" ne vtikejo v notranje zadeve SJ^j* (vaccination). Cepljenje N. P. J. Naše glaailo naj bo: po- protl Pre? bolxe meUjmo veak pred zvojim pra- f1^' ** pripona gom, pa bo poiSod čisto. ^ To sem napiaal, dane boste K«°b^te e tem, da ■ člani in članico napačno tolmačili ^ °.nih' 1 hran0 mojega dopisa v Št. 302. Sicer bi|da roka^-H na fiita Oonnel čitateljo Prosvste. - 'omph|novegfc ^ bl ^ ^^ ^ bi povedal svoje mnenje, da bl tako Šli a dnhom Čaaa dalje, ae tako prilagodevall raamerem in ae u- «m. i Ako pogledam malo nazaj, kje amo bili pred trideeetimi leti, ko sem ravno pričel malo spoznavati to solzno dolino, moram jaa ka Lndloor, Oolo. — Nihče se ne o-glaai is naše naaelblne, sato bom jas napisal par vrstic. Vsak dopisnik prične o dela v svoji naselbini ln Uko todi jat. Naši predniki so nem pravili, da je pri ust ver jenjn bog delal šest dni, sed*l|kor vsak drugi priznati, da gre-den pa počival in Uko moranlo mo naprej, eioer po različni poU, delati ml, šeet delavnikov naj dO- včaaih je bolj reakave, včaeih pa lamo, v nedeljo pa počivamo Ur lepša in uglejenejše. častimo boga. Pri nas je ravno Spominjam se, keko ao pripo-narobe ,kajti šest dni Imamo za vedovaU stsri možje, de je bilo. počitek in sedmi dan sa delo, pa Bilo ja v Spodnji Idriji, kjer ao je teden skozi. fantje ob nsdsljah hodili iz krč- Prej ko je bila premogarakaIme v krčmo in včaaih je kaUri aUvka, sa je marsikdo jasli, če ni malo savriakal, kar pe je goopo-mogel delati in mialil, kako se bo da fajmoštra hudo jezilo. Zme-prožlvel i družino, in dobili so ee rom ja bil v oknu, da je Uhko o-celo taki, da ao Šli delat, čeprav pazoval fante, a fantje eo revno po nevadi, kadar drugi ljudje de- radi toge bili vooeli, Še ao mogli lajo, oni ne marajo. Začaaa stav malo ponagajetl Nekdo jo aagie-' ke so bili seveda na delu. da ree- dal fajmoštra v oknu, pa je re-bijejo atavko, tudi še nič ne ae -kol mladeniču: "Tine, ia vriskaj služijo. Oni eo paš ljudje, ki ne'" " ^^ , ^ini pa zahUvate lehko še več napisal k tej stvari, ampak prostor v listu je treba po rabiti za bolj pomembne stvari, kakor je prerekenje med dopis *at. Pozdrav vsem članom in (lani c ara 8. N. P. J. razkužijo svoje Najbolj nespametni etrah izmed vaeh jc oni pred gobovo boleznijo. Ta bolezen aega nazaj v svetopisemske čase, ko so ljudje bežali pred gobovol ali jih kamenjali. Gobova bolezen je menj na- IttB™*" k?e Juberkul0^ Bjen 'starodavni aloves vpliva, da se nje še bojimo. šneriki ss si trsksl_ jkp. ■,;'h pred temi boleznimi, ako ee zave- batl inportiranih ^dft ,ederalna idra^vent • II oblaet ne lo da upravlja kvaren- D0I6ZIIL |Un kverentinske posUjc proti koleri, kugi, tifusu, kosami, ru- Hew Tork. - (JugodovanskiI'®€ni.m"»fkl ^J^uu^^l oddelek P. L. L 8. Rad bi rekel ""V*4* psr beeed - pravi Dr. A. J. Me ^ Lsughlin, travnik federslnegs °?hod.ml1 P^ščih prodno se • 1 vkrcajo sa Združene drševe. Vseka ladije, predno odpluje vem, čemu bi jih primerjal. Stav kokasenja se nevedno lotijo lo-nokl in 'burni.' V zadnji stavki ni dajal SI strikt K. 15 nikake podpore stSv-karjem, vendar nekateri pravijo, da ao podporo dobili, e še Jo je veek dobil toliko kot joa. vem. da bi ne bilo nobenega lenuha aH bo-asa ae etevki. Hedaj ka delamo po en dan aa toden, pravijo pod^taiki, da Sl- fejmpšter so spet v okau", ia Ti-Be je savriakal aa aredi vaai. Ko eo dragi den šli faatje sa delo,. Je VI med njimi tudi Tine in fajmošter ga jc videč poklice) k aebl. Tine Je Sel Uk6j k njemu in nič aUhege ni slutil, še v čast si Je štel. da ge Je gospod pokUeal k sebi. Pa Je rekel fajmošter Tineta: "Tine, ali boš Uko dober ia oddal to piemo v gredut" -"Zakaj pa ae. geapod fajmošter Je uljndao zatrdil Tine, vzel Je zdravstvenega urada v svojem radio poročilu na Časopise — pro ti nesmiselnemu strahu pred veli kiaU nalezljivimi boleznimi, kot zo koee ,buboneka kuge, tifuz, ssijst ska kolere, rumene mrzlica in gobova bolezen. 'V starih čaaih, predno so spoz nell vzroke nalealjlvik bolezni, ao naši predniki pripisovali te kugo delovenju hudobnih duhov eli hudiča. Nekateri ao jik amatrali kot pravično kasen božjo sa grehe sveu, in U verovanje v nadnaravna vzroke Je prišlo dol sko-si srednji vek do dsnašnjik časov. Ni treba, da se čudimo, de so epidemije v starem in arednjem veka provsročale uko groso, kajti niš ni bUo znano, kako lete ns stanejo in kake ae Saj celo prav do naštk Sasov par alačejev .kuge, kolere. is kekega inozemskege pristsni-ŠČS v Združene drže ve, si mors zagotoviti zdravstveno epričevs-lo od smeriškega konzulata. Isto pa se isdsjo lo, eko jo ladije vsa-dostils kvarantinakim določbam Združenih drUv. Zdravniki federalnega zdravstvenega urade so nastanjeni v glavnik inozemskih pristaniščih, in njihove dolžnost jc. de pazijo na U, da ao priseljenci razuševeni in njihovo prt-Ijaga razkužena. Oni aakUvajo tudi vničenje podgan potom fa-migaclje in pregled izmečkov pri-aeljeoeev, prihajajočih iz pokrajin, kjer se kolere rezpaeaje. da se ns Uk način odkrijejo bitni prenašale! kolere. Navrid IM Je A, a ČETRTEK, 23. JANUARJA, J023. IZ DELAVSKEGA SVETO. (Federated Pi fLudnilki baroni v Marylandu izganjajo ** «t«nov*nj unijake rudarje, ki »o na »trajku r Mt. Sevagu. Sodiicc je pomoglo baro )iom * razaodbo, da rudarji nimajo pravioe bivati r kompanijskih jutah, Če na delajo. Velika tekstilna dralke v Mama Hiusetteu, New Hampebiru in Khode Islandu ee priprsvljsjo na novo ofensivo proti delevcem. Krajevne unije tekstilnih delavcev so polne kompanijskih vohunov, ki so navadno največji kričeči na sejah in shodih. Tekstilni magnet-je so ie pozabili, da ao bili tepeni v preteklem letu in zopet bi radi poskiudli z znižanjem mezde. Kampanja sa amalgami ran je strokovnih unij v kovinarski in BU ------- ----- ---------------gfl 1U1 unij, ki agitirajo za združitev šest- nikov. nnii v eno industrijsko najstih unij v organizacijo. vajo zasesti počto in carinarnico kskor hitro Američani zepuste Coblenz. —r-— PROTIST RUSKIH D1LAVOIV IV KKKTOV. (Nadaljevanje a prve strani.) nimi rokami in Izmrmrali uetmeni proteet. Odgovornost torej dele tudi angleška, belgijska in japonska vlada. Suverenoet nemškega ljudstva i® pogsiens, njega neodvisnost akruiena in ekonomska krizs Nemčijo strelno povečana. Orožna beda in tloka ugroža delavstvo v Nemčije. Ekonomski keos je večji za vso Evropo. Svet je qa robu nove vojne. Versajlska pogodba je spremenila Evropo' v skladišče smodnika. Ruski delavci in kmetje ponovno protestirsjo in opozarjejo ljud-ztva vsega tveta, da prihaja novo I; , 7 * Z \ r ■ v * »vem, aa prtnaja novo dustrljl jc zdaj v teku Prav tako klanje vsled blaznega francoske-so aktivni člani železničarskih gft imperializma in njega zavez- EKONOMI*A ANIIMJA' RUHRA L FRANCIJI. Mir je v smrtni nevarnoeti! Ljudstva Evrope, zbudite sc in »poznajte -nevarnost! S Kalinin, predsednik. Sopranov, tajnik." (Nadaljevanje a prve atrani.) la Nemčije, kar Foch priporoča 2e ■ves čas izza* premirja. Generalni itab je včeraj sklenil militsrizirati železnice v Ruhru. Tisoč francoskimi železničarjev je bilo pozvanih v vojaško službo, ker jih drfcgtče ni dobiti. Železničarji in drugi železnilki delavci so mobilttirani v manjših posadkah; 80 mož je včeraj zapustilo Lille, 100 St. Btiennc in 20 Chslon-sur-Saone. : SUvka v Ruhru se razširja. Essen, 24. jan. — Stavka v Ruhru se repidno liri in uhaja ifpod kontrole. Snoči je zastavka-lo 65,000 delavcev v Thyssenovih tovarnah in rudnikih ter 100,000 delavcev v velikih Stinnesovih je-klarnah. Premogovniki in vlaki počivajo in velike jeklarne ter železarne so zaprle vrata. Francozi sicer neprestano izjavljajo, da je stavka pod kontrolo ln ne pomeni sanje nobena nevarnosti, toda nepristranski opazoval cj pravijo, da je situacija zelo kritične. Stavki so se pridružili tudi vsi čolnarji in brodarji na Reni ter poštni nameščenci. Carinarski uradniki' v Msinzu in Gutttv-bungu so tudi zzltrajkali. Včeraj so bile nacionalistične demonstracije pred poitnim poslopjem v Essenu. Francozi so hitro postavili strojnice in jih namerili proti množicam, katero so »e nsto razile. Francozi ne zapirajo več upornih nsmikih uradnikov in ravnateljev, pač pa jih izganjajo iz okupirane pokrajine. Poveljstvo angleških čet v Kolinu je bilo včeraj obveščeno iz Londona, da Angleži ne smejo ovirati Francozov niti jim pomagati pri aretiranju in izgonu Nemcev. Belgijci to aretirali ncmlkegt Župana v Duiaburgu. Zavezniška misija pobegnila iz Bavarake. Berlin, 24. jan. — Bavarska ■vlada je obvestila centralno vlado v Berlinu« da ne more več biti od govorne sa varnost ententne kon-trolue komisije v Ifonakovem. IMužbenci hotela, v katerem je bila komisija naatanjena, eo boj kotirali komisarje in jim nieo marali več atreči. Komisarji so nato zapustili'Monakovo in se odpeljali v Msins. Mnogi francoski turisti «> tudi morali zapustiti Bavarsko Vpralanje jc, koliko česa bo le "">gla ostati medzaveznilka komisija v Berlinu. Komisija je nasta njena v raznih hotelih, tode hotel *ki uslužbenci ao le obveetili hitnike hotelov, da zaetavkajo, •ko ne bo Francozom in Belgij '"m tskoj odpovedano stanovanje Ameridaai slutijo revolucijo Coblenz, Nemčije, 24. jan. — ameriški častnik, ki bivs le •t»ri letg tukaj in kateri ee je do-bro seznanil s razmerami v Nem ''Ji, je dejal poročevalcu, da je N' tnčija na rolra boljlcvilkc revolucije. "Glejte na Rueijo! Trdno eem prepr^an, da Francija tira Nem-v roke boljlevikov," je rekel Američan. "Na tieoče mladih '•n»ov ee ekrivoma oboroluje. Tukaj bo le veliko prelivanje krvi, kadar nele čeU odidejo. Heinz in ^'""»ldorf sta akladiUa emodni k| m majhna iakra povzroči raz-Nr-lbo in polar." Wnfani ao v eplolnem mne-de bo okupacija Ruhre fiesko. Tuk«j j« veepolao francoskih lan i*v in carinikov, ki namera- Razne vesti. VAŽNA PRIČA SI POORBAA PRI ZAIUftANJU PROTI SLA-NOVCEM. Nekateri sodijo, da je mrtva. laztrop, La. — Harold L. Tee-gerstroma pogrešajo od 26. decembra, o katerem nekateri sodijo, da je zelo važna priča proti klsnovcem. O Teegerstromu gre glas, da je bil ugrabljen v podjetju Carbon kompanije, kjer je delal. Zsslilan kot priča je bil njegov oče Vietor S. Teegerstrom. Pri-lle so mu solz« v oči, ko je pripovedoval, da jc njegov ein Claren-ce prejel pismo od svojega brata Harolda dne 12. januarja, v katerem pripoveduje, da očetu ni 're-ba skrbeti sanj, da prklo domov, ko bodo zahtevale oblasti, da se zaelili kot priče. To se sgodi okoli 20. januarja. Ali Teegeretrcma ni bilo zadnjo soboto domov in za to so očetu zaročile solze v e-Čeh. ' Državni pravdnik je sahteval, da se zasliii Clarenee in prinese s sabo pismo, da se lahko prečita in preišče. J. T. Ellis je pričal, da je bil dne 24. avgusta med onimi, k! so bili od klanovcev ustavljeni na cesti in sta bila Richards ln Danici ugrabljena in odvedene v smrt. Izpovedal je, da je imel zanj posebno privlačno silo klanovec, ki je imel lovsko puiko s popravljenim puškinim kopitom. Pulko s tem kopitom je videl kasneje pri nekomu. Drlavni pravdnik ga ni vpralal po imenu tiste-ge, pri keterem je videl pulko. Mre. Sslly Whetetone, svakinja "Berry" Whettone, ki je pričal, da je videl Jeff Burnetta med klanovskimi morilci v usodepolal noči, je pričala, da jo je srečal Ous Calhoun ns cesti in ji rekel, da je za Beryja bolje, da molči, če ne, ga bodo tudi nekega dne pogrelili. OBNIRAL IN DBSBRTBR STA OBSDOVALA SKUPAJ. Ohieago, SI. — Brigadni gene rsl George Moselej j« 1 svoji pissrni v Fort Sheridanu, ko je naekkret tapel telefonaki svonec. "Gospod, A Mr. Msson je pri tclefoau. On previ, de ima važno pismo za vas od vojnsgs tajnika." General ni vedel, zakej gre ia je odgovoril ordineueu, de aaj povabi mr. Maeona ns obed z njim v klubove prostore. Mr. Ma-»on je vsbilo sprejel. Ko je general pozdravil mr Maeona, je odprl pismo. V pismu je bilo sapisano, da je noeitelj piema deserter in da se aaj prijavi v Fort Sheridanu. General jc bil Izneneden, a vseeno je epol-nil svojo obljubo. Odvedel je Me-sona v klubove prostore, kjer *a skupaj obedovala. Na to eta vrnile v taborišč« in mr. Maoon je sdej gost v vojalkem »sporu. DRŽAVI, KI SO UGRPALI NAJILJ1NIŽKO KVOTO. D. O. - V njem fiekllnem leta as kvote ne-aeljenikov izčrpene .z 4edetik drlavt Ruake Armenije. Belgije. Ohoelovekija. Gfiks. Ogrske. I-Ulija, Lazemburg. Progam*«. "Lit v mak a pokrejiaa", Hpeae Palestine, *irije. Tarči)" vsa stala Azija, Afrika ia Avetralija. V teih trenotku je priHa soba-riea in v roki je nesle listnico premetenega in navlkaaega detek- tiva. "Našla tem jo pod blazino sira BaaiU", je rekU sofcariea in po-1 ožila listnico aa pisalno mizo. Kadar bo Thompson — ali sir Baail — napisal dostavek ali na-daljevanje k avoji knjigi "My Ezpcrieace in Soottlaqd Yard", bo mogoče dodal ta dogodek. Nekateri pa pravijo, da ga ne bo omenil. Tkompaon ee je potlovil od Seottlaod Tardt t pomočjo de-ltvsfcege dnevnika ''London Ha-ralda", ki ja raagaUl njegove me-tode, po katerih je uganjal Spi joaalo v delavskih organizacijah da je bilo lolje uveeti kaitntko postopanja, proti radikalnim de-lavtkim vodkoljem. POVABLJIN T OLIVI-LAMO, Olevelaad, O. — (Federated Prem.)—V tukajšnjem Oity Clu-ba je sevrikl velik vikar, ko te ja izvedelo ,da jt aprzva Clubs povabila Ittgena V. Debea, da govori pred Clubom. Predsednik je izjzvil ,da ne bo predeedoval, dokler bo Debe navzoč. Tajnik je prejel veliko Itevilo protestnih pittm, toda,do danes le ai preklical Debsovega predavanja. Debe je tprejel vtbilo. New Tork, N. T. — štirje ban * ditje ao oropal) sla municipijaliie! banke v Brooklynu, ki ee nakeja v okreju Fletbush. Od vseli so mu petdeset tisoč dolarjev in se odpeljali s plenom v avtomobilu. NOVA KONGRISNIOA Sau Frencisco, Cel. — Mrs. Mse Kila Nolan, žena bivšega kongrv« aika No lana, je pri izrednik vol! tvak sadnji torek naeledila evoj« ge soproge v kongresu. Noleu j umrl po tadnjik volitvah in nji gova lena je kandidirala za nje govo mesto. Dobila je 13,440 gh; tov, oziroma največ med vsemi kandidati, ksterik je bilo sedem. Nolaaova je tretja, žene v kon-greeu. KAKO "VIUKI" DITIITlf 11BANDITJI SO UTHKU S VI »OSTAJAJO MAJHNI! Nearport Ntwt, W. Va. — 8ir Basil Thompson, ki je bil le pred krstkem načelnik detektivskega oddelka na Beottland Tardu v Londonu, kateri je po vojni postal vohuaski oddelek, da vokunari o-koli delaveev, se nakaja nekej česa v Ameriki. Nekej tednov na '«j je pripovedoval na tejnem in dobro zaatraleaem shodu oeem sto newyorlklh poUeajev, kako je tre-bo vokuaariti okoli deUvetv in redikalnik organizacij, kako ee naj ustvarja med njimi nezeup-nost ia sunničenje, in kako ee naj mod organizacije tejc nezadovoljnost t namenom, da m uničijo. Thompaonu — ali sir BaaUu, kakor ga naolovljajo in to naalov-ljanjc pa a^restljajo t krivenjem hrbte — to napivali, vriskali in peU slavo v Ameriki bogatini in mogotei. Na ahode to prihajale celo odlične demo, katerik predniki so bili pred davnim, davnim čaaom selo radikalni in so spodili svoje vladarje iz Amerike. V čas-nikik so mu peli slavo kot izredno nadarjenemu, razumnemu in navikanemu detektivu, kateremu ne oetane nič prikritega in ki v detektivski zvijači celo prekosi nalaga reanega William J. Burn-sa. ^Well, Thompson — oprostite, air Bacil — je pred aekaj daevi prilel v to meeto. Naataail se je ■ kotel u. Kmalu na to je prilel dott k hotelskemu pisarju. * "Okraden sem, moja listnica je IU," je kričel veliki detektiv. Pisar ga je vpralal, ako je bil le kdo drugi v tobl. "Goapod, povem vam, Ive duše razen mene ai bilo v sobi", jt razburjeno pripovedoval Tkomp- |SUvtnb Ntroiu P odporu Jedioti v Ue»aaav|li> S. a»m> fees. GLAVNI STAN, teZT-ZO »O. LAWNDALB AVgH CHtCAOO, 11X010» Iavrievalni odbori OPPRAVMI OOtEKi POROTNI OOtKK rt SOLNIUU ODSSKi VZHOONO ZAPADNO JSzuS vssn saf Turki ia A^rlali ao ta aopet tprijek v Loaaai. Lauaaaae, 24. jan. — Turški in angletki delegatje so si aopet v lsfeh zaradi olja v Mozulu. Lord Curzon je včeraj informiral Turke, da predloli vprašanje Moiule ligi narodov v relitev, Turki pe ao odločno proti temu. sonet IZ MSIM Nadzorni odbori •m, zate w. aam „ jltoap^r Av^Oa^a. o, WUIlam tHmr, Zdruiitvani odbori M Pesdeadalki fm* Aleš, IIB4 k Caaw«o^ Ave« CUaaf. Joiko Oven. teze W. zetk si.. m Je^ IM, I SOI S. IM Ii, daiZTokL VRHOVNI ZDRAVNIK) Dr. F J. K*r», ZZZ3 ti.CUlr Av^davaUad,Oy II gaaaapselanaa a gl. ifbiialM. M dklaje v glas K CM* IU. TOLPA V01JC0VJ1 NAPADLA Miluraakaa, Wit. — Tolpa vol kov je naskolils farmo, oddaljeno dvajeet milj ad MUsraukeejt. Tolpa je raztrgala na Auguet Frederiekovi farmi koaja, kate-ra te nahaja samo pol milje zunaj meeUea OraavJlla. ja daAaval Duklia, 24. jaa. — Ko- eo bili včeraj ustreljeni trije republiče-nI v Dundclku, se je zbrela pred ječo velika mnoHca žensk in « trok. žene t^ pokleknile in pričele moliti rožni veaee za ekseku tirane rebelc. Nieo molila dolgo. Prilla je četa vojakov v službi Svobodne države, postavila strojnice in izstrelila plobe krogel aed glavsrnl pre.tra^n.h molilk. ki ae se kltre vzdignile ln edkurilc g rožnimi venci v rokah Dve ustreljene repuhHčene le niste bila stara dvajset let. Z aji ma vred ste kili aretirani tudi dve dekleti, ki eta sdej v joči v DakUaa. Lapa aovoletae Soljo srbaUk fadlkaloav. Pod naalovom "Prva in glavna točka radikalnega programa mora kili proglatitev drŽave za Srbijo", pile poluradno glasilo radikalno stranke "Tribuna", ki izhaja v Belgradu, dne SI. decembre prollega leta sledeče t 1 "Proglas radikalne stranke mora s otirom na valnost načetih vprašanj visoko nadkriliti na-vaden volilni oklic. Pričakovani proglas mora biti neke vrste ustava za milljenje radikalne ktranke, ln v njem mora biti itrtlent podlaga sa nekaj deeetletij državnega dela. Po Itirik letih neiabel-nlh kompromisov mora radikalna stranka snova najti samo sebe. Proglas mora biti zgodovinski poziv radikalnt stranke st navad za itgraditev drlave, Zgodovinski položi^, v keterem se ntktjtta drŽava in radikalna stArnks, tehtava, da vstopi radikalna ttrtn-ka t ttkim pozivom pred narod. Prva in glavna tolka prtgrtat, g katerim naj »topi radikalna straaka pred narod, mara kiti ta> kteva, da aa narod izrazi aa to, da ke aala drlava proglalena sa — Srbije. Daaee ee kolemo pečati tamo t to točko programa radi-kalne stranke in poskusiti kols-ma rttlolitl, kaj rtsumsmo pod proglalenjem cele drlave ta "Srbijo". PToglelsnje cele drlave ss Srbija pomeni popravek velike ago-dovinske napake, ki je bila napravljena v dobi osvobojenja ia ujediajenja. Pomeai torej, da M magamo vrniti k drlavni ideji Srtija (Velike Srbije, op. ur.). Z drage strani pa pomeai proglasitev eele drlave za Srbijo, da SM> raje dobiti Siti kot plemeaaka in kaltmrao najmotaejli, vsa pogoja, da ta bodo mogli lotiti tvojo tgo-dovintke naloge kot asimilatorji (petojlsvsM) ia astvarjaloi "na-rodnega adinttvs", V teh dveh osnovnih političnih in narodnih idejah je izralena misel bojev in svojega drlavnilkege dela. Ureeničiti pe m da ta ideje le, le se izvrle eledeče ustavac in sakonake določbe i I. tet drlave "Kraijeviaa Sr bov, Hrvatov ia " S Ijeviaa rajo ■mM: aaatava, grb In metava, grbom ia kimao kralje-vi ne Srbije. Vpralanje državnega iamaa, za stave, grba in himne ni etvar for mslnosti. V imenu drlave je izražena cela njena državne ideje, vsi I apomini na pretakloet ia vse nede ne njeno prihkdajoet, skratka i i vse državna dola. S. Drlavni jezik ja orkaM ia al-rilaa. Proglasitev arbakega jezika in I atrilioe sa drlavni jeaik pa aa* I kteva nekoliko razlage in atome- II jitve. ▼ eelokupm upravi m v parta- mm j prvemu vt v trktkem jmška tovtMU. M Mfi prartte m r Im, ^"»»mr^lCleSa k .T affli: — oe Wrtrt» Ijajo ta volitve. Kakor vse kale, bo strssten volilni boj in slasti v Sloveniji se tnz razviti boj v takt meri, kakor ga le nieo Slovenci doživeli. LJttbljaaaka "Jugoelavija" ja dne 1, jsnuarja mirno v Gospodu zaapala. Volja banke ji ie ntpri\ čakovano priatrigla nit %vljcnja. Is Starega trga pri Oraaerija je prilla vest, da js na novega leta dan nensdoms umrl Mihael Rade, večletul župan sttrotrlkt občint. Lattnfki paraikov ukroavajo tuj os na aala Indije. — Na paro-brmlu "Mrsv", prekmorakega društva "Ooeenia", je bil odpu-Men > telegrafist — Jugoalovau, ker ni kotel pristati na pogodbo tprodovlastnlkov. Na njegovo »t« sto je bil poettvljen Italijan it * Klina. Vilic vssm šikansm torej od* slavljajo nale ljudi in na njih me* sta jtmljsjo Italijane«, čeprav 1-msmo 75 od sto apoaobnib mor* ntrjev neztposlenlh, katerih druliue m nebtjtjo v bedi. Nt ptrniklh aieer vihre jugo* slovanska zsatavs, ki pa bo mala no mtlo spremenila svojo barvo v Italijansko, To vse lskssuje, koliko narodnega čuta Imajo v sebi mogočni podjetniki in koliko jim je za ptroduott. Tisti, ki prids ee* nejši, je njim ntjbllžjl. Naročite " sorodniku ali domovini. prijatelj« v tiari M AIN AN ILO. Carigrad, 14. jaa. — Iz Km tre* perolajo, da je kilo Um •edem krietjenov, ki ae Ii Orkom ob foea ve jas v sapodni Aaatolijt. OHki petrijerk v Ceri ' je poelal proteet zavezal* va primorana po mtlatrndnšk po-godbah m varstvo , narodnih manjlia. Prepovedati ja traka ti-•kanje dnevnikov, dnigik čatopi tov ia knjig in splok vtak puhli-kaeij v tlovtntkem jeziku. Slovenščina je dovoljena le, Če njeno uporabo zahtevajo umotui-tki, jezikoslovni ali snanstveni o-tiri proučevanja slovenske sgodo-vine. Kar ta tika v "narodnem" jeziku, ta sms tiskati samo v cirilici. Ista odredba valja tudi aa vaa javna napise. S. Upravna raadeiitev aa oMi-ae, "trata" in okralja, (krta "ablaatl" ali tekih drugih tamo-upravnik jadinio, ki bi kHt v »Oje od danalnjih "okrugov"), m kiti aatnovana na najstrožjem oentralizmu. V veljavo mora stopiti zopet etari srbski ztkon o r zadeli t vi drlave ne občine, "src-te" in "okruge". PropuMtvtnje od najstroljega centralizma je dovoljeno le it gospoderskih sli socialnih potreb samouprsvnlh te 1 m. 4. Da bi ee mogel ustvariti čim prej "enoten nerodni duh" In "enotna narodna Individualnost la kulturs" ta bmts prepovedati vaako politične stranko in otga-niaaeijo, Id M Mla osnovana na pltsttaiki aU verski podlagi. Vee te odredbe bi se mortle u zekonhi v katenskem zakoniku In vti tozadevni nregrdkl bi spe dali pod paragrafe v izdajstvu, To je neto mnenje v prvi in gltvni točki progrtmt, s katerim nej stopi rsdlkslns stranka pred narod." • • "Tribuna" je list, ki ga vodijo gospodje iz najbližje Paličsve o-kolioe. Trdijo tudi, de Palič ta list densrno podpira. Ulično kot "Tribuna" pile jo sada je čaae tudi drugi radikalni lieti in zato mirno lahko rečemo, de eo sgo-rej izrsžene misli in želje po uničenju Slovenstva izrsz velike večine srbskege tierode In njegovih potitičnlk sastopaikov, zlasti ra* dlkglov. In taka srbsks strsnks, ki ima na svojem progrsmu sapisano u-ničenje Slovenstva, Ima drznost. 1 "/"»^a da hoče nastopiti kot palitičns ™ stranka tudi v — Sloveniji ln ho ~ /e tudi v Sloveniji loviti mendat« LUTNIOA pri prihodnjih volitvah I la teki — atranki hočejo politiloo pomaga i Jollat, Ul — IJradnUtvo mora ti tudi nekateri — Slovenci!! Ali vedftl, kdo js dopie pUal, Vel do* nej ee človek Joke eli kolnet pie tudi ne more biti priobčen Krona in dlaar. Vlada Ja izdela podpise, — Pozdrev! naredbe. de morejo vsi denemi1 »Mttla, Wash. — 1'rednišiv« zavodi Itd. od novege lete delje nime s stvsrjo nlkakege etike, relaneti vee ne več v kronak, am-i^rej tudi v tem osiru ne more ni-pek esmo v dlosrjib. Tudi na bor čaeer ukrenili. — Posdrevl zi v Carihu ne notira vel kroac.j empek aemo diaer. Ca torej bere- SAD BI IIV IDIL mo v časopisih poročilo cunške M §foJ# bffU Ht#fw| Kauči/, borze, ds notire tem Helgred llumB u DA bil zapoden. Ko s» se bili njegovi vojaki spustili v divji beg, obljubil je Romalas svetišče Jupitra Ste-torju (Jupiter SUtor) Ur beg u-sUvil. Boj se je poaovil in dolgo čsss neodločen trsjel v dolini med Peletinom io Kepitolijeia. A zdej so vmes posegle Sebiake, ki so se bils s Rimljsni omožile ter jnlr sklenile med soprogi in očeti. Se-binci so se naselili oe Kspitolskem in Quirinelskem bregu ter tvorili (sniol z Rimljsni odslej eno semo držs-vo. Titas Tstias ia Romalus ste si oblsst delile. Žeoe pe užirajo od tega česa, ker so držsvo rešile, v Rimu veliko čsst. Nekaj let pozneje so ubili Lsurentijs Tacijs v Lsvioiji pri deritvi In odslej je bil Romalus edini krslj obeh os-rodov. Ko je bil Romalus postoril temelj rimski vslikostl Ur opravil svoj posel, isgioil js s zemlje. Doe 17. febr., ko so so praznovala Quirinalia, je pregledoval Romulus vojno oe Kosji mloki (Caprae pslus); oensdoms potemnilo se je solneo in Kare se je pripeljal v nejvečji nevihti oa zemljo ter odoeeel svojega sina v ognjenem vosu ptotl nebu. Ko se je nqfeo zjssnilo in je ljudstvo videlo, ds jo isgabilo svojega očeU, zapadlo js v tiho žslost; Proculus Ju- GREGOR. MILAN PUGBLJ. (Dalja.) Tako se je togotils dsn sa dqem in ko Ja vi-delo, do s smerjsojem nič ne opravi, js pričele s mirnim In prijssoim prigovsrjsnjem. Pe tudi to ni imelo aepehe* ia utekle ss js k joku. Celo vrsto dni je prejoksls, noč zs nočjo je motilo asrtvo tišino njeno tornsnje in vsdihovenje, ki je prihejelo s podstrešja in strašilo kakor ječanje In ihtenje nekekšnlh nevidnih, zunaj po veši ali sgorej pod strelo se plešočih in vekajočih strs-hov. In ob koneu se je v jezi in v brezuspešnem obupu Uko restogotlls, de je povesela svoje stvari f veliko eulo, ki js bila na njenifc plečih do taelege tolika kot ona sama, zataknila pod dobe-le vosle ns koneu ukrivljeno palico, oprtile vse ekupej na hrbet, vzela drugo kljukssto polico ls kots v roke, pa se tsko odprsvilr. ns pot. "Nočem" — je govorila s suhim in trdim gls-som v veli, ne da bi se ozrle v izbo, kjer sva se-dela s Oregorjem — "nočem, ds bi vidsle moje Oči tisto slo, ki pride nsd to hišo! Tudi tebe, Gregor, ae meram videti berača! Zato, vidiš, ae vre-čem tjo. odkoder aem prlromals. Ko ato ti umrle pred dvsjsetiml Isti oče in msti, tskrst sem pri-lis in te izredils In izučile, kskor aem apoznsls sa prsvo in dobro. (><1 svoje sestre aem prišls ls Nekovine in nazaj sem se nsmenile. K tebi prihaja druga. Pazi se ssm. Gregor, ln Rog te naj pazit" — "Kdo te |»a ailj?" — je izpraševal Gregor. "Haj hočeš »sme tako, da greš!" — Ugovarjal je, razlagal po svoje, pa ga ni poslušala. Htare in sključens se je pomikala počaai po oeeti naprej, velike euls s* je potibsvsls ns njenih plečih, ob pelleo ae je opirsls, dvakrat trikrst se je osrla naasj po hiši, po sadnem drevju, vae tja po poljih in njivah in po vinskih goricah, ki ao ae smejale v eolneu. "Solie ao Ji tekle is oči ln po llelh, lo-vile so se po brszdsh. trgale se od suhe brade, padale ns tla in s r metale a cestnim prahom. Vaščanje, ki ao jo videli in arečavall ie ki jim je Mlo vae mano. ao zmajevali a glavami, re eno in mirno kakor po pogrebu ao ae akajali in govorili s vidno neradovoljaostjo. "Poglejte, poglejte!" — ao dejali. "Vecie drugim je dajal svete aem aebi je pa poaabll sve> tovell!" ~ In vse delje tje do jeeeel eo se širile eneke in kujie govori ee, pa Gregorja ako sedele. "Motijo sel" — se je isgoverjal ia toUlil se megs sebe. 'Neder ims šenake ssolkegs rede, se »bri* pe njem kekor roie po solne«. Ia Oiselke me Ims rsds! Ksko pe bi drogeče tako letele k men., kskor previ, de leU ti Ia tiste je i ljudje so blll.ia bodo vedno Ukl, do vidijo povsod več zl* kskor dobregel" — "Vsak po svoji pameti, in kskor ve, ds js o jemo prav 1" — sem mislil jas, ki ss nisem vrne-šaval v njegove sadove, de nekaj tednov po od. koda sUre Noše ssm osUl pri njem, nekega dng pa, ko ee oblečno nebo ni hotelo več Uko pri-jszno razjasniti kakor v spomladaoekih in polet-oih časih, io ko jo še gledalo jesen is oblakov io megel, Jd so oo vlečile po hribih, eem sedel kmetiški koleselj, pe se odpeljel. Toplo eem fe poslovil od Gregorje, zahvaljeval sem ss ma Sa prijasoost, svoj osslov sem mu dal od meetnega stsnovaojs, mu nsročal, nsj me obišče, če slučsj-oo hdej ssjde v moj kroj, lo obljubil, ds se prsv gotovo odsovsm njegovemu vabilu in pridem pred pustom ns njegovo svetbo. Pa me ni bilo. Preveč sem se bil oddsljil tisto simo od domsčlh krsjev, In leatne šlvljenske homstije in neprilike so moje misli tsko zsposlile, da sem pozabil na dano obljubo. ni. Dolgo ae nlava videla, spomnils ps sva se drog drugegs vselej tedsj, ksdsr so prlŠM v deželo prszniki sli godovi. O boiiču me je nsllo njegovo voščilo v tujini ln tudi ponovno povsbi-Io, ki mi gs je poelsl, ko je nspočil predpust in se blllsl dan njegove svatbe, mi je prišlo ravno-U-i v roke. O veliki ooči pe sem se povroil le os Krsnjsko, v zrsčni in prostrooi aobi zunaj mesU sem se nssUnil in prsv v ojej sem čiUl okoroo s odkrito pleenje Gregorjevo, kjer mi je šelel "veaelje tri brente, denerje ne eente, ln se ksr prosijo ljtidie Boge. vsega tistega do vrha". V obeh prejšnjih poročilih nI ničeeer pripomnil o sebi. O bošiču je voščil erečno bošlčevanje, pe dostevil, de je zime hude, de pokejo strehe od mreaa, in da je meaec le naokoli, kar je zadnjič kenllo od kepe. Drugič ko je vabil, ee je lelit. ' •Da ga volk učaral, pe liajek bi ge ukenil' — V vender bi vseeno tlgti, ki ga on vtbi, na Gregorjevo svetbo •kakor jelen plenil!' — <.» -»>» Tretjič, ko je Šelel veeele velikonočne praznike, Je pridejel k volčiln še eelo atran popisanega pi-semakega popirje in ne tistem mesta prvič poročal o njege ae tikejočlh dogodkih. Doma ims sdaj leno — Uko je napiaal s vidno okorno roko—go a pod in je >• pe še nime. Ce se te eli one šencke poroči -j to je vsekossar jeano! — Iv ni a tem po-vodeno, de poet one kor los noč goepodinje. V ne kej meeeeih. eli v enem leta ee pe vsekdo mar sičese novega priuči hi v mnogi teki stvori isari, ki ma je bile prej teke taje kekor klepotalji mol čečaoet. Kmetje — te ee kekopek teki, ki jha ai dano mialiti dalje, kekor sele njihov not —-»o. dljo, de je vse eer«»be ia eepek. Ps Bog dej ds bi se bedo zmotili I— fDolje prihodajlč ) Maj. Sel sem nsjprej na vrt. Tam so cvetele jablane; nekatere ao bile čisto bele, druge so imele na meh* kih lističih rahel roinet lih, kakor se prikaže zjutraj na ostroških li-cih. Pod jhblanami se je razprostirale bleščeča sinja preproga potoč-nic7 Uko nagoeto tkana, da je tre ve komaj dihala in se poganjsla trudoma k luči. Po Uj lepoti se je iznad gozda, še v meglenem somraku dremajočega, razgledavelo jutranje solnce, oeba in zemlje svetlooki gospodar. Utrgal sem potočnieo in sem ji rekel: "Ksj nič ne vidiš, ti m»ls, nedolžna! Kaj nič oe vešf Saj je U čisto drago solnce, saj je čisto drugs pomladi Ti pa si, kakor ai bila!" Čez pet oiiout je potočoica v moji vroči roki oveoela, izdihnite. Presunil me je strah, ko aem jo videl mrtvo in ko sem se spomnil ns vse tiste, ki sem jih bil pohodil brez misli in brez kesanja: Človek si; io smrt je tvoj spo- Napotil sem se v gozd. Vse je bilo Um, kekor prejšnje čeae, prav nikjer ni bilo zoameoje tro-hoobe, nikjer ni dišalo po nezoko-peaih truplih. Izza visokih, temnih smrek se je lesketslo sočno listje loladih hrastov; tla so bils vae preprežeoa s svežim prsprot-jem io širokimi ojivsmi borovnic; krsj poti se je prikesala, me je tiho izpod listja posdravila zakasnela vijolice, tem se je zasvetile' vrata belih marjetic, v globokem u-tišjo se je skrivala plaho stisnjena družba razcvetelih šmarnic. Nežno, zlatozeleno cvetje mladih smrek in borovcev je s žarkimi veoci ovijalo zamolklo vejevje. Tek cvet, ki je imel oataoko podobo grškega križa, sem utrgal, sem ga pobožal io sem mu rekel: "Ti slatozeleni, mehki cvet, ti ne. bogi jeni, ksj nič ne vešf Ksj ne YOŠ, ksko hudo nam je na svetu f Veseliš se luči, kakor ds je še zmerom tisU gorke luč! Piješ Življenje in ge ljubiš, kekor de je še zmerom tisto-mlsdo življenje! Ti nedolžni, nespsmetni cveti" Čez pot *f minut je U cvet usahnil in obledel; zasegla ga je smrt, ko je fel človek mimo. Nenadoma se je gozd razmaknil oa obe strani in ugledal sem prostrano jaao, ki je poprej ni bilo. Tam so raali nekoč koetanji, po-nosns ln vesela bratovščine, zdaj ao stali med grmičevjem in prs-protjem nizki štori, siromsšni; zdelo se mi je, kskor da bi ranjenci kasali ostsnke gladko odžaga-nlh rok in nog. Ispod mrtvih štorov so ječe koprnele mladike, da bi sedobile prostora in zreka; tods nekaj temnega, neusmiljenega jih je tiščalo k tlom, jim ni dalo do življenja. Prav pod menoj je po-slednjikret zaječala mladika, jc savsdihnila trepetajo: "Človek je hodil Ud; njegov spomin je smrt!' Majsko solnce, to milo in mehko še ni bilo dospelo do poldneve, na golo jaao pa je pripekalo s trdo poletno močjo, tagel sem v prs prot ln koj mi je dremsvlca rahlo segla preko čele in oči. Tik ob moji deeniei je reala drobna modri-kssta cvetice, ki ji oe vem imeoa; vanjo se je bil vsesal velik čmrlj; poiirsl je tsko pohlepno, ds js po-tresevsl s debelim spodnjim živo-Um t ovetice se je aibale. Oprezno eem vzdignil roke nameril ter orno sprožil kasalt* jUleil. Cmrlj breočal krog mene v hitrih kolobarjih, napol rezljučen, napol prestrašen, ter nazadnje izginil v rolnčno luč. Cvetici se je bilo zlomilo stebelce pod vratom in glave se je nagnila nizdol. Takrat je naglo in nemirno, kakor de je bil zgrešil pot, priplezel ne moj čevelj dolg črn mravljinec Ur stremil hlesteje io opoUkeje ae proti nogavici. Tudi naoj oem nemeril oe-skrivsj, tode videl me jo, begal je na to, oe ono štren, pobegniti ni mogel; izprožil sem ob prevem če-sa, odletel je viaoko in ni ga bilo več. Dremavica me je kmalu Uko prevzela, da se je viaoko drevje krog jase pričelo pologoma in v vrsUh zibati in zadobilo jo čudoe, pošastne oblike; temne smreke so bile podoboe ljudem-velikeoom z mnogoterimi dolgimi, rogovilaati-mi rokami, s trepalnicami, ki so segale do trebuha, in I štorastimi, ogromnimi nogami, ki so se le mukoma trgale iz tal. Svetloba oa jasi je bila milejša, lila mi je v, dušo kakor vioo. Videl io slišsl sem vse naokoli, ali ganil se nisem; sladke, leooboa omotica mi je biU z mehko odejo pogrnite telo in oieem je maral pzettakoiti, da bi mi zdrknila s kolen. Slišal sem, kako so prepevali m se pogovarjali ptiči v vejevju* kako je od daleč klieals kukavice sfmoUrka in kako se je med seboj pomenkovalo drevje samo, a zamolklim glasom io modro besedo, V teh pogovorih je bil velik mir, nekaljen, bila je radost, globoka in tiha, kakor jezero, ki počiva pod opoldeo-skim solncem. Tedej se je ne odeji prikasalo neksj nerodnega, zavaljenega; prekoplcalo se je, opotekalo , se, plezalo zmorom više; bil je debeli čmrlj, sils velik, devetkrat večji kot prej. Koj sa njim je od drugega konce ročno in urno prikitel mravljinec ; tudi ta je bil preČn-dno dolg, da takega še nikoli nisem videl. Ko sta mi prišla nasproti na mojem trebuhu, sta si odpočila; gledale sU neme s izbuljenimi očmi, kasala sta name in se rezgovarjale natihome. Tesno mi je bilo pri srcu, rad bi bil slišal in razumel vsaj eno besedo. Ali prav v tistem hipu ae js ogleeilo nad menoj dvoje senic, tenko in rszlo-čno. "Bojim se kragulja, a\i bolj ae bojim človekel" je rekle eno-"Kragulj je lečsn, Človek pa hudoben!" je odgovorile drngs. Čmrlj in mravljinec sta bila zmerom večja in zmerom težja, tiščala sts me, da oem komaj dihal Z vao silo sem sgrabil ze Odejo, vrgel sem jo raz sebe in sem se vzdramil. Sel sem is gozda s povešeno glavo, potrt in sile truden. Ne srce mi je tolkle kekor, a razbeljenim kledivom beseds sa beeedo: - . Vsem sije U majsko solnce, čmrlju io mravljincu, seoioam io ščinkovcem, praproti in šmarni-cam, hrastom, smrekam in borovcem, vsem božjim stvarem, le človeku oe, človeku, ki ima dušo, razum io voljo, le srca oe. — Gornjem SUjerskem v dolini re-ke Muriee pri fari St. Marcina ho pobožni in bogaboječi ljudje. I^t "Arbeitenville" poroča od tam kako je neke nedelje kaplan, ko je imel obdrževati pridigo, tru. doma ato pil na prižnico in pove. dal prisotnim feranom, da ne moro pridigati, ker ga je župnik dan poprej štrašpo davil, da še vedno boli Vrat. Povedal ni, kaj je vzrok, de ga jc hotel žUpl nik zadaviti, toda ljudje so si na-migavali in šepetali, da je vzrok nastal pri farovški kuharici. Ka. kor so govorili, ae kaplan in žup. nik nieU mogle zediniti, kaj naj bi v nedeljo skuhala kuharica, drugega si ljudje ps oČividuo ni. so upali govoriti, ker še misliti bi bilo greh. Toliko je vendar zna-no, da pravega vzroke ljudje ne včdo ali vsaj govorijo ne. Ko je kapUn stopil iz cerkve, ga je o. poldne župnik takoj poklical in mu povedal, de ga nesnani cer-kvenj gosposki, češ, da je kršil red uradne tajnosti, ker človeška ušesa (in tudi nečloveška) ne smejo slišati, kaj se godi za zido-vi farovža. Toda kuharice ima za. grinjalo krščanske uradne tajno, sti, zeto se kaplanu ni bsti pred roko cerkvene prsvicel Ljubesen in katoliški zakon its od bopfc — Kdor tegM"» veruje, pa nlj bere list "Ip^essante Blatt", ki je pred kratkim prinesel sledečo ženitno ponudbo: "Generalova hčpj jn .plemeni-tašinjl? sUra trideset lit, skrbna v gospodinjstvu, moralna, miroljubne, visoko' murikstična, ki govorim pet jezikov, sem ie po dolgih ledh žalovanja odločila za ženitev. L&stujem lepo premoženje v, zdravi neavstrijski valuti io si želim mirnega zakonskega življenje na strani strogo katoli-škega moža, ki jih šteje nad 38. Pošljite pod naelOrom "Visoka io vitka" oa upravo." Vzorno geoeraloVd hčer il lahko predsUvljsmo, ki je v njenih letih pripravljena za ženitev. Njeno lepo premoženje v zdravi va* luti ji bo pač omogočilo tiho "za. konsko srečo" na strani strogo katoliškega moža. Posebno ker se je označila, da je moralna in mi. roljnbna. Oni rabijo v strogo ka* toliškem zskonn seveda tudi lepo premoŽenje v zdravi valuti. Harottte oe to širite tvoja gla. OPOMIN. __ Opominjam rojakinjo M. E. v Oglesbjr, 111., do spolni svojo ob-ljubo. Pftvrni mi moje stroške, ki sem jih imel vsled tebe! Minilo je že 4 mesece od kar se mi priUju-ješ. Dsj mi vedeti v teku 14 dni, kaj miltiš storiti, oko po tsgs oe izvršiš v določenem časa, bom prieiljea eelo stvar objaviti v slo-venekih listih, o kakšno pretvezo si prišla do mene is sUregs kra-js. — Frank Gaepernt, R. R. 2, Pittsburgh, Kans. (Adv.) . .i i, ' mi KJE SI NAHAJA | rojak Matije Mejerle po domače Oorelcev iz OUviee pri Čeroom I ju? O nje v Združenih državeh le približno 20 let. Cenjene rojeke in rojekinje prosim, sko gs ksteri posne in ve se njegov neelov, nsj mi to nssnsni, sko bo pe sem Či-|| tal te vrstice, noj se prigleei ns moj nsslov. Iščem ge vsled vsžne udeve is sUregs kraja. Jeek Menhsrdt, 618 Jefferson Ave., 1 8heboygsn. Wie. (Adv.) KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. j ■ ' * f Književna matica Slovenake narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: r? Slovensko-angleška slovnica. Dodptek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. V Jimroie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškem proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Spisal Ivan Molek. Povest iz kosa življenja slovenskih delav-Trda vezba. Cena $1.75 s po- doslej cev v Amei štnino vred. | ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v aalogi alad, hmelj, slodkor I la vae drego potrabttine. Poekuaha in ! | *mprWaJte. da Je doma pri nas., kuhani vodno lo najbolj« la najco e.JJi Dobhl J. abirko aukloale lo raanlh loneev, itd. »i«. iorno v vse aroJe. FRANK OGLAR, 0401 Sopari ee Avoooe. O. biocenezijo. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmad mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za š^t dolarjev. Vredne so! Naročbe, s katerimi Je poslati denar, sprejema Književna Matica 2SS7 SB So. UwihUU Oiic.fo, UL