[Ntjvečji v Z*ui«aih drimb V«fc**™kto . • . S&OO Za,pol lete » • • . • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za kiuiwKio odo loto $7.00 Lisi slovenskih delavcervAmeriki. TEUTON: OHalm 3—1242 btand u Beoond Clua HatUr Saptamb« JI, 1303, at Uu Port Offlea at Haw York, H. T, udar Aat af Oonfnaa al March 3, 1879. THJKTOH: OHabaa 3—1241 No. 175, —Stev. 175. NEW YORK. WEDNESDAY, JULY 28, 1937-SREDA, 28. JULIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. REPUBLIC STEEL CO. IŠČE PRI SODIŠČU ZAŠČITE Šestnajsta žrtev v stavki, ki jo je pred osmimi tedni proglasil lew1s0v odbor Sto ranjenih in eden mrtev v izgredih v Clevel^n-du. — Štiristo policistov je zastražilo tovarno Republic Steel. — Bitka je trajalla skoro pet ur. Družba zahteva zaščito za one ki hočejo delati. — Danes se bo odločilo glede ustavnega povelja. Knez Pavel kljubuje pravoslavni cerkvi CLEVELAND, Ohio, 27. julija. — Pred Corri-&an-McKinney jeklarno, ki je last Republic Steel Corporation, se je vnela včeraj krvava bitka »med delavci, ki so šli na delo, ozirofna so se vračali iz je-klarne, ter med stavkujočimi piketi. Posluževali so se kamenja, palic, steklenic, železnih cevi in sploh vsega, kar jim je prišlo v roko. Več kot šestdeset ranjencev so morali odvesti v bolnišnice. Vsega skupaj je bilo poškodovanih nad fto oseb, neki stavkar je pa izgubil življenje. Po boju, ki je trajal nad pet ur, je štiristo poK-r isto v zastražilo tovarno. Policijski kapitan James E. Ferrie je izjavil, da bo aretirana vsaka oseba, pri kateri bodo našli kakršnokoli orožje. Vsi policisti, ki so se nahajali na počitnicah, so dobili povelje, naj se takoj vrnejo v službo. Urad odbora za organiziranje jeklarjev, ki se i iahaja v bližini jeklarne, je bil porušen. Štrajkarja Johna Orecnyja je do smrti povozil velik truk, ki ga je šofiral delavec William Johnson. Johnson pravi, da se je hotel izogniti kupu o-peke in da se je pri tem zgodilo nesreča, dočim Ftrajkarji zatrjujejo, da je bil njihov tovariš namenoma povožen, kajti Johnson je vozil z naglico 55 milj na uro. To je že šestnajsti smrtni slučaj izza časa, ko je pred dvema meseca Lewisov odbor za industrial-no organizacijo proglasil stavko. Deset stavkarjev je bilo usmrčenih na Spominski dan v South Chicago, dva v Youngstown, O , dva v Massillon, Ohio, eden pa v Beaver Falls, Pa Corrigan-McKinney je začela obratovati pred ; remi tedni pod zaščito državne milice. Miličarji so bili pa prejšnji teden odpoklicani. CLEVELAND, Ohio, 27. julija. - Republic Steel Corporation je danes pred sodiščem zahte vala sodnijsko povelje proti vsakemu oviranju delavcev, ki so pri nji zaposleni. Nadalje je zahtevala, naj sodišče orrjeji oziroma določi število pike-tov pred Corrigan-McKinney jeklarno. . * Na vse to je odgovoril Lewisov odbor za indu-strijalno organizacijo: — Krvave izgrrede, ki so se završili prejšnjo noč so izzvali plačani agenti in 7.1očinci, ki so v službi Republic Steel Corporation. Par ur pozneje je policijski komisar Elliot Ress cdredil, da se ne sme v okolici tovarne vršiti nobena delavsko zborovanje. Zupan Harold H. Burton sfkuša dognati, kakšno škodo so povzročili kompanijski najeteži v u-radu unije jeklarjev. DETROIT, Mich., 27. julija. - V četrtem tednu zasliševanj, katera vodi National Laboir Relation« Board, je več prič, večinoma preddelavcev n ravnateljev tehničnih odddelkov v Fordovih tovarnah, zavrnilo obdolžitve, da so bili delavci odpuščeni, ker so bili člani kake unije. V vseh »lučajih po uradniki trdili, da so bili delavci odpuščeni simo zaradi nesposobnosti. Odločno 90 tudi zanikali, da bi bila družba zagrozila svojim delavcem, da bodo odpuščeni, ako pristopijo k CIO, ali pa da bodo izgubili delo, ako ne podpišejo zaupnice, či-ie besedilo je bilo razdeljeno med delavce šest dni po izgredih pred Fordovo tovarno. močan potres v ____mehiki Eno mesto je skoro popolnoma porušeno. — Nad 30 mrtvih in mnogo ranjenih. — Lahen potres v Kaliforniji. MEXICO CITY, 27. julija. -- Močan potres, katerega so čutili po vsej jugovzhodni Me hiki, je zahteval mnogo človeških življenj. 'Po dosedanjih poročilih, ki pa so vsled pretrgane brzojavne in telefonske zveze, pomanjkljiva, je bilo najbolj prizadeto mesto Mal-trata v državi Vera Cruz. Do seda] so našli 17 mrtvih in 70 rain jenih. Pod razvalinami pa bo najbrže še več mrtvih, ker je bila porušena skoro polovi-oa mesta in je izmed 8000 prebivalcev še mnogo pogrešanih. Iz Orizabe je odpeljal vlak zdravnike in bolniške strežnice v Maltrato, kjer so bolnišnice že prenapolnjene. V bližnjem mestu Esperan-za je bila ubita družina petin člajnov, ko se je porušila njihova hiša. V Ciudad Serdan ste bili ubiti dve osebi. V Ve ra Cruzu ste bili ubiti dve ženski, ko se je 'porušila Mati ero bolnišnici:. Najhujši potres je bil v državah Purbla. Oaxaca, Chiapas, Michoacaji in v zveznem glavnem mestu. Iz me«ta Tehuantepee poro čajo o močnem podzemskem premikanju. Potresni observatorij v Mexico je dognal, da je bilo središče potresa, ki se je pričel ob 10.48 dopoldne, 114 milj oddaljep od glavnega mesta. torej skoro natančno v Maltrati, kjer je bilo največje razdejanje. Glavmo mesto ni doživelo nikake poškodbe, toda zaradi potresa je mnogo turistov, med njimi tudi mnogo Amerikan-cev, zbežalo iz hotelov. Mnogo ljudi je ponoči prebilo »na prostem. EL CENTRO, Cal., 27. julija. — Prebivalci mesta so ob 11.37 ponoči čutili lahen potres, ki pa ni napravil -nikake škode. zračni boji pri madridu Izstreljen je bil prvi bombni aeroplan ponoči. — Obe stranki zbirata svoje sile za odločilno bitko. STAVKA NA KOLENIH NOGALES, Sdnora, Mehika. 27. julija. — Nad sto katoličanov je v cerkvi pričelo "klečečo sta vito", ko so zvezni u-radaiki skušali zopet zapreti cerkev, ki je bila odprta sei -V «4. L "MED SPANJEM ZGOREL VStarošincih je sredi noči izbruhnil požar v seniku posestnika Štefana Baraniča. V trenutku je bilo poslopje v plamenih. Šele takrat so se spomnili, da spita na seniku posest-nikova sinova 12-letni Adolf in 16-letni Avgust "Beranič. Do-čim se je starejši sin rešil strašne smrti s skokom, je Adolf popolnoma zgorel. Ko se je gasilcem posrečilo priti v goreče poslopje so našli samo še zoglenelo okostje nesrečnega dečka. Senik je do tal pogorel- Za 30 mflijonorkazno-vana banka. Trgovsko obrtniška banka v Novem Sadu je zatajila fond latentnilh rezerv v znesku 40 milijonov din. Nedavno je bila zaključena preiskala, in finančno sodišče pri (hinavski finančni direkciji je izreklo prvostopno razsodbo, po 'k&teTi se banka kaznuje s 30 mil. din denarne globe, kolikor znašajo!ževim duhom, neplačani davki. Banka se lahko pritoži na upravno sodišče. vdova je pa vse po vrsti odklonila. Zadnje dni je pa nastal v njeni hiši čuden hrušč in tilušč. Poklicala je zidarje in naročila hišo podreti ter sezidati drugo novo na drugem mestu. Bila je namreč prepričana, da se ^e pojavil duh njenega pOkojnega, moža, ki jo hoče tako prisiliti, da bi zavrnila vtee snu^aČe. Zdaj je prepričana, da bo imela mir pred mo- Po nesreči se je Ustrelil. Pri vasi Magič Mala, blizu Slavonskega Broda so našli mrtvega 28-letnega učitelja Ivana ^ikiča. Učitelj se je vračal z lova, pa se je po nesreči sprožila puška in naboj mu je udaril v glavo, da je bil takoj mrtev. V petih dneh sta zapravila 15,000 din. NEVARNI CIGANI Ponoči so se priklatili v Go-renjo Bistrico pri Črešnovcih cigani, ki so vlomili v hišo po-sestnice Katarine Horvat in odnesli razno moško in žensko obleko, veliko posteljnega perila in razne dokumente na ime Štefan Horcat. Škoda znaša bli*au 4000 din. Iste noči so cigani vlomili še v hišo posestnika iStefana Ritlopa v Gor. Bistrici in v hišo najemnice Marije Gjerok v Sred. Bistrici. Odnesli so več obleke pa tudi precej dragocenosti. Orožniki KITAJSKA IN JAPONSKA Na Japonskem so vsi prepričani, da bo prišlo do odločilne vojne s Kitajsko. Vsi politični spori so stopili v ozadje in preko noči se je ustvarila enotna nacionalna fronta, pripravljena podpirati \lado v borbi proti Ki tej ski. Tej skupni fronti se je pridružilo tudi delavstvo. Tudi vse gospodarske skupine so zagotovile vladi svojo podporo. Prav tako podpira ves tisk ne glede ma dosedanjo politično vsmerjenost vlado in zahteva odločne ukrepe proti' "kitajskim izzivalcem". Jaiponsko vojno ministrstvo je odredilo, da se pripravita dve armadi za prevoz na Kitajsko. Tudi Kitajska se mrzlično pripravlja na odpor in vse kaže, da more samo združena intervencija vseh velesil preprečiti oborožen konflikt na Daljnem vzhodu. Velike japonske firme na Kitajskem so že dolbile od japonske vlade nalog, naj bodo previdne pri svojih finančnih poslih in naj se pripravijo, da morejo vsak hip likvidirati svo-?e posle in se preseliti v.v , /deklico,.prijateljico svoje hčer- s Pogacieem pognala v petih j ^ ^ 0voril da 'e o- dneh na počitnicah v Makarski, °n ' B 30 kjer sta narja. živela kake. .Jiilijo- Zopet podgane 'Ogrtzle otroka. Kmet Blagoje Solar iz Jase-noša blizu Vi rov i t ice je odšel s svojo ženo na polje delat, doma sta pa pustila v zibelki sinčka. Ko sta se vrnila, je odšla žena pogledat kaj je z otrokom. Komaj je odprla vrata, je skočilo iz zibelke več podgan. Mati je našla otročička vsega ogrizenega. Podgane so mu izgrizle nos, ušesa in lica. Nesrečni otročiček je kmalu izdihnil. Beg dveh nevarnih razbojnikov. Iz kaznilni-ee v Podgorici sta utekla razbojnika Božo Kičovič noči z njim pobegnila. Orožniki ga iščejo in za svojo grd ob i jo bo seveda primerno kaznovan. Več čitateljev me je že vprašalo, kaj je z Marjanco, da se nič ne oglasi. Gotovo bo vse veselilo, če jim povem, da je Marjanca ol-rajt in da se ji dobro godi. Vedno se pomalem moži, pa je izbirčna in ne more pravega najti. Pri vsem tem je pa zelo stanovitna. kar je posebno razvidno iz pisma, ki ga je prej kratkim pisala svojemu ljubimcu. Pismo je bilo pi-sano z rdečo tinto na zelenkast papir. Zgoraj fr ta bila dva golobčka, spodaj pa stralšno krvaveče, z nožem prebodeno srce. Glasi se takole: Predragi moj! — Zelo mi je žal, da Te ne morem več videti in da ne morem več priti k tebi, toda moje srce je ranjeno, moje srce brit-ko krvavi, kot je zgoraj razločno namalano. Odkritosrčno ti moram namreč povedati, brez skrivanja in brez zatajevanja, da sem se v drugega, zaljubila in da jo med nama amen. Vidiš, to me pa tako boli, da 2«a. *> ,m. p. t sss ženske mode. Valenščak pa je bil sprva prikrojevalec v nekem velikem modnem salonu, po nekaj letih pa se je osamosvojil in zdaj je njegov salon deležen vse pozornosti elegantnega pariškega sveta. sin cigani iz družine Oemer-jev, ki pa so pobegnili na Hrvatsko. SAMOMOR PRI ŽELEZ. PRELAZU Pri zloglasnem železniškem prelazu v Medlogu pri Celju je zopet ugasnilo čoveško življenje pod kolesi savinjskega vlaka. Ko je vozil osebni vlak iz Celja proti Petrovčam, se je nekaj metrov pred omenjenim prelazom zagnala na progo 25 letna Antonija Velunškova, ki ima moža v Mariboru in je v zadnjem času stanovala na Po-lulah pri Celju Stroj je Ve-lunškovi odrezal desno nogo in desno roko ter vlekel obupan-ko še kakih deset metrov s seboj. Velunskova je dobila tudi težke notranje poškodbe in je že nekaj minut pozneje izdihnila. Beg mlade vdove pred moževim duhom. V vasi Lužani blizu Sarajeva je nedavno ovdovela Ilinka StarajkiČ. Ona je še mlada, njen mož je bil pa že prileten in zapustil ji je leipo hišo. Komaj je ovdovela so se jeli sukati okrog nje vaški fantje, večinoma siromašni in ji prigovarjali da bi se drugič omožila, - Lepa Najstarejši Jugoslovan je umrl. V okoliški vasi Tetova je umrl Jo van Stanko vič, ki je bil gotovo najstarejši Jugoslovan, | mi srce krvavi in da bodo so!-saj je 7. julija na pravoslavni'ze, ki padajo ua pismo, vse mo-Ivandan že zdrav in čil slavni}je slabo pisanje popackale, svoj 131 rojstni dan. Do svo- Toda iz najine ljubezni bi ne jega 60. leta je bil Jovan Stan-j bilo nič. kovič najmočnejši mož v vsej Že pred mesecem dni si mi Zaprta sta bila oba že več let in se je Kičovič izučil čevljarstva, Drlječič pa mizarske o-brti. Oba sta bila zelo dobra delavca in sta uživala zaradi tega tudi nekaj več svobode. To sta zdaj izkoristila in utekla. Domneva se, da sta pobegnila' v Albanijo, ker je Kičovič nekdaj prebival v severnih albanskih krajih in se tudi dobro naučil albanskega jezika. Strojevodja ubil postaje-. načelnika. V pisarni prometne uprave državne gozdne 'železnice Za-vidoviču—Olovo — Kulaši je Pozdr rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna jlK* skušnja Vam to jamči. Pilita po brtzplačna navodila in pojasnila na sl0venic publishing c0~ jdPOTNiSKI ODDELEK "GLASA tfARODA":: 18th Street frwr Tork. H. KROMPIRJEV HROSC V 8VICI. Kekateri švicarski kantoni imajo letos velike preglavice s krompirjevim hroščem, o katerem poročajo, da se je v zadnjem času iz ženevskega kantona razširil posebno po kantonu Waadfcu. Švicarska vlada . je sklenila nastopiti z vso energijo proti tflmu škodljivcu. Sreča je ta, da so na razpolago pripomočki, s katerimi je mogoče to neprijetno in škodljivo žival uspešno: uničevati. To so kemikalije, ki> ugonabljsajo hrošča in pred vsem njegove Vroinke, razstli-nam pa ne škodujejo. Ličinke razdejaj o listje in u-ničujejo rastline včasih popolnoma. Ker izleže samica do tisoč in tudi več jajčec in se morejo v poletju razviti tri do. štiri pokolenja, si je lahko pwdsttfvljaiti, kftfeo vstiko varnost pomeni ta škodljivec v Denarne pošiljsttve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM BlItBIIIIIftSRIHIITIftinilinBHmt I'd tlOIHHUlillfflm&I MltUl IIBI IflllflllTtIHlia UltfltH H1U11 KURZU f JUGOSLAVIJO trn % 2.56--dta. I iN__1MB. m % m___Dto. JU f 11.71------Dta. m ftSM-----dta. mm i4s.m______mm.** V ITALIJO Zm 9 CM t 1111 Ut Ur IN Ml 9 M.M__Ur IN t S7.m__Ur mm tllSJ«__lir mm tim_Ur MM KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENK PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za itpbfllo vetjih kot iganj navedeno, bodisi t aU lirah dmlinJaM fie MJfta phoK GF Izplačila v ameriški dolarjih U UftaiUt 9 ftr— flt^-915^— MtlM««*^ 5*15 ....... ZI9SLM južni Srbiji. V rokoborhi mn ni bil nihče kos. Ko je tetov-ski paša Abduraman priredil v svojem koniaku veliko svečanost Ob obiskji Tjaše iz Skoplja, so nastopili vsi rokoborci iz južne Srbije. Preko 30 jih je bilo in prvak je bil neki Rasim iz Skoplja, ki je vse potolkel. Abdumaran paša je bil ?aradi tega srdit in jezno je vzkliknil: "Ali ni v mojem okolišu, v Pologu elovoka, ki bi hranil našo čast? Javil se je neki stari musliman, rekoč: — Imamo, svetli paša, človeka, ki bi bil vsakemu kos a to je nevernik. — Naj bo, kar je, takoj naj pride sem, je zapovedal paša. Turški policisti pismo narekuje, ampak ga sama pišem iz globine svojega srca. On je tudi pri dveh društvih in pravi, da ne bo dal prej mi • ru, dokler, ne bo prihodnjo zi mo že vsaj za ]Kxlpredseitoika izvoljen. To ti je dokaz, da ni samo dober, pač pa tudi izobražen človek. Ko bova imela stanovanje, me boš prišel obiskat. Če bom sama doma, se bova kaj pogovorila o starih lepih časih, če bo pa on doma, pa reci, da si od gaskompanije in da bi rad na mero pogledal. Ker bo delal vino šele meseca oktobra, ga prej za noben denar ne bo ino-griče 9praviti v kevder, in zato v«im, da bo rekel: Kar ti pojdi ž njim, Marjanca! Toliko v nafclici za danes! Pfc še prihodnjič ki^več! . ^ .____ 9L7V ff JIDB7» New York, Wednesday, July 28. 1937 THE L'ABQEBT BffiVENE DAILY TW VJA =====3 1 » M. WBLDIN: t. SKRIVNOSTNI TEKMEC Detektivska zgodba iz ameriškega podzemlja. ^Društva kresnic" ne bo^te v New Yorku. Well, Jim,-v New našli zapisanega v nobenem Yorkil. Iti gotovo ni prišel za-adreearju ali telefonskem ime-i to, da bi obiskal kako staro te-niku v Zdrnženfh državah. Ko' to. bi ga pa hoteli natisniti v adre-sar, bi morali to storiti takale: 44Društvo kresnic: skupina ljudi, ki se preživlja iz tujih žepov in ki se boji dnevne svetlobe. Društvo šteje po zadnjih zapiskih 20 kresnic (članov), ki so po večini specialisti trikov raznih taksijev i-n ki samo ponoči opravljajo svoje posle. Odtod njih ime. (Pri mera j znaouieo). Sedež društva je neznan." Opomba na rdbr: "New yorska pollicija je razpisala nagrado v znesku 5000 dolarjev tistemu, ki razkrinka društvo kresnic." Big Ben Holoway je bil eden izmeti redkih ljudi, ki so po-znaJi skrivališče 4 4 kresnic." Pravkar je pritisnil na zvonec nizke predmestne hiše. 44Well!" je vprašal globok glas izza vrat. 4 4 Dvakrat dve je pet. Boj* živi pravičnost!" Vrata so se takoj odprla, ka- Pet obrazov se je obrniio pro. ti Big Benu. "Moj Bog, menda noče postati na« tekmec!" 44Tako je!" 44Konkurenca! In zdaj, ko so časi že tako dovolj slabi!" V V teh časih," je potrdil Big Ben. 44 Danes so na borzi padle delnice Cop|K*r Mine za dve točki. Ves New York je zadnje čase kupoval Obpper Mine.. Vraga, kaj bo iz nas če bodo ljudje z praznimi listni-rami hodili po svetu! Vlada bi morala kaj napraviti za rešitev gospodarske krize." 44Ta je lepa," je pripomnil Jim, črni vran. "Kje si zvedel vse to o Simonu Ashlevu!" 4 4 Zvedel sem. To naj bo dovolj!" Molk. Jim, Črni vran, ki jii še nikoli prišel iz ravnovesja, se je prvi zbral. "Nesmisel! Medtem, ko se Hypolite Queenly, veletrgo-vec z žitom in moko, je ves presenečen strmel v nepričakovanega sopotnika. Njegov po- J™ v «oratl!l Domovina in narod Baskov. V sedanji španski (državljani- jih znali ohraniti po večini, ski vojski se mnogo govori o!Najbolj pa so se držali svojdi Baskih in njihovi domovini, polparodnih šeg m navad. Z veka teri se bijejo najhujši boji | lito ljubeznijo so gojili svoje in kjer kri res v potokih teče. j stare narodme plese In godala. Baski so naenkrat stopili v o-spredje vsega zanimanja sve tovne javnosti, dasi je bil ta narod poprej kaj malo znan. Kdo so Baski! To je narod, ki šteje komaj en milijop duš ter že dolga tisočletja prebiva v svoji domo-Pirenejih na gled ga je hitro preletel in se|^mnski in ,la francoski stralli-spet vrnil k odprtini samokre-l«^ Patine Baskov prebiva sa. Za trenutek je tudi iskal vrata, a videti je bilo, da se je domislil nečesa pametnejšega. "Kaj želite!" je vprašal z umirjenim glasom. 4 4 Predvsem želim, da ste popolnoma mirni. Če boste (ubogali, boste še nocoj v hotelu Carltonu. Če pa ne boste ubogali, vam nisem porok za to. Upam, da ste me razumeli." 44Razumem. In kaj želite še razen tega?" 44Ulj, kako ste poslovni,'* je z očitajočim glasom rekel Big Ben, ki je rad vljudno in ljudo-milo govoril z ljudmi. 44Nedavno tega sem izgubil dosti denarja pri delnicah Copper Mine, saj razumete . . strašni časi so napočili — to izgiilx> bi Igrali so svojo staro igro z žogo, pri njih ima najstarejša hči pravico prvorojenca. Nji hove nagrobne in mrliške pe smi so glasne in strastne. Pr njih je bil Še tisti stari običaj živ, da je mož po rojstvu svojega otroka legel v posteljo ter -si dal streči, kar je pomenilo, da priznava svoje očetovstvo. Ohranili so svoja čudna vozila iz najstarejših časov, kjer so kolesa narejena takorekoč kar iz celega. Na davno preteklost spominjajo pri njih še dvorožne vile, s katerimi rahljajo zemljo. Moški, in med njimi tudi inji ho vi duhovniki so hodili v cerkev s sulico. Ob nedeljah in ('Nadaljevanje na 4. strani.) kor da bi bile Benove beseda'Ben ta mehkužnež, special izi-šifra za fikairno ključavnico.'ra za Hjobove vesti, opravlja I>uh po dimu, česnu potnih lju-; jo drugi ljudje pametnejše po- pa španski, ena petina pa na francoski strani. O njih ve znanost le to. da so pač zadnji ostanek nekdanjih prvotnih prebivak*ev Evrope, preden so prišli v Evropo takozvani In-dogennaiui. Tudi ujihov jezik, ki so si ga znali ohraniti, je prav tako star ter ga imenujejo 44euskara". Sami se s ponosom nazivlje-jo najstarejši in prvi narou s?veta. Najsi so na Pirenejski polotok silili RimUjani, ali Goti ali Mavri,'zoper vse te narode« so se Baski srdito branili in .:e jih v svojih gorah tudi ubranili ter si ohranili svojo narodnost Karlu Velikemu se je sicer posrečilo, da jih je pre-rad nadomestil — gotovo imate! magal, vendar niso kloni'i,] debelo listnico pri sebi ? Mor- j marveč so *e junaško upirali i da tudi kakšno zlato uro ali kaj | ter so večkrat maipadli fraii liodobnega. Čekovnih knjižici krn ske vojske, v katerih je papa ne maram, prenevarno je za del marsikak frankovski junak. deh in umaizaniji je buhnil Be nu nasproti. Pritisnil si je parfumir&n robec k nosu in s hitrimi koraki odhitel po temnem hodniku. Ko je minil že l>et vrat. ki so se tiho odpirala v,tečajih, je obstal pred dvigalom. Ko ga je dvigalo potegnilo v drugo nadstropje ni bilo čutiti več duha po česnu, dimu in u-nmz&niji. Sluga z zlatimi naši vi mu je odprl vrata dvigala, in zdaj je vstal Big Ben v naj-elegantnejši klubski sobi New Yorka. Ko je vstopil, je govorjenje utihnilo, samo gramofon je še naprej vrtel sentimentalni argentinski rtango. 4 4 Dober dan, dečki!" je rekel Big Ben in se 9pustil v naslanjač. 44 Dajte mi kozarec šampanjca." . "Ali je kaj novega?" je kratko vprašali Jim, črni vran. Big Ben si je po časi prižgal h mot ko in puhal kok/baroke dima predem. "Ali ste že z^aj slikali o možu, ki mu je ime Simon Ashlley!" je potem vprašal. . "Ne, še nikoli — Kaj se je zgodilo z njim!" "Največji specialist za avtomobilske sleparije jc baje. Pridobil si je dosti prakse v CSii-ca gu." Jim, črni vran, je počasi skomignil z rameni in zazehail. "Ta Simon Ashley," jo nemoteno nadaljeval Big Ben, " je me, da bi hodil po bankah zamenjat čeke." Tako sem na primer zbral Hvpolite Queenly ji* segel v žep Ko so se nazadnje morali vendarle ukloniti svojim francoskim in španskim sosedom, so le, tele informacije. Poslušajte, svojega plašča in oddal Big Be-'si vkljub temu znali ohraniti dečki, kaj pravi«ta brzojavka, nu listnico, uro in tobadnico.jsvojo narodno samobitnost ter 44 Vrečo moke oddal LittletownAli je zdaj vse opravljeno!" j bili nekaka država v državi. 5.40 stop, dospe v New York j 4i&e trenutek, sir.'* Hollo-' 11.30 ponoči. Kaj pravite na j way je odprl listnico, prijazen J»" Plavati to?" {smehljaj mu je zaigral okoli "Vrečo moke?" je vprašal!ust, ko je zagledal toliko lepih Big Ben raztresen. "Kaj mi vrečo moke mar?" 4 4To pomeni, da pride nocoj ob 11.30 veletržec z moko in žitom, milijonar Queenly v New York. Paziti moramo,, da ga bomo mi oslnibiK in da ne pade tistemu chifaškemu gangsterju tisočakov. 44Ste zdaj zadovolini!" je vprašal Queenly. 44 Popolnoma! Dovolite da rešim Še majhno formalnost." Prsti Big Bena so hitro pre- lie davkov ne earin i« tudi v vojake niso bili dolžni hoditi. Na španski strani zlasti so i-meli doma veliko samoupravo, kjer so svoje zadeve sami urejali na stvojih zborih pod milim nebom. Te zbore so imenovali 4'Fueros'\ Kdor je med njimi živel in je mogel vsaj tipali Queenlvjeve žepe "Hva la," je n^el potem. 44 Ali mi j 4 rodove naza j dokazati, da je v roke. Počasi bo našega J hočete še kaj časa delati druž-1 potomee Baskov, tega so ime skrivnostnega tekmeca že mi-,bo, ali bi šli rajši v hotel?" jnovali "hidalgo" in je imel vse nilo veselje, da nam hodi v zelje. Ben, nocoj si ti na vrsti. Dobro opravi svoj posel!" 44V redu!" Hvpdlite Queenly, veletrgo-J samotna, toda -tretja cesta od vec z žitom in mcflto, je točno (tod vas pripelje k stražnici in ob 11.30 stopil iz vlaka. ,tani vam radi pokažejo, kje je Prnl kolodvorom je pri Carlton. Lahko noč." "Hotel mi je ljubši/' "(baskovske pravice. Ker pa Big Ben je potrkal na okno. Španija te velike baskovske Vpz je obstal. j samostojnosti ni marala, so se 44Pokrajina je tukaj precej krvavo uprli. Kadar je bila sila velika, so se začeli izselje- stopil k njemu šofer. vati v čezoeeanske dežele. Ko so se x prejšnjem stoletju bili krvavi državljanski boji za "Kani vas smem peljati, sir!'i pred klubom. 4'Kresnice" so "Carlton hotel." brle še obrane, gramofon je Hvpolite Queenly je stopil v igral in dva na-takarja sta stre-elegantni taksi. Komaj je za-'gla s šampanjcem, pri vrata za seboj, se je voz s' "Kresnice" so se takoj zbra-tako naglico pognal v tek, da je le okoli Bena. Big Bell je s Pol ure pozneje je obstal vozjSpailski prPstoi je bila v tev padel z obrazom naprej, a ta- »nlgfhljajoeim s p obrazom se- koj na to ga je vrglo spet na- gd v prsni žep. A zdajci se je zaj na sedež. Ko je dvignili |nehal cmejati. Pretipal in prebavo, je zastrmel v odprtino j iskal je vse žepe, nazadnje jih samokresa. je celo obrnil. "Usedite se pošteno," je re-j Nikjer ni bilo listnice, ne zla-kel Big Ben, 44pogled na vaš te ure, ne tobačnice. ldavmi obraz vpliva izzivalno] Samo v Benovi lastni, po-na poštene ljudi." 1 (Kralje van je na 4. strani.) kari i stičnih vojskah njihova dežela \x'čkrat prizorišče krvavih bojev. V teh vojskah preteklega stoletja je bil onji-liovo glavno mesto dvakrat oblegano, a nikdar zavzeto. Zato so svojo prestolnico -ponosno imemovali 4 4 nepremagljivo ' mesto. Mivoje velike .predfpravice so Baski na Francoskem po veliki revoluciji iz^bili. Pač zato. ker jih je bilo tam mnogo manj. Toda na španski strani šo si V stoterih slovenskih domovih boste« našlit* knjiga umetniških slik. Naročite jo 2e vi. asi" ' ^ ilikf? -H si'ft Jej*: / ^ir Slike *> iz vseh dek> v tgklve^i je in vemo, da boste zadovoljni. '-Zbirka v bakto- »tisku na dobrem papirju vas •tone — $ 1 KNJIGARNA "GLAS NARODA1 Bohinjfko jeiero 216 WEST »8th STREET, NEW YORK Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. T. IGRE ANTIGONE, SotokleJ, «0 Btr.nl .............. & AZAZEL, trdo t«. ......................... ^roSlrana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz t 5. dejanj.... M Klasične igre najslarnejSega dramatika, ^ kar JU» poaua svetovna literatura. Dela Je prevedel v krasno slovenKtao nas uajboij it pesnik Oton Župančič. CSRAN DE BERGERAC. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo Tesano .............. ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev. 32 str. Cena .... JS Globoka raste drama Je podana t i^ko lepem slovenskem prevoda. EDA, drama v 4. dejanjih .................... ••• GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ -ti KREUTZERJEVA SONATA Spisal "L. N. Tolstoj. 136 strani. Cena---- .«• S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj t tem romano bralca nase. Mukoma doživlja- r mo prizor za prizorom, grozovitost za gro- 1: sovttostjo do strašnega konca. \ j LJUDSKI ODER: fi. tv. P« 12 letih, 4. dejanj- ............ .6» MAGDA. Spisal Alnzij Remec. 86 strani, lena...« Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba Senske, ki trpi. pada in odpu&a in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RfCHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Mllčlnskl, 52 stran! ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str....... M OB TOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah .......... JM OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... .SO Ta veseloigra zninega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Gotfa. 84 strani. Cena.......4« Božična Igrs t Štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerbart Hanptmann. 12» sn ^na...M Dramatslca bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .J str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ .95 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro. (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trda vewaa. 151 str. Cena: mehko vezano .... Vez..... J* OTHELO. httakespeaje. Mehko ^ SEN KRESNE NOČI. Stake*««. Mehko ^ vam*. C« ...................... SKOPUH, Moliere, 5. dejanj, 112 tr. ..............M SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI**) Spisal F. Lipovec. 40 strani Cena ... • • • ^ To je ena izmed petih MOdeJank, & janje se vrti pred svetovno vojno, n.^b il ga je Imel pisatelj, nam odkriva ne Mu * knjSe z besedami: - Ni it«®. ' Tilo, kar ti daien. TESTAMENT Spisal Ivan Roiman. 105 »tranl Cena.^.. .«5 Ljudska drama v Štirih dejanjih, vprizori- tev je omogočena povaod, tndl na takih O- drih. ki ne »morejo «a wole predstare pre-velikih BtrofikoT. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER lOadlnska igra ■ petjem v a dejanjih .... EAPBAVLJ1VEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .59 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokak v 5. dejanjih iS ŽiangA LJUDSKIH IGER. gjmopič. Mlin pod zemljo. Sv. N«^ Sinje M 13. snopič. VesUlk», Smrt Marij« Iwiee, — Mar Jin otrok ......................... ** 14. snopič. Sv. Boštjan, JntuOka deklica,- Materln blajoslov .................. 15. snopič. Torki pred Dnnajem, Fabjohi in Ncia ................................ ** 2J. snopič. St. Jot, Ljubem Marijinega «• trrita ............................... PESMI m POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................................* BALADE IN ROMANCE, trda ves............ l.*5 broširana L— KRAGULJdO (Utva) ...................................« BOB ZA SKLADI ZOB, trda ................. MOJE OBZORJE, (Gangl) ................... NARCIS (Gruden), broS. ........................................& NARODNA PESMARICA. Cena ............................JB9 POLETNO KLASJE. Cena ........................................M PRIMORSKE PESMI, (Grnden), rei. .................35 SLVTNE (Albrecht), brofi. ....................................M POHORSKE POTI (Glaser), brofrano................3$ 9t0 UGANK (Oton ZnpanOč) ..............................M VIJOLICA. Pesmi sa mladost .............................JU ZVONČKL Zbirka pesnij aa slovansko mladino. Trdo vemo .............................JI ZLATOptOG, pravljica, trda vr? ........................M ŽIVLJENJE Spiaal Janke Samec. 10* afaafL Ona.......'M PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR AaserUka slovenska Ura. (Holman ............i^- Orlovske himne. (Vodopivec> ................LB Pomladanski odami, 1L zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 22 mefianih in molkih zborov, uglasun Kari Adamič ............................ Cena LM PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor it ugiasbll j. Laharnar ........................Cena LN ' mo6ki zbor Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ........ 45 Trije močiti zborL (Psvčič) Izdala Glasbena Matica ...................M DVOGLAS NO Nail himni .................................. M MLADINI ' ?fi Osem mladinskih pe^mi oh 100 letilici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. , Uglasil Emil Adamič ................Cena 1,— mešani zbori Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 razne pesmi s spremljevanjem: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena featica .. M Gorske cvetlice. (Lsbarnar) Četvero In petero raznih glasov.......... .45 V pepelnitni noti. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .18 Dve pesmi. (Prelovec). Za moSki zbor in bariton solo ................................ MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................................15 At. la. Što Čutiš, Srbine tnini.................15 St. 11. Zvečer .............................................................15 St. 13. Podoknica .....................................................16 Siavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ............Si Lira. SrednjeiSolska, 1. In 2. zvezek po................JI MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. (Alj;<> - 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč .............................. M 6. zvezek. 'Opomin k veselja; Sveta noč-, Stražniki; Hvalite Gospods: Občutki; Ge-. »1° ............................i..........M CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ...................... M Mašne pesmi za meSan zbor (Sattner) ........ M Panie Ungna Tantum Ergo Geiritorf (Foereter) M K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .49 Sv. Nikolaj .................................. m 10 EVHARISTlCNIH PESMI Za meSant zbor ................... - "^na L— MISSA In Honorem St. Joseph!, Kjrle Cena PROSTO Naslovite na: — HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1/— PRILOŽNOSTNE PESM? za izvan cerkvene In društvene sUrnostl, sestavil A. Gram. MeSanl in moSkl zbori...Cena L— NOTE ZA CITRE Koželjski. Podnk v igranje na dtrali, 4 xezki &M Buri pridejo, koračnica ...................... J9 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne peaml n tambnraški shor in petje (Bajnk) ............................U! Bom M na planince. P od puri slov. narodnih pesmi (Bajnk) ..........................L— Na Gorenjskem Je (letno ....... ..............L— RAZGLEDNICE Newyorike. Različne, ducat .................- M Is raznih slovenskih krajev, ducat .......... .49 Narodna noša, ducat ........................ M POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 Uaročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE sl0venic publishing company •ne WEST lfcth STREET ftStf lQftK, ft T 7,- " S New York, Wednesday, Ju ly 28, 1937 gggg^ggBBBgB 1 ■!>■* 1 .......... TEB ZTSWWdT WWVWWB WIfLT fi ffMMl 11^ 11 ROMAM ga mala Veša P ROMAN IZ 2IVUEUA OftO ZA "6LAS NARODA" niREDILfl. H. "Ce pa nenadoma umrjem--" "0, saj si vendar visoko zavarovan in to lepo stanovanje," odvrne naglo Frida. "0, misliš, ctet je za vaju vodno preskridjeno, četudi nc morem več dcflati" Z nenavadnim pogledom opazuje hčer; kako je vse premislila in preračunala! Zona ga spreleti. Brezsrčnost in prevdarnost! Toda vsi njeni načrti bodo prekrižani! "Brez vsakega pomena je, Prida. Svoje mišljenje sem povedal in od tega ne odstopim. Po malem premisleku boš sama prišla do tega zaključka," pravi oče mirno. "Potem pa z Rynom zopet odpotujem, ker nisi prav nič dober papa," se razsrdi Frida. "Do sedaj si še vedno delala po svoji volji, Friud, tudi *edaj ti ni prav nič na poti," pravi oče mirno, "mogoče boš pri svoji materi našla več razumevanja kot pri meni." Frkte se ne more obvladovati in jezno vdari z nogo ob tla uporno in jezno zajoka. Baron Fladung je v veliki zadregi in že obžaluje svojo prenagljeno zaroko. "Dam ti priložnost, Frida, da se z baronom Fladungom nemoteno razgovoris. Mogoče mu boš pokazala, skromno lepoto našega mesta, medtem pa bom še nekatere zadeve rešil v svojem uradu. Potem pa se bomo videli pri večerji.'1 a 22 POGLAVJE. Toda Ludvik Aschenbaoh ni šel v svoj urad. Eno uro je moral imeti za 9ebe. Kako je Frida pokazala svoj značaj, ga je prel^slo. Nič, prav nič skupnega ni bilo med njim in njo! Atli od njega ni ničesar podedovala, prav ničesar? Ali je bila samo otrok fcvoje matere? Občuti skoro kot sramoto* da je svoji hčeri njem! Ludvik stopi iz sobe, da jo pozdravi. Deša opazi njegov resni obraz. Skrbno ga vpraša, ako se mu ni pripetilo kaj neprijetnega. Prosi jo, da gre ž njim v njegovo pisarno. "Pozneje boš še nekoga srečali a, moja Deša," ji pravi in 3o pripravi na Frido. "Dobil sem obisk__" De*a takoj ve. Močno ji utriplje srce. "Frida?" . Stric prikima. Deša prebledi, trese se. prime za roko. "Saj me samo veseli, stric," mu pravi tiho.'"Ali bo tudi Frida kaj veselila ? Ali ve, da__" "Ne, Deša, še ničesar ne ve." "Kako lepo bo, dragi .stric, ako bova zopet obe mogli 0^tH|V ~ - k4>e' kot 1>rej! Saj **> -otovo dalJ<' časa "0(1 marsikaj je odvisno, moja mala Veša," ji reč po-s.uflujoc se običajnega njenega imena iz otroških let. Tenia večerjali so brez Fride. Po tehfonu je sporočila, BMj nanjo z vererj« m. čakajo in da bo prišla šele okoli devetih JjudviK Aachenl*ae1i sam odpre vrata, ko hči pozvoni. 151 a Je sania. Majhen nasmeh je na njegovih resnih ustnicah in kima pred se, kot 'bi hotel s tem potrditi -svoje misli Meno obnašanje do očeta je bilo zelo neuljudno. Ne n TO mu "dober večer" in hoče nejevoljno in užaljeno iti mimo WW V svojo sortw). Ne meneč se za njeno neuljudnost, odpre V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI te potujete na ekspretmih parnikih: BREMEN »« EUROPA llrzi vlak ol» B'emt-n in Europa v Breinmer-liaveu zajutnei udobno jnrtovanje do Ljubljaue. Alt potujte s priljubljenimi ekspres. parnimi: COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK lzl>orne železu iškr zvezo od Cherbourga, Bremena a ki Hamburga. Pomagali vam lM>mo preskrbeti vlzeje zt1 obisk ali invselite\ vaših e v roških sorodnikov. Za jojasnila vprašajte lokalnega agenta ali MMBURG-AMEBICAI LIRE NORTH GERMAN LLOTD 57 IKOADWAY. NEW YORK Domovina in narod Baskov. (Nadaljevanje z 3. strani.) 8 tri c pa jo se pa v svojo pisarno. Prodi m, nekaj -želim s steboj govoriti, tvoj zaročenec?" Toda kje je Odpotoval. Maki prej z Vlakom ob osem trideset. Kaj Leln- J vaI P07AW*r- * " " ? Za ■prejem. bnda se zamčljivo zasmeje. "Lep, v . - —r, prijazen . .^»ProvU si veliko neumnost, papa! Naravnost W1WI S nil to molitev - prišla bi v staro aristokratsko dru- Niti vec ■prejem! Uniči »ino! Ne bo voč prišel, to sem dobro opazila. ne more priti, kakor si ga vrgel n hiše__" : "Tega nisem storil! Povedal sem vama samo svoje ^Ijenje, kakor mora storite vsak pametno misleči oče. Če pa vidva imnata dovolj moči iu poguma, da si samo postavita ■reco, se m. le smilita! Ne živimo v pravljični deželi in n,. Ceiu golobi človeku ne lete v usta! "<>h, pepa, ti in tvoja pridiga! catmo," se brani nejevoljno. "Take besede si prepovedujem, Frida! pravljični deželi in pe-Šama morata graditi." To je nazadnje dolgo- praznikih je bilo pred cerkvenimi vrati polno sulic, katere so zunaj ipustili moški verniki, ki v cerkev z orožjem niso hoteli. Njihove hiše so podobne nekoliko našim starim kmečkim hišam, ker imajo okoli in okoli zgornjega nadstropja hodnik. Njihovo družinsko življenje je čisto in prisrčno. Zelo so verni in pobožni, zraven pa veseli. Do svojih prijateljev so odkriti, do tujcejv pa nezaupui in zviti. To je narod nenavaduo pridnih in spretnih ljudi, ki se odlikujejo po železni vztrajnosti. V svojem nastopanju so dostojanstveni. Postave so srednje velike, elegamtni, lepo zraščeni, krepki, umi in /v boju, pri pflesu in plezanju po gorah kar tneutrudljivi. Med njimi so celo ženske, ki si služijo svoj kruh s tem, da nosijo tovore. Ko i pogumen in drzen narod, ki je iprebival sicer v go rail, a zraven morja, so /.c zgodaj šli i>o morju po širnem svetu. V srednjem 'veku so sloveli kot lovci na kite v Biskajskem zalivu. Znali so ta!:o spretno lovili kite in tako u-spešno, da >o jih začeli'zaradi tega zavidati i Angleži i il<» landci. Tamkaj ob obalah stoji marši kak sivetilmik iz 13. slo letja, ki še spominja na tiste čase baskovskih pomorskih voženj |>o Atlantskem oceanu. V svojih malih in lahkih ladjicah so pridrli celo gori do Spitzbergov, do Islandije in Groelandije. V l(i. stoletju so napravili i>omorski pohod v Mehiko, in pod Henrikom IV. so se izselili v Kanado, kjer s-', v 19. stoletju v Montevideu u-stanovili novo deželo Baskov. Narod, ki se je tako odlikoval po svoji odločnosti, je tu di katoliški cerkvi dal odlične može. Sv. Ignacij Lojolski je bil po rodu Bawk Ln po |>okli-cu vojak. Skrivnostni Tekmec F^udljtvanjfi s 3. pol noma izpraznjeni listnici je ležala posetnica z načečkanimi besedami: "Drago mi je, da sem vas spoznal! Simon Ashley, P.D.P" "I am so happv," je vreščal gramofon. Petčlanski odbor "kresnic" je sedel zavit v gost oblak dima v svojih mehkih naslanjačih. Vsi so molčali in v tem molku so zdajci zaslišali brenčanje dvigala. "Mr. Simon Ashley," je najavil sluga z zlatimi naši vi. V sobi je vladala tišina, da bi bilo moči slišati šivanko, ko bi padla na tla. Simon Ashlev je sedel v naslanjač in radovedno motril pet članski odbor društva "kresnic". "Če se ne motim, imam pred seboj najodličnejšo gospodo newyonskega podzemlja?" Petorica se je pok i mala in kazala hladne, nedostopne obraze. "Well, gospodje, vaš sluga me je našel. Hoteli ste govo riti z menoj. Tukaj se:r Kaj želite od -mene!" "Zadnjič ste nam pokazali kaj znate," j«' rekel Jim. črn vran, in se odkašljal. "Upam, da bomo od sedaj skupaj delali," ga je prekinil Simon Ashlev in mu odkrito- Petori- srčno pogledal v oči. ca se je oddahnila. Da, takšen predlog smo vam hoteli staviti..." "Velja! Kaj bomo torej storili drugi teden." Simon Ashlev se je izkazal kot inicjativen mož. Bil je bogat novih idej. (Vz jm>1 ure je že sestavil načrt za drugi teden. "Kresnice" so žarele od navdušenja. "In jutrj gotovo pridete," so prosili Ashlcva pri slovesu. "Sklicali bomo generalno zborovanje. Vse "kresnice" vas morajo spoznati." "Mirno se lahko zanesete na me!" ■Sluga je nesel vrhovnemu inšpektorju newyoršike policije| posetnico. * "iSimon A.slilev, P.D.P.," je bral inšpektor. "Priv1.:te moža v mojo sobo." Ashlev je govoril z inšpektorjem celo uro. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDT PpTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, k! jih dobimo od rojakov, opazimo, da so I« prowj ▼ nejasnosti glede potovanja. Vrflna onih, ki »e botejo j»ridnrititl t«u ali onemu iiletu, misli, dm nt morajo « Wo grupo tudi vrniti. To iu pravilno. Iilete se pripravi samo sa tja in sieer xato, da Imajo rojaki priliko pulovati skupno tja in Imajo ■ Um «al»fe. Za naaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta ve» la za dve leti. pa še ve«, *e je potrebno. Torej ima vsak Izletnik cell dve leti fasa za ostali v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil s istim pa mi kom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se bote vrniti. Če je pa slutajno razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop!af:t. te izbere parnik, na katerem stane vožnja vo* Zahteva » samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko* je bU parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne lista za dve leti, nedriavljanl pa dobe potili list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrnltL Nedržavljani morajo pa obenem Imeti tndl povratno dovoljenje, U se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imalo priliko, da d svoje potne liste podaljšajo ln ravnotako povratno dovoljenje, te Imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj /ajamfijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In jnllj so ie skoro vsi prostori oddani. Na pamikih. ki so debelo tiskani, se vrte Izleti v domovine foč vodstvoip izkušenega spremljevalca. KRETANIft PAI1TN1K0V - SHIP NEWS J "Torej jutri pri generalnem a ,nIlja: zborovanju," je zaključil svoj. lie «le France v Havre govor. "Ujeli boste vse na en1 mah — kolikor je meni znano, ste razpisali nagrado petih ti-Isočev dolarjev za tistega, ki razkrinka društvo "kresnic", mislim, da ni dvoma, da priteče nagrada meni." 31. julija: Conte dl Savola v Genoa S. nvfni^ta: Ilrciucu v Bremen "Vsekakor, dra Ashlev. Ali bi nri zdaj povedati, kaj pomenijo te tri erke za vašim imenom P. D. P.?" "Privatna detektivska pisarna, — če hočem biti odkrit, nimam doklej razen teli posetnic še ni česar. Za opu-nio pisarne in za začetek bi potreboval teh pet tisoč dolarjev. Mislim, da sem si jih pošteno prislužil." 4. avgusta: Aqiiitiinia v Cherbourg Nomamlie v Ilavre i gospod ne hoteli: av^lsta: l>e (jrasse v Ilavre 7. avcustr: Rex v Cenoa 10. avgusta: Europa v lJremen 11. avgusta: Queen Mury v Cherlxiurg 14. avgusta: Vulcania v Trst Cliaiujilain v Ilavre ŠMIDTOV POVRATEK nka vnema vodila s škofijskega sedeža v Nancyjn v Franciji s opustošeno Sirijo, v Afriko, v Alžir. Povsod je u-stanavljal bolnišnice in siroti-šnice. Gradil jo cerkvene šole, krščanskim Arabcem je postavljal vasi, ustanovil red be lih očetov za spreobračauje Afričanov. Kot apostolski delegat je prepotoival Sal i aro. kjer je naletel na trgovce s sužnji. Začel je neusmiljeni boj zoper suženjstvo. Ta "veliki Afričapi", kakor ga imenuje zgodovina, leži (pokopan v starodavni Kartagini. Strašna tragika je. da sedaj Ko se je ruski »profesor Oton Šmidt z nekaterimi člani svo je ekspedieije vrnil s Sereinega tečaja, so mu priredili v Moskvi navdušen sprei »m. 18. avgusta: Normandle v Ilavre AquUaula v Cherbourg 10. a-gusta: Bremen v Bremen •JI. avgusta: Paris v Ilavre Conte di Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg i'4. avgusta: Itoma v f/onoa zd. avgusta. Queen Mary v Cherbourg 'JG. avgusta: lie de Franee v Ilavre Eurof« v Bremen 'J8. avgusta: Ijifayette v Ilavre Saturnia v Trat I. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherl>ourg septembra: I)e G rasne v Ilavre 4. aeptrmbra: Cdamplaln v Ilavre Bremen v Breiueu Ilex v Genoa K. septembra: (jucvri Mary v Cherbourg 0. septembra: Paris v Ilavre II. so|>t«-ml»ra: lie de France v Havre Reirngiirin v ClierlMturg Kur«>|»u v Ilremen Conte d i Karoia v Genoa in. septomhra: Normandie v Havre Aiinilnritt v Clierbourg IX. septembra: Vu.riinia v Trst septembra: Mary v Clierbourg Bremen v Breineh JI. septcmlier: Lifii.vette v Havre 1H* tJrar-ie v Havre septembra: Cbaniplain v Ilavre Hex ' Genoa ^7. september: Paris v Ilavre september: Europa v IJrenion september: Berengaria v Cherbourg Normandie v Ilavre t ? 1 RUSKO TABORIŠČE NA SEVERNEM TEČAJU ___. - - - ------ Pred seboj ni- rna* rw>jc maitere!" pripomni Ludvik Aschenbach tako strogo O® Irci osupne. . 11, Ali je sedaj tudi oče že poet al siten! No, potem bo' pa ni mara r Da bi kdo Aolarsko P«« t opal ž njo, Ztt drU*im ^,e<,ati! več častilcev, ^manio !>° tV°Jem ^ zet< kot Prpvi ^nJ/^ na,'in ,juWi' m,,0ff0 ^^ k«t plemenit po-Ah mi moren takega zeta pii])eljati?" 4Potrudiia se bom! Baron dr. Rolf Šorau bi prav go- t^Lk^ti-^- Je rovno tako ten,(,ljit in na- 44 Kdo — koga si imenovala T" • "Dr. Bolfa pd. Sonra-a. Mnogo je občeval pri gosixxlu Z^l2 m1arao- # zanimal za mene - potem pa je bila kot majhna napetost; pogosto r- bila raz-tteaega mišljenja." llLt^FJZ*!*™ mi8>iti - Pri značaju." Ladvik Aschenbach je od barona Soraua samega vedel. ^ je» ker Frida upa Toda dekle kot je Prida, ki je naduta in zaljubljena je videla v vs^m moškem častilca. 1 {J^ortf, kot bi ga poznal pripomni Frida začudeno. iDtiio dcmiSLi nt JI ■ w mj. . , . . .ta plemeniti narod, ki tako Iju- Ivo je v boju z Navarci oble- .. . . . „ « . J . 1. . ..'bi svojo domovino m svobodo, gal navarsko Pamplouo, je bil hudo nuijen v nogo. Več mesecev je ležal in se zdravil, t> da noga se je slabo za zdravila. Zato je oil ločili vojak baskovske odločnosti in neustra-šenosti velel, naj mu nogo f*e jnkrat prelomijo, da bo potim pravilneje zarasla. To so storili seveda brez kakega mamila. Metd tisto (boleznijo se je vojak Ignacij spokoril in postal ustanovitelj • jezuitskega reda, ki je vanj dal tistega duha in odločnosti, ki je lastna njegovemu narodu. Bask je bil tudi kardinal Lavigerie, ki je postal misijonar Afrike. Njegovo neukrotljivo odločnost in vztrajnost najbolje označuje njegova iz java: "Večnost je doivolj dolga, da se bomo tam lahko odpočili!" Jn res ga je njegova apostol- _______________________ tako trpi in krvavi, in to celo j razcepljen na dve skupini bo j jujoeili se. Dve baskovski 'pro ; vinci sta iv tal>oru belih, dve pa i v taboru r