Strah zaradi nasilnih dejanj v Nadiških dolinah Bolečina otrok, ki so doživeli Rižarno Mednarodni šahovski turnir v Novi Gorici Primorski tudi na družbenih omrežjih dnevnik št. 22 (21.259) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 29. JANUARJA 2015 1,20 € primorskiD g ^Êf nrimorski snort 3 primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 iLjn uu, Rojan bo končno na novo zadihal Aljoša Gašperlin Rojan bo kmalu dobil nova pljuča. Na območju vojašnice Ema-nuele Filiberto, kjer je dolga leta domovala prometna policija, bo nastal velik park z zelenicami, drevesi, igrali za otroke, poskrbljeno bo tudi za jasli in podzemno parkirišče. Če se bodo napovedi uresničile, bodo dela stekla že konec leta, zaključila pa februarja 2017. V Rojanu se bo torej po tolikih letih vendarle nekaj premaknilo in bodo lahko Rojančani zadihali s polnimi pljuči. Ta mestna četrt, nekdaj slovenska vas, je že dolgo hudo utesnjena: cementa je bilo v letih vedno več, zelenja pa vedno manj, dokler ga ni požrl kamen. Prejšnja, desnosredinska mestna uprava župana Roberta Dipiazze je namreč obnovila trg pred cerkvijo, pri tem pa je kljub protestom krajanov izrula vsa drevesa in posadila mlada. Izginile so tudi mnoge klopi, ki jih tedanji pristojni občinski odbornik Franco Bandelli ni maral, češ da jih uporabljajo brezdomci. Trg, ki je bil središče rajonskega druženja, je od takrat prazen. Rojan, ki je čakal na premestitev sedeža policije oziroma uporabo tistega območja že vsaj dvajset let, bo torej ponovno oživel. Sicer bo ključnega pomena okoliščina, da bo občinska uprava upoštevala mnenje ljudi, se z njimi posvetovala in na tej osnovi ukrepala. Vsiljevanje nečesa mimo njihove volje in potreb bi samo škodilo, saj bi bila vsaka drugačna namem-ba tega prostora nesprejemljiva. Skratka, važno je, da prevlada zdrava pamet in skrb za splošno dobrobit, ker bi bile (nove) gradbene špekulacije za Rojan pogubne. italija - Matteo Renzi naj bi danes razkril kandidata DS Danes prvo glasovanje za novega predsednika Trenutno je največji favorit za izvolitev Sergio Mattarella primorski dnevnik-zsšdi Podelili smo 16 zlatih letov! TRST - Primorski dnevnik je sinoči razglasil najboljše slovenske športnike v Italiji v sončnem letu 2014 in jih na prireditvi zlati let, ki jo je organiziral v partnerstvu z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, nagradil v Kulturnem domu na Proseku. Prireditev je bila istočasno slovesna in hudomušna. Za pravi šov sta namreč poskrbela voditelja Evgen Ban in Mar- ko Sancin. V razgibani, poldrugo uro trajajoči prireditvi, so sodelovali člani novogoriške plesno-akrobatske skupine VIP dance company (Foto-damj@n), gostje in sami gledalci. V 14 različnih kategorijah smo podelili 16 priznanj, ZSŠDI pa je posebej nagradilo trenerja in dva zaslužna odbornika. Na 18. in 19. strani gorica - Poročilo za leto 2014 Mestni redarji izdali manj plačilnih nalogov ■r-jr fN glasbena Mil matica NOVO! NEDELJSKE GLASBENE MATINEJE V SSG PRVI KONCERT Komorni orkester Slovenske Filharmonije solist: Črtomir Šiškovič nedelja, 1. februar, ob 11.00 Foyer balkona SSG vstopnina: 7 evrov (znižana: 5 evrov) kronika Odmevna preiskava TRST - Tržaško tožilstvo je na seznam preiskovanih oseb vpisala vodjo mobilnega kriminalističnega oddelka kvesture Roberta Giacomellija in kapetana kara-binjerjev Fabia Pasquariella. Osumljena sta kršenja preiskovalne tajnosti, saj naj bi nezakonito posredovala informacije o sodni in črni kroniki novinarju Piccola Corradu Barbaciniju. Tudi on se je znašel na seznamu osumljencev. Na 5. strani www.teaterssg.com RIM - V poslanski zbornici se bodo danes začela glasovanja za novega predsednika ali predsednico republike. Volilnega izziva se bo lotilo lotilo 1009 elektorjev - poleg 630 poslancev spodnjega doma parlamenta in 321 senatorjev še 58 predstavnikov deželnih svetov. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina, kasneje zadostuje absolutna. Ker dveh tretjin glasov naj ne bi mogel zbrati noben kandidat, se bo prava bitka predvidoma začela šele s četrtim krogom v soboto dopoldne. Volitve so tajne in to dejstvo je v preteklosti že poskrbelo velika presenečenja. Matteo Renzi (na sliki) je imel vrsto razgovorov s somišljeniki Demokratske stranke in zastopniki drugih strank. Največ možnosti za izvolitev naj bi imel Sergio Mattarella. Na 11. strani ISK vabi turiste v Benečijo Na 2. strani Zapleti z obnovo dvojezične šole Na 3. strani Dolina: omogočiti zvezo okoliških občin Na 4. strani Center Bassa soglia z novim poslanstvom Na 12. strani Heroin skrival v nogavicah in laseh Na 13. stran AVTOHISA STOLFA POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER CITROËN. SERVIS ZA VSE AVTOMOBILSKE ZNAMKE. 30 let tradicije in zanesljivosti. Gorjansko Komen SAMO 10 KM OD MEJE DELOVNI ČAS: SALON pon.-pet. 8:00-12:00I 13:00-17:00 SERVIS pon.-pet. 8:00-12:00 I 13: 00-16:30 CRÉATIVE TECHNOLOGIE AVTOHIŠA ŠTOLFA d.o.o., Tomačevica 36/a, 6223 Komen, T.: +386 (0)5 766 02 00, GSM: +386 (0)41 671 890, E-pošta: citroen.stolfa@siol.net Nova Gorica 9971234567007 2 Četrtek, 29. januarja 2015 ALPE-JADRAN / ljubljana - Zaživel turistični sejem Alpe-Adria Inštitut za slovensko kulturo vabi turiste v Benečijo ISK na sejmu sodeluje že vrsto let - Med prvimi obiskovalci včeraj minister Gorazd Žmavc LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je včeraj s polnimi pljuči zadihal sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Na njem se bo v štirih dneh predstavilo 330 turističnih ponudnikov iz 12 držav - poleg nam bližnjih tudi iz Grčije, Španije, Tunizije, Nepala in Indije. Skupni imenovalec sejma je odklop, je povedal direktor razstavišča Iztok Bricl.Se-jem predstavlja turistično ponudbo regije Alpe-Jadran, pa tudi bolj oddaljenih destinacij. Letošnji poudarek sejma je na aktivnem turizmu. Pohodni-štvu, kolesarjenju in ribolovu se kot novost pridružujejo še posebej za mlade zanimivi ekstremni, adrenalinski in urbani športi, je pojasnil Bricl. Sejem je uradno odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Go-razd Žmavc, ki je spomnil na območja v sosednjih državah, kjer živijo zamejci. »V obmejnih regijah sosednjih držav živi več kot 150.000 Slovencev. Danes meja ni več. Odkrivajmo naše zamejstvo,« je pozval obiskovalce. Na sejmu bo do sobote s svojo stojnico prisoten tudi Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. V teh dneh ravnateljici Inštituta Marini Cernetig na stojnici občasno pomagajo tudi mlade študentke iz Benečije, ki študirajo na Univerzi v Ljubljani. Inštitut za slovensko kulturo, ki se tega sejma v Ljubljani udeležuje že vrsto let, skuša promovirati turistično ponudbo Ter-ske, Karnajske, Nadiških dolin in Rezije. Letos skuša privabiti goste v Benečijo in Rezijo tudi s predstavljanjem multimedijskega muzeja SMO v Špe-tru in muzejskih zbirk, ki so jih uredili v okviru evropskega projekta ZborZ-bir, kar je bilo za te kraje res pomembna pridobitev. Stojnico ISK je včeraj med prvimi obiskal tudi minister Žmavc. Že drugo leto zapored sejem Al-pe-Adria dopolnjuje mednarodni sejem gastronomije in gostinsko-hotel-ske opreme ter sladoleda Gast&Expo v organizaciji Primorskega sejma. Obiskovalcem se tako predstavljajo številni domači in tuji razstavljavci, na voljo pa so jim tudi brezplačne delavnice pod taktirko vrhunskih mojstrov ter številne degustacije. Stojnico Inštituta za slovensko kulturo je včeraj med prvimi obiskal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc (drugi z leve, skupaj z njim od leve še Aleksander Mežek, ravnateljica ISK Marina Cernetig in direktor GR Iztok Bricl) nm zagreb - Po navedbah tednika Globus Grabar Kitaroviceva pripravlja predlog za rešitev spora o LB ZAGREB - Novoizvoljena hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovic bo v naslednjih nekaj mesecih predstavila načrt za reševanje vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke, piše zagrebški tednik Globus, ki se sklicuje na neimenovani vir iz ožjega kroga prve hrvaške predsednice. Predlog za rešitev spora s Slovenijo o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke, je v pripravljalni fazi, zato Globusov vir ni želel govoriti o podrobnostih. Hrvaška predsednica je soustvar-jalka hrvaške zunanje politike, a za razliko od predhodnika Iva Josipovica regionalna politika ne bo med njenimi prednostnimi nalogami v zunanji politiki, prav vir. Napoveduje, da Grabar Kitaroviceva ne bo taktizirala, ko gre za posamezna vprašanja v odnosih s Srbijo, kar je nakazala že z izjavo, da je neodvisnost Kosova realnost, ki jo Beograd mora spre- Kolinda Grabar Kitarovič jeti, a kljub temu ni treba pričakovati novih napetosti v odnosih s Srbijo. Neimenovani vir navaja, da Grabar Kitaroviceva ne bo ovirala Srbije na poti proti Evropski uniji, a bo vztrajala pri izpolnjevanju evropskih kriterijev in urejanju dvostranskih sporov. »Spor o meji je treba urediti z dogovorom ali z arbi- tražo, hrvaškim državljanom pa ni možno soditi v Srbiji,« je dejal sodelavec nove predsednice. Dodal je, da na predsedniški inav-guraciji v Zagrebu 15. februarja pričakujejo tudi srbskega predsednika Tomislava Nikolica, ne glede na to, da bo prišla tudi predsednica Kosova Atifete Jahjaga. Njegov predhodnik Boris Tadic se je sicer prav zaradi udeležbe takratnega kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja izognil inavguraciji Iva Josipovica leta 2010. Ko gre za BiH, bo nova hrvaška predsednica podpirala tamkajšnje Hrvate. Ima tudi določene pomisleke glede zadnje nemško-britanske pobude za ureditev razmer v tej državi ter bo vztrajala pri »zakonskih jamstvih, ki bodo zagotovila enakopravnost Hrvatov v BiH«, napoveduje Globus. Odnosi s Črno goro, Makedonijo in Kosovom so stabilni in temeljijo na gospodarskem sodelovanju, ki ga je treba okrepiti, še navaja Globus. (STA) Primorske poslanke in poslanci so se povezali LJUBLJANA - Primorske poslanke in poslanci so v torek v državnem zboru ustanovili svoj klub. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, bodo v klubu obravnavali teme, ki jih bodo prepoznali kot težavne oziroma tudi kot pomembne za napredek in razvoj primorskega dela Slovenije. Na torkovi seji so izpostavili nekatere odprte probleme tega območja: drugi tir, problematika reševanja smučišča Kanin, problematika bolnišnice Izola, pokritost z RTV signalom (Breginjski kot) ter zanemarjanje Goriške s strani banke NKBM. Za predsednika kluba je bil na konstitutivni seji imenovan poslanec SDS Danijel Krivec, za njegova namestnika pa so poslanci izvolili poslanko SMC Liljano Ko-zlovič ter poslanca SD Matjaža Nemca. Tudi Hrvaška s tiralico za Wolfom ZAGREB - Hrvaško notranje ministrstvo je natanko teden dni po tistem, ko so Walter j a Wolfa na podlagi slovenskega zapornega naloga v povezavi z afero Patria aretirali v Kanadi, razpisalo mednarodno tiralico za tem podjetnikom. Iščejo ga zaradi sporne privatizacije podjetja v Karlovcu. Hrvaška tiralica je objavljena tudi na spletni strani Interpola. Pred tem so lani razpisali tiralico za Wolfom samo za območje Hrvaške, čeprav so vedeli, da podjetnik ne živi na njenem ozemlju, piše včerajšnji Jutarnji list. Z mednarodno tiralico so hrvaške oblasti sprožile vse ukrepe, da bi za-go to vili njegovo navzočnost na Hrvaškem, a bodo na vrsti potem, ko bo proti Wolfu postopek sklenila Slovenija, dodaja zagrebški časnik. Wolf je bil v Sloveniji med obtoženimi v zadevi Patria, obtožni predlog pa ga je bremenil pomoči pri kaznivem dejanju sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. Karlovško sodišče je pred leti zaradi malverzacij v karlovški industriji obutve (KIO) Wolfa obsodilo na dve leti in pol zapora, a je hrvaško vrhovno sodišče prvostopenjsko odločitev zaradi proceduralnih napak razveljavilo in določilo ponovitev sojenja. Wolf se na vabila na novo sojenje ni odzval. v 51. letu - Za posledicami raka Umrl vodja jazz festivala v Cerknem Boštjan Cvek CERKNO - Za posledicami raka je v noči na sredo v 51. letu starosti umrl vodja jazzovskega festivala v Cerknem Boštjan Cvek. V tem majhnem kraju je leta 1995 še z dvema kolegoma odprl bar Pr' Gabrijelu in v njem organiziral raznovrstne glasbene večere, iz katerih je kasneje zrasel jaz-zovski festival, ki je v Cerkno pripeljal številne svetovno znane glasbenike. V ljubljanskem Kinu Šiška je bil sinoči dobrodelni koncert, katerega zbrana sredstva so mu nameravali pokloniti za zdravljenje raka, sedaj pa jih bodo namenili njegovi družini, piše na spletni strani kulturnega centra. Njemu v spomin so zaigrali Kar češ brass band, Ana Pupedan & Jani Kovačič, Demolition group in Dan D, nastopil pa je tudi didžej BIGor. Mednarodni jazzovski festival v središču Cerkljanskega hribovja je Boštjan Cvek lani izzvenel v 19. izdaji. Cvek je nanj vabil glasbenike različnih jazzovskih praks, predvsem pa takšne, ki so iskali nove prijeme v skladanju, igranju in predstavljanju glasbe. Od leta 1996 so na njem gostovala velika glasbena imena, kot so Kimmo Pohjonen, Peter Evans, Vlatko Stefanovski, Rob Mazurek, Cyro Baptista, Bojan Zulfi-karpašic, Han Bennink, Eugene Chad-bourne in Ken Vandermark, Peter Brotzmann, Mats Gustafsson in Francesco Cusa. Med domačimi glasbeniki je bilo mogoče slišati Roberta Juki-ča, Marka Črnčeca, Bratka Bibiča, Marka Hatlaka, Milka Lazarja, Zlat-ka Kaučiča in druge. Cvek je za ljubitelje glasbe v Cerknem in okolici skrbel tudi skozi leto, ne samo v maju, ko je čas za jazz. Zasnoval je tudi celoletni festival Keltika, ki s povprečno dvema koncertoma mesečno ponuja domače in tuje skupine raznolikih glasbenih žanrov. obsodba - V torek ni prišel v Dob Policisti zaradi Bavčarja obiskali izolski Medicor IZOLA - Policisti so včeraj obiskali izolski center za kardiova-skularne bolezni Medicor, kjer so poizvedovali, ali je pri njih hospitalizi-ran nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, ki bi moral v zapor. Direktorica Medicorja Metka Zorc je za STA pojasnila, da so kriminalisti korektno opravili svoje delo in preverili informacije o hospi-talizaciji. Po nekaterih vesteh pa naj bi šlo za poskus privedbe, ki pa je niso izvedli. Bavčar, ki bi v torek moral začeti prestajati zaporno kazen na Dobu, tja ni prišel zaradi hospitalizacije, na ljubljansko okrožno sodišče pa je naslovil novo prošnjo za odlog prestajanja kazni. Prošnja sicer ne zadrži prestajanja kazni.O vnovični prošnji za odlog prestajanja kazni bo sodišče odločilo v roku osmih dni od njene- ga prejema oziroma od ugotovitve novih okoliščin, ki jih sodišče lahko preverja pred izdajo odločbe o odložitvi izvršitve kazni, so dodali. Bavčar, ki je bil v zadevi Istrabenz obsojen na sedem let zapora in je lansko jesen zaprosil za odlog prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, bi sicer v torek moral v zapor, saj je ljubljansko višje sodišče vnovič zavrnilo njegovo prošnjo za odlog prestajanja zaporne kazni. Igor Bavčar in nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot sta bila v zadevi Istrabenz lani obsojena na zaporno kazen. Bavčar je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja dobil sedem let zaporne kazni, Šrot, ki že prestaja zaporno kazen, pa za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti pet let in 10 mesecev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. januarja 2015 3 špeter - Obnova starega sedeža dvojezične šole Finančni zapleti z gradnjo prizidka z novimi prostori ŠPETER - Kako zagotoviti špe-trski dvojezični šoli po obnovi starega sedeža ustrezne prostore, v katerih bo dovolj prostora za vse učence in dijake, katerih število je v zadnjih letih močno naraslo? S tem vprašanjem se zadnje čase ubada špetrski župan Mariano Zufferli, ki je dal pobudo za srečanje med predstavniki deželne uprave, Občine, Deželnega šolskega urada in Dvojezične večstopenjske šole, da bi skupaj našli ustrezno rešitev. Povod za sklic tega sestanka, do katerega naj bi prišlo v kratkem, je bila vest, da načrt špetrskega župana, da bi gradnjo novega prizidka k glavni stavbi financirali tudi s sredstvi, ki jih je Dežela Občini Špeter namenila za izboljšanje cestne infrastrukture, ni uresničljiv. Deželni uradi so namreč sporočili, da iz tehnično-upravnih razlogov deželnemu prispevku ni mogoče spremeniti namembnosti. Stari sedež špetrske dvojezične šole v Ažlinski ulici so začeli obnavljati konec novembra lani (na posnetku NM), to se pravi štiri leta in pol po odloku o prisilni zapustitvi prostorov iz varnostnih razlogov, ki ga je podpisal tedanji župan Tiziano Man-zini, ker so ugotovili, da stavba, ni zgrajena v skladu s protipotresnimi določili. Dela bi se morala zaključiti do konca tega leta, že dolgo pa je jasno, da na starem sedežu, takšnem kakršen je, ne bo dovolj prostora za vse razrede. Prav zato je sedanji župan Zufferli pomislil in za to naročil tudi načrt, da bi ob glavnem poslopju zgradili še prizidek. Poleg tega pa bi v bližini sedeža uredili še krožišče in parkirišče. Stroške bi krili delno s preostankom prispevka za obnovo starega šolskega sedeža, saj bodo dela stala manj, kot je bilo predvideno, delno pa z že omenjenim deželnim prispevkom. Potem ko je prišlo na dan, da to ni mogoče, pa župan Zufferli upa, da bo Dežela priskočila na pomoč z izrednim prispevkom. (NM) www.primorski.eu] pordenone Oče, ki je ubil sina, ostaja v hišnem priporu PORDENON - Sodnica za predhodne preiskave na pordenon-skem sodišču Piera Binotto je včeraj potrdila hišni pripor za Franca Drija in določila za izvajanje kazni Drijevo stanovanje v Fiume Venetu. Taka odločitev je bila sprejeta na predlog porde-nonskega tožilstva in tudi zagovornikov obtoženca Giancarla Zannierja in Arnalda De Vita. Franco Dri je obtožen nenamernega uboja v obtežilnih okoliščinah zaradi sorodstva z žrtvijo. Kot je znano, je obtoženi v ponedeljek zvečer s pištolo v prsa ustrelil sina. Sin je nekaj ur kasneje umrl v pordenonski bolnišnici. Kriminalistom je Franco Dri povedal, da je na sina streljal, da bi ga odrešil težke odvisnosti od mamil. Pri obnovi starega sedeža dvojezične šole v Špetru se zapleta z gradnjo prizidka nm rim - Dogovor Modernizacija železniške proge Trst - Benetke TRST - Začenja se preliminarna faza načrtovanja za modernizacijo železniške proge Trst - Benetke. V projekt bosta deželi Furlanija-Julijska krajina in Veneto vložili 1,8 milijarde evrov. Z modernizacijo proge naj bi vlaki razdaljo med obema mestoma prevozili v eni sami uri. Ta čas naj bi se še zmanjšal, ko bo med Trstom in Benetkami zgrajena predvidena železnica visoke hitrosti. Novico je včeraj sporočil pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Michele Mario Elia po srečanju s predsednico FJK Deboro Serracchiani in deželno odbornico za infrastrukture Ma-riagrazio Santoro. V ta namen bodo tudi v kratkem sklicali srečanje, na katerem bo sodeloval tudi predsednik Veneta Luca Zaia, ki ta načrt tudi podpira. Na včerajšnjem srečanju so se tudi dogovorili, da bodo na CIPE vložili načrt za razširitev železniške postaje pri Sv. Andreju, ki naj bi bila namenjena za tržaško pristanišče. nadiške doline - Od nedelje do torka vandalska in nasilna dejanja sejala strah med prebivalci Županu Sovodnje Cendouu zažgali skladovnico drv pred hišo - Že aretirani osumljenec med drugim zažigal nanje in streljal Osumljenec je v nedeljo med drugim zažgal avtomobil sina sovodenjskega župana Germana Cendoua (spodaj), v torek pa je zažgal še skladovnico drv ob županovi hiši in le hitro ukrepanje vaščanov je preprečilo, da se ogenj ni razširil na hišo nm NADIŠKE DOLINE - Prebivalce Nadiških dolin je v zadnjih dneh pretresla in navdala s strahom vrsta vandalskih oziroma nasilnih dejanj, do katerih je v nedeljo in torek prišlo v različnih vaseh. Požig avta in dva dni kasneje kupa drv pred hišo župana Občine Sovodnja Germana Cendoua v Mašerah (na cesti na vrh Matajurja), požig hleva v bližini Tar-peča (leži še v občini Špeter, a je na cesti proti Sovodnji), po vsej verjetnosti s kladivom ali čim podobnim uničen vetrobran avta pred hišo v Dolenji Mersi (občina Podutana) in obešen mrtev pes ob avtomobilu, streljanje na nek drug avto ... Sile javnega reda, ki so že takoj posumile, da gre odgovornost za vsa ta kazniva dejanja pripisati eni sami osebi, so domnevnega storilca tudi že pridržale. Gre za 29-letnega E. V. iz Sovodnje, ki doslej še ni imel opravka s pravico. Ker je bila kar dvakrat na uda- ru družina sovodenjskega župana je še zlasti po znanih zadnjih polemikah v zvezi s slovensko zastavo na Mata-jurju in naraščajočo napetostjo marsikdo pomislil, da bi lahko šlo za politično motivirano nasilje, toda preiskovalci so to takoj izključili. Večina dogodkov se je pripetila v nekaj urah v nedeljo dopoldne. Skoraj istočasno, okrog desetih, so opazili, da gori hlev v Tarpeču, kjer naj bi osumljenec zažgal 50 bal sena in 20 bal slame, in ford fiesta sina župana Cendoua pred hišo v Mašerah. Nato naj bi prišlo do poškodovanja avta in krutega uboja psa v Dolenji Mersi, saj je lastnik psa njegovo izginotje opazil nekoliko kasneje. Ob tem naj bi osumljenec tudi streljal na nekaj mimo vozečih avtomobilov, za las s strelom zgrešil nekega mimoidočega. Na srečo pri tem ni bil nihče poškodovan, glede na opisano pa bi bil lahko »obračun« teh dogodkov tudi tragičen. Ko se je razširila vest o vsem tem, se je razumljivo zelo hitro širil tudi strah, da bi se taki dogodki lahko še ponovili. Slutnje so se uresničile, saj je v torek spet začelo goreti pred hišo župana Cendoua v Maše-rah. Družine takrat ni bilo doma, ogenj so opazili vaščani in ga takoj pogasili in s tem preprečili dodatne hujše posledice. Žena župana Sovodnje Luisa Battistig, ki je tudi predsednica Planinske družine Benečije, se je ob tem tudi javno zahvalila vsem občanom, ki so brez izjeme prišli na pomoč in preprečili veliko večjo škodo, saj bi lahko zgorela cela hiša. Ob vsem tem pa so se začeli kopičiti tudi indici, ki so kazali na to, kdo bi lahko bil storilec. Očitno jih je bilo dovolj, da so sile javnega reda domnevnega storilca nato tudi pridržale. Policisti in karabinjerji so mu zaplenili puško, s katero naj bi streljal, poleg tega pa še štiri puške in pripadajoče strelivo. Za orožje je imel osumljenec kot lovec orožno dovoljenje. Po neuradnih in nepotrjenih vesteh naj bi osumljeni tudi že priznal svojo krivdo. (NM) 4 Četrtek, 29. januarja 2015 TRST / APrimorski r dnevnik C Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Odobrena resolucija o deželni reformi krajevnih uprav Poziv dolinske skupščine: Omogočiti zvezo okoliških občin Dežela naj izda »poseben ukrep za tržaško pokrajino«, v okviru katerega naj bi bile - pri povezovanju občin v nove zveze - »presežene sedanje omejitve ozemeljske kontinuitete in števila prebivalcev«. V primeru negativnega odziva »ni izključeno, da se dolinska občina ne bo povezala v nobeno od snu-jočih se zvez občin.« Tako dejansko poziva resolucija o deželni reformi krajevnih uprav, ki jo je na včerajšnji seji odobril dolinski občinski svet. Dokument so podprli svetniki levosredinske večine in predstavnik občanske liste Ozemlje okolje Roberto Drozina, medtem ko se je svetnik Gombačeve liste Boris Gombač vzdržal. Resolucija pravi v bistvu sledeče. Župana poziva naj zahteva čim prejšnje srečanje s predsednico deželne uprave Deboro Serracchiani, da bi na njem iz-nesel zahtevo o izdaji posebnega ukrepa, s katerim naj bi premostili tiste omejevalne norme deželne reforme krajevnih uprav - ozemeljsko kontinuiteto in število 40 tisoč prebivalcev - ki sedaj onemogočajo ustanovitev zveze občin v tržaški pokrajini, pri kateri bi sodelovale okoliške občine od Devina-Nabre-žine do Milj. V dokumentu je torej zaznati zahtevo po ustanovitvi take zveze občin v tržaški pokrajini, pri kateri naj ne bi sodelovala tržaška občina. Dolinski občinski svet je včeraj vendarle »ugriznil« v kislo jabolko de- Sandy Klun fotodamj@n Emilio Coretti fotodamj@n želne reforme krajevnih uprav. V preteklih mesecih je Združena levica skupaj s svetnikom Slovenske skupnosti Stollijem dvakrat skušala postaviti vprašanje na dnevni red s svojima resolucijama, a obakrat je poskus zaradi bolj ali manj upravičenih proceduralnih nedoslednosti spodletel, kot je v svojem občutenem posegu spomnila svetnica Marina Trenta. Predlagala je, da »v najkrajšem času javimo občinstvu, kaj sploh pomeni deželni zakon o reformi krajevnih uprav,« in pozvala, »naj se občani sami o njem izrečejo, preko referenduma na občinski ravni, če že ne na medobčinski, saj bodo oni - občani - v prvi vrsti prikrajšani suverenosti na svojem ozemlju preko do sedaj demokratično izvoljenih predstavnikov.« Vprašanje je bilo vsekakor aktualno in ga občinska skupščina ni mogla več obiti, potem ko sta sredi januarja svoji resoluciji na to temo predložila Roberto Drozina fotodamj@n Drozina in Gombačeva lista skupno s svetnikom Forza San Dorligo Robertom Massijem. V torek se jima je pridružila še resolucija načelnika Demokratske stranke v občinskem svetu Emilia Co-rettija. Prav slednji je zahteval prekinitev seje, da bi na srečanju vodij svetniških skupin skušali poenotiti besedila treh resolucij v skupni dokument. Namera je le polovično uspela. Medtem ko sta Gombačeva lista in Massi ohranila svojo resolucijo, so vodje strank levosre-dinske večine in Drozina našli skupni jezik v deloma dopolnjenem besedilu resolucije občanske liste, ki je zadovoljilo vse stranke levosredinske večine. Gombač je vztrajal pri svojem dokumentu, ki pa ni prodrl. Na glasovanju je resolucija prejela le dva glasova (Gombač in Massi), Drozina se je vzdržal, levosredinska večina pa je glasovala proti. Drozina je v predstavitvi svoje resolucije ocenil, da je bil deželni reformni zakon »slabo napisan«, da je »nepopoln«, da je »celo za tiste, ki so ga napisali, nejasen, kot je dokazalo srečanje, ki ga je organiziral deželni svetnik Stefano Ukmar, na katerem deželni direktor Spagnul ni znal odgovoriti na celo vrsto zastavljenih vprašanj.« Podžupan Goran Čuk je menil, da je občinski svet »pred zgodovinsko odločitvijo«, saj je obstoj same občine pod vprašajem. Deželna uprava je ponudila občinam le dve možnosti, ali povezavo v zvezi občin ali samostojnost, a z bistveno skrčenimi prispevki. Skupni predlog dolinskega občinskega sveta ponuja tretjo možnost: zvezo z ostalimi tremi okoliškimi občinami, »da bi ohranili našo samostojnosti, ki bi jo v povezavi s Trstom izgubili.« Tudi Čuk je spomnil na »dvome samih tvorcev reformnega zakona o njegovem izvajanju, saj deželni direktor Spagnul ni vedel odgovora na vprašanje, ali bo zveza občin jamčila rabo slovenskega jezika.« Vodja Slovenske skupnosti Davide Stolli je spomnil, da so občine »temeljni del javne uprave« in ocenil, da bi lahko bila dolinska občina s prihodki industrijskih obratov na svojem ozemlju, kot sta Siot in Wartsila, gospodarsko samostojna, če ne bi davki, ki jih slednja plačujeta, romali v Rim. Ponovil je, da »niti tehniki nimajo pojma, kako bo zveza občin delovala«, in poudaril, da je »za nas ta zakon nesprejemljiv«. »V dvesto letih obstoja občine se kaj takega še ni zgodilo. To ni demokratičen zakon. To je diktatura s strani enega dela deželnega sveta,« je zatrdil, kar je izzvalo trd odgovor svetnice Demokratske stranke Rossane Pettirosso, češ da v sedanjem demokratičnem sistemu ni mogoče govoriti o diktaturi. Pred glasovanjem je župan Sandy Klun pozitivno ocenil dejstvo, da je prišlo v občinskem svetu o tako pomembnem vprašanju, kot je reforma krajevnih uprav, vendarle do dogovora med skoraj vsemi prisotnimi strankami. Sedaj pa ga čaka zahtevno delo: poseči bo moral pri predsednici Ser-racchiani, da bi ji predstavil predlog dolinske skupščine: zvezo okoliških občin v tržaški pokrajini. M.K. dolina - Občinska skupščina soglasno odobrila sklep Mauriziu Sigoniju v spomin Po njem bo poimenovan sedež civilne zaščite in združenja prostovoljnih gasilcev Breg v Boljuncu Maurizio Sigoni je bil dolinski podžupan v prvem županskem mandatu Fulvie Premolin. Še prej je bil občinski odbornik in občinski svetnik, izvoljen na listi Stranke komunistične prenove. Bil pa je tudi predan prostovoljstvu. Predsedoval je združenju prostovoljnih gasilcev Breg, vodil občinsko civilno zaščito. S svojim delovanjem je dajal zgled drugim, mlajšim prostovoljcem; bil je organizator; ko je bilo treba ob vremenski ujmi ali kaki drugi nujnosti poseči, je spravil v pogon prostovoljno ekipo, da je - na domačem terenu, pa tudi drugod -delovala kot dobro naoljen stroj. Zato ni čudno, da so ga v občini domala vsi spoštovali in cenili njegova prizadevanja. Obenem se je zavzemal za spodbujanje dialoga in kulturnega bogatenja med Italijani in Slovenci. Vseskozi, dokler mu je življenjska moč to dopuščala. O njegovem liku je bil včeraj ponovno govor v dvorani dolinskega občinskega sveta. Povod zanj so dali številni občani in člani združenja prostovoljnih gasilcev Breg, ki so pozvali občinsko upravo, naj po njem poimenuje sedež civilne zaščite v Boljuncu. Levosredinska uprava je prisluhnila domačinom in po pristanku Mau-riziove družine pripravila sklep o poimenovanju, ki ga je predstavil podžupan Goran Čuk. Maurizio Sigoni se je poslovil od svojih dragih 14. marca lani. Ob prvi obletnici smrti bo dolinska občina na pročelje sedeža civilne zaščite v Boljuncu namestila marmornato ploščo v spomin na njegovo delo, ki ga je opravil na občinskem ozemlju. Obenem bo to tudi priložnost za priznanje članom združenja prostovoljnih gasilcev in civilne zaščite »za njihovo vsakodnevno pomoč občanom, za njihovo strokovnost, tiho odločilno in učinkovito podporo pri vsaki situaciji, tudi najbolj kritični in težavni, v Italiji in v tujini, za zaščito varnosti,« kot piše v odloku o slovesnem poimenovanju, ki ga je občinska skupščina odobrila soglasno. Tisto bo tudi priložnost za predstavitev in predajo namenu novega večnamenskega terenskega vozila civilne zaščite, opremljenim s protipožarnim modulom. Med včerajšnjo občinsko sejo sta bila v občinsko komisijo za oblikovanje Maurizio Sigoni (četrti z desne) leta 2007 v družbi prostovoljcev civilne zaščite arhiv seznamov porotnikov izvoljena predstavnik večine, svetnik Demokratske stranke Antonio Ghersinich (7 glasov) in predstavnik opozicije, svetnik Forza San Dorligo Roberto Massi. Odobrena pa je bila tudi delna sprememba pravilnika za delovanje občinskih jasli v Dolini. Po novem bodo morali malčki obiskovati jasli najmanj štiri dni tedensko, namesto prejšnjih dveh dni. Sklep so podprli vsi svetniki z izjemo Roberta Massija, ki je opozoril na »diskriminacijo«, ker je v jaslih od 20 mest 14 namenjenih slovenskim otrokom, italijanskim pa le preostalih šest. M.K. ater - Ključe bodo predali v kratkem V Ul. Costalunga 22 novih stanovanj Podjetje za ljudske gradnje ATER bo čez približno dva tedna predalo ključe novih stanovanj 37 družinam. Podjetje ATER je namreč v zadnjih treh letih obnovilo oziroma zgradilo več stanovanj, ki jih bo v prihodnjih dveh mesecih predalo številnim družinam, ki na to čakajo že več let. Kot je povedal direktor ATER Antonio Ius, so se v zadnjem času soočali z raznimi težavami zaradi stečaja nekaterih gradbenih podjetij. Med novimi projekti je bilo 22 stanovanj v nekaterih poslop- jih, ki so jih zgradili v Ul. Costa-lunga (na sliki FotoDamj@n). Stanovanja in stanovalcem namenjena parkirna mesta na prostem so zgradili na osnovi deželnega zakona št. 7/2000, nastala pa so v okviru t.i. projekta za obnovo bivše bolnišnice pri Magdaleni na območju, kjer je bila v preteklosti neka hala bolnišnice. To stavbo so porušili, na njenih temeljih pa so nastala nova stanovanja ATER. Stroške za naložbo so krili s pomočjo deželnih finančnih sredstev na podlagi deželnih zakonov 6/2006 in 119/2004. / TRST Četrtek, 29. januarja 2015 5 sodna kronika - Odmevna preiskava tržaškega tožilstva Karabinjer, policist in novinar naj bi kršili preiskovalno tajnost Jamstvena obvestila prejeli kapetan Pasquariello, funkcionar kvesture Giacomelli in kronist Barbacini Tržaško tožilstvo preiskuje vodjo mobilnega kriminalističnega oddelka kvesture Roberta Giacomellija in ka-petana karabinjerjev Fabia Pasquariel-la, ki na pokrajinski ravni vodi preiskovalni oddelek. Osumljena sta kršenja preiskovalne tajnosti. Oba naj bi nezakonito posredovala informacije o dogajanjih iz mestne črne ter sodne kronike novinarju Piccola Corradu Barbaciniju. Tudi on se je znašel na seznamu preiskovanih oseb, torej osumljencev, za kar so vsi trije že dobili sodno jamstveno obvestilo. Preiskavo vodita šef tržaškega tožilstva Carlo Ma-stelloni in njegov namestnik Antonio Miggiani. Na osnovi prisluhov telefonskih razgovorov (trajali naj bi več mesecev), ki jih je odredilo tožilstvo, naj bi Pas-quariello (menda je že zahteval premestitev iz Trsta) in Giacomelli posredovala Barbaciniju informacije, ki bi morale ostati tajne vsaj do sodnega epiloga. Tožilstvo včeraj uradno ni potrdilo teh novic, ki jih kvestor Giuseppe Pa-dulano (čez nekaj dni se bo upokojil) ni želel komentirati. Giacomelliju očitajo, da je novinarja nepooblaščeno obvestil o spolnem nasilju v središču (zaradi tega je bil aretiran državljan iz Gambije) in tudi o ropu na neki bencinski črpalki, pri katerem so kriminalci razstrelili bančni avtomat. Barbacini (dobil je štiri sodna obvestila, eno za vsak prekršek) naj bi med večerjo v piceriji od kvesture, poleg informacij, dobil še fotografijo poškodovanega bančnega avtomata. Tudi Pasquariello naj bi novinarja seznanil o nekem spolnem nasilju. Barbaciniju naj bi preiskovalci nadalje očitali, da se je nezakonito dokopal do informacij v zvezi z razpletom preiskave o umoru taksista Bruna Giraldija, v katerega je, poleg že obsojenega Fabia Buosija, vpleten tudi Antonio Fiore. Gi- Fabio Pasquariello Sedež uredništva tržaškega dnevnika Il Piccolo Roberto Giacomelli raldija so umorili v noči med 22. in 23. novembrom v žaveljski industrijski coni. Barbacini je bil prvi novinar, ki je pred nekaj meseci poročal o velikih novostih v preiskavi o tem zločinu. Piccolo na svoji spletni strani ugiba, da je hotelo tožilstvo sprva »ujeti majhno ribo«, ki naj bi bil novinar Barbacini, v resnici pa sta se v mrežo potem ujeli »veliki ribi«, in sicer častnik karabinjerjev in visoki funkcionar tržaške kvesture. Piccolo piše o slabih in napetih odnosih med tožilstvom, policijo in karabinjerji. Časopis izraža tudi začudenje, da sta Mastelloni in Mig-giani uvedla preiskavo ne o velikih dogodkih iz črne ali sodne kronike, temveč dejansko o vsakdanjih dogajanjih in sodnih preiskavah, ki jih Barbacinijevo pisanje nikakor ni pogojevalo. Deželni novinarski sindikat FNSI izraža solidarnost novinarju Piccola, ki naj bi bil neke vrste grešni kozel pri tej aferi, ter obenem kritično ocenjuje pobudo tožilcev Mastellonija in Miggia-nija. Barbacini je po mnenju sindikata le dobro in vestno opravljal svoje poklicne dolžnosti ter informacije, ki jih je prejel, posredoval javnosti. Nič več in nič manj. Tarča sindikalne kritike je vodja tožilstva Mastelloni, v zvezi s preiskavo pa tudi sindikalno predstavništvo novinarjev omenja domnevne spore med tožilstvom, karabinjer- ji in policijo. »Leta tečejo, želja po cenzuri se od časa do časa pojavlja, bistveno je, da novinarji, kot je Barbaci-ni, še naprej seznanjajo javnost o dogajanjih,« piše še v stališču novinarskega sindikata FJK. Na Piccolu so prepričani, da predstavlja preiskava grob napad na svobodo tiska s strani tožilca Mastellonija in njegovega namestnika Miggianija. »Preiskava na račun novinarja pomeni žalitev republiške ustave in istočasno vse novinarske kategorije,« piše v stališču sindikalnega odbora tržaškega dnevnika. »Pred takšnim napadom na svobodo tiska, bi moralo tožilstvo pojasniti, zakaj so bile mnoge sodne preiskave na Tržaškem neuspešne in koliko javnega denarja je šlo zanje. Vključno s telefonskimi prisluhi vestnega novinarja,« beremo še v zelo ostrem sporočilu novinarjev Piccola. S.T. Knjiga o fašističnem rasizmu Tržaški Novinarski krožek prireja danes v sodelovanju z združenjem Citta-dini liberi ed eguali v dvorani Paolo Alessi Novinarskega krožka na Korzu Italia 13 ob 17.30 predstavitev knjige Il razzismo fascista - Trieste, 18 settem-bre 1938 (Fašistični rasizem - Trst, 18. septembra 1938), ki sta ga uredila Claudio Cossu in Claudio Venza. Ob avtorjih bodo spregovorili še zgodovinarji Silva Bon, Anna Maria Vinci, Simone Rorato in Gaetano Dato, svoje pričevanje pa bodo prispevali pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hro-vatin in drugi. Umetniki in vojaki V okviru razstave o prvi svetovni vojni, ki je na ogled do 28. februarja, bo v Skladišču idej danes ob 18. uri razgovor na temo Umetniki in vojaki: ljudska pobožnost in upor v strelskih jarkih prve svetovne vojne. Govorili bodo predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, odbornik za kulturo Pokrajine Trento Tiziano Mella-rini, deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, umetnostna zgodovinarja Isabella Reale in Luciano Rivi, filmski kritik Sergio M. Germani, direktor fundacije Museo Storico del Trentino Giuseppe Ferrandi, predstavnica zadruge La Collina Stefania Grimaldi, izvedenec za Balkan Michele Nardelli in deželni svetnik Franco Rotelli. Poskus tatvine v Upimu Policija je v torek popoldne zaradi tatvine v obteževalnih okoliščinah prijavila 38-letnega C.D. s stalnim bivališčem v Trstu. Moški, sicer že znan silam javnega reda, se je malo prej nahajal v eni od slačilnic v prvem nadstropju trgovine Upim na Korzu Italia, kjer je njegovo sumljivo obnašanje opazila varnostnica, ki je ugotovila, kako je C.D. nekaj skril pod majhen tepih. Ob izhodu moškega iz slačilnice je opazila, da gre za magnetno priponko za elektronski nadzor blaga in odrezek s ceno jope, zato mu je sledila do izhoda in s pomočjo vodje trgovine ustavila. Pri tem sta ugotovila, da je C.D. pod lastnim plaščem nosil ukradeno jopo iz umetnega usnja. Poklicala sta policijo, ki je moškega prijavila sodstvu, jopo, ki jo je pri odstranitvi magnetne priponke tudi poškodoval, pa zasegla. finančna straža - Udarec proti tihotapcem tobačnih izdelkov V madžarskem tovornjaku zasegli skoraj pet ton cigaret Pripadniki finančne straže se soočajo z vedno bolj domiselni načini skrivanja nezakonitega blaga hitra cesta - Pri tovarni Wartsila Tovornjak izgubil tovor Cesta nekaj časa zaprta Pripadniki tržaškega pokrajinskega poveljstva finančne straže so ponovno prišli na sled tihotapcem s tobačnimi izdelki, zaradi česar le-ti ne bodo mogli prodati znatne količine cigaret na italijanskem črnem trgu. Kot izhaja iz sporočila za javnost, so financarji tokrat zasegli skoraj pet ton cigaret, ki so nosile razne znamke (npr. podjetja Yesmoke, ki je znano tudi zaradi spletne prodaje tobačnih izdelkov, poleg njega pa še znamk, kot so Email, 821, D&B in Regina), ki so jih najverjetneje nameravali prodati na črno na Tržaškem, a tudi v Venetu in Lombardiji. Cigarete so bile skrbno skrite v tovornjaku, ki je bil last madžarskega podjetja, do njih pa ni bilo lahko priti, saj so bile skrbno skrite v plastičnih posodah, v katerih so bili prav tako plastični izdelki. Kljub temu so finančni stražniki prišli do zabojev, ki so kot že rečeno vsebovali skoraj pet ton cigaret. Tovor so seveda zasegli, šoferja tovornjaka, ravno tako madžarska državljana, stara 40 oz. 37 let, pa aretirali pod obtožbo tihotapstva. Za finančno stražo se je leto 2015 torej začelo v znamenju boja proti tihotapljenju tobačnih izdelkov, s katerim se ukvarjajo kriminalne združbe iz vzhodne Evrope, za katere je to dragocen posel, ki omogoča mastne zasluž- ke, ki jih potem vlagajo v druge vrste nezakonite trgovine. Tovrstno tihotapstvo je v Evropi v porastu predvsem po širitvi Evropske unije na vzhodnoevropske države. Boj se pravzaprav nadaljuje, saj je v lanskem letu 2014 tržaška finančna straža zasegla približno 26 ton cigaret, ki so jih tihotapci želeli pripeljati v Italijo, uporabljajoč najbolj domiselne načine. Blago je bilo največkrat skrito v vozilih (tovornjakih, kombijih, enoprostorcih, karavanih, avtobusih idr.), ki so pogosto razpolagala z dvojnim dnom. Poleg tega se je tovor večkrat skrival pod drugim blagom, ki ga je vozilo uradno prevažalo (šlo je za hrano ali pa drug material, kot so npr. kozarci in krožniki), cigarete pa so skrili tudi v posebne prostore znotraj klimatskih naprav ter v odbijače, pnevmatike, lažne rezervoarje vode oz. dvojne rezervoarje goriva. Hitra cesta med odcepoma za Pa-driče in Ul. Flavia je bila včeraj popoldne nekaj časa delno zaprta zaradi prisotnosti tovora na cestišču. Tovor se je v bližini tovarne Wartsila pri Boljuncu vsul s tovornjaka, ki je vozil proti Trstu: iz nepojasnjenih razlogov je ponjava, ki je zapirala tovornjak popustila in tovor se je znašel na cesti ter seveda oviral promet. Na prizorišče so prišli pripadniki prometne policije in družbe za avtoce- ste Anas, ki so poskrbeli za začasno zaprtje ceste in odstranitev tovora, medtem ko so tovornjak prepeljali na ploščad pred tovarno Wartsila. V času zaprtja ceste so morali vozniki, ki so bili namenjeni v Trst, hitro cesto obvezno zapustiti pri Padričah. Na sliki FotoDamj@n: tovornjak z osebjem prometne policije in družbe Anas na ploščadi pred tovarno Wartsila. 6 Četrtek, 29. januarja 2015 TRST / občina trst - Na območju vojašnice prometne policije bo nastal pravi park Za Rojančane končno prepotrebna pljuča Tržaški občinski odbornik Andrea Dapretto. Desno: območje vojašnice Emanuele Filiberto fotodamj@n Rojan bo kmalu dobil nov videz, predvsem pa bodo Rojančani dobili nov prostor za združevanje in sprehajanje. Na območju, kjer je bil doslej sedež prometne policije, bo nastal nov park z zelenicami, drevesi, igrali za otroke in parkiriščem. Prometna policija je namreč v okviru sporazuma med Občino Trst, Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in državno domeno dobila nov sedež pri Valmauri. Ta sedež je priskrbela tržaška občinska uprava, ki je v zameno prevzela območje policije v Rojanu. Kot nam je povedala včeraj tržaška občinska odbornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani, je bila namreč predaja novega sedeža za prometno policijo predpogoj za prevzem rojanske vojašnice. Nova dela, ki jih bodo izvajali v Rojanu, bodo seveda v skladu z novim splošnim občinskim prostorskim načrtom, ki ga bo pristojna občinska komisija vzela v pretres v maju, medtem ko bo tržaški občinski svet o njem razpravljal v juniju ali najkasneje v juliju. Kaj bo nastalo v Rojanu, smo nato vprašali tržaškega občinskega odbornika za javna dela Andreo Dapret-ta, ki je odgovoren za projekt. Povedal nam je, da je načrt skoraj nared in da ga nameravajo tudi predstaviti javnosti na srečanju s krajani (temu name- V kavarni Gruden v Nabrežini so na ogled Ramatoujevi prijatelji Vesne Benedetič. Ramatou je senegalski vrab-ček rdeče barve, za katerega velja, da prinaša srečo, in Vesna ga je izbrala za likovni motiv, ki se pojavlja v številnih njenih ilustracijah. Na odprtju razstave, ki je bila v torek, 27. januarja, je umetnico in številne prijatelje najprej njeno srečanje so že priredili v preteklosti, ko je bil projekt še v povojih). Pomembno je namreč, da prisluhnemo morebitnim predlogom in sugestijam, je dejal. Po srečanju bodo vnesli morebitne spremembe v projekt, temu pa bo sledila objava razpisa. Dapretto računa, da bodo lahko začeli z deli že konec leta ali najkasneje v začetku leta 2016, dela pa naj bi se zaključila v februarju leta 2017. Predvidena naložba je slabih osem milijonov evrov, točneje 7.761.388 evrov. Rojančani so na to čakali vsaj dvajset let, ko je tudi uradno nastala zamisel o premestitvi sedeža prometne policije, in sicer v okviru razvojnega programa Prusst. Kar pa je zdaj še najbolj pomembno, je nova namembnost ob- pozdravila Mariza Škerk, predsednica društva Igo Gruden, ki je prireditelj razstav v kavarni. Nato je avtorico in njeno delo predstavila umetnostna kriti-čarka Fabiana Salvador, pa tudi avtorica sama je marsikaj dodala v njej lastnem živahnem stilu. Razstava bo na ogled ves mesec februar po urniku kavarne, ki je ob sredah zaprta. močja. Rojan krvavo potrebuje zelenice in park, zato bi bile nove gradnje za slehernega občana težko sprejemljive. Dapretto je zagotovil, da ne bo prišlo do novih gradenj, ampak bo to nov javni prostor, odprt za vse. V načrtu so različna dela: v grobih obrisih bodo podrli obzidje, ki omejuje dostop na območje vojašnice, in vsa poslopja (rumene stavbe z vhodom na Trgu Pe-tazzi se ne bodo dotaknili, ker bo ostala državna last). V Rojanu bodo tako nastala območja z zelenicami in drevesi, velik trg, tlakovane poti, zgradili pa bodo tudi podzemno parkirišče s približno 80 parkirnimi mesti. Na ta način bo po Daprettovi oceni tudi v veliki meri zadoščeno povpraševanju po parkirnih mestih v Rojanu. Dodatna Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 29. januarja 2015 FRANC Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob 12.40 in zatone ob 3.44. Jutri, PETEK, 30. januarja 2015 MARTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 10 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. ■ ■ mesta bi lahko vsekakor zgradili v prihodnosti na Trgu Roiano v okviru specifičnega projekta občinske uprave, ki predvideva možnost gradnje podzemnega parkirišča, je napovedal odbornik. Dalje bodo na območju vojašnice zgradili tudi jasli za približno 60 otrok, poskrbeli bodo seveda tudi za igrala za otroke. Na območju vojašnice bodo ne nazadnje odprli tudi okrepčevalnico. Skratka, v Rojanu bo kmalu nastal pravi park, ki ga krajani krvavo potrebujejo. Upati je, da se bodo vse napovedi občinske uprave uresničile. Opozoriti pa velja, da bi bilo potrebno še pred začetkom del čim prej poskrbeti tudi za tlakovanje vdrtih pločnikov, ki so povzročili marsikatero poškodbo. A.G. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 51 Šolske vesti OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2015/16. Prošnje za vpis je treba predložiti do 30. januarja. Informacije na tel. št. 040-2017370. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2, samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina, do 6. februarja ter vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija, Dolina 200, od 2. do 27. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko obiskale občinske jasli v Do- -/ lini do 30. januarja, od 16. do 17. ure. Info in vpisni obrazci na www.san-dorligo-dolina.it. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake iz tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v soboto, 31. januarja in v soboto, 7. februarja, od 8.00 do 11.40. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Škednju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Stepančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dijaski.it. M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 1. februarja, pohod od Padne, mimo Nove vasi in Krkavč, do Sv. Petra. Izlet je primeren za vse, s postanki je predvidenih približno 5 ur hoje. Nujna po-hodniška oprema. Do Padne se bomo odpeljali z osebnimi avtomobili. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Zbirališče ob 8.00 v Bazovici pri Ka-lu. Zaradi organizacijskih problemov prosimo člane, da se predhodno prijavijo na tel. št. 040-413025. KRU.T, ob praznovanju 8. marca, vabi v soboto, 14. marca, na izlet v Vicen-zo z vodenim ogledom razstave svetovnih razsežnosti »Tutankamon, Ca-ravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in vodenim ogledom olimpijskega gledališča, ki spada v sam vrh ustvarjanja slovitega arhitekta Palla-dija. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd - nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nadst), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. ^ Turistične kmetije RESTAVRACIJA PESEK PRIREJA glasbene dogodke s plesom in večerjo (25 eur na osebo): 31/01 Tirolski večer z Denisom Novatom 07/02 Latinski večer 14/02 Pustna sobota Za info: 040/226294 Vabljeni! Hi Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. SiVince Tutto 28 januarja 2015 Super Enalotto Št. 200 3 21 24 40 47 80 Nagradni sklad 524.325,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 35 dobitnikov s 4 točkami 2.924,23 € 797 dobitnikov s 3 točkami 330,91 € 10.856 dobitnikov z 2 točkama 14,57 € nabrežina - Razstava v Grudnovi kavarni Ramatoujevi prijatelji Vesne Benedetič Vesna Benedetič (levo) in Fabiana Salvador na odprtju razstave fotodamj@n / TRST Četrtek, 29. januarja 2015 7 Draga nona Savi, za ta okrogli jubilej vsi ti kličemo: Le tako naprej, ostani vedra, zdrava in ... brez pardona, ti boš vedno naša 'super nona. Jan, Matjaž, Maja, Zala, Jakob in Neža Čestitke Naši sestrici DANJI pošiljamo poljubčke na vsako stran za današnji rojstni dan. Rade te imava, Deva in Dara z mamo in pačitom. DANJA! Imej, kar se le da, življenje čudovito, veliko energije naj bo v tebi skrito. Naj se ti izpolnijo najbolj skrite želje, vse kar delaš pa naj ti bo v veselje. Vse najboljše. Nona Dunja, nono Faci, Joli, teta Majna in stric Aljoša. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 3«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Still Alice«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.00 »Un gatto a Parigi«; 16.30, 21.00 »Mateo«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.00 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 18.10, 19.50, 22.10 »Unbroken«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 20.40, 22.15 »Il nome del figlio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.45, 20.00, 21.45 »Gemma Bovery«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.00 »Asterix: Domovanje bogov«; 15.30, 20.25 »Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti«; 17.50 »Heker«; 18.30, 21.10 »Igra imitacije«; 16.00 »Paddington« 18.00, 20.10 »Poročna priča d.o.o.«; 18.15 »Ritem norosti«; 18.40 »Sodnik«; 15.40, 18.10, 20.40 »Teorija vsega«; 16.30, 20.30 »Ugrabljena 3«; 15.50 »Veličastnih 6 3D«; 21.20 »Šuplje priče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 22.15 »John Wick«; 18.15, 20.00 »Il ragazzo invisi-bile«; 16.00, 18.40, 21.30 »Exodus: Dei e re«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 16.40 »Asterix e il regno degli dei«; Dvorana 3: 20.15 »Sei mai stata sulla luna?«; 16.00, 18.15, 20.00, 22.00 »Italiano medio«; Dvorana 4: 16.40 »Minuscule - La valle delle formiche perdute«; 17.45, 21.45 »American Sniper«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una notte al museo 3«; 20.15 »Andrea Chenier«; 16.10, 18.55, 21.40 »Unbroken«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Italiano medio«; 16.40, 21.40 »Sei mai stata sulla luna?«; 16.00, 18.30, 21.30 »Exodus - Dei e re«; 18.40, 21.10 »La teoria del tutto«; 16.40 »Asterix e il regno degli dei«; 19.10 »The Imitation Game«; 16.00 »American Sniper«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.15 »Andrea Chenier«; Dvorana 2: 17.00, 19.45, 22.10 »Unbroken«; Dvorana 3: Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo i7.BG, tG.BG »Turner«; Dvorana 4: i7.BG, tG.GG, tt.iG »Una notte al museo B«; Dvorana 5: i7.GG, tG.iG, tt.iG »Il nome del figlio«. □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva v nedeljo, 1. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do danes, 29. januarja, na tel. št. 3420730513 (Sabina). KNJIGOKROG: od danes, 29. januarja, do četrtka, 12. februarja, bo v Oddelku za mlade bralce NŠK potekal prvi Knjigčkrog oz. izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig. Vsak obiskovalec lahko prinese največ 5 knjig, ki naj bodo v dobrem stanju (kar jim bodo morale knjižničarke potrditi) in jih prav toliko lahko odnese domov. Vabljeni k sodelovanju! PRAVLJIČNA GOSTJA: Oddelek za mlade bralce NŠK (Narodni dom v Ul. Filzi 14) bo danes, t9. januarja, ob 17. uri obiskala pravljična gostja, likovna ustvarjalka in mama Živa Pahor. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! RAJONSKI SVET prireja javno srečanje glede prometa v starem predelu Preseka danes, t9. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Prisotna bo občinska odbornica Elena Marchigiani. Vabljeni. SPDT obvešča člane in prijatelje, da so odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov danes, t9. januarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. S. Frančiška tO. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3 do 6 let na vadbo osnovne motorike ob ponedeljkih in petkih, od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk, Proseška ul. na Opči-nah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina). POTOPISNO PREDAVANJE Biserke Cesar »Sončna plat življenja: Sri Lanka in Maldivi« v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 30. januarja, ob t0. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19. do tO. ure bo možnost včlanjevanja. USTVARJALNE DELAVNICE Z DU-NJO JOGAN - NŠK in Društvo za umetnost Kons obveščata, da bo ilu-stratorka Dunja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do 30. januarja. Info: jo-gan.dunja@gmail.com ali tel. 0409896153. ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repenta-bor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja). ČASNIKARSKA DELAVNICA ZA MLADE: bi želeli pisati o podnebnih spremembah, o naravi, o človeku, o hrani, o znanstvenih in tehnoloških odkritjih, o raznih izzivih sodobne družbe? Helena Pertot, ki obiskuje master v komunikaciji znanosti pri Sissi, vas bo ob simuliranju dela v časnikarski redakciji naučila, kako napisati članek o vsakdanjih vprašanjih, a podkrepljen z viri iz sveta znanosti. Delavnica v organizaciji društev Mosp in SKK bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 31. januarja, ob 14. uri. DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Gu-štin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu (Ul. Androna del Pane 7) 31. januarja ter 7. februarja. Info in prijave na tel. št. 040-2460879 ali 39t-t109031. AŠD MLADI NA vabi društvene člane in tekmovalce na Zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 1. februarja, na progi Cimacuta v Forni di Sopra. Vpisovanje na tel. 347-0473606 (Tamara). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo na razpolago, ob priliki smučarskih tečajev in zamejskega smučarskega prvenstva, avtobusni prevoz za člane društva. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in prijave na tel. št. 335-5476663 (Vanja). HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA: tečaj yoge ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu, od 18.00 do 19.30 od ponedeljka, 2. februarja do 4. junija. Vabljeni na duševno sprostitev. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse člane folklorne skupine, ki je delovala v 80. letih, v društvene prostore v Salež v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30. Skupaj bomo razmišljali in se pomenili o pobudi, ki bi jo radi priredili ob 70. obletnici društva. Prepričani smo, da se boste veselili ponovnega druženja. Info 347-9933778 (Katrin). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: tečaja yoge v društvenih prostorih na Stadionu 1. maja (Sv. Ivan), ob torkih in petkih, od 18.30 do 19.50 in od 20.00 do 21.20 od torka, 2. februarja. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. SKD TABOR - HATHA YOGA: tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah od ponedeljka, 2. februarja, v večernih in jutranjih urah. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. JUS PRAPROT TRNOVCA vabi člane na občni zbor in na volitve novega odbora v petek, 6. februarja, ob 20. uri v hiško na Kržadi v Praprotu. TPK SIRENA vabi na 39. redni občni zbor v petek, 6. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na pomorskem sedežu v Trstu (Mi-ramarski drevored 32). BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org ali tel. št. 345-7733569. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKU-ŠEVALCEV VINA - ONAV prireja tečaj za pokuševalce (18 lekcij), ki bo pri Domju od četrtka, 26. februarja. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Info: onavtrieste.jim-do.com, trieste@onav.it ali tel. št. 333-9857776. 5 Poslovni oglasi GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU IŠČE novega upravitelja gostilne. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 348 2511687 S Mali oglasi 40-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-t0088t, 328-1740877. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, brez dvigala, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. 13 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne danes, 29., 30. januarja in 2., 5., 6., 12., 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00). MOPZ TABOR - OPČINE, ob 45. letnici delovanja, vabi na jubilejni koncert »Nocoj je pa en lep večer«, v petek, 30. januarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na predstavo »Savina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«, ki bo v petek, 30. januarja, ob 20.30 v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Igrala bo Tatjana Malalan ob glasbeni spremljavi Neve Kranjec. Tekst in režija: Giorgio Amodeo. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 30. januarja, ob 20.30 na Dan slovenske kulture. Slavnostni govornik bo prof. Jože Pirjevec, sodeluje godalni kvartet gledališča »G. Verdi«. Glasbeni pozdrav ZeVS Bar-kovlje, ki jo vodi A. Pertot. Zamisel in povezovanje Ladi Vodopivec. SPD MAČKOLJE prireja poljudni večer »Od zrna do skodelice«. O(b) kavi bo spregovoril strokovnjak in podjetnik Fabrizio Polojaz. Vljudno vabljeni v petek, 30. januarja, ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah. FOTOVIDEO TS80 obvešča, da je na ogled razstava Alessia Fiorentina »Skriti obrazi« v Ljudskem domu v Križu do konca januarja. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, v sodelovanju z Glasbeno matico, vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri. Nastopili bodo: Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice pod vodstvom Anastazije Pu-rič, Otroška baletna skupina Relevé iz Nabrežine, ki jo vodi Marjetka Koso-vac in učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal prof. Ivan Peterlin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na poglobljeno raziskavo nastanka davčne občine Boljunec l. 1819 in njeno označitev z mejnimi kamni, ki jo bo podal v besedi in sliki domači raziskovalec Stojan Glavina v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v Mladinskem domu. SEKCIJA VZPI ANPI Dolina - Mačko-lje - Prebeneg vabi v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v dvorano SKD Vodnik v Dolini na družabno filmsko popoldne s projekcijo nagrajenega filma »Zoran, moj nečak idiot«. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne Openska glasbena srečanja, v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri: Zoran Mitev (fagot) in gostje Mihael in Luka Mitev (fagot), Matej Grahek (flavta) ter Jože Kotar (klarinet). Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in Glasbena matica vabita na prvi koncert novega niza nedeljskih glasbenih matinej. V nedeljo, 1. februarja, ob 11.00 bo nastopil Komorni or- kester Slovenske Filharmonije. Solist je violinisti Črtomir Šiškovič. Na sporedu skladbe Zuraja, Haydna in Dvor-žaka. TEATRO INCONTRO in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled predstave v italijanskem jeziku »Don Giovanni« - Molière v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, v sodelovanju z Radijskim odrom, vabi v ponedeljek, 2. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na večer posvečen 70-letnici tragičnih dogodkov v Cerknem, med katerimi je umrl tudi Lado Piščanc. Večer bo uvedel Marko Tavčar. Začetek ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v sredo, 4. februarja, ob 18. uri v občinsko knjižnico, Salež 66, na predstavitev knjige Marte Ascoli. Sodelujejo: avtoričin sin Davide Puzzolo, prevajalka Magda Jevnikar, zgodovinarka Du-nja Nanut in predstavnik založbe. Predstavitev bo potekala v slovenščini in italijanščini. NARAVNE ZNAMENITOSTI DOLINE GLINŠČICE: predavanje predstavnika deželne gozdne straže Roberta Va-lentija v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec v četrtek, 5. februarja, ob 20.30. Predavanje v italijanščini organizira SKD F. Prešeren. SLOMŠKOVO DRUŠTVO in Zupnija Sv. Križ pri Trstu organizirata Prešernovo proslavo v soboto, 7. februarja, ob 19.30 v Slomškovem domu v Križu. Toplo vabljeni! POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. Prispevki V spomin na Albino Dugulin Vrabec daruje družina Gruden iz Prečnika 20,00 evrov za šempolajsko cerkev. V spomin na drago hčerko Nadjo daruje Dora Rapotec 20,00 evrov za SKD Slovenec in 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bor-štu. V spomin na prijatelja Karla Guština darujeta Stano in Tatjana Guštin z družino 50,00 evrov za VZPI - ANPI Repentabor. Ob 20. obletnici smrti Marije Košuta Cecchi daruje hčerka 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t Mirno je zaspala naša predraga mama, nona, pranona in teta Marija Sonce Žalostno vest sporočata Darja in Mariza z družinama. Od nje se bomo poslovili v soboto, 31. januarja, pri Sv. Ani s sv. mašo ob 13.00. Pogreb z žaro bo 23.02 na Kontovelu. Draga nona, ostala boš vedno v naših srcih. Sara, Katja, Monica in Barbara Še en polj'ubcek bizinoni Borut, Sharon in Leonardo 8 Četrtek, 29. januarja 2015 TRST / zgodovina - Pobuda Narodne in študijske knjižnice Knjiga o pravicah žensk in razstava o 1. svetovni vojni Pogovor med zgodovinarko Marto Verginella in dijakinjami klasičnega liceja V Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, drugo nadstropje) je do 20. februarja na ogled dokumentarna razstava o položaju žensk na predvečer prve svetovne vojne, ki jo je pripravila profesorica na Univerzi v Ljubljani Marta Verginella. Pri postavitvi in zbiranju razstavnega gradiva so s tržaško zgodovinarko sodelovale Kornelija Aljec, Ana Cergol Paradiž, Irena Selišnik, Urška Strle in Petra Testen. Doslej je bila razstava na ogled v Kobaridu in v Kopru, ker pa je njeno besedilo v slovenščini in italijanščini, je še posebno dobrodošla tudi v tržaškem okolju. Razstava je na ogled dopoldne od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, popoldne med 14. uro in 17. uro pa danes in jutri ter 2.,5.,6.,12., 13., 16., 17., 18. in 19. februarja. Pobudniki razstave so Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Fundacija Poti miru v Posočju, pri njeni uresničitvi pa so sodelovali tudi Narodni muzej, Muzej za novejšo zgodovino Slovenije, ZRC SAZU in Kobariški muzej. Namesto tradicionalne otvoritve razstave smo bili predsinočnjem na pobudo Narodne in študijske knjižnice priča zanimivemu razgovoru o Profesorica Marta Verginella z dijakinjami 3.razreda Klasičnega liceja Franceta Prešerna fotodamj@n razstavi in tudi o zborniku "Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem", ki ga je uredila prof. Verginella in je pred kratkim izšel pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fakultete. Na predstavitvi so sodelovale dijakinje 3. razreda klasičnega liceja Franceta Pre- šerna Belinda Trobec, Caterina Cos-sutta, Ester Gomisel in Ivana Sarazin, ki so se poglobile v vsebino zbornika pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Namen organizatorjev predstavitve je bil tudi ta, da bi preko prispevkov dijakinj spoznali, kako mlajše generacije gledajo na pot, ki so jo prehodile ženske v preteklosti. Gre za neznane vidike naše polpretekle zgodovine, kar velja tudi za trpljenje in gorje, ki ju je vojna prizadela civilnemu prebivalstvu. Prav je, da ta nepoznana zgodovina pride do izraza ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne. skd barkovlje Jutri praznik slovenske kulture »Prešeren ... zakaj ?« je naslov, ki ga v premislek ponuja slavnostni govornik na večeru, posvečenem dnevu slovenske kulture, ki ga kot vsako leto proti koncu januarja prireja SKD Barkovlje. Večer bo v petek, 30. januarja, s pričetkom ob 20.30. Slavnostni govornik bo zgodovinar in univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Naslov očitno namiguje ne samo na večplastno osebnost samega Prešerna, ampak tudi na razmere in na obdobje, v katerem je naš največji pesnik živel in delal, ter na pomen, ki ga ta naš velikan tudi v naših časih ima za kulturno dediščino slovenskega naroda. Večer bodo popestrili glasbeniki novonastalega godalnega kvarteta gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta, ki je že vzbudil veliko pozornosti predvsem ob svojem nastopu v televizijski oddaji V Sarajevu 28. junija, posvečeni prvi svetovni vojni in dogajanjem, ki so se v Evropi zvrstila pred atentatom na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Kvartet redno deluje v sklopu orkestra tržaške operne hiše. V Barkovljah bo na sporedu Hayd-nov kvartet op. 76 št. 2 in Wolfo-va Italijanska Serenada, dve skladbi, ki od vedno spadata v železni repertoar prestižnih godalnih ansamblov. (lv) nabrežina - Zanimiv izlet skupine učencev večstopenjske šole Podali so se v Belgijo po sledeh prve svetovne vojne Učenci pred sedežem Evropske komisije v Bruslju slori - Jutri okrogla miza v Trstu Naučiti se slovenščino v odraslem obdobju Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Oddelek za pravne študije, jezikoslovje, tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu ter Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prirejajo v sodelovanju s tržaško pokrajino okroglo mizo z naslovom »Naučiti se slovenščino v odraslem obdobju: dobre prakse na Tržaškem«. Dogodek se bo odvijal jutri v Skladišču idej, Korzo Cavour 2 v Trstu. Namen okrogle mize je promovirati učenje slovenščine tudi med odraslo populacijo in predstaviti izkušnje štirih odraslih, ki izhajajo iz italijansko govorečega okolja in so se uspešno naučili slovenščino do te mere, da jo v vsakodnevnih govornih položajih suvereno uporabljajo. V zadnjih desetletjih beležimo v obmejnem pasu FJK porast zanimanja za učenje slovenskega jezika. Trend potrjujejo podatki o povečanem deležu italijanskih zakoncev, ki vpisujejo otroke v vrtce in šole Skupina učencev Večstopenjske šole Nabreži-na se je v drugi polovici januarja mudila v Belgiji v kraju Antwerpen, kjer si je skupaj z vrstniki iz Francije in gostitelji zasebne šole Sv. Martina iz mesta Schoten ogledala več zanimivosti v zvezi s tematiko prve svetovne vojne in poznavanjem kraja. Severna Belgija je še toliko bolj zanimiva tudi na jezikovnem področju. Poleg predvidenih dejavnosti in izmenjav vojnih fotografij so si učenci ogledali bogato razstavo o prvi svetovni vojni na razstavišču železniške postaje v Liegeu. Zadnji dan pa je bil posvečen obisku glavnega mesta Belgije in Evropske unije, Bruslja. V okviru obiska so za skupno fotografiranje izbrali tri kraje, ki predstavljajo pomembnejše mejnike nove Evrope, in sicer streho najvišje stavbe v Antwerpnu, sedež Evropske komisije in ostanke berlinskega zidu. Delovnega obiska v Belgiji so se udeležili: Martina in Ivana s Celodnevne osnovne šole 1. maj 1945 iz Zgonika ter Mattia, Jernej, Jacopo, Nina, Veronika in Arianna z Nižje srednje šole Iga Grudna iz Na-brežine v spremstvu učiteljice Jadranke Blažina, prof. Alenke Franceschini in ravnatelja Marka Jarca. gledališče verdi - Jutri ob 18.30 v mali dvorani Posvečeno Pavletu Merkuju -večer v spomin na velikega Tržačana Mala dvorana Victor de Sabata tržaškega opernega gledališča Verdi bo jutri zvečer prizorišče pomembnega kulturnega dogodka, na katerem se bo Trst poklonil spominu oktobra lani preminulega skladatelja, jezikoslovca, etnomuzikologa in raziskovalca Pavleta Merkuja. Večer z naslovom Posvečeno Pavletu Merkuju, ki ga prireja Občina Trst skupaj s Skupino 85 in Glasbeno matico, se bo začel ob 18.30 (vhod z Ul. San Carlo 4, vstop je prost), udeležencem pa bo- do nastopajoči posredovali predvsem pokojnikov glasbeni opus, ki obsega tako umetne vokalne in instrumentalne skladbe kot priredbe ljudskih pesmi. Koncert bodo oblikovali tolkalec Marko Jugovic, kitarist Janoš Jurinčič, dalje sopranistka Tamara Stanese, ki jo bo na klavir spremljal Tomaž Sim-čič, otroški zbor Natissa iz Ogleja pod vodstvom Patrizie Dri in ob spremljavi čelista Antonia Bonuttija ter Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. s slovenskim učnim jezikom, pa tudi podatki o večjem številu tečajev slovenščine. Tudi v tržaški pokrajini se v zadnjih letih stopnjuje zanimanje za učenje slovenščine kot drugega jezika med odraslo populacijo. Razlogov je več: povezani so z evropskimi integracijskimi procesi, s postopnim podiranjem fizičnih in miselnih mej, s širitvijo delovnih, študijskih in bivanjskih možnosti onstran meje, pa tudi z željo po spoznavanju jezika soseda, iz prepričanja, da je to nujen korak na poti do medkulturnega sožitja. Gre pa vendarle za učenje jezika, ki ni le jezik sosednje države, ampak tudi drugi jezik obmejnega teritorija FJK. Seveda, učenje slovenščine v odraslem obdobju ni enostaven in niti kratkotrajen proces, saj terja veliko truda, časa in motivacije, predpostavlja pa tudi možnost rabe jezika v vsakdanji praksi, kar na Tržaškem ni samoumevno. Okroglo mizo bodo s pozdravnim nagovorom uvedli: Maria Teresa Bassa Po-ropat, predsednica Pokrajine Trst, Devan Jagodic, ravnatelj SLORI, Lorenza Rega, prodekanja Oddelka za pravne študije, jezikoslovje, tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu, ter Nataša Pirih Svetina, predstavnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. Razpravo bo povezovala raziskovalka Maja Mezgec, sodelovali pa bodo Irina Moira Cavaion (učiteljica), Massimo Sbar-baro (računalničar), Chiara Sepin (grafična oblikovalka) in Andrea Sgarro (univerzitetni profesor). V pogovoru bomo izpostavili motive za učenje slovenščine, poizvedovali po dejanski rabi jezika in analizirali težave, ki se pojavljajo v izobraževalnem procesu. Z neposrednimi pričevanji štirih uspešnih odraslih »učencev« bomo poskušali premostiti družbeno utrjeni predsodek, da je usvajanje slovenščine za odraslo prebivalstvo na Tržaškem prezahteven izziv. Razprava bo dvojezična, poskrbljeno bo za simultano prevajanje. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. januarja 2015 9 GLOSA Sporni medvojni dogodki v Cerknem Jo2e Pirjevec V torek sem bil v Cerknem, kamor redko grem. Mestece je sicer očarljivo zaradi svojega starodavnega jedra, predvsem pa zaradi okolice, saj je umeščeno v razgibano gričevnato in hribovito pokrajino. Šel sem tja, ker so me povabili, da govorim na vsakoletni svečanosti, ki jo prirejajo v spomin na enega najbolj bolečih dogodkov našega narodnoosvobodilnega boja, in sicer na nemški napad na partijsko šolo, do katerega je prišlo 27. januarja 1944. Naj na kratko prikažem dinamiko dogodkov. Cerkno in okolica sta bila od srede leta 1943 osvobojeno področje, kjer se je zasidrala »naša« oblast. V sosednji Idriji, ki je oddaljena komaj dvajset kilometrov, pa so bili Nemci. Ker se kar šest mesecev nič hujšega ni zgodilo, je čuječnost v »Cerkniški republiki« popustila. To je izrabila Wehrmacht, ki je imel znotraj enote »Karst Jäger« posebno diverzantsko skupino, izurjeno v boju proti »banditom«. Pod poveljstvom ka-petana Heineja se je ta skupina - približno 150 mož -.v noči med 26. in 27. januarjem pritihotapila v Cerkno, zasedla nekaj ključnih položajev in sprožila hajko proti partizanom, predvsem proti tečajnikom partijske šole. Ti so v paniki bežali, pri čemer so se večinoma usmerila v pobočje kopa-stega griča, ki obvladuje mestno središče, kar pomeni, da so postali lahka tarča nemških ostrostrelcev. Eden od teh se je ugnezdil baje v zvoniku farne cerkve. Ker je bilo dosti snega, so bili zelo vidni. Pobili so jih kot zajce. Sedeminštirideset. S tem pa tragedije še ni bilo konec. Lokalne partizanske oblasti so bile prepričane, da je prišlo do izdaje s strani domačih »belogardistov«, kar je imelo za posledico, da so aretirale petnajst vaščanov, med njimi tudi kaplana Piščanca in Slugo. Skupino so odpeljali v hrib, dvajset ali trideset minut daleč od Cerknega, ji na hitro sodili in jo naslednjega dne v bližnjem gozdu ustrelili. Ta zgodba je globoko zarezala v zgodovinski spomin Cerkljanov in je v njihovi zavesti še danes boleče živa, saj praktično ni družine, ki ne bi bila vanjo vpletena na takšen ali drugačen način. Ko sem pisal svoj govor za torkovo svečanost, se mi je postavilo vprašanje, kako naj ga zastavim. Nisem pripravljen ponavljati starih in oguljenih fraz o NOB-u in tudi ne zapirati oči pred dejstvom, da so se znotraj OF dogajali zločini. Zato se mi je zdelo najbolj primerno, da povem, zakaj sem kljub vsemu njen pristaš. Zaradi tega, ker je bil naš narod po prvi svetovni vojni in po napadu Osi na Jugoslavijo dvakrat razkosan in v bistvu obsojen na smrt. Upor proti okupatorjem je bil moralno upravičen, kajti šlo je za golo preživetje. Z druge strani pa ne gre spregledati dejstva, da so bili najbolj zagnani pobudniki tega upora komunisti, ki so ga videli kot možnost, da udejanjijo tisto socialistično revolucijo, h kateri so težili. Do komunistov nimam a priori odklonilnega stališča. Bili so mladi ljudje, ki so se zavedali nevzdržnih razmer sodobnega družbenega ustroja, prepričani, da v imenu svoje »znanstvene« ideologije lahko ustvarijo raj na zemlji. V ta namen so bili pripravljeni na marsikatero žrtev, tudi darovati življenje. Mnogi med njimi so se v boju proti fašizmu tudi udeležili španske državljanske vojne, kar pomeni, da so bili vojaško izkušeni, vsi pa so bili prekaljeni v ilegalnem delu in s tem še kako poklicani, da se uveljavijo znotraj OF kot vodilni element. Njihova hiba je bila v tem, da so bili fanatiki stalinističnega kova in da niso razumeli, da se revolucija lahko izrodi v nečloveško nasilje, oziroma, da so to dejstvo sprejemali kot ceho za dosego svojih »svetlih« ciljev. V našo OF so vnesli ek-stremistično ost, ki se ji verjetno ni bilo mogoče izogniti glede na krutost vojnih razmer, ki pa je vendarle usodno pogojevala odnose med Slovenci med vojno in jih pogojuje še danes. Ko to ugotavljam, ne pomeni, da bi kakorkoli opravičeval odločitev tistih vodilnih krogov znotraj ljubljanske škofije, da se v boju proti OF postavijo v službo Italijanov in nato Nemcev. V govoru pred spomenikom padlih v Cerknem sem to tudi povedal in dejal, da jih smatram za izdajalce, ki so se povezali z najbolj nevarnim in zločinskim režimom, kar se jih je pojavilo v zgodovini Evrope. Rekel sem tudi, da sprave s tistimi njihovimi zagovorniki, ki jih še danes opravičujejo, ne morem sprejeti, če tega greha ne priznajo in se zanj ne opravičijo. Ker pod temi pogoji v možnost sprave kljub vsem verujem, sem ponovil gesto, ki jo je naredil Janez Sta-novnik prejšnje leto, ko je govoril ob sedemdesetletnici cerkniškega pokola. Šel sem se poklonit k spomeniku po nedolžnem pobitih »belogardistov« in položil ob njem nekaj nageljnov. Mrtvim pač to ne more biti v uteho, pač pa tistim njihovim sorodnikom, ki še vedno trpijo zaradi obtožbe, da so njihovi predniki bili ovaduhi. VREME OB KONCU TEDNA Morski polarni zrak prinaša razgibano in bolj zimsko vreme Darko Bradassi_ Medtem, ko boste prebirali ta članek, se bo ravnokar udejanjala nova ob-čutnejša vremenska sprememba, v kateri bo odigraval ključno vlogo morski polarni zrak. Nad večjim delom osrednje Evrope in nad našim širšim območjem se bo zadrževal več dni, kaže da morda tudi večji del prihodnjega tedna z le občasnim prehodnim umikom. Gre za zrak polarnega izvora, ki je zelo mrzel zlasti v višinah in ki se je med spustom proti Sredozemlju nad morjem dodatno obogatil z vlago. Ravno zaradi teh značilnosti je zelo nestanoviten in prinaša precejšnje količine padavin, tudi z občasno povečano ja-kostjo. V nižjih slojih ga ne bo spremljal posebno izrazit mraz, pač pa komaj zadostne temperature, da bo občasno lahko prišlo do sneženja tudi v nižjih legah. Temperature bodo namreč, razen ob morju, v glavnem okrog ničle ali le malo nad ničlo z razmeroma hitrimi vmesnimi otoplitvami in ohladitvami. Pred nami je torej nova vremenska faza, v kateri bo dogajanje vsaj nekoliko bolj zimsko kot doslej. Na dogajanje bodo občutno vplivali globoki prizemni cikloni, ki bodo nastajali ob vdoru mrzlega višinskega polarnega zraka nad Genovskim zalivom in na zavetrni strani Alp. Prvi bo dosegel naše kraje v nocojšnjih urah. Zračni tlak se bo prvič letos, po dolgem času, spustil pod 980 hPa, kar je nadvse spoštljiva vrednost. Kar pa je najpomembnejše, bo ciklon povečal jakost in trajanje padavin, zlasti pa vetrovnost, ki äSM bo odigravala ključno vlogo. Ko bo naše kraje dosegel prvi del ciklona, v poznih nocojšnjih urah, bodo zapihali južni vetrovi in bo z njimi pritekal toplejši zrak. V njegovem drugem delu, jutri čez dan, pa bo zapihala burja in bo začel naglo pritekati hladnejši zrak. Temperaturna razlika bo izrazita in bo odločala, kje bo deževalo ali snežilo. Zgovorne so pričakovane temperature v prostem ozračju na višini 1500 metrov. Pred ciklonom pričakujemo na tej višini -4 stopinje Celzija, v toplem delu v južnih predelih +2 stopinji Celzija, v hladnem delu pa spet -4 stopinje Celzija. Vmesna toplotna advekcija bo najbolj solidna v krajih, ki so izpostavljeni južnim vetrovom in bo v prizemnih slojih vsekakor manjša. Padavine se bodo začele pojavljati že v opoldanskih ali prvih popoldanskih urah. Ob morju bo rahlo deževalo, na Kraški planoti in prehodno deloma lahko tudi na Goriškem pa bo marsikje lahko snežilo ali bo padal dež pomešan s snegom, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini bo snežilo. Padavine se bodo zvečer okrepile, zapihali bodo južni vetrovi. Meja sneže- nja se bo zlasti v drugem delu noči v južnejših predelih dvignila. Jutri zjutraj bo ob morju, na Kraški planoti in na Goriškem deževalo, padavine bodo zmerne do močne, možne bodo tudi posamezne plohe in morda kakšna nevihta. V Benečiji, Reziji in Kanalski dolini bo povečini snežilo, tudi močno. Jutri popoldne, ko bo zapihala burja, se bo ozračje začelo naglo ohlajati, meja sneženja pa se bo spuščala. Dež se bo po vsej verjetnosti spremenil v sneg tudi povečini na Kraški planoti in za krajši čas lahko, če bo jakost padavin zadostna, tudi ob morju. Padavine bodo v noči na soboto oslabele in ponehale. V soboto in nedeljo, ko bo nad nami drugi ciklon, bo prevladovalo spremenljivo vreme in bodo še možne občasne padavine, meja sneženja bo nihala med nadmorskima višinama 300 do 500 metrov. Na sliki: od severozahoda prihaja morski polarni zrak PREJELI SMO Transportna os zahod - vzhod preko Gorice in Posočja V oktobru leta 2010 je izšla knjiga "Z Gorico v srcu. Prvih 14 let Združenja Prijateljev prevoza po železnici (ATR) s slikami in dokumenti«. Knjiga je želela prikazati dejavnost združenja Amici Trasporto su Rotaia in nemajhne možnosti srečevanj na to temo . Dejavnost, ki je zelo raznolika (vsaj po mojem gledanju) in zanimiva (in ne samo igračkanje z vlakci). Marsikatera stran je prinesla z železnico tudi pravcato zgodovino našega mesta in njenega okolja. Zaradi tiskarskih zapletov sta izpadli iz publikacije dve pomembni razstavi: ena ob 160 letnici Južne železnice, druga pa ob 105 letnici Severne postaje, ki smo jo priredili skupaj s kolegi iz Šempetra in Nove Gorice. Slednjo smo takoj po uspešni predstavitvi v prostorih Evropske skupnosti v Novi Gorici ponovili. Kljub ne mnogim letom med prvo in drugo smo uspeli prodati (in podariti) skoraj vseh 600 tiskanih izvodov. Druga izdaja bi bila različna od prve, ker so nameni drugačni. Želimo bolje spoznati preteklost Posočja in si zamisliti njegovo možno bodočo osred-njost, ki naj se izpelje iz že obstoječih železniških povezav. Načrtovani prvi del naj zaobseže zgodovino in dejavnost ATR, nekakšen izvleček poglavij prve izdaje, katerim pridati gornji razstavi iz let 2010 in 2011 in značilnosti in zgodovino Južne železnice ( ter njenega načrtovalca Benečana Carla Ghega, tedaj Karla von Ghega) in Severne železniške postaje. Tako se oddložimo mnogim bralcem prve izdaje, ki so nam predo-čili to pomanjkljivost. Drugi del pa je prava izdajateljska novost, saj bodo objavljene v enotni zbirki pripovedi in poezije o potovanju z vlakom in potovanju nasploh, od Hu-gojevega 19. stoletja preko Carduccija in Grisancicha vse do Pasternaka in Chatwina. Poleg teh pa še del, ki se nanaša na mlade posoške avtorje, Slovence iz Nove Gorice in Korošce iz Avstrije (Fierro,Masini, Hrastely, Štucin in drugi). Tretji del prinaša zapise in razprave o Gorici in Posočju kot povezavi med Zahodom in Vzhodom z zgodovinskega vidika ( primerjava med starejšim in mlajšim avtorjem), kot tudi s sociološkim ( tu imamo Isig), psihološkim, ekonomskim in urbanistično/arhitektonskim. Kraj v katerem so živeli izjemni ljudje (Gradnik, Ascoli, Gregorčič, Amidei, Basaglia in drugi) in se pripetili važni dogodki. Ni Gorica edini tak kraj, pa vendar je odstotek v odnosu na njeno razsežnost in število prebivalcev z Novo Gorico, odločno v njuno korist. Četrti del naj zaobjame arhivsko raziskovanje in posodobitev poglobljenih načrtov, ki niso bili izpeljani, kot železniška povezava med Gorico in Čer-vinjanom, zapuščeni trakt Redipulja- Krmin( prvi načrti so iz leta 1860 ob otvoritvi Južne železnice prav z namenom , da se tovorni promet izogne ostremu zavoju za Gorico), študije in načrti za »čezmejno logistiko«, ki jih je objavila goriška Pokrajina v povezavi z Ministrstvom za infrastrukture in promet med leti 2006 in 2008, načrti Gecta, ki se nanašajo na H povezavo med dvema železnicama, ki pa jih nerazumljivo ni odobrila Evropska skupnost. To me je neprijetno presenetilo, saj je eden od glavnih ciljev Gecta prav železniška povezava treh mest, in končno povezava zahod-vzhod. Izgleda, da ni prišlo do odobritve zaradi nasprotovanja s strani Dežele, kar bi bilo zelo težko sprejemljivo, ker je Gect naddržavna ustanova, ki naj dela v skladu z evropskimi težnjami. Ko je šlo za izbiro najboljše trase med Moskvo in Sankt Peterbur-gom je tedanji car povlekel premico med mestoma in odločil, da se tam postavijo tiri in tako odgovoril na pritiske manjših in večjih ruskih oblastnežev. Zadostuje pogled na platnico predzadnje številke Isonzo - Soča, da se razume, zakaj so Rimljani tu šli proti vzhodu in kasneje tako imenovani Barbari vrnili obisk proti zahodu. Ko je leta 1902 tedanja Pokrajinska dieta otvori-la progo Gorica-Ajdovščina, je zadnja postaja bila premaknjena, ker se je predvidelo napeljavo železnice pod Nanosom in še danes je v Logatcu videti sledove poizkusnega vrtanja predora proti Ljubljani. Leta 2014 so izpeljali poskus tovornega prevoza iz Kitajske v Evropo. Vlak je rabil 13 dni proti 23, ki jih je potrebovala ladja. Seveda je količina tovora neprimerno različna, pa vendar bi se s številčnejšimi železniškimi kompozicijami dalo vsaj za jug Evrope usmeriti prevoze, katerih končna postaja je v tem primeru bila Nemčija. Pa tudi, če se ne oziramo na ta poskus, obstajajo poglobljene študije o tem, da 80% tovora gre po železnici in samo 20% po morju. Od tu poziv Trstu in Kopru naj povečata svoja pretovora, ne da bi s tem oškodovala siromašnejše sorodnike Gorico in Novo Gorico. To so osnovni razlogi in teze druge izdaje. Priznam pa, da mi primanjkujeta tako volja kot želja, z ozirom na količino in kakovost predvidenih tem, ki bi jih objavili, da nadaljujem z delom, za kar se opravičujem vsem dosedanjim sodelavcem. Mislim, da ne glede na važen ekonomski aspekt objave, s tem delom ne bom nadaljeval. Ze ob neki prejšnji priliki sem izrazil svoje nezaupanje (evfemistična definicija) v sedanji vodstveni razred, ki je vezan samo na takojšnji profit in nima posluha za celosten pogled v bodočnost in za splošno korist. Državljani Evrope bi se morali aktivneje zavzeti za prekinitev razpadanja mest in ozemelj. Bi bila osrednja smer zahod-vzhod preko Gorice in Posočja velika naložba? Verjetno bi res bila, a z zelo visoko možnostjo uspeha, kljub neizbežnim? podkupninam in pritiskom! raznih lokalnih in lobijevskih struktur. Pino leusig, Gorica Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Informativni dan »Podjetne Primorske 2015« KOPER - Za sredo, 4. februarja, so organizatorji letošnjega natečaja za najboljšo podjetniško idejo primorske regije »Podjetna Primorska 2015« pripravili informativni dan, ki bo v predavalnici Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske UIP na Ferrarski 8 (Ogrlica) v Kopru, začel pa se bo ob 14. uri. Vabijo vse, ki imajo inovativno podjetniško idejo in jo želijo uresničiti, da se informativnega dneva udeležijo. Pojasnili jim bodo, kako se lahko prijavijo, kaj jim sodelovanje na natečaju lahko prinese, kakšne so nagrade, na kratko pa bodo predstavili tudi UIP. Predstavniki UIP bodo odgovarjali tudi na individualna vprašanja udeležencev. Ker je število mest omejeno, priporočajo, da se zainteresirani čim prej prijavijo na spletni strani www.uip.si (Prijava na dogodek), preko elektronske pošte petra.dezjot@uip.si ali po telefonu 00386 (0)5 6117952. 10 Četrtek, 29. januarja 2015 KULTURA / stalno gledališče fjk - Ob dnevu spomina na holokavst Bolečina otrok, ki so doživeli grozoto Rižarne Predstava Noemi Calzolari z malimi gojenci gledališke delavnice StarTs Ob dnevu spomina je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine uvrstilo v program male Bartoljeve dvorane Rossettijevega doma v Trstu predstavo I bambni della Risiera (Otroci Ri-žarne), ki v odrski obliki prikazuje pričevanja otrok, ki so doživeli grozote nacističnega uničevalnega taborišča v tržaški Rižarni. Predstavo, za katero je besedilo napisala Noemi Calzolari, ki jo je tudi postavila, so prvič uprizorili lani ob isti priložnosti: poleg igralke Sare Alzetta in violinista Tonyja Kozine nastopa dvajseterica otrok, gojencev delavnice StarTs Lab, ki jo vodi Luciano Pasini in deluje v sodelovanju z deželnim Stalnim gledališčem v okviru gledališke vzgoje. Poleg Stalnega gledališča je pobudnica predstave, ki bo na sporedu še danes ob 14.30 za šole in jutri ob 19. uri, Občina Trst , in sicer v okviru pobud ob dnevu spomina. Noemi Calzolari je predstavo zgradila na dnevnikih in zapisih otrok, ki so se znašli v nacističnih koncentracijskih taboriščih, kamor so odpeljali tudi otroke in odrasle, ki so jih po množičnih aretacijah Židov v Trstu, Gorici, Furlaniji, Istri in sosednjih deželah najprej zaprli v Rižarno; po pričevanjih je nekaj otrok tukaj tudi umrlo. Večino so na živinskih vozovih odpeljali v Auschwitz, a tudi v Bergen Belsen in Ravensbrück. Avtorica je otroška pričevanja uokvirila v zgodovinski kontekst: od 18. septembra 1938, ko je sam Mussolini z balkona tržaškega županstva razglasil rasistični zakon, do Bado-gliovega razglasa in nemške zasedbe Trsta in sosednjih provinc. Zgodovinske okoliščine ponazarjajo dokumentarni filmski posnetki, vzdušje v prizadeti skupnosti in večinskem prebivalstvu pa gledališki prizori: pogovori otrok, pripovedi babice, besede pred- stavnice družbe, ki niza dogodke in misli. In še pesmi: takratne popevke, tržaške melodije, pesmi židovskih otrok. V kratki uri so razni elementi predstave učinkovito strnjeni, z občutljivostjo je prikazana grozovitost dogodkov, z zadovoljivo objektivnostjo je prikazana tudi dokajšnja brezbrižnost in cinizem velikega dela prebivalstva, manjka pa celovitejši kontekst, v katerem je bila tragedija Židov del gorja, ki je prizadelo Predstava bo na sporedu še danes in jutri še veliko drugih skupnosti in posameznikov. Predstava je vsekakor izpiljena; igralka Sara Alzetta in violinist Tony Kozina, ki sicer igra za kulisami, sta učinkovita; otroci so dobro pripravljeni in samozavestni v svojem nastopu in zato prepričljivi, čeprav so v njihovem govoru in kretanju preveč vidni klišej-ski prijemi italijanske igralske šole. (bov) književnost - Roman že dvignil veliko prahu Houellebecqov Soumission novembra tudi v slovenščini Novi roman francoskega pisatelja Michela Houellebecqa Soumission (Podvrženost), ki je v Franciji dvignil veliko prahu, sploh ob terorističnem napadu na satirični tednik Charlie Hebdo, bo predvidoma v času Slovenskega knjižnega sejma dostopen tudi v slovenščini. Roman bo izšel pri Cankarjevi založbi. Pri Cankarjevi založbi so za STA povedali, da se še dogovarjajo o tem, kdo se bo spopadel s prevodom. Pod dosedanje slovenske prevode Houellebec-qovih romanov Možnost otoka, Zemljevid in ozemlje, Osnovni delci in Platforma se podpisuje Mojca Medvedšek, roman Razširitev področja boja pa je prevedel Marko Trobevšek. V svojem šestem romanu Soumission je Houellebecq opisal spremembe v Franciji leta 2022 potem, ko na predsedniških volitvah Stranka muslimanskega bratstva porazi skrajno desno Nacionalno fronto. Ženske opustijo zahodnjaški slog oblačenja in se odpovejo službi, nemuslimanske tovariši-ce odpustijo, dopuščena je poligamija. Roman je v Franciji povzročil nacionalni škandal še pred izidom, napetost pa je še dodatno narasla, ko sta ravno na dan izida dela brata Cherif in Said Kouachi vdrla v uredništvo časnika Charlie Hebdo in ubila 12 ljudi. Na naslovnici časnika je bil tistega dne prav Houellebecq, ki razcapan in brez zob pravi: leta 2015 bom ostal brez zob, leta 2022 se bom šel ramadan. Med žrtvami pokola na časniku Charlie Hebdo je bil tudi Houellebecqov prijatelj, levičarski ekonomist Bernard Maris. Po dogodku je pisatelj zapustil Pariz in se umaknil v osamo ter sporočil, da dela v Franciji ne bo več promo-viral. fNmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Michel Houellebecq Pisatelju so v povezavi z romanom mnogi očitali islamofobijo, kar je sam zanikal. Dejal je, da roman Soumission ni knjiga, ki bi krepila strah pred islamsko skupnostjo, in ni mišljen kot pro-vokacija. V njem je predstavil svojo realistično vizijo mogoče prihodnosti. Literarna kritičarka Elke Heidenreich je prav tako izrazila prepričanje, da pisateljevo "miselno preigravanje" ne daje streliva protiislamističnemu gibanju. "Houellebecq je preveč pameten," je dejala. Po njenem mnenju je pisatelj izvedel miselni eksperiment: "Knjiga prikazuje, kaj bi bilo, če bi muslimani prevzeli oblast. Vseeno pa jih ni tako veliko in do tega ne bo prišlo. Zahodni svet vendarle ni islamiziran." Drugačnega mnenja je pisateljica Brina Svit, ki je o delu Soumission, v kontekstu napada na Charlie Hebdo, za STA zapisala: "Knjiga je neslana, slaba, nizka provokacija, nevredna avtorja njegovega kova." Houellebecq se je sicer že zagovarjal in bil oproščen širjenja verske in rasne nestrpnosti, ko je v pogovoru za časopis Lire ob izidu romana Platforma dejal, da je islam "najbolj neumna religija". Njegovo sojenje so leta 2002 številni literati razumeli kot kratenje pravice do svobode govora. (STA) Režija: Mike Leight Igrajo: Timothy Spall, Tom Wlaschiha, Lesley Manville in Lee Ingleby Velika Britanija 2014 Ocena: ★★★★★ Prostrani zatoni, čudovite poslikave narave, temačne morske nevihte in pogledi en plein air, da ti zastane dih. Tudi v italijanskih kinodvoranah bo danes zaživel lik ekscentričnega slikarja, J.M.W Turnerja, čigar slike, ki jih vse življenje ni želel prodati, ker je trdil, da morajo postati skupna zapuščina, so postale razlog, zaradi katerega so v Londonu odprli Tate Gallery. Turnerja in serijo njegovih del, ki danes visijo v Londonu, a tudi na stenah drugih svetovnih muzejev, je na velikem platnu ovekovečil veliki angleški režiser Mike Leight. Biografija, ki jo bogati neverjetno lepa fotografija, je istočasno tudi Leightovo življenjsko delo. Tako popoln film namreč ne more nastati čez noč. Celovečercu, ki pripoveduje o zadnjih letih življenja angleškega slikarja, se je Mike Leight posvečal več kot deset let in medtem snemal druge zgodbe. Turner je Leighta stal 13 milijonov dolarjev in prav zaradi budžeta se je režiser iz Manchestra odpovedal snemanju v Benetkah, češ, da bi ga to preveč stalo. V vlogi Turnerja nastopa izredni Timothy Spall, eden najznamenitejših obrazov sodobne angleške filmske, a v resnici tudi gledališke scene. Spall je za to vlogo prejel zlato palmo v Cannesu, film pa se bo 22. februarja potegoval za štiri oskarjeve nagrade. Leightov režiserski pogled je posebej očaral zadnji del Turnerjevega življenja, se pravi petindvajset let, od 1775 do 1801, ko je slikarju umrl oče, ki je bil tudi njegov asistent in se je umetnik znašel v popolni samoti. Leightov film Turnerja absolutno ne poveličuje, ampak osvetljuje tudi temne plati njegovega življenja in se posebej zaustavlja pri nerodnostih umetnika, ki ni imel prijateljev, ni znal živeti v družbi in je predvsem v zadnjih letih življenja doživel marsikatero ponižanje. Sploh se ni zavedal, da je bil eden največjih predstavnikov romantičnega krajinskega slikarstva vseh časov. Leight se je v filmu posebej posvetil tudi Tur-nerjevi uporabi svetlobe in barve, ki imata v vseh njegovih delih poseben pomen in zaradi katerih velja Turner za predhodnika impresionizma. Posebno luč pa prav na koncu Turnerjevega življenja predstavlja tudi prihod Mrs Booth, lastnice majhnega obmorskega penziona, kamor se je slikar zatekal, ko je potreboval novega navdiha. (Iga) dunaj - Razstava Pregled slovenske umetnosti Aleksander Bassin V prostorih dunajskega društva umetnikov Künstlerhaus na Karlplatzu bodo 5. februarja odprli razstavo z naslovom Magija umetnosti: Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013. Razstava avtorja likovnega kritika Aleksandra Bassina bo prek 110 eksponatov predstavila historični pregled del slovenskih slikarjev, kiparjev, grafikov in fotografov. Razstava vključuje dela več kot 50 slikarjev ter za več kot polovico manj kiparjev in fotografov ter šestih grafikov, ki izvirajo iz nacionalnih, avtorskih in zasebnih zbirk. Do postavitve na Dunaju je prišlo na podlagi želje uprave dunajskega Künstlerhausa po ogledu te razstave v Villi Manin v Passarianu v bližini Vidma, kjer je bila na ogled spomladi lani, je na novinarski konferenci povedal Bassin. Slikarska in v večji meri tudi kiparska dela na razstavi bodo razvrščena po kronološkem zaporedju nastopov umetnikov v posameznih desetletjih, fotografi in grafiki pa bodo prikazani posebej. Znotraj postavitve bodo postavili še t. i. razstavo v razstavi pod naslovom Krajina kot tematska preokupacija v slovenskem slikarstvu in fotografiji. Ta postavitev predstavlja slovenski zelo prepričljiv specifikum, ki ima svoj precedens in tematsko kontinuiteto zlasti od nastopa velike slovenske impresionistične četverice, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Ster-nena. Po besedah vodje Slovenskega kulturno informativnega centra (Skica) na Dunaju Ane Novak je velika pregledna razstava nujna, saj bo Avstrijcem ponudila sistematičen pregled slovenske umetnosti. Čeprav sta Slovenija in Avstrija povezani in gojita dobre sosedske odnose, avstrijski prostor premalo pozna slovensko umetnost, čemur po mnenju Novakove botruje tudi sodobni divji, agresivni trg. Pričujoča razstava, kot meni Novakova, pomeni dobro izhodišče za trajnejše sodelovanje na umetniškem področju med državama. O nekdanjem pomenu Dunaja za Slovence je slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten v zapisu za razstavni katalog omenil besede Riharda Jakopiča, ki je ob znameniti razstavi slovenskih impresionistov v dunajskem Miethke-jevem salonu pred 111 leti zapisal, da je bila že od nekdaj struna slovenske umetnosti vsaj na eni strani privita na Dunaj - "svetovno mesto, ki je bilo manj nemško kot avstrijsko, s tem pa tudi dovolj slovensko". Bassin je poudaril, da gredo zasluge za dunajsko postavitev tudi avstrijskemu veleposlaniku v Sloveniji Clemensu Koji, ki je to razumel kot svojo dolžnost. Kot je poudaril, ni zgolj predstavnik avstrijskih interesov v Sloveniji pač pa posrednik med obema kulturama. Razstava bo odprta do 29. marca, nato pa se seli v zagrebško Gliptoteko, kjer bo na ogled od 9. aprila. (STA) / ITALIJA, SVET Četrtek, 29. januarja 2015 1 1 italija - Danes prvo glasovanje za novega predsednika Mattarella prvi na »startni listi«, glavnega kandidata pa še ni Matteo Renzi mora ohraniti enotnost v DS in hkrati iskati zaveznike RIM - V poslanski zbornici se bodo danes začela glasovanja za novega italijanskega predsednika ali predsednico republike. Volilnega izziva se bo lotilo lotilo 1009 elektorjev - poleg 630 poslancev spodnjega doma parlamenta in 321 senatorjev ter 58 predstavnikov deželnih svetov. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina, kasneje zadostuje absolutna. Ker dveh tretjin glasov naj ne bi uspel zbrati noben kandidat, se bo prava bitka predvidoma začela šele s četrtim krogom v soboto dopoldne. Volitve so tajne in to dejstvo je v preteklosti že prineslo velika presenečenja. Kandidate sicer predlagajo politične stranke in največ možnosti za izvolitev ima načeloma kandidat najmočnejše od njih. Tokrat je to Renzijeva le-vosredinska Demokratska stranka. Ta kljub nekaterim napovedim, da naj bi to storila včeraj, svojega kandidata uradno še ni razkrila. Je pa Renzi tudi sinoči zatrdil, da bo kandidat en sam. Po nekaterih napovedih naj bi njegovo ime razkrili šele tik pred sobotnim četrtim krogom glasovanja, v prvih treh krogih v četrtek in petek pa naj bi zastopniki DS oddali bele glasovnice. Demokrati imajo v volilni skupščini manj kot 450 glasov in so torej precej daleč od večine, potrebne za izvolitev novega predsednika. Zato mora Renzi poiskati kompromisnega kandidata, ki ga bo podprla še kakšna druga stranka. Poleg podpore manjših sredinskih koalicijskih Renzijevih partneric se kot ključna ves čas omenja podpora opozicijske Forza Italia Silvia Ber-lusconija. Ker težko pričakovanega imena še ni, mediji tudi naštevajo vrsto možnih kandidatov. Po novem najbolj izpostavljajo ustavnega sodnika in bivšega ministra za obrambo, 73-letnega Sergia Mattarello. Zanj naj bi navijal Renzi, medtem ko naj bi bil Berlusco-nijev favorit še naprej 76-letni bivši premier Giuliano Amato. Precej možnosti še naprej pripisujejo nekdanjemu rimskemu županu Walterju Veltroniju, županu Torina Pie-ru Fassinu in zunanjemu ministru Pao-lu Gentiloniju. Politični »težkokategor-niki«, kot so bivša premierja Romano Prodi in Massimo D'Alema ter predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, se zadnje dni redkeje omenjajo. Nekateri ugibajo o možnosti, da na Kvirinal prvič v zgodovini Italije pride ženska. Možna kandidatka naj bi bila Anna Finocchiaro, predsednica senatne ustavne komisije. Ali bodo Renzijeva prizadevanja obrodila sadove in se bo uspel izogniti blamaži, kakršna je bila tista aprila 2013, ko so propadle volitve kar dveh predsedniških kandidatov DS - Romana Prodija in Franca Marinija, zaenkrat ni mogoče napovedati. Vsekakor bo nujno spretno politično manevriranje, še posebej ker jasnega favorita še ni videti na obzorju. Predlani je situacijo na koncu rešil Giorgio Napolitano, ki se je nameraval sprva posloviti od pomembnega položaja, a je nato klonil pod pritiski in se pustil znova izvoliti. Novega-starega predsednika je takrat prinesel šesti krog glasovanja. Renzi je imel včeraj vrsto srečanj in razgovorov s predstavniki svoje stranke in drugih strank. Vsi zahtevajo kandidata z velikimi izkušnjami in mednarodnim ugledom. Gibanje 5 zvezd bo svojega kandidata izbrala na osnovi spletnega glasovanja (med kandidati sta tudi Romano Prodi in Pier Luigi Bersani), medtem ko Severna liga za novega predsednika predlaga novinarja Vittoria Feltrija. Silvio Berlusconi še vedno računa na dogovor z Matteom Renzijem tudi o novem predsedniku republike ansa Obsežna operacija italijanske policije proti 'Ndrangheti RIM - Italijanska policija je včeraj sprožila obsežno akcijo proti mafijski združbi 'Ndrang-heta. Po vsej državi so prijeli 163 ljudi, ki naj bi bili povezani s to združbo organiziranega kriminala. V Kalabriji, »domači« pokrajini 'Ndranghete, so izvedli okoli 40 aretacij, večino ostalih pa v drugih italijanskih mestih, zlasti na severu države. Več podrobnosti o akciji naj bi sporočil protimafijski tožilec iz Bologne, ki je tudi vodil včerjašnjo akcijo. Po ocenah policije je 'Ndrangheta trenutno najmočnejša kriminalna združba v Italiji, precej močnejša od si-cilskih in neapeljskih mafijskih združb. Imela naj bi glavno vlogo pri trgovini s kokainom v Evropi, zaradi česar je narasla tudi njena moč. Policija je sicer prejšnji teden že izvedla 31 aretacij na območju Rima, potem ko so razkrili združbo, ki naj bi skušala prevzeti nadzor nad črnim trgom s kokainom v italijanski prestolnici. atene - Tik pred prihodom šefa Evroskupine Jeroena Dijsselbloema v grško prestolnico Cipras za pošten dogovor z EU Grški premier protestiral zaradi izjave EU o Rusiji brez soglasja njegove vlade in napovedal »konec hladnovojne retorike« ATENE - Grčija bo poiskala »pošten in za vse koristen dogovor« z evropskimi posojilodajalci, ko se bo ponovno pogajala glede svojih dolgov, je včeraj v Atenah napovedal novi grški premier Aleksis Cipras. To bo prva prioriteta njegove vlade je dejal in obljubil, da preloma s posojilodajalci ne bo, a tudi ne bo več poniževanja njegove države. Cipras je na prvi seji svoje vlade po zmagi na nedeljskih volitvah dejal, da je njegova glavna prioriteta, kako pomagati pomoči potrebnim, zato Grčija potrebuje nov dogovor z mednarodnimi upniki glede 240 milijard evrov grškega dolga. Obljubil pa je »realistične predloge« za gospodarsko okrevanje in napovedal okrepljen boj proti korupciji, poročajo tuje tiskovne agencije. »Imamo realistične predloge za upnike in vlagatelje,« je še dejal Cipras in napovedal, da bodo v štirih letih poskrbeli za izravnan proračun. Prav tako je napovedal ponovno zaposlitev več tisoč javnih uslužbencev, ki so bili zaradi varčevalnih ukrepov odpuščeni. Konkretnejši glede tega sicer ni bil, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Zagotovo pa je konec politike »poniževanja« njegove države in trpljenja Grkov pod strogimi varčevalnimi ukrepi. Poudaril je še, da Grčija ne bo več sprejemala ponižujočih dogovorov, in dodal, da je nova leva vlada pod vodstvom Sirize »vlada narodne rešitve, ki je pripravljena krvaveti za grško dostojanstvo«. Nova grška vlada bo »na novih pogajanjih dosegla pošten in za vse koristen dogovor«, je prepričan novi grški premier. Nova vlada bo tudi ustavila postopke privatizacije, je še pred sejo za grški radio nakazal novi minister za energetiko in okolje Panagiotis Lafaza-nis. V prvi vrsti naj bi to veljalo za elek-tropodjetje DEI in grške železnice, navaja dpa. Ciprasova Siriza se je sicer na oblast povzpela po številnih obljubah, da si obubožana Grčija ne bo opomogla brez radikalnega zmanjšanja dolga in da je treba narediti konec strogim varčevalnim ukrepom, v zameno za katere je dobila mednarodno finančno pomoč. A Evropska unija je Grčijo že večkrat opozorila, da bo morala spoštovati dane zaveze do posojilodajalcev. Na- Aleksis Cipras ansa kazale pa so se možnosti za reprogramiranje pogojev za odplačevanje grških obveznosti. Prvi dogovor bi moral biti dosežen že do konca februarja, ko naj bi Grčija v zameno za izvedene refor- me dobila novo tranšo iz svežnja finančne pomoči. Že takoj po Ciprasovem govoru na prvi seji vlade pa je sledil buren odziv na mednarodnih finančnih trgih. Donos do dospelosti grške 10-letne obveznice se je včeraj povzpel nad 10 odstotkov. Sedem odstotkov je sicer tista meja, pri kateri se država po mnenju strokovnjakov na daljši rok že ne more več vzdržno zadolževati. Podobno je bilo tudi na grški borzi, kjer so se tečaji danes znižali za 6,4 odstotka. Že v torek so padli za 3,7 odstotka, navaja AFP. Grčija je od mednarodnih denarnih trgov praktično odrezana že od leta 2010, ko je morala zaprositi za prvi paket mednarodne finančne pomoči. Od takrat je razpoloženje vlagateljev te- stirala le z izdajo kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Aleksis Cipras je ob tem na prvi seji nove grške vlade protestiral, ker da se EU ni posvetovala z njegovo vlado glede torkove izjave v zvezi z ukrajinsko krizo, v kateri so voditelji članic povezave zagrozili z dodatnimi sankcijami proti Rusiji. Cipras je izrazil zadržanost do tega in napovedal »konec hladno-vojne retorike«. V Bruslju so medtem sicer že zanikali, da so ignorirali Grčijo pri objavi omenjene izjave voditeljev članic unije. »Posvetovali smo se z vsemi, tako kot se vedno in nismo ignorirali ali zaobšli Grčije na noben način - ravno nasprotno,« je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal tiskovni predstavnik predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, Preben Aamann. bruselj - Podpredsednik Evropske komisije Katainen: EU od nove grške vlade pričakuje spoštovanje dogovorov BRUSELJ - Tako nova grška vlada kot institucije EU si morajo prizadevati za krepitev stabilnosti, ne negotovosti, je poudaril podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen po razpravi kolegija komisarjev o Grčiji. Ob tem je vnovič poudaril, da od Grčije pričakujejo spoštovanje vseh dogovorov in pravil, o načinu za dosego cilja pa se je mogoče pogajati. Tako se je Katainen odzval na napovedi nove grške vlade o ustavitvi privatizacije pristanišč, elektropodjetja in grških železnic ter o spremembi nekaterih drugih fiskalnih in reformnih odločitev prejšnje vlade, sprejetih v dogovoru s trojko mednarodnih posojilodajalcev v zameno za finančno pomoč. Evropska komisija bo sodelovala z novo grško vlado, kot je sodelovala s prejšnjimi oblastmi v Atenah in kot sodeluje z vsako vlado članice unije, pri čemer pa pričakuje spoštovanje vseh dogovorov, je dejal podpredsednik komisije Katainen, pristojen za rast, delovna mesta, naložbe in konkurenčnost. Nedeljske volitve, na katerih je zmagala radikalna leva stranka Siriza, ki odločno nasprotuje strogi varčevalni politiki in želi zmehčati pogoje za finančno pomoč Grčiji, po Katainenovih besedah niso spremenile razmer v grškem gospodarstvu. Komisija želi po njegovih navedbah čim prej začeti pogovore z novo grško vlado. Zaradi likvidnostnih težav Grčije časa ni veliko. Likvidnostno stanje Grčije se namreč zaostruje, posebej po koncu roka podaljšanega programa; če ne bo novih dogovorov, so že v marcu napovedane težave, je v ponedeljek povedal slovenski finančni minister Dušan Mramor. V institucijah EU se po navedbah virov v Bruslju bojijo radikalizacije stališč na jugu, ki zahteva konec stroge varčevalne politike, in na severu, ki zahteva fiskalno disciplino, ter začaranega kroga ostre konfrontacije obeh strani, ki bi lahko imela resne gospodarske in politične posledice za Grčijo in EU. Tako grška vlada kot institucije EU se morajo obnašati tako, da bomo lahko okrepili stabilnost, ne negotovosti, je včeraj v Bruslju poudaril Ka-tainen, bivši finski premier. Past konfrontacije juga in severa je komentiral z besedami, da imamo samo en evro in da si moramo skupaj prizadevati za rešitve. Ob tem je bivši finski premier spomnil, da je bil predsednik vlade šestih koalicijskih partneric, ki je lahko uspešno delovala le tako, da so si zastavili skupen cilj, nato pa so se pogajali o načinu za dosego tega cilja. »Cilja se ne sme premikati, lahko se premikajo poti do cilja,« je poudaril. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je po Katainenovih besedah grške oblasti povabil v Bruselj, a datum obiska še ni določen. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem bo sicer jutri na obisku v Atenah, novi grški premier Ci-pras pa se bo 12. februarja prvič udeležil vrha EU. 1 2 Četrtek, 29. januarja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Poročilo lokalne policije Prehitrih voznikov za polovico manj Goriška lokalna policija je v družbi župana Ettoreja Romolija in pristojnega občinskega odbornika Stefana Ce-rette predstavila spodbudne podatke glede varnega prometa na goriških cestah in skrbi za varnost na občinskih javnih površinah. Po besedah poveljnika mestnih redarjev Marca Muzzat-tija je bilo leto 2014 statistično gledano precej pozitivno, saj se je zmanjšalo tako število poškodovanih oseb na goriških cestah kot tudi število izrečenih represivnih ukrepov. Navkljub temu pa se je v občinsko blagajno steklo več denarja v primerjavi z letom 2013; zaradi kršitev prometnega pravilnika je občina prejela približno deset odstotkov več denarja kot leto prej (okrog 261.600 evrov), zaradi upravnih prekrškov pa je prejela kar 14.000 evrov več kot leta 2013 (od 10.429 evrov se je vrednost plačilnih nalogov dvignila na 24.700 evrov). Delo mestnih redarjev je pohvalil župan Ettore Romoli, ki je izpostavil, da imajo redarji zelo nehvaležno delo, saj se kršilci do redarjev pogosto vedejo nekorektno in nesramno, še posebej ko ugotovijo, da jim nameravajo ali da so jim že vročili plačilni nalog. Mestni redarji naj bi bili po županovih besedah preobremenjeni z delom, a se v zvezi s tem problemom žal ne more narediti nič, saj zaposlovanje novih oseb ni predvideno. Ob tem pa je Ro-moli še opozoril, da je navzočnost mestnih redarjev na goriških ulicah zelo pomembna, saj se občani počutijo varneje. Spodbudno poročilo lokalne policije je predstavil poveljnik goriških mestnih redarjev Marco Muzzatti, ki je izpostavil podatek, ki pravi, da so lani ugotovili 6.671 kršitev prometnega pravilnika, približno 800 manj kot leto prej. Največ kršitev je povezanih z neplačevanjem parkirnih mest, a se je to število v primerjavi z letom prej bistveno zmanjšalo (s 4.724 na 3.672), in z nespoštovanjem prepovedi parkiranja in ustavljanja (izdali so 1286 glob v primerjavi z 1389 leta 2013). Zaradi prekoračene najvišje dovoljene hitrosti so lani oglobili »le« 37 voznikov (70 leto prej), kar redarji pripisujejo novi merilni napravi, s katero so lani opravljali poostren nadzor na celotnem območju goriške občine. Zaradi prevožene rdeče luči so izdali 12 plačilnih nalogov (18 leto prej), oglobili so dva voznika v vinjenem stanju in enega pod vplivom nedovoljenih drog. Med vzroke za pisanje glob pa sta lani v povečani meri sodila uporaba mobilnega telefona med vožnjo (20 glob v primerjavi z 12 leta 2013) in neplačevanje avtomobilskega zavarovanja (kar 16 glob v primerjavi z 10 leta 2013). Ta pojav mestni redarji povezujejo s finančno stisko občanov in občank, zaradi katere mnogi niso sposobni plačati nujnih položnic. Na predstavitvi poročila za leto 2014 je beseda tekla tudi o 14 poškodovanih parkomatih, zaradi katerih je občinska uprava morala seči globoko v žep. Stroški za nakup novih parkoma-tov oz. popravilo starih naj bi znašali več kot 50 tisoč evrov. Na kratko pa je župan spregovoril tudi o negotovosti, ki je povezana z deželno reformo krajevnih uprav, po kateri bodo mestni redarji še povečali obseg del. (sč) Pomočnik mestnih redarjev med pisanjem globe bumbaca gorica - Lokalna policija Ob novih uniformah so dobili še solzivec Ob robu predstavitve poročila goriškega občinskega redarstva so predstavili tudi nove uniforme redarjev in nov dodatek k opremi. K osebni opremi redarjev bodo po novem spadali tudi plinski razpršilci s solzivcem, s katerim bodo lahko odreagirali na fizične napade. Redarji bodo lahko plinski razpršilec na bazi pekoče paprike uporabili le, če drugače ne bodo mogli od sebe ali koga drugega odvrniti protipravnega napada. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, so vsi mestni redarji opravili tečaj za pravilno uporabo plinskih razpršilcev. Druga novost pa so uniforme redarjev, ki so še naprej temno modre barve, nekoliko so spremenili le kroj zgornjega dela oprave in dodali manjše detajle. Največjega popravka so deležne jakne, ki imajo na ramenih in v pasu odsevne detajle, po zaslugi katerih bodo mestni redarji dobro vidni tudi ponoči. Navzoči mestni redarji so nam včeraj zagotovili, da je nova uniforma zelo udobna, veselijo pa se tudi plinskega razpršilca, s katerim bo nedvomno dosežena še večja stopnja varnosti. (sč) Nove uniforme in plinski razpršilec Vodstvo ITE na občini Na goriškem županstvu bo danes dopoldne srečanje z vodstvom goriške zadruge ITE. Udeležili se ga bodo predstavniki občinske uprave in sindikatov. Beseda bo tekla o težavah zadruge in prihodnosti delavcev, ki bi lahko ostali brez službe. Nasveti za sanjsko poroko V palači Lantieri v Gorici bo v soboto in nedeljo potekala pobuda »Vivi il tuo so-gno« (Doživi svoje sanje), ki je namenjena bodočim mladoporočencem, predvsem nevestam, ki si bodo v prelepih sobanah dvorca lahko ogledale najnovejše kolekcije poročnih oblek. Na voljo bodo tudi frizerji, vizažisti in drugi strokovnjaki, ki bodo s svojimi nasveti pripomogli, da bo najlepši dan v življenju obiskovalk res nepozaben. V soboto bo dvorec odprt med 15. in 20. uro, v nedeljo pa med 10. in 20. uro. Poročne obleke bodo bodoče neveste lahko tudi pomerile, potrebna pa je predhodna prijava na tel. 3384895223. Andrea Chenier v Tržiču V tržiškem Kinemaxu bo drevi na ogled opera Andrea Chenier Umberta Giorda-na. Neposredni prenos iz londonskega gledališča Royal Opera House se bo začel ob 20.15. V glavni vlogi bo nastopil Jonas Kaufmann, Eva-Maria Westbroek pa bo Maddalena. V zborniku 1400 avtorjev V Kulturnem domu v Gorici bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri predstavitev zbornika »Dizionario degli autori di Trieste, dell'Isontino, dell'Istria e della Dal-mazia« Claudia H. Martellija in Walterja Chiereghina. Knjiga, ki jo bodo predstavili v okviru Srečanj z avtorji, zajema čez 1400 pesnikov, pisateljev, zgodovinarjev in drugih piscev, ki so izraz knjižnega bogastva našega narodnostno mešanega prostora. Uvodno misel bodo podali Giuseppe O. Longo, Fulvio Senardi in Tatjana Rojc iz Trsta. Večer prireja goriška državna knjižnica v sodelovanju s Kulturnim domom in z združenjem Dante Aleghieri. Tone Rode pod lipami Gost drevišnjega Srečanja pod lipami v KC Lojze Bratuž bo direktor medijske hiše Družina Tone Rode. V pogovoru s časnikarjem Andrejem Černicem se bo poglobil v tematiko katoliških medijev v Sloveniji. Srečanje bo v komorni dvorani ob 20. uri. NOVA GORICA Okrogla miza o »čezmejnem« restavratorstvu Na sedežu Univerze v Novi Gorici bo danes okrogla miza z naslovom Tržišče stavbnega restavratorstva na čezmejnem območju: analiza trenutnega stanja in perspektiva za prihodnost. Dogodek prirejajo v okviru strateškega projekta Praticons, katerega cilj je izboljšati pristop k varovanju, obnovi in vrednotenju stavbne dediščine. Današnja okrogla miza je drugo izmed štirih srečanj, ki jih namenjajo podjetjem in izvajalcem na področju gradbeništva. Udeleženci se bodo zbrali ob 16. uri, ob 16.15 bodo pozdravili prof. arh. Alessandra Biasi in prof. Andrea Moretti. Ob 16.30 se bo začelo predavanje dr. Donate Collodi, ki bo predstavila trenutno stanje tržišča stavbnega restavratorstva na čezmejnem območju. Ob 17. uri bo o perspektivi restavratorstva na čezmejnem območju spregovoril prof. Andrea Moretti. Sledila bo razprava, ki se bo zaključila ob 17.45. tržič - Letno jih obišče okrog 500 ljudi Prenovili socialni center Po novem bo center Bassa soglia odprt tudi v popoldanskih urah, v njem pa bodo zaživele nove dejavnosti Prihodnji ponedeljek bo center Bassa soglia iz Ul. Natisone v Tržiču, ki ga na leto obišče okrog 500 oseb, v povprečju 20 do 30 oseb na dan, ki se v ta kraj zatečejo po hrano ali pa samo da poskrbijo za osebno higieno, zaživelo v novi preobleki z novim poslanstvom in z novim delovnim časom. Po zaslugi finančnih sredstev v višini 25 tisoč evrov, ki jih je občinam tržiškega mestnega okrožja namenilo ministrstvo za notranje zadeve, prenovljeni prostori ne bodo služili le nudenju pomoči socialno ogroženim, temveč tudi drugim dejavnostim. Kot so razložili na uradni predstavitvi, si želijo, da bi v teh prostorih zaživele raznovrstne dejavnosti, ki bi jih izvajali na pobudo občin in krajevnih skupnosti. Neprofitna družbena zadruga Reset, ki ima v koncesiji središče, bo zagotavljala daljše odprtje prostorov. Ti bodo po novem odprti tudi od 14.30 do 17. ure. S tem delovnim časom želijo biti na voljo širši krajevni skupnosti, ki se bo na socialne delavce lahko obrnila tudi po nasvete v zvezi z izobraževanjem, službo in zdravjem. Za obnovitvena dela centra so namenili 25 tisoč evrov bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29 . januarja 2015 1 3 gorica - V Kulturnem domu dan spomina na žrtve taborišč Grozote »za domačim dvoriščem« Goriški Kinoatelje je priredil v sodelovanju s Kulturnim domom in založbo Sophia tematsko srečanje ob dnevu spomina na tiste deset tisoče ljudi, ki so jih med drugo svetovno vojno zasedbe-ne vojske zajele in odpeljale v koncentracijska taborišča. Za razliko od resnično številnih dogodkov, ki potekajo te dni in se nanašajo izključno na taborišča v Nemčiji, v zvezi s katerimi se govori izključno o usodi Judov, sta na večeru, ki se ga je udeležilo sto petdeset poslušalcev in gledalcev, potekala pogovor in razprava o koncentracijskih taboriščih, ki jih je upravljala italijanska vojska na svojem in tudi okupiranem ozemlju. Torej spomin na mučenja, lakoto, ponižanja, deportacije in umiranje ter hkrati opomin, da se je vse to dogajalo tudi na Apeninskem polotoku, v Slovenskem primorju (npr. na bližnji Kostanjevici) in Dalmaciji. V imenu prirediteljev je Aleš Dok-torič vodil pogovor s petimi gosti in hkrati izvedenci za različna področja zanimanja. Po potrebi jih je tudi prevajal. Tanja Velagic je v vlogi odgovorne urednice revije Borec predstavila zadnjo številko, ki je tematsko posvečena predvsem arhivu spomina na slovenske in hrvaške civiliste v taboriščih ob vzhodni italijanski meji, tako tekoč »za domačim dvoriščem«. Ni samo nemški narod neprizadeto mirno živel ob odmevnih nacističnih taboriščih, enako se je dogajalo v Trevisu, Viscu, Gonarsu, Fossalonu, Zdravščinah... Posebna odlika 703. - 705. številke revije je priloga v obliki zgoščenke z naslovom Onstran žice. Gre za dokumentarno umetniški film, ki ga je režiral Predavateljem (desno) je v goriškem Kulturnem domu prisluhnila številna publika bumbaca in leta 2012 prvič predstavil Dorino Mi-nigutti. Ogled filma, ki je sledil pogovornemu delu, je kot zgodovinar nadgradil Boris Gombač. Pred desetimi leti je bila prvič na ogled razstava z naslovom Ko je umrl moj oče. V polnem teku je bila operacija, ki je črnila Slovenijo in Hrvaško zaradi dogajanj ob koncu druge svetovne vojne, zlasti v zvezi s kraškimi brezni. Evropske politične elite so po padcu Berlinskega zidu odločile, da je treba zabrisati vse, kar je dišalo po socializmu, in so ga morale zaradi tega postaviti na zatožno klop. Polovične informacije o vojni je bilo potrebno dopolniti s tistim, kar postavlja na laž geslo »italiani brava gente«. Arhivarka Metka Gombač je povedala, koliko gradiva o drugi svetovni vojni hranijo v Ljubljani. Imajo ga na po- licah v dolžini 700 do 800 metrov. Gre za najbogatejše gradivo v Evropi, razdeljeno pa je na štiri dele: gradivo partizanskega gibanja, nemške vojske, italijanske vojske in kolaboracije. Izvor je že v medvojnem Znanstvenem inštitutu OF v Črnomlju. V zadnjem obdobju se posveča veliko pozornost listinam, ki se tičejo žensk in otrok. Izdali pa so tudi 80.000 spričeval osebam, ki so želele uveljaviti pravico do vojne odškodnine. Umetniška zgodovinarka Paola Bristot je predstavila raziskavo o risbah Nikolaja Pirnata, ki jih je ustvarjal med bivanjem za žico v Gonarsu. Deset let že išče in zbira likovne stvaritve taboriščnikov. Dokopala se je tudi do zbirke taboriščnega zdravnika Cordara. On je nudil papir, nato pa je skice, akvarele, portrete in ostalo hranil v ambulanti. Relativna svobodna in ustvarjalna uporaba časa se je nehala, ko je skupina taboriščnikov uspela zbežati iz Gonarsa, kar je v obliki romana opisano v romanu Teleskop. Nekaj Pirnatovih risb je objavljenih v reviji Borec. Miniguttijev film traja poldrugo uro. V njem se prepletajo arhivski trenutki in živa pričevanja tistih oseb, ki so kot otroci takoj po vojni risali taboriščne vsebine, da bi s pomočjo psihologov preraščali vojne travme, med snemanjem pa so kot starostniki in starostnice črpali iz spomina požige, streljanja, izgon in zlasti bivanje za žico. Najbolj pretresljivi so opisi umiranja kakšnega od staršev ali malih vrstnikov, ki so dobesedno shirali od stradanja ali jih je ugonobila griža -tudi krvava. Vredna dopolnitev odmevnega dokumentarca Fascist Legacy. (a.r.) ronke - Srečanje o tovarni Detroit Usoda delavcev ostaja neznanka Včerajšnje srečanje med Deželo FJK in predstavniki sindikata FIOM CGIL ni pomirilo zaposlenih v tovarni Detroit Refrigeration v Ronkah. Usoda dalavcev še naprej ostaja zelo negotova, na včerajšnjem sestanku z deželnimi politiki pa sindikalista Thomas Casotto in Paolo Li-va nista dosegla nobenega napredka. Še več, očitala sta politikom, da niso pokazali prave politične volje za organizacijo srečanja, na katerem bi se pogovorili o krizi tovarne. Sindikalista sta na včerajšnjem srečanju opozorila, da se je gospodarske kriza začela leta 2008 in ne lani, zato ni nobenega opravičila za neizpeljani poskus reševanja delavnih mest. Opozorila sta tudi, da reforma dela oz. tako imenovani jobs act še otežuje položaj delavcev, ki po novem bojda ne bodo imeli pravice do dopolnilne blagajne. Če se bo to uresničilo, bodo 22. maja v program mobilnosti vključeni vsi delavci ronške tovarne Detroit Refrigeration. »Pa še program mobilnosti je zelo negotov, glede na to, da je zelo malo upanja, da bi se lahko zanesli na novega podjetnika, in glede na to, da niso predvideli nobene izobraževalne prekvalifikacije za 98 delavcev, ki so v preteklih dneh začeli s popisovanjem opreme in materiala, ki je še v skladiščih«, sta včeraj poudarjala Casot-to in Liva. Heroin tudi v laseh Policija je pridržala 49-letnega moškega s stalnim bivališčem v Tržiču, ki je osumljen prometa s prepovedanimi drogami. Starega znanca so policisti mobilnega oddelka in poveljstva goriške kvesture zaradi sumljivega obnašanja ustavili v Tržiču. Pri pregledu so odkrili 12 majhnih paketov, v katerih je bil heroin. Skupno naj bi bilo v paketih, ki jih je osumljenec imel v nogavicah in v laseh (imel je dolge dredlocke), 7 gramov heroina. Pri 49-letniku so nato opravili hišno preiskavo s posebnimi psi finančne straže in našli še manjšo količino hašiša in mari-huane in zasegli štiri precizne tehtnice in koščke enako odrezanega najlona, v ka- terega naj bi moški zavijal heroin za svoje stranke. Najdeno blago je bilo zadosten razlog za takojšen odvzem prostosti. Nekaj dni prej pa so policisti v Tržiču zasegli pet gramov heroina 42-letni ženski, ki je mamilo skrila v usta. Zaradi kaznivega dejanja so osumljenko privedli pred sodnika. gorica - Dejavnosti Mladinskega doma Za njimi je pestro polletje Ob učenju tudi filmi, delavnica in ekskurzija - Najbolj so se zabavali v Žabnicah Gojenci Mladinskega doma med igro V Mladinskem domu so se v prvih štirih mesecih šolskega leta, ki se že preveša v drugo polovico, imeli zelo prijetno. Sedemnajst gojencev je v spremstvu vzgojiteljic Tanje in Nataše ter pomočnikov Nine, An-drejke, Mateja in Jasne pridno delalo, njihove popoldneve pa so obogatile tudi druge dejavnosti in obiski. Vsakodnevno rutino so popestrili z že tradicionalnim mesečnim srečanjem ob filmu, novembra pa so se odpravili na obisk frančiškanskega samostana v Novi Gorici. Prijazna turistična vodička jim je razkazala cerkev, knjižnico in grobnico Burbo-nov ter jim razkrila marsikaj. »Mini« ekskurzija se je tako izkazala za bolj zanimivo, kot so gojenci sprva pričakovali. Osebju in otrokom, ki obiskujejo Mladinski dom, je zelo pri srcu tudi božični čas. Že v začetku decembra jih je razveselil sveti Miklavž, ki jim je prinesel veliko novih družabnih iger, vsakemu pa še nekaj sladkega za pod zob, v decembrskih dneh pa so se udeležili tudi božične delavnice, kjer je vsakdo lahko izdelal svetilko in voščilnico, s katero je lepe želje ponesel tudi domov. Sredi decembra se je na Goriškem mudil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Ustavil se je tudi v Mladinskem domu, kjer so bili njegovega obiska zelo veseli. Vrhunec decembra pa je bilo zi-movanje. Skupina dvanajstih otrok in treh spremljevalcev je tri dni preži- vela v koči svetega Jožefa v Žabnicah. Narava jih je razveselila z izdatno količino snega, tako da so lahko opazovali lepote zasnežene pokrajine, se kepali, igrali različne igre v snegu, se skrivali in se seveda pri vsem tem izredno zabavali. Pred odhodom domov so se ustavili še na drsališču v Tablji in uživali tudi v tej obliki zimske rekreacije. Tudi božični prazniki, ki jih gojenci vsako leto nestrpno pričakujejo, so že minili. Zdaj jih spet čaka aktivno delo: kmalu bo konec prvega polletja in truditi se je treba za doseganje čim boljših rezultatov. Med počitnicami so si napolnili »baterije« z novo energijo, ki jim bo zdaj pomagala pri novih šolskih podvigih. (ta) 1 4 Četrtek, 29. januarja 2015 GORIŠKI PROSTOR / gornje cerovo - Vaščane razdelila bazna postaja Signal bi imeli, a ne nad glavo Namera Telekoma Slovenije, da na zvonik cerkve v Gornjem Cerovem v Goriških Brdih postavi bazno postajo, je razdelila vaščane. Del njih, predvsem so to tisti, ki živijo sredi strnjenega naselja v neposredni bližini cerkve, takemu posegu nasprotuje, ker menijo, da sevanje iz take naprave ogroža zdravje ljudi, del pa se z njim strinja, saj je signal mobilne telefonije v tistem delu Brd zelo slab. Nasprotniki bazne postaje so zbrali 70 podpisov in peticijo poslali na vladni vrh, pa tudi varuhinji človekovih pravic. Za oddajnik pa se je po drugi strani s podpisi opredelilo 160 vaščanov. »Smo proti postavitvi bazne postaje v središču vasi, na zvoniku, nismo pa proti signalu. V okolici je cel kup gričev, kamorkoli drugam bi lahko postavili anteno. Tako bomo zadovoljni vsi skupaj,« je za Primorski dnevnik povedal Davorin Koršič, predsednik iniciativnega odbora v Cerovem. Skupaj s somišljeniki opozarja tudi na to, da bo bazna postaja na vrhu cerkvenega stolpa pomenila uničevanje kulturne dediščine. »Skrbijo nas škodljivi vplivi sevanja bazne postaje. Dolgoročni vplivi niso še znani, vsi izračuni, ki so bili narejeni, upoštevajo kratkotrajne vplive. Študije neodvisnih znanstvenikov pričajo o tem, da ima to škodljive vplive na zdravje, povečana je možnost raka, glavobolov, tisti, ki živijo v neposredni bližini lahko imajo težave s koncentracijo ...« našteva domačinka Majda Jakin, ki ji ne gre v račun tudi to, da so zavoljo nočnih žuželk v okolici cerkve postavljena celo prilagojena svetila, zdravje ljudi pa očitno nima tolikšne teže, se sprašuje z drugimi domačini iz neposredne okolice cerkve, kjer se nahaja okrog 30 hiš. Koršič je še povedal, da so se s Telekomom že pred nekaj leti začeli pogovarjati o postavitvi bazne postaje: »Kot tedanji predsednik vaške skupnosti sem jim sam pokazal najboljšo lokacijo za oddajnik, ki je od prvih hiš oddaljena vsaj 200 metrov. Tam ne bi motila nikogar, signal pa bi pokril tudi trenutne sive lise.« Briška občina je skupaj z vaško skupnostjo Ce-rovo na račun postavitve omenjene bazne postaje sklicala dva sestanka z vaščani. Že po prvem se je 70 domačinov iz najožje okolice cerkve opredelilo proti bazni postaji, po drugem pa 160 za postavitev. Direktor občinske uprave Občine Brda, Andrej Markočič poudarja, da med naloge občine ne sodi skrb za mobilni signal in dostop do širokopasovnih storitev. »Vendar vemo, da v današnjih časih ljudje to storitev potrebujejo in zato si želimo, da jo ima- pravi Markočič in pojasnjuje, da so zato v prvih dveh primerih objekta uresničili na podlagi sklepa občinskega sveta, ki jim je nalagal, da s projektom nadaljujejo, ne glede na nasprotovanje bližnjih sosedov. Že leta 2009je občina nakazala, da tretjo bazno postajo potrebujejo tudi na območju Cerove-ga, da bo pokrit tudi ta del Brd. »Cerkveni svet župnije Cerovo je k temu dal pozitivno soglasje, Telekom pa je pridobil še kultur-no-varstveno soglasje in študije, da to ne bo negativno vplivalo na ljudi,« dodaja Mar-kočič, ki mu dvoličnost podpisnikov peticije proti bazni postaji, kot pravi, ne gre v Nekateri domačini nasprotujejo postavitvi bazne postaje na zvonik cerkve sredi vasi km jo. Zato smo tudi peljali ta projekt in postavili novo bazno postajo na Dobrovem in v Me-dani. Tudi tam je bilo nasprotovanje ljudi. Vsak takšen objekt ima soseda in po navadi sosedje takim investicijam nasprotujejo,« račun. Na eni strani so podpise naslovili na vladni vrh in pristojne inštitucije, po drugi strani pa tem istim, ki so izdali soglasja za postavitev baze v cerkvenem zvoniku, ne verjamejo, poudarja Markočič. (km) nova gorica - 20. mednarodni turnir Rekordna udeležba igralcev in šahovskih velemojstrov V petek bo v konferenčni dvorani Perle odprl vrata Hit Open 2015 »Prav na okroglo obletnico turnirja bomo, kot kaže, porušili rekord v številu igralcev,« se več kot 130 prijavljenih ša-histov iz enajstih držav veseli Stojan Karer, predsednik šahovskega kluba Nova Stojan Karer km Gorica. V petek bo v konferenčni dvorani novogoriške Perle ob 16.30 vrata odprl 20. mednarodni šahovski turnir Hit Open 2015, ki je letos privabil kar deset velemojstrov. Gre tudi za edini slovenski odprti šahovski turnir, ki neprekinjeno poteka že dvajseto leto. Dogodek že tradicionalno prireja omenjeni domači šahovski klub, v sodelovanju s Slovensko šahovsko zvezo, tudi letos ga gosti novogoriška družba Hit. Ne gre pa le za eno najuglednejših šahovskih prireditev v Sloveniji, turnir je uvrščen tudi v koledar dogodkov mednarodne šahovske zveze (FIDE). Številčno bodo najbolj prisotni prav slovenski igralci, samo iz domačega novogoriškega šahovskega kluba bo na A in B turnirju igralo blizu 30 šahistov. Udeleženci sicer prihajajo iz 11 različnih držav, med prijavljenimi pa so tudi velemojstri iz Hrvaške, Srbije, Belorusije, Črne gore, Madžarske in prvič doslej tudi iz svetovne šahovske velesile Indije. Na turnir se je mogoče vpisati vse do petka do 15.30, skupni nagradni sklad turnirja pa je letos ocenjen na 6.000 evrov. Med prijavljenimi igralci je tudi nekaj imen svetovnega in slovenskega šaha, kot so Zdenko Kožul, Robert Markuš, Aleksander Beljavski . Igra bo potekala v devetih krogih, po švicarskem sistemu (90 minut + 30 sekund na potezo), v dveh vzporednih turnirjih. Na turnirju A se bodo pomerili igralci z ratingom višjim od 1.600 točk, med njimi tudi slovenska šahistka Laura Unuk, ki je v letu 2014 postala tudi svetovna mladinska prvakinja, Hit Open 2015 hkrati velja tudi kot kvalifikacijski turnir za slovensko državno prvenstvo šahistk. Tudi mesto glavnega sodnika letos pripada ženski, in sicer domači ša-histki Ani Srebrnič. Posebno pozornost organizatorji tudi tokrat posvečajo mladim, in sicer z organizacijo B turnirja, kjer se bodo lahko igrali mlajši od 15. let, z ratingom nižjim od 1.600 točk. »Turnir smo pričeli organizirati s ciljem, da populariziramo šah v našem okolju in hkrati ponudimo priložnost mladim šahistom, da se kalijo na resnih turnirjih z mednarodno konkurenco. Že dvajseta izvedba turnirja Hit Open, dober mednarodni odziv igralcev in rezultati naših tekmovalcev pa potrjujejo vsa naša prizadevanja in nas spodbujajo, da z volonterskim delom poslanstvo kluba še naprej izpolnjujemo. Še posebej smo veseli, da so se na tem turnirju kalili trije naši velemojstri, ki smo jih vzgojili v našem klubu: Ano Srebrnič, Jureta Bo-riška in Ano Krivec,« je na uspeh turnirja in kluba ponosen Stojan Karer. Še posebej ga veseli tudi, da se je turnir »prijel« tudi v svetu. Turnir bo trajal skoraj teden dni. Tisti, ki v prihodnjih turnirskih dneh ne bodo uspeli obiskati Nove Gorice in Perle, si bodo igro na desetih prvih šahovnicah lahko ogledali tudi v neposrednem prenosu na spletni strani Šahovske zveze Slovenije. V času turnirja se bo v sredo, 4. februarja ob 18. uri, odvila tudi okrogla miza na temo Šah - možganski razvoj in kreativnost. Dogodek bo potekal v kavarni Cafe Gallus v no-vogoriškem kulturnem domu. (km) gorica - Vrača se eStoriabus Z avtobusom po sledeh prve svetovne vojne Za ljubitelje zgodovine naših krajev bo tudi letos skrbel projekt eStoriabus, ki bo doživel že osmo izdajo. Zgodovinsko-turistični avtobus nas bo peljal po sledeh prve svetovne vojne, vodja projekta, kulturno združenje eStoria, pa obljublja poseben program tudi za šolarje različnih šol. Naj povemo, da je v zadnjih letih ta projekt zelo uspešno nagovarjal tako mlade kot tudi starejše, tako lokalne prebivalce kot tudi tuje obiskovalce, vsem udeležencem pa je na zelo privlačen način približal zgodovinsko in kulturno dediščino naših krajev. Združenje eStoria bo pobudo izpeljalo v okviru projekta Kras 2014+, za katerega skrbi Pokrajina Gorica, predvideni pa so zgodovinski itinerariji, s katerimi bomo lahko spoznali največje bitke v naših krajih. Prvo potovanje v preteklost bo na programu to soboto, ko bodo udeleženci izleta pod vodstvom strokovno usposobljenih vodičev spoznali zgodovino tematskega parka vzpetine Monte Sei Busi (kota 118), kjer so ostanki jarkov, in tematskega parka v Tržiču. Zadnjo februarsko soboto je predvidena ekskurzija v Martinščino in na Debelo grižo kjer si bo mogoče ogledati avstrijske in italijanske bojne jarke in položaje topništva. Poučni izlet se bo zaključil na Bre-stovcu. 18. aprila bodo organizatorji ponudili predstavitev prve svetovne vojne z literarnega zornega kota. Potniki zgodo-vinsko-turističnega avtobusa bodo obiskali zasebni muzej Spomini na Veliko vojno, ta- Pred vkrcanjem na eStoriabus bumbaca ko imenovano osamljeno drevo in park Un-garetti v Martinščini. Pester program je predviden tudi za mesec maj, ko bodo v okviru XI. Mednarodnega festivala zgodovine Gorice organizirali tri turistične poti; 22. maja Banšči-ce, 23. maja Kobarid in 24. maja pogorje Kolovrata in Matajurja. Konec maja, in sicer 28. maja, bo na programu še ekskurzija za šolarje, ki bodo imeli priložnost obiskati spominski park miru Sabotin, Soško fronto in ostanke prve svetovne vojne v Gorici. Šolarji bodo šli tudi do obeležja v Re-dipulji in v Martinščino. Za podrobnejše informacije in rezervacije je treba poklicati tel. številko 0481539210 (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro) ali poslati elektronsko pošto na naslov eventi@leg.it. nova gorica - Dobrodelni koncert za invalidno mladino Glasba in človekoljubje Večer je priredil solkanski Rotary klub v sodelovanju s SNG, Glasbenim društvom NOVA in istoimenskim orkestrom Solkanski Rotary klub je v sodelovanju z SNG Nova Gorica, Glasbenim društvom NOVA in istoimenskim orkestrom priredil dobrodelni koncert v dobro invalidne mladine, ki se zdravi v Stari gori. Pobuda je potekala v petek zvečer v novogoriškem gledališču, ki je bilo skoraj povsem zasedeno. Poleg navedenega orkestra pod vodstvom Damijana Valentinuzzija so v sporedu sodelovali Mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, ki ga vodi David Bandelj, ter pevci lahke a ne ležerne glasbe Tulio Furlanič, Janez Bončina Benč in Mitja Jerkič. Uradni pozdrav je dobrotnikom v dvorani prinesel predsednik solkanskega kluba - v katerem je včlanjenih tudi nekaj predmejskih občanov - Egon Forna-zarič. Omenil je nekajletno prakso, ki ji Rotary sledi, da bi spodbujal človekoljubna dejanja; zahvalil se je prisotnim za prispevke in se diskretno priporočil za enako občutljivost tudi v prihodnosti. Mladinski pevski zbor Emil Komel je zapel pesmi Jaz bi rad cigajnar bil v priredbi Tadeje Vulc ter Fejsbuk Mojce Prus, ki ju je pospremil s telesnimi gibi. Napovedovalka in povezovalka Metka je publiko informirala o nastanku ter odmevni nagradi, ki jo je zbor prejel v Zagorju ob Savi. Tulio Fornazarič proslavlja letos petdesetletnico pevske kariere. Na koncertu je oživel ameriško in svetovno legendo Franka Sinatro s tremi pesmimi Mladinski pevski zbor Emil Komel v Novi Gorici in dodal živahen Divji ples. Janez Bončina Benč je poleg pevca tudi igralec, kajti svoje podajanje spremlja z obvladanjem odra, stiki s člani orkestra v sozvočju z dirigentom in z napovedovalko, ni pa bilo mogoče v delu dvorane slediti vsem njegovim vmesnim besednim igram. Velik del dvorane je sledil njegovemu vabilu in se zvočno vključil v dogajanje. Mitja Jerkič je med ostalim oboževalec Elvisa Presleya, ne da bi ga pretirano in moteče posnemal. Poslušalcem in gledalcem je ponudil nekaj Elvisovih pevskih poustvarjanj. Opažanje: v dvorani so udeleženci in zlasti udeleženke odsevali urejenost in okus oblačil, kot naj bi se spodobilo za elitno dobrodelno prireditev, na odru so trije pevci zastopali casual oblačenje, do- sledno v jeansih, a bili so tako samoumevno naravni, da je bilo težko zaznati protislovje. Pazljivemu opazovalcu ni ušlo, da na dobrodelnem koncertu za invalidno mladino ni bilo invalidov. En sam voziček je sameval ob desni steni, izjema, ki je potrjevala pravilo. Novogoriško gledališče sicer ne premore niti enega ali dveh prostorov za invalidne vozičke in spremljevalce, kaj šele, da bi bil dostop s parkirišča domiselno speljan. Razumeti je, da so ga naknadno skrpucali in to stanje traja že leta. Od parkirišča namenjenega invalidom do vhoda v dvorano je okrog 200 metrov na prostem (kaj pa dež ali burja?), čemur sledi krajši labirint skozi nekaj stranskih vrat. Brez vodenega spremstva se noben invalid ne dokoplje do dvorane. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. januarja 2015 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMJANU ALLA STAZIONE, Ul. Garibaldi 3, tel. 0481-476988. ~M Gledališče Čestitke ORNELLA slavi danes 60. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in energije, ti želi vsa tvoja družina, posebno Luka. U Kino »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 31. januarja, »Ubaldo, piccolo cavaliere sfortunato«, Teartico-lo Theater mit Figuren (Klotten -Nemčija); 7. februarja »Il cielo degli orsi«, Teatro Gioco Vita (iz opere Dol-fa Verroena in Wolfa Erlbrucha). Informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v nedeljo, 1. februarja, v gledališču San Nico lo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Trieste ciama... Batman & Robin ri-spondi...«, nastopa gledališka skupina Tuttofabroduei iz Trsta; 8. februarja v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Il Sena-tore Volpe«, nastopa gledališka skupina Ex Allievi del Toti iz Trsta. Več na www.teatroarmonia.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 048133288). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: v nedeljo, 1. februarja, musical »Aggiungi un posto a tavola«; 6. februarja »Il mondo non mi deve nul-la« režiser Massimo Carlotto. Pred-prodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo iz niza festivala furlanskega komičnega gledališča »Teatri Comic Furlan« v organizaciji združenja Terzo teatro« iz Gorice: v soboto, 31. januarja, ob 20.45 »Sespis«, nastopa videmsko združenje Clar di Lune; vstop le z vabili, ki jih lahko zainteresirani dvignejo v knjigarni Antonini na Korzu Italia v Gorici ali v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 29. januarja, ob 20.45 av-diodrama »E Johnny prese il fucile«, nastopajo Marco Baliani, Roberto Recchia, Deborah Morese. V petek, 30. januarja, ob 20.45 iz niza »'900&oltre« koncert skupine Selmer Saxharmonic; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatro-monfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v petek, 30. januarja, ob 20. uri »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Matei Visniec); informacije na blagajna.sng@siol.net ali 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Notte al museo 3 - il segreto del Faraone«. Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »La teoria del tutto«. Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.10 »Il nome del figlio«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.15 »Andrea Chenier: opera della Royal Opera House di Londra«. Dvorana 2: 17.00, 19.45, 22.10 »Un-broken«. Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Turner«. Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Not-te al museo 3 - il segreto del Faraone«. Dvorana 5: 17.00, 20.10, 22.10 »Il nome del figlio«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Dvojina«. il Razstave V KROMBERKU: v gradu je v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica na ogled razstava o prvi svetovni vojni z naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Vodeni ogledi (za skupine) potekajo med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611; do konca marca. V ŠEMPETRU: na dvorcu Coronini je na ogled stalna razstava o šempetrski rodbini Coronini von Cronberg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta; do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov asso-ciazionenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Preko-morci«; do 30. januarja ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bosta do 30. januarja na ogled razstava fotografij v organizaciji KS Čepovan »Čepovan med 1. svetovno vojno«, ki so jo pripravili Rado Bolčina, Lojze Horjak in Mara Bolčina, ter razstava »Makete vojaških letal nad SFRJ in Slovenijo v letih med 1935 in 2005« Gorana Gorjupa. Več na www.ng.sik.si. V NOVI GORICI: v Mestni galeriji na Trgu Edvarda Kardelja 5 je na ogled sedma bienalna razstava »Pogled 7. Pogled na slovensko likovno umetnost doma in v zamejstvu: Popolnoma sveže«; do 30. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00-12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na ogled razstave, posvečene 100. obletnici rojstva Rafaela Nemca, v gradu Kromberk z naslovom »Rafael Nemec: osnutki, študije in kasnejša dela« in v Coroninijevem dvorcu v Šempetru z naslovom »Rafael Nemec: zgodnja dela«. Razstavi bosta na ogled do konca januarja. V GORICI: v državnem arhivu v Ul. Ospitale 2 je na ogled razstava del arhitekta Antona Laščaka; do sobote, 31. januarja. Ob sredah 8.00-16.30 ob torkih, četrtkih in petkih 8.00-14.00; vstop prost. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji (Prešernova ulica 3) je na ogled štu-dijsko-dokumentarna razstava »Pilon v prvi svetovni vojni. Risbe, akvareli, ilustracije«; do 1. februarja ob ponedeljkih 8.00-16.00, od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00; informacije po tel. 386-53689177, več na www.venopilon.com. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. La collezione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia«; v nedeljo, 1. februarja, ob 16.00 bo voden ogled razstave. Urnik: do 15. marca ob torkih, sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.galleria-spazzapan.it. V GORICI v baru Qubik, na Korzu Verdi 53, bo od 4. do 24. februarja, na ogled razstava Ernesta Paulina »Po-vratek Zarathustre - med naravo in kulturo«. V GORICI: v studiu Faganel, Drevored XXIV Maja 15/C, je do 7. februarja na ogled razstava Maria Di Ioria »La for-za del non colore«. Urnik: od torka do petka 9.30-13.00 in 16.00-19.30 ob sobotah 10.00-13.00 in 16.00-19.30. Informacije po tel. 0481-81186, in-fo@studiofaganel.com. V GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarja Vojka Gašperuta - Gašpeja iz Kopra. Umetnik, ki je član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, sodi med najboljšimi tovrstnimi slikarji na svetu. Do 14. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. ~M Koncerti do obiskovali 1. letnik vrtca danes, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu v Špetru. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00. M Izleti V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Ilji-ča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445, info@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 30. januarja, ob 20.45 bo nastopil trio Fra-tres; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 2. februarja ob 20.15 koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 9. februarja ob 20.15 ponovitev jubilejnega koncerta ob 50-letnici zborovod-stva Jožice Golob; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si). H Šolske vesti VRTEC ČRIČEK iz Doberdoba sporoča, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Zorzut v Bračanu danes, 29. januarja, ob 17. uri. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fa-biani, danes, 29. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU obvešča, da bo informativno srečanje za starše otrok, ki bo- SPDG prireja zimski vzpon na Blegoš (1562 m) v soboto, 7. februarja. Izlet je primeren za planince z dobro kon-dicijo. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu. Informacije in prijave: andrej@spdg.eu ali 320-1423712. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet za dan žena v soboto, 7. marca. Na programu: Ljubljana, Volčji potok (Arboretum) in po kosilu Škofja Loka; odhod avtobusa: Jamlje 7.30, Doberdob 7.40, Selce (picerija Al gambero) 7.45, Štivan 7.50, Fernetiči; informacije po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), Miloš (tel. 380-4203829). Vpisnine do vključno 20. februarja. KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 14. marca, na izlet v Vi-cenzo z vodenim ogledom razstave svetovnih razsežnosti »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in vodenim ogledom Olimpijskega gledališča, ki spada v sam vrh ustvarjanja slovitega arhitekta Palladija. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (Trst). Tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. Prireditve V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 29. januarja, ob 18. uri predstavitev zbornika »Slovenski judje: zgodovina in holokavst«; več na www.ng.sik.si. KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja proslavo ob dnevu slovenske kulture v petek, 30. januarja, ob 20. uri v večnamenskem centru Danica. Program prireditve z naslovom »Oj, ta soldaški boben« bo oblikoval ženski pevski zbor Danica, pod taktirko Jane Drassich. Učenci domače osnovne šole se bodo predstavili z zgodbo o vojni in miru. Raziskovalec krajevne preteklosti Mitja Juren bo predaval o krajih na Vrhu, ki jih je prizadela prva svetovna vojna. Večer bo tudi priložnost za poravnavo društvene članarine. V VRTOJBI: v Mladinskem centru bo v soboto, 31. januarja, ob 20. uri kabaretna predstava »140 let v Štandrežu«. Za ostale informacije in rezervacije po tel. št. 041-308256. V KULTURNEM DOMU V GORICI: v Ul. Brass 20 bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri Srečanje z avtorji. Zanimiva predstavitev zbornika, ki sta ga pripravila Claudio H. Martelli in Walter Chiereghin »Dizionario degli au-tori di Trieste, dell'Isontino, dell'Istria e della Dalmazia« (Hammerle - 2014). Uvodno misel bodo ob tej priložnosti podali Giuseppe O. Longo, Fulvio Se-nardi in Tatjana Rojc. V NOVI GORICI v gradu Kromberg: bo 3. februarja ob 20. uri Muzejski torkov večer. Letošnji izbor ponuja že tradicionalni Koledar Goriške Mohorjeve družbe knjigo »Iztrgani spomini« Draga Štoke ter veren prepis lastnoročnega izvirnika, »Črniško kroniko - Frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno« msgr. Alojzija Novaka. O knjigi bosta ob predstavniku založbe spregovorila urednika, zgodovinarja mag. Renato Podbersič ml. in Drago Sedmak, kustos Goriškega muzeja. V GORICI, v Kulturnem domu v Ul. Brass, bo 4. in 11. februarja filmski niz MontiFilm, v organizaciji planinskega društva CAI in kulturnega zdru- ženja Monte Analogo iz Trsta. V sredo, 4. februarja, ob 17.30 na sporedu filma »Cerro Torre - A Snowball/s Chance in Hell«; ob 21.00 »Janapar: Love on a Bike«. 11. februarja, ob 17.30 film »The Cave Connection« in ob 21.00 »Into the Mind«. PRAZNOVANJE SV. VALENTINA V ŠTMAVRU: tradicionalno praznovanje se bo pričelo s pustnim pridihom v soboto, 7. februarja, ob 17. uri na sedežu domačega društva s predstavitvijo letošnjega kraškega pusta, sledil bo kulturno-zabavni program in ples s triom Express pod ogrevanim šotorom. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 11.15 maša v domači cerkvi. Ponujali bodo odlično hrano na žaru in slastne tipične domače štruklje. Prireja kulturno društvo Sabotin. AŠKD KREMENJAK prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu v Jam-ljah. Ob tej priložnosti bo nastopila gledališka skupine KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu s predstavo »Če-špe na figi«. □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da bo ves teden in do preklica zaradi bolezni okrnjeno delovanje ana-grafskega urada; zagotovljene bodo nujne storitve. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30. ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu. Prvo od 18 srečanj bo 9. februarja; vpisovanje in informacije na mar-kovicdaniela@yahoo.com. V GORICI: v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž bo danes, 29. januarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami. Gost večera bo Tone Rode, sin slovenskih povojnih emigrantov, oče petih otrok, poet in bivši generalni direktor podjetja Innovapack mednarodne skupine HZ Group, od leta 2009 prvi direktor podjetja Družine d.o.o., ki ni duhovnik. Večer, v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič, bo vodil časnikar Andrej Černic. V GORICI v bivši konjušnici palače Co-ronini Cronberg: se bo 9. februarja začela gledališka ustvarjalna delavnica, ki jo prireja Walter Mramor. Informativno srečanje bo v četrtek, 5. februarja, ob 19. uri. Za ostale informacije in prijave v Gorici, Ul. Car-ducci 71, na uradu ArtistiAssociati, tel. št: 0481-532317 ali info@arti-stiassociatigorizia.it. DRUŠTVO KARNIVAL prireja tridnevno pustovanje v Sovodnjah. V petek, 13. februarja, ob 21. uri bo nastopila skupina Studio 80; v soboto, 14. februarja, pa skupina Alta tensione. V nedeljo, 15. februarja, ob 14. uri bo 18. pustna povorka. Sledil bo ples s skupino Happy Day. 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE v bližini šolskega centra v Gorici, z balkonom in lepim razgledom, prodam; informacije po tel. 333-9950610. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Giuseppe Ca-pito (iz splošne bolnišnice) v cerkvi v Stražcah in na glavnem pokopališču; 12.15, Milena Savelli vd. Furlan v cerkvi glavnega pokopališča in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Arnaldo Maggio (iz kapele bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču; 12.15, Anita Pavazzi (iz kapele bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 29. januarja 2015 RADIO IN TV SPORED RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Klepelutke 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Lynx koncert: Capella Sa-varia, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Un passio dal cielo 23.25 Aktualno: Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Nan.: Zio Gianni 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta RAI3 RAI4 21.15 Film: The Millionaire (dram., '08, i. D. Patel) 23.20 Movie.Mag 23.50 Film: Fog (horor) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 18.30 Nad.: La signora in rosa 13.00 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.35 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Hannah Arendt (biogr., '12) 23.15 Serija: The Newsroom Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 18.25 Novice 20.10 Nad.: Un medico in fa-miglia 21.10 Nad.: Una donna tre vite - Angela 23.00 Acchiappo i sogni 23.35 Serija: Sulle tracce del crimine _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Walker Texas Ranger - Pericolo nell'ombra (vestern) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Film: Notting Hill (rom., '99, i. H. Grant, J. Roberts) 23.50 Film: Match Point (dram., '05, i. S. Johansson) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pome-riggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza CIELO / 11.45 15.30 La vita segreta di una teenager americana 12.2517.55 Xena 13.2018.40 Andromeda 14.05 20.10 Star Trek Enterprise 14.50 Greek 16.15 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.25 Stargate Atlantis 21.10 Teen Wolf 21.50 Supernatural 22.30 Film: Starship Troopers - Fanteria dello spazio (zf) _RAI5_ 14.15 1000 giorni per il pianeta Terra 15.00 Capolavori della natura 15.50 La liberta di Bernini 16.45 Tutti i segreti di un'opera d'ar-te 17.35 0.00 Novice 17.40 20.00 Memo -L'agenda culturale 18.101 tesori dell'archi-tettura 19.00 Gli impressionisti 21.15 Pe-truska 22.05 La danza di Virgilio Sieni 23.15 David Letterman Show RAI MOVIE 14.15 Film: Il giorno dello sciacallo (spio.) 16.45 Film: Phoebe in Wonderland (dram.) 18.25 Novice 18.30 Film: The Young Black Stallion (pust.) 19.30 Film: Le braghe del padrone (kom., It., '78) 12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia All Stars 14.45 Novice 16.00 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 17.45 Brother vs. Brother 18.45 Cuci-ne da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Flight (triler, '12, i. D. Washington) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: N.C.I.S. -New York 21.10 Le Iene Show _IRIS_ 13.15 Film: La poliziotta a New York (kom.) 15.05 Film: Corbari (voj.) 17.00 Film: Nini Tirabuscio, la donna che invento la mossa (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Senza destino - Fateless (dram., '05) 23.35 Film: Noi due senza domani (dram., '73) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Volitve 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00 I menu di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 17.00 21.10 SOS Tata 0.10 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.05 Dodici minuti con Cristina 12.45 Rotocalco Adn-kronos 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Un anno di cronaca e sport 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Trieste piace 20.00 Happy Hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 12.55 17.45 Jamie - Menu in 15 minuti 14.50 18.45 Il cuoco vagabondo 15.50 Lo sportivo vagabondo 16.50 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain -Senza prenotazione 21.00 Nad.: World Wars - Il mondo in guerra 22.00 Dok. film: Oliver Stone - USA, la storia mai raccon-tata 23.10 Dok.: Cane e padrone 21.10 Film: Nine Lives (dram., '05, r. R. Garcia) 23.00 Dok.: Boobs - La ricerca del-la perfezione _DMAX_ 12.35 Liquidator 13.25 Container Wars 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Chi ti ha dato la patente? 16.00 Top Gear USA 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 20.20 Ri-mozione forzata 22.55 Supercar: auto da so-gno 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 18.25 Kviz: Vem! 11.10 Turbulenca 11.40 Odprta knjiga 12.20 NaGlas! 12.40 Evropski magazin 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.35 Dok. serija: S Trevorjem McDonal-dom po mogočnem Misisipiju 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške odd. 16.20 Točka preloma 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.3019.05, 23.45 Točka 13.25 Glasnik 13.50 Odd.: Bleščica 14.30 Dok. serija: Po Braziliji z Michaelom Palinom 15.25 Dok. odd.: Everest - Film o nemogočem 16.25 Mostovi - Hidak 17.00 Pričevalci 18.30 Dok. odd.: Pot spomina -Auschwitz 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Umetnostno drsanje: EP, plesni pari, vključitev v prenos 22.00 Nan.: Sodobna družina 22.30 Nad.: Polbrat 23.15 Avtomobilnost _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Jaz in Vincent (dram.) 22.20 Kino premiere 22.30 Lynx koncert 23.50 Med valovi _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.00 14.20 Queen Latifah Show 8.45 9.55, 11.05, 12.55 Tv prodaja 9.00 15.15 Nad.: Moje srce je tvoje 10.1016.10 Nad.: Barva strasti 11.20 17.15 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.10 Serija: Preprosto italijansko 13.45 Ana kuha 17.00 18.55, 22.50 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog 21.05 Serija: Seznam strank 23.20 Serija: Vohun v nemilosti _KANAL A_ 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5010.45 Nad.: Bud-va na morski peni 9.00 16.45 Serija: Veliki pokovci 9.30 Serija: Zvit in prebrisan 10.30 13.10, 13.25 Tv prodaja 11.55 Serija: Trafika 12.30 Serija: Svingerji 13.4018.55 Serija: Komisar Rex 14.40 Film: Šola rocka (kom., '03, i. J. Black) 17.10 Serija: Zvit in prebrisan 20.00 Film: Legenda o Zorru (pust., '05, i. A. Banderas) 22.20 Film: Kung fu ubijalec (akc.) PLANETTV 11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Moja družina 12.10 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.2518.00 Nan.: Cast- Četrtek, 29. januarja Rete 4, ob 23.50 VREDNO OGLEDA Match point Velika Britanija, ZDA 2005 Režija: Woody Allen Igrajo: Scarlett Johansson, Emily Mortimer, Jonathan Rhys - Meyers in Brian Cox Prvi Allenov film, ki ga Woody ni posnel v rodnem New Yorku, temveč v Londonu. Zgodba, thriller, je postavljena v visoki sloj angleške družbe. Govori o družbenem vzponu Chrisa, irskega mladeniča, nekdanjega teniškega asa, in strašnih posledicah njegove nadutosti. Protagonist je razpet med dvema ženskama, in ker ne vidi izhoda, se odloči za skrajno rešitev. Nola, lepa američanka, postane namreč kamen spotike med Chrisom in njegovo ženo Chloe. S poroko s Chloe se njegovo življenje materialno zelo spremeni, a vseeno je Chris v resnici zaljubljen v svakovo zaročenko Nolo. Strast pa kmalu preraste v obsedenost, ki prisili Chrisa da seže po najhujši odločitvi. le 15.20 Nan.: Zasebna klinika 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 19.00 Danes 20.00 Film: Uročena Ella (kom.) 21.50 Nan.: Ljubice 22.40 Nan.: Zločinski um 23.30 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave - pripravlja Bruno Križman; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marta Ascoli: Auschwitz je tudi tvoj - 3. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 29. januarja 2015 1 J Juventus v polfinalu PARMA - Juventus je z golom Morate (0:1), ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu tik pred iztekom srečanja (v 89. minuti), premagal v gosteh Parmo in se tako uvrstil v polfinale državnega pokala. »Stara dama« se bo v polfinalu (igralo se bo na dve tekmi) 4. marca in 8. aprila pomerila z zmagovalcem četrtfinalne tekme Roma - Fiorentina, ki bo prihodnji teden (3. februarja). Prihodnji teden se bosta za pokalni polfinale pomerili še Inter in Napoli. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Parker prvi, Dragic četrti LJUBLJANA - Slovenski košarkarski zvezdnik Goran Dragic je v izboru za najboljšega igralca Fibe Europe končal na četrtem mestu za leto 2014. Drugič zaporedoma je slavil Francoz Tony Parker, ki je s San Antoniom osvojil četrti naslov v ligi NBA in v glasovanju za malo prehitel Srba Miloša Teodosica. Na tretjem mestu je končal Parkerjev rojak in soigralec iz San Antonia Boris Diaw. Takšen vrstni red je bil v samem glasovanju strokovnjakov, medtem ko so navijači največ glasov namenili Srbu Teodosicu. APrimorski ~ dnevnik rokomet - Četrtfinale svetovnega prvenstva v Katarju Francoska lekcija Slovenija - Francija 23:32 (10:18) Slovenija: Škof, Prošt, Kavtičnik 1, Natek 1, Cehte 4, Dolenec 4, Špiler, Skube 1, M. Žvi-žej, L. Žvižej 6, Gaber, Zorman 1, Bezjak 1, Ko-zlina, Gajic 4 (2), Bundalo. Francija: Dumoulin, Omeyer, Fernandez, Barachet 3, Anic, Narcisse 6, Joli 4 (2), Nyo-kas 2, N. Karabatic 5, Mahe 4, Grebille, Ac-cambray, Sorhaindo 1, Guigou 1, L. Karabatic 3, Porte 3. Sedemmetrovke: Slovenija 2 (2), Francija 2 (2). Izključitve: Slovenija 10, Francija 4 minute. DOHA - Slovenski rokometaši so bili v Katarju daleč od španske zgodbe, v obračunu proti aktualnim olimpijskim in evropskim prvakom pa jih je pokopal naravnost katastrofalen uvod v tekmo. Izbrance slovenskega selektorja Borisa Deniča v nadaljevanju sklepnega turnirja v Dohi čakata še dve tekmi za končno uvrstitev od petega do osmega mesta. Najprej se bodo jutri pomerili z Dansko, ki je včeraj s 24:25 izgubila proti Španiji, od razpleta tega obračuna pa bo odvisno ali bodo dan kasneje igrali za končno peto ali sedmo mesto. Drugi par četrtfinal-nih osmoljencev je Nemčija - Hrvaška, medtem ko sta polfinalna para Poljska - Katar in Španija - Francija. Denič, ki je v svojo uvodno postavo uvrstil kar slovenske legionarje iz Francije (Jure Dolenec, Dragan Gajič, Klemen Cehte in Matej Gaber), poleg njih pa še Uroša Zormana in Luko Žvižeja, so si že v zgodnjem obdobju priigrali visok primanjkljaj, po zaostanku z 1:6 pa je reagirala slovenska klop - po seriji zapravljenih čistih strelih - in že v deseti minuti zahtevala minuto odmora. V slovenski igri je izjemno šepala igra v napadu, kar 12-minutni strelski post zgovorno priča o tem, ob tem pa je bil v tek-mečevih vratih izjemno razpoložen vratar Thierry Omeyer, ki je v uvodnih petnajstih minutah zbral kar osem obramb. Slovencem je s svojimi bravuroznimi obrambami nagnal strah v kosti, kar se je najbolje videlo na »filmu tekme«. Njihov zaostanek je s strahovito hitrostjo naraščal, v prvi polovici tekme pa je najvišji znašal devet golov - v 18. minuti je bilo 8:17, v 28. pa 9:18. V drugem polčasu so jim galski petelini, ki si v prvem polčasu navkljub svoji tradicionalni brezkompromisni igri niso prislužili nobene izključitve (prvo so si prislužili šele v 47. minuti), že v četrti minuti nadaljevanja ušli na enajst golov (10:21). Deničevi izbranci so v nadaljevanju dvignili raven svoje igre, tudi na račun manj zavzete francoske igre in se jim v 44. minuti približali na šest golov zaostanka (17:23), razmerje moči se ni spremenilo niti po minuti odmora. Slovenija se je v 48. približala na 19:24, le minuto kasneje pa po golu Marka Bezjaka na 20:24. A nato so se v slovenski ekipi znova prikradle nekatere tehnične napake, Francija pa jim je z delnim izidom 4:0 znova ušla na 20:28 in odločila vprašanje o zmagovalcu. Boris Denic, selektor Slovenije: »Tekmo smo slabo odprli, a ne igralsko. Francoze smo izigrali, a nismo zadeli, pa še vratar Omeyer nam je ubranil preveč strelov. Tekma je šla v smer, ki je nismo želeli in že po petnajstih minutah smo si pridelali visok zaostanek. Potem gre vse narobe v obrambi in napadu, proti Franciji pa tako ne moreš igrati.« Slovenski reprezentant Luka Žvižej v akciji arhiv Poljska boljša od Hrvaške, v polfinalu še Katar in Španija DOHA - V polfinalu rokometnega svetovnega prvenstva v Dohi bodo igrale reprezentance Katarja, Poljske, Francije in Španije. Gostitelji turnirja so v četrtfinalu s 26:24 premagali Nemčijo, Poljska je bila s 24:22 boljša od Hrvaške, Francija je z 32:23 izločila Slovenijo, Španija pa Dansko s 25:24. V polfinalu se bo Francija pomerila s Španijo, Katar pa s Poljsko. jadranje - 470 Sivitz Košuta in Farneti zdrknila na 25. mesto Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na regati za svetovni pokal v Miamiju po slabem dnevu nista reagirala in tudi včeraj zaključila oba plova v spodnji polovici lestvice. Včerajšnja plova sta zaključila na 33. in 24. mestu, tako da sta na skupni razvrstitvi zdrknila na 25. mesto. »Spet so naju presenetile težke vetrovne razmere, veter je spreminjal smeri in bilo je zelo sunkovito, taktično pa sva spet preveč grešila,« je bil kratke komentar krmarja Sivitza Košute. V drugi regati sta bila sicer 10., potem pa sta izgubila devet mest. Po tretjem dnevu vodita Britanca Patience in Wills. Do konca regate bodo v Miamiju odjadrali še štiri regate, v soboto pa bo na vrsti še regata za kolajne. Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol sta po šestih plovih na skupnem 7. mestu, v razredu finn pa je Izolan Vasilij Žbogar na 8. mestu. tenis - Melbourne V polfinalu tudi Dokovic in Wawrinka MELBOURNE - Prvi teniški igralec sveta Srb Novak Dokovič je v četrtfinalu odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu premagal osmega nosilca Miloša Raoniča iz Kanade s 7:6 (5), 6:4 in 6:2 ter se bo v polfina-lu pomeril z branilcem naslova in četrtim nosilcem Stanom Wawrinko iz Švice. Ta je pred tem izločil Japonca Keia Nišikorija s 6:3, 6:4 in 7:6 (6). V drugem polfinalu se bosta pomerila Čeh Tomaš Berdych, sedmi nosilec, in Britanec Andy Murray, šestoposta-vljeni igralec. V četrtfinalu je prva nosilka Serena Williams iz ZDA premagala Slovakinjo Dominiko Cibul-kovo s 6:2 in 6:2, v ameriškem obračunu pa je Madison Keys presenetila Venus Williams in zmagala s 6:3, 4:6 in 6:4. OSTAJA - Slovenski nogometni reprezentant Siniša Andelkovič je podaljšal pogodbo s Palermom do leta 2017. ŠE V IGRI - Košarkarji Uniona Olimpije so doživeli tretji poraz v drugem delu evropskega pokala. V četrtem krogu so na gostovanju pri Bayer-nu iz Münchna izgubili s 84:90 (20:26, 43:51, 58:66). Union Olimpija ima še vedno možnosti za osvojitev drugega mesta v skupini K, ki vodi v nadaljnje tekmovanje oziroma med šestnajst najboljših ekip v evropskem pokalu. ODLOČAL BO ŽREB - Reprezentanca Slonokoščene obale se je z golom Maxa Gradela prebila v četrtfinale afriškega prvenstva, ki ga gosti Ekvatorialna Gvineja. Na drugi tekmi skupine D sta se Gvineja in Mali razšla z neodločenim rezultatom 1:1. Na drugem mestu sta z identičnim izkupičkom končala Gvineja in Mali, zato bodo izžrebali ekipo, ki bo igrala v četrtfinalu. nogomet - Ne ve se še, kje bodo igrali tržaški derbi D-lige Kras - Triestina (8. februarja) » Zadnja beseda prefektu « odbojka - Moška B2-liga Olympia v Trevisu danes za vrh lestvice Gostitelj Volley Treviso doma doslej premagal vse kalibre Odbojkarje združene ekipe Olym-pie, Soče, Vala in Našega praporja čaka drevi v Trevisu zaostala tekma 11. kroga državne B2-lige proti tamkajšnjemu Volley Trevisu. Če se bodo s tega gostovanja vrnili s polnim izkupičkom točk, bodo pred začetkom povratnega dela na vrhu lestvice dohiteli Valsugano, s čimer bi na najboljši način zaokrožili izjemno uspešen prvi del. Njihova naloga bo vsekakor vse prej kot lahka. Volley Treviso, ki je prevzel težko dediščino propadlega evropskega odbojkarskega velikana Sisleyja, a obdržal strukturo in strokovni kader profesionalnega kova, sodi - tako kot Gori-čani - v širši seznam moštev, ki se lahko potegujejo za sam vrh. Na lestvici imajo samo točki manj od Olympie. Ekipo sestavljajo sami mladinci od letnika 1996 do letnika 1998, samo en igralec ima eno leto več. Med njimi je tudi Tržačan Norbedo. Tekma proti Olympii je bila preložena zato, da bi se nekateri igralci Trevisa lahko odzvali na povabilo v mladinsko državno reprezentanco. Obračun Venetov na njihovih tleh je strah zbujajoč. Osvojili so 13 od 16 možnih točk, premagali pa vse favorite: Villafranco s 3:0, Valsugano in Slogo Tabor s 3:1. Na gostovanjih igrajo bolj nihajoče. Doživeli so tri poraze. Spodrsljaj pomeni le domači poraz s 3:2 proti Padovi. »Treviso je ekipa visokih in podkovanih igralcev, ki se odlikujejo po zelo močnem servisu v skoku. Imajo tudi čvrst blok na krilu in zelo močne tolka-če, ki pa so nekoliko predvidljivi,« opozarja Robert Makuc, pomočnik trenerja. Za Goričane bo zelo pomebno, da dobro sprejemajo servis. Da bi ga okrepili, se bodo morda odpovedali nekaj napadalni moči, s tem, da bi od vsega začetka igral Matej Juren, ki je doslej v sprejemu in polju skoraj vedno zelo dobro opravil svojo nalogo. Do tržaškega nogometnega derbi-ja v D-ligi med Krasom in Triestino je še enajst dni. Tekma bo v nedeljo, 8. februarja. Nihče pa še ne ve, kje bo srečanje, ki bo pomembno tudi v boju za obstanek. Ker so v prvem delu prvenstva igrali na Roccu, bi morali povratno tekmo igrati v Repnu. Toda tržaška kvestu-ra razmišlja drugače: »Predstavniki siljavnega reda so zelo previdni. Želijo se izogniti katerikoli težavi. Na prvi tekmi na stadionu Rocco je bilo okrog tri tisoč gledalcev. Približno toliko jih pričakujejo tudi na povratni tekmi. Toda ob igrišču v Repnu je prostora za največ 1500gledalcev. Mi bi gostujočim navijačem dali na razpolago okrog600 do 700 vstopnic. Podobno kot na tekmi proti Padovi, ko je vse steklo v najlepšem redu,« je dejal tajnik Krasa Paolo Sarazin, ki je še dodal: »Pravzaprav bi bili pripravljeni igrati tudi na stadionu Rocco, toda državna nogometna zveza LND nam tega ne dovoljuje. Pravilnik je zelo jasen. Vsaka ekipa mora igrati eno tekmo na domačem igrišču, drugo pa v gosteh. V preteklosti je že prišlo do podobnih primerov in se je celo zgodilo, da so nekateri klubi tožili državno nogometno zvezo, češ da je bilo prvenstvo dejansko neregularno. Zaradi tega so na zvezi tako strogi, saj nočejo komplikacij.« Na včerajšnjem sestanku na tržaški kvesturi je bil poleg župana Marka Pisa-nija, podpredsednika Eda Škabarja (predsednik Goran Kocman je bil zaradi službenih obveznosti odsoten) tudi spremljevalec članske ekipe Tullio Simeoni. »Za državno nogometno zvezo LND taki primeri niso redkost. Pogosto se namreč dogaja, da igrajo klubi, zaradi javne varnosti, tekme za zaprtimi vrati ali pa si lahko srečanja ogledajo le domači navijači. Rešitve so torej lahko tri. Prvič: igrali bi v Repnu za zaprtimi vrati. Drugič: igrali bi v Repnu le pred domačimi navijači. Tretjič: poiskati bi morali drugo lokacijo. Kje? Ne vem, morda v Pordenonu, kar bi bilpo-poln absurd. Zadnjo besedo bo imel tržaški prefekt,« je dejal Simeoni. (jng) SPETIČU EN KROG - Na tekmi proti Triestini zaradi nedeljskega rdečega kartona ne bo igral Luka Spetič, ki je prejel en krog kazni prepovedi igranja. Konec tedna ne bo prvenstva D-lige. V Viareg-giu bo namreč mladinski turnir, na katerem bo nastopila mladinska državna če-trtoligaška izbrana vrsta. Kras je včeraj v Kopru igral prijateljsko tekmo proti mladinski ekipi Kopra. (jng) Zaradi pomanjkanja prostora bomo rubriko planinski svet objavili v jutrišnji številki. / ŠPORT Četrtek, 29. januarja 2015 19 zlati let 2014 - Nagrajevanje Primorski dnevnik - ZSŠDI Letošnji dobitniki Razgibano dogajanje na odru Kulturnega doma na Proseku ob podelitvi priznanj športnikom Protagonistov je bilo na nagrajevanju zlati let v Kulturnem domu na Proseku več. Bili so, kajpak, to predvsem športniki in športne ekipe, posredno pa tudi njihova društva. Podelili smo kar 16 priznanj, še tri za zaslužnega trenerja in odbornika pa je podelilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, že četrto leto naš partner pri nagrajevanju najboljših slovensko govorečih športnikov slovenskih športnih društev v Italiji. Poleg zmagovalcev izbora, ki smo jih s pomočjo strokovnih komisij določili v našem uredništvu, je priznanje prejelo še skoraj drugih 30 športnikov in športnic, ki so se pred včerajšnjo slovesno razglastvijo uvrstili v najožji seznam no-minirancev. A protagonisti so bili sinoči v prepolni dvorani na Proseku tudi drugi. Seveda voditelja Evgen Ban in Marko San-cin, oziroma točneje njegov bratranec, brkati barman Darko Santin (v dogajanje se je vključeval iz bara sosednjega Primorja), ki sta pričarala v dvorani veselo ozračje in velikokrat spravila v smeh gledalce s svojimi šalami in hu-morističnimi prizori. Izjemno privlačen je bil tudi nastop vrhunske novogoriške skupine break dance Vip dance company, ki je na odru postregla z izjemnimi plesno-akrobatskimi vragolijami, posebno v zaključni točki, po kateri je doživela pravo ovacijo. Marija Čuka, ki je nominacije prebiral na lanski slovesnosti, so letos zamenjali deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar ter kolegica iz uredništva Rai Eva Ciuk (hvala vsem trem), ki so se morali na odru braniti tudi pred zbadljivkami Bana, nagrade pa so podeljevali naš odgovorni urednik Dušan Udovič, predsednik naše zadruge Jure Kufersin in predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin, v dvorani pa so bili prisotni še drugi gostje iz družbenega in političnega sveta, med temi odbornik za šport na tržaški Pokrajini iIor Dolenc, predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furla-nič ter Walter Bandelj za SSO in Tomaž Ban za SKGZ. Imena zmagovalcev v ekipnih športih objavljamo posebej, njih smo posebej predstavili že v preteklih dneh. Naj zato tokrat zapišemo kdo so nagrajenci, imena katerih smo včeraj javno prvič razkrili. Za odmeven mednarodni uspeh smo priznanje podelili dobitnici dveh kolajn na evropskem prvenstvu v konjskem trecu Irini Počkar, nagrado brez meja smo podelili karateistu Shinkai karate cluba Matteu Blocarju, državnemu prvaku Libertas, za mladega upa smo imenovali smučarko SK Brdina Katrin Don, zdaj že bivši trener Jadrana Andrea Mura pa je bil imenovan za trenerja leta. Za ekipo leta smo v mladinski kategoriji izbrali odbojkarje under 18 Olympie, ki so bili lani 6. v Italiji v svoji kategoriji, na članski ravni pa ex aequo nogometaše Vesne in odbojkarje Olym-pie. Oboji so v minuli sezoni dosegli napredovanje v visoko ligo. Priznanje sta predsednikoma Robertu Vidoniju in Mihaelu Corsiju izročila predstavnika NK Kras Bruno Milič in ŠZ Jadran San-di Rauber, klubov, ki sta bila letos nagrajena na prireditvi naš športnik 2014. Protagonist je bila tudi gledalka v dvorani Dolores Husu. Zmagala je namreč bon za dvodnevno bivanje v Termah Maribor! Več v jutrišnji številki Primorskega dnevnika Zmagovalci 2014 W NAJBOLJŠI ODBOJKAR Vasilij Kante (ŠZ Sloga Tabor) Jernej Terpin (ŠZ Olympia) NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ Edvin Carli (ŠD Vesna) NAJBOLJŠI KOŠARKAR Borut Ban NAJBOLJŠI MLADI ODBOJKAR_ Jernej Terpin (ŠZ Olympia) NAJBOLJŠA MLADA ODBOJKARICA Petra Grgič (Zalet Sloga) NAJBOLJŠI MLADI KOŠARKAR_ Martin Ridolfi (ŠZJadran) (ŠZJadran) NAJBOLJŠA ODBOJKARICA Karin Crissani (Zalet Sloga) NAJBOLJŠI MLADI NOGOMETAŠ David Colja (ŠD Vesna) POSEBNA PRIZNANJA ZLATI LET_ • Najboljša ekipa ŠD Vesna in ŠD Olympia • Najboljša mladinska ekipa ŠD Olympia • Trener leta Andréa Mura (ŠZJadran) • Brez meja Matteo Blocar (ŠD Shinkai karate club) • Mladi upi Katrin Don (ŠKBrdina) 9 Odmeven mednarodni uspeh Irina Pockar UD Dolga krona) utrinki Na kratko o sinočnji prireditvi DVAKRAT PRVI - Odbojkar Olym-pie Jernej Terpin je letos prejel dve nagradi, zlati let v članski in mladinski kategoriji. Pred njim je to uspelo samo še košarkarju Borutu Banu leta 2010. TRENIRKE ALI NE? - Nekateri športniki so izbrali, da pridejo na prireditev v klubskih trenirkah. Najbolj razpoznavni so bili odbojkarji Olympie in od-bojkarice Zaleta. »NAJBOLJŠI« V DARKOVEM BARU - Košarkarji so sproščeno kvartali in skorajda niso hoteli na oder. NAJBOLJ NAPETI - Mladi so nestrpno pričakovali razglasitev zmagovalcev, med člani pa so bili najbolj napeti nogometaši. NAJBOLJ PRESENEČENA - Med vsemi nagrajenci in zmagovalci, je zmago najmanj pričakovala odbojkarica Karin Crissani. Prav zato je bilo priznanje zanjo najbrž toliko slajše. MAJČKE - Vsi nagrajenci so letos (prvič) prejeli tudi modre majčke zlatega leta. STEVARDESE in SODELAVCI - Priznanja in majčke sta vestno delili stevar-desi Maša Vodopivec in Sara Košuta. ZSŠDI: Martin Maver je natančno upravljal s projektorjem in pripravil projekcijo, Ksenija Slavec pa je vsakič pravočasno poskrbela, da so vsi nominiranci sedli v bar. Loredana Prinčič je poskrbela za scenografijo, Igor Tomasetig pa za fotografije. POZABLJIVOST IN ZAKUSKA -Športniki so se po prireditvi hitro porazgubili, zakuske tako in tako ni bilo, fotografi pa so bili jezni, ker smo na koncu pozabili na skupinsko sliko nagrajencev. V naši redakciji smo po prireditvi ugotavljali, da je za-kuska pomemben element prireditve ... ČAR MIKROFONA - Zaradi treninga Jadrana smo košarkarje nagradili prej kot smo predvideli, a zmagovalec Borut Ban se je na odru pred mikrofonom kar razgovo-ril. Ali se jim ni mudilo na trening? TEHNOLOGIJA - Prireditev smo »v živo« spremljali tudi na facebooku. Zadnji hip smo s pomočjo podjetij 2S Computers in Synapse land vzpostavili prenos »stre-minng». Po naših podatkih si ga je v živo ogledalo 260 ljudi. »MEA CULPA« - Vemo, da smo bili nekoliko predolgi... Priznanja ZSŠDI Nagrajenci Irina Pockar, Katrin Don in Matteo Blocar fotodamj@n Dobitnika priznanj ZSŠDI, odbornika I van Batistič (ŠD Sovodnje) in Peter Žerjal (ŠZ Jadran). Priznanje za trenerja je prejel Edi Bosich, ki ga zaradi bolezni ni bilo na Proseku. Namesto njega je nagrado prevzel Viktor Sto-par. 20 Četrtek, 29. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990_ 980 970 1000 Dopoldne bo nebo oblačno, čez dan bodo možne krajevne padavine. Snežilo bo nad 300 m nadmorske višine. Padavine bodo zmerne, predvsem v drugem delu dneva. Večinoma oblačno bo. Začel bo pihati jugozahodnik. V zahodnih krajih bodo popoldne že rahle padavine, ki se bodo zvečer nekoliko okrepile in se v noči na petek razširile nad večji del Slovenije. Sprva bo v glavnem snežilo, nato bo sneg predvsem v južni Sloveniji prehajal v dež. V nižinah in ob obali bo delno oblačno z zmernimi padavinami. V legah nad 300 m bo snežilo. Zvečer se bo vreme izboljšalo in bo začela pihati burja. Dopoldne se bodo padavine še okrepile in v notranjosti države večinoma prešle v sneg. Sprva bo še pihal jugo, popoldne pa bo zapihal severni veter, na Primorskem zmerna burja. Zvečer bodo padavine oslabele. jutri £ £ Kanin - Na Žlebeh . . .155 Piancavallo . . . . . . . .40 'H g Vogel..................40 Forni di Sopra.........80 g g Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............60 cc Krvavec...............75 Trbiž...................40 Cerkno................60 Osojščica..............50 Rogla..................85 Mokrine . Grožnja z visoko globo za lajanje psa ZAGREB - Sodišče v Pulju je sprejelo začasni ukrep proti psu iz kraja Peroj, s katerim je določilo 20.000 kun (2610 evrov) kazni za njegovega lastnika, če bo čuvaj hiše zalajal med 20. uro zvečer in 8. zjutraj. Prepoved lajanja je zahtevala soseda, ki pravi, da zaradi nenehnega laježa ne more spati, to pa ji povzroča tudi zdravstvene težave. Pes z imenom Medo je tako edini pes na Hrvaškem, ki ima odločitev sodišča, da ne sme lajati. Njegov lajež je tudi najdražji, saj le en »hov« njegovega lastnika stane 20.000 kun, je včeraj pisal Jutarnji list. Lastnik se je odločil, da bo triletnega psa čez noč zapiral v hišo. A Medo je živčen in frustriran, ker ne more biti na prostosti na dvorišču tudi v nočnih urah. Njegovi lastniki pa živijo v strahu, da pes ne bi slučajno zalajal. Astronomi s teleskopom odkrili najstarejšo zvezdo doslej MIAMI - Astronomi so v reviji Astropysical Journal objavili, da so odkrili doslej najstarejšo zvezdo v oddaljeni galaksiji, ki jo obkroža pet Zemlji podobnih planetov. Sistem naj bi bil star 11,2 milijarde let. Znanstveniki so zvezdo poimenovali Ke-pler-444, saj so jo odkrili s pomočjo Nasinega vesoljskega teleskopa Kepler. Pet planetov, ki kroži okoli omenjene zvezde, je nekoliko manjših od Zemlje. Svojo zvezdo, podobno Soncu, obkrožijo v manj kot 10 dneh, na razdalji, ki je manjša od desetine razdalje med Zemljo in Soncem, zaradi česar je na planetih prevroče, da bi bili primerni za naselitev. Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z v celoti izpolnjeno poštno položnico; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih in tabličnih računalnikih.