jutranja Izdaja. Posamezna Številka 30 vinarjev. Stev. 250 s. v mm, v trn, me 31. oiMra m Lelfl XLVL m Valja po polti 1 wm n mi« lat« utm M •• mem „ ., m 4.80 a« H«n6l|a MlolatM. „ SV— M mUIo taoiaaitvo. „ SO - V Ljubljani na dom S« ««io i«to aapraj.. g it-— ta ■■ aim „ .. K «•— ¥ ipnii inlian aiuDii „ 3 M a Sobotna Izdaja: ■■ S« o«lo late.....I »••- ia lUmftljooeloletno. « 13"— aaastaialaoaamatfo. „ IS — Baeatolpa* petltvrau (ti m« Uroka la 3 mm tuoka tli a|» prostor) u •akni . . . . »o »o t ■■ d»i- la vofikrit . „ 45 „ pri feč|tb aaruiillh piinerai popu«) pa doqo*or«. 01 aobutak d volni urtt gi1' -i Poslano: c-jLjj Enostolpna potitvrata & I-bha|a raak laa IiiiibII ■». 4«1|» la praanlka, ob >■ ari pop. Badaa lataa pruoga v«aal r«tf HT Oradalltvo I« * Kopitarjevi allel itev. 8/IIL Bokopist ia vračalo; ■•traaklrana pisma aa a« ■b sprejemajo. — Urednlikaga taleioaa itav. 60. os Političen list za slovenski narod. Oprarnlitro |a v Kopitarjevi allol IL S. - Batu poitno hraallBlo« avstrijska it. 24.787, ograko 18j»11, bosa.-hsre. it. 7563. — Opravntikaga talsloaa it SO. ozeoa. mornarica izročena Narodnemu oeču. Zagreb, 31. oktobra. Danes ponoči je prejelo „Na-redno veče" od vojnega ministrstva brzojavko, s katero naznanja, da izroča celo vojno mornarico, trdnjave in vse mornariške naprave „Narodnemu veču'1. Vojno ministrstvo prosi »Narodno veče", naj pošlje delegate v Kotor, Sibenik, Pulj, Reko, Trst in Dunaj, da prevzamejo od funkcijonarjev dosedanje administracije upravo mornarice. Polj ni padel. Trst, 31, oktobra. Včeraj so se razširjale vesti, da je angleška mornarica zasedla Pulj. Te vesti so povsem neresnične. Pulj v jugoslovanskih rokah, . Trst, 31. oktobra. Moštvo in častni-štvo vojnih ladij je izjavilo, da se pokori samo vladam narodnih svetov, in sicer jugoslovanskega, mažarskega in nemškega. Nocoj o polnoči je prevzelo upravo trdnjave »Narodno veče«. Mornarji hoteli domov. Dunaj, 30. oktobra. Admiral Holub je pred kratkim sporočil poslancem posameznih avstrijskih narodnosti, da je mornarica bila sklenila, da zapusti ladje, razdeli živež in odide domov. Admiral je rro-sil poslance v cesarjevem imenu, naj odpotujejo v Pulj in Boko Kotorsko ter na italijansko fronto, kjer naj vplivajo na vojaštvo, da vztraja še nekaj dni, ki nas ločijo od premirja, na svojem mestu. Nemški poslanci so se temu pozivu odzvali in so obljubili, da pojdejo vojake mirit. Jugoslovanski klub in Češki svaz sta pa le podpisala poziv na vojake, sestavljen v tem smislu. Pred narodno vi Vitez Pogačnik je danes sporočil ministrskemu predsedniku Lammaschu naslednje: »V imenu »Narodnega sveta« v Ljubljani imam Vam ekscelenca sporočiti; »Narodno veče« v Zagrebu je sklenilo, da izroči vlado v Kranjski, Primorski in slovenskih pokrajinah Štajerske ter Koroške »Narodnemu svetu« v Ljubljani. V ta namen se bo jutri imenovala narodna vlada, katera bo takoj prevzela vse vladne agende. V imenu »Narodnega veča« Vas prosim, ekscelenca, da naročite deželnemu predsedstvu kranjskemu, naj takoj izroči vse agende novi narodni vladi, in da obvestite o tem vlade v Trstu, Gradcu in Celovcu. Najnovejši dogodki na fronti ogrožajo kar najtežje varnost in življenje v naših deželah. Samo narodna vlada, kateri bo tudi vojaška pcmoč na razpolago, bi mogla situacijo obvladati. Zato nanovo zahtevamo, da se takoj premeste naši kadri in čete v domovino in da se podrede jugoslovanski častniki ter moštvo narodni vladi v Ljubljani, v kolikor so v naših zemljah nastanjeni. Neobhodno potrebno je, da se nam lakoj izroči žandarmerija. Sedanje razmere so naravnost neznosne. Štacijsko poveljstvo kliče na odgovor častnike in kaznuje vojake, ki jih zasledi z narodnimi barvami na cestah. Izzivalno obnašanje komand in tujerodnih čet v Ljubljani povzroča bojazen, da se zgodi najhujše, ker bodo domači častniki in moštvo skupaj s civilnim prebivalstvom poslužili se pravične obrambe. S'ednjič Vam morem še, ekscelenca, sporočiti, da bo narodna vlada jutri brezpogojno — tudi če bi se deželna vlada tega morda branila — vladne posle prevzela.« Zagreb, 30. oktobra. Osrednji odbor »Narodnega veča« je danfs sklenil: Prevzetje vlade v Sloveniji sc mora izvršiti brezpogojno nod istimi nogo::, kakor re jc izvršilo v Zagrebu, t. j. da se mora vojaška oblast popolnoma podvreči »Narodnemu veču«. Kandidate za posamezne oddelke vlarle mora postaviti »Narodni svet« v Ljubljani, njih imena pa mora predložiti »Narodnemu veču« v Zagrebu kot vrhovni oblasti v odobritev. leuoliicifa Italijanska vlada socialistov in liberalcev. — Pogrom proti Slovencem. — Železniški uradnik Irgolič ustreljen. Trst, 30. oktobra. Italijanski socialisti in liberalci so danes konstituirali neko vlado, ki zahteva izročitev poslov. To se je od slovenske strani odklonilo z motivacijo, da morajo biti v vladi zastopane vse narodnosti. Na Slovence se sploh niso obrnili. Potisnili so jih popolnoma v stran, Dosedaj še ni prišlo do dogovora, ravnokar se pogajata dr. Rybaf in GoIou'i z Italijani. Rezultat še ni znan, vendar je mslo up~-aia, da bi priilo do sporazuma. Množica ie inscenirala na ulicah is-r "de. PriSlo (e do ootfromov proti Sloven- cem, Druhal ;e odprla ječe in izyr fla zločince. S temi ssisj udira v rc?,rc lokalo in diva pro'.: Slo ven-.em. Sliši se snaio kvik »Abasso i Sciavi!« Pred NaroJr.im do«*on so ustrelili Italijani slovenskega že'?z-išve-tfa uradnika Irgoliča, brata o?ieh dr. Ir^o'i-čev, doma s štajersk ega. Tr,*aš!ri Hov met i obupno prosifo r omoči. Ohačro sc na »Nr~od"o veče« in »Narodni sviV< za po-mo" Narodni svet naj zagrozi It '• 'tot?, d,z t.:-"»e!je jugoslovanske čete proti Trstu. Sporazum s Slovenci. '•*:.:?. 30. oktobra. Med itslija^sVo vl-ilo ?o iasIsJov in liberalcev je prišlo do sporazuma. V vlado stopijo fcmed Sloven- cev štirje člani: dva od slovenske narodne stranke in dva od slovenskih socialnih demokratov. Vlada izda jutri oglas na ljudstvo, ki poziva na mir in red, V mesto se vrača zopet mir. Kako je bil ustreljen Irgolič. Trst, 30. oktobra. Po cesti je italijanska množica trgala raz vojaške čepice vojaške znake. Pred Narodnim domom je prišlo do spopada med vojaki in demonstranti. Po nesreči je prišel zraven slučajno Slovenec adjunkt državne železnice Irgolič. Prišlo je do streljanja. Irgolič je bil zadet v desno stran pljuč. Od katere strani je padel strel, se ne ve. Irgolič mrtev. Trst, 31. oktobra. Železniški adjunkt Irgolič je vsled smrtne poškodbe umrl. If dihnil je, ko so ga peljali v bolnišnico. Nepotrjene vesti. Sinoči so se razširile po mestu vesti, da je padel Tržič na Goriškem in da a« bližajo Italijani Nabrežini. Te vesti so do« sedaj nepotrjene. V Trstu ne vedo ničesai o tem. Trst zasedejo Hmerikand. Gradec, 31. oktobra. Današnji »Gra« zer Volksblatt« poroča z Dunaja, da zasedejo Trst amerikanske eskadre. In sicer pričakujejo izkrcanje Amerikancev vsako uro. Zagreb, 30. oktobra. Odbori »Narodnega veča« se organizirajo povsodi na Hrvatskem in Slavoniji. Promet na Hrvatskem. Premet na progi Zagreb-Brod na Savi in Sunja-Banjaluka je bil siccr pretrgan, toda sedaj je zopet urejen. Na progi Rcka-Zagrcb se vrši promet v najlepšem redu. Poveljnik hrvatskih čet, »Narodno veče« je imenovalo za poveljnika vseh čet na Hrvatskem in Slavoniji generala Pliveliča. Pošti na Reki in v Zagrebu so zasedle po nalogu »Narodnega ve telegrafske čete. — V Zagrebu vlada največji red in mir. Ogrski narodni svet Hrvatom. Ogrski narodni svet je poslal »Narodnemu veču« brzojavko: Ogrski narodni svet pozdravlja v bratski ljubezni narod Hrvatov in se obrača s prošnjo na jugoslovanski narodni svet, naj vzame v zaščito nedolžne žrtve, — Grof Karolyi, — »Narodno veče« je odgovorilo: Storjeni so vsi koraki v varstvo meščanov v naših deželah, posebno pa železniških uradnikov, ki morajo vzdrževati promet. Preki sod je proglasilo »Narodno veče« v treh /upa-nijah Srema. Zeleni kader. Zagreb, 30. oktobra. Zeleni kader gospodari po Slavoniji. Neko vas so požgali, , porušili neki železniški most. Vsa akcija 1 pa ni naperjena proti prebivalstvu, tenv i več proti vojakom. mmm, Klanska kiis Dunaj, 30. okt. Množica 5000 do 6000 študentov jc danes zjutraj protestirala proti ponudbi grofa Andrassyja zo poseben mir. Manifestanti nočejo več priznavati c. kr. vlade. Nekaj tisočev vojakov je z rektorjem in s profesorji na čelu udrlo pred parlament, kjer sta govorila Renner in Dinghofer. Pod vplivom degodkov so sneli črno-rumeni zastavi raz droga pred rampo parlamenta. Častniki so odstranjevali častniške znake na čepicah in jih nadomeščali s črno-rdeče zlatimi kokardami. Ob 5. uri popoldne so demonstranti razbili šipe pri kavarni »Reichsrat« in tudi nekaj šip ra poslopju parlamenta. Pred parlamentom vihra rdeča zastava. Promet je na prsamezt ih mestih počival. Ob 7. uri zvečer je množica udrla pred vojno ministrstvo. Dunaj, 30. oktobra. Danes popoldne ro se vršile velikanske demonstracije. Delavci iz vseh tovaren so se zbimli in demonstrirali proti nemškim nacijooalcem. Splošno so se čuli klici z^ republiko. Demonstranti so hoteli vdreti v vojno ministrstvo; to se je nrcprečUo. Zahtevala se je ustanovitev nemško-* vstrr '*e armade, ki naj vzdržuje red. To sc je odporlanstvu delavstva, ki je bilo srroicto, obliuVdo, Na čelu te armade so obljubili stri generali. C.rnar nnbc^nil. Dunaj, 30. pktobra. Ce»sr j-: P*A 'jacftlusijo poj?«*™! 5 Dunaja. ■šoki dacoe NEMŠKA AVSTRIJA. Dunaj, 30. oktobra. Danes se je sestala nemška ustavodajna skupščina k zasedanju. Skupščina protestira proti temu, da je zunanji minister grol Andrassy prosil za premirje brez sodelovanja zastopnikov nemškega naroda. Ellenbogen označuje odpad od Nemčije kot čin nezvestobe. Renner naglaša, da ni vprašanje dinastije danes aktualno, ampak se oo rešilo pozneje skupno in dogovorno z vsemi drugimi narodnimi državami. V predsedstvo Nemške Avstrije se izvolijo: Dinghofer, Hauser in Scitz. Izvoli se državni svet in imenujejo državni sodni dvori. Glede zapore meje se sklene stopiti v zvezo s češko narodno vlado. Iz Nemčije je na potu v Nemško Avstrijo 1000 vagonov moke. Za prihodnje dni je c.bljubila Nemčija še 10.000 tor moke. Državni svet jc izdal oklic, v katerem poudarja, da bo samo on zastopal avstrijske Nemce pri mirovnih pogajanjih, prevzel ,vso upravo, in da samo on ima cblast nad Nemci. Ljudstvo naj ostar.e mirno. Dosedanje avstrijske oblasti naj mirnim potom izročijo vlado organom nemškega državnega sveta in naj sc nc upirajo, da nc bo treba rabiti sile. Nasproti sosednjim narodnim državam hoče Nemška Avstrija živeti v prijaznosti, i.ato bo branila narodne manjšine. Pričakuje pa reciprocitclncga postopanja tudi cd nenemških držav. Okiic je podpisan od Dinsihoferja, Ilauaeria in Seitza. Nemška Avstrija — republika. Dunaj, 31. okt. V nemških političnih krogih prevladuje mnenje, da postane lemška avstrijska država republika. LAMMASCH 0 LIKVIDACIJI. Dunaj, 30. oktobra. Danes se je sestala konferenca načelnikov strank, ki je v smislu želje nemških strank sklenila, da se zbornica odgodi do 12. novembra. Na koncu seje je povedal ministr. predsednik dr. Lammasch v glavnih cbrisih vsebino izjave, ki jo misli dati v zbornici. Zavrača očitek nezvestobe nasproti Nemčiji. Nemška vlada je bila že pred letom dobro poučena, da se morejo Avstrijci le še malo časa bojevati. To smo povedali cesarju Viljemu in nemškemu veleposlaniku. Vztrajali smo tako dclgo, kakor smo mogli. Seveda nismo preje vedeli, kako dolgo. Ministr. predsednik opozarja čete, naj samovoljno ne zapuste bojišča, ker bi drugače prehrana trpela. Vlada čuti demokratično. Dokaz temu je pred vsem dejstvo, da je zastopnik ministrstva za deželno brambo civilna oseba. Vlada priznava samoodločbo vseh narodov. Toda ta samoodločba se bo definitivno uredila, ko se čete vrnejo domov. Naš kabinet se smatra za znanilca zvestobe bodočih držav. Narodne države imajo pravico, konstituirati se in zopet uvesti diplo-matične zveze z nevtralnimi državami. Zunanji minister jih mora v vsem tem tem stremljenju podpirati. Razdelitev bremen, dolžnosti itd. se bo izvedla na podlagi pogajanj med posameznimi ^"avami. Nove države naj bodo pravne Naslednice dosedanje vlade. Provizorij postane kmalu definitivum. Pclki posameznih narodov ae pošljejo v najbližnjem času v domače kraje. Izvede se politična amnestija. Države naj se mirno razvijajo. Zbornica naj podpira Lammascha in njegov kabinet pri tem težkem delu. Gosposka zbornica iz je cdgodila. Dunaj, 30. okt. Seja gosposke zbornice je bila le kratka in se je kmalu zaključila vsled važnih notranje- in zunanjepolitičnih dogodkov. Zahodno bolišše. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. oktobra. Uradno: Vojna skupina kraljeviča R u -p r e t a. V Lysini nižini, med Lyso in Escauto, pri Famarsu ter pri Engle-Fontaini smo zavrnili ljute nasprotnikove delne napade. Angleški ogenj na Tournayska predmestja in na selišča v Escautini nižini je zopet zahteval izdatne žrtve med civilnim prebivalstvom. Vojna skupina nemškega česa r j e v i č a. Ob oiseskcm pretoku so se zarana zjutraj izjalovili 1 ju ti sovražnikovi napadi. Po močnem topovskem boju je Francoz, zastavljajoč mnogoštevilne oklopne vozove, zopet napadal med Nizy le Coai-tom in Aisno. Čete generalov v. Eberhardt in v. Wa!dow, ki so se bile odlikovale v težkih bojih zadnjih dni, so tudi včeraj izbojevale v obrambi popoln uspeh. Docela so odbile sovražnika na 18 km široki napadalni fronti. V bojih ob severnem robu Malega St. Quentina (St. Quentin le Petit) se je odlikoval braniborski polk telesne straže št. 8, vzhodno od Bannogna zapad-no-vestfalski pp. št. 53, in na Aisneških višinah meklenburški fizilirski polk št. 90. Dele postojank severozapadno od Herpy-ja so začasno prešli v nasprotnikovo oblast, pa smo jih v protinapadu zopet vzeli. V večernih urah se je sovražnik nas opetovano lotil v ljutih delnih napadih, ki pa so se povsodi izjalovili pred našimi črtami. Francoz je imel včeraj težke izgube. Razdejanih je mnogo oklopnih voz. Ob obeh straneh Vcuziersa ter vzhodno od Aisne od časa do časa artiljerijski boj. Sestrelili smo včeraj 27 sovražnih letal in 6 privezanih balonov. Por. Dorr je dosegel svojo 31. do 34., por. Frommherz svojo 30,, poročnik Naether svojo 25. zmago v zraku. Šef gen. štara armade na bojišču. Italijanski poslanci so proglasili samoodločbo za Furlanijo in Trst ter strnili dvoje vprašanj v eno, ki naj se enotno reši. Trst z okolico in zahodnim istrskim obrežjem naj se združi s Furlanijo in usoda tega ozemlja naj bo ista. Ker je bodočnost Fur-lanije popolnoma jasna, bi bila taka rešitev tržaškega vprašanja za nas velikanski udarec. Ta zahteva je v bistvu in namenu isia, kakor ona, s katero je začela Italija vojsko samo, da so se odpovedali večjemu zaledju in sc ustavili v Istriji, dočim so v začetku zahtevali tudi Dalmacijo. Zlasti danes to ni upravičeno, ker popolnoma nasprotuje načelom, na katerih naj se zgradi trajen mir za bodočnost. Prej so sc države ravnale po imperialističnem načelu, moč in sebičnost je bilo merilo politike, toda reke krvi, milijoni uničenih življenj, splošen propad, vsa ta brezmejna nesreča je s strašnim udarccm končno polagoma odprla svetu oči, da to načelo ni pravo, da vodi v prokletstvo. Moč držav ni večna, pritisk rodi odpor, ki prej ali slej zdrobi okove in se maščuje nad krivico. Države so si vsled te strašne nesreče, ki jih je zadela, druga za drugo odpovedale krutim načelom oborožene sile in proglasile, da naj se v bodoče, kolikor sploh mogoče, pravično ure- di medsebojno razmerje držav in narodov. Vsakemu narodu naj sc omogoči prost razvoj ter obstanek in zato naj jamči mednarodna • zveza. Močnejši narod ne sme slabejšega potisniti ob steno, da si kuje is tega dobiček in sebi množi blagostanje, medtem ko je drugi vsled gospodarske odvisnosti obsojen v revno životarjenje. Celo po načelih, ki so preje določala smer državne politike, a so v teh letih, ako smemo verovati odkritosrčnosti državnikov, utonile v krvi na bojiščih, zahteva po Tin stu tudi z laškega stališča ni več utemeljena, v kolikor se je naslanjala na mnogo pretirano bojazen pred nevarno tekmovalko — močno Avstrijo. Sedaj bo združena Jugoslavija na vzhodni Adriji sosedinja Italije, ki ji pač ne more biti nevarna, ako-ravno bo primeroma močna, in tudi ne bc imela prav nobenega vzroka, da bi ji hotela politični ali gospodarsko škodovati. Ako se sklene mednarodna zveza po Wil-sonovih načelih, nevarna tekma sploh n« pride v poštev. Furlanija in Trst tvorita v narodnem, gospodarskem in zemljepisnem oziru dvoje popolnoma ločenih, različnih vprašanj. Furlansko je del velike laške ravnina, s katero se spaja v narodno in gospodarsko celoto. Meja med slovenskim in furlanskim ozemljem je ostro začrtana. Kakor se zgrinja kraški svet v ravnino, tako tvori mejo črta od morja pri Sv. Ivanu ob Tl-mavu v loku do izliva Vipave, dalje Soča do Kalvarije, od tu proti zahodu zadnji izrastki Brd, nizko gričevje tik nad Mošo in Korminom do državne meje, Le Gorica ima nekaj laške naselbine, toda leži popolnoma na slovenski zemlji, ki jo obdaja kot svoj bistveni in neločljivi del, Ona tvori življenjski predpogoj, narodno in gospodarsko središče Brd, cele gorenje Goriške in vipavske doline. Zato tudi ne more in ne sme biti iztrgana iz slovenskega ozemlja, istotako Brda ne, katerih usoda je tesno spojena z mestom. Ako bi nam vzeli Gorico, nam bi iztrgali srce iz živega telesa, Furlanija ni gospodarsko navezana na Trst in ta ne na njo. Oba lahko izhajata brez škode drug brez drugega. Že pred vojsko so bile mnoge trgovske vezi med avstrijskim in italijanskim delom Furlani-je, kljub državnim mejam, zlasti kjer ni delala carina zaprek. Mesto Palmanova bo tvorila naravno središče Furlanije, ki tudi obrežja nima premalo. S. Giorgio di Nogaro, Gradež in zlasti Tržič so na vzhodnem delu izhodišča na Adrijo, da ne naštevam vseh drugih točk od morja notri do Benetk. Tržič je postajal- v zadnjih letih vedno važnejša postojanka za Trstom vsled ugodne lege ob kraju furlanske rav-n;ne, ugodnih zvez proti severu in zahodu. Tje se je nameravalo prenesti mnogo pomorske trgovine in tako razbremeniti preobloženo tržaško luko. Mnogo se je že storilo in mesto je pred vojsko hitro rastio in cvetelo, zlasti ker se je naselila tam važna industrija. Naša narodna meja, kaker je tu označena, se mora določiti za zahodno državno mejo Jugoslavije. Italijani dobijo seveda tudi južno železnico od Tržiča do Rubij oziroma do izliva Vipave in od tu si lahko zgrade na zahodni strani Soče direktno zvezo s Korminom, tako da gre promet od morja preko Tržiča v zgornjo Furlanijo ves čas po italijanski zemlji. Ravno tako so tudi južni kraji zvezani s tem mestom. Naš promet od C.orice v Trst bi "d preko Prvačine in Opčine, ravno tako v notranjost Jugosiavi,e, dokler z Ljubljano nimamo druge krajše zveze. Na ta način bi bilo to vprašanje popolnoma objektivno iu pra- H Budimpešta, 31. oktobra. V Budimpešti je iz-Druhnila revolucija.- Mirita kri! Kar se dogaja na Dunaju, se ne more označiti drugače kakor z besedo revolucija. Prestolica Avstrije, največje mesto monarhije, središče, v katerega se upirajo oči vseh narodov, visoka šola — poul čnih bojev za vsem ostalim mestom vre in kipi. Meščanstvo, ki je še pred dvema dnevoma priredilo na Dvoru o menjavanju straže cesarju ovacije, z veselimi vzkliki gleda, kako vojaštvo snema s svojih čepic znake z vladarjevim monogramom. Tudi v Trstu, največjem pristanišču monarhije, ki je skozi štiri leta mirovalo in je od tistega dne, ko je poulična druhal zažgala --.Piccollovo« palačo, mirno fpalo družabno in gospodarsko spanje, dviga revolucija svojo strašno glavo. Ista druhal, ki je pred štirimi leti iz plamtečega patriotizma uničevala italijansko last, skuša sedaj, ko se bližajo italijanske čete našim mejam, pregnati Slovence s tržaških tal. Z Dunaja prihaja vest, da so sklenili nemški poslanci prirediti na Koroškem po-grome proti Slovencem, da preprečijo pridružitev slovenske Koroške Jugcs'aviji; Česar niso mogli nemški nacionalci doseči s svojo nerodno parlamentarno taktiko in brezglavo zunanjo politik«}, hočejo sedaj po dvanajsti uri doseči z revolucionarnimi sredstvi. Resnobo teh dogodkov silno dviga grmenje topov na jugozahodu, ki nam prihaja cd ure do ure bližje. Težke trenutke, morda najtežje v tej vojski, bomo morali v kratkem doživeti. Z vso pravico se nam je bati, da veter ne zanese iskro ognja tudi v našo mirno zemljo. To bi bila največja nesreča izmed vseh, kar smo jih doslej doživeli. Nepremišljeno dejanje, nepotreben izgred, neopravičena poškodba tujega imetja, kaplja prelite č'oveške krvi tisočero poveča naše trpljenje, nam v nedog^d umakne zaželjeni dan miru in svobode, nas oropa dragocenih sadov, ki bi nam jih prinesla vojska. Največja nesreča, ki bi se nam sedaj mogla primeriti, bi obstajala v tem, da se dado naši ljudje zapeljati od slabih zgledov okrog nas. Zato prosimo slovensko ljudstvo, da ohrani mirno kri, naj se z^odi karkoli. Nai prepusti svojo usodo Narodnemu svetu, ki misli na vse, b naj se brezpo jiš,« izvaja, - ve gore, ki se dvigate okrog, poslušajte! Član sem katoliškega društva ali danes pozdravljam in objemljem vse. Približali smo se. Nate roko vsi!« Predsednik Orla stopi na oder, se za- | hvali govornikom, občmstvu, nazdravi go- ! vomikom, občinstvu, nazdravi še enkrat j današnjemu dnevu. I Na govornico stopi načelnik Orla Br-toncelj. Pravi: Čez noč prevzamemo Orli in Sokoli dogovorno med seboj in Narodnim svetom stražo. Zvečer koncert v delavskem domu. Dvorana zasedena. Orkester, petje, domo-rodne deklamacije. Res lep dan in lep večer.. Ves dan veličasten red in mir. Upravičeno gre ta dan pohvala Jeseni cam. Ta dan je pokazal, da je Jugoslavija — ne na zadnjem mestu njen slovenski del — zmožna, da se sama vlada. Narodna disciplina — zvestoba novi vladi! Saj se tudi stara ni mogla pritožiti nad nami, čeprav nam je toliko krivic prizadjala. Politične novice. -f- Razpoloženje na Dunaju. Kakor je poprej igral v občutkih Nemcev veliko vlogo narodni ponos, tako ign. sedaj glavno vlogo skrb, skrb za življenjske potrebščine, strah pred bodočnostjo. Nič več ne stoji v ospredju jeza nad Čehi; zavest groznega ponižanja nemškega naroda se jav Ija povsod, zraven se pa izraža prepričanje, da ni mogoče, da bi bili Nemci nedolžni na tem, da je prišlo do tega. »Če je ves svet proti nam, mora biti nekaj pri nas v neredu.« Ponižanje naroda jih boli, vprašanje, kako bodo živeli v prihodnosti, jih navdaja s skrbjo. Iščejo krivcev, kdo je nemški narod tako diskreditiral po svetu. Lodgman je rekel dne 22. oktobra v zbornici, da Nemci niso odgovorni za način, kako se je vladalo v Avstriji, Adler je pa rekel že pred tedni, da je bilo nemško ljudstvo tudi med tlačenimi narodi. Pripravlja se struja, ki se bo obrnila proti nacionilcem, če nas vse ne vara. Ljudstvo je med Nemci prav posebno stalo pod vplivom svojega časopisja, verjelo časopisju kot menda nikjer drugod v Avstriji; sedaj je pa prišel polom — čez noč, ker drugonarodnim Kasandram niso verjeli. Obljubljajo se nam tudi razkritja glede umora v Sarajevu na podlagi še neobjavljenih virov, ki bodo pokazali tragični dogodek v dokaj različni luči kot ga je gledala široka javuost dosedaj. Gotovo je, da bo zgodovina Srbijo zelo razbremenila, ko bo enkrat le mogoče spraviti na dan vso resnico. Kakor smo bili nalagani v marsičem drugem, tako smo bili tudi glede tega umora. Stvar obeta biti prav posebne važnosti. -j- Avstrija in Turki Dne 18. julija 1907 je rekel dr, Krek v zbornici: »Eksistenčna upravičenost naše države bazira na balkanski politiki; ker ženitne pogodbe, ženitne zveze in druge pogodbe pri-čenši od Friderika III. so bile le posledice straha pred Turki. Raison d'čtre Avstrije je bilo varstvo krščanske kulture proti polumescu in je tudi še danes.« Avstrija pa je mislila, da mora polumesec braniti proti krščanskim državam; izgubila je svojo eksistenčno upravičenost. Bolni mož ob Donavi se je napravil na pot, da bi rešil bolnega moža ob Bosporu. Slepec je vodil slepca in dohitela ju je skupna smrt. -f Napuh pred padcem. V Budimpešti se je zgodil tako klasičen primer napuha pred padcem, da mu bo v svetovni zgodovini težko najti primere. Grozen zločin se je baje storil: vojaška godba je ob prihodu cesarjevem v Debreczin svirala avstrijsko himno, fsa -.bornica ie pokoncu ob neču veni novici. Pa je prišla pomirjevalna vest, da se sveta tla ogrska vendar niso tako nezaslišano oskrunila, Wekerle je rekel: »Stopil sem v stik z vlado in morem kon-štatirati, da se je svirala le ogrska himna. V slučaju pa, da bi bila vest vendarle resnična, bi bila to taka nepazljivost, taka breztaktnost, da bi se morala s predsedniškega mesta ožigosati.« (Vsa zbornica se dvigne s sedežev in ploska več minut predsedniku.) — V tem trenutku pa izroči grof Karolyi ministrskemu predsedniku depešo, da so Hrvatje spodili Mažare z Reke ... Dnevne novica. — Društvo slovenskih srednješolskih profesorjev v Ljubljeni sporoča svojim članom in vsem tovarišem: Na prošnjo našega društva je »Narodni svet« v Ljubljani odredil, da bodi odslej polovni in učni jezik na vseh naših srednjih šolah slovenski. — A mi moramo predložiti še več nujnih sprememb našemu »Narodnemu svetu«. V najbližjem času — tedni le nas ločijo — stopimo kot država v stik s celim svetom. Znanje modernih jezikov je zdaj naša pereča zadeva. Posebno za Slovence. In v tem oziru ne smemo zamuditi niti enega dne. Zato se društvo tem potom obrača do vsakega posameznega tovariša z vprašanjem: Kaj bi se v našem srednjem šolstvu moralo takoj (še tekom novembra) opustiti in kaj takoj uvesti? Posebe tu mislimo glede pouka v slovenščini, srbohrvaščini, potem v francoščini, italijanščini, angleščini, nemščini? Kaj bodi cbvezno in kaj neobvezno? Kako naj se takoj preuredi pouk v zgodovini? Katere šole (ljudske, srednje, učiteljišča, trgovske ...) in kje bi se morale takoj ustanoviti? En tovariš, prof. Iv. Vesenjak, je v ponedeljek v »Mestnem domu« že razvil svoje tozadevne nasvete. Odgovora prosimo najkasneje v osmih dneh. Potem takoj skliče-mo sestanek, da sklenemo tozadevne predloge za »Narodni svet«. Korakajmo v prvi vrsti! — Odbor. — Iz seje S. K. S. Z. Odbor se konstituira tako; Franc dr. Finžgar, predsednik; Ivan Mazovec, I. podpredsednik; dr. Frančišek Kimovec, II. podpredsednik; Albin Zajec, blagajnik; Franc Zabret, blag, namestnik; Anton Komlanec, tajnik; Alojz Vrt ovec, taj, namestnik; Anton Pestotnik, knjižničar; clr. Debevec, knjižničarjev namestnik. — Kršč.-soc. izobraževalnim društvom sc razpošljejo letaki s seznamom predavanj. — Osebne novice s pošte. Poštna asiprantka Dora Keržan je imenovana za poštno oficiantko na Jcsenicah, poštna pomočnica Amalija Eisenzopf za poštno oficiantko v Postojni. — V poštno službovanje sta zopet stopila poštni oficiant Ad. Braz v Kozini ter poštna ekspedientka P. Ciuhn kakor poštna oficiantka pri poštnem uradu Ljubljana 1. — Premeščeni ste. poštni oficiantki: Karlina Zustovich iz La-bina v Pulj in pa Lujiza Koron iz Sežane k poštnemu uradu Gorica J. — Poštno službo je odpovedala poštna aspirantka Mara Vlahinič v Malem Lošinju. — V pokoj ste stopili poštni adjunktinji: Ema Triller v škofji Loki in Pavla Paulizza pri poštnem uradu Gorica 1 ter poštni oficiantki: Romana Rent pri poštnem uradu Ljubljana 1 in Alma Casalotti pri poštnem uradu Pulj 1. — Iz poštne službe ste stopili: poštna oficiantka Karla de Radio, ki je rlužbovala pri poštnem uradu Trst 1 ter poštna aspirantka Olga Martissa v Oprtalju. — Razpisano je nadpoštarsko mesto v Tržiču na Goriškem (1/4). Pavšal znaša 560 K. Prošnje je vložiti v teku treh tednov. — Lučine nad Škofjo Loko. Danes dne 27. oktobra je umrl pri svojem sinu župniku v Lučinah njegov oče Rok Rajče-vič. Bil je mož vzornega krščanskega življenja ter zelo priden in delaven. Priporoča se v molitev. R. I. P.! — Padanje cen tekstilnega in svilenega blaga. Vesti, ki se v zadnjem času širijo glede padanja cen tekstilnega in svilenega blaga, utegnejo zopet škodovati na eni strani občinstvu, na drugi povzročati neprilike rcelnim trgovcem. Merodajni krogi tekstilne, klobučne in konfekcijske branže opozarjajo širše občinstvo v njegovem lastnem interesu na to, da je nastalo vsled splošne vojne, ki divja skoro po celem svetu, vsled oblečenja milijonov ljudi z monturami, perilom itd., vsled naprav-Ijan a rezerv v potrebni množini, veliko in splošno pomanjkanje surovin tekstilne branže, ki se je še povečalo vsled ustavitve delovanja v celih industrijskih okraiih in vsled v vseh vojskujočih se državah vladajočega pomanjkanja ljudi. Pri tem položaju se ne more govoriti o padanju cen v predmetnem blagu. Nasprotno je v nevtralnih državah, tako v Švici, v zadn'em času cena surovin na novo poskočila, kar kaže na to, da se bodo dosedanje cene še dvignile. Isto je s klobučarstvom. Tu ni nika-kega blaga več za pokrivala, ki se delajo iz tuzemskega materijala. Tudi tu bo industrija odakzana skoro izključno na tuje-zemske surovine. Razun tega vplivajo visoke mezde delavstva v taki meri, da ne pride še do padanja cen. Blago, ki so ga poklicani elementi iz špekulativnih namenov nakupili in sedaj vrgli na trg, ne bo imelo na trgovino nobenega vpliva, ker gre le za male množine. Kupujoče občinstvo sme zaupati tudi še naprej realnim trgovcem in pri njih kriti svoje potrebščine. — Izžrebani porotniki za novomeško poroto. Za četrto porotno zasedanje c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem so bili izžrebani sledeči gg. kot glavni porotniki: Želko Miko, posestnik in občinski predstojnik v Gribljah štev, 60; Per Anton, posestnik in gostilničar v Dol. Toplicah št. 10; Bohte Janez, posestnik v Pavičicah Jtev. 9; Miiller Karel, posestnik in trgovec v Črnomlju štev. 4; Franz Alojzij, posestnik v Metliki štev. 183; Pire Janez, posestnik v Podturnu štev, 2; Šporar Janez, posestnik in gostilničar v Hribu pri Hinjah štev, 4; Prijatelj Tomaž, posestnik v Rakovniku štev. 7; Hrovat France, posestnik in mlinar na Ratežu štev. 1; Fabjati Fran, posestnik v Stavčivasi štev, 21; Tur'- Andrej, posestnik in mesar v Višnjigori štev. 9; Pire Andrej, posestnik v Ravnah štev. 3; Kotnik Jože, posestnik in trrfovec v Mi-rnipeči štev. 23; Schoher Jože, posestnik v Kočevju štev. 147; Staniša Martin, no-sestnik v Vinivasi štev. 22; Vcdopivec Fr., posestnik in pek v Kr*,rem; Pi*ansky Al., nos. in trgovec v Sv. K-'žu 63: Juvančič France, posestnik in gosMlničtr v Radeč?h š'ev. 27; Tomažin Alojzij, portestnik v Smledniku štev. 7: R?c1c Miha, posestnik in občinski predstojnik v Predgrdu št. 94; Zcvnik Fran, posestnik n? Čate*u št. 16: češarek France, pos. in obč. predstojnik v Ribnici šl. 53; Pečjak Jože, pos, in mizar v Dol. Polju 4; Gorenc Alojzij, pos. in trgovec v Ardrcm 30; Hotko Alojzij, pos, in trgovec v žužemperku št. 20; Debevc Al., pos. v Ardrcm 2; Orel Ignacij, pos. in gostilničar v Fužinah 14; Lovšin Anton, posestnik in krčmar v Ribnici 26; Gnidovec Josip, pos. v Vel. Lipovcu 16; Kline Anton, pos. in trgovec v Gor. Polju 3; Šlajpah Anton, pos. v Veliki Loki 13; Komljanec Janez, pos v Žlogonjan št. 23; Flek Matija, pos. in mlinar v Črnomlju 24; Strniša France, pos. in krojač v Toplicah 42; Gli-ha Alojzij, pos. v Vel. Loki 23; Geltar Karel, pos. in mlinar v Črnomlju 54. Kot nadomestni porotniki so bili izžrebani: Pe-trič Anten, pos. in kovač v Prečni 10; Mat-ko Ježe, hotelir v Rudolfovem 40; Kaste-lic Franc, pos. v Rudolfovem 250; Foršek Fran, pek v Rudolfovem 77; Šetina Franc, pos. v Gotnivasi; Globevnik Anton, pos, v Bršljinu 11; Rajnuša Jože, posestnik v Črmcšnjicah; Mišič Martin, pos. v Češčiva-si lj Prežel) Jakob, pos. in monter v Rudolfovem. — Vporaba čevljarjem dodeljenega usnja v neprave namene. Merodajnim oblastim dohajajo ustne in pismene pritožbe, da čevljarji usnja, katero dobivajo v svrho podelovanja potom trgovske in obrtne zbornice, oziroma potom trgovcev, ne vpo-rabljajo v prave namene t. j. v svrho pre-skrbovanja prebivalstva z obuvalom. Čevljarji na ta način pridobljeno usnje prodajajo naprej ali po oderuških cenah, ali pa čevlje, katere izgotavljajo iz njega, izročajo svojim znancem proti živilom. Posledica temu je, da na prebivalstvo, ki je v resnici potrebno, nič ne odpade. Tudi magistratu je znano to, osobito. da se čevljarji glede cen menda prav nič ne ravnajo po obstoječih zakonih. Da se pride takim ne-vzdržljivostim v okom, se bode glede tega uvedla najstrožja uradna kontrola, o kateri so vsi čevljarji po svoji zadrugi že obveščeni. Čevljarji smejo novo in pono-šeno obuvalo prodajati le proti nakaznici, katero kupec ali naročnik izroči čevljarju, ta pa mora vse to vpisati v posebno belež-no, blagovno knjigo. Zamenjavanje obuvat-la proti živilom ali drugim potrebščinam je nedopustno in se ne bode več trpelo. Glede cen se je čevljarjem držati ministrske naredbe z dne 9. marca 1917 št. 95 drž. zak. sub C. Glede vseh tozadevnih predpisov bode mestni magistrat uvedel najstrožjo kontrolo. Vsak najmanjši prestopek sc bode kaznoval z globo najmanj 100 kron, drugič pa se bode poleg primerno zvišane globe odvzela dotičniku tudi obrtna pravica. V javnem interesu je, da se ti potrebni ukrepi natančno izpolnjujejo. giovfce. lj V počaščerije bojevnikov, ki so pokopani na ljubljanskih pokopališčih, bo v petek, na Vseh svetih dan, ob 3. uri popoldne cerkveno opravilo na pokopališču pri Sv. Križu, ob pel 5. uri pa na protestantskem pokopališču. Pri Sv. Križu bo imel nagrobni govor mornariški superior v p, msgr. K o k o 1 j. Ob izredno slabem vremenu slavja ne bo. V soboto, na vernih duš dan, bo ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Pe tra slovesna zadušnica. lj Vojaški grobovi. Mestna občina ljubljanska je dala položiti na vojaške grobove na pokopališču pr: Sv. Križu venec z napisom: Padlim junakom — mestna občina ljubljanska. lj Knjižnica šentpeterskega prosvet* nega društva posluje od jutri naprej vsako sredo od pol 8. do pol 9. ure zvečer in pa vsako nedeljo od 10. do 11. ure donol-dne (po drugi glavni službi božji) v društvenih prostorih (šentpotorska mežn?.rija.» I. nadstroTve). lj Šolski pouk se na vseh šolah zopet prične v torek dne 5. novembra, ker španska bolezen pojeniuje. lj Pouk v šoli na Prulah. Ker so poprave v šolskem poslopju na Prulah gotove, preseli se IV. mestna deška šola, pomožni oddelek in meslno dnevno zavetišče zopet v lastno šolsko noslopjc, kjer se prične dne 5. novembra z rednim poukom. i. -j.l iS Ue i. ,*..-./- . ml .»t i H vč ts fc 4.TS« jJ Zatiranje konjskih garij. Kmalu po pri-četku vojne so se razčiiiie garje med konji zelo močno ter jc zahtevala bolezen strogih veterinarnih odredb kakor od vojaških tako tudi od civilnih oblasti. Tudi poljedelsko ministrstvo je pogosto neposredno vplivalo na to zatiranje. V tozadevnih odlokih sc je poudarjalo, da je pri zatiranju konjskih garij največje važnosti takojšnje spoznanje bolezni, takojšnje naznanilo in takojšnje zdravljenje po živtno-zdravniku; razen tega je potreba okužene hleve in hlevsko orod;e primerno očistiti in razkužiti. — Zastran oddaje za vojaštvo nesposobnih keni v civilno porabo naročile so sc sporazumno z vojaško uoravo -arnovntnc velerinarno-policijske odredlie, pred vsem pa sc je poudarjalo, da je treba take konje po sprejemu v civilno porabo neprenehoma nadzorovati. Da bi sc te odredbe izvrševale, naročilo se je uradnim živinozdranikom, prt vsaki priliki dajati po-estnikom navodilu in nasvete p zdravljenju konj ' lh garij. Vnndj. se do s^aj ri posrečilo tt; nalrzljive bolezni za-trel.i, vslcii česar je tudi nadalje pofr*bno tc? bolezni posvečati posebro pozornost. Da bodo Imele oblastvene odredbe zadostni uspeh, treba je, da posertniki konj s popolnim ra»« unievarijem sodelujejo, kar se do sedaj ni vedno zgodilo. V splošno korist je torej neobhodno potrebno, da posamezni posestniki na svoj'! konic posebno skrbno pazijo ter kakor hitro zapazijo sumljive znake garij (srbečico, eoh mesta na koži, bulicc), to takoj naznanijo, aa se zamore pričeti zdravili s pomočjo živi-nozdravnika. Prasvefa. pr Z ozirom na razne pritožbe nam pišejo iz gledališke pirarne: Vsemu našemu občinstvu je dobro znano, s kakšnimi nepričakovanimi in nezaslišanimi ovirami se mera boriti gledališko vodr.tvo. Za opero in opereto nam osrednja vlada vzlic vs;m posredovanjem do zadnjega časa ni hotela oprostiti članov orkestra in zbora ier večjega število solisiov. Nadomestila med civilisti dandanes, ko povsod nedostaja moških,'ni bilo mogoče najti niti v Pragi, niti po vsem Češkem, niti v Trstu, niti na Hrvatskem, dasi so sc zanje ves čas trudili oba kapelnika in člani ravnateljstva osebno. Šele. na ponovno posredovanje pri notranjem in domobranskem ministrstvu sc je končno posrečilo dognati oprostitev 33 angažiranih članov: solistov, zboristov, 12 glasbenikov in par tehničnih moči. O oprostitvah so bili obveščeni ti člani, toda pojavil se je nov zadržek: posamezni oddelni poveljniki oproščencev vzlic uradnim odlokom ne odpuste, češ da zanje nimajo nadomestkov. Ravnateljstvo i:c je znova brzojavno obrnilo do Jugoslovanskega kluba za energično pomoč. Tako re je nadejati, da bomo imeli končno prvi teden meseca novembra vendarle prvo glasbeno predstavo, Spričo takega položaja mora nositi novo sestavljeno in še ne zigrano dramsko osobje vse breme ter igrati večer za večerom, terej trikrat več kot normalno. Da se more z dramskim repertoarjem zasesti čini več predstav, sc dajejo vse premijere izven abonementa, na kar se vsaka u igra ponavlja za trojne abonente, Razvrstitev predstav sc mora ravnati po zdravju igralcev in igralk ter po raznih slučajnostih, ki so nepremagljive. Dvakrat se nc nudi nobena igra istim abonentom. Vsak abonent pa dobi vsako igro. prej ali slej. Prosimo torej potrpljenja, kar pri najboljši volji ravnateljstva ter vzlic največjemu naporu dramskega osobja in vseh faktorjev ni mogoče za sedaj storiti več. Ko dobimo opero in opereto, se uredi vse in prav nič ne dvomimo, da se potem pozabijo danasnjt vojne neprilike. Vztrajaj-mo torej, saj se bliža svoboda tudi našemu, tako dolgo v verigah uklenjcnemu Narodnemu gledališču! pr Odborova seja »Slovenske Matice« dne 17- oktobra 1918, Gospod predsednik sc spominja v toplih besedah pokoj, želez, revidenta, bivšega večletnega matičnega tajnika, iskrenega rodoljuba gospoda Frana Podkrajška in ravnotako velezaslužnega in odličnega slovenista patra Škr.^bca in želi, da se zabeleži spomin na oba spoštovana pokojnika v zapisniku. — Matično denarno stanje je ugodno. — V smislu sklepa in pravil Pisateljskega podpornega društva, ki se je na zadnjem občnem zboru razšlo, prevzame Matica imovino tega društva z obvezo, da jo uporablja v pod- poro potrebnim slovenskim pisateljem in njih družinam toliko časa, dokler se ne ustanovi novo društvo, ki bo upravičeno prevzeto imovino sprejeti. «— V slučaju razpusta na novo se snujočega društva »Krekova ustanova« je Matica pripravljena prevzeti in oskrbovati polovico v takem slučaju premoženja tega društva. Drugo polovico prevzame Leonova družba. — Malica izda s sodelovanjem mariborskega zgodovinskega društva in s podporo Jugoslovanske akademije Štrekljevo zgodovinsko slovnico slovenskega jezika kot posebno založnino. — Od knjig za 1. 1918, jc ena gotova, druga je v delu, — lOOletni-co Vodnikovo počasti Matica prihodnje leto s kritično izdajo njegovih pesmi, opremljeno z esejističnim uvodom. Sprejet jc predlog za izdanje slovstvenih zgodovin posameznih slovenskih narodov. Izvršitev izroči odbor znanstvenemu odseku. — V spomin zbližanja s Poljaki izda Matica v prevodu večje delo iz polirke klasične literature. — Na ponudbo je nekaj prevodov, ki jih je Matica pripravljena kupiti. Gledala bo, da si nabavi rokopisov in skrbela za lo, da pisatelji ne bodo čakali po nepotrebnem na henorarje. a Nakazila za nakup cenejšega kruha za člane ubožne akcije in uradniških skupin. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 27. avg. 1918, št. 26.960, ozir. urada za ljud. prehrano z dne 10. avg. 1918, št. 114.764, bodo dobivali ubožni sloji, ki so pritegnjeni kaki ubožni akciji, cenejši kruh. V*,aka oseba i teh akcij dobi tedensko za 20 vinarjev ali vsake štift tedne za 80 virfarjev cenejši kruh. i Izvršujoč te ukaze bode izdajal mestni rnagi-| strat vsake štiri ledne nakazila po 80 vinarjev. Vsaka oseba ubožne akcije in uradniške skupine dobi do preklica vsake štiri tedne po eno nakazilo za 80 vinarjev. Ta nakazila so veljavna izključno le za nakup kruha v tisti trgovini, kjer dobiva stranka kruh na krušne izkaznice in le za dotično stranko, kateri so se izdala. Vsak pek in prodajalec kruha mora sprejeti od svojih strank ta nakazila kot denar, in če bi stranka za enkrat kupila majij kruha kakor za 80 vinarjev, presežek izplačali v denarju. Veljavna so izključno le ona nakazila, ki imajo na bclein kuponu vtisnjen brzebarvni pečat mestnega magistrata. — Za vsako nakazilo se izplača peku, oziroma prodajalcu kruha v mestni aprovizačni blagajni na Poljanski ccsti št. 13 80 vinarjev v gotovini. Nakazila se bodo pri izplačilu preluknjala (perforiralaj in so s tem razveljavljena. Drugim strankam se nakazila ne bodo izplačevala v goiovini iz mestne aprovizačne blagajne. Za izgubljena nakazila se nc izda novih. Kedaj se bodo strankam izdajala nakazila, se objavi v listih. Ta razglas postane veljaven z dnem, ko se nabije na magistralno desko. Ponarejanje nakar.il se bode sodnijsko kaznovalo, ostale prestopke teh predpisov pa kaznuje politična okrajna oblast. a Kavina mešanica za zavode. Zavodi dobe prejemnice za kavino mešanico takoj v mestni posvetovalnici. a Pctro'ei na A-, B-, C- in O-karte se pro-doia le še do 9, novembra. Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti vse odrezke in sprHemnice v mestni posvetovalnici ter sporočiti, koliko imajo še petroleja v zalogi. NoŠla: se je krušna izkaznica. Dobi se na Poljanskem nasipu št. 34. Iz(jubi'a se je včeraj popoldne na poti iz Dola do Ljubljane rujava denarnica s srednjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda proti nagradi na Jurčičevem trgu 3/1. Sprejela se fakol dalira •.a navadno kuho z dobrimi izpričevali. iača po dogovoru. Naslov pove uprava ,, , . , . , . »Slovenca« pod št. 4152. Večja množina lanskega prvovrstnega .__________L________ V ^ V najem sc odda v lepem gorenjskem kraju dobro idoča se proda. Ponudbe r.a JOŽA ROZMAN, Ljubljana, Gradišče št. 13. 4123 Andrevv Carnegie: 4126 3. slovenska izdaja (s slikami). Razpošilja F. S. Šegula, župnik v p„ Pragersko, Staj. Cena 60 vin. (v znamkah, naprej'!) se sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval ooslati na: Oskrbništvo graščine v Ribnici.__4128 Prodasta se dve 4131 ■ \p 1KB I KOČIJI v dobrem stanju. Kupci si vozove lahko ogledajo v sredo, 30. oktobra med 3. in 5. uro popoldne v Kolizeju — skladišče desiilaujc »Florian«, Knpi se vsaka množina 4132 Naslov pri upravi ^Slovenca« pod 4153. bo z novembrom izpraznjeno stanovanje, obstoječe iz 3 ali 4 sob in pritiklin? — Ponudbe pod: »Mestna učitsljica« 4150 na upravništvo »Slovenca«. V Bohinjski Bistrici, Grrr.d Ho'cI Triglav se hode od porušene stavbe predajalo opeka, les, okna, peči, deske, stropnik, stop= niče, žlebi i. t. d. im< in naj sc tozadevne ponudbe pošljejo: pošta Ljubljana, poštni predal št. 149. X n Gospodična, muzikalično naobražena, absolventinja gospodinjske šole, mirnega značaja, se želi seznaniti v svrho takojšnje poroke z uradnikom ali orgar.istom. Ponudbe, če mogoče s sliko, ki sc vrne, do 15, novembra 1918 na upravo »Slovenca pod naslovom: »Tiha sreča« 4160. dobro izurjeno v slovenski in nemški stenografiji ter strojepisju, sprejme odvetniška pisarna dr. Brejca r Celovcu. 4144 mf Krema aa »iavlie -fKS prve vrste, črna in rumena, v velikih stekl. lončkih, 1 tucat 45 K. V kovinastih škatlah št. 3 (125 g), le črna, 1 tucat 35 K. — Pošilja po povzetju izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu št. 39, Petrinjska ul. 3. III. Prosi se, da sc z naročuo obenem dopošlje polovica zneska. 4103 z več njivami se proda. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod itev. 4155. Prodam v sredini mesta enonadstropno ©v "V f- dih Poizve se: Poljanska cesta št. 15, I. nadstropje, Ljubljana. 4159 Prodajalka popolnoma izurjena v trgovini mešanega blaga, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi premeniti službo. Ponudbe pod »Prodajalka« 4171 na upravništvo »SLOVENCA«. K 100'- nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi v boljši hiši J«F- STANOVANJE: dve ali tri sobe za stranko brez otrok. — Naslov na upravništvo »Slovenca« pod št. 4165, Krepak. 15-letri sirota, išče mesta kot vajenec v v trgovini na deželi ali pri kakem rokodelcu ali mesta hlapca proti popolni oskrbi. Zahteva se stroga, toda dobrohotna vzgoja. Natančneje se izve pri dr. M. Pircn, odvetniku v Ljubljani. Cigale-tova ulica št. 1. 4142 Slivovko, tropinjevec, konjak LJUDSKA POSOJiHMICA ga davks, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva . , f brez odbitka rentne-cesta Stev. 6, za irančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delav poldne od 8 do 1 ure in jih obrestuje po tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daie za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadiužnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše, Rezervni zakladi znašajo nad en milijon krcn. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. 11 D n 0 «*Mrjen D 0 U D D 0 se sprejme s stanovanjem in hrano. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plaee na: Parni mlin Zagreb, Hrvatsko, ncan i] D LI D D Q ponudim trgovcem in gostilničarjem. VILJEM SPITZER, LJUBLJANA, KOLIZEJ. garje, srbež, hraste in druge kožne bolezni odstrani naRlo in sigurno Parntot-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha. torej se more rabiti tudi čez dau. Velik lonček K 5-— dvojno-velik lonček K 0 -. Dalje Paratol. posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlia K /i'—. Oboje bo dol iva po povaotju ali predplačilu pr; tvriiki PnraioI-Wer*e, lekar ULfllER Budapest VII-27. R6zsa ut 21. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Z. FlnZgar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :: Svoji k svojim! sprejema v popravilo in tudi nove na nove oblike prenaredi FRANC CERAR, to-vjrna slamnikov v STOBU, pošta Dom-žele pri Ljubljani. - Cene primerno nizke točna postrežba. 3715 nova In stare vsako množino tvrdka JELACLN & KO., Ljubljana, tjabl/anska industrija ptobkovih zamaikov. izvežban ključavničar, s spričevali tudi o električnih napravah, SE SPREJME za takojšnji nastop. Prednost imajo taki, ki so že delovali v oljnih tovarnah. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št, -1079. PRODA SE dobro ohranjeno 4196 m- moško ko to ^^L. Poizve sc: Novi Vodmat 3 pri Ljubljani. JOP- V ZALOGI IMAM PRIMA "^SC salonske in it. t, 2, 3, domače delo, KRTAČE sirkove, KRTAČE za konje (RoB- haar) ter prima tržaške BIČEVN1KE po dnevni ceni. 4101 IVAN N. ADAMIČ :: LJUBLJANA St. Tetra cesta il. 31. Reso3 ponudba. 42 leten, vojaščine prost vdovec s tremi že odraslimi otroci, s posestvom v mestu, vrednim nad 150.000 K, išče v svrho takojšnjega zakona 25- do 40 letno zdravo in pridno ossbo, ki ima veselje do gospodinjstva in nekaj premoženja. Vdova brez otrok ni izključena. Ponudbe s pošiliatvijo slike, ki se vrne, nasloviti na »Solnčna Gorica«, poštno ležeče Gorica, glavna poita. Jehniena psarna za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev Valentin jRccetto zapriseženi sodni izvedenec V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14. 2780 Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. — Prodajalci tn kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska d< la in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. •II 13 Hotel „EUR0PAM na Bledu | oddaljen dve minuti od kolodvora — popolnoma opremljen —■ se proda prostovoljno. Kupci naj se oglasijo ali stavijo vprašanja na lastnika RUDOLFA KOKALJ, Ljubljana, Preiernova ulica it. 54/ I. — Posredovalci izključeni. 4133 Pri vsaki bolezni |e potrebna snažnost. Umivajte se s pravim ..SGBIGST-TO ALETHIM MIT, katero razpošilja proti povzetju komad za 6 kron A. JELENC, trgovec v Tržiču na Gorenjskem. W9T Ženitev. Svojemu bratrancu, 28 let staremu, iz ugledne in premožne rodbine z večjim kapitalom, iščem pristopa na kmečko posestvo oziroma kako podjetje: gostilno. trgovino ali mlin. Gospice ali vdove brez otrok prosim, da blagovolijo do-poslati ponudbe če mogoče s sliko in navedbo starosti na upravništvo »Slovenca« pod »Oroslav it. 4190«, Vpošte-vajo se samo resne ponudbe. Blago za dre moški obleki s podlogo vred se odda za živila a!iN denar. — Kje? pove upravništvo Slovcnca pod štev. 4lŠ8, Edini slovenski zavod brez tujega kapitala Je: Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zuonov £jubljana, Sunajska c. 17, £jubljana. Zavarovanja sprojema proti požarnim Škodam: t. raznovrstne izdelune stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbo, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljsko pridelke, žita in Krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma, doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij-3ko zavnrovaln;co od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico. Vnmosln zaklad in udnlne, ki ao znašale 1. 1016 K 006.828-91, so poskočile konceoi l. 1917 na 1,031.84*34. Tedaj, Cimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudba in pojasnila daje ravnateljstvo, gtnrno poveijen'fitvo v Celju in na Proseku, ka ;or tnd po vseli iarah nastavljen: poverjeniki. Cene primorne, hitra cenitev in tako:šnje izplačilo. >- s ISO* «B*»