. 222.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... „120
u celo leto .... » 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... _ 80
>n itTiiaiimiin
l V petek, one 2. ORlOlira 1925. Posamezna Številka stane 1*30 Din LElO LE
prilogo „ Ilustrirani Slovenec
Cene inseratom:
Enostolpna petttna vrsta mpli oglasi po Din 1<50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
?ri večjem naročilu popust.
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Pošlninu Mm v gotovini
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telelon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Ljudje stare šole pravijo, da ima svet danes samo dva velikopotezna državnika, Lloy-da George-a in Čičerina.
Cičerin je diplomat slare ruske šole, diplomat od stroke, iztičen diplomat. Stara' ca-ristična ruska diplomacija ni bila slaba in ima veliko šolo za seboj. V tej šoli se je izučil tudi Cičerin in danes lahko rečemo, da je Cičerin vreden naslednik staroslavne ruske diplomacijo ne kot potomec stare ruske plemiča rodbine, ampak po svojih diplomatskih sposobnostih.
Iz njegovega privatnega življenja vemo, da je živel kot carski ruski diplomat jako skromno, ker je ves svoj denar porabil za podporo siromašnih ruskih preganjancev. Njegova zmernost in skromnost je bila naravnost špartanska. Kljub temu pa, da je skoro ves svoj denar raz.dr.l_ je še vedno ostal toliko vztrajen, da je skrbno gojil glasbo in se naučil mnogo tujih jezikov. Danes obvladuje popolnoma nemški, francoski in angleški jezik pole gsvoje materinščine.
Za diplomata te vrste ni bil težak prehod od caristično diplomacije do sovjetske. Sovjeti so izredne zmožnosti tega moža kmalu spoznali in so ga poklicali na vodilno mesto sedanje ruske diplomacije.
Svoj prvi večji doplomatski uspeh je doživel Cičerin na konferenci v Genovi 1. 1921. Genovske konference se je udeležila tudi Nemčija, ki je bila takrat še silno na tleh. Konferenca je hotela Nemčijo še bolj ponižati kakor je že bila ponižana. Takrat pa se je Nemčiji nenadoma pojavil nepričakovan rešitelj — Cičerin.
V trenolku. ko se je splošno pričakoval nov diplomatski poraz Nemčije, je na velikonočni pondeljek vstal na konferenci Cičerin in izvlekel iz žepa besedilo pogodbe, sklenjene med Nemčijo in Rusijo v Rapallu. To je zaleglo. Svet je videl, da Nemčija ni osamljena, ampak da ima za seboj rusko silo.
Od dne podpisa rapallske pogodbe pa do danes se je mnego lizpremenilo. Nemško-ru-ska zveza je poslala skrb Evrope in vsa diplomacija evropskih velesil se je vrgla na to da to zvezo raztrga.
Najprej so poskušali s trgovskimi pogodbami pridobiti llusijo ua svojo stran. Toda Rusi so zahtevali mnogo, kar jim zapad ni hotel in tudi po svoji kapitalistični mentali-teti ni mogel dati. Ker pa so ostala pogajanja z Rusijo večinoma brezuspešna, so se lotili premagane Nemčije z zlatimi obljubami.
Proti Rusiji so nastopili drugi mojstri v diplomaciji, Angleži. Ti so čutili na svojem živem telesu veliko nevarnost, kij je ogrožala in še ogroža glavno korenino njihove moči in glavne vire njihovega bogastva zlasti v Aziji. Ruska diplomacija je znala zažgati ogenj v angleški lastni hiši z geslom o samoodločbi vseh narodov( tudi onih v Aziji in Afriki in lo je približalo Angleže premagani Nemčiji.
Odgovor na rusko potezo o samoodločbi narodov v Ariji in v Afriki je bil cd Anglije protežirani Da\vesov načrt za plačevanje vojne odškodnine, ki je Franciji prizadejal mnogo težkih ur. Davvesovemu načrtu je sledilo današnje vabilo Nemčiji, naj vstopi v Društvo narodov kot polnopravna članica in če vstopi, se obeta Nemčiji tudi nekdanje gospodstvo mogoče nad vsemi, ali pa vsaj nad nekaterimi nemškimi kolonijami.
To so bogati darovit M jih poklada zmagovita Anglija na oltar premagane Nemčije, da se reši neprijetnosti, ki jih jo pripravil Angliji v Aziji ruski diplomat čičertin. A rav-nov trenotku, ko sloji Nemčija takorekoč pred podpisom vabljive in mamljive pogodbe, se pojavi »bolni« Cičerin v Varšavi iin v Berlinu!
Med Poljaki in Rusi ni vladalo nikdar posebno dobro razmerje. Vera in narodnost sla bili različni in to je bil glavni vir nasprotstva. Skupni pa so bili gospodarski interesi. Poljska industrija je imela pred vojno _ dokler je bila združena z Rusijo, velikansko polje udej-Btvovanja tja do daljnega vzhoda, in to brez carinskih oviir. Danes je to drugače. Danes se mora boriti poljska industrija na eni strani proti nemški konkurenci, na drugo stran pa ji je pot zaprta.
To ve ruski diplomat Cičerin prav dobro in zato jo napravil proti Angliji svojo protl-potezo s Poljsko. Prišel je v Varšavo s puuud-t>o gospodarskih koncesij, ki so za Poljsko tivljenjskega pomena, še bolj kot kolonija a\
Kraljevske slawno$tI v Dalmaciji.
Bolgrad, 1. okt. (Izv.) Velikemu pregledovanju čet v Splitu je prisostvovala velika množica ljudstva. Kraljevski par je bil na posebni tribuni. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Po defiliranju se je kraljevski par vrnil na ladjo Karadjordje na kratek oddih. Kralj je obiskal razstavo Jadranske straže, razne šole, muzej. Arheološki muzej mu je razkazal msgr. Franjo Bulic. Nato je kralj sprejel zastopnike raznih društev. Popoldne je kraljevski par obiskal Solin. Msgr. Franjo Bulic mu je razkazal izkopine. Ko je kralj zapuščal izkopine, ga je kmetsko ljudstvo z
velikanskim navdušenjem pozdravljalo. Zvečer je občina priredila slovesno večerjo. Kralj se je je udeležil v generalski uniformi. Prisotnih jo bilo okrog 100 povabljencev. Kralj je imel nagovor, v katerem je naglasil narodno edinstvo in poudaril skrb, ki jo morajo imeti Primorci za obrambo morja. Zahvalil se je za navdušenje, ki ga je ljudstvo izkazalo njemu kot predstavitelju edinstva. Odgovoril mu je župan Tartaglia. — Davi se je kraljevski par odpeljal na lov na brdo Marjan. Ob 12 je bil v Šibeniku. Zvečer ob 6 pa se ie odpeljal v Belgrad.
KRALJ ZA SPORAZUM NARODOV.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Pred pričetkom \ ladnega dela iu pred bližnjim sklicanjem narodne skupščine se v političnih krogih sedanji politični položaj zelo živahno komentira. Mnogi politični krogi mislijo, da bo vlada čutila potrebo, katero čuti ljudstvo in z njim parlament, da v čim krajšem času premotri sedanji politični položaj. Razmerje med člani vladnih strank je treba okrepiti.
Posebnih političnih dogodkov danes ni bilo. Politični krogi so tudi danes mnenja, ki smo ga včeraj naglasili. Sedanji položaj ne more ostati v laki obliki, da bi parlament in
država v sebi zakrivala stvarno krizo, ki dejansko obstoja, vlada pa bi se skrivala za večino, ki jo ima v skupščini.
Politični krogi mislijo, da treba položaj reševati po potrebah države, ne pa po potrebah večine parlamenta. Zato mislijo, da bi takoj po kraljevi vrnitvi vlada pričela pretresavati sedanji položaj, ki je nastal v vladi. Posebno velike nade polagajo na kralja, ki je v svojem govoru v Splitu naglasil, da želi, da v državi vlada sporazum plemen. Sporazuma ne bo, ako ga bosta delali samo dve osebi.
19
SKUPSCINA SE SESTANE 16. OKTOBRA.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Politično življenje postaja živahnejše. Ministri so pričeli delali. Zvečer se je vršila seja vlade, katere so se udeležili vsi člani kabineta, ki se nahajajo v Belgradu. Ministri so bili na seji mnenja, da bi bilo dobro določiti sestanek narodne skupščine pred rednim zasedanjem, da bi opravila delo, ki je zaostalo, ki pa je v glavnem v skupščinskih odborih že dokončano. V ta namen bi se imela skupščina sestati 16. t. m. Določila bi dnevni red. Drugi dan bi se posvetila delu. 18. je nedelja in ta dan bi počivala. 19. bi bila poslednja seja. Zaključilo bi se sedanje zasedanje. V torek iti se otvorilo novo zasedanje. Prvo delo bi bila izvolitev skupščinskega predsednika ter odborov in njih konstituiranje.
Na seji so danes govorili o zakonskih na-
črtih, ki bi jih bilo treba predložiti skupščini, da bi bili čimpreje sprejeti. Med prvimi predlogi, ki bi jih naj skupščina sprejela, bi bili prosvetni zakoni. To so: zakon o ljudskih, meščanskih in srednjih šolah in vseučiliški zakon. Med prvimi finančnimi zakoni bi bil zakon o neposrednih davkih in zakon o carinskih ta-rifih.
Po sprejetju teh zakonskih načrtov bi skupščina pričela z debato o proračunu, v katerega bi bilo treba sprejeti nekaj kreditov, ki morajo priti v proračun.
Zvečer so na ministrski seji govorili o delu vlade. Jutri se vrneta še dva ministra in skupščinski predsednik. Kralj se bo vrnil jutri, zunanji minister 4., ministrski predsednik pa 7. t. m.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Zunanji minister Ninčič je pred odhodom iz Ženeve bolgarskemu dopisniku »Slobodne Reči« izjavil sledeče: »Osebno sem prepričan, da je zveza balkanskih držav boljša od arbitražnega pakta brez jamstev in brez sankcij. Mislim, da je sedaj še prezgodaj računati na sklep take pogodbe. Bodočnost sloni na pogodbah. Za
Odlikovani ministri.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) V Splitu je. kralj podpisal ukaz, s katerim odlikuje ministre, ki so ga spremljali po Dalmaciji. Pravosodnega ministra in ministra za vere je odlikoval z redom Belega orla TI. vrste. Notranji minister, vojni, finančni, minister z-a javne zgradbe, minister za agrarno reformo, minister za šume so odlikovani z redom Sv. Save I. vrste, minister za pošto je prejel Karadjordjevo zvezdo II. vrste.
SRBSKI REPUBLIKANCI SE GIBLJEJO.
Bolgrad, 1. okt. (Izv.) Od skupin, ki niso zastopane v parlamentu, razvijajo veliko aktivnost predvsem republikanci. Intenzivno delajo v Sumadiji in podrinskem okrožju, kjer so imeli več sestankov. Pričakujejo, da bodo imeli uspeha, ker mislijo, da jim je Radič s svojim nastopom v Ženevi koristil.
KOVANI DENAR.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) 18. oktobra prispeta na Sušak dve novi pošiljatvi kovanega
Nemčijo. Ce pa ima Cičerin svoj hrbet krit v Evropi s Poljsko, ima v Aziji proste roke proti Angliji. Nemčija pa stoji danes na težavn°m razpotju med Ženevo iii Moskvo.
sedaj pa je treba delati samo na ustvaritvi atmosfere, ki bo dovedla do take zveze. Ideal političnih strank v državi SHS je sporazum z Bolgarsko. Razmerje med obema državama stremi za razčiščenjem. Pričakuje se nadaljevanje jugoslovansko-grških pogajanj. Ako bodo uspela, bodo privedla do sklenitve zveze med obema državama.«
denarja. Del pošiljatve tvorijo novci po 1 dinar. S to pošiljatvijo je zaključena polovica dobave kovanega denarja.
AGITACIJSKO POTOVANJE LJUBE DAVIDOVICA.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Jutri sc bo vrnil Ljuba Davidovič. V Črni gori je imel po ce-tinjskih slovesnostih več agitacijskih sestankov in konferenc. Iz Berane se je podal v Peč, Djakovico in Prizren. Iz Skoplja pa se bo vrnil v Belgrad. Z njim potujeta črnogorska poslanca Jojič in Mehmud Begovič.
m v
Belgrad, 1. okt. (Izv.) V prnjavorskem in dervenlskem okraju sta se reki Vrbas in Sava razlili. Vsled te katastrofalne poplave je žetev popolnoma uničena. Porušenih je okrog 50 hiš. V valovih je našlo smrt mnogo ljudi. Kakor pravijo poročila, je okrog .15 mrtvih, število težko in lahko ranjenih pa še ni ugotovljeno. Oblasti so ponesrečencem takoj nakazale podpore. Vlada pa bo poškodovancem poslala pomoč.
~SPOMlNI II OVDA GEORGE A.
London, 1. okt. (Izv.) Včeraj so izšli »Spomini«, ki jih je napisal Moyd George. Spomini obseaajo dobo od leta 1892 do 1910,
oičerin na potovanju
Berlin, 1. oktobra. (Izv.) Cičerin se ja včeraj pripeljal v Berlin. Na kolodvoru je izstopil pri posebnem izhodu, da ga niso spoznali, da se je izognil nadležnim fotografom. Uradno pravijo, da je prišel v Berlin samo k zdravnikom, v resnici pa ima njegov obisk v Berlinu velepolitičen pomen, ker prihaja v Berlin tik pred konferenco vnanjih ministrov v Locarnu. Včeraj zvečer je bil Cičerin gost vuanjega ministra dr. Stresemanna, danes pa je povabljen h kanclerju dr. Luther-u. Cičerin izgleda jako dobro kljub svoji sladkorni bolezni.
Berlin, 1. oktobra. (Izv.) V nemških uradnih krogih izjavljajo, da pogajanja za varnost zapadnih nemških mej nili najmanj ne morejo izpremeniti določb med Rusijo in Nemčijo sklenjene rapallske pogodbe. Nemška vlada bo ostala rapallski pogodbi zvesta in bo poskušala vse tozadevne pomisleke ruske vlade razpršiti.
Berlin, 1. oktobra. (Izv.) Danes opoldne je bil Cičerin sprejet pri državnem kanclerju dr. Luthru.
Pariz. 1:. okt. (Izv.) >Tempe« piše o potovanju Čičerina v Varšavo in naglasa pomen njegovega potovanja v Varšavo in v Berlin v trenutku, ko se sklepa jamstvena pogodba. »Temps« opozarja na protislovje, da Cičerin odhaja na zdravljenje, pri leni pa še vedno najde možnost za važne razprave v Varšavi in v Berlinu. Danes je pa položaj tak, pravi »Temps«, da če Nemčija podpiše pogodbo s Francijo in Belgijo, se mora odreči zvezi s sovjetsko Rusijo. V Berlinu bodo Cičerinu sicer marsikaj obetali, ampak Rusija se ne bo dala prevariti. Ni nemogoče, da bi Poljska ne dobila od strani Rusije zagotovil, ki bi bila na las podobna jamstveni pogodbi ua vzhodu. Konferenca v Locarnu je pred nami, pravi »Temps«, ampak nenadoma se je pojavil na obzorju — Cičerin.
London, 1. okt. (Izv.) Obisk Čičerina v Varšavi in v Berlinu tolmačijo angleški listi kot opomin Nemčiji, naj se varuje rusko-polj-ske pogodbe, če podpiše jamstveno pogodbo v Locarnu. Vendar pa smatrajo, da se bo Nemčija pridružila zapadnim silam. Angleška vlada je opozorila Poljsko, da ne bo več deležna pomoči angleškega kapitala, če se pridruži Rusiji, Francija pa tej zvezi, kakor izgleda, ni nenaklonjena.
Varšava, 1. okt. (Izv.) Iz vseh dosedanjih poročil se vidi, da je obisk Čičerina v Varšavi poleg konference ministrov vnanjih zadev najvažnejši politični dogodek v Evropi.
Moskva, 1. oktobra. (Izv.) »Izvestija« označujejo potovanje Čičerina kot logično posledico sovjetske miroljubne politike in kot poskus gospodarskega zbližanja med Rusijo in Poljsko. Poskusi, da se vsled potovanja Čičerina omaje razmerje Rusije do nekih drugih držav (do Nemčije), se ne bodo obnesli.
Konferenca v Locarnu,
Parii, 1. oktobra. (Izv.) Francoska delegacija se odpelje v Locarno v petek. Z Ri iatu dom se odpelje tja načelnik političnega oddel« ka Berthelot.
London, 1. oktobra. (Izv.) Anglijo bo zastopal na konferenci v locarnu Chamberlain. Drugi člani angleške delegacije še niso določeni.
London, 1. oktobra. (Izv.) V Londonu splošno pričakujejo, da bosta znala kancler dr. Luther in dr. Stresemann odločno nastopiti proti* nemški m nacionalističnim krogom, ki živahno agitirajo proti jamstveni pogodbi,
ITALIJANSKI ODGOVOR NA NEMŠKO NOTO.
Rim, 1. oktobra. Agenzia Štefani poroča: Ker temelji garancijski pakt na brezpogojnem spoštovanju pogodb, ni mogoče vpošte-vati vprašanj, o katerih govore nemške izjave. V tem zmislu je italijanska vlada odgovorila nemški vladi.
Boji ¥ Maroku. •
Ffz. 1. okt. (Izv.) Na vzhodnem delu fronte so pričeli Francozi ofenzivo z 12.000 možmi. Ofenziva napreduje dobro, toda boji so težki.
Madrid, 1. oktobra« (Izv.) Španske čete z napadi krepko nadaljujejo.
ZBOROVANJE ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE.
London, (J. okt. (Izv.) Na kongresu delavske stranke se nadaljuje borba med pristaši socializma in komunizma. Glede osem-urnika je izjavil Mac Donald, da bo zastavila delavska stranka ves svoj vpliv za uvedbo osemurnika. Nato je bila sprejeta resolucija, ki se izreka za samoodločbo narodov vsega britanskega imperija.
Liverpool, 1. okt. (Izv.) Na zborovanju delavske stranke so sprejeli z 2,780.000 glasovi proti 512.000 sklep, da delavska stranka ne vstopi v vlado, dokler bo v manjšini in ne bo imela svobodnih rok za delo.
POGAJANJA MED FRANCIJO IN AMERIKO.
AVashingtou, 1. okt. (Izv.) Ameriški delegati so pristali na znižanje francoskega dolga od 1570 na 1300 milijonov dolarjev. Zato pa zahtevajo Amerikanci letno odplačilo v znesku 40 milijonov dolarjev, dočim ponujajo Francozi samo 25 milijonov letno.
Newfork, 1. oktobra. (Izv.) Po najnovejših poročilih je na pogajanjih v Washigtonu zmagalo stališče Caillauxa.
Pariz, 1. okt. (Izv.) Kakor poroča »Matin«, je predlog za odplačilo francoskih dolgov v Ameriki v podkomisiji izdelan do konca. Treba je samo še, da ga ratificira plenuin konfe-rence. Odplačevanje je določeno na 68 let.
CERKVENI KONGRES V MOSKVI.
Moskva, 1. oktobra. (Izv.) Danes se je tu pričel cerkveni kongres, kateri ima namen, da zopet združi vse pravoslavne cerkve pod vrhovnim vodstvom sinode v Moskvi. Kongresa se udeležuje 327 delegatov, od teh je 88 škofov; 15 škofov je pristašev Tihonove cerkve. Kongres je pod vplivom sovjetske vlade.
NOVI RUSKI VOJAŠKI ZAKON POTRJEN.
Berlin, 1. oktobra. Glasom poročila iz Moskve je centralni izvršilni odbor potrdil zakonski načrt o obvezni vojaški službi.
BOJI V SIRIJI.
Pariz, T. oktobra. »Daily Mail< poroča iz Damaska, da so mesto Suveida po odhodu francoskih čet Druži zažgali. Mesto je popolnoma pogorelo.
MRAZ V ITALIJI.
Rim, 1. okt. (Izv.) Vsled hudega mraza, ki je nastopil v Toskani zadnjo noč, je poškodovanih mnogo vinogradov. V delih pod pie-montskimi gorami pa je 30. septembra zapadlo precej snega.
POVODENJ NA KITAJSKEM.
Tokio, 1. oktobra. (Izv.) Voda je danes poplavila velik del mesta. Celo v del kraljeve hiše je vdrla. Veliko hiš je porušenih. V valovih je našlo smrt mnogo ljudi.
0 slovenski fronti v smislu Koroščeve ini-cfiative je včerajšnji »Nar. Dnevnike napisal jako stvaren in simpatičen uvodnik- čegar izvajanjem ni mnogo prigovarjati. Vendar moramo tu zaradi jasnosti takoj dve stvari ugotoviti. »Nar. Dnevnik« piše namreč uvodoma: >V svojem govoru je dejal dr. Korošec, da SLS ne bo trpela, da bi s slovensko fronto splezale po njenem hrbtu kvišku majhne stranke in v kalnem ribarile. Zdi se nam, da je bojazen SLS popolnoma odveč. Kadar se vrši skupen nastop malih strank z veliko, potem vedno tvegajo mlade stranke in ne velike.
Jos. Mantuani:
Razstava portretov.
(Beležke.)
(Dalje.)
Št. 31. Napis na portretu vrhniškega župnika Saulzina se glasi: »A: dm. R. D. FRANC. BLASIUS / SAULZIN PAROCH. ET COMIS. / VERHNIGC. obijt DIE 20. April. / 1759. AE-TATIS 50. ANOR...« (zadnjih 4—5 črk je nečitljivo.
Št. 32. Portret papeža Klemena XIV. je moral slikati pač eden najboljših VVerganto-vih učencev.
Št. 35. Pravilno se glasi ime prve prednice ljubljanskih uršulink: M. Margareta Eleonora; priimka ne poznamo.
Št. 36. Portret je pač Motvozov (Mott-basov). Bane niso poteinnele, pač pa je to-post povzročil ponovno nastrojeni jantarjev pokost.
Št. 37. Trne portretiranca se glasi: Jos. Ant. Evzebij baron Ilalden.
št. 39. Napis v frakturi se glasi: Leopold grau von Lamberg (Freyherr zu Sauenstein vnd / Reittenburg Iliro Keye: / Maye: Cam-merer vnd einer / Lobl: Land: in Crain / Verordneter (1). / AETATIS SVAE 36. / 1.7.4.6
Št. 40. Fran Ksav. baron T a u f f e r e r, zadnji stiški opat pred odpravo samostana (* 1733, opat 1764-1784, f 1789).
št. 42. Portret bi bil pripisati pač Motvozu.
Št. 14. Slika predstavlja pač ljubljanskega škofa Feliksa Sigmunda Hanibala grofa Sch rattenbacha (škofoval £728-1742).
Št. 45. Portret predstavlja Antona barona E g k h e r j a (Eckerja) v. KSpfing und Liechtenegg, Herr auf Kalling, ki je bil loški glavar 1713—1797 Umetnik bo Daniel S a v o y a.
Staro pravilo je, da pri fuzijab pojedo velike stranke manjše in ne obratno. Zato se nam zdi skrb SLS, da bi druge stranke mogle s slovensko fronto splezati na njen račun kvišku, čisto odveč.« — Izgleda, da je >N. D.< dr. Korošca tu krivo razumel. On ni izrazil nobene bojazni, in torej tudi ne more bati govora o kaki skrbi SLS, da hi druge stranke mogle s slovensko fronto na njen račun splezati kvišku, ampak dr. Korošec je izrekel le svarilo na adreso vseh tistih, ki bi skušali to priliko izkoristiti za-se in svoje ambicije. Slovenska fronta naj služi le interesom slovenskega naroda, ne pa interesom kake stranke. Zmisel dr. Koroščevih besed je isto, kar piše tudi >Nar. Dnevnik« sam: »Vsled ostalih strankarskih intemsov je slovenska fronta silno kočljiva stvar ki mora takoj propasti če ne vlada med njenimi tvorci popolna iskrenost. Tvoriti smejo slovensko fronto samo ljudje, ki 6i morejo in smejo zaupati... Pri njej smejo imeti besedo samo absolutni poštenjaki in kremeniti značaji, ki so v vsakem položaju mož-beseda.« — Tudi dr. Korošec je hotel samo to reči: absolutna iskrenost, poštenost in zmačajnost morajo vladati na slovenski fronti. — Kar se pa tiče zaključka >Nar. Dnevnika«: »Slovenska fronta je v sedanjem položaju nujna. Čisto jasna pa postane še-le tedaj, ko bo čisto jasne, če ostane SLS v opo-zidiji, ali po vstopi v vlado. Dosedaj te jasnosti še ni in tudi po dr. Koroščevem govoru ne«; ugotavljamo, da iz dr. Koroščevega govora čisto jasno izhaja, da pri sedanjem položaju SLS ostane v opoziciji.
Skoke in protislovja bi »Kmetski list« rad našel v mariborskem govoru dr. Korošca in sicer v tem, kar je rekel o g. Pašiču in o radikalni stranki. O Pašiču je med drugim rekel, da v njegovi družbi nobena stranka ne more nič doseči, če pride v njo še s tako dobrimi nameni; starokopitnost in počasnost samodržca ubijata ž njim zvezane stranke. Zato je nevarno vladati s Pašičem. Dalje pa je izjavil dr. Korošec: Nočemo pa s tem reči, da je za nas v bodoče vsako sodelovanje z radikalno stranko izključeno itd. — V tem vidi »Kmetski list«, da je g. Korošec v isti sapi eno in isto hvalil in grajal, ter zaključuje, da se je g. Korošec s tem radikalom ponujal za vstop v vlado za vsako ceno. — Ne moremo za to, če gospodje pri »Kmetskem listu« ne j znajo prav brati in ne znajo ločiti tega, kar je rekel dr. Korošec o g. Pašiču, od tega, kar je rekel o radikalni stranki. Eno je g. Pašič drugo je radikalna stranka. A kje je tu kaka ponudba dr. Korošca radikalom in povrh še za vsako ceno, to pa ve tudi samo > Kmetijski list« s svojo prečudovito logiko.
Nekaj za pse. »Kmetski li«t« piše: »V torek je »Slovenec« priobčil govor dr. Korošca na sestanku zaupnikov SLS v Mariboru. V sredo je dr. Korošcu temeljito odgovoril v »Narodnem Dnevniku« A. Prepeluh. Ugotavljamo, da na trditve Albina Prepeluha ni odgovoril noben klerikalni list niti z besedico! Tu je mogoče le dvoje: ali gospodje niso hoteli, ali pa niso mogli odgovarjati.« — Moramo se oprostiti tako pri »Kmetskem listu« kakor pri g. Albinu Prepeluhu in »Nar. Dnevni-kti«, ker smo tisti članek slučajno prezrli. Na opozorilo »Kmetskega lista« pa smo si zdaj takoj poiskati dotično številko »Nar. Dnevnika« in smo z največjim zanimanjem prebrali članek g. Albina Prepeluha. A kaj naj nanj porečemo, kaj naj s tem člankom g. Albina Prepeluha napravimo? Iz zadrege nas je rešil »Kmetski list« sam, ko piše dalje: »Da ne
bi hoteli (odgovarjati), je prav malo verjetno, ker v dobi »kislih kumar« se časnikarji kar stepejo za vsako kost, da imajo kaj glodati, in Albin Prepeluh je vrgel med ljudi prav mastno kost.« — Torej kost je vrgel g. Albin Prepeluh med ljudi, mastno kost! Ampak, če jo je že vrgel med ljudi, potem je pač ni vrgel za ljudi, marveč za pse. Imamo namreč gosp. Albina Prepeluha za preveč civiliziranega in humanega, da bi mu prisodili (kakor to trdi o njem »Kmetski list«), da on meče med ljudi kosti, magari mastne kosti, zato da bi jih ljudje glodali; potem pa tudi dvomimo, da bi se našel kak človek, ki bi to kost pobral in oglodal. Ali pa morda »Kmetski list« ve za časnikarje, ki glojejo kosti? To morejo biti kvečjemu uredniki kakega pasjega lista! Torej prosimo »Kmetski list«, naj nam prijazno povo naslov toga pasjega lista, da pošljemo tjakaj mastno kost Albina Prepeluha. Ali pa, če s to stvarjo ni nič, naj nam »Kmetski list« pošlje vsaj dva psa, ki žreta papir. Vrgli jima bomo članek, pardon, mastno kost Albina Prepeluha; pa naj se zanjo slepeta. Drugega s kostjo g. Albina Prepeluha pod milim nebom ne vemo nič začeti.
50 LETNICA ZAGREUŠKEGA VSEUČILIŠČA.
Povodom proslave 50 letnice zagrebškega vseučilišča je izdal akademski senat posebno spomcnico »Sveučilište kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu«.
Iz te spomenice posnemamo, da je imelo zagrebško vseučiliščo pri svoji ustanovitvi samo tri fakultete: bogoslovno, pravniško in modroslovno. Danes ima pel fakultet: bogoslovno, pravniško, zdravniško, modroslovno in gozdarsko. Leta 1874. je poučevalo 15 rednih in 6 izrednih profesorjev iu po dva privatna in honorarna docenta, skupaj 25 učnih moči. Po 50 letih pa poučuje na 5 fakultetah 73 rednih in 5 izrednih profesorjev, 32 privatnih iu 23 honorarnih docentov, 3 suplenti, 6 strokovnih učiteljev in 5 učiteljev jezikov, skupaj 147 učnih moči.
Medicinska fakulteta je bila ustanovljena 1. 1917./18. SpočeLka je deloval na njej le en profesor, pomožne vede pa so predavali profesorji modroslovno fakidtete. Danes uči na medicinski fakulteti 16 rednib in 1 izreden profesor, 1 privatni in 13 honorarnih docentov, 1 suplent in 3 strokovni učitelji.
Fakulteto za pravoslavno bogoslovje so leta 1924. ukinili.
Predavanj je bilo leta 1874./75. na teden: na bogoslovni fakulteti 15 (72 ur), na pravniški 14 (72 ur), na modroslovni pa 9 (30 ur), skupaj 38 predavanj (174 ur). Letos pa je na bogoslovni fakulteti 40 predavanj (105 ur), na pravniški 42 (139 ur), na medicinski 41 (164 ur), na filozofski 123 (333 ur) in na gozdarski 68 (199 ur), skupaj 314 predavanj (939 ur). V število ur pa niso štete razno vaje, ekskurzije itd.
Dijaki so po narodnosti večinoma Hrvati in Srbi. L. 190G./07. je študiralo zaradi znanih nemirov v Sofiji na zagrebškem vseučilišču tudi 243 Bolgarov. Danes je v Zagrebu le še 8 dijakov iz Bolgarije. Hrvatov in Srbov študira danes v Zagrebu 1821 (76.90%), Slovencev 113 (4.77%), Čehov 10, Rusinov 19, Poljakov 11, Rusov 207, Madžarov 54, Nemcev 29, ostalih 86, skupaj 2368.
Po veri je 1381 katolikov, pravoslavnih
I Št. 46. Izvrstni portret o. Antona Lazarija, frančiškana, bi pripisal skoraj brez pomislekov Val. Menzingerju.
Št. 47. Podoba brižinskega škofa predstavlja nedvomno Ivana Teodorja Bavarskega, ki je vodil škofijo Freising od .1723—1763. Slikar tega portreta Danief Sa-voye. — Istega škofa predstavlja šibkejši portret št. 54; pri tem tudi — v nekoliko potvor-jenem napisu — dokaz, da imamo pred seboj res tega dostojanstvenika. Sigle: J. F. S. R. I. P. Z. R. F. vsebujejo, ako popravimo po-ivorbe, nastale pri prenavljanju slike, ves naslov škofa, a se morajo glasiti: J. T S. R. I. P. & E. F. = I(oannes) T(heodorus) S(acri) R(omani) I(mperii) P(rinceps) et E(piscopus) F(risingensis). Da je nastal iz T na obnovlje-nnem napisu F, da je restaurator nadomestil & z Z, a E z R, je lahko umevno na podstavu črkinih ostankov od prvotnega napisa.
St. 49. Virida je idealni portret in pozno preslikan, tako, da ne sodi v to kronološko vrsto. — Da-li je ta podoba ista, ki jo je slikal Ferd. Seiner pod opatom Gallcnfelsom ft 1719), je dvomno. Napis se glasi: VIRIDA LEOPOLDI III / ARCIDVC1S AVSTRI / AE VXOR. —
Št. 51. »Podoba duhovnika« predstavlja barona Gallenfelsa, kar spričuje grb na levi nad portretirancem; po obleld je soditi, da je slika narejena v 17. stoletju, proti koncu. Po tem takem mora biti to Anton Gallenfels, ki je umrl kot stiški opat 1. 1719. Napis pod grbom slove: AETATIS SVAE / A 51° / .-
Št. 57. Portret predstavlja ljubljanskega knezoškofa Ernsta Amadeja grofa A t -temsa, ki je škofoval 1743—1757. Slika je žal precej restavrirana; morebiti jo bo uvrstiti v krog okoli M e n 7, i n g e r j a in celo La sani ni oonolnmiLa izkliučon.
' Št. 58. Kamniškega župnika Leop. Raspa jo Menzinger nedvomno slikal, kakor sem ao-kazal 1. 1922. Tuhinjska slika je pa tudi le kopija, ali pa temeljito preslikani Meuzingerjev portret.
Št. 59. Napis se glasi v točnem prepisu: FRANCISCUS L. B. DE / FLEDNIG Cannolus. 1765.
Št. 60. Podoba ne predstavlja cesarice Marije Terezije, marveč nadvojvodinjo Marijo Ano (1738—1789), najstarejšo hčer cesari-čino; dokaz temu je tudi, da ima poleg sebe samo nižjeavstrijski nadvojvodski klobuk.
Št. 63. Slikar dvojnega portreta lavantin-skih škofov Jos. Ozvalda grofa A11 e m s a (1724—1744) in Vigilija Avg. Marije grofa F i r m i a n a (1744—1753) je morebiti Ivan Adam pl. Moelk (* ok. 1720? f po
1. 1780; 1754 je postal komorni slikar). Napis se glasi: IOSEPHVS OSVVALDVS EX COMI-TIBVS AB / Attembs ad Episoopatvm Promo-tus Fuit XXIII!: Febrv. / MDCCXXI1II in Pa-storali officio Seras in noetes Indefessus, / Religionis ac Iminunitatis Ecclesiasticae Zel A insignis. Pater Pauperum / Maximam Eppalis Palaty Partem Clvitatein Versus Funditus Ex-truxit, / Pietatis fp.mžl illustris, Sedem obitu Suo Viduavit IV May MDCCXLIV — Pod desno podobo: VIGILIVS MARIA S: R: I: PRINCEPS ET DOM1NVS DE FIRMI AN / Me-trop: Snlibs: et Cathed., Pnssau: Canon: Anno 1744 ad Pastorale Pedum Vocatus Ita: (Vigi-lantiam Eppalem rara Cum Animj Firmitate inter Grasissimas Suscentae Ad: S: Caea: / Reg: Majestatem Mariam Theresiam Legatio-nis Curas Conjuxixt, vt Vinim Se ad / ma-xima natum Omnibus probaverit, Disciplinne Clericalis Ccnsuri!, Eruditione / et sagaci Elo-quentiA Clarus magnum Suj Desiderium re-liquit, dum Ano 1753 / Episcopatum Resigna-vit, Factus Praepositus Metrop: Salisburg: Eccleaiao. — SUka ie narejena precej kasneje
649, protestantov 32, muslimanov 70, Sdo 203.
Medtem ko število dijakov na vseh faku] tetah stalno raste, pada število bogoslovce leto za letom. Na bogoslovni fakulteti je vp: sanih komaj po 50, pa tudi po 40 ali pa š manj slušateljev. Leta 1922./23. jih je bilo 1 26! Največ slušateljev ima pravniška fakulte ta, ki je dosegla po vojni celo 1332 slušatelja* Letos je vpisanih 44 bogoslovcov, 845 pravni kov, 757 medicincev in 249 gozdarjev.
V vseh 50 letih je zagrebško vseučilišč promoviralo 2036 doktorjev.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota 3. okt.: »Ifigenija na Tavridi«. Premijera Izven.
Nedelja 4. okt.: »Vozel«. Izven.
Pondeljek 5. okt.: »Ifigonija na Tavridi«. Red V
Torek G. okt.: Zaprlo.
Opera.
Začetek ob pel 8 zvečer. Petek 2. okt.: Zaprto.
Soboia 3. okt.: »Hoffmannove pripovedke-. Red A Nedelja 4. okt.: »Netopir«. Izven. Pondeliok 5. okt.: Zaprto.
Torek 6. okt.: »Mrtve očk. Red C.
* • •
Drama. Prva vprizoritev Goethejeve pesnitve v petih deianjih »lfigenija lia Tavridi« bo, kakoi je bilo že javljeno, v soboto ob osmih zvečer v to kajšnjem dramskem gledališču. Prevod je oskrbel pesnik Fran Atbrecht, za oder pa je naštudirala delo Marija Vera. Sodelujejo: Marija Vera kot Ifi-genija, Skrbinšek — tavriski kralj Thoas, Lovar — Orast, Jan — Pilad in Gregorin — Arkas. DalJJl odmor bo po tretjem dejanju. — Nadaljne premi-jere v drami bodo: Langerjeva drama v 15 slikah »Periferija«, Shakespearejeva »Zimska pravljica« in Cankarjeva komedija >7.a narodov blagor«.
Prva številka Gledališkega lista je izšla lc jo je dobiti pri biljeterjih po 5 Din zvezek. Glo-dališki list prinaša zelo interesantno gradivo i prvi vrsti o vseh premijerah, ki se bodo vršile t« dui v operi in drami. Prinaša pa tudi razno druge zanimivo gradivo, med drugim tudi spomine sta roste slovenskih igralcev g. Antona Danila.
Ljudski osfer v Ljubljani
Nedelja 4. oktobra: Ob pol 8 zvečer: »ŽUPAN«, izvirni igrokaz v treh dejanjih. — Predprodajo vstopnic vsak dan od 5 do 7 popoldne v pisarni »Ljudskega odra«, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom, I. nadstropje.
Vatilo na naročbo.
S 1. oktobrom se pričenja novo in zadnja četrtletje t. 1. Tem povodom vabimo cenjene naročnike, ki jim s tem dnem poteče narod nina, da jo obnovo najkasneje do 15. oktobra S pravočasno obnovitvijo se izognejo neljubim posledicam ustavljanja.
Obenem prosimo vse cenjeno somišljenike širom Slovenijo, da opozore na naš dnevnik svoja prijatelje in znance, ld radi poletnega dela niso utegnili čitati vsakdanje izdaje. Še bolj ustregli pa bodo naši prijatelji čo mesto njih kar sami naroče »Slovenca« ali pa nam vsaj pošljejo njih naslove, da jim pričnemo pošiljati časopis na ogled. Potrebne nabiralne pole ter poštne položnice dopošlje-mo vsakomur na zahtevo.
»Slovence« z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« velja za vse kraje v državi za en mesec . Din 20,— za četrtletje . . Din 60.— Sama nedeljska izdaja velja četrtletno 15 Din.
Uprava »Slovenca«.
po resignaciji in sestavljena iz dveh posa možnih portretov.
III.	oddelek.
Št. 66. Slikar tega portreta je iz 2. polovice 18. stoletja.
Št. 73. Bo treba ponovno premisliti ln najbrže revidirati naziranje, da je to Herrlei-novo delo.
št. 75. Bo pravilno označiti kot plešast mož sivih zaliscev.
Št. 76. Napis se pravilno glasi (na hrbtu): Matlliaeus Kenckel Fecit / Wienu 1751 /; poslednje je pač težko čitljivo.
Št. 77. Napis na hrbtu: Nic. Jos. Merck Handlungs Comi / gebohren in Laybach den 10 obris 1783 / Verhert Sein Bildnis seinen freundt / & Freundin Anton & Cecilia Proy / 7.um Andencken. / Marburg den 1. Meri 1812 / Sclilanderer. pinxit. / 1812.
Št. 80. Ta portret bi si ne upal pripisovati A. Herrieinu, ampak V. D o r f m e i s t r u. —
Št. 82. Signatura na hrbtu knjige slove: POTOTCHNIGG I. abac 1803. -
Št. 84. Bela prega na mizi te slike je list papirja. —
Št. 85. Portret kaže očeta, ne deda Julije Primčeve; kajti kroj sodi v dobo ok. 1822—1826 in porlretiranec je v najbolj®! moški dobi. —
Št. 89. Pri tej sliki treba izTečno pripo mniti, da je mestoma preslikana. —
Št. 92. C-audintijev portret bi smatral m Herrlelnovo delo. —
Št. 94. Podatki o portreti ranču, ka ga označujejo kot pilarja Simona Klanxnika, pri-; liajajo od A. Miillnerja, ki jih je izvedel t Kranju — a so brezdvornno pogrošni. -—
IV.	oddelek.
Št. 101. Signatura slove točno: Pfix ; Jo«. Kogoiuiehek. Jiiner. —
102. Tega portr&ta no morem smatrati
Dnevne novice,
i
Naša slovenska univerza vas je pozvala, se zberete in pričnete s pripravo za živ-jeaski poklic.
Slovenski narod vas je poslal, da se na jiverzi pripravile za njegove delavce. V de-jarju posojuje in plačuje, zahteva pa od vas, mu povrnete s svojim znanjem. Ne zadovoljuje se samo z vašim znanjem, hoče tudi izklesanih in kremenitih značajev, ki so se izklesali v življenski šoli, in ki prepojeni žive vere v Kristusa. Slovenski narod proletarcev vas vabi, da ju boste sodelavci Ln sobojevniki za njegove jraviee, da mu boste krepka opora v boju obstanek.
Naj ne bo klic zatiranih glas vpijočega v juščavi!
Pojdite za osvetljenim ciljem! Pojdite ireko praznih besed nacionalizma in vrnite <e od salonskega naroda k delavnemu ljud-itvu, ki vas pričakuje in potrebuje.
Stopite v naše vrste! Z ramo ob rami komo korakali po utrti poti. Hočemo biti sodelujoč činitelj v mladinskem gibanju. Jugoslovansko katoliško akademično društvo
»BORBA«. • • •
Slovenski jubilej v Sheboyganu. Minoli mesec so praznovali Slovenci v Sheboyganu, .15 letnico polaganja vogelnega kamna a svojo župno cerkev sv. Cirila in Metoda. Cerkev je bila blagoslovljena leta 1911. Leta 1916 so začeli župljani zidati lavno šolo, ki je pa bila zaradi vojne dovršena in otvorjena šele leta 1923. šola je osemrazredna in je imela lani 280 učencev in učenk. Pouk vodijo šolske sestre iz Maribora. Leta 1921 so si iheboyganski Slovenci zgradili tudi svoje lastno pokopališče. Poleg cerkve so zgradili iupnišče in za šolske sestre so zgradili poseb-jo hišo. Razen tega so kupili Slovenci 12 akrov obsežno zemljišče »Zeleno dolino« za prirejanje veselic na prostem. Tačas župniku-Slovencem v Sheboyganu Rev. I. Černe. Ljubljanski frančiškanski cerkveni pevski ibor priredi v nedeljo 11. oktobra v Kamniku mestni župni cerkvi na Šutni cerkven kon-tert pod vodstvom svojega pevovodje p. Hu-jolina Sattner. Začetek ob 5, konec ob četrt na* 7. Vstop prost. Vspored se dobi v prodajni Grašek in na večer koncerta pri cer-;venih vratih proti povračilu 5 Din.
Topolšica zavod prvo vrste. Uradni list dne 30. septembra objavlja odločbo, s katero se proglaša zdravilišče Topolščica za zavod prve vrste.
Zgoša pri Radovljici. Nenadoma smo izgubili vrlega moža, kmečkega gospodarja Iva-Mencingerja, p. d. Tončka. Pred malo dnevi se je na njivi pri pobiranju krompirja zbodel v roko in si je pri tem zastrupil kri. Ko je začutil krče, so ga 27. septembra peljali v ljubljansko bolnico, kjer je 29. septembra mrl. Truplo so prepeljali domov.
Nadomestna volitev članov in namestnikov v komisije za priredbo občne pridobnine. piadomestne volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji razen v Prekmurju v nedeljo 15. novembra. Razglas delegacije z dne 29. septembra št. 1 B 3966 is 1925 izide te dni v Uradnem listu in se avi tudi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas vsebuje vse podatke o načinu, kraju in času volitev. Da se i z vrše
volitve namesto predčasno izločenih ln izžrebanih voljenih komisijskih članov in namestnikov, so davčna oblastva I. stopnje sestavila volivne imenike, ki vsebujejo imena vseh pripadnikov posameznih davčnih družb. Ti volivni imeniki bodo v času od 16. do 31. oktobra v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem. Celotni volivni imeniki za davčne družbe I. in II. razreda bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, oziroma pri davčni administraciji v Ljubljani, pri ostalih davčnih oblastvih I. stopnje pa le delni volivni imeniki onih pripadnikov teh družb, ki izvršujejo samostojna podjetja in opravila v njih področju. Vpogledati smejo imenike samo pridobnini zavezane osebe do-tičnega priredbenega okraja med navadnimi uradnimi urami. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenik brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice in one, ki si izposlujejo vpis v imenik na pod-stavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od 16. do 31. oktobra. Vsak davčni zavezanec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih I. stopnje in so kolka proste. O njih odloča končnoveljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi no zavira izvršitve veljavnih volitev. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati imenik še nadalje do vštetega 5. novembra samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volivnih upravičencev.
Denarna loterija društva »Trgovska akademija« v Ljubljani. Z veliko požrtvovalnostjo je društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani v teku dveh in pol let svojega obstoja zbralo toliko sredstev, da more danes že z vso resnostjo misliti na dosego enega svojih glavnih ciljev, na gradbo poslopja za našo trgovsko akademijo v Ljubljani. Kupljen in plačan je krasen stavbni prostor ob Bleivveisovi cesti poleg vladne palače. Vrhtega je zbrana znatna glavnica za gradbeni fond. Da se dobe še manjkajoča denarna sredstva in da se more čimprej pristopiti k gradnji sami, je društvo izposlovalo od poljedelskega ministrstva dovoljenje za prireditev velike denarne loterije, za katero so vse priprave že izvršene ter pridejo umelniško izdelane srečke, ki predstavljajo zgradbo, s posredovanjem Ljubljanske kreditne banke v promet že prihodnje dni. Pogoji loterije so najugodnejši, ker fco stala posamezna srečka le 10 Din, a od dobitkov, katerih je 885 ter znašajo skupno 300 000 Din, so 3 glavni dobitki za 100.000 Din, 50.000 in 20.000 Din, ostalih 883 pa znaša po 10.000 do 50 Din. Kupec srečke torej ua eni strani podpira velevažno kulturno akcijo, na drugi strani pa za svojo osebo naredi prav dobro kupčijo. Žrebanje se vrši že 15. decembra 1925. Pozivljemo našo javnost, kateri je na tem, da omogočimo svojim sinovom prvovrsten akademski trgovski študij na domačih tleh, posebno pa naše trgovske in druge pridobitne kroge, ki streme za vzgojo lastnega dobro izšolanega komercijalnega naraščaja, ki naj nam pomaga do gospodarske osamosvojitve ter povzdige naše trgovine, da velepomembno akcijo društva »Trgovska akademija« podpirajo s tem, da pridno posegajo po srečkah njene denarne loterje. Pozvljemo naše gospodarske korporacije, posebno trgovsko društvo in gremije, da v svojem okolišu store
celjski opat ne more biti A. M. Slomšek. Razlogi so nastopni Portretiranec nosi znake celjskega opata: križec s podobo sv. Nikolaja na rudečem traku in pektorale na zlati verižici Slikan je 1. 1846, torej tistega leta, ko je bil Slomšek (meseca maja) imenovan mariborskim škofom, ko je deloval e n m c -s e c (od aprila do maja) kot celjski opat. Že ti vnanji cdnošaji ne podpirajo domneve, da imamo pred seboj Slomškov portret; kajti bil je mož, ki je mislil ob nastopu opatije na važnejše stvari, kakor da se da portretirati. Ker pa je bil meseca maja že imenovan škof, bi bilo pač brezpomembno, da bi se bil dal slikati še kot opat. — Važnejša so pa fiziološka opazovanja. Slomšek je imel obraz karakterističnih proporcij: visoko, oblo čelo, od podčelnicc do konec nosa razmemo kratica partija, od nosnega hrplja do konca spodnje čeljusti nekoliko večja razdalja, tako, da imamo od meje las do najnižje točke čeljusti nekako razmerje : 4 : 2.5 : 3. Slomškove obrvi so horizontalne, nosni hrpelj na koncu nekoliko batast, nosni krilii široki; lase je nosil še kot škof, precej dolge, na levi strani temena razprečane in počesane proti desni. To vse je na portretu št. i43 popolnoma drugače. Duhovnik, ki ga predstavlja, je osivel mož (star nekako 55 let)( dočim je bil Slomšek star 45 let in 5 mesecev, ko je postal škof in torej najbrž ni bil še toliko siv. Ker je slika datirana 1846, bomo morali misliti na Slomškovega naslednika v celjski opatijii; imenoval ga je že Slomšek. Ker je poslednji zasedel mariborsko stolico 5. julija, je imel njegov naslednik do konca leta 1846 dovolj prilike, da se ie dal portretirati. Vseltako je gotovo, da se Slomškov obraz fiaiološko ni mogel toliko izpremeniti, da bi bilo mogoče smatrati razstavljeno slik" za njegov portret. -.(Konec sledi.)
sv^Jo stanovsko dolžnost ter podpirajo stvar, ki je predvsem njihova. Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in opremo lastnega doma naši trgovski akademiji, pomeni omogočenje višjega trgovskega študija naši mladini iu pomeni, da je naša javnost, ki hoče, da se gospodarsko osamosvojimo, storila svojo dolžnost.
Davki. Z ozirom na notico, ki je izšla pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 26. septembra, češ, da je davčno oblastvo Brežice v Celju odmerilo nekemu uslužbencu od 2625 Din prejemkov iz leta 1922 dohodninski davek v znesku .1586 Din 70 p, nam je poslala finančna delegacija sledeče pojasnilo: Dotičnemu uslužbencu za davčno leto |1922 dohodnina sploh ni bila predpisana, pač pa za davčno leto 1923, toda ne od prejemkov iz leta 1922, marveč od njegovega zaslužka v letu 1923, ki je znašal 24.791 Din.
Mavrica je zmeraj veselo znamenje. Če prideš na kraj, kjer se njen lok dotika zemlje, srečaš tam srečo. Toda tja priti je težko.. Mnogn lažje srečaš srečo, če kupiš srečno srečko Dijašikega podpornega društva in za-deneš bogat dobitek. To je pa lažje, ker stane srečka le 10 Din, dobitkov je pa 1041. Prvi dobitek je vreden 40.000 Din, zadnji pa 25 dinarjev. Zato stopi v prvo trafiko ali trgovino po srečko, ali pa piši ponjo v Ljubljano Dijaškemu podpornemu društvu, Miklošičeva cesta 5. Priloži zraven tolikokrat po 10 Din, kolikor srečk želiš, zraven pa še kako znamko za poštnino.
Nova pristojbina pri poštnih paketih, ki gredo v inozemstvo. Uradno se naznanja: Za pakete z označeno vrednostjo mora pošiljatelj plačati poleg dosedanje vrednostne pristojbine, ki znaša 3 Din za vsakih 300 frankov, tudi odpravno pristojbino v znesku 3 dinarjev za vsak z vrednostjo označen paket. (Pošiljatelj torej ne plača »odpravno pristojbine« za pakete, kateri niso označeni z vrednostjo.)
Smrtna nesreča in drugo iz Zagorja. Dne 27. septembra zjutraj se je pri rudniku v Zagorju ob Savi zopet pripetila smrtna nesreča. Ubilo je delavca Gornika. Par let sem so nesreče pri nas vedno številnejše. — Na Lokah so otvorili v četrtek 1. oktobra novo šolo in sicer letos samo prvi razred. Nastanjena je v novi občinski hiši. — Da ne bi Zagorjani čisto pozabili na čast imeti v svoji sredi »Or-juno«, se vrši pod njenim imenom v nedeljo 4. oktobra v Sokolskem domu vinska trgatev. To bo za razvitjem orjunskega prapora prvo delo »za naciju« v Zagorju.
Kolo znamke »Diamant« št. 283721 je bilo ukradeno iz veze orožniške postaje na Črnučah št. 9. dne 30. sept. Kolo je dobro ohranjeno, balanca v sredi na novo zvarjena, ima nov zvonec in nove strehe.
Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v smislu odobrenja uprave državnih monopolov v Belgradu I. M. br. 14.959 od 23. septembra t. 1. ustmeno dražbo na dan 7. decembra t. 1. ob 11 dopoldne za prodajo 70.000 kg kompostirane duvanske prašine. Pogoji dražbe in pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne. — Tobačna tovarna v Ljubljani, štev. 3271—1 od 30. septembra 1925. * 6644
Cel svet se vrti okoli solnca, pravo in varčno gospodinjstvo pa okoli mila »Gazela«.
Revma, trganio, ischias, cksudaii (žensko bolezni). Zdravljenje s pištjanskim blatom na domu. Najmodernejše zdravljenje z izvirnim pištjanskim blatom in blatnimi kompre-si. Dobivajo se v vseh lekarnah in pri glavni zalogi »Salus«, d.d. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10.
;ee m gospode K
Iz LJubljane.
Starešinski sestanek bo v petek 2. t. m. v Akademskem domu zvečer ob 8. Predava dr. Korošec. Starešine in akademiki vabljeni! Predsednik.
Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu. Narodna galerija je prvotno nameravala zapreti razstavo dne 1. oktobra. Ker se pa podobna prireditev ne bo mogla več vršiti v doglednem času in ker mnogi še niso imeli prilike, da si jo ogledajo, se razstava podaljša in defini-tivno zapre 15. oktobra. Odprta je dnevno od 9 do 18 tudi čez opoldne. — Razstava zgodovinskega portreta se je v preteklem tednu zopet dopolnila z nekaterimi novimi deli. Tudi druga dopolnjena in popravljena izdaja kataloga je dotiskana. Razveseljiva je vest, da so končno prispeli portreti Jožefa Tominca, znamenitega goriškega slikarja, sodobnika Langu-sovega. Tominčevo umetnosno delo bo tako prvič razstavljeno v Ljubljani.
Vodstvo v razstavi portreta v Jakopičevem paviljonu je v soboto, 3. oktobra ob 4 popoldne, z razlago g. dr. F. Mesesnela, v nedeljo, 4. oktobra ob 11 dopoldne vodi g. dr. Iz. Cankar.
Na koncertu pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v pondeljek, dne 5. oktobra t. 1. ob 8 zvečer v Unionu bo doživel prvo izvajanje v Ljubljani »Psalm na višini« (tekst Janka SainsaL uoriškesa skladatelja Emila
Ust.l
izdaiekl viaita«. tuvi
pisane, temne in svetle v cenah Din 40-—, 45-—, 50'—, 55'—; celir, beljSe z ovratnikom v cenah Din 60.—, 65-—, 70-—; modne z 2 ovratnikoma v conah Din 75"—, 05-—, 105— 125'—; bele sifon Din 80-—, najfinejši Sifon Din 90-—; spodnje hlače bele in barvasto Din 26-—, 32-—, 40*—; spodnje hlače iz platna in gradla Din 45—, 55-—, 60-—, 68-—.
F. ln ©oriCar, LjuHiana. §v. Pefra c. 29.
Komela, daljša skladba za mešani zbor, so-pranski solo, s spremljevanjem klavirja in harmonija. Vstopnice in besedilo skladb se dobe v Mat. knjigarni na Kongresnem trgu.
Koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v pondeljek, dno 5. oktobra v Unionu se poleg zastopstev naših pevskih društev udeleži tudi deputacija Saveza hrv. pjevačkih društev v Zagrebu.
Slov. glasb, društvo »Ljubljana«. Pozivam celokupni pevski zbor, da se gotovo udeleži vaje v soboto ob pol 8 zvečer. — Dr. Kimovec.
Krekova socialna šola se otvori v pondeljek, 5. t. m. ob pol 8 zvečer v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Stari trg 2-1. Prosimo vse priglašence, da se otvoritve gotova udeleže. — Pripravljalni odbor.
Vodstvo kraljevega generalnega konzulata Italije v Ljubljani je prevzel te dni mar-chese Lodovico G a v o 11 i. Gospod generalni konzul, rodom iz Genove, je bil, preden je bil določen na mesto v Ljubljani, vodja konzularnih poslov pri italijanskem poslaništvu v Berilu. Prepričani smo, da si bo novi generalni konzul po svojih odličnih osebnih lastnostih pridobil iste simpatije, kakor jih je užival njegov prednik na tem mestu.
G. konzul portugalske republike nas obvešča, da v pondeljek, 5. t. m., na portugalski narodni praznik radi preurejevanja konzularnih prostorov ne bo sprejemal. Praznoval se bo ta dan le z izobešanjem konz. zastave.
Nagla smrt. Šuligoj Vinko, sluga Kmetske posojilnice, 60 let star, je predvčerajšnjem ob tričetrt na sedem zvečer na Dunajski cesti onemogel in padel na tln. Službujoči stražnik jo Šuligoja dal prepeljati na njegovo stanovanje v Trdinovo ulico štev. 8, kjer je pol ure kes-neje umrl. Pozvani zdravnik gosp. dr. Hogler je ugotovil, da je Šuligoja zadela kap.
Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetij v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen vestni član Vinko Šuligoj nenadoma preminul. Pogreb se vrši dne 2. oktobra t. 1. ob 16 iz hiše žalosti Janez Terdinova ulica štev. 8. — Odbor.
Organizacija absolventov strojne delovod-ske šolo je imela svoj ustanovni občni zbor 20. m. m. ter je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Dobovišek Mihael; podpredsednik Gabrovšek Josip; tajnik Zupančič Otmar; blagajnik Dolinar Vekoslav; ter nadalje Anžič Vinko, Breskvar Ivan, Pleš Josip, Treven Rudolf, Kovač Franc, Novak Alojzij, Cimperman Jakob, Kralj Miroslav, Belič Franc in Poga-čar Jakob. Sedanji odbor je torej sestavljen iz vseh absolviranih leinikov ter jamči za vztrajno delovanje v procvit in razširjenje organizacijo, katera ima namen gojiti družabnost in potom časopisov ler letakov ostati v stiku s svojimi člani, podpirati in ščititi njih skupni in posameznih interes, tako samostojnih mojstrov, kakor tudi v vseh strokah zaposlenih absolventov kot poslovodje, tehn. uradnikov itd. v državnih in zasebnih službah, v katerih v popolnem obsegu tudi posreduje. Da bo or-ganicija mogla vso to nalogo izvršiti, se poživljajo vsi absolventi strojnih delovodskih šol, kateri še niso člani, da vpošljejo čimprej izjavo za pristop z naslovom na tajništvo organizacije absolventov strojne delovodske šole v Ljubljani, Kopališka ulica 1.
Posledica stanovanjske bede in podražitve stanovanj. — Deložirana družina na Krekovem trgu pred Mestnim domom. Kljub temu, da se v Ljubljani že precej gradi, in da je tudi vedno več stanovanj na razpolago, vlada še vedno stanovanjska beda in mizerija z isto krutostjo in brezobzirnostjo. To potrjuje žalosten slučaj, ki se je zopet pripetil v Ljubljani v sredo. Na odprtem trgu, pod milim nebom, izpostavljena vsem vremenskim spremembam in nadlogam, se je morala naseliti družina Bilenčeva in sicer s triletnim fantkom in s 4 mesečno hčerko Veroniko. Deložirana Antonija Bitenčeva, njen mož je mizar in dela v »Cukrarni«, je povedala našemu poročevalcu sledeče: Stanovali smo v Delarnski ulici tam za klavnico, kjer smo imeli v podnajemu skromno stanovanje, obstoječe iz sobice in kuhinje. Za to stanovanje smo plačevali mesečno celih 875 Din ali 3500 kron. Oddajatelj stanovanja g. France Kamenšek pa nam je to najemnino še zvišal. Ker pa z možem tega zvišanja nisva mogla plačati, nama je stanovanje enostavno odpovedal. Prosila sem, iskala sva stanovanje, hodila k stanovanjskemu uradu, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Pošiljali so me od Poncija do Pilata, toda vse je bilo zaman, tudi stanovanja za silo nisem dobila. Tudi na magistratu so mi na ponovne prošnje odgovorili, da nimajo nobenega prostora. In končno je bila sila tako huda, da so nas z mlado dnižinico postavili na prosti trg, kjer smo se utaborili za silo. Da je ta slučaj za Ljubljano pravi socialni škandal, pač ni treba še dokazovati. Za tako skromno rodbinico bi se pač še našel tudi v Ljubljani vsaj začasno skromen kotiček, da bi ji ne bilo treba taboriti na prostem, kjer se kvari še ta bore oprema, ki jo ima, in uničuje zdravje cele družine. Drugič ta žalosten slučaj tudi dokazuje, da naš stanovanjski zakon ščiti samo gospodarje in pa najemnike, podnajemniku pa ne nudi nobene zaščite, a ravno ti so, ki so najbolj potrebni zaščite. Pri tej priliki pa je še pripomniti, da v Zagrebu ni nikake stanovanjske bede. Danes se v Zagrebu ne opazijo niti železniški vo»ovi, ld sc služili za stanovanja od kolodvora Zagreb Sava do Zagreb-glavni kolodvor. Zagrebški občinski svet je svojo nalogo izvršil, zidal je iu vplival na meščane, da so tudi oni rripo-
nogli za likvidacijo stanovanjske mizerije. To je bilo občinskemu svetu tem lažje, ker je pravi izvoljeni zastopnik mesta. Za naše mesto pa ni prav gotovo nobena čast, da sredi bjega taborijo deložirane družine.
Gladovna stavka v policijskih zaporih. Dodatno k tozadevnemu našemu včerajšnjemu poročilu smo doznali o poteku te zanimive Btavke še tele podrobnosti: Po prvi obljubi, da bodo stavkujoči carinski jetniki izpuščeni ha prosto, so vsi stavkujoči začeli zopet sprejemati hrano razen enega. Ker se jim pa ta obljuba tudi predvčerajšnjim ni izpolnila, so štirje jetniki stavko zopet znova pričeli. Včeraj pa so dva stavkujoča res izpustili, eden je sprejel hrano pod obljubo, da bo njegova zadeva v najkrajšem času rešena, eden pa je ostal še vedno pri svojem sklepu in zavrača še vedno vsako hrano. Stavkujoče je obiskal poleg sodnega zdravnika dr. Travnerja tudi policijski zdravnik dr. Avramovič, ki je vplival na stavkujoče pomirljivo, zadnjemu pa, ki hoče prenehati s stavko, ja zagrozil, da ga izroči sodišču. Pod tem pritiskom je mož obljubil, da bo sprejemal hrano, toda do včeraj opoldne, ko je obiskal stavkujoče naš poročevalec, še ni sprejel nobene hrane, pač pa je obljubil, da bo začel počasi jesti. S tem bo ta zanimiva stavka v naših zaporih srečno končala.
Neumestna šala. Ivanu Frantarju, uslužbencu drž. železnice, stanujočem v Linhartovi ulici, je neznan storilec na oknu njegovega stanovanja postavil kozarec, napolnjen z listjem in ob 9 zvečer listje zažgal. Frajitar, ki se je slučajno zbudil in opazil na oknu ogenj, se je močno prestrašil in klical, v prvem hipu misleč, da je požar. Šele pozneje je spoznal, da si je nek neznanec dovolil zelo neumestno šalo. Tak storilec zasluži eksemplarično kazen, ker si dovoljuje take zabave v poznih urah.
Policijske prijave. Tri aretacije radi pretepanja in postopanja, 1 tatvina, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 igranje z ognjem po neznanem storilcu, 9 prestopkov cest. pol. reda. 1 prestopek radi železniškega reda in 1 nenadna smrt.
POZOR!
Prodajalna najboljših in najcenejših čevljev in nogavic je vsako soboto od 8 zjutraj do 7 zvečer nepretrgoma odprta. SAMO
LJUBLJANA, Krekov trg 10
je tako postrežljiva!
»VOiKA«
IZ MARIBORA.
Koroški narodnoobrambni večer prired! Prosvetna zveza v Mariboru v petek 9. X. t. 1. ob 8. zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Poleg drugega sporeda se vprizori A. Aškerčev >Knez Volkun«, govori pa pisatelj Fr. S. Finžgar.
Svoboden mora biti Korotan, ostati neodvisen od sosedov!
Glasbena Matica. Glasbena Matica se po mariborskih listih opravičuje, da ne more ustreči raznim prošnjam društev, češ, ker se mora sama za svoje pesmi pripravljati. Kon-sta tli ramo za enkrat samo tole: Ta dopis v liste je izšel neposredno po tem, ko je Glasbena Matica cdklanila sodelovanje naši »Prosvetni zvezi« pri Koroško-obrambnem večeru«, pa privolila sodelovanje pri ustanovil.vi svobodomiselne >Zveze kulturnih društev«. Komentar pride že še pravočasno, da bodo: paota clara!
Mariborski Orel prosi vse kat. stariše, da pošljejo svojo deco k orlovskemu naraščaju. S telovadbo začnemo v pondeljek od 5—pol 7 — vsak petek od 4.—6. v dekliški meščanski šoli_ Cankarjeva ulica.
XIII. redna odborova soja občinskega sveta v Mariboru se vrši v torek, 6. oktobra ob 17. v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom.
Izprememba posesti. KakoT čujemo, kupuje mariborski Sokol prostore sedanje restavracije »Union« v Cafovi ulici št. 1, kjer bi uredil lastno telovadnico in letno telovadišče.
Nagla smrt. Dne 27. septembra je umrl nagle smrti Friderik Endstrasser, star šele 24 let. Pokojni je bil zastopnik tvrdke »SingeT«.
Gledališka uprava je podaljšala prijave za gledališki abonement do vldjučno sobote 3. oktobra.
Občni zbor Dravske podružnice Slomškove zveze. Kakor je bilo že javljeno, se vrši v nedeljo dne 4. oktobra t 1. občni zbor Dravske podružnice Slomškove zveze. Občni zbor se ne vrši v stolnem župnišču, ampak v društveni sobi, Gledališka Ulica 2 ob polil. Udeležite se v obilnem številu!
Notarska imenovanja. Notarski kandiidat dr. Peter Jereb iz notarske pisarne dr. Barle-ta v Mariboru je imenovan za notarja v R?.-dečah; notarski kandidat dr. Jenko iz Litije, notarska pisarna dr. Kreola, pa je imenovan za notarja v Kostanjevici Oba novoimenovana notarja sta bivša sodnika mariborskega sodišča.
IZ CELJA,
Zadeva cen določitve cen pekovskimi izdelkom se do danes ni urejena. Sicer je bilo pekom že določeno, po kakih cenah imajo prodajati kruh, a pekovski mojstri se teh oen ne drže, ker pravijo da s takimi cenami d«
morejo nahajati. Zadeva je prišla tudi že pred sodišče, kjer so bili peki kaznovani, a so vložili proti obsodbi vzkllc. Mestni magistrat skuša to zadevo ponovno rešiti in bo tekom prihodnjega tedna to vprašanje definitivno rešeno. Kakor slišimo, bodo nove cene določene nekako v tej višini: črni kruh 4.50 Din, beli 5.50 za kilogram in ženil je v teži 7 do 7 in pol dekagrama pa po 50 para za komad.
Zveza invalidov, podružnica v Celju poživlja svoje člane, da si preskrbe slike k'svojim članskim knjižicam.
Živinjski sejen). Dne 5. oktobra se vrši v Celju mesečni živinjski semenj. Ker ni na ta dan nikjer v okolici nikakega sejma, je pričakovati ta dan velikega prigona živine.
Himen. V torek dne 29. sept. se je poročil v Celju gospod AčLm Jurčič, učitelj srbohrvaščine v Mariboru z gospodično Štefko Filipič.
Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju ima dne 4. oktobra svoj občni zbor in sicer v Trbovljah ob 10. uri v dvorani gospe Ane F orle. Po shodu se vrši vrtna veselica.
IZ TRBOVELJ.
Pogreša se Ahlin Alojz, upokojeni rudar v Trbovljah. Od doma je odšel 29. septembra t 1. Podvržen je padavici. Oblečen v črno obleko. Ima pri sebi dva zavoja z razno obleko. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovemu bratu Ahlinu Antonu, rudarju, Trbovlje, Loke 250.
Umrl je Umek Janez, rudar in imejiLtelj vinotoča pri Cahunu na Tereziji. Njegov pogreb je pokazal, da je bil med tovariši priljubljen.
Iz ostale Jugoslavije.
Cela družina umrla za škrlatinko. Iz Mo-
stara poročajo, da se po nekaterih krajih Hercegovine zelo širijo nalezljive bolezni. V vasi Laštovo se je pojavila škrlatinka. V družini Stevovič, ki je štela šest članov, so v 8 dneh vsi umrli za škrlatinko.
Nova železniška proga preko Ivanplanine. Na Ivanplanini so začeli postavljati delavske barake, potrebne za gradbo nove železniške proge, ki pojde od Rastelice po ovinkih do 3200 m dolgega predora in po njem do pod Brandine. Dela bodo vodili inženirji Skakič, Radulovič in Keinzi. Z rednim delom začno sredi tekočega meseca.
Otvoritev planinskega doma na Velebitn. Podružnica HPD »Visočica« v Gospiču otvori dne 4. t. m. v Dulibi pod Crnopcem na južnem Velebitu nov planinski dom, ki ga je podružnici podaril njen predsednik Ivan Gojtan. Tem povodom prirede v Dulibo velik društveni izlet.
Znižanje občinskih davkov v Zagrebu. Zagrebški občinski odbor je na svoji zadnji seji izvolil poseben odsek, kateremu je poveril nalogo, da prouči vprašanje o znižanju občinskih davkov. Občina namerava najeti večje posojilo za investicije, vsled česar stroškov za razna gradbena dela ne bo treba plačevati iz rednih dohodkov. Tako bo mogoče znižati občinske davke; pri tem pridejo v prvi vrsti vpo-štev najemninski vinar, gasilska doklada in nekatere užitninske davščine.
Rop v Zagrebu. Minoli ponedeljek zvečer je na Savski cesti v Zagrebu mlad zlikovec napadel zasebno uradnico Elzo Šimunovič in ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela večjo vsoto denarja ter nekaj dragocenosti.
Zaradi odpiranja pisem iz Amerike je prijela zagrebška policija poštnega uslužbenca Petra Pešlja, pri katerem je našla 7 pisem iz Amerike. Pešelj je odpiral pisma, ker je domneval, da so v pismih dolarji. Izročili so ga državnemu pravdništvu.
Tihotapstvo s kokainom. Naše oblasti so dognale, da se vtihotapljajo v našo državo ogromne količine kokaina, in to iz Madžarske preko Subotice in Novega Sada. Samo v Belgradu se porabi na mesec približno 360 kg tega omamila, katerega vrednost znaša do 10 milijonov dinarjev. Oblasti so poostrile kontrolo na meji proti Madžarski.

Iz Primorske.
Uspeh primorskega rojaka na pariški razstavi. Na pariški razstavi za dekorativne umetnosti je bil za svoje slike z dekorativnimi vzorci za tkanine, preproge itd. odlikovan s srebrno svetinjo goriški slovenski slikar Lojze Spazzapan.
Smrtna kosa. V tržaški bolnišnici je umrl g. Viktor Vesel, župnik v Lokvi na Krasu.
Silna burja. — Težke človeške žrtve v Trstu. Zadnje dni je divjala v primorju silna burja, ki je zahtevala v Trstu težke človeške žrtve. 27 letnega težaka Fortunata Pirone je vrgla s tako močjo v jarek, da je kmalu nato v bolnišnici umrl. — 61 letnemu vozniku Franu Lisjaku je dvignila burja z voza težak oder, ki je priletel na Lisjaka s tako silo, da ga je smrtno poškodoval; Lisjak je v bolnišnici par ur nato umri. — 23 letno šiviljo Elvi-ro Dobrilov je treščila burja na obraz; pri tem se je nesrečnici popolnoma zdrobila nosna kost in ji je počila tudi lobanja. — Na voznika Josipa Šubra je vrgla burja koš za gramoz, pri čemer se je Šubru zlomila hrbtenica. Več oseb si je pri padcu zlomilo nogo ali roko in 10 oseb je dobilo lažje poškodbe.
Premeščanje železničarjev. Železniška
uprava je začela izvajati svoječasni 6klep, da premesti iz novih pokrajin vse železniško o-sobje, ki je služilo pod prejšnjim režimom. Do J.60 železničarjev, ki so seveda sami starejši ljudje, mora te dni zapustiti svojo domačijo in oditi v kraje stare Italije, med neznane ljudi in v čisto nove razmere. Najhuje so prizadeti tisti železničarji, a teh je večina, ki imajo v Julijski krajini svoje hišice. Prodati jih morajo za vsako ceno ali sploh pustiti v nemar. V vsakem slučaju izgube svojo lastno streho, ki so 6i jo z dolgoletnim trudom zgradili.
Nedostatki slovenske mlečne produkcije.
Slovenske mlekarne v Julijski Krajini pošiljajo doslej svoje maslo večinoma neoblikovano in neopremljeno v promet. To vedo drugi dobro izkoristiti. Zasebne mlekarne v Vidmu, Milanu in drugje kupujejo slovensko maslo, ga nato »pomnože« z margarino, potem pa okusno oblikujejo in opremijo ter spravijo znova v promet. To maslo prihaja potem nazaj v Gorico in Trst in konkurira z nepokvarjenim domačim maslom. V tržaški »Edinosti« opozarja strokovnjak slovenske mlekarne, da izpopolnijo svojo produkcijo in preprečijo, da bi drugi želi na njihov račun.

iM siFiiecia §veia<
merski
ipajL
V Neapol je prišla Hartmannova ekspe-dicija, da v jesenskih mesecih preišče najprvo italijansko obalo, nato pa tunezijsko. Glavni cilj ji je študij stare civilizacije, ki leži pokopana pod gladino Sredozemskega morja. Ekspedicija je prišla iz Amerike. Po dvajsetletnem trudu je napravil dr. Hartmann potapljaški aparat, ki ima obliko cilindra in nam omogoča raziskovanje in š t u -diranje morja do globine 1500 do 5000 metrov. Hartmann ima znatna sredstva, pridobljena s prejšnjimi njegovimi odkritji v rudarstvu, inženirstvu in elektroterapiji. Svoje poskuse je delal v svojih lastnih laboratorijih v Newyorku in pa skupaj s knezom iz Monaco v Monte Carlo in v Severni Afriki. Cilinder je preskusil prvič leta 1911. v Sredozemskem morju, podmorski aparat za fotografiranje pa na krovu ameriške bojne ladje v skupnem delu z ameriškimi mornariškimi uradi. Na eks-pediciji spremlja Hartmanna sedem strokovnjakov iz Amerike, Nemčije, Anglije in Španske.
Cilinder so napravile Kruppove tovarne v Essenu in je dosti močen, da vzdrži pritisk vode tudi v največjih omenjenih globinah. V cilindru je prostor za dva opazovalca, opremljena z najrazličnejšimi znanstvenimi aparati. Pri prihodu v Neapol je Hartmann dejal: »Za aparat bodo moja sedanja raziskovanja zadnja poskušnja. Ne morem še povedati, kakšne praktične posledice bo imelo raziskovanje velikih morskih globin; ni pa izključeno, da bodo bodoči rodovi v veliki meri odvisni od morja glede na petrolej, rudnine, premog in tudi glede živil. Sedem desetin sveta je zalitih od morja, polovico zemlje zaliva morje z globino 4000 do 6000 metrov; na najmanj 20 mestih gre globina do 8500 metrov in čez. Ves ta ogromni svet je doslej neraziskan in faktično neznan, sploh vse, kar je pod 100 m, torej preko tega, kar zmorejo doseči potapljnvci. Živil in drugih preskrbcvalnih sredstev bo na zemlji zmeraj manj in v bodočih časih se bo moralo obrniti človeštvo ven na morje, da podpira suho zemljo. Poznavanje morja in njegovih zakladov je v tesni zvezi z bodočnostjo človeškega plemena. Nepoznana sredstva oceanov morajo biti ogromna, a je težko priti do njih. Živalska in rastlinska sredstva so gotovo bogatejša kakor ona na poznani suhi zemlji, po zatrjevanju geologov tudi rudninska.
Začel bom z raziskovanjem Sredozemskega morja, ki je v zgodovinskem oziru posebno važno in Častitljivo. Za prve poskuse si bomo

mmEr*^""
l^rfi A Z±J>-

Protest mlekarjev v Mehiki proti zakonu. naj se vse mleko pasterizira.
izbrali majhne globine, 300 do 1600 m globoke.«
Potapljaški aparat bo imel dva opazovalca in ga bodo spustili z ladje dol, na vrvi. Aparat je sestavljen iz posebne jeklene spojine, približno iste snovi, kakor so jo uporabljali v vojski pri prvovrstnih topovih. Inženerji Kru-! povili tovarn garantirajo, da vzdrži aparat pritisk vode v globini 5000 metrov; vrv, ki ga drži, je temu primerna. Najprvo bodo v Nea-polskem zalivu preiskali morje blizu znanega gorskega hrbta Posilipa, kjer počivajo v razmeroma plitvi vodi ogromne razvaline mesta, znanega geografom z imenom podmorskih Pompejev. To mesto je najbrž stara Paleopolis, ena najstarejših grških kolonij na italijanskih tleh. Mesec nato bo šla ekspedicija na obalo Severne Afrike, da raziskuje morje v bližini stare Kartagine.
Med raziskovanjem bosta sedela operater in znanstveni raziskovalec na vrtečih se sedlih, drug nad drugim, nobenega pritiska ne bosta čutila. Posebna posoda bo vsebovala kisika za 36 ur. Svetiljke velikanske moči bodo, kakor tudi fotografični aparati, pritrjene zunaj, regulacija se bo vršila od znotraj.
Večno pa grozi nevarnost, da se vrv zaplete ali odtrga. V tem slučaju bo operater pritisnil na gumb, in se bo s posebno pripravo aparat dvignil sam na površje. Če se bo vse obneslo tako, kakor pričakujejo, bodo napravili še drug aparat, še bolj kompliciran, ki bo omogočal raziskovanje tudi v največjih globinah morja.
• * *
Angleški kraljevski par proti modernim plesom. Iz Londona poročajo, da je priredil angleški kralj na gradu Balmoralu te dni plesno veselico, na kateri so plesali samo valčke. To smatrajo kot nezadovoljnost kralja z modernimi plesi.
Prvi italijanski kongres proti kletvini. V dneh 24., 25. in 26. t. m. se bo vršil v Rimu prvi italijanski kongres proti kletvini. Sodelujejo državne oblasti in najodličnejše osebnosti, pokrovitljstvo je prevzela kraljica Jelena.
Francoske skrbi. Statistik Paul je sestavil naslednje številke: V začetku 19. stoletja je štela Francija (za Rusijo) največ prebivalcev, namreč 27 milijonov, Nemčija 23, Italija in Velika Britanija po 17, Avstrija pa 13 milijonov. Skoraj vse te države so Francijo prekosile. Leta 1911. je imela Francija več smrti kakor rojstev; pri tem je smrtni odstotek na Francoskem večji kakor na Angleškem in Nemškem. Od vojske leta 1871. pa do leta 1914. je naraslo francosko prebivalstvo kljub znatnemu priseljevanju s 36 na 40 milijonov; nemško pa navzlic trimilijonskemu izseljevanju z 41 na 68 milijonov. Med svetovno vojno je izgubila Francija 3 in pol milijona prebivalcev — razmeroma več kakor Nemčija. L. 1924. je padlo število rojstev na Francoskem na najnižjo stopnjo predvojnih let. A umrljivost je vedno večja kakor na Nemškem in Angleškem. Kljub precejšnjemu zmanjšanju ozemlja je naraslo število nemškega prebivalstva od 1. 1918. za 3.4 milijona, a na Franccn skem samo za 600.000.
Znamenita glasbena najdba v Anconi. —1 Italijanski listi poročajo, da so v cerkvi del Sacramento v Jakinu našli zvezek tiskanih nabožnih skladb iz leta 1528. Skladbe so anonimne, izvzemši zadnjo, ki pripada Francu Layolle, francoskemu skladatelju iz prve po-fcvice 16. stoletja.
Dragoceni darovi Ruski akademiji. Ia Moskve poročajo, da je minoli teden dospela tjakaj mongolska deputacija, ki Je prinesla Ruski akademiji povodom njenega jubileja dragocene darove. Med darovi je starinski zemljevid mongolske kneževine, zgodovin! Mongolije v 15 zvezkih. Življenje in dela mon golskih knezov in njihovih družin, obe de' doslej evropskim zgodovinarjem popolno i; neznani; dalje zgodovina mongolske umel sli do leta 1800. in končno album mongolsl umetnikov, posvečen Ruski akademiji.
Gospodarstvo.
Obrestna mera pri nas in drugod.
»Frankfurter Zeitung« je zbrala zanimive podatke o oficielni in privatni obrestni meri v raznih državah.
Za določitev neofidelne obrestne mere je vzela slučaj, da išče srednje, solidno industrijsko ali trgovsko podjetje srednje velik bančni kredit za 1 do 3 mesece. Gotovo je tu imel sestavljalec pred očmi nemške razmere, iz česar bi se dalo sklepati, da odgovarja arednjemu nemškemu podjetju v naših razmerah večje podjetje.
Obrestna mera je bila v mesecu juliju 1.1. sledeča:
ofictelni diskont privatni Holandija	4% 514— %
Anglija	5% 5l/2—6 %
Švica	4% 6 —7 %
Švedska	5 % 8i/2_ %\
Španija	■>% 6i/2—8 %
Norveška	6% 7y2— %•
Danska	7% Sy2— %
Belgija	5% % 8 —11%
Francija	7% 8 —11 %
Do tu so naštete države, v katerih privatna obrestna mera ne presega 11 % ; drugo skupino pa tvorijo države, v katerih gre
oficielni diskont privatni
Finska
Čehoslovaška
ItvJija
Nemčija
Avstrija
Ogrska
Romunija
Jugoslavija
9% 7% 7% 9% 10% 9% 6% 6%
10 —11% 10i/2 11 —12%
13	—14%
14	—16% 16 —18% 17 —18% 20%
Iz tega je razvidno, da je bila v Jugoslaviji najvišja obrestna mera.
Konstatirati je tudi interesantno dejstvo, da je v Jugoslaviji razlika med oficielnim diskontom Narodne banke in privatnimi obrestni1 med vsemi naštetimi državami največja,' kar je najboljši znak nezdravih kreditnih razmer. K tem številkam je pripomniti, da se je od jul*ja sem v marsikateri državi tako privatna kakor oficieb 1 obrestna mera znižala.
Oficiolni diskont je bil znižan v soglasju z bančno obrestno mero v Angliji, Norveški in Avstriji. Tako znaša sedaj privatna obrestna mera v Avstriji 10—11 %, v Nemčiji 9—10%, itd.
1 Tudi pri nas je opažati polagoma zniževanje. Toda kljub temu zniževanju smo pro-pričani, da je naša sedanja privatna obrestna mera še vedno ena najvišjih če že ne najvišja. Vse to zniževanje je izraz trenotnega stanja na denarnem trgu.
Odkar je nastopila kriza v industriji in trgovini je povpraševanje po denarju poslalo manjše, medtem ko je v dobi inflacije, v dobi ustanavljanja novih podjetij, razširjevanja starih obratov bilo povpraševanje po denarju veliko. Saj je podjetnik moral takrat računati, da bo zaradi padca valute vrnil manj, kakor si je izposodil. Sedaj pa zaradi dviganja dinarja vrača več, kakor si je bil izposodil.
V Sloveniji že skoro celo leto ni bilo ustanovljenih novih večjih podjetij. Tudi stara podjetja se niso razširjevala. Dosedaj v tekočem letu ni bilo zaznamenovati večj povišanj kapitala. Le tri delniške družbe so letos povišale svoj kapital v nominalnem znesku 4,512.500 dinarjev (od 3,»37.50,j dinarjev na B,450.000 dinarjev). Upoštevati, je treba, da
imajo delniške družbe s sedežem v Sloveniji kapitala okoli pol milijarde dinarjev.
Šele ko se bo obrestna mera znižala na tako stopnjo, da bo dovoljevala podjetjem prostejše dihanje, je pričakovati oživljenja poslov. Dosedaj so podjetnikom poleg davka odvzele večji del zaslužka obresti. Tako je na primer slučaj, da mora podjetje s kapitalom 1 milijona dinarjev in bančnim kreditom 6 in pol milijona dinarjev plačati letno samo za obresti tega kredita nad 11 četrtink milijona dinarjev.
Da je v takih razmerah oživljen,je poslovanja nemogoče, je razumljivo.
Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Marije Wračkove (Wračko), hišne pocestnice in trgovke v Podbrežju. Prvi zbor upnikov je 12. oktobra; oglasni uarok do 5. novembra t. L
Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Dungit-tovarna družba z o. z. (70.000 Din) za proizvajanje m prodajanje »Dungit« v Ljubljani; Express-avtomobili, motocikli, kolesa družba z o. z. (20.000 Din) v Ljubljani; Tovarna kovinskih izdelkov Emil Lajovic v Ljubljani.
Razglas o obrestni meri. »Ur. list« št. 31 z dne 30. septembra t. 1. prinaša objavo glede znižanja obrestne mere sledečih denarnih zavodov: Hranilnica kmečkih občin, Jadransko-Podunavska banka, podružnica v Ljubljani, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljub-ljani, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka in vse podružnice v Brežicah, Kranju, Mariboru, Ptuju in agencija v Logatcu, T govska banka v Ljubljani, Zadružna banka in Zadružna gospodarska banka (centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Celju ter ekspozitura Bled. Od ;1. oktobra t. 1. velja za nevezane vloge obrestna mera 5, za vezane pa 7 %.
šešir d. d., tovarna klobukov na ljubljanski borzi. Od 1. oktobra t. 1. kotirajo na ljubljanski bom za blago in vrednote tudi delnice tovarne klobukov »šešir« d. d. Ker se pa nahaja večina tega papirja v rokah dveh patro-nizirajočih bank, ni pričakovati večjega prometa v tem papirju. Prvi tečaji so: 115 den. in 150 bago.
Slavenska banka. Zagrebška borza 7, dne 1. t. m. beleži za Slavensko banko tečaj 49—50. Interesantno je, da pri veliki liausse bančnih papirjev na zagrebški borzi prelekli mesec Slavonska ni rasla, pač pa ostala na 66—67. Sedaj pa se je dvig bančn'h papirjev ustavil, Slavenska nazaduje. Padec tečaja pripisujejo dejstvu, da fuzije z ijubljansko Kreditno v kratkem ne bo.
Položaj na tržišču vina. Lotos so neurja, peronospora in oidij zelo škodovali vinogradom. Zato pričakujejo, da ne bo letošnja trga' uv v Hrvatski in Slavoniji ter Bosni in Hercegovini niti srednja. V Bački in Baranji sko. o ne bo nič vina. V Banatu bosta dosti pridelala samo okraja Vršac in Čoka, medtem ko bo v drugih krajih Banata trgatev slabša. V Srbiji tako južni kakor severni 1 o dala trgatev srednje rezultate. Pridelek v Sloveniji bo dober. Povprečna kakovost vina bo menda letos slabša kakor lani. Zaradi navedenih razlogov so | cene staremu vinu čvrste. Cene izkazujejo 1 čvrsto tendenco tudi v glavnih evropskih državah, kjer kakovost letošnjega pridelka tudi ne bo najboljša.
Finančni problemi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od ekonomske revijo »Ban-karstvo« v Zagrebu smo prejeli knjigo »Finan-sijski problemi kraljevine Srba, Hrvata i Slo-
venaea«, ki vsebuje okoli 60 originalnih razprav o naših finančnih problemih in o delovanju našega sedanjega finančnega ministra. Med številnimi eotrudniki so tudi: Lj. St. Kosi er, ital. fin. minister Volpi, fin. minister Stojadinovič, Gj. šurmin, Vlada Markovič, A. Ty-kač, dr. G. Gregorln, inž. Rado Lah, Yoes Guyot, Dragotin Hribar itd. Knjiga, ki je zelo okusno opremljena, vsebuje tudi več tabel in slik. Glavni urednik »Bankarstva« g. Kosier zastopa misel, da je treba dinar še nadalje dvigati z vsemi sredstvi, da konečno doseže zlato pariteto, s čimer bi bila naša valutna reforma zaključena. Ostale razprave se bavijo z skoro vsemi aktuelnimi finančnimi vprašanji, ki jih je spravila v diskusijo politika sedanjega finančnega ministra z njenimi slabimi in dobrimi potezami. Cena je knjigi 100 Din in se dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pri izdajatelju: Administracija »Bankarstva«, Zagreb, Ma-rovska 80.
Trockij o ruskem gospodarstvu. V moskovskem naro no-gospodarskem klubu je Trockij 25. m. m. predaval o gospodarski orientaciji sovjetske Rusije. Poudarjal je, da se sovjetsko gospodarstvo bliža novi razvojni stopnji, ker postaja osnoven del svetovnega gospodarstva. Po mnenju Trockega se bo diferenciacija kmetskega stanu še nadaljevala, toda srednji in mali kme'je bodo svojo produkcijo zvišali. Letos je ena sedmina poljedelcev dosegla 61 procentov vsega pridelka v državi; za prihodje leto upa Trockij, da bodo mali kmetje dosegli 50 procentov. Novi položaj poljedelstva bo privedel do tega, da bo sovjetska Rusijr. zelo odvisna od sprememb svetovnega gospodarstva in da bo v^ied tega morala premagati kritično periodo s pregrupi-ranjem svojih notranjih proizvajalnih sil. Socialistične gospodarske metode bodo izsilile pospešen tempo gospodarskega življenja. Izvoz žita, monopol zunanje trgovine in Lonce-sijska politika so sicer močno orodje sovjetskega gospodarskega dela, usodo revolucije pa do odločila solidarnost proizvajalne sile in proizvajalne umetnosti.
Borze.
Dne 1. oktobra 1925.
Denar.
Zagreb. Italija 228.06 -231.00 (228.75—231.14), London 272.60—274.00 (272.375—274.375), Newyork 56.075—56.675 (56.10—56.70), Pariz 265.60—269.60 (267.50), Praga 166.35—168 35 (166.30—168.30), Dunaj 7.9088—8 0088 (7.905—8.U04), Curih 10.86— 10.94 (10.848—10.928), Amsterdam 22.75—22.95 (22.50—22.70).
Curih. Belgrad 9.1875 (9.20), Pešti 72.50 (72.60), Berlin 123.30 (123.30), Italija 21 (21.05), London 25.10 (25.0975), Newyork 518.20 (518.10), Pariz 24.52 (24.51), Praga 15.355 (15.35), Dunaj 73.15 (73.10), Bukarcšt 2.45 (2.50), Soiija 3.75 (3.80), Varšava 86 (84), Amsterdam 208.35 (. 8.35), Bruselj 23.20 (22.70).
Dunaj. Belgrad 12.52, Kodanj 17.80, London 34.26, Milan 28.66, Newyork 707.20, Pariz 33. tO, Varšava 116 75. — Valute. Dolarji 712, angleški funt 34.18, francoski frank 33.40, lira 28.60, dinar 12.20, češkoslovaška krona 20.91.
Praga. Lin 137.5, Zagreb 60.75, Pariz 159.75, London 16o. '>, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljjnbljana 7 odst. inv. posojilo 80 (den.), vojna odškodnina 378, zastavni listi 20—25, koin. žari olžnice 20 25, Celjska 201- lOS, Ljubljanska kreditna 220, Merkantilna 100-104, Praštediona 1000 —1008, kreditni zavod 175—1855, Strojne 125—126, Trbovlje 360-370, Vevče 130 .der ), Nihag 37-39, Stavbna 165—180, šešir 115—150.
Zagreb. 7 odst. inv. posojilo 83, ijna odškodnina 372—374, za november 374—3, o, za december S82—385, Hrvatska eskomptna 135-135.50 Kreditna 139—140, Hipobanka 73—74.50, Jugol au-ka 112—115, Praštediona 1007.50-1010, Ljubljanska kreditna 225 (den.), Slavenska 49- 50. Narodna 5000 (bi.), Eksploatarija 52.50 - 56, Sečerana 520-530, N^ag 38 (bi.), Slavex 135—145, Slavonija 54—54 M, Vevče 120 (den.)
Dunaj. Domavsko-aavBko-Jadranska 62.85, AV
ptne 28.12, Greinitz 14.2, Trbovlje 44.1, Hrvatska eskomptna 16.1 (den.), Leykam 17, Hipobanka 84k Mtmdus 92, Slavex 18.2, Slavonija 6.55.
Blago.
LJubljana. Les: Hmelovke, ravne, neob«.
ljene, komad od 6 m naprej, Jco meja trans. 6.25
ionHJ"'0'^' okr°gla- od 10 do 30 cm, fco meta 380 (bi.); frize, od 4 do 10 cm, od 25 do 60 ran, foo meja 1300 (bi.); bukova drva, 1 m doli, Jco nakladalna postaja 5 vag., zaklj. 17.50 — Žito in Poljski pridelki: Pšenica domača, franoo Ljubljana 255 (den.); koruza sremska, fco naklad, postaja 182 50 (den); koruza v storžih, par. sla-vonske postaje 75 (bi.); koruza nova. november, december, januar, par. slav. postaja, 100 odstotkov kasa pri sklepu 122.50 (bi.); fižol ribničan, fco Ljubljana 300 (den.); fižol mandolon, fco Ljubila-na 300 (den.); fižol koks, fco Ljubljana 325 (d.).
Vsakomur v vednost!
V dneh od 2. do 10. oklobra bo brez izjeme; vsakomur mogoče, založili se za bodočo! jesensko in zimsko sezijo z oblačili
?c tako nizkih cenah, kakor jih že leta ni bilo.
Da ustreže željam svojih cenjenih številnih odjemalcev, se je tvrdka
raso Sdm&b
Mubllaaa
odločila žrtvovati za t sem dni ves kolktu liran dobiček s iem da bo vsakemu kupcq in na vsako blago priznala
9
0
Ne mislile, i!a je to samo reklama, ali pa da se bo lo le navidezno storilo! je®- Tvrdka razpisuje obenem ludi 1*2
jamstvo Oin 10X00
ki jih brezpogojno izplača onemu, ki hi mogel dokazati, da je tvrdka dosedanje cene, ki so že itak priznano nizke,
Se za eno uaro zvišala.
To jamstvo ostane za tvrdko obvezno od JOT- 2. do 10. oktobra 1925.
PRODAJAL! SE BODO : Jesenski in zimski plašči, suknje, ra-glani, obleke najmodernejših krojev in iz priznano najboljšega sukna. - Perilo, vse mod. potrebščine, blago za damske plašče, svila, podloga. Blago za obleke.
Tor^J
kdor se ne bo okoristil s to priliko, ki se umevno, nc more zopei kmalu vrniti, oško* duje samega sebe. - Na to posebno š« opozarjamo s 1 a r š e 1
atoliški vestnik.
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA.
Mednarodni kongres, ki ga je sredi julija priredilo naše Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubij. .i, je po vsem katoliškem svetu zbudil zanimanje za versko delovanje katoliških Slovencev. Še sedaj se v inozemskih ča» sopisih objavljajo članki o našem kongresu. Pred nami so jako pohvalna poročila poljskih' časopisov »Przeglad Kat. lički« (Varšava), »Mišje Katolickie« (Krakov), rusinske »Njive« (Lvov), angleških listov »Tablet« in »Univers«, odlične amerikanske revije »Ame< rika« in dnevnica »Daily Amerikan Tribune«; najobširneje je poročal ameriški češki
Otroka kapitana Granta. 87
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Takšni sta bili ti zgodbi. Dvakrat je torej postal Amsterdamski otok domovina zapuščenih mornarjev, ki jih je Previdnost obakrat rešila smtri in bede. Od tistih dob pa se ni nobena ladja razbila na ostrih čereh. Da se je razbila, bi bili valovi izbljuvali ostanke na obrežje, ponesrečenci bi se zatekli v kočo starega ribica Viota. Starec je prebival na otoku že dolgo vrsto let, a doslej se mu še ni ponudila priložnost, da bi sprejel pod svojo gostoljubno streho kakega ponesrečenca. O Britaniji in o kap tanu 3rantu ni vedel ničesar. Ne Amsterdamski otok, ne otok svetega Pavla, ki so ga ribiči in kitolovei pogosto posečali, nista kazala sledov podobne nesreče.
Glenarvana ni ta odgovor ne presenetil, ne uža-lostil. Na teh malih postnjicah on in tovariši niso Iskali, kje je kapitan Grant, ampak, kje ga ni. Hoteli «o si pomiriti vest in se prepričati, da ga na teh mestih vzporednika ni, to je bilo vse. Sklenili so torej, da odpotuje Duncan takoj naslednje jutro.
Do večera so si popotniki ogledovali otok, ki je na videz zelo prikupljiv. Toda vso njegovo živalstvo In rastlinstvo bi mogel najzgovornejši naravoslovec popisati na eni sami strani. Od družin četveronožeov, ptičev, rib in kitov so bili edini zastopniki mrjasci, vihamice, albatrosi, ostmi in morski psi. Tupatam so izvirali iz črnikasto lave gorki curki in železnati vrelci. Gosta para se je valila po ognjoniških tleh. Nekateri od teh vrelcev so bili zelo razgreti. John Mangles je vtaknil v enega od njih Fahrenheitov toplomer, ki je takoj pokazal stošestdeset stopinj (= osemdeset stopinj Celzija). Pibe, ki so Jih vlovili v morju nedaleč od tam. so bila y Delili minutah ku-
hane. ker je voda skoro vrela. Zato se je Paganel odločil, da se zaenkrat še ne bo šel kopat.
Po lepem sprehodu se je Glenarvan s svojci poslovil od gostoljubnega gospoda Viota. Vsi so mu želeli kar največ sreče na zapuščenem otočku. Starček jih je skušal poplačati s tem, da jim je želel obilo uspeha pri iskanju. Duncanov čoln je prepeljal popotnike nazaj na krov.
Četrto poglavje. 1 Kako sta stavila gospod Jakob Paganel in major Mac Nabbs.
7. decembra ob treh zjutraj se je že kadilo iz Duncanovih kotlov. Začeli so navijati sidro, ki se je postavilo pokonci, zapustilo peščena tla malega I pristana in se vrnilo na svoje mesto. Vijak se je začel vrteti. Ladja se je oddaljila od brega. Ko so prišli popotniki ob osmih na krov, se je videl Amster-: damski otok le še v meglicah na obzorju. To je bilo zadnje postajališče na poti po sedemintridesetem vzporedniku. Tritisoč milj jih je še ločilo cd avstralske obali. Če bi se zapadnik držal še kakih dvanajst dni In če bi bilo morje mirno kot doslej, bi Duncan hitro dospol na cilj vožnjo.
Mary Grantova in Robert sta rada gledala te valove, ki jih je brez dvoma rezala Britanija par dni pred nesrečo. Tu se jo morebiti boril kapitan Grant z besnečim viharjem Indijskega morja. Mogoče je bila ladja že strta, posadka skrčena na par mož. Izkušeni kapitan je morda s strahom čutil, kako ga nepre-maglj iva sila žene proti pečinam na avstralski obali. John Mangles je pokazal deklici na ladijskem zemljevidu vse najrazličnejše tokove Indijskega oceana In ji razložil, kam ženejo in kakšna je njih hitrost. Eden med njimi prereže Indijski ocean po sredi in so razbija na avstralskem obrežju. Ta mogočni tok, usmerjen od zapada na vzhod, ni brez moči niti v Tihuin mor iu in Atiauliskcin occoiiu. Mouočo iu aasla
vanj uboga Britanija, brez krmila, s strtimi jambori brez jader. Tako se ni mogla ustavljati več ne besnim valovom, ne strašnim orkanom: zagnalo jo je na obrežje, kjer se je razbila.
Tu pa se je pojavil nov dvom. Zadnje vesti o kapitanu Grantu so prišle iz Callao in sicer, po podatkih Trgovskega in brodarskega lista, 30. maja 1862. Kako so je mogla znajti ladja teden dni potem, ko je zapustila Peru, že v indijskem morju? Vprašali so Paganela, ki jim je podal tako prepričevalno razlago, da so celo najbolj neverni Tomaži ob-molk iii.
Bilo je na ve^er 17. decerbra, 0est dni po odhodu h pristana Amsterdamskega otoka. Lord in lady Gle-narvanova, Kobert in Mary Grantova, kapitan' John, Mac Nabbs in Paganel so sedel' v kajuti in kramljali. Govorili so po stari navadi o Britaniji, zakaj ta misel je družila vse potnike in vse mornarje. Slučajno je nanesel govor na gori omenjeno težkočo. Vsi so se prestrašili, da jim zatone zadnje upanje.
Ko je Glenarvan omenil, da je stvar težko razumljiva, je Paganel naglo vstal. Nato je šel po listine, ne da bi spregovoril besedico. Ko se je povrnil, je Sf.mo skomizgnil z rameni kakor človek, ki ga je sram, da ga je taka malenkost mogla premotiti le za hipec.
»Vso lepo, dragi raci, je dejal Glenarvan, pa bi nam vsaj odgovorili I
—	Ne, je odgovoril Paganel. samo vprašanje hočem zasta* iti in sicer kapitan Johnu.
—	Govorite, gospod Paganel, je dajal John Mangles.
—	Ali more dobra ladja prevoziti vos tn del Tihega morja med Ameriko in Avstralijo v enem mesecu?
—	Lahko, če prevozi vsaj dvesto milj na Štiriindvajset ur.
ar- Ali ie taka vožnia kai izredne na?
=111=111
i5-3
(S m	(S
m 3	w
ca	^
a
•mi
M
on
a «tf t-O J-

a
S > 0 J I
■g Is ~
I 8 22 Q
SflJi«
ŠN
_ '3 >
'3 o j s .3 '5* > ■>« o
M "i00 Jž s
^ čs
3 .-s i <«f
HM*«
Si
111=111=
>Hlas«. Ameriški listi s posebnim zadovoljstvom pozdravljajo sklep, da naj se prihodnji kongres te vrste združi z evharističnim kongresom v Chicago 1. 1926.
Ljubljanski kongres je dosegel posebno važeu uspeti s tem, da se je takoj po kongresu reorganizirala centralna pisarna Apostolstva v Olomucu. Olomuški nadškof je vodstvo osrednje pisarne poveril g. Frančišku Jemel-ku, dobremu poznavalcu vzhodnega vprašanja in verskih razmer med Slovani. S tem je tudi naše Apostolstvo dobilo važno oporo, da bo moglo živahno delovati.
Za predavanja o Apostolstvu in o krščanskem Vzhodu smo zbrali veliko število lepih skioptičnih slik. Za sedaj so na razpolago naslednje serije: 1. Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda. 2. Marija, mati krščanske edinosti. Najlepše vzhodne in zapad-ne Marijine podobe. 3. Bernardka in Marijina prikazovanja v Lurdu; lurški čudeži. 4. Preganjanje krščanstva v Rusiji. K tem slikam smo sestavili primerna predavanja. Razen tega imamo mnogo lepih slik iz Rusije, z Vele-hrada in z ljubljanskega kongresa. Zbirke slik vedno izpopolnjujemo. Posojamo jih samo v one kraje, kjer je že vpeljano ali se hoče vpeljati Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. tV izjemnih slučajih posojamo tudi lastni ski-optični aparat. Za nabožne dramatične predstave se priporoča igra »Skrivnostna zaroka«, katere je še dosti na razpolago; dobiva se v prodajalni K. T. D. (Ničman) in v Jugoslovanski knjigarni.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je tako važno za versko in kulturno življenje v naši domovini in tolikega pomena za bodočnost krščanske prosvete, da je vredno posebne pozornosti naših verskih in prosvetnih organi-
zacij.
Cerkveni vestnik.
10 letni jubilej kongregacije t Lichtenturoo-vera zavodu v Ljubljani bo drugo nedeljo v oktobru, to je 11. oktobra. Spored svečanosti bo tale: Zjutraj ob pol 6 govor, sv. maša in skupna posvetitev Brezmadežni v domači kapeli (v zavodu). Med p v. mašo skupno sv. obhajilo vseh družbenk. — Popoldne ob 2 fotografiranje ra dvorišču zavoda. Ob 3 slovesen blagoslov, nato v dvorani družbena prireditev in razvedritev. — Vse tovarišice, ki pripadajo tej družbi, tudi one izven Ljubljane, so vabljene, da se slavija udeleže. — Ker je vabilo po neljubem naključju izostalo v 10. številki »Bogoljuba., dasi je bilo pripravljeno za tisk, prosi uredništvo »Bogoljuba« predstojništva in vodstva ženskih kongregacij, naj bi blagovolila na ta »Slo-
venčev< oglas opozoriti one članice zgoraj omenjene kcngregacije, ki se nahajajo izven Ljubljane.
Rožnivonska pohožnost v mestni Zupiii cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani v nedeljo 4. oktobra: Ob 6 zjutraj govor in sv. maša z blagoslovom, ob 10 dopoldne govor in slovesna sv. maša. Popoldne ob pol 3 govor iu litanije M. B., ob 5 popoldne govor, rožnivenska procesija, sv. rožni vonec, slovesne litanije, zahvalna pesem in blagoslov. Od sobote ob 2 popoldne do nedelje zvečer se zamo-rejo prejeti porcijunkulski odpustki z obiskom cerkve sv. Jakoba.
V cerkvi Sv. Florijana, ki je vsa okusno pra-novljena, je vsak dan sv. maša ob tričetrt na 7, ob petkih pa ob 9.
Knjige in revije.
»Vrtec« in »Angelček«. Izšla je druga številka letnika 1925—26 v lepi obliki z zanimivo zabavno in poučno vsebino. Oba lista krasijo slike. Naša šolska mladina je svojih listov lahko vesela. »Vrtec« z »Angelčkom« stane Din 22, »Vrtec« sam Din 14, »Angelček« sam Din 8. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
»Planinski vestnik« za oktober je ravnokar izšel in prinaša sledečo zanimivo vsebino: T.: Dom na Krvacu — D. T.: Prirodni gaj Like (Plitvička jezera) — F. S. Copelaud: Mount Logan — Kanadski Mt Everest premagan — N. N.: Na gomilo moža (f dr. Jugu) — Čez hrib in dol: Anton Spende: Triglav o Binkoštih — Obzor in društveni vestnik: Ilotel Zlatorog povečan. Planinski da.i na Plitvičkih jezerih. Zveza slovanskih turistovskih društev. — Slika v spomin dr. Klementu Jugu. — Naše slike: Dolina Triglavskih jezer pozimi. Fotografiral prof. Janko Ravnik.
Dr. Josip V a 1 j a v e c : Italijansko-stovenski slovar. Jug. knjigarna v Ljubljani. Cena vezan v celo platno Diu 70. — Odkar je Italijan zasužnil toliko naših bratov, je italijansko-stovenski iu pa slovensko-italijanski slovarček živa in nujna po-troba za vsakega Slovenca, ki živi v Julijski Benečiji in tudi za vsakega Italijana, ki hoče govoriti z nami v naši mili materinščini. Laški trgovec bo nujno potreboval ta slovar, koristnega uporabljanja mu pa tudi ne bo mogel odreči r ;'iče, ki hoče laško literaturo uspešno brati. Zakaj Valjavčev slovar šteje nad 40.000 besed, to je besedni zaklad, ki nam naravnost imponira. Iskal sem po besednjaku razne manj znane besede in vse sem našel. Izbral sem si prav redke besede, že deloma zastarele in tudi te mi je nudil slovar. Je torej bogat in zelo vestno sestavljen in to je glavna zahteva vsakega dobro uporabnega besednjaka. Vsakemu samostalniku je pridejan spol, pri vsaki besedi je zaznamovano deblo, kakor so tudi iste debelske besede uvrščene pod skupnim deblom. Pred nepravilnimi glagoli najdemo zvezdico, ki le takoj opozori na to, da je glagol nepravilen. Ne škodilo bi slovarčku par strani dodatka, kjer bi naštel pisatelj vsaj najbolj rabljene pravilne glagolske oblike; s tem bi bil slovarček še bolj prikladen za začetnika. No, pa to je malenkost, saj ima itak vsakdo pri rokah slovnico. Tisk slovarja je izredno lep. Vsaka nova beseda je tiskana debelo, tako da ti pade takoj v oči. Ker je tisk velik in lep, ne utrudi iskanje po slovarju tudi bolj slabotno dko.
Tudi v slovenskih besedah najdemo ločene^ dovršene glagole od nedovršenih in sedanjik ločen od nedoločnika. To bo uporabnost slovarja za Italijane izredno povišalo, tako da bo ta slovarček služil ravnotako znanstvenim, kakor praktičnim potrebam. Krog 400 strani obsega slovar in vendar je format knjige žepen, ker je ravno papir tako izredno fin. Zunanja oprema — celo platno — je jako elegantna, tako bo knjiga tudi na italijanskem književnem trgu zavzela častno mesto. Vsak izletnik v Italijo si naj omisli to zlato knjigo, rabil jo bo vedno in povsod — v svojo veliko korist. Tudi obratni, to je slovensko-italijanski del istega izdajatelja je še na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v isti obliki, oprali in po isti ceni.
Turistika in šport.
01ymp (Opatija) : Atcna. V nedeljo 4. oktobra nastopi v Ljubljani hazena opatijskega 01ympa, najboljša bazenska družina v hrvatskem Pri morju. 0)ymp", zagrebškim boljšim klubom ravna družina, bo za Ateno zelo težak protivnik. Ker so tudi Atenke ravno sedaj v izvrstni formi, bo privedla tekma na igrišče Atene ob Tivolskem drevoredu gotovo mnogo publike. Tekma se prične ob 11 dopoldne.
Naznanila.
Društvo »Soča« v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba nenadoma umrlega obče priljubljenega in zvestega tovariša Vinko šuligoja, ki se vrši danes v petek ob 4 popoldne iz Trdinove ulice 8 na pokopališče pri Sv. Križu
Novoustanovljeno godbeno društvo »Gradaš-ca« Vič-Glince priredi 4. oktobra v vseh prostorih restavracije »Novi dom* (bivša Amerika) vinsko trgatev. Ker je čisti dobiček namenjen v prid novih godal se vabijo vsi prijatelji glasbe k obilni udeležbi. — Odbor.
izpred sodišča.
Poneverba pri »Zvezi gledaliških igralcev«. V torek popoldne se je vršila v razpravni dvorani deželnega sodišča kazenska obravnava proti bivšemu blagajniku »Zveze gledaliških igralcev« Dre-novcu. Mož je bil obtožen glasom obtožnice državnega pravdništva radi treh malverzacij in sicer: Prilastil si je kot blagajnik Zveze skupiček predstave »Onjegin«, ki je bila uprizorjena v prid Zvezi Drugič si je samovoljno prilastil trinajst dnevnic za potovanje na kongres v Split v znesku 1300 Din. Za ta znesek pa niso bili oškodovani člani Zveze, marveč centrala. Končno je mož pobral 5e od 28 članov znesek 1075 Din posmrtnine, katerega si je tudi prilastil. Tem nerednostim so prišli na sled, ko je bil izvoljen nov odbor in s tem tudi nov blagajnik Ivan Mencin. Obtoženi Dreno-" vec je bil med tem že odpuščen, toda ne radi teh obtožb, marveč radi redukcije. Po prečitani obtožnici je obtoženec na vprašanje predsednika, če je vse to res, v bistvu vse priznal. Ugotavljaj pa je v podrobni razpravi, da je bila blagajniška knjiga tako zamotana, da se ni nikdo spoznal in
da so prvotno mislili, da manjka v blagajni okrog 18.000 Din, kar pa se je ugotovilo kot neresnično Bil je blagajnik dve leti in v resnici ne ve, koliko si je prilastil. Imel je družino z dvema otrokoma in slabo plačo. Kar se tiče dnevnic za šesti nepravilno zaračunan dan vožnje v Split, je trdit, da tega denarja ni porabil zase, marveč do ga je ra?.. dal za različne izdatke za družbo in sicer med vožnjo. Izdal je tudi nekaj manjših posojil in si je v kritje teh stroškovv zaračunal šesto dnevnico v znesku 1300 Din. Koliko je ostalo od tega nje. mu, ne ve. Glede posmrtnic je trdil, da je morda res pobral več doneskov, toda možno, da si je vra-čunaval le manjše zneske na račun posojil, katere je dajal svojim tovarišem ob najrazličnejših prili-kah. Precej je zakrivilo ie malverzacije tudi dejstvo, da ni bil prav nič vešč knjigovodstva. Ko so razkrili v blagajni te primanjkljaje, je Drenovec krivdo priznal in je prosil za odlog, da poravna škodo. Imel je resen namen vrniti škodo, toda zahajal je v vedno večje stiske in ni mogel pri najboljši volji ničesar vrniti. Tudi policija je sporočila, da je živel v okviru svojih razmer in da je bil vedno dobrega slovesa. Državni pravdnik je utemeljeval svojo obtožbo in ugotavljal, da pri taki Zvezi blagajniku ni treba posebnega znanja knjigovodstva, marveč točnosti, reda^ in poštenosti. Koliko je poneveril,. se ne ve, toženi so samo jasno dokazani zneski, ki so tudi priznani in predlaga zato ostro kazen. Po kratkem posvetovanju je bil obsojen obtoženec radi poneverbe in goljufije na 6 tednov težke ječe. Mož je bil videli jako potrt in je sprejel sodbo brez. ugovora.
Pobegli kaznencc. Pred kratkim je pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča v Liliji nevaren kaz-nenec, katerega so pripeljali za nekaj dni v Litijo, sodiščem znani Rudolf Geržolj, ki je bil obsojen kasneje radi raznih hudodelstev na 6 let ječe. Ger-žolja so kmalu po begu vieli in je prestal sedaj že eno leto svoje kazni Jetniškega paznika Ivana Pečlina so obtožili, da je on zakrivil beg Geržol.iu in sicer vsled svoje malomarnosti v službi. Posebno so mu očitali, da je pustil tega nevarnega lička samega na dvorišču in je šel na neko rubežen v Litijo. Geržolj pa je seveda to ugodno priliko porabil in jo je odkuril. Mož se je opravičeval, da je moral opravljati poleg službe jetniškega paznika še druga pisarniška dela, ki izključujejo polno pazljivost paznikovo. Geržolj je odgovoril na vprašanje, zakaj je ušel, enostavno: »Ven sem hotel! Ušel bi bil že prej, pa nisem mogel!« Ker so tudi druge priče potrdile Pečlinov zagovor, je bil mož oproščen, Geržolja pa so odpeljali, da odsluži šo dolžnih pet let.
Našla se je zlata vratna verižica z obeskom Pred školijo. Dobi se v Krakovski ulici 6 od 6 do 7 zvečer.
Dijak je izgubil 10 šilingov od glavnega kolodvora do sv. Jakoba. Najditelj se prosi, da jih prinese v našo upravo.
STENOTIPlSTiNlA- - z večletno prakso,
zmožna slovenščne, nemščine (deloma srbohrv.), obeh stenografij, cirilice — želi premeniti mesto. Ponudbe pod »Pertektna 23« na upravo »Slovenca«

Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih m drugih stroiev I11D0VM MPMA
Šelenburgova ulica it. 6/1
Telefon Stev. OSO
1-2 učenki
sprejme učiteljica v vso oskrbo — pomoč pri učenju nem. in iranc. jezika. - Naslov v upravi pod št. 6619.
Boijša~šiviT]a
bi hodila šivat na dom in se cenj. damam toplo priporoča. Naslov v upravi pod St. 6634.
Krojaški POMOČNIK
za veliko in trajno delo, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši; plača po dogovoru, - Gašper CUKJATI, kroj. mojster, Trojane. 6654
Služkinja
Ici ji vajena tudi kuhanja in šivanja, se sprejme takoj na deželo. - Ponudbe na upravo pod »Takojšnji nastop 6645«.
Meblovano SOBO
oddam takoj boljši gospodični. Ilirska ul. 19/1, desno.
Učenec
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznice IC. T. D, v
Kopitarjeva uiica 6/99.
s primer, šol. naohrazbo, se sprejme takoj v trgovino z meš. blatfom. - Ponudbe pod šifro »PRIDEN' štev. 6656 na upravo »Slovcnca«.
| Sprejme se
16 let stara, poštena in pridna, k majhni družini, ali postrežnica za dopoldanske I ure. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 6665.
IVSesto hišnice
išče poštena samska oseba s 15. oktobrom ali pozneje. Vešča je tudi priproste in boljše kuhe. - Ponudbe na upravo lista pod: »Hišnica«.
izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojo ženo.
Franc Erklauc,
Kladezna ulica št. 1.
.V?
surovi, za ČEBELE,
ali petijot po Din 11.50, se dobi pri GOSPODARSKI ZVEZI, LJUBLJANA. 6649
Harmonij ŠTfo ,;e,!:
meni, z močnim glasom, sposoben za cerkev, se proda. » Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Harmonij 6652«.
trpežne, najmodernejših oblik, po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdki
IA. Trebar
tJUBLJANA, Sv. Petra c. 6.
Proti jamstvu dajem na obroke.	6651
Prodam par lepth
psov - ptičar jev
6 tednov starih. - Naslov v upravi lista pod Stev. 6646.
Pošteno dekle
iščem za pomoč gospodinji v kuhinji in gostilni. Naslov v upravi lista pod št. 6647.
Acetiien, aparat
malo rabljen — ter dobro
nje"" pianino
daj pri J. PREŽELJ, Novo mesto.	6627
POZOR!	POZOR!
Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje, in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - DRAME Martin, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št, 29.	6592
IŽOTI^seTE
v Florija^ski ulici zlat emaj-liran MEDALJON. Najditelju dobra nagrada. - Naslov v upravi lista pod štev. 6663.
EIIIEIIIEIHEIIIEI!SESI?Ei
samostojen, energičen, vešč železo -betonskih del, se sprejme takoj v Ljubljani. Naslov pri upravi lista pod št. 6622.
9HEIIIEIIIEIIIEIIIEEIIEniE3!8Ey9E
popolnoma nova, iz najfinejšega blarfa, se ugod. proda. Priporočljivo posebno za čč. gg. duhovnike ali bogoslov-ce, Poizve se v gostilni »Pri Kaplanu«, Sv. Peira nasip 19.
Lesni trgovci pozor!
Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-cije se naj pošljejo na r.aslov D. Korošec, Rečica ob Paki.

V bridki žalosti javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je preminul in odšel k svojemu Stvarniku, naš iskreno ljubljeni, dobri sin, brat in vnuk, gospod
zasebni uradnik
V petek, dne 2. oktobra ob pol 4 popoldne ga spremimo na zadnji poti iz bolnice na pobrežko pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Magdalene in Bazilike Matere Milosti.
Prirčno prosimo, da bi se blagopokojnika spominjali v molitvi.
Maribor, v sredo dne 30. septembra 1925.
IVAN, AMELIJA, starši. — IVANKA, sestra. — MIRKO, brat. — JULIJA DEL GOS, stara mati. — ALCJZIZ RANDL, višji nadzornik drž. žel., svak — in ostalo sorodstvo.
Razpis zpradte vodovoda
v občini DOI. pri Hrastniku.
Občina Dol pri Hrastniku namerava oddati zgradbo 1100 metrov dolgega vodovoda.
Načrt in troškovnik sta na vpogled v občinski pisarni ali pa pri županu na Dolu. — Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe.
Županstvo Dol pri Hrastniku, 30. sept. 1925.
Jakob Draksler, župan.
IBBBBBBBBSBBBBBESIII
Stavbeni telili
^ dober risar
po možnosti z daljšo prakso v stavbeni stroki, SE SPREJME pri tvrdki »Slograa«, Ljubljana — Šiška, Frankopanska 21.	6585
BBBBBBBBBBBaarcanaaff !SBB3S»K»B
Kmetska posojHn?ca ljubljanske okolice v Ljubljani javlja ža!ostno vest, da je njen dolgoletni in zvesti uslužbenec
nenadoma preminul.
Pogreb se vrši v petek dne 2. oktobra 1925 ob 4 poldne iz Trdinove ulce štev. 8 na pokopališče pri sv. Križu,
nSMH^^ife