wmmmrnmrn^m
m
m
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily D i in the United States >
Issued every day except Sandajs and Legal Ho lidays. -:-J | SO,OOO Readers > m
S
TKJLXFON 4687 CORTLJLNDT.
Entered as Second Class Matt«-, September 21, 1903, at the Port Office «4 Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 COBTLANDT.
NO. 233. — 8TEV 233.
NSW YORK, THURSDAY, OCTOBER 4. 191T. — ČETRTEK, 4. OKTOBRA, 1917.
Stališče Avstrije.
-ooo-
AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER GROF CERNIN JE POJASNIL CILJE AVSTRIJSKE VLADB — ON STOJI NA STALIŠČU, DA MORAJO VOJAKI VEDE TI, ZAKAJ SE BOJUJEJO. — AVSTRIJA NOČE NI KOGAR ZATRETI IN TUDI NE TRPI NOBENEGA ZATIRANJA. — POVEDAL JE, DA NI AVSTRIJA UMIRAJOČA DRŽAVA.
— ooo
Amsterdam, :i. oktobra. — Iz Budimpešte so dospela ♦ m po rt m* i In, tla je priredil odrski ministrski predsednik IWkerle velik banket na rast avstroogrskemu zunanjemu miiMTru, grofu Ceruinu.
Grof Cemin j«1 imel zelo značilen govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče:
— Na miljone naših vojakov v strelnih jarkih bi ra->!o vedelo, zakaj se bore. In oni imajo ]x>poiuoma prav, la htjeejo vedeti, zakaj še ni naj>oeil mir, katerega vendar ves svet tako željno prieakuje.
Takoj ko sem bil imenovan na svoje sedanje mesto, « m uporabil prvo priliko, da sem j>ojasnil naše stališče.
• Mi nočemo nikogar zatreti in tudi nočemo, da bi nas kdo zatiral. Mi bi takoj sklenili mir, mir pod poštenimi [nogo j i. <V bi bili naši sovražniki s tem zadovoljni.
Ta vojna nas je naučila. da se bodo morale države še liolj oboroževati in pripravljati kot so se pripravljale in oboroživa le doseda j. Brezmejno oboroževanje bo pa prisililo narode vse desetkrat povečati, in vojaški proračuni velesil bodo znašali miljone in miljone.
To bi pa bilo nekaj nemogočega, kajti vse to bi pomenilo izčrpanje vseh.
Velikanska brodovja bodo brez pomena, če bo vsa-Komur zagotovljena prostost na morju in če bodo armade na suhem uporabljali samo za vzdržavanje miru. Da bo svetovni mir res zagotovljen, bo morala vsaka država nekoliko popustiti.
Jasno je, da se bodo stvari počasi razvijale. Jaz sina-Uain. da je naša dolžnost, jn>staviti se na čelo tega giba-ra ter ukreniti vse, kar je v naši moči, pa se bodo naši ideali čimprej uresničili.
1 Vedno pa sklenemo mir, moramo imeti v rokah vsa zagotovila, da se bodo naši sedanji nasprotniki enkrat za vselej odpovedali ideji gospodarske vojne. Nikdo ne sme j lisliti, da bodo vojno odločile visoko leteče fraze.
Najprej smo slišali, da mora biti Nemčija popolnoma uničena in Avstrija razdeljena. Takoj zatem so pa postali naši nasprotniki malo bolj popustljivi.
Sovražniki so namreč zahtevali, da je dovolj, če preuredimo naše razmere. Zdaj se pa nahajajo naši sovražniki že v tretji fazi.
Zdaj ne zahtevajo niti našega življenja niti naše pra-\ iee odločevati o svoji lastni usodi, pač pa večjo ali manjšo regulacijo mej.
Mi se ne postavljamo z velikimi besedami, pač pa s svojimi jui uškimi armadami, s trdnostjo naših zvez, z vztrajnostjo našega ljudstva in z globoko premišljenostjo naših vojnih ciljev.
Mi ne zahtevamo nikake utopij«*. Nas ne more sovražnik niti zviti niti zlomiti.
Mi gremo naprej, zavedajoči se svoje moči in onega. k ar moramo doseči.
Jaz sem popolnoma prepričan, da se strinja velika »'<H-iiui avstro-ogrskih prebivalcev z mojim stališčem.
Se enkrat povdarjant. da nas sovražniki neprestano vprašujejo o naših vojnih eiljih. Svoje cilje in svoje načrte glede vstanovitve trajnega miru. smo jasno in na-' a lično izrazili v odgovoru na papeževo noto.
Birto paša aretiran.
Bolo paša je bil v Parixu v soboto aretiran. — P.-ejel je denar od Bernstorffa. -— Podkupil francoske liste.
Proti koaliciji.
PetrogTad, Rusija, a. oktobra. — Z 813 glasovi proti J»0 se je ruski
d vimxkzatitiiii jLun^rc« včeraj otj -
kel proti koalicijski vladi. Ta .4kli*p je v direktnem uasprotstvu s Keraiskijevo namero. Pri včerajšnjem friaso van ju ,se je kongrt-s odločil s 766 jrlasovi proti 688 zu koalicijo; takoj po .spi v jem a tega ?sklepa pa je kou<jies dodal, da je proti t«uu, du bi topila v vlado konštrtuejouabra s»-fcrair*va.
DaaiaaiJ je glasovanje .se je iz vrli* potem, ko se je skleuilo še enkrat razpravljati o včerajšnjem sMepu.
Z več strani so zopet pričeli zahtevati strožje odredbe proti l-atli-kaluim soc jalistom, ki so v tem de mokratičnem kongresu v večini. Splošno zafrtevajo, da se boljsevi-ki in njihove Organizacije zatrt«.
Zabteva Ukrajincev po avtonomiji je vst varila v lati i nov pro-bltmu katerega bo treba rešiti. — Ukrajinski poslanec Veličiko je ponovno odklonil v;>ak kompromis.
Zavezniki so pa v tem času zopet obljubili liusiji popolno sodelovanje.
Vojni in justičui minister stil bila izvoljena v odbor, ki hna na logo pripraviti vse za volitve v u-stavni narodni zbor. . .	Dela vei na mskih železnicah -<>
.Naravnost absurdna je ideja naših sovražnikov, da i zahtevali izboljšanje delavskih j«* dvojna lnonarhija zapisana smrti. Naša dejanja so po-lrai!,raer* Kt?l* zahtevam ni ugo-kazala, da to ni resnica.	!d?1°' 80	da prieno jutri
s,t lv( aiT VMJm	\ZkfZa,i raTn°. takU '"H Provizorična vlada je objavila,
1M n {°< du so lllot m katen "alii hočejo določeva- da je bila v soboto zatrta ustaja na kakšen naein naj ubereino svoja pota.	j v Tambovu.
Na mednarodni bazi in pod mednarodno kontrolo se!	--
za more začeti s splošnim oboroževanjem.
Že v začetku vojne smo navedli svoj eilj in s*no ga ue-prest a no zasledovali. Toda nikdo se ne sme varati, da bo naš pacifistični in zmerni program obveljal za vedno.
Ako nas naši sovražniki ne bodo hoteli poslušati in ee nas bodo silili nadaljevati to klanje, bomo svoje doseda-:ije pogoje natančno revidirali in jih bomo, ee bo treba. —' Uwli izprenienili.
General ai pravdirik Mentoli E. Leivis je včeraj objavil, da .mj jhnv-yorike banke manipulirale z nem-škrui kapitalom v xu«vku $1,683,-">00. Ta denar »o potem »poslale v Pariz liolo paši. ki je bil nemški špijoii in katerega so v Parizu v soboto aretirali.
Nemški poslanik Berustorff jo po nekem pogovoru s Bolv pašo naročil ravnatelju nemške banke Hugo Sehmidtn. da naj prenese znesek -t 1.683.500, kateri znesek jt. bil deponiran na Guaranty Trn-t Co., na ime liolo paša. kar se. je tudi zgodilo.
Generalni pravdnik je vse dokaze izročil francoskemu poslaniku, ki se je v imenu svoje vla<le toplo zahvalil za izkazano mu Tišin jro.
I)onar jt* bi' po Bol o ve tu naro-eihi prenesen iz Koval Banik of Canada na ilorgaii Ac Co., katera tvrdka je potem poslala denar na Francosko v sledečih zneskih: — $1 TO.OtiS.O.'J senatorju Charles Humbert, ravnatelju igriškega li s»ta "Journal". $T>000 francoskemu pesniku in patriotu Jules liois $500,000 Ho lov i ženi, en miljon dolarjev je bil prenešen na Balov raC-uu.
Bombardiranje Londona. 1 Z raznih bojišč.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Londofi, Anglija, 3. oktobra. — V poihieljek potioči so ltaši letalci
Vsa Anglija fcahtfeva, da poleti maščujejo. — Prebivalci beže iž mesta, ali pa se skrivajo po kle-l vr?!i mnogo bom nap oinoie v Zev teh. — V vednem strahu.	v	^ bomb^dt
i-ah zrakoplovne sotoiv pri St. De-
nis.
V običajnih poizvedovalnih poletih «mo poškodovali veC- sovražnih letal. Vstt naiia letala *o
j srečno vrnila.
Nočno poa*očilo;
London, Anglija, oktobra. — Današnji Loitilcrtt oblegano mesto. Vsako noč se skrivajo ljudje po podzemskih jamah, kleteh in drugih skrivališčih, med tem ko; m-uiski letak*i .sipijejo 1>ouiIk- z lie- j ba. Tedaj pa grmi Ha sto in sio ( Kmaltl, ko je zlimičilo je su-topov. ki oWri-eljujejo napodalee,! vražnik močno obstreljeval naše šest noči prejšnjega te«liut so j postojanke meti Tower Ilamh-ts in nemški letalci preleteli mejo in sojpoligonskem goditi. Nato so Nem na širokem ozemlju sipali brun be. je i }>oskuAali v]>rizoritl napad. Name,Hem ko je v mestu eksplodira- ša artilerija je obrnila na napa
lo na tisoče »rapenlov.
Ves London je nocoj pričakoval nov napad in zgodaj .so se ljudje, po^kiili v zatišja, thiigi »o se nahajali poleg svojih skrivalli*-, čakajoč na dano znamenje, da se »krijejo Do desete ure zvečer pa ni bilo sovraŽBiita. Napad pa je še vedno mogoč, ker luna ne zaide do sobic nega vzhoda.
Posebni stražuuu, ki so od začetka vojne prideljeui mestni policiji, imajo ]K>.-«'biie čelade proti šrapnelom. Te čelade so podobne čelakiaui, katere mesijo v za kopih; zdaj jih je v Londonu splosLno videti. Do zdaj so jih nosili tekom napada samo vojaki Ln vozniki avtomobilov, kadar so bili na dopustu.
dalee hud cgenj in skoro na celi fronti je bil na]»ad o<lbit tak«i. da se napadalci niso mogli n:ti približali našim poštojank.un.
V okolišu severno ol ee«te pri M eninu. kjer se je nekaterim sovražnim oddelkom posrečil- pro-drtni naš aitilerijski ogenj, smo t infanterij^kim streljanjem odbili nemški napad. Naaa črta je nedo-takjena.
Navzlic slabemu vremenu s« naši letalci včeiaj vrgli osem toi. razstljiva na različne kraje. Opa ziol se je ,da so bila zadet« neka t era skladišča v Court ra i in Cam bra i.
Nemci so se običajno izogibali naših letal; tembolj pa so iz da Ijave obstreljevali naša letala z«
—---T— ™
Vsa Angleška zahteva, da dobi- bombardiranje, kaviar so bila da
Z ruskega bojišča.
Petrograd, Rusija, 3. oktobra. — Ob Baltflškem morju je sovražnik v pondeljek jionoči vprizoril več poletov na Osel, kjer je biio vrženih več bomb, od katerih ena je zadela eno niše skladišče. Nastale so eksplozije. Mnogo častnikov in inož. ki so xK>sku»ali pogasiti po-
jo Nemci za svoje i>oletc v Loii-d<jn isto kazen.
Vlada razpravlja sedajo ako bi bilo primeemo, da tudi zavezniški tetlei v povračilo bombardirajo nemška mesta za bojno či-to. Tako maščevanje priporočajo tudi vojaške oblaisti. ~— " *
London je bil zadnja tri leta po jrosto poz<n*išče Zeppelinovih poletov. V zadnjem času pa so postali ti poleti, pri katrih rabijo večinoma samo aeroplane, zelo pogosti. Mesto je skoro vsak dan pod o (riijem. Ijondončani smatrajo take Jiapade že za vsakdanjo prikazen in so se potem tudi uravnali. Čas za kobilo so pomaknili naprej, Kar je kleti in podzemskih prostorov, so preuredili za pribežališča. Ljudstvo ne postaja več po stah, temveč stoji pod obokanimi vrati i3i hodniki. Kctor more slediti kajzer jevemu nasvetu, zbeži v mesečni noči iz mesta.
Za Londončane je bdo v&led znane angleške hladnokrvnosti treba mnogo časa, predno so iziwv-videli. da je London v vojni zoni. Zdaj pa, ko so se o tem dodobra prepričali, so se tudi pripravili na
napade z vso natančnostjo.	Konstantinov dar.
"Zitani izrek "safety first" je Curih, Švica, 3. oktobra. Prej-prišel splošno v navado. Vendar šnji grški kralj Konštaiitin, je da r>a se še najdejo nekateri, ki iz ra- nes podaril $200 židovskim begun-dovednosti riskirajo življenje, ko'eem, ki so morali bežati iz Sohuu opazujejo bombartliranje. Posebno j zaradi požara, sinočni napad je bil zelo interesan-,
ten. Vse uebo se je svetilo v ma-; Čile prodaja rudnike, lih. migljajočih lučicah. Ko se pri-| g^tj^ Cile. 3. oktobra. -kaze lucica, ^ y.ashsi man pok.jCflska vIada kupila vse mdlli
Siva pa se 'tmh moeno grmenja |ke nitrata oJ nemškili družb tei eksplozije, poki. Protizracni topo- ^ . prodala uebi auierižki dru
pretresajo s svojim bobnenjem j^; ozračje. Čaje j o se žvižgi posamez-j ---
nih izstrelkov, ki režejo zrak v! letih tvorijo kosi jekla, ki letijo temno noč. Slišijo se propelerji ac-j pri vsaki eksploziji bombe, roplanov, pod njimi pa odmevajo j Ko mine bombardiranje tedaj razstnelbe bomb.	j zopet pridejo na cesto in z nož)
leč proti vzhodu nad nemško čilo. Tekom zračnih bojev .je bilo u nieeuih šest nemških letai, štiri pt so bila poškodovana. Pogrešann šest letal.
Pariz, Francija, 3. oktobra. -Zapadno od Navrina so franeosk« «-ete vih'le v sovi^žno čit o, kjer s< j xjiniHil i utrdbe in vjeli mnogo vo Jakov.
Na obeh straneh Mozele, poseb no pri Verduou je bilo včeraj lju to artilerijsko s;treljanje.
Ob hribu št. 344 je prišlo do spe> padov med palta-olami.
Berlin, Nemčija, 3. oktobra. -Na vzhodnem bregu Mozele wuertcmberske čete z naskok on zavzele sovražne zakope v razdalj 1200 metrov na severnem pobočji hriba št. 344. Skozi ves dan s« Francozi vprizorili osem nasKoko^ z namenom, da bi zopet osvojil izgubljeno ozemlje. Ponoči »o zo pet vprizorili eu napad.
Po hudih bojih so bili Francoz pre pod eni. V naših rokah je ost a h več kot 150 ujetnikov od dveh di vizij.
Mi prav dolu«, vemo. da zautoremo vzdržati na fron-IT' je	Kot v voyT*-
«' kaktfl* tlldi duma.	^ 11H81 letalei bombardirali
VI tii ....	i taborteča v Kurlandiji.
M W « «lal«< «MS. ko l>o liajXK'lla naša ura.	j v pondeUek opoldne *e je pri-
/jiijo ^ ml pa bo nastala tudi popolna ^araneija za pro.{kazal nek sovražni letalec ob irb-lit VM-^tl-Hliski l-azvoj avstroogrpke monarhije.	! A«n prekopu; pa so ga naše ob-
t^Air^ . _______________' 1	režne baterije prepodile. Sovražni
dojim*	\a drugi strani Bnnjwr sjmo ' hklr»»p4ani m zopet poskušali po-
Kim, l alij«. 3. oklotfra. — Pro- vjHi nt-kaj vojakov in vgrabili tri leteli ua Obel; naši letalei. pa so ti jutru j. vč^aj - »vražnik napa-, >lrujae puške.	S jife pnulUL da	monli <rnhi
del iumt ^-»tojauke <» xapadnem X«« irtak-i m, bombardirali že- ter m) avojc bombe vt*li v morje.
Kadar pride sovražnik med luno in brani tel je, tedaj se nudi prizor, katerega človek ne more nikdar pozabiti: mali beli oblački okoli letala nastanejo gosti, kakor da bi kdo z belimi tisami pobarval temno modrino neba.
Več sto ameriških in kanadskih} ril no znamenje, vojakov je poslušalo velik kon-Iskrili po kleteh, eert ko je sinoči prišlo prvo sva- V južnem delu mesta je bik. rilo. V treh minutah so se pcw»ta- i bombardiranje neenakomerno, kar vili t vrsto brez kakega vzneanir- j pomeni, da so hoteli nekateri le-jenja; korakali so čez eesto do ne-italei ]M*sauiič ali paroma prodreti kega hotela, kjer so jim v pritlič- obrambni ogenj. Na se ven tem de-
v reže jo v kameniti tlak: ubitih (10); ranjenih (38).
Pri smoouem napadu so bile vržene bombe v južozapadnem delu Lfoud-ona. Eua je padla na. eesto. drug-a na trg, kjer je bilo razbitih več oken. Ko je bilo oddano sva-so se ljudje po-
Cardorna pripravlja ofenzivo.
-ooo-
LASKA ARMADA BO PRI0ELA PRODIRATI PROTI LJUBLJANI. — ZAVEZNIŠKO BRODOVJE BO NAPADLO TRST. — TUDI AVSTRIJA SE ZAVEDA TEŽKE SITUA0UE IN SE PRIPRAVLJA. — POTEGNILA JE MNOGO DIVIZIJ Z RUSKEGA BOJIŠČA, DA QJACI SOŠKO FRONTO.
■ooo-
|«j&;.<cju (i«bnela; najtad p« je bil wJbit. Napadajoča guAaijt je bila ooči ka pa ^ nato aaakočil
o |K*sAajo T Grahovem. !>i-vpriiorili v tej amen dva Vojaake naprave
K;
Na jagazapadm fronti li dva mena boja « tati. N« vetiki
ju gostoljubno dovolili zavetje. Najprej «o s{>ravili na varno žen-*ke. Po(si*ravin m> registre ni vred-no^rtne predmete, zaprli vrata in ugasnili luči. V sedmih minutah po 1
hi Londona je bilo bombardiranje posebno hudo. kar pomeni, da sc napadalci na tem kraju boleli prodreti v sredino mesta.
Bombardiranje se je ravno pri
prvem svarilnem znamenju iz to-j čelo. ko je prišel vlak rmgenc«T * pa. da ve Mižijo napadalci so bili francoskega bojišča. ,Ob prihodu "fl poslušalci lumeerta na var- vlaka so letele aipe po postaji, nem. Vojaki so peli. sodba je igra- Poooeni impadi ao U. nad nijmi pa ao ekaplodirmle pet
c is® ■
Washington, D. C., 3. oktobra. — Poluiadna poročila, ki so danes prišla Iz Rima v Washington, naznanjajo, «'.a jo laška ofenziva lia soški fronti stopila v drugo in ze-'o važno dobo bojev na Banjči ii in obe stranki se pripravljata, da si izvojujeta premoč.
General Cadorna, ki je bil pred nekaj dnevi v Kinm, kjer se je posvetoval z raznimi ministri.^ se utrjuje na Banjšivi ter liri pravi j a okolico, da obkoli Stanijel ter piie-iie no\o ofenzivo proti Ljubljani.
(Ubogi Cadoiiia «i bo še polomil zobe T predno bo prišel v Ljubljano!)
Med tem so Angleži in Francozi poslali še več bojnili ladij v severno Jadransko morje in Lahi bodo mogoče v, najkrajšem času vdarlii na Trst po suhem in ira morju s pomočjo angleških i 11 francoskih bojnih ladij.
Kabelsko poročilo pravi:
—	Bitka na Banjšiei se ne sme smatrati za končano. To je samo njen prvi del, ki je bil dovršen.
Priznati se mora, da je strategični uspeh na laški strani. Nove operacije se pripravljajo in artilerijsko stre-ijanjc povsod narašča.
Iz avstrijskega časopisja se je izvedelo, da so so ob zadnjem cesarjevem obisku na soški fronti izvršile velike izpremembe v pozicijah armade.
Avstrijci so potegnili iz Galicije in Bukovim mnogo svojih čet, katere so poslali na laško bojišče. Nastavili so tudi ob soški fronti nove čete v novi bojni črti, ki je zelo utrjena.
Vse kaže, da so A vsi rijei izborilo pripravljeni na obnovitev nove laške ofenzive.
- General Gadoma je prišel v Kim, kjer se jc razgo-varjal z ministri o zadnjih vojnih operacijah.
Kralj Emanuel se je ravnokar vrnil iz Francije, kjer si je ogledal francosko bojno črto v Jjotaringiji; potem pa :e £el v Rlieims, Soissons, Artois in Verdun. —
Nek laški izvedene«-, razlagajoč laško ofenzivo, je rekel sinoči:
—	Po zavzetju severozapadnega vrha Gabriela ste odprti dve poti za Cadornovo armado: prvič, da naskoči takoj drugi vrh v smeri proti Štanijelu in drugič, da se obkolijo te postojanke ii; se meri naj ogenj laške artile-rije.
General Cadoriiii si je imjbrže izbral drugo pot.
Najvažnejše deJo sedanjih laških operacij je utrjen j« zavzetih postojank na Banjšiei, z namenom, da se pripravi nova ofenziva proti Ljubljani.
Za sedaj vse kaže, da je pozornost laške strategije «•-brnena bolj na bojne opera«-i je kot na moralni uspeh. — Prodiranje proti Trstu je bilo najbrž odgodeno.
Gadoma se z vso vnemo pripravlja v prvi vrsti in izdeluje načrt, po katerem bodo priln dnje laške vojne operacije zelo mnogo vplivale na splošni vojaški položaj zaveznikov.
Avstrija dobro ve, kaj jo čaka in je zato poklicala ->koro vse svoje vojaštvo z ruskega bojišča, da se zoprsta-vi laški armadi.
Ni izključen««, tla ne bi laška armada v najbližji bodočnosti vdarila v smeri proti jugovzhodu.
Znano je. da se je zbralo v severnem Jadranskem
morju mnogo francoskih in angleških bojnih ladij, ki so-delujejo z laškim hrodovjem. Kak namen imajo te pomorske operacije, se ravno ne sme objaviti, moremo pa si misliti.
Vsa znamenja kažejo, da se Italija s svjoimi zavezniki pripravlja na zimsko kampanjo. Kadar atmosferični pogoji ne bodo več dovoljevali nadaljevati operacije v se-verzoapadni smeri, tedaj se bo pričelo skupno na suhem in na morju prodirati v smeri proti Trstu.
Te zavezniške priprave bodo imele za posledico/da bodo Nemci poslali mnogo podmorskih čolnov v Sredo-zemko morje.
Vederemo!
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne Bprejemamo več denarja za if* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
T*hko pa vedno ie izposlnjemo izplačila vojnim ujel« aiknm in dragim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji,	tod)
mim ljudem na Primorskem, kateri biva jo ▼ krajih, ki m taaedani po laUri armadi	a
Kadar pofijete denar, priloiite tudi dopianieo aH
ujetnika, ker nam a tem pomagate aestaviH


4. OKT. 1917 .
-OCAS NARODA
(Blgmiitn DaLj.J r ILOYIIIO PUBLTSHTHO OOMP
<a oot*K»tl«ak.)
LOUIS BENKDDC.
JPtoo* at Bart— at Urn corpormtlan and mddrrmea of above office«*! 82 Oortlandt Street. Boraagb of New Tork City. N. T.		
lA OlfUdO. ...mm — wi — mm SS 80 Be POi •••••• w m M mm mm JL00 Be Betit leta ................. 1.00	Za celo leto aa mesto New Yocfc fBOO Sa pol leta aa mir** New Tork.. " MO Ka Četrt leta aa acato New I«S U0 Za lnoeanetTO aa celo leto C00	
"QLAB MABODA" Wiaja rmk <1	an lxveeraM nedelj ln praanlkoe.	
1BLAI N A * O D A" (-Voica at the People") ImM every daj except Sunday« and Hettdaym. BnbeatpdeB yearly S3.50		
	.ifmniet	
________podpisa In oaebooetl se ne prlobCuJejo.
Dena* naj ee blagovoli poBUJatt po — Money Order, kraja naroGnlkov prosimo, da ae nam tudi prejlnj* da hitre)« najdemo naslovnika
naredite ta naslov
-G L A 8 NARODA"
How Tort City.
387« Portland!.
f • V j"iivrw».

Zopet Jugoslov. Odbor.
Iz WashitiKtona je prišlo poročilo, da ne bo vlada Zdmžeiiih držav oficijelno sprejela jugoslovanskega komiteja ali odbora in da m- j<« v tem smislu infonniralo oblasti kraljevine Srbije.
V	Ameriko bo prišla srbska vojna komisija, ki bo di-oloinatic^nc^a značaja ter pooblaščena od srbske vlade.
To komisijo IkmIu Združene države z veseljem sprejele, kajti predstavljala bo vlado naroda, ki je poleg belgijskega v tej vojni najbolj tn»el in nad katerim se je razlila vojna vihra v najbolj usodepolni obliki.
To so tehtne in za našo jugoslovansko stvar velepo-
nietnbne noveie. —
Jugoslovanski Oilbor si- je organiziral, da spravi po končani sedanji svetovni vojni jugoslovanske redove v
eno politično eeloto.
Takoj nato s*- je glasilo, da bo dano vsakemu izmed jugoslovanskih rodo^ na razpolago, tla si določi vsak sam svojo državno obliko.
Stvar so zavili eelo v š«- bolj tajinstveno tančico. — K«»kli so, da sedaj ni čas razpravljati o vladnih oblikah in da si ImhIo uredili jugoslovanski narodi svoje stanovanje šel«* jK>tem, ko ga bodo enkrat imeli.
Stvar je v pričetku vlekla, in Jugoslovanski Odbor je bil na uajboljšetn potu. da res nekaj napravi za Jugoslovane, predvsem za Hrvate in Slovenc e, ki stokajo pod avstrijskim jarmom.
Pričeli tudi v Ameriko z veliko agitacijo.
Prihajali so v deželo od}K»slanci emisarji Jugoslovanskega Odbora, ki so prirejali ljudska zborovanja ter navduševali ljudi za stvar, koji so stali na čelu.
Ameriški Jugoslovani, j »osebno pa Slovenci in dobr-.1» del Hrvatov, so bili nekoliko previdni ter so le hladno vdel'*4evali tozadevnih prireditev.
l>a s<« jim t»*ga ni moglo zameriti, je bilo jasno na pr-i pogled. Odposlane a Jugoslovanskega Odbora so se vedno izogibali odgovoru na vprašanje, kakšna bo bodoča državna oblika Jugoslavije.
Vedeli so, da ne morejo odgovoriti na to vprašanje, kajti sami niso bili na jasnem glede tega ali pa so skrivali svoje resnične namene.
Jugoslovanski narod v Ameriki, vzgojen v šoli demokracije in utrjen v življenskem boju, ni vrjfd in in za-'ipal tem profesorjem in advokatom, ki so bili izučeni in izurjeni v evropski š«»li ter so gledali na celi svetovni boj le z evropskega vidika.	■
Predvsem pa je bilo jasno ameriškim Jugoslovanom n prav |M>sehno Slovene«*ui, da nimajo možje v Jugoslo-*;riiMkem Odboru nikakega ] »overjen ja od tozadevnih na r»*lov in liadalie nikakega j>overjenja od strani srbske ali katerekoli zavezniške vlade.
V	Londonu in Parizu so smatrali člane tega Odbora /.» prvnapetefce. Poslušali so jih. sprejemali v avdijencali, ,rm dajali dvoumno obljulw, a dejanski jim niso — ničesar zagotovili.
Kdor je zasledoval del«»vanje Jugoslovanskega Odbora v Evropi in Ameriki, je moral nehote priti do prepričanja, da so vsi napori tega komiteja brezuspešni in da prej škodijo jugoslovanski stvari kot ji pa koristijo.
Največje razočaranje pa jo bilo prihranjeno do zad-i»;ega. in to, «Vsar si- je Ital najbolj domoljuben Slovenec in Hrvat, s«* je končno dejansko iz|K>lnilo.
Na otoku Krfu s«* je vršila neka konferenea in tam so položili "temelj" IkmUhm jugoslovanski — ne republiki, temveč — kraljevini.	,
l motovili so eelo. <la !><• imel vsak izmed treh narodov pravieo razvijati svojo zastavo in da bo vsakemu zagotovljena verska svoboda.
Ko so izvedeli južni Slovani v Ameriki o tem, so ostrmeli, kajti razočaranje je presegalo vse njih bojazni, da i »o prišlo do razočaranj, če ne prej, pa vsaj pozneje.
Jugoslovanski Odbor je igral dvojno uk)go in sicer v prvi vrsti z ozirom na ameriške Jugoslovane.
Na eni strani je trdil — in sieer v začetku — da bo dana narodu praviea odločiti se glede vladne oblike, na drugi i»a je sklenil pakt, s katerim se je vnaprej določilo obliko, ne da bi se pri tem vprašalo tozadevne m je.	•	.	i
CMjjor, in brca, katero je dobil sedaj o4-zvezne vlade v Wiashiugtonu, je več kot zaslužena, kajti Jugoslovanski Odbor ni avtoriziran niti od srbske vlade, niti od prizadetih narodov samih.
—

Dopisi.
prihiteli generalu na pomoč.
Na ta način je bil general C us ter obkoljen-in ž njim njegovih 247 moč. Vsak beg je bil nenio-Conemaugh, P a. Jcroč, kajti Indijanci so bili v pre-V armado iz tukajšnje ra^lbt-	ter tudi odprt ^ jc m Q.
Ivan Kos, Ivan Svete. Anton T«r-jrani iz	VO)jn vsi ti na
mč in Daniel Pavie (član pev. dr.lj obsojeui kavaieristi. Poznali "Bled"). Vsi ti poklicani odidejo M	naanrntnik« nv^inhm
v Ca i up Ix*e v Petersburg, Va.
A. V. Davis, W. Va.
so svoje nasprotnike predobro, da hi se jim udali. kajti vsaka predaja je bedasta, ee pade človek v roke človeku, ki ne pozna usmiljenja. Veliko boljše je umre-
lz tega srečnega kota se jako.ti v boju kot pa ua luu^ni^keiu poredkoma kaj rilfe m eHa. zato koleu VsIeJ tega m ^ vucl
ilft^č
BRAND CONDENSED
MILK
Z*«oi*t
O M I O •NAU
J«j«c«f. Pliiu
BORDEN'S CONDENSED Ml.K CO.
Nnr York.	G. N.
sem se namenil napisan par vrst. Delavske razmere so bolj sred-
na življenje in smrt.
Ameriški vojaki so se borili z
nje, ali kapitalni nam ne pustijo, besnostjo obupa. Tedaj pa je na prav dihati. Za sedaj ne svetujem j stala UOVa tažkoi:a Niih pužke. nikomur sem hoditi, ker se vpe-|katere se je ^^.flo ^ brezvest-ljuje unija. Mislim, da bo ta stvar nih kontraktorjev, so odpovedale kmalu v kraju, potem pa s..' bo zc slu2bo in izrabljalo se jih je kaj bolje dihalo.
Pri »»kladišču lesa B. L. & Co. tudi ni prav povoljno; plača znaša od $2.75 do $1.
t e še niste slišali, mogoče bo-
lahko le še kot bate.
Nato je tudi tifuianjkailo muui-eije.
Custer in njegovi možj-e so sto-
dete pa eitali. da se je
mogoče 00- pili B k0JJj tar stoPiii v četvero-je odprla tu-.kot) prj čemur so uporabljali ko-
Amerikanci v ognju.
ZADNJI BOJ CUSTER-J A.
kaj 11a DaWs ma slovenska tngo-Vje kot kritja za hrbtom. Indi-vkia z urami in ta je .M. Kranjc j	jloteii naskočiti te koui-
na 4. ulici v prostorih Joe Verzi. paktaie f0nuacije3 temveč jahali Zatorej, ker ga %^sak pozna, mu v največjem diru krog nje ter moralno i/rivo^C-iU ter želeti obilo streljali vanjo s puškami in pši-sreče in napredka.	eami.
Z odličnim pozdravom	Takc je trajal boj skoro tri ui-e
Olan yNl'J. in. vedtikO inanj je bilo aaueriških borileev. Sovražnikov pa je bilo vedno več in od vseh strani so pri-hajiiJe nove čete Indijancev
Koneeno so bili a si ameriški vojaki ali mrtvi, ali pa preveč ranjeni, da bi bili sposobni za 21a-daljni boj. Tedaj pa so pritisnili muije Indijanci 111 pričelo ^e jo mesarsko klanje-.
Izmed, vseh ameriških vojakov,, ki so umrli onejra d-ne. je bil gre-
Gtovo ste že slišali o takozva-neni masakru Custer-ja. To pa 11I bil nikak masaker, t«nrvee pošten boj, kar boste takoj videli. . , n , ..... . , ., , . .,. , ... .	, • i; neral Custer ednn. ki ni bil skal
Sioux In-dijaaiei so se- nahajali. .
S d b'k" P11*3" al* Jla drug nacifj) mučen.
na vojnem pohodu C4Sitting Bull"), takozvani ufc-dicinec rodu, je bil glavar cele te vstaje. Ko pa se je pričel boj, se je on ponavadi uunaknil v svoj šotor, da izdeluje '" vojno medicino", dočiui je propustil dejanski boj dvema glavarjema.
Držaiva Montana je bila poln i sovražnih Indijancev. Sponki adi leta 1876 se je poslalo proti njim vojaški oddelek Združenih držav, kateremu jo poveljeval general Terry.
General George Custer je bil poveljnik oddelka čet generala Terry-a. Custer je bil odličen in vročekrven borilec, ki se je že proslavil v številnih bojih.
Terry ga je bil odposlal s par
Razven krogTje, ki ga je vrgla ua tla, je ostalo njegovo telo nedo-^ taknjeato. kajti Sioux Indijanci niso hoteli razme-sariti telesa samomorilca.
Tedaj pa se je pojavil Terrv a močnimi ojacenji. a bilo je že prepozno, da bi rešil Custerja in njegove ljudi.
Bodočnost ameriških salonov.
Z zatvorjenjem destilerij ali
žgaujekuhov v dežcii ter prepo-
. vedjo uvoza opojnih pijač iz iuo-*to kavalr risti proti Rosebud rek. z€instva ^ je pri^.ela kritična do-
s poveljem, aiaj nadaljuje s pro diraaijem ob Little Big Horn, dokler bi ne prišel v stik z drugim oddelkom eksped le i jske čete gen. Terrv-a.
ba za \"se one, ki s4oje v zxezv s to razširjeno industrijo.
Država New York nastopa, s prav posebno strogostjo proti go-. stabiičarjeru in mesto New York Taka so bila povelj«, ki jih je ^	na stotim: gostilničaa--
dobil Custer. Pozneje je sieer delal na svojo odgovora .^t ter drago plačal 'za. -to. Nači-t Terrv-a je bil, da zasledi in obkoli Sioux Indijance, o katerih je domneval, da taborijo nekje na črti med teiua obema oddelkoma. Če bi se nahajale na vsaki strani Indijancev ameriške čete, bi '»ili Indijanci zajeti v past in bi bil vsak beg nemogoč. Načrt generala Terry-a je bil dober. Ce bi Custer sledM poveljem, bi bil lahko uspeš-ii in rešenih bi bilo na stotine živi jem j junaških ameriških vojakov.
Stezosledi Custer-ja so zasledili »led velikega oddelku Indijancev. Custer je temu oddelku sledil. V jutranji zori dne 25. julija je zapazil v precejšnji razdalji neko indijansko taborišče ali naselbino.
jev ali salonerjev, ki niso v stanu plačevati dodatni davek, ki se ga je naložilo potom nove postave ža letni promet, ki presega $12.000. K temu dodatnemu davku se pridružuje še zvišanje cen, ki otež-kočajo gostilničarjem po^el.
Saloni 11a cestnih vogalih, ki so prinašali preje velike najemnine, stoje sedaj prazni in barautaei i. zemljišči imajo v seznamih marsikateri dobri vogal, ki ga. je dobiti za zelo znižano eeno. Kake bodo nepotrebne posledice teh razmer, se ne more še spoznati, vendar j>a je jasno toliko, da se bo zelo skrčilo število salonov in v onih, ki bodo še obstajali, bo moral salo-ner zelo zvišati oene. Vsled tega bo najbrž kmalu čas. ko bo stala ča-šiea navadnega žganja, ki si jo
Soglasno s povelji, katera je bi!-lahko vsak natoči po svojem prev dobil, bi ne smel napasti te vasi.ldjrptu^ celih 25 c.eutov. Xo je ee_ kajti Ai to ni imel nobesiega do- na? katero se računa še sedaj v voljeaija. Kljub temu pa je vpri- številnih restavrantih za takozva-
zoril naskok.
SvT)j oddelek je razdelil na tri dele ter določil vse, da bi se naskočilo vas 11a dani signal obenem
ne "eoefcltaile".
Nova vojno-davčna postava določa dodatna davek $2.10 za galo-
teremu so to dovoljevale premoženjske razmere, ima sedaj v svoji kleti ali v skladišču zalogo žganja, ki bo zadostovala vsaj za eno leto. Številni so si nabavil: blaga za dva ali tri leta. Kupoval-ci pa so morali plačati, če so hoteli dobiti blago, še dodatno svoto, vsled česar jih stane ga Iona žganja ij4.50. Če si prišteje k temu še novi davek $2.f>0, si je lahko mislili, kakšnie cene bodo nastopile. Kozarci so postali že veliko manjši in pijača je postala bolj vodena. —
•
V gosrtilnah, v katerih se je prodajalo žganje po pet centov, je iz-bil post vsako priliko, da bi se od-škodoval za visoke cone, kajti v teh prostorih mu je bila že od iiek idlaj prilika, da bi si privoščil za svoj denar nekoliko več kapljic. On si ne sme streči sam in gostil-; ničar ne pusti steklenice iz roke,' temveč natoči gostu saio. odmerjeno mero. Lastniki takih lokalov imajo sedaj kaj težko stališče. — Preje so plačevali $2.00 za galoiio ter zvodeneli tckočiito za 100 od-, stotkov, vsled česar jih je dejanski stala le $1.00. Vsled novega dodatnega davka pa je vsako nadalj-110 zvodenenje nemogoče in te vrste srostilue morajo ali zapreti vrata ali |xi zvišati eeno.
•
Kljub povečanemu prohibicij-škemu terenu se je dvignil v preteklem letu kotisum žganja v tej deželi do skoeo nepojmljivo viši-i ne. Produkcija destiliranih pijač iz r/j, pšenice, jabolk, koruze, breskev, hrušk, ananas, oranž, aprl-koz. sliv, fig in črešenj je dosegla višino 164,665,246.000 galon, kar pomeni prirastek 26.000.000 galon v primeri s preidočiiu letom. l)a-, vek. ki ga je dobila za to vlada, je znašal $185,56o,0o5. -
Produkeijii piva v preteklem letu je prekašala 0110 leta 1915, a jc izdatno padla pod produkcijo leta 1914. ko se je produciralo 66 miljonov barelov. Pivovarnarji. gostilničarji in drugi prodajalci 11a drobno so plačali vladi na drobno $164.655.246.
Zgaiijekulii dežele so delali že mesece s polno paro in edino le v Peoria, III., se je vsaki dan porabilo 50,000 bušljev koruze za kuhanje žganja, za kateo-ega se je plačevalo najvišje cene. Pri izdelovanju žganja se je lahko uporabljalo tudi mehko koruzo, ka ■tere farmerji niso mogli uporabiti v druge namene. Žganjekuhi so vedeli, kaj jih ji čaka in vsled tega sc je delalo noč iu dan. Dne 11. septembra, ob 11. uri zvečer jV stopila v veljavo nova posava, da se ne snie nadalje kuhati žganja iu obenem tudi prepoved uvoza pijač. Da ne bo postalo zatvorje-nje destilerij kmalu dejstvo, o tem so bili že davno vsi prepričani.
Pleisehmann v Cneiniiati je bil tako trdno uverjen o tem, tla je že v preteklem juliju zaprl svojo d"-stiierijo ter dal svojim uslužbencem me?»ečuo penzijo $30.0u. Isto so storili tudi drugi, dočim so o-stali do zadnjega trenutka izrabili situacijo.
•
Gostilničarji se pritožujejo, da je postajal njih položaj od leta do leta slabši. Sedaj pa jim j«' odtegnila vojna še velik del gostov in prav poseben udarec je bil, ko >e jim je prepovedalo prodajati o-pojne pijače vojakom in mornarjem. ki so v uniformi. Sprva niso vzeli številni gostilničarji to prepoved za resno hi posledica tega je bila, da je veliko njih romalo v ječo. Isto velja tudi za druge države.	mfg I
Ne razdrpito po vsem svojem telesu bol ečin protina, zbadanja v hrbtu.
ter drugih bolezni, ki nastanejo iz prehlada. Ako >vdrgnete zdravilo na bolečem delu. bolezni ne bodete odstranili, pač pa zamorili živce ali pa pregnali iz enega dela v drugega in v kratkem b6dete pronašli, da so se vam bolečine povrnile in da so Še močnejše. Rabite novo svetovno čudo. imenovano
REMO PROTIPROTIN-SKO ŽUČNO ZDRAVILO
To je edino neprekosljivo zdravilo, ki je prizna 110 od nebroj zdravniških profesorjev. To zdra\ ilo je bilo preizkušeno v največjih bolnicah celega sveta in zato prav lahko rečemo, da je to zdravilo prestalo poskušnjo. Mi smo jo uvedli v trgovino za trp«-č.* ljudstvo. -—
Cena eni stekleniei je en dolar, tri steklenice $2.SO. Sest steklenic je dovolj tudi v najbolj zanemarjenih slučajih za popolno oziravljenje s>.00.
Crown Pharmacy
2812 East 79th St.,	E. CLEVELAND, OHIO.
NAROČILO.
Tem potom naročam......steklenic REMO
PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in
priložim $----iu----centov. -laz nečem razdrg-
niijj-evmatizma po celem svojem telesu.
Ime ...........................*
Naslov .............
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo ' l>aro]» Vega" priredi svojo joseiisko
VESELICO
in
VINSKO TRGATEV v nedeljo dne 7. oktobra 1917
v Kuučičevi dvorani v Collinwoodu, O. Pričetek ob treh popoldne. Tem potom vljudno vabimo vsa eollimvoodska društva t*-r posn- J tuezne rojake iu i*bjakinje. da s«^-te veseJn«' polnoštevLino vdeleže ' Z bratskim pozdravom
Tony (iennovši'k, tajnik. <4-3—10>
b treh strani. On sam z 247 mož- no tega ali onega žganja, katere-mi pa je odjahal prodi naselbini ^ se v tem času uporablja v Zdr. 8ami-	I državah. Stalni dodati davek je
Z veliko naglico se je bližal znašal $1.10 za galono. Povprečno
iot»r c cv'ftiimi možmi ruis«)Kmi * - *	_	. ____i_ •_!	_ .
Custer e svojimi možmi naselbini. Ob iflbem trenutku pa so se pojavili na obeh straneh ceste napol nagi Indijanci ter pričeli ustavljati prodiranje generala in njegovih mož.
Stičen napad »o rprizorili drugi Indijanci tudi m ostala dva oddelka gene rada Custer-ja, ki sta prodirala proti vast % dragih strani. S tam pa je frHa
žganje, ^ki se ga je prodajalo v salonih preko bare, je stalo manj kot $2.00 galono in človek je plačal za vsak 4drink' 10 centov. To žganje se bo z dodatnim davkom pro-dsjalo za ne manj kot $4.00 galono in te stroške mora plačati mož "pred baro". Ker so vedele vns-f*ej, da bo vlada zaprla destileri-je ca ess vojne, so dobivale sled-naročila od straaii in prddkjaleev aganj* to-
Knda hi izvedela za naslov svojega brata JOSIP\ PHEGKUJ, kateri je siužil v Pulju pri do-j mobranskem polku št. "» hi j« ' bil poklican \ vojno ter se zdaj | nahaja nekje v ruskem ujetni-1 štvu. 1'rosim rojake v Rusiji J da mi kaj poročajo o njem. za kar jim bom zelo hvaležna. — 31 rs. Antunia Golobic, Box 41:!. llerminie, Pa., U. S. America.
j Kad J>i iz vedel za naslov njega brata ANTONA K K h V K NIK. doma z Notranjskemu. Tr.-.l trend leti se je nahaj 1 v C'.-vo-landu, Ohio. Prosim cenjene rojake, re kdo ve 7.a nj» _'o\o sedanj.- oividišeu da mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Frank ( ikvini!.. l>uT •ii' ( aniev. Iowa.
(4-C—10
Iščem svojega hrata JOIIN'A KOROŠCA, ki je bi! prej v Humbert. "Pa.. IIox Nahajam se v ruskem ujetnišmi. Prosim brata. <la mi takoj pošlje jm po-Mvdovanju tvrdke Fr: le Sa-ksiM* l."»U i*u bije v, ker \ ;>o-treliL Naslov: Vojennopljeiuivj avstrijski^ armii Matija Korošec. gorod Ostrogorskij, V<»i*o-nežkaja gubemija, Sloboda I'o-trienko*". (Jnilovskoj volosti, Russia.	(S-.V-10)
Rheumatizem
(4-G—10) Zelo dobro domače zdravilo od nekoga, ki ~ ——------- ! Ima to bolezen. Želi pomaoatl vsakemu
Isčeni sorodnika MARTINA '/X-	bolniku.
r/r;L- A____ : ^ r, . 1	N« poilljajte denar, temveč «amo Val
/jba, doma iz vasi Zabukovje.	naslov.
1'ara Trebelno, Kranjsko. Preu Mark H. Jackson lx Syracuse, N. Y-.
.. - - i , - • , - ■ ,. •, po dolgem groznem trpljenju spoznal, potmi 1 leti se JO nahajal V Mil- kako strašen .ovružnik človeSke «re0e je uaukee, NVis.. na Clinton St. r«vmatlzera. On teli. da vsakdo ve. kako
Prosim eenjeno rojake, če kd<i ve za njegov naslov, da jni naznani, ali naj se pa «1111 javi. Anton Jare. I{. F. D. '1, Lios liiG. Sini! hrield. Pa. (4-6—10^
»e ozdravi
Predno obiščete katerega |*dravBik* pišite danes po ► prosto okrožnico, polo bolnim. Ta bo za vas e vrednosti.
V F. MULLIN, 424 - 4th Pittsburgh, Pa.
Rad bi izvedel za mojega prijatelja ANTON A G L/.VS. doma iz vasi K/žilo na Spod. Štajerskem. Pred tremi leti sva biia skupaj na Kalpliton m Aeosfca, Pa., potem pa je odšel nekam ___
V državo Wyoming. Prosim ce- .Mmei sem bolečine, kakor bi me zbadal
njene rojake, ee kdo ve za nje-j	p° tenkih".
„,k,. .. „tifwl.	, •	- 1 -' "18S3 ■« me Je prijel re\-matizem ln
gO\ nasiov, <la lili ga javi. ali trpel sem tri leta. Poskušal sem različna
na naj se sani oglasi _ Mieirael	in mnogo zdravnikov, toda bo-
„ i>	n	. lečine so bUe odpravljene 1« začasno,
t llizar. Iiox Ih. ii. F- D. No. 2, Slednjič »«m iznaSel zdravilo, ki tni Je bo-
Uoswell Somersot (*o	Pa pregnalo in ni se več povrnila. Dal
, , . .	| »em ga osebam, ki mo bile bolne 1« ve€
<4-o~-lU-	| let. tudi takim, ki so morali leiati v po
--;- -—--»teljl. In v vsakem slučaja Je pomagalo.
Kje JC moj sin JAKOB	OKOKX želim pomagati vsakomur, ki trpi na
.ii; Ifi'/r |. 11'rvL'L'	1 kiiteremkou revmatitmu. Ne poAiljaJt«
411 JUAh I »A V IJr.lV.	doma iz nobenega centa: pofiljite »am osvoj na-
Spodllje Slivnice pri Urosup- •lov Po31jern "H zdravilo brezplačno, l- •, I, -	- 1	1 da ga poskusite. Ako ne prepri'ate, da
Ijem ? I rosi m rojake v ruskem v*m je pomagalo, potem mi t.< šu.te en
ali italjanskem ujetniArvu. da dfhir- »"^poMjite mi ga ieie potem, ko ....... .. . ste zadovoljni poslati ga. Zakaj *e dalja
mi naznanijo kaj o njih. ali naj trpe«, ako morete dobiti ušesno zdravi-se sama oglasita na naslov: An- ^ ^S'mTrk h."SSsosT"« ton Okom, liox 658. Ely. Minn. D Gurney Bldg . s>-racase. N. v
iA)	I 'Op. urdn.: Mr. Jurktoo odgovoru
1 Zgornja iziara je rvtatčcs.
BiiiBfimiaiaiiiiiiiinuiiiBBfi^
POZOR!
Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nove kotle in popravljam stare za vsako uporabo.
Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela.
Bojakom se priporočam za obilna naročila.
Am Janežič,
CLEVELAND, OHIO.
A -



G^SA^A^Ijr^lI
GLASILO JUGOSLOVANSKE® KATOLIŠKE JEDNOTE
Ustanovljena leta 1898.
Glavni urad v ELY, MINN.
Inkorporirana leta 1900.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaueh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER,»Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHKK. 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VABOGA, 5126 Natrona AUey, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Ely. Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN,624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HI.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCI1EVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarno *o4djatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode whila
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A". »Se priporoča vsem Jugoslovanom za obileu pristop.
Ker član i-vojak i niso v vojnem času opravičeni do podpor in odškodnin, je popolnoma praviči>o ako bodo plačevali enak ases-meirt kakor članice, kateri- so zavarovane za samo smrtnino. Zato naj cenjeni tajniki krajevnih društev poročajo vse člane, kateri so odšli v armado. Poročajte jih potom forme '"Mesečno poročilo".
Vsa»k tajnik naj poroča te člane v mesečnem poročilu pod rubriko: t4PremeniIi zavarovalnino"'. I>a se praznino poroča, je potrebno, da se za vsakega ki premeni zavarovalnino, izpiše vse potrebno na desni in na levi strani v mesečnem poročilu. Na desni strani v poročilu se izpiše prejšnja zavarovalnina in asesinewt, na desni pa nova zavarovalnina in asesment. Vsem člasrcoiu-vojakom, naj se izdajo potni listi, ker so vsi oddaljeni od krajevnih društev.
Kadar sprejmemo pričakovani odigovor od Zavarovalniškega oddelka države Mitinesote, se bode članstvu naznanilo potom glasila njih tolmačenje točke 265 v pravilih Jednote.
Z bratskim pozdravom	Joseph Pishler, glavni tajnik.
Naznanila.
Jednota lioslujc po "National Fraternal Congress"
lestvici.
V blagaiii ima nad četrt miljona dolarjev; bolnižkili podpor, poškodbi n in snirtiiiii je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška i>odpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svetit da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po vee naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 elani ali članicami.
'a nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
it 231.	1. oktobra 1917.
Poročilo umrlih članov in članic za mesec oktober 1917.
!'mrli brat. Kar! Grčmau. eert. št. 7588, član društva Sv. Ime zu , št v. J.'t, Eveieth, Mini). F mrl dne 3. septembra 1917.#Vzrok Murti: pije
<'lU('d. /.ti varovan je bil za #1000.00. IVistopil k Jednoti 21. oktobra 1917
F mrli brat, Frank Jakopich, eert. št. 1224, član društva Sv. Al"j/tja, št 36, Conemaugh, Penna. Umrl dne 11. julija 1917. Vzrok -.»rti: jetik-a. Zavarovan je bil za $500.00. Pristopil k Jeanoti 13. maju 1900.
F mrli brat. Matija Gašparae, eert. št. 10191, član drušva Sv. Barbare, št. 39, Ro !yu, Wash. Fnirl dne 28. junija 1917. Vzrok -ui rt i: l bit od padca m voza. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jediboti 3S. maja 190e.
F mrla sestra, Katarina 3U«tV, eert- št. 13-46, članica društva ^v. Frančiška. št. 9*1 Moon Run, Penna. Umrla dne 8. avgusta 1917. Vzrok -smrti: ptjučt ics. Zavarovana pe bila za $500.00. Pristopila k Jednoti 19. juniji« f9I0
"mrli brat, Jo>eph Gersteh, eert. št. 1720, član drušrtva Sv. Marini«, št.. 105, Butte, Bo«1 Umri dne 11. julija 1917. Vzrok smrti: Mrt*€>ud. Zavarovan je bil za $500.00. Pretopil k Jeduoti 29. sep teiubra 191*1.
Fmrh brut Jol'U Jaitmik, cert. št. ;J96>. član društva Sv. Aloj-•a, Nft. 31, Braddock, Pen na. Fmrl dne 23. junija 1917. Vzrok s'liir-i pljučnic«. Zavarovan je ^il za $500.00. Pristopil k JeJaioti 20.
i'ebrnarjs 1907.
I mrli biat. J.ji n P• « < vuik. i*ert. št. 15727, član društva Sv. >tfii.*za Kr-tnka. ši. 37. Cleveland, O. Fmrl dne 6. avgiwta 1917. V,-rok smrti: Fbit o I poulične železnice. Zavarovan je bil za $1000. Pri* topil k Jeduoti 20. oktobra 1912.
Mevet-u ^ptnubra je bilo i/plačano kakor sledi:
siKtrtauio članov bolniško podporo
iti članic ..............
odškodnine iu operacije
..........$5.000.00
..........$4.0*>3.23
Skupaj____$9,083.2:>
Zadnji ea* je bilo vpoklicanih več članov Jednote v armado /dmženih držav. >-led tega, ker pravila niso dovolj jasna v tem » iru, ««o prejeli že v. č vprašanj od strani krajevnih društev. — tVi. ipijelna rpnišnja m>: Kakine pravice bo dala Jednota tem čla^ 'om t pogledu smrtnine, kako naj plača je jo asesment? Ali tako, ka-I or neenakopravne članice, ker do podpor in odškodnin niso opravi, ceni v misln točke 385 ?
Omenjena točka sietv ja->uo govori za člane, ki uo nastopili vo-stan v mirnem cvetu, odloča tudi jaMio do-česa ko deležni člaui Jednote v »lučaju vojne. K« r je obvezna vu jaška tdužba nepričakovano prišla, je glavni ukJbur »»klenil na polletni xeji, da vsi člani lahno oriUenejo še nadalje člani JediKAe, ako prostovoljno stopijo v ;'iit<ido ali pa - v a*» vpoklmani potoni itabora. Glede tolmačenja prt'j •iRMn.Hiiu! točke, wano m* obrnili ihl zavarovalniškega komisarja dr-;..ve M uiuiemfte, a *x!puvora ae tk» danes nismo sprejeli. Prvotiko smo rejeli obvestilo o<l onu.njenega urada, da mora Jednota imeti poza take člane. Ker j* pa to obvestil prišlo brez n*ti vedete za prej otnenjeoo točko, ae prvotnega
fed-
Vsem članom in članicam društva sv. Antona JSKJ. v Young-s-towuu, Ohio, se naznanja, da se je na zadnji mesečni seji sklenilo sledeče:
Naše društvo bo navzoče pri slavnostni otvoritvi Slovenskega Doma v Girardu, Oluo. Kdor se ue v deleži te slavnosti, ki se vrši 13. oktobra, bo plačal $2 kazni v društveno blagajno. Želimo, da bi se vdeležili vsi brez izjeme, ker take slavnosti so redke. Bratje in sestre, prklite vsi!
Dalje se je sklenilo, da se morajo vsi člaui vdelečiti prihodnje seje v mesecu oktobru, ker je vee važnih stvari na dnevnem redu. Kdor se ne v deleži seje brez zadostnega vzroka, plača kazen $1.
Brat Anton Xagode v Girardu se je odpovedal tajništvu pri dr. sv. Antona in je na njegovo mesto bil itevoljen brat Frank Ovi-jač, 532 Trvoudale, Youngstown. Ohio. Poživljam, vse brate, da se naprej obračajo na našega nove ga tajnika, ker bo 021 šel vsem bratom na roke. Zato želim, da bi se bratje bolj zanimali za društvo kv. Antona, ki je v dobrih in po-štejiih rokah. Rojaki, pristopajte k nam!
Nase društvo je tudi sklenilo, da ntaj vsak sobrat pošilja denar za asesment redno in o praven* času, da ne bo po nepotrebnem ausjKutdacije, ker sr je že veliko krat prigodilo, da je bil član suspendiran, potem se pa ponesrečil. Kakšne so posiedšee. to si lahko mislimo. Bratje, držite se pravil naše alavne jecfcnote in sklepov društvenih sej, potem bo šlo vse bolj lepo in mimo za ciljem bratstva in napredka.
Po stenografienem zapisniku seje dne 15. septembra t. 1.
Frank Kramar, zapisnikar. Box 73,	Parrel 1, Pa.
Naznanjam ^*Kenl članom dru-/štva sv. Mihaela štev. 88 JSKJ. v Roundup. Mont., da smo Jia zadnji seji 16. septembra izvolili dosedanjega blagajnika Jakoba Pe-teka no veča blagajnika Johna Petek. Box 22. Klein, Moat. Radi tega poživljam vse člane, da od sedaj naprej pošiljate vse denarne j>ošiljatve na naslov: John Petek, Box 22. Klein. Mont.
Obeueni poživljam vse člane, cla se bolj redno vdeležujejo i*e-sečnih sej in da bolj redno plačujejo mesečne pixspevke. kajii vsak član ima pravila, za<o naj se ravna po nj'rh, potem ne bo nobene sitnosti med društveuiki in tajnikom. Kateri niiua še pruviL naj se oglasi pri društvenem tajniku, pa jih dobi. ali naj se pa na seji oglasi, jih imam za vsakega člana. Zatorej prosim, člani, vpo-iurvajte to, da plača vsak ases-incnt do 25, vsakega meseea. Na ta način se prihrani meni dosti sitnofetL ocirocna tudi glavnemu tajniku. Lahko si vsakdo premi -li v slučaju bolezni laii smrti, ako je suspendiran, da se naprav? po pravilih. Na primer pravi neka-teii; "Pa .me suspendiraj, bom pa drugi mefree plačal.'' To ne gre Naj ga zadene bolezen, pa hitro ngziiaiui tajniku, da je bolan, ali tak čas je prepozno, ko je že su-s*pendiraiL takeonu je nemogoče podporo nakazati, dokler ni zqpet spivjet. Zatorej prosim, plačajte ascionent in bo vse v redu. Kateri nima denarja, naj si ga izposodi in naj skrbi. <Ja zopet vrne. Iz društveaie blagajne ne moremo zalagati, ker je bolj v slabem položaju. Zatorej še enkrat vas opominjam, da ne bo potem kake sitnosti.
Gr. Zobec, tajnik.
Posojilo za svobodo.
"Čas je prišel, da zmagamo, ali se podamo. Za nas je samo ena izbira. In izbrali smo." — Wood-row Wilson, predsednik Združe ni h držav.
"Ali bomo bolj varčevali z našimi dolarji kot pa z življenji naših sinov?" — William G. Me-Adoo, državni zakladuičar. PATRIOTIZEM,
LOJALNOST,
VARČNOST zahtevajo od vas, da podpišete —: BOND :— drugega posojila za svobodo ZDRUŽENIH DRŽAV za leto 1917. Bondi so izdani po $50, $100 in naprej. Obresti so pa 4 odstotke plačajo se vsakih š*i»t mesecev. Bond se lahko plača takoj ali pa po sledečih pogojih: 2takorj,
18% 15. novembra, 1917, 40*; c 15. decembra, 1917, 40% 35. januarja, 1918. Vprašajte ua pošti, na banki, svojega gospodarja, ali pa krajevni odbor za posojilo za svob&do.
Ti vam bodo svetovali in pomagali. Dali vam bodo uradno izkaznico.
Ni večje varnosti na svetu, kot je
BOND
POSOJILA ZA SVOBODO. Kupite ga zdaj!
Benjamin Franklin.
-OQO-
( Konec.) F64 je izgubil
I Kolonisti so nosili svoje stare obleke ter niso več sledili izpre-membani angleške mode. Ameri-kanei niso hoteli več jesti jagnet. da bi bilo več volne in celo bogate ženske so se naučile presti. — Franklin se je nekoč hvalil, da je bil oblečen oil glave do nog v o-bleko, za katero jc stkala blago njegova žena.
Vse to je bilo dobro in neškodljivo aa koloniste v Ameriki. Postali so neodvisni in pospeševalo se je domačo obrt. Bila pa je Anglija, ki je trpela vsled tega. kajti izgubila je ameriški trg.
Škoda, povzročena angleški industriji, je koneono prisila aiurle ško vlado, da se jc pričela pečati s pritožbami angleških kolonij. Pitt, prijatelj Franklinu in eden naj odličnejši h angleških državnikov, je imel govor, tekom katerega je rekel: "Amerikahei so sinovi Anglije. Ne more se jih prisiliti, da bi plačevali davke brez njih dovoljenja." Skozi šest te-
L.eta 1764 je izgubil Franklin svoj sedež v zakonodajni skupščini, vendar pa so ga vnotfič po-sAali s posebno misijo v Anglijo. Zopet je nosil s seboj poziv na angleški parlament, v katerem se je zahtevalo veečje svobodščine za kolonije ter od pravljenje krivične vlade družine Penn. Narod kolonije je poslal Franklina z velikim upanjem v Anglijo.
Tristo meščanov ga je na konju spremilo do ladje in na dan, ko je prišla v Phfladelphijo novica, da je varno dospel v London, se je zvonilo do polnoči.
Franklin je domneval, da bo končal svoj posel v Angliji v teku desetih mesecev. Poteklo pa je celih deset let, predno se je vrniL Angleški ministri niso hoteli posvečati nobene pa/ lje njegovi prošnji, kajti v onem Času se je že pričenjala velika homatija z Ameriko.
Prostost kraljevske vlade, katero je zal rte v al a zase Pennsylvania. se je izkazala že v drugih kolonijah ne kot prostost, temveč	, . , ._ . .
. t, Li- • u-i bili prizadeti vsled trgovine z A-zatiranje. rrankhnu na je bilo .f........ _i.s__^___:
tov an ju spisal tri svoje najboljše
eseje.
I>ne 12. septembra 175*5 se je izkrcal na Market Stret-t v Phila-deiphiji. kjer je stal pred več kdt 60 leti kot mlad človek brez vinarja v ž»*pu. Pozdravile so ga velike ljudske množice ter spremile domov.
Njegovo delo za domovino pa še ni bilo končano. Bil je izvoljen v različne urade ter veliko pripomogel s svoji ins vetom, da j<» narod lažje nosil težka bremena, ki mu jih je naložila na rame vojna za prostost.
Tekom zadnjega leta svojega življenja jo preživel Franklin večino časa v postelji. Veliko je trpel, a še vediio pisal članke v prilog prostosti časopisja. Vedno je govoril in pi.>al v strogih izrazih proti suženjstvu črncev, kar je o-z na če val kot zločin. Eno njegovih zadnjih dejanj je bilo pismo na Kongres, v katerem prosi slednjega. "naj odpravi to nedoslednost iz značaja ameriškega naroda, naj pospešuje usmiljenost in pravičnost do te nesrečne rase iu naj u-stavi vsako trgovino z ljudmi.
Medtem pa se je biižal konec.
dnov se je klicalo v angleško po-,,, , ,
s lansko zbornico trgovce, k^ntn-l Mh1° »>r<*1	^ P™1- «jJ
„„	L-; „,4^egovo postelje sveže preoblece,
la bo mogel umreti na n podoben
pa je
usojeno postati ne le agent Peim-	Frauk]in.
svlvanije. temveč prijatelj eeele-ga ameriškega naroda proti kri
ne, industrijalce in druge, ki so
prizadeti vsled trgovin meriko in ž njimi je vsaki pot pri-
Davek je bil odpravljen leta
... , .. . . 1766 in ameriški kolonisti so spo-vicam angleškega kralja m njego-	^ miajo y fYanklinu
j*" m v	i i •• i ničnega prijatelja in zagovornika.
V zadnjih časih so kolonije zelo _ \ . , __ ...
Ko se je izkrcal Franklin zopet
v Ameriki, se je pričela že nekako
napredovale glede moči in bogastva. Dasiravno so si samim sebi	,	,	, •. nalagale visoke davke ter spravi- dva preje revolucija, nam-le skupaj velike svate, so kljub rec v apnlu 17,D. Izvojevalo se J-
temu uspevale. Na drugi strani zc blt>' ^^ Lex?n^n 111
. ... . , .__. i„..i,; in tudi v domači hisi so «ra eukale
pa je ^Vngli-ja stokala pod davki,	"
katere sta ji naložila indijska in
francoska vojna.
Charles Tovvnshend. vodja v parlamentu, je predlagal, naj so vzdrži stalno armado 25,000 mož v kolonijah ter naloži za to armado primeren davek. Da se dobi denar za to, so sprejeli v a regie-
velikei z premem be. Njegova žena je med tem umrla in njegova hči se je poročila z nekim človekom, katerega ni Franklin še nikoli videl. —
Takrat je bil star Franklin sedemdeset let in moč ga je pričela zapuščati, dasiravno je še imel -'pred seboj svojo največjo nalogo
načm. Pozneje mu je njegova hčer rekla, da bo lažji* dihal, če se vle-že po strani. — Umirajoči človek ne more ničesar lahko storrti, — je odvrnil on. V noči 17. aprila 1790 pa je veliki Franklin umrl.
Za njim je žalovala cela Amerika in tudi Francija je dala izraza sv°j» ljubezni in svojemu spoštovanju do pokojnega.
Obletnica,
skeni parlamentu takozvani	.	....
ii ^ - i i - -v življenju. Revolucija je sla ita-i "Stamp Act . to je davek na ko- . - ,J	.	. - ■
Pi-vi daljnogled se pripisuje različnim znanstvenikom in izuaj-ditelieon, ki so živela v prvem delu 17. stoletja. Med temi se nahajajo Gallilei, Jansen, Jakob Adrianz in Tausz. Pismeni dokazi pa kažejo, da je bil liolandski urar Ldppersehev oni, ki je za-anoval prvo idejo.
V Arhivih Holandske je najti prošnjo, predloženo leta 1608, v kateri prosi ta urar Aa patent za instrument, s katerim bi se lahko videlo v daJjavo. Senatorjem se je predložilo daljnogled v preskusijo in so bili vsi tako očarani, da so takoj naročili tri daljnoglede, (.'ena ea vsaki daljnogled je bila 900 florinov ali $-170.
Par mesecev pozneje pa ni hotel dati senat patenta za to iznajdbo z motivacijo, da ve veliko drugih ljudi za to iznajdbo. * Leče prvega daljnogleda so bile napravljene iz kremenčevega kristala.
Vopička v Jassy.
Petrograd, Rusija, 3. oktobra. Karol J. Vopička, ameriški poslanik za Rumusko in zastopniki ameriškega Rdečega križa, so prišli v začasno ruaninsko glavno mesto Jassy.
Penhing bo general
Washington, D. C., 2. oktobra. Vojni department deluje na to, da se zopet obnovi naslov *4general", da dobi genttalni major Pershing primerno dostojanstvo.
V ameriški armadi so na-ili ta naskrv samo štirje vojskovodje: Washington, Grant, Sherman in SheridSiL
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 29 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 25 let. Imam »talno delo in dobro plačo. Katero veseli, naj mi pise in priioii svojo sliko.
Frank Ross. Camp 2, Gibbs City (Iron River), prifle i&hr
leke, a se pri torn ni vprašalo A-merikaneev, ki naj bi plačevali ta davek. S to postavo se je nalagalo davek na skoro vsake vrste papirja, ki sc gA je prodajalo v kolonijah.
Franklin je bil odločni o proti temu, vendar pa ni mogel preprečiti »prejema te postave. V Phila-delpnijo pa je pisal, da jc boj
prej svojo zamogoslavuo pot iu k se je ]Kxlpisalo slavno proklama-cijo neodvisnosti, je izrekel Franklin one krilate besede, ki so vsakemu v spominu: — Da, mi moramo res vsi viseti (držati skupaj ali pa bomo prav gotovo viseli vsak zase.
Trajalo je celih šest let, da se je prepričalo Anglijo, da nima do-
Poz«»r, rojaki v ruskem ujetništvu ! Rad bi izvedel za naslov svojega brata AVGFSTA KA-KKŽ, doma iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Bil je stotni-ški trobentač pri 17. pešpolku. Kolikor mi je znano, se je nahajal pred enim letom v Oreti-bursrn. Kdor soujetnikov v Rusiji ve kaj podrobnosti o njem, ga prosim, da poroča bratu: Joseph Kakež. 432 N. Water St. Shelniygan, Wis. F. S. America (4-6—10?
. . sti mož, denarja in časa, da bi u-proti tej postavi prav ^iko brez- ^^ pro^ AmeriWev. T,-
uspeseu kot poskus, da bi sc usta- dftj pa ^ jc Frauklma zopet poshl_ vilo zaton solnea.	lo y Evrwpo in sicer v Francijo,
Vspričo velikosti Anglije kot jo|ja prosi za pomoč. V Nantes je
" ..... " .......'dospel slab in izmučen, a sprejelo
se jra je z odprtimi rokami. Ko je prišel v Pariz, se ga je pozdravilo kot se ni še nikoli preje pozdravi-1 lo kakega tujca.
Franklin je sklenil s kraljem
je vidol Franklin v Londonu, si slednji ni mogel predstavljati, 4a bi -se mogle kolonije uspešno ustavljati uvoljavljenju te postave.
"Ločitev je nemogoča", je pisal nekemu prijatelju, kajti vsa važna ameriška mestra. Boston. New York in Philadelphia, so izpostavljena angleški mornarici."
Ko so' izvedrli njegovi someščani, da se je postavo sprejelo, je zavladalo povsod velikansko o-gorčeuje. Zvonilo sc je z zvonovi ter razobesilo zastave na pol-drogu. Franklina se je imenovalo izdajalca in eelo njegov lastni dom je bil ogrožen od razjarjene ljudske množice.
FrankLi« je bil vsled tega zelo presenečen in njegova žalost jc bila grl oboka. Boril se je za koloniste do zadnjega, in sicer z največjim pogumom in vstrajnostjo. Razumel je razpoloženje kolonistov ter jih podpiral. V Angliji pa je imel tak vpliv, da bi bilo nemogoče postaviti drugega na njegovo mosto. Povsod je bil dobrodošel in h^tro si je znal pridobiti mogočnih in vplivnih prijateljev. Občudovali so ga največji možje Anglije.
Koloaiije so daie kmalu razumeti, da se ne pustijo obdačiti od Anglije. Vse je govorilo z jezo o "starih pravicah Angležev". Kolonisti so hoteli sami določati in pobirati davke, kot so delali to njih očetje. Nikdo m hotel kupovati čaja, na katerega je bil naložen angleški daveek. Mesto njega se je rabilo listje malin. Nihče ni lititel kupovati blaga, ki je prihajalo iz Anglije. ~ki ladja, ki ss Acgtije, se je poslalo s tovorom vred anj.
I Rad bi izvedel za naslov svojih dveh bratrancev FRANKA G At *NI K in JOSIPA ŠKFFCA. Frank Gaenik se nahaja v Zdr. državah že 19 let iu Josip Škuf-ea pa 4 leta. Gaenik je doma iz vasi Boričevo in fc>kufca pa is Velikega Podljubna, fara Smi-hel pri Novem mestu. Prosim cenjene rojake, čc kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita svojemu bratrancu: Frank Gačnik, :t$55 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. (4-6—10)
POZOR, ROJAKI!
t Turn potoni naznanjam Ludovikom XVL pogodbo in dva'Slovencem širom Amerike.
meseca pozneje, v aprilu 1778, je odplulo neko francosko brodovjb proti Ameriki.
Največja naloga Franklina je bila dobiti denar, s pomočjo katerega bi se nadaljevalo z revolucijo.
Ko je prišel Franklin v Francijo, je bil star 71 let. Naporno delo pa ga je tako izmučilo, da je mural dosti ležati v postelji. Zaman je prosil ameriški kongres, naj se ga pošlje domov, a ura ameriške prostosti je že prišla.
Leta 1781 se je udala cela angleška armada v Virginiji in ameriška revolucija je bila končana.
Potekli pa sta še dve leti, predno se jc skenilo mir, a še sedaj ni hotel kongres poklicati Franklina domov. Vstrajal je vsled tega na svojem mestu ter pomagal skleniti pogodbe med republiko ter raznimi evropskimi državami. Koneč-no, leta 1785, ga je kongres odpoklical ter imenoval na njegovo mesto Jeffersona.
Konečno se je Franklin poslovil od Franeije, katero je tako ljubil in kjer jc prebil devet let. Prijatelji so ga sicer prosili, nej o-•rtane. a on je hotel umreti v svoji rojstni deželi. Da mu olajša potovanje do Havra, mu je dal francoski kralj na razpolago voz kraljice.
Potovanje v domovino je zelo pomagalo njegovemu zdravju. — Bil je r sto jem osemdesetem letu, a je OA ten trojem mdnjern po-
tu naslikan
vsem da je
TOMAŽ ŽEROVNIK nas rojake v Braddccku prav dobro nasmukal. Delal je obleke na šte\ilke in ko je imel ves denar skupaj za kakih :J0 oblek po £i2, jo je neko noč neznano kam od-kuril. Zato naznanjamo rojakom, da se izosribljejo, da ne bo še kje drugje kaj enakega napravil. Kakor smo čuil se nahaja nekje v Chicagn. Ce ga mi sami dobimo v roke, mu bomo že plačali za storjeno delo.
John Su&'iKsn. 1127 Maple Way, Braddock Pa. (4.9—.10)
•-■ "V	_______1 ... _

... -

^■r*;'^;. i--:.

OKT. ■ Mf
1917.

Slovensko Republikansko Zdrnže>je.
Sedei t Chico*i, HL
IZ VBŠE V ALNI ODBOE.
Frank Bostie, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan. Frank Krže, Anton J. Terbovee. Joie Zavertnik.
NADZORNIODBOB:
Matt Petrovieh. Ludvik Benedik, Frank Veranii.
CENTRALNI ODBOR:
Anton Zloprar, Matt Pogorele, Anton Motz, Frank Mravlja. Ivan
Kušar. Frank šavs. Frank IMovieh. Joseph Stebla j, Leo Zakrajšek.
John Erraene, John Retel.
Kaše edino upanje je ostala le še Amerika in njena velika demokracija.
Besede predsednika Wilsona pa nas potrj njej o v lnne-i »ju, da se bo končno še vse dobro izteklo in da se bo uveljavilo to, radi česar je šla Amerika v boj, namreč — svoboda in neodvisnost tudi najmanjših narodov.
-ooo	—
Mladost.

POVEST.
Gabrijela Presnova.
(Opomba. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj se niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora kakor hitro se pravilno priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli r. z. — Naslov za pisma in denarne.pošiljatve je sledeči: Anton ,T Terbovee, P. O. Box No. 1, Cieero, UL).
-—-ooo--
Naši številni sovražniki.
--ooo-
Jugoslovanski narodi, to je slovenski, hrvaški in srbski narod, nimajo le ene^a sovražnika. Prvi in poglavitni sovražnik Jugoslovanov je Nemec, pod čemur je razumeti vse, kar nemško čuti in deluje za nemško stvar.
Svabska sila je velika ter leži že tisoč let kot mora na slovanskih narodih.
Vladeželjnost, napuh in precenjevanje nemštva ne pozna nikake meje; slavohlepnost in vladeželjnost svabska se ne vstavita pri nobeni stvari.
Boj, ki divja v sedanjih dneh v Evropi, gre predvsem proti temu blaznemu švabskemu napuhu, ki je našel svojega najbolj izrazitega zastopnika v blaznem nemškem kajzerju.
Jugoslovani pa nimajo sovražnika le v Nemcu.
Imajo ga tudi v Italijanu, ki je stopil v to vojno, da se }x>lasti slovanskih pokrajin, kjer ni nobenega sledu o kakem italijanskem življu.
Italija je zaveznik Združenih držav, in če hočemo bi-i pravični v vsakem oziru. moramo priznati, da ima popolno pravo, če se bori za osvobojen je neodrešenih italijanskih pokrajin.
Pod italijanskimi pokrajinami pa razumemo južno Tirolsko, ki je izključno italijanska, ter Furlanijo, v kolikor še vedno spada ]H>d vlado Habsburžanov.
Trst je jezikovno in kulturno mešano mesto, glede ka-ii-rega bi se moralo priti do pametnega sporazuma.
Hrvaško 1'rimorje pa je izključno hrvaško, Goriška > izključno slovenska in Dalmacija je zopet hrvaška, k jer prihaja italijanski element vpoštev le v mestih kot preostanek iz rimske in beneČanske dobe, a je brez vsakega dejanskega stika z Italijo samo.
To so odkrite besede in več kot podkrepljene z dejstvi.!
Italija more zahtevati zase ta ozemlja edinole na podili takozvanega državnega rezona.
Italija skuša postati prva in odločilna sila na obalah Sredozemskega morja, nekdanji rimski imperij, ki je se-;;nl od stebrov Herkula pa do obali Sirije in Fenicije.
Italija ne skriva svojih namenov in ciljev in v tem o/iru ji gre **sa hvala.
V zadnjem času je pričela eelo v Združenih državah z veliko agitaeijo, koje namen je pojasniti ameriškemu občinstvu, da so aspiracije italijanske vlade upravičene da morajo vsled tega zavezniki Italije na vse načine pripomoči italijanski stvari do zmage.
Kot že omenjeno so italijanske aspiracije upravičene, a j k) našem mnenju le toliko, kolikor ne pridejo pri ♦ ni vpoštev pravice drugih narodov, to je Slovencev in Hrvatov, ko jih ozemlja s«' hoče polastiti Italija.
Predsdenik Wilson je rekel v svoji znameniti in zgodovinski vojni |>oslairifi, da ima sedanja vojna namen de-mok rat iz i rat i svet ter dati vsakemu ]>osameznemu in še tako majhnemu narodu pravico samodoločbe, da živi pod vlado, katero si želi sam.
Pri tem predsednik Wilson seveda ni imel v mislih •vtokratičnih držav kot sta Avstrija in Nemčija, a ob-fiiem tudi ni imel namena podpirati imeperijalističnih Teženj nekaterih držav, ki stoje na strani zaveznikov.
Med temi državami, ki zasledujejo posebne imperialist ične cilje, pa se nahaja tudi — Italija.
Pri tem ne pomaga nobeno olepševanje, nobeno pov-darjanje in ugotavljanje zgodovinskih pravic.
Kot smo večkrat pisali in ]>ovdarjali, je naša zemlja <-- naša in če se že iznebimo enega krutega gospodarja, si s tem nočemo naprtiti drugega, ki bi ne bil nič drugačen v svojih metodah.
To je jasno vsakemu in je bilo tudi v času, ko je stopila Italija v vojno, po celem letu prevdarjanja ter raz-mišljevanja, na katero stran bi se nagnila.
Takrat nas je bolelo srce, kajti instinktivno smo čutili, da je prišel za naš narod čas velike preiskušnje.
Na tej strani boj za demokracijo in prostost, na drugi strani boj za avtokracijo in zatiranje malih narodov.
Kam naj se obrnemo in katremu naj pojasnimo svoje srališče.
Bili so možje v Londonu in Parizu, ki so izjavljali, da bodo z vsemi svojimi silami delovali za rešitev in oprošče-»ije jugoslovanskih narodov
so in so še danes — a njih besede so padle na ne-tla ter niso obrodile nobenega sadu. pveč je bilo popustljivosti z njih strani, preveč is-kompromisov in premalo povdarjanja de" pravic in
(Nadalj vanje).
— na ples!* z drhttxiin
'Laliko se vrneš na — mu je svetovala glasom.
Dobro ves, da mi to niti na misel ne pride, da bi se vrnil tja".
"Ti si svoboden —"
'"To je uprav ona nesreča, da nisem na bratovem mestu — ali da nisi svobodna ti----izbruhnilo je burno iz mladeniča. "Moj Bog, kaj bi dal za to, — kaj bi dal
V	Tomaževem jruu»u je zvedela brkika otožnosšt; njegova žalost je odj^nala Majdi mir in ji vzelo vso čij»to srečo.
"Kaj govoriš:!'1 je zacepetala izmučeno, izvila, svojo roko iz Tomaževe iii si pokrila obraz z o-iKiua rokama. "Ti ne ves, kaj si mi že storil. — Itafk sem skoro ob
pamet! Oh, Marija____!"'
Za p 1 »kal a je. Ta njena slabost je vdihnila Tomažu nepričakovano blaženost in silo.
Vzel je mlado ženo v naročje in kar se mu je že pred kipom zdelo bresuiadojno nedosežno koprnesnje, to je na mah potegnil vse strastno v svojo moč; z ustnicami se je doteknil Majdinib lie, vratu in lais in lahko bi jo poljubil na ustni in oči. da se mu ud prestrašena izvila iz rok.
"Marija, oh, Marija!7' je zajokala pn'bolestno. *'Ko bi naju kdo videl, kaj bi si mislil! Kaj bi dejal .... Mož bi me lahko ubil v
tem trvuotku in tebe tudi----Ko
bi ti vsaj njegov brat ne bil, — tako pa imava dvojni greh4!.... Prav je dejal Filip oni dan na planini, da bi človek prečestokrat lah ko izdal svoje lastno sorodstvo in v cerkev nosil hudiča v sreu.... Oh — Marija!____"
V	Tomažu se ni oglašala vest; on je le z največjo slastjo poslušal, da jih Majda imenuje dva,' da sta v ljubezni oba.... Vse drugo okrog te ljubezni se mu je zdelo v tem odločilnem hipu tako postransko, tako oddaljeno kakor daljna tujina....
"Ali morem jaz kaj za to, da mi ni mogoče misliti na nič druge ga nego na-te?" je dejal tiho in si ovil roko s hrastovim mladičjem ob cesti, kakor bi si z njim hote* zagraditi razgled v daljšo žalostno bodočnost.
llrastje se je zgeiiilo, ko se ga. je doteknil. A Majda ni mogla o--.tati pri njem; počasi in težko je šla i k) stezi navkreber.
Moral je stopiti za njo ni ponovil je svojo prejšnjo misel glasneje :
"Kaj morem jaz za to, da moram tebe imeti rad?.___Ali more
biti misliš, da sem si sani želel tako usodo?____ 0„ ne, nisem je
hotel!____.Jaz sem bil preje vesel
na svetu, das?i kar sam* ae da bi bil mislil na kako žeietko; bil kakor slep, sieer bi bil tebe poi«> kal, dokler je bilo čas.... Oče in Filip bi te mi bila privoščila, saj m i sedaj ponujata sama Lueijo, ki nima nič več; toda samo jaz — samo jaz bi ne bil smel biti tako .-»lep, predno sem šel k vojakom, in prepustiti te drugemu. To je bila moja nesreča!"
"Ne govori tako glasno!'" ga je prekinila mlada žena strahouia iu teaiko diha je. — "Jaz — jaz ti ne zamerim — reva sem sama kakor brez glave____Že lam o Božiču si mi begal pamet; — ko sem bila še prosta, nisem poznala takih muk---- Sedaj j^*, ko je že
konec vseh drugih praznih misKj. morava biti oba pametna že zato. ker sva iz poštefnih hiš in rodbin!"
Ko Tomaž ni twkoj odgovoril, je dostavila Majda. Je v tolažbo, ni asi be nama ni mogla izaebiti slastne vezi, katera jo je vezala prepozno in bneznadejno:
"Lahko me imaš rad kakor svakinjo — samo drugače ne zaradi Filipove nesreče; zaradi fecijfe kana ne!"
'To se da težko zapovedovati!* je vzsdihiid globoko Twnaar Ker p« je poznal in raki, da M newmm
hu-
nja, m zopet se je razvnel ž< je:
"Ko bi se mogel vsaj enkrat s teboj razgovoriti o V^em, k<i bi me ti poslušala, olajšalo bi se mi — in morebiti bi mi " vendar lahko kaj rekla v uteho!" lir
Možje.
Prepričajte ae, da za nerroaacw slabotne, z Izgubljeno energijo, ki imajo nered ▼ želodcu ali leilieali. ki so splošno o-slabeli lu se pote ponoči radi pijančevanja ali pre-obilo j«U ni boijiega zdravila na svetu kot JWITO
TABLETE. Pošljite $1.00 za eno Ska ti jo, aH če pa bccete preje
kaj več % odeti glede u jih čudovite moči,
iHtteui !»ošljite ix> prosti vzorec in knji-žUh» z navodili. Naslovite: JU VITO LABORATORY. South Hill Branch 5. PITTSBURGH, PA.
in tihi ptičji glasek je peval v prsih :
*4 Pridi na planhiieo, Pridi sem na tratieo! Najblii nebo se tu blišči, In zvezdiei .sva jaz in fi —''
teri ae je vračala neka otroška zaupnost. "Kaj pa, ee me kaj zadrži TT' je opozorila z le navidezno dvomljivostjo. 44 Ko bi prišli naši zveeer k nam ?...."
4'Pa lahko pošlješ kravarja gori povedat, naj ne čakam", je odgovori! Tomaž, prizadeva je se. da bi mirno govoril, da preje uteši Majdi strah.
"Ali pa. da ti ne bo treba nikomur nič praviti, mi lahko fMt&lješ •po kravarju nekoliko aster z našega vrta, pa bom vedel, da te je nekaj zadržalo. A jaz bom molil", je dostavil nenavadno iskreno. " <la se nama ne pojavi nobena zapreka---- Nikoli se ilisem tako molil. kakor bom za to\
"itolil?" se je odzvalo v Majdi kakor odmev. V tem je bilo i*e-kaj nepojmljivega, kar je razumevala samo čustveno. Zdelo se ji je, da bi bilo najboljše, ko bi se oba izjokala---- Kaj jima je kazalo
Dvignila je glavo — na nebu (zares ni bilo nobene zvzue, zemlja! drugega ? Ali ta jutrišnja pot jo Kaj naj bi ti rekla jaz, reva?"! je bila zavita v temo, samo materi- Je vabi,a? dajala bolnemu sreu to-
je odvrnila ona s potrtim glasom '
"Sama mi je tako hudo____"
Tomaž ji ni videl v oči, a razumel je, da je baš tako kakor njemu.
In spoznavšemu to žalostno sre-čo je zdrgetalo sree. Da bi vsaj enkrat izgovorila jai*no, kar je slu to le enkrat.... Ii koprnečih prsih so zadoneii zvo&i pesmice:
"Pridi na plantnico.
Pridi sem na tratieo!
Najbliž nebo se tu blišči____"
no dušico je bfio poznati po njeni vonjavi.
Akati. hrast je. brezovo in trnje-vo grmič je ipa je tajilo duh, pod korakom je hrštelo odpadlo listje----
S pomočjo vesti se je ubranila
♦ j -u- i i i i * t prevladajoče omame in odvrnila je tu, da bi rekla to le enkrat____In le Bewatovo.
v Tomaževih koprnečih nrsih so
Pa danes ne — danes ne. — Tako pozno je že — temna noč..."
Torej pridi jutri zvečer — tako kaikor bi šla domov k starišem — ali pa povej sama, kadar hočeš — z vsem bom zadovoljen", je dejal Tomaž z Iskreno udarnostjo in dr-obličje in nje sladke	nadejo v glasu:
"Jutri!" je zašetala Majda, ka-
da je to škoda, da sta že na kotit-u svoje danainje poti.
Tu je Majda zopet povzela besedo:
"Ako naj jirtri pridem tja gori. — ne morem te preje podnevi srečati v hiši! Vselej bi se te ustrašila, če bi se morala ozreti nate____"
Tomaž jo je razumel.
"Na vse zgodaj odidem v Veli-kovec. ... Ali pa kar porečem, da •rrem na planino v hlev nekaj popravljat. Pred oči ti ne pridem, dokler te ne bo za meiruj. Toda samo, če prideš? Verjemi, da bom dotlej postopa! okroir kakor izgubljen."
"Ce bom le mogla — pridem", je obljubila Majda pouhoma.
Ne »la bi ga bila še opozorila, je oprostil Tomaž njeno i«>Wo. in tu šele jo je prešinila neka blažena pohlevnost hi mlanosr do krepke in tople roke z v*o si!o.
Podvizala se j*' in prehitela To-marža ter se pohlevno ozirala po njem. Na njegov pozdrav mu je zašepetala isto "Lahk > noč!" in
Instinktivno je začudil blizu sebe Majdino oči.
^"Majda. vsaj enkrat bi mi laliko rekla vse!" je izpregovoril tiho kor v sanjah. "In jaz bi se rad zadovoljil s svojo usodo. nikdaT bi «e ti ne vsiljeval! Mislil si bom: Ze zavest, da me ima ona rada, je vredna da živim. In lahko l>i vse gl**dal potrpežljivo, niti z besedo
ni i i s poj?ledom bi te ne mučil____
Toda sile. pomoči bi mi morala dati, da bi bil potrpežljiv — veš? — Če se tu bojiš govoriti z menoj, pojdi z menoj na planino. Tam v koči je že pra?mo, tam naju ne sreča nihče. — niti ne sliši...."
Majda je osupla obstala in zadržala sapo. I v njenih p risih je
KOLEDAR
za leto 1918.
Rojakom, naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje.
Cena je samo 35 centov.
Da ea boste pravočasno dobili.
lažbe____
Mirneje sta šla dalje roko roki, prepolnih sre, a brez besedi, ka- -tekla v sobo.
kor da gresta za neko prikaznijo,] Tomaž je po>tal še m.do na dvo-ki bi ju vodila do dobrega.	j rišču pri psa, katerega je imeno-
V daljavi se je kmalu začniela val starega dobngra prijatelja iu hiša — hi oba sta bila istih misli, ga jtogladil.
DR. ROSENTHAL,
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal. Specialist fee tea 20 let. Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri, ste nervozni, bolan želodec, lediee, jetra, mehur, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drujjo bolezen, uprašajte za nasvet 1 >r. ICosenthala in povedal ram bo Ce ste ozdravljivi.	,
POSEBNA PONUDBA za kratek čas in po zelo nizki cenL
Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi sdravlli, ki jih dobi ia Evropa, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseb drugih krajev sveta. On ftell ■draviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
uttROvljM » Pituborrhu imm 20 let.
Uradn* are ted»nako od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih io sobotah od t. ajutraj do a ETečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do S. popoldne.
Govori m sloven»ko.	Ne zdravi po ooitl.	lxrei.it • tn o bd rt i te to objav
rir
r c c o o o oo o
l?i?i?i?i?i?iriTi?l
era naročite že sedaj. Najboljši do-
nekaj znšepealo, nekaj Jrobeene kaz- ^ako veliko je povprašanje, pa in zvezanega se je razpelo ka- po ^ašem Koeldarju, je to. da smo» kor bi imelo ptičje peroti, in va-	** dve leti izdati po dve iz-
bilo jo, naj krene ?» stezice na des- ^aji- Ker bomo letos izdali le o-no, naj hiti k Tomažem roko v iv>- mejeno število Koledarja, se na ki po nesli o jeni poti gori na vrh Poznejše naročbe ne bomo mogli
pogorja.
Okrog in (?krog je bilo vse tako varno, nebesni obok, prevlečen z meglami, se je ožil in ožil--
veliko ozirat L Naročajte ga pri :
Slovanic Pnbliahin« Co.. 82 Cortland 8k How York City.
HARMONIKE
Izilelujem iieiu-4^«- in kranj-sk*- harmonik** |*> naroi-ilu. ka-koršuo k! kd<» 7rli, 1'« »prav I jam vs*» vrsti- hurniowikf il<>f>ro in zu nixko wutK ker i inn in jaz iuo deino urejeno •i'liirnini harat<»-nik. I'rijtororiiLu m> rojakom po širni Ameriki.
ANTON MERVAR
14232 Sylvia Vvr.. Cleveland. O.
Važno za vsakega.
KADAR želite izroditi sa naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd.	tel j a ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena namanila,
rabite VSELE, "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo sa oglaševanje. CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	! Enkratna objava ženitne ponudbe, xalostinke
itd. stane...........................$1.00 | ali kaj enakega stane------------------$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane___________$1.00 1 Enkratno društveno naznanilo stane ............$0.50
Slovenskim trgovcem narmAimu* posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpošteva jte naie geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo m dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sfepsrji, katerih
je i»epoieml dovolj.
i t;.
„ . i.....
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu tn ako ga ne opazijo, naj Vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri na-ročttih po poštL


mM-
m^mt
JML
DIM.
Ruaki »pisal Iran Turgenev.
(Nadaljevanje.)
di
f genetWov so bili veseli, drugi .za-
il ieh* po-	inijajeni; pa znamenje viaje do-
jutru in »i »pal dolgo ;	"rtejnoati je ležalo im vseh. Videlo
je rodilo mt*lnrv m že	** j<-*- da ]*>zna vsakteri izmed
t. postelje Lz njegovega	Oljih svoje lastno dostoj&llfftvo,
videli v riii temnih gor.	važnost svoje naloge v državi, ki| kakor vlažne »iuje pro- čaka; držali so se strogo iti
nem nebu. ' Kako divtio	voljno z lahkim odtenkom te na-
tam i>od Irevjern!*' po-	P«"4^- ki se rmo prikazuje ob
•evjern
jivo
xlpravi na
rrad hi ju
vzt
po. časih njihovega potovanja čez ■pek, ki »e "iejo. Ko se z velikim šumom po-cveteJ, v za-	pokličejo natakarja, ki so
stan njim nasproti v zadregi.
na poznane 'ste-1 Litvi nov se požuri, da popije o mu je duhtelo kupico mleka, plača, si nasadi ( atsproti. Lahko je dihal klobuk na glavo in se napoti na-' -akal, mladoMtaio zdrav- mimo generalskega piknika, igralo v vsaki njegovi <>u obstoji čisto uebotoraa. Ta ►r da bi mu bila junija ^ — ravno ta glas je bil mnogo-govaba lahke noge. Z krat vzrok, da mu je močneje jiakom mu je bilo vse ndarjalo srce... Obrne se in za-vse veseleje; hodU jc S?led« — I«no-hladu, po debelem pc-Ifoili zelenih
-pin, je to div
on ila
Iriua je sedela za mizo, roke je jelk. --jimela ukrčene ob hrbtu odmaklji-0!" i'lisli sam vega stola, nagnila je glavo na [stran, smejala sc jwijazno in ra-dia»i znane gla doatno gledala nanj.
Lit vi nov jo je hitro spoznal, če-vu, prisedaa ravno sc je od tistega časa jako učenec pred spremenila, ko jo je videl Kadnji-
rat t pleda predse ter liani bajt . Kakor
član V

George M. Rolph,
S. Food Administration.
4. OCT. 1917.
"Jaz ne morem n mi meti", pre vi general, ki je vedno peval, — "jaz ne morem razumeti, kako veselje je moralo biti Pavlu, da se je pravdal in navedel važne vzroke... O. saj je vendar nekoliko zgnjetil kupca, il lui a fait rendre gorge (zavil mu je vrat). F, pa kaj to r Moral je že imeti *voja načela."
"On se je bal. da bi ga ne bil kdo v časopise dal", pomrmra nekdo
Razdrazeni general plaaie takoj kvišku.
"No. to je že zadnja! Časopisi! Objavljen je! Da bi to zaviselo od meme, jaz bi v teh naših časopisih ne dovolil drugega razglaševati, kakor takse za meso in kruh, javljati o prodaji kož in čevljev."
•Da, in o dražbi ple menit aških posestev", pridoda Ratmirov.
Dovoli! Pri današnjih okoliščinah... Pa kako v je ta razgovor v liadenu au vieux chateau (v starem Zamku) "Mais pas du tout, pas du tout
WsU vojak.
Filipinski vojak je morda nezadovoljiv glede zunanjosti, a noben vojak drugih narodnosti ga ne prekaša v vstrajnosti. Vsled njegovih vojaških sposobnosti bo po-nudena pomoč Filipiucev resnične vrednosti za strica Sama v tej uri velike narodne potrebe.
Tekom zadnje revolucije na Filipinih, — »e glasi v nekem poročilu, — so se nahajali Filipinei v vojni z naravnost občudovanja vredno vstrajnostjo, dasiravno jim je primanjkovalo municije ter organizacije. Jedli so komaj enkrat na dan ter hodili skoro bosi in nagi. Kakorhicro se jih bo opremilo z vsem potrebnim, bodo liitro postali uspešen faktor v armadi strica Sama.	»
oG zborov filipinske narodne milice bo predstavljalo armado 25 tisoč mož. Tekom zadnje filipinske uvtaje je bilo peki orožjem skoro
"Vi nas morate na vsak način obiskati", jc govorila medtem Irina Liitvinovn. "že tako dolgo se nisva videla! Stanujem v hotelu de 1 'Europe. Od štirih do šestih sem v sik dar duma. '
Litvinov je gledal na Iriuo. "Da. Iriua Pavlovna, dolgo se nisva videla, v Moskvi."
"V Al oh k vi, v Moskvi'*, ponavlja ona zastajajoča. "Pridite, da
Ijuiti pokloni so na stinuu in krat pred desetimi leti in akorav-« se za ^i tii. Moj Bog, va- m> je bila pitala ?z devojke že-
ie pred lojaki! I>al bi bo^ve na. Njeno tenko telo se je bilo ^ poraz govoriva, da se spooaniva o za to. da bi luc onadva ne razvilo in razcvetelo. Obrisi nje-, preteklih dni. Ali veste vi, vi se ■ila. In za-res nista ga vi- nili nekdaj ozkih pleč so sporni- mi niste veliko spremenili, Gre-liog je peljal rojaka nunio njali iia boginje, ki so se nekdaj gori j Mihajlovič."
' * Zares ? Pa vi ste sc spremeni-
iil<
]>o oblakih spuščale ira, strehe ita-
je razlagal liamhaje-! Umskih dvorcev. Oči so ostale
vojim kadetskim glasom o rav,w> tiste iu Litvinovu se je zde-ih fazah gotiske arhitekt«-! ^ d* glodajo nanj ravno tako, »Ibajcv mu je s prizna-; kakor nekdaj v majhni moskovski hišici.
* * Iriua Pavlovna!'T
(Opomniti št
re m B
Ptujem prikimaval, moramo, da je Vorošilov že dolgo trudil iiambajeva s svojimi fazami in da mu je dobrodušni entu-ziast ze z p čel zevati
Dolgo Še je Litvinov slišal ustnico si grizeč in z nategnjenim vratom oddaljujoče se km-oke, dolgo »o mu šo don»ie besede na ušesa, nakonec vendar vse potihne. Litvinc«v se vzdigne, stopi i^za svojo zasede in koraka dalje.
Tri ure je hodil po gričih. Vča-Kth je popustil stezo, skakljal od kamena na kamen, včasih se zopet spolznil po gladkem mehu. Včasih »e je vsedel na kos -skale IM>d hr&tc*tom ali pod kako bukvo ■in mislil sladke misli, pri tihem šepetanju gorskega potočiča igra-jočegu s p rap rotil i mi vejicami; pri rahlem šuuiljanju listja, pri čixt oglasnem petju črnega kosa. Zdaj se mu podkrade lalikobna, l*rijetina dremota, kakor da bi ga hoteia objeti od zadaj mi on za-vpi . . Naenkrat se nasmehne, poli leda okoli sebe: krasna, zelena šuma in njena prijetna vonjava »e lahkotna dotakne njegovih oči, zopet »e nasmeje in zopet etiaue oči.
Napoved se mu je hotelo nekaj 'zajutrkovati. Zatorej se napoti proti "staremu Zamku", kjer se i£a nekoliko novčičev dobi kupica dobrega nileka s kavo. Ni se še vM»del za eno lepo nabsrvanih lun, stoječih na ravnini pred gradom, ko se zasliši težak trap utrujenih konj. Prikazale so se tri kočije, iz katerih je stopilo mnogo-brojiMj društvo žensk in kavalir-jev. Litvinov je precej spozjial. da so Kusi, akoravno so govorili fraucoski, — - ravno zato, ker so govorili francoski. Toalete gospe) so sc odlikovale po veliki krasoti. Kavalirji so nosili ozke suknje, : i ve hlače s progami in t nest ne. jako »vitle klobuke; rastni tega je vsakemu stiskal vra ozek, črn zavratnik. V vseui njihovem obnašanju je bilo nekaj vojaškega.
Litvinov je naletel na piknik
Litvinov nekoliko negotovo.
li. Iriua Pavlovna.' "Postarala sem se." "Ne, tega nisem hotel reči..." "Irina!" reče vprašaje ena izmed žensk z žukirni klobukom na spregovori goltih laseh, ko je še poprej nekaj
pošeipetala in pohohotala s poleg
"Ste me še spoznaliJ Kako se nje sedečim kavadirjesui. "lrirea!"
mladih generalov, <web visokega ^ podoben društva in znamenite važnosti 1
nnlujcm! Kako seni jaz..." Ona preneha, zaiidi, pa se zopet ojači. "Tt» je jako vei?elo srečanje", nadaljuje tiaucoski. "Dovolite, da vas seznanim s svojim možem: Valerian, monsieur Utvinov, un ami d "in Ta nee (prijatelj iz -mladik let ) ; Valerian Vladimirovič Rutini rov. uuij mož!"
Kden mladih generalov, gotovo najboljši izmed vseh, je vstal iznad stola in se velctpriljudno jhj-klonil 1 litvinovu. Medtem so se drugi njt-govi tovariši nekako nugodili, ali ne toliko n.rgodili, kot zamulili se vsak v samega sebe, kakor da bi se hoteli že vnaprej zavarovati zoper približamje vsakterega inostranca; ^osi>e pa, ki >o se vdeleževale piknika, so spoznale za potrebno, da malo z očmi potrepljejo. se posmejajo in pokažejo neko vznemirjenost na licu.
"Ste vi že davno v Badenu!" vpraiša general li,atnurovT seveda ne vpo ruski, nakrasivši se; videlo se mu je, da ne ve, o čem bi go vuril s prijateljem svoje žene.
"Še ne dolgo", odgovori Litvinov.
"In še mislite dolgo ostati tukaj? ' nadaljuje priljudno general.
"Nisem se še odločil."
"A, to mi jo jako prijetno, jako prijetno."
General utihne; tudi Litvinov ne reče nobene. Oba držita klobuka v rokah in naguivši se naprej in smeje se gledata drug drugega.
"Deux gendarmes un beau di-mauehe" (eb lepi nedelji žandar-ma dva), zapoje edetn izmed generalov, seveda pogrošno. Ruskeiga plorneiiitaša, ki ne bi |»eval krivo, še <!o zdaj nismo videli. Qu je bil kratkoviden in žolt, na lieu mu je bil izraz ve dne ra.'xlražeiiosti in sam seli si ni m ogel odj>ustiti te čudaie zunanjosti. Izmed vseh svojih znancev je bi edini, ki ni
,.	. "Zakaj se ne vsedete?" reče
Njihova veljavnost ae je kazala iz'napoaifd Irina.
onega vzdrževanja, iz prisiljeno Litvinov jo uboga ter se vsode.
pazijivega pogleda, mehkužocig amigovanja a plečami, iz ljuljanja njihovega telesa in iz gibanja koleni ona se je kazala v zvoku njihovega glasu, kakor človeka, ki se ljubeznivo in grdabno zahvaljuje podložni množim.
Val i vojaki so bili čisto umiti, obriti; dišali so vseskoz po kaki za isto plemenituški in gardejslu vonjavi, ki j« bila mešamo« dima odlaViih eiftar in najboljše pomade. Tudi njihove roke so bile plc-irMnrtaike, bele m velike s krepka
so s® brke nliičale, zob-
"I saiy. Valerian, give me some fire" (pravim, Valerian, dajte mi ognja), se oglasi drug, mlad, pa debel general z nepretnaknjeaimi. vedno kvišku obrnjenimi očmi, z gostim, svilnatim "backenbar-torn v katerega je vpletal svoje snežnobele prete.
Rat nil rov mu da srebrno skalijo z žveplenkami.
"Avez vou® de papirosf" (ali imate fcaj tjvalčie?) vpraša ena iz nxed heaek.
4iDe vrais pspelkos, comtesse" 1 uMojtem Hpecijaliieta "Deux gendarmes un basu di-zapoje zopet komaj d# ^prejšnji H
(nič od vsega tega)!" zakloi>otal100 O^0 moŽ t€r vsle<1 iah" ženska v žoltem klobuku. _misliti, da bi se dalo spraviti
"J'adore les «iuestiout. politique^ na noge armbado 200,000 mož, ne (jaz se zanimam najraje s politič- da naletelo pri tem ua velike liimi vpu iašain j i)."T	t ežkoče.
"Madame a raisou (gospa ima V inozemstvu se nahaja sedaj prav)!" oglasi se drug general z "ekako 200,000 Filipineev, ki so v nenavadno prijetnim, kakor de j dobrem, če ne najboljšem zdrav-tinskim licem. "Čemu se izogibat;'stvenem stanju. Ti Filipini so raz-toliko an HI
vprašanj — celo v Bade-, deljeni na naslednji mučin: — Na Pri teh besedah pogleda Kitajskem jih je 60.000; na Ha-
8TATEMKHT OP THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCTJ. LATION, ETC., REQUIRED B7 THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
of Glas Naroda published daily except Sunday and Hollidavs at New York, X, Y., for October 1, 1917. State of New York, N. Y.	-.iglgQp*^ ^
Connty of New York, N. Y.
Befor me, a Notary Pnblic in and for the State and county aforesaid, personally appeared Ludvvik Benedik, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the Business Mgr. of the Glas Naroda and that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and if a daily paper, the circulation), etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are:
Name of:
Publisher, Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, Editor Janez Terček, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Managing Editor Ignacij Hude, 82 Cortlandt St., New York. Business Manager, Ludwig Benedik. 82 Cortlandt St., New York N. Y.
2.	That the owners are: (Give names and addresses of individual owners, or, if corporation, give its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock).
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Stockholder: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
3.	That the kown bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities, are: (If there are none, so state)
— NONE —
4.	That the two paragraph next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the
spcšljivo n* LUvinova ter « na-!vaju,	in drueih pa«ifičuih!^COmpany but aI.su°' [n cases^vherc the stockholder or
smehne prav priljudno. "Pošten otdkih jih je 45,000; v Združenih človek ne popusti nikdar in v no- državah Canada, Mehiki in Cubi benem slučaju svojega prepriča- 30,000; v Indo-Kini in Siamu 20
nja. Ali ni tako?
tisoč; na Japonskem in v Koreji
"Gotovo", odgovori dražljivi 15.000; v Danski iztočni Indiji 12 general ter po strani pogleda Lit- tisoč; na malajskem polotoku 6
vinova; "pa zdaj ni potrebno..." "Ne, lie", nui seže s poprej-
tisoč; na Španskem 4000; v Južni Ameriki 3500; v Indiji 1200; v
" Postarala sem se", nadaljnje Irina, odgovorivša ženski, "ali spremenila se nisem. Ne, ne, jaz se nisem v ničem spremenila."
"Deux gendarmes un beau di-manehe", se oglasi zopet raatlra-ženi geaieral, ki se je Kpominjai le prve vrste znane peanni.
"Še vselej peha, vaša svetlost", reče na ves glas in brez vsakega povoda debeli general z "backeu-Imrtom", gotovo misleč na kako /e celemu svetu znano zabavno pripovedko in nasmehliivši se s kratkim, nekako drvenim' posmehom. začne sopet gledati v zrak Tudi eelo društvo se je posme-jalo.
"What a sad dog you ;vre, Boris!"' (žalostna pasja para ti, Boris), pristavi polglasno Ratmirov.
"Irina!" za kliče v tretje ženska z žoltin. klobukom.
irina se hitro obrne k njej. "Eh, bien, quoif que me vou-loz-vous!" (No dobro, kaj hočete z menoj?)
"Je vous le dirai plus taj-d'" (pozneje vam bom povedala), odgovori ženska spačljivo. Pri vsej svoji neprijetni zunanjosti se je neprenehoma kineala in zgibala; nek šaljivee je praril o nji, da se šopiri in zgeueva celo, kedar jc čisto sama.
Medtem se je Irina uaiurgodila in licvoljno ztnigavala z ramami.
"Mais que fait done monsieur Ve-rdier? Pourquoi ne vieut-il i|>as^" (Kaj pa dela gospod Ver-dier.' Zakaj neki lie pride?) za-kriči ona žemska s takim težkim naglaše\an jem. da je francoskemu posluhu neznosno in ki je posebnost velikoruskega izgovarjanja.
"Ali vuj, ah vuj. monsieur Verdier!" vzdihne druga, kakor da bi bila doma iz Arzamasa.
"Trancuillez-vnus, mes dames" (umirite se, moje dame), vmeša se Ratmirov, "monsieur Verdier m'a promis de venir se mettre a vos pieds" (gospod Verdier mi je obljubil, da dojde in da se vam vrže k nogam).
"Hi, hi. hi!" Ženska si začne igrati s pahljačo.
Natakar prinese nekoliko kupic piva.
"Bairiseh Bier!" vpraša general z "backenbartoan", premetavaj oe «e, kakor da bi se čndil. — "Guien 31orgen!,T
"Kaj? Je-li grof Pavel še vedno tam?" vpraša hladno in velo mlad general drugega.
vselej", mu ta odgovori ravno tako hladno.
' Mais c'est proviso*re (le M-čas»o). Pravijo, da pride Sergij na njegovo mesto."
šnjo nežnostjo mladi general v be- Angliji 1000; v Franciji 500 in v sedo, "ta naš prijatelj, Valerian drugih d^eželah 1800. V slučaju po-Vladkuirovič, je oponniil o pro-i11^6 bi se te Filipine v inozemstvu daji plemenitaškik posestev. Kaj: lahko poklicalo domov ter bi po-ali ni to istina?"	I množili vrste bojevnikov, katerih
"Zdaj jili še prodati ni mogoče, ni zaničevati. Nikdo jih ne potrebuje!" zakriči dražljivi general.
"Morebiti, morebiti. Ravno zato je la-aba povedati istiaio. to žii-lostno istino pri vsakem koraku. Mi smo propadli... prekrasno; kljub temu predstavljamo mi veliki bogataši načelo... un priu-j ctpe. Vzdrževati to. načelo jc tembra dolžnost. — Pardon madame, /di i.
Pasja svadba.
"Boston Journal" je prinesel sledečo novico:
Colorado Springs, Colo.. 21. sep» Tukajšnja kraje\"nji
-	■ i___ , , i pametna" družba hi poinokrvui
se mi, da vam je robec i^adel na' •• , • ,	, , - .
.j ^ i •	pasji zarod je danes obhajal prvo
tla. - Ker je da se tako ^zim. moderno ^ ,vadbo kllt(.r^
temota ouvtadala .tad v^jm, u- prirodili jPIrsP.juhll Kr Menek Hu-mom, je ne dolžno«, da s po- ,.ke, ^ ^ ^ SvM, komos jo mesc-anu pokažem.« (m Ha Iz Kansas ci(v general porad^ue pist) s prstamj Ceremonija je predktovljala "za-
•S.breZd^'.Hu,or vs" konsk-o združenje Rufusa iz Bul-propada. Mi smo doizni spomi-
njati ga na nevarnost, dolžni smo govoriti s spoštovanjem in stalnostjo : Vrnite se. vrnite se nazaj ! To je treba, da govorimo!"
"Toda za vse i n povrniti se — ni mogočo", pristavi zamišljeno Rat mirov.
Priljudui general se le po-smeje.
"Zavsem, zavsem nazaj, nioai tros eher (predragi moj)! Čim dalje nazaj, tem bolje."
Gen Tal pogleda spet na Litvi-nova, ki se je komaj še vzdrže-
njegovo 'Ehe!"
zobe.
pomrmra prvi skozi

Se ne bomo po tej poti zopet povrnili k starobojarskim skup-i ščinaan, vaša prevzvišenost!"
"Zakaj pa tudi ne? Jaz povem svoje misli brez izbegavanja; vse je treba j)redelati, kar je dozdaj natpravlj enega.''
"Tudi devetnajsti februar?" "Tudi devetnajsti februar, kolikor je mogoče. On est patriote ou on ne lest pas (ali smo rodoljubi, ali nismo). In svoboda? re-' kel mi bo kdo. Mislite-li vi, da je! ta svoboda narodu sladka? Lej vprašajte ga... "
"Poskusite", pravi Litvinov, "le poskusite vzeti n»u to svobodo..."
"Comment nam mez-vous se monsieur (kako se zove ta go spod)?" vpraša general Ratmirov. Dalje prihodnjič.)
mer, polnokrvnega kitajskega prepeličarja z mlado pasjo erospo-iio enako visokega rodu, Dahlee Winks Chin Chin, hčerjo No vat a Li Chee iz Peking Chasana, oba iz Pekinga, Kitajsko. Miza je bila l>ogmjena za 17 pasjih gostov bogatega in plemenitega rodu.
919
ta^poMOaa. kij«
SOR O L
security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
5. That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the six months preceding the date shown above
is .................................................... 13.200
(This information is required from daily publications only).
Ludwig Benedik, business manager.
Sworn to and subscribed before me this 1st day of October 1!)17.
Anton Burgar,
(Seal.)	Notary Public.
(My commission expires March 30. 1918).
Priredi «m ista knmpenija kt isdctaje »lavni "Pain Ex-pelter". ataro vredno
M *dlk*enje.
P»ii>tw človek IBM vedno eno steklenico pri rokah.
16c. in 65c. ▼ nth lekarnah nli pa pri: _
r. AD. BORE A GO,
kabineta? Kodaaj, Dansko, 2. oktobra. — Časopisje poroča, da je švedski kabinet resigniral. — Poročilo še ni potrjeno.
Švedsko ministrstvo je resigniralo
Stockholm, Švedska, 2. oktobra. Švedsko ministrstvo je resignira-lo, toda kralj Gustav je naptosal ministre, da naj za sedaj obdrže svoja mesta.
POZOR, ROJAKI
v Pittsburghu, Pa., in okolici!
Vsem svojim odjemalcem na-znanjam, da sem preselil svojo
KROJAČMICO s 5313 Butler St. na 5239 Butler St. ter se jim nadalje priporočam za njih naklonjenost in npam, da me boste v tem novem prostoru tudi obilnoštcvilno obiskali. Nadalje se priporočam novim odjcm&l ceni, da pridejo k meni in poskusijo mojo postrežbo. Jaz zagotovim vsakemu, da bom poskusil vsakega zadovoljiti z mojimi oblekami in suknjami. Pridite iu prepričajte 8f sami, kakšno delo in po kaki ceni §e dobi v moji delavnici.
RUDOLF MHSNAR, 5239 Butler St., Pittsburgh, Pa.
(3x 1,4,6—10)
J. S. JABLONSKI
§122 St
Mrs. lluckel je razposlala povabila s posebnimi zelo dragimi po-setnieami.
Ženin iu nevesta sta bila oblečena v najmodernejšo pasjo obleko. Nevesta je imela okoli vratu nakit iz biserov. Ženin Rufus pa je imel ovratnico, posejano z di jama nt i.
Mrs. Huckel je prebrala obrede, katere je odobril loiid<msko-pe-kingski prepeličarski klub. Ženin in nevesta sta morala priti na vzvišen prostor, kjer sta poadala svojo obljubo zvestobe.
Nevestina obleka je bila globoko dekoltirana, polna čipk in narejena po obleki Marije Aiutonijete, ki je bila velika ljubiteljica kitajskih prepeličarjev.
Dvorana je bfla okrašena s kri-zantemami in lotus oni, ki je najljubša cvetlica Orienta. Gostje so jedli s srebrnih krožnikov; servi-rali so jim piškote in najdražje bombone; smetano pa so srebali iz čas iz najdražjega kitajskega porcelana.
umor svoje ljubice, katero je zaklal, dočim jo je poljuboval.
Bolgarska želi mir.
Amsterdam, Nizozemsko, 1. ofct. Iz Zofije prihaja naseldnje brzojavno poročilo:
"Z ozirom na nepotrjeno \vash-in*rtonsko brzojavko, ki pravi, tla je bolgarski poslanik izjavil, da j Bolgarska želi miru, ker je mir ne obhodna potreba za centralne zaveznike, je bilo bolgarskemu poslaniku v Washington u naročeno, da Bolgarska v resnici želi miru. toda samo v zvezi s svojimi zaveznicami, kakor je bilo povedano v odgovoru na papeževo poslanico.
Kje je tovariš?
Zapisnik krvnika.
Zapisnik krvnika je prav po-sfbuo delo, ki je neznano .splošnemu občinstvu. V tej knjigi so zapisani vsi zločini, za katere je plačal njih povzročitelj s svojim življenjem in sicer v Newgate, Tyburn ali Tower-ju. Od leta 1601 pa do 1910 je zaznamovati vsaka eksekueija in sieer na način, da je čitanje te knjige slično onemu šaljive knjige.
Knjiga vsefouje imena vseh mogočih zločincev, od kralja Karola I. pa do Rev. Dodd-a, H je bil u-smrčen leta 1777 v Tyburn. Nela Matthew Clark je plačal s smrtjo
ROJAKI NAROČAJTE 88 NA -GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽA. V AH.
Importirans Franz Lubasove harmonike
Imel bom nlogo sopet po končani vojni, posneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam
stare rabljene harmonike on; isdeluj^m nove po #6.00 ter nore Od moo do «1000. Delo trpeino
dOfOTi
Odi
Alois Skulj1
Place,
Brooklyn, N. T.




NARODA. 4. OKT. 1917.
SLOVENSKO
podp. društvo
svete Barbare
U ZEDINJENE DRŽAVE 8EVEENE
Sedex: FOREST CITY, PA.
M 2L Jamarja IMS v državi

GLAVNI URADNIKI: F. B. TAUCHAB, «74 Ah«; Affc, Kock Rpctaft Wja,
_____: JAKOB DOLENC, box 181. Brooch ton. Pa.
Tajnik: FRANK PAVLOVClC, bo* «47 Forest City, Pa. r»«U tajnik: AVGU8T GOSTlftA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOB1P MARINČ1Č, 5806 St. Clair Are, Cleveland. Ohio. -----— blagajnik la aaapulk: ANT. HOCHKVAK, &FD. No. 2, box 11%,
L porotnik 1 purvluH
NADZORNI ODBOR:
_______: JOHIP PETERNEL, box 06. WlUock, Pa.
L sadenent*: JERNEJ HAFNER, box 66. Sordine. Fa. X. mrtsnralfc : IVAN GROŠELJ, 885 E. 137 tlx SL, Cleveland, OfeftS.
POROTNI ODBOR :
parat, nabor« : MARTIN OBREŽAN. bo* 72, R Mineral, _
FRANC TEROPClČ. R. F. D. Na 3. box 146, Fort Smith, Ark, JOSIP GOLOB, 1016 Ho. 14th St., Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOB LP X. GRAHEK, MS JL Ohio St. Pittsbargk. Fa,
glasilo: "GLAS NARODA". 82 Cortlandt St., New York, N. T. druftra, odroma njih uradniki so naproienl poflUJatl tm do-direktna na glavnega tajnika In nikogar drugega. Denar naj ae pa po-rdioo fwtuan pofttnlh. ckaprrmib ali bančnik denarnih nakaznic, alkali'r i* n<- |M<t<au privatnih Mm*, ua itaalov: Frank PjitIutW, Farmers A Miner. National Bank, Fore* City, Pa.
T •lokajo, da opazijo drnAtvenl tajniki prt poročilih glavnega tajnika kak* pomanjkljivo«*!, naj to nenadoma na ma ni Jo uradu glav. tajnika, da m camurc napako popraviti.
UMETNI JAHAČ
-: ROMAN:-
JU	(Nadaljevanje).
TJ.
laria je bila »; ipravljeiut t r je sitiela v svoji sobi iu nekaj
•a .a.
IN i* la.
je imela i».>.iiiv», katerega je sfniertja ponovno pre-V |imt!nlkili je kujakala po *obi. In k«i<> bi nv Kiope! zameriti, če bi	svoji volji* — j*
luraia shib« --boj. Ali i»e ljubi uji*ta užival prostosti? — Teta
!j pa ljubi nn»*i M elovrk. /i»pet m* je
- .1 ** aaiua p-, iii-s* in vee aot jetniea. — llišo >uieui /.apu.>liti .i.* \« i «ri t« r se vrnili vanjo kakorhitro iy.lju.bi to gospodarju. 1'ri tem j« udaria s peto *,\> tla. — Oči so se ji /-ačele lesketali.
—	In ravno t aj piihajj! pi^ni«« Geor^a iu jaz ne morem
Hrt z detli« rja brez jnAiu-ga lwt*. — Sama »iiu z otrokom! Tedaj »»a je n. kdo i »o trk al ua vrata, tkan %r j«' ozrla hi vprašala :
—	Kdo je!
rekla othkrbutra.
kušai aekd<» c*1preti vrata. «e*ar i« ui bDo nio-
I<
.ie priwei .-•- Najprej je vprašal za gospoda ba-»voriti z vami.
Jaz we in — j •easrio jr j*
jtihV zaradi /apal'a.
—	Kaj hočete?
-	Ntk pu^jMMl *~uua, z<iaj pa «!i ;
—	Kdo je?
Ne vetu. !>;•! mi je vizitko. — Peljala sem gu v -»prejemnu »obo. |*a tatu lii /akur jtiio.
Alarta je odšla k vn tom iu jib odprla. — Vzela jc vizitko ter vitel«:
—	ItnriMi Iluifun Silbern.
—	V	barona je j*orko — je rekla otikrbuiea.
—	IV je
.N'Vwls j« — Toda tja ,-ra ue moivm peljati, ker je ua mizi riluo diwti papirja. — Iu pol »T te^ra bi ne bilojr o^podu baroiru lju-
l»o, »V bi kak tujee pri*« 1 v njegovo sobo.
M.«rta je nekaj č«.sa preuatšlj*?vala. potem je pa re-kla :
-	N>, s* ved a. — To nikakor »e pv. — V«st<- kaj?
—	Kaj pa BiilOfttiva T
—	Pošljite sein hišno, da ln> malo pospravila. — Prosite « a, naj nekoliko počaka — .laz !mjw hitro gotova z vseoi.
—	Kani naj <ru jvh jvzneje privede« ?
—	K metu — V mo.K* *o»bo.
-- Vse Me bo zgodilo gespa. — t e vana je drago iu ee je obisdio-♦ ulei vaš stari /:»aiiee. bom piipravila malo zajtrka.
—	Zajtrk T — Ne vem št zdaj. — Počakajte. — Vam boni ie poimeje naročila.
Oskrbniea je o. Martji je i>a ostala >uma v M>bi. — Cudaie t'jaiJi so ji rojile po glavi.
—	liatvn Sillem? — je reklu ^uva pri sebi. — Pa že v*aj ui tu
tisti priliznjenih, ki j«- bil v mestu vedno za menoj! _ In če je, za-
l.aj je prišel tako daleeT — Čakaj, ali «ra pozna fieorjre?
J>olgo, dolgo ča-a je premišljt-vala. — Slednjič je odločno odkimala ill rekla :
—	Ne, ne pozr.a }ru. — Zakaj l>i torej prišel k meni? — Hm. morda je kak G.ilfov znanec! — Morda ima od Gulfa kako poro-tdoT —	,	■
Sedla je ua zofo iu neprestano mrmrala :
—	Gulf, Gulf! — Čuden človek je to. — Bog ve, v kakšni zvezi «»ta tad v a človeka T
Mivitfm je prišla v *x»l>o hišna iu začela pospravljati
—	Ali boa»te kmalo gotovi?
—	Takoj, milo^tljiva gospa.
—	Potem pa p: i vedite tujca.
Par trenutkov }>ozneje je vstopil barvrii.
Marta ga na prvi p«»g!ed ni sjjo/juda.
—	Prosim le naprej — je rekla hišna, kuje.
Ko je hiiaia o»lšJa sta a pog-leiala v oči hi ae mahoma spoznala. Hkciraaii bami je stopil svečano ^redi aobe in začel govorita:
—	Torej ap nisem motil. — Nisem ne motil. — Moje oei imajo caat videti pred seinij kraljieo A-«eh aiaaeonk — Moje oči vidijo krasno Marto. — Dovolite mi mikwtfva gospa, da vam poljubim roko.
Po teh beseda!« ne y d«»st4gai»K»ve~x »vriklonil in noljubil
Milosti v«, va* priča-
—	Gospod Silbern! — je vzkliknila Mmita, ki ga je bUs» medtem tudi ie spoznala. — To j« pa res velikaimko presenečenje! — Prosim vas. samo nekaj morate pozabiti.
—	Kaj pa, gospa?
—	Pozabiti morate, da nismo danes v prestoluem mestu, pač pa ua kmetih. — Poleg tega vas opozarjam. Ja ne govorite »laj z ijarto. pač pa s soprogo barvna Gavfena. — /ai mi je, da ni daues doma mojega moža. — Kaj ne. da ste nameravali nje^a obikati!
—	Odkritoerčen hočem biti. gospa. — Popolnoimi"odkritosrčen — je odvrnil baron in sedel na bližnji stol. — Moje sTee vam je na razpolago. — Prosim vas, odprite ga in prepričajte se, če bosie našli v njem le senco prevare.
—	Oprostite mi, gospod baron, jaz nisem zdravnica. — Na srč-ne zadeve -e dovolj ne razumem. — Sicer }*a dozdaj nisem imela še nikoli prilike, da bi popoteoena neoviiano govorila s tako plemeni-tim gospodom kot ste naprhner vL
—	Boginja ste, najlepaa žtiiska, kar sem jih kdaj videl ua svetu!
—	Že prej sem vam rekla gospod, da ne smete prekoračiti določene meje. — Zdaj pa kar odkrito: — Povejte mi!
—	Kaj naj vam povem. «o<pa?
—	Povejte mi, po kaj ste prišel i sem?
-v I>raga gospa, prosim vas, nikar me ne uničite. — Nikar mi r.e zagrnite nebes s tako temno preprogo. — Jaz sem prišel sem. a tako veselim srcem....
—	No, vaše sret je še vedno lahko veselo samo, če hoče biti. -Jaz \nm nočem kratiti veselja.
—	Go«<pa. obudili ste mi novo u-panje. _ Samo še nekaj vas moram prositi: nikar me ne zaničujte. — In poleg K-^a vam tudi še nekaj povem.
—	Kaj.pa. gospod?
—	Da nisem prišel sem radi v a še-a gospoda soproga pač na I edmo le radi vas.
—	Zaradi mene? — je vzkliknila Marta začudeno.
—	Da. seveda, >amo radi vas!
—	Zaradi mene? — je vprašala Marta začudeno. — Kako ste pa izvedeli, da me boste tukaj dobili?
—	Ali jii bil pred kratkim tukaj nek gospod iz glavne™ mesta? — -
—	Da. /Ali se ml. da je Ml. pa se dobro ne Mjjoiniujam.
—	Ali se res ne spominjate gospoda Zubiga?
—	I>a. da. zdaj že vem. _ Takoj se mi je zdelo, <Ja gospod ne bo ^nal molčati.
x.. ~' yrjemite mi, ^ospa. da ne bi sroril prav. če bi molčal — -jegova sveta dolži ost je bila {>ovolati. - Lu poleg tega je pristavil, Ja bla«rorodna -ospa ni Ua kmetih posebno zadovoljna
—	Torej je tudi to povedal ?
—	Da, to je povedal hi meni se je zdelo, da mi bo počilo srce \se na svetu bi rajše slišal kot pa kaj takega. _ Iu slednjič sem
ikieini .da vas moram na vsak način obiskati.
—	In zakaj »te me obiskali?
—	Svojo pomoč sem vam prišel ponudit. — Seveda samo pod enim pogojem.	**
___(Dalje prihodnjič.)	!
PRIPOROČILO.
Kojakom v Milwaukee, "Wis. in v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal nas rojak
Mr. OTTO PEZDIR.
ki je* pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočua potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo ali na roko.
S spoštovanjem
Upravništvo 4'Glas Naroda".
Iščem prijatelja JOHNA SKALA.
Pred enim letoiii so je nahajal v v Clevolandu, Ohio. Če kdo izmeti rojakov ve za njegov na slov. naj ga mi naznani, ali naj ae pa sam oglasi. — Math. Ba-juk, 5l\S Lafayette St.. Ottawa.
______(1-9—10)
Bad 1m izvedel za naslov svojih bratov ali znancev v ruskem ali italijanskem ujetništ v~u. Prosim^- tla nii kdo kaj poroča o njih. ali pa če sami berejo, da se mi oglasijo. — Anton Okoru, Box 6:>S, Elv, Minn. (2-4—20)
HARMONIKE
NAZNANILO.
Dr. Jos. V. Grahek, 844^ E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa^ se Lo vrnil in bo od H. oktobra J«>17 na prej v svoji pisarni.	f Ad.)
(2-4—10»
liad bi iz\ .-del. kje te natiaju FRANIv LEMGKIL doma iz vasi Stri rot na Primorskem. Od tu je šel pn-d enim mesecem in bi želel, da -e zdaj povrne na-'zaj v Cheat Haven. Pa., kjer je (plača v gozdu &U25 za l<>urno delo. Prosim eenjene rojake, da uii javijo njegovo bivališče hi & ljubše bi nti bilo, ako se nn sam oglasi. — Tonv Nelc, Bor 41, Cheat Haveu, Pa. (2-4—10)
Iščem svojega brata JOHNA BKATOVir. ki se je nahajal pred tremi leti v Tacomi, Wash. Kdor kaj ve o njem. naj rm naznani. ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Peter Bratovič, I»ox 5208 Conmiereial St., Rus-t«*u. Taecana, Wash.
(3-5—10) ; .
Želim izvedeti za naslov svojega strica JOE GLACH. bivajočega nekje v Miunesoti. Poročati mu imam več važnih stvari, zato gr. prosim, da se mi oglasi. — An-t«n (rlac4i, 12:« Eiler Avonuc. Puefalo, Colo.
(2-4—10;
Dr.LORENZ.
Jas »n edini siorenako goro-reči Specialist močkib bolesti w Ptttaborgha, Pa.
Uradne ore: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure sveCer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dopi do 2. popoL DR. LOBENZ,
POZOR ROJAKI
VABILO
na	|
IZLET ALI PIKNIK,
ki ga priredi , društvo sv. Barbare post. št. 57! v Homer City, Pa v soboto dne 6. oktobra 1917
na farmi sobrata F. Fare neha k a. j l*rieetek ob 6. ui-i zvečer. Tem |Kftom vljudno vabiiuo vsa sosedna društva ter posamezne
Rada bi izvecUa za naslov mojega brata FRANKA JANF^lC, podomače Starečv iz Gore njega Jezera pri Cirkuici. Bh*al je v Moaitani. sedaj pa sem iz vod e-I a, da se nahaja v Johnstown u. Pa. I*rosini cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga
nil naznani mati ali njejjovi te-	------- —
li. — I*osa t rbic, 31arv Mahne.!rofjak" in rojakinje, da se v obil 0124 Glass Ave., Cleveland, O. nem 5tcvil" udeleže. Xa sveži je*'-. (.1-5—10>	J menovee in dober prigrizek bode
skrbel odbor.
Opomba: Vsi člajii te^a dru-
takoj . Dr.	. ^ ^^ ** J,f ^^
n.|y .»up. .	morajo vseono plačati $1.25 v dru-
PJ|l||«pXPFL Ifcll5*'«™ blagajno, oddaljeni člani "	.pa polovico. Dame so vstopnine
V ^rZSZZFJ^i>rosto.	^
Je41ao prari g rarstrese zaasike ailra, rorej ny veselo svidenje v so-
.3» u Kc * MuMh ii unrmt boto G. oktolnu!
r. AO. RKirrat * CO.	Frank Farencliak, tajnik
M-UWMaHdSUMl. NnrYatlLV.	-10)
M
m zorow|Cfl|M
! MOŠKE BOLEZNI SKT!
Najuspešneje mazilo za tenike Uaa, kakor tudi za inoike brke in brado. Od taca mazila, zrastejo v CUh tednlta kraanl *o«ti in do!d lasje kakor tudi modklm krasni brki in brada in ne bodo odpadati in oaiveli. Revmatixem. kosti bol ali trganj« r rokah, nogar. in v krilu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture. kraste in rrinte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dr. e vi h popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu Jamčim aa $5.00. rišite takoj po cenik, ki ca takoj pošljem zastonj.
Kraanl iepni KOLEDAR sa leto 1117
zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v sapadnih
državah, Wyoming, Utah, ▼ Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v krat-j kem obiskal nai zastopnik
Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špecijalist v Pitts-burghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh moških bolezni.
Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim % gotovostjo.
bbvmatizem, TRGANJE, ZASTRUPLJENJB KRVI, BO-LEČINE. OTEKLINE, ŠKBO FLE nr DRUGE KOŽNE BO« LEZNI, ki nastanejo radi nečiste krvi, ozdravim v kratkem Času, da ni potrebno ležati. Jaz vabim 006 in 904 sa krvne bo-
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO,
•	• o
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE.
•	• •
UNUSKO ORGANIZIRANA. • i c
POSEBNOST BO i
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Go.f
82 Cortlandt St, New York, H. T.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pofljit« na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Strast
CENIK KNJIG
latere ima v zalogi
Slovenic Publishing: Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
rmririrmii
POUČNE KNJIGE t
Uradnae ure: Vsak dan od 9. ure sjutraj do 8. ure svaifcr; r petkih od ». zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 8. zjutraj do 1 popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN.FAYE.,'
riftiivAuri'
m**'
Mr. Janko Plsiko.
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in isdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naži rojaki naseljeni iu je povsod dobro poznan. Upati je, da ntn bodo Sli rojaki ▼ vseh osi-rik mm reko, posebno ie, ker
Domači zdravnik t hrvatskem jeziku
Hitri računa r ncmško-ansL ret, Poljedelstvo
Popolni nauk o Čebelarstva, SodJercJa v pogovorlb Schimpffuv nem^ko-slor. eiovar Slov.-ansleikl ta angL-slor. slovar
Spisje ali kako se pišejo pisma Trtna ni In trtorsja Umna iivlnoreja Umni kletar Usui Veliki
—.00
fLOO
'—J2M $1.1*5
fLSO
—.30 t—.40 —.60 f-JBO
Trojka
Vojna na Balkana 18 svaa fi.ss Zgodovina c. in k. pedpolka ŠL 11
■ ■Hfcatnl	K-.H
Življenje na avatr. dvora aH Smrt cesarjevima BodolCa (Tragedija v MejarUnga)
TI
RAZGLEDNKOiS
Zakoni in ukazi za Vojvodino Kranjsko
IAIATNK IN BAZNB DBCGB KNJIGI:
Newyorike s cvetlicami, hnssa-rlflUčue, božične, novoletna la velikonočna fc^mf«? po	r..n
ducat po Album mesta New lorka • kras-
f-M
P.1S
— M —.10
—.3
Bodi svoje Don •
Mlklova
Na krivili potili Pešam la Lambergar
Pod Kubnin SI. Večerni«1«
l
i Avstro-IfsUjsnaks vojna
| Avstro-ogrski velik vezan i Celi svet mali 1— 30 i Celi svet veliki Evrope, veaaa | Vojna stenska mapa i Vojni atlas
Zemljevidi: New York. Colorado ' Illinois.
FtIO
—HO
—Jto
I-JS Kll MS
$3.00
Ohio, Pennsylvania, 1 Wisconsin, Wyoming la Wast Virginia Is v«eb dragih drflsv po
Združenih držav mall	—.10
Združeuih držav veliki	—.'JS
Zdrnzenib držav staoskl na drugI strani pa celi svet	$3 00
krni > pztieCU denarno vrednost, bodisi v gotovini. * nttnlni Je dH
KAEOdAJTE SLOVENSKI
▲ "GLAS NARODA". V IIIKUŽENIM 0B2AVAH.