Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki first Slovenic Da2y- in the United States. Issued every day~ except Sundays and Holidays. Entered as Second Class matter, Septembeb 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ t^der the act of Cokgbksb of Mabch 3, 1879. ------— v Stev. 03. iNEW YORK, IO. marca, 1Q04. Leto XI. Kaznovan sultan. Na Filipinih so razveljavili s suluškim sultanom sklenjeno pogodbo. Taftova pojasnila. B o i i proti M o r o t o m. Washington, 15. marca. Včeraj so zasli-ali vojnega tajnika Tafta pri hišnem odseku za otoške zadeve o predlogu za izboljšanje civilne vlade na Filipinih. Pred zaslišanjem Tafta p roe it al je odsekov predsednik brzu-jav governerja Wrighta iz Filipinov, kteri poroča, da je razveljavil dne *20. avgusta 1S0!> 'takozvano Batesovo pogodbo med Zjed. državami in sultanom otočja Sulu. To je stcrrii radi tega, ker se slednji ni oziral na pogodbene določbe. Kadi tega tud: sultan in njegovi glavarji v nadalje ne bodo dobivali letne plače in druzih ugodnosti in bodo podvrženi v bodoče na Filipinih obstoječim zakonom. Vzrok temu so najnovejši nemiri rui otoku Jolo. Vojni tajnik je z ozirom na to p-o-jasnil, da ?e Moroti niso ozirali na niti jedno pogodbenih določb. General Wood poroča z Filipinov, da so pričeli Moroti v pokrajinah Rio Grande del Mindanao z vstajo, ker nr-smejo imeti sužnjev. Ameriški vojaki to jih kmalo premagali in vplenili več malih topov. Moroti so imeli velike zgube. Američani oproste vsa cega sužnja, kterega zamorejo dobiti. Iz Manile se brzojavlja: ML>točnkupnej svoti $10,500 Ropar tudi trdi, da je mnogo ljudi po nedolžnem v ječah radi zločinov, ktere je on izvršil. Linčali zamorca. McHenry, Miss., IG. marca. V mami mestecu Saucier, pet milj južno d tukaj, so včeraj linčali necega za-lorca, kteri je skušal umoriti necegn Vlega delovodjo. Joji med štrajkarji in skabmi. Chicago, 111., 16. marca. Pred hle-vi'American Car Co. prišlo je vče-rado resnega pretepa med štrajkarji in k'.bmi. Prvi so skušali slednjim prečiti pričeti z delom. Dva skaba sta.^,varno ranjena. Makarovi načrti. Newyorlka kronika. Zjedinenje portarthurskega in vladivostoškega ruskega brodovja. Koncentracija vojaštva v Harbinu. -v 14,000 Rusov ob reki Yalu. Port Arthur se ne vda in Rusi se bodo borili do zadnjega moža. — Boji ob Yalu je morala peS bežati. — Knrcpatkinova nalog*. Japonska konjiča Port Arthur, 16. marca. Podadini-ral Makarov obiskal včeraj torpe-dolovke, ktere so bile dne 10. marca v bitki. Tu se je zahvalil častnikom in mornarjem najiskreneje za njihovo junaško zadržanje pr napadu na Japonce. Zajedno je tudi razdelil razne svetinje. Veliki knez Kiril je dospel semkaj. Jinkov, 16. marca. Baterija iz kri-žarke "Carevič'1 čuva ^edaj Gclobji zaliv, "Retvižan" ni bila poškodovana, "Palada" bode v kratkem popravljena. Petrograd, 16. marca. Uradoma se naznanja, da Rusi ne bodo nikdar ostavili mesta Port Arthur. Mesto ostaviti bi bila največja neumnost, kajti tamkaj se ni nič tacega pripetilo, da bi naši morali oditi iz mesta. Japonsko brodovje se že tli dni ne upa v bližino. Japonska vlada laže da so Japonci osvojili mesto, le radi tega, da ohrani ljudstvo v dobrej volji, da se ne bode protivilo, ko bode najela državno posojilo. Tukajšnje časopisje zopet napada Anglijo, ktera trosi slične laži in povdarja, da Port Arthui ne bode nikdar last Japoncev. Harbin, 16. marca. V Mukdenu je sedaj toliko ruskih vojakov, da jih ne morejo nikjer več nastaniti. Radi tega so tekom zadnjih dni poslali 14,-000 mož k reki Yalu, v svrho pomnoži t ve čet., ktere so že v Kuzanu in Anju. Vojaštvo, ktero prihaja iz evropske Rusije se zbira sedaj v Harbinu. kamor je vlada poslala 1800 lesenih koč iz Petrograda in 3000 iz Moskve. London, 16. marca. Iz Pori. Ar-thura se brzojavlja, da je prišlo na bregu rel* • Valu dc boja, med kozaki in oddelkom japonske konjiče. Kozaki so Japoncem postreljali vse konje, na kar so morali "konjeniki" bežati peš. Tudi pri Anju se je vršil boj, v kterem so bili Japonci poraženi in so morali bežati na vse strani. Petrograd, 16. mar a. General Ku-ropatkin pride dne 26. m^rca v Mukden. Mogoče je tudi, da obišče Port Arthur, ali pa da sprejme takoj vrhovno poveljništvo mandžurske vojske. Podkralj Aleksejev bode potem izročil Kuropatkinu vrhovno povelje. General Kuropatkin je svoi bojni načrt popolnoma izdelal še predno jc odpotoval proti iztoku. Iz svoje posesti je dospel v Petrograd povsem tiho in štiri dni ni nihče o njem slišal. V tem času je z svojim štabom izdeloval načrte na podlagi vseh dosedanjih informacij in vojni b poročil. Tukaj se tudi zatrjuje, da bode Kuro-oatkin pričel z operacijami proti Japoncem dne 30. marca, kteri dan je r.iegov god in rojstni dan. Petrograd, 16. marca. General Ze-linski poroča, da so kozaki našli zastrupljene meče, ktere so ostavili bežeči Japonci. Take meče so rabili Kitajci za časa vstaje bokserjev. Povsem neznatna rana z takim mečem zadostuje, da človek umrje. Petrograd, 16. marca. Princ Louis Napoleon odpotoval je z princem Muratom na Kavkaz, kjer bode svoje dosedanje poveljništvo kavkažke di-v;zije izročil svojemu nasledniku in odpotoval na iztok. Seoul, Koreja. 16. marca. Japon-=ke oblasti so naznanile časniškim dopisnikom v Pingvangu in Anju, da morajo nemudoma odpotovati tje, od kjer so prišli. Oblasti jim ne puste oditi z vojsko proti Rusom, ker se boje, da bi resnično poročali o japonskih porazih. Dopisniki odpotujejo nazaj v Seoul. Port Arthur, 15. marca. Tukaj in po vsem tukajšnjem okraju vlada popolni mir. Iz Koreje in o tamošnjih vojaških operacijah se ničesar ne poroča. Iz bojišča nu iztoku. Zaznamovanje velicega ruskega topa v Port Arthuru. Petrograd, 15. marca. Vesti, katere trosi angleško časopisje, da so Rusi ob vhodu v portarthursko luko potopili Štiri ladije, niso resnične. Tekom zadnjih 48 ur iz Port Arthura sploh ni bilo dobiti nikacih poročil. Pac pa je dobila vlada razne brzojave o gibanju tamošnjih čet. Ker so pa ti brzojavi le strategične važnosti, jih vlada ni objavila. Tokio, 15. marca. V tukajšnjih vojaških krogih so prepričani, da je rusko vojno brodovje odpljulo iz Port Arthura in da skuša doseči Vladivostok. Potrdila te vesti seveda ni mogoče dobiti, toda japonsko brodovje, ktero je preiskavalo obrežje krog Port Arthura ni nikjer opazilo ruskih vojnih ladij. Iz vsega tega je razvidno, da skuša priti rusko portarthursko brodovje v Vladivostok, se tamkaj zjediniti z tamosnjim brodovjem in potem napasti Japonce. Ako S3 Rusom to posreči, potem bode njihov položaj na morju mnogo boljši, nego je sedaj. Podadmiral Togo se ne upa svojega brodovja razdvojiti. Mogoče je tudi, da bode admiral Makarov vodil svoje brodovje direktno po korejskej morskej ožini proti Vladivostoku. Mukden, 15. marca. Razvažanje vojaštva proti jugu dobro napreduje. Sedaj vozijo tudi osobni vlaki. Vreme je postalo sedaj lepo. Vojaki so zdravi.__ _ Semkaj se poroča, da Japonci utr-jjujejo svoje postojanke v Koreji. Mi-nolo nedeljo je obiskal glavni stan v Mukdenu general Linjevič. Veliki knez Kiril, kteri potuje v Port Arthur, dospel je semkaj včeraj. Kiril bode prvi častnik zastavne ladije tamošnjega brodovja. Nagasaki, 15. marca. Angležki par-nik "Nigretia", kteri vozi premog za Japonce, je obtičal na pesku blizu Sasebo. Borzina poročila. Newyorski podurad državnega zaklada dobil je brzojavno naročilo, da izplača $1,442,500 za japonsko zlato, ktero je dospelo v San Francisco; isto tolika svota je že na potu v San Francisco, kamor dospe še ta teden. Imenovani uvoz zlata je kupnina, ktere plačajo Japonci za razne v Ameriki kupljene vojne potrebščine. Iz istega urada se je včeraj dvignilo nadaljnih v500,000 v zlatu za izvoz v Argentino kot kupnino za po Japoncih kupljene vojne ladije. — Tennessee Coal & Iron Co. poroča, da je imela v minolem letu $2,-889,957 čistega dobička ali $249,862 več, nego v minolem letu. Za izboljšanje rovov izdala je družba v minelam letu $2,367,741. Led razstrelili z diuamitom. Wilkesbarre, Pa., 15. marca. Ker se je nad tukajšnjim mestom na reki Susquehanhi nabralo toliko ledu, da preti mestu vsled nabbirajoče se vode povodenj, skušajo sedaj ledeni jez raz streliti z dinamitom. Prva razstrelba je sicer razpršila mnogo ledu, toda jez je ostal nespremenjen. Na železniških progah dela več sto delavcc-v, da omogočijo zopet promet. Razstrelba v Cliicagn. Chicago, HI., 16. marca. V tovarniškem poslopju Chicago Toy Novelty Co., pripetila se je včeraj razstrelba 150 zavojev nabojev za otročje r^uške. Poslopje je razdejano. Tri delavce so našli do red a j pod razvalinami mrtve osem delavcev je nevarno ranjenih. Mati in trojčki umrli. Wilkesbarre, Pa., 15. marca. Trojčki, ktere je povila Kemmertrjeva so umrli in tudi njihova mati je mrtva. Dvojčki so ugledali svet pred IS meseci. Kmalu po lojstvu trojčkov jim je mati umrla, osem mesecev kasneje umrlo je ;?dno in včeraj še ostala dva deteta. 500 delarcev odslovili. Wilkesbarre, Pa., 15. marca. Posestniki tovarne za perilo, G aland Brothers, so včeraj odslovili 500 delavcev, kterim so naznanili, da ostane tovarna za nedoločen čas zaprta. Delavci so zahtevali, da vzamejo tovarnarji zopet v službo pet deklet, ktere so odslovili, ker so bile članice ni je. Minoli petek so delavci »kenili štrajkati, toda tovarnarji so jih prehiteli in zaprli tovarne. PoTišanje plače. Houghton, Mich.. 15. marca. Atlantic Mining Co., ktera ima 750 delavcev, je svojim voznikom zvišala plačo na $54 na mesec. Tudi premo-garji so dobili zvišano plačo. Mala poročila. — V East Douglasu. Mass.. zgorelo je poštno poslopje in cerkev Metodi-stov. Skupna škoda znaša $50,000. — V St. Louisu, Mo., je John Kie-ly, sin tamošnjega policijskega ravnatelja streljal n„ sanitttnega inšpektorja John Silence, kteri je tr» ure na to umrl. Morilca so laprli. NEW YORK je najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imeš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York. N a s h i m o to Torku. v New Včeraj je dospel semkaj iz Pariza japonski princ in sorodnik cesarja Muisokito. Nashinvoto. Uradništvo ga je sprejelo skrajno vljudno. "Njegova visokost" je bil v minolem letu vParizu, kjer se je učil francoščine in druzih naukov, ktere je mogoče le v Parizu uživati. Sedaj ga ie pozval njegov stric, da bode. dasi-ravno je sedaj le stotnik, prevzel poveljništvo jednega roja vojaštva, s kterim bode bežal pred Rusi. Na ulici umrl Na East Broadwayu so naSli včeraj truplo necega bivšega vojaka konfederacije. Pri njem eo našli tudi $80 konfeder. denarja, kterega je toliko časa nosil seboj, da denarja skoraj ni bilo več spoznati. Razun tega uz našli pri njem tudi 8 naočal. Kljub temu pa ni videl, da je njegov zaklad iz Časov konfederacije postal neveljaven. Se ni upal s a in e g a sebe usmrtiti. Včeraj popoludne prišel je v policijsko postajo v City Hall nek dobro -oblečen, kakih 50 let star možki, kateri je dejal, da se zove Henry Pollak Tu je položil pred narednika revolver na mizo in mu dejal: "Revolver sem kupil, da bi se ustrelil, ko sera pa hotel sprožiti, sem zgubil vso srčnost. Jaz sem popolnoma "pogorel' in sem prišel semkaj, da bi "korajže'' zopet ne izgubil in se končno vendar le vstrelil." Moža so poslali v znani paviljon bolnice Bellevue $2000 na u 1 i c L Petsto dolarjev poštenemu najdite lju! Nihče naj ne vprašuje čemu in kako, kajti bode li gospa C ustave Wittigschlaegerjeva; 120" istočna 57. ulica dobila svojih $2000 nazaj, je — povsem drugo vprašanje. Imenovana gospa je namreč nameravala potovati v Evropo, kaj jej pa sedaj ni mogoče storiti. Včeraj je obiskala urade New York Life Insurance Co., Astor Place, in je odšla po 4. Ave. krog vogala 8. ulice, kjer je pričakovala voz poulične železnice. Tamkaj je pa opazila, da je bila njena denarnica odprta in da je bil njen denar — da se akademično izrazimo .— "fuč". Ona je takoj telefonirala na glavno policijsko postajo, na kar je odšla z nekim detektivom iskat zgubljeni mamon, toda — :oda — gospa Witteschlae#er je prepričana, da je denar zgubila na ulici in, da jej ga ni ukradel kak naših premetenih tatov. Društvo vzrok ločitve. Družtveni člani, kteri se. kadar hočejo ostati po noči izven svojega za-koDskega raja. običajno izgovarjajo na društvo. V novejšem času velja pa to tudi o ženah, kar nam pred vsem dokazuje Sara E. Franklinova. Njen soprog, kteri jo sedaj toži na ločitev zakona, trdi, da je bila Sara izborna gospodanja in skrbna mati svojih otrok, dokler — da, da — dokler ni pristopila k nekemu ženskemu društvu. Seje je redno obiskovala in prihajala domov ob vseh mogočih in nemogočih urah po noči. V očigled vsema temu se torej ni čuditi, da je zanemarjala svojega soproga inosme-ro otrok. Ker se pa~ njen soprog ni poročil, da bi vzgojil svojo soprogo za članico društev, se hoče sedaj od nje ločiti in jo povsem prepustiti ženskemu društvu. Se ne bode več ženil. Kdor ve o vseh križih in težavah ubozega Samuel McCartneya, 311 Franklin Ave., Brooklyn Borough,oni mora brezdvomno zapopasti, čemu imenovani nima več veselja za ženi-tev. Nedavno je pronaš^l, da njegova prva žena, ktere že sedem let ni videl in o kterej je mislil, da je definitivno mrtva, še živi in da je popolnoma zdrava. Takoj na to je najel necega odvetnika, da bi tako izposloyal takojšno razveljavijenje zakona z svojo drugo soprogo imenom Rozo Zen-shnerjevo. Ob tej priliki ja pa tudi zvedel, da je bila njegova druga soproga — tudi Že poročena in da ga toži njen mož radi motenja zakc-nske "sreče". O njegovej mizeri so včeraj razpravljali pri brookly iskem nadso-i diiču. Sodnik ie ai izdal razsodite. . :-:,>.«a!4 . . ■ . .................■ . ..... ■ .. T _.■.._„......- , •, '-.1.. J Ogoljufani tru«t Vsta stvar je sedaj narobe, kajti mesto odjemalcev, bil je trust — ogoljufan. Litograf Alfr^i M. Fanning: iz Springfielda, Mass., ie namreč ponaredil milijon smotkinih ovitkov, na ktere daje trust American Tobacco Co. premije, in tako je dobil vse polno dragocenih daril od trusta. Ponarejeni ovitki so bili tako popolni, da jih je dalj časa tiskal, predno so mu prišli na sled. Toda pouarejalec je hodil toliko časa k trustu, da se je opekel. Washingtonske novosti. Washington, 15. marca. V zastopniškej zbornici je danea zastopnik Patterson iz Tennessee bivša predsednika Clevclanda in McKin-ltya, politično pohvalil. Njegovemu govoru 30 ploskali vsi navzoči. Patterson je dejal, da se Cleveland ni oziral na južne politične nasvete, do-Čini je tudi McKinley storil mnogo za izboljšanje razmer med severom in jugom. Med drugim je tudi dejal: "Dasiravno je tudi Cleveland napravil pomote, jih izvestno ni storil proti koristim juga in kolikor jih je on storil — bile so le malenkostne v primeru z njegovini/Značajem in njegovim pravim amefičanstvom. Jug nam je podal že mnogo predsednikov, kar pa sedaj radi 15. amen-dementa skoraj ni več mogoče. Toda on (Patterson) meni, da bi v slučaju, ako imenujejo demokraije kacega južnega državljana kandidatom, ne izgubili niti jednega elektoralnega glasu. Taki kandidatje bi bil n. pr. John C. Carlisle in senator Baily iz Te-xasa. Demokratični zastopniki so govorniku odobrovalno ploskali. + + + V senatu so se posvetovali o dovolitvah za utrdbe. Senator Berr.v, Ark je glasoval proti dovolitvi zceska $2o0,000 za nakup podvodnega tor- pednega čolna. Predlog še ni sprejet. + + + ~Voiitičui poležan v državi Ohio je postal zopet nekako kritičen, tako, da je pričakovati, da bode tamošnji politični, oziroma strankarski boj hujši nego je bilo pričakovati. Hannova stranka, ktero zastopata senator Dick in governer Herrick, je vedno bolj sovražna senatorju Fo/akerju, proti kteremu se bode vršil politični loj do neizprosnega konca. Foraker se pa tega boja tudi ne boji, kajti on ve, da je predsednik njemu naklonjen, kar velj a tudi o tukajšnjej vladi. Kdor pa je predsednikov prijatelj, ta dobi vedno nove prijatelje in zaveznike. Ilerrick-Dickova stranka kontrolira državno organizacijo v Ohio, tako, da bode tudi v državnem kon-ventu gospodovala. Ob tej priliki se bode Forakerju osvetila s tem, da ga ne bode poslala kot delegata k naci-jonalnemu konventu v Chicago. Končno je tudi mogoče, da Foraker na bode več imenovan kandidatom za zvezinega senatorja. Predsedniku pa ta boj v lastnej stranki nikakor ni po volji, osobito sedaj, ko se bližajo volitve. Radi tega boja država Ohio za republikance še ni zgubljena, toda boj bode vsekako vpljival na republikansko stranko. Predsednik Roose.elt je očitni pristaš Forakerja in to stran-karstvo se zamore prenesti tudi v druge države, ktere za republikance nikakor niso tako gotove, kakor Ohio. + + + V zastopniškej zbornici sta govorila newyorška zastopnika Douglaa in Sulzer o novej poštnej palači v New Yorku; prvi je predlagal, da se zgradi novo poštno poslopje v dolenjem Manhattanu, dočim je drugi želel, da bi se poslopje zgradilo ob vznožju Pennsylvania železnice. + + + Zastopnik Gaines, Tenn., vročil je hišnemu odseku za banke, spis zdravstvenega urada mesta New York, kateri poroča o svojej preiskavi o bacilih, kteri životarijo na papirnem in kovanem denarju. Poročilo zatrjuje, da žive bakterije na »rebrnem, nikel-nastem in bakrenem denarju le po 48 ur. Dva umazana bankovca 90 oprali in dognali, da je bilo na jed-nem 135,000 in na drugem 126,000 raznih bacilov. Na dveh skoraj novih bankovcih so našteli 2250, oziromA 2000 bacilov. Iz tega sledi, da je denar najboljši širitelj bolezni. Frank Sakserjeva pisarna ▼ lngodi pa ne?! "SI. N." Evropejske in druge vesti. Falmouth, Anglija, 15. marca. Par-nik "Statendam". kteri j. odpljtd 12. m irca iz Rotterdama v New York, je dospel v tukajšnjo luko z potrtim parnim strojem. Brisbane, Queensland, Avstralija, 16. marca, ilinolo nedeljo zjutraj ob- _______ _. . __________________ tičal je parnik "Aranac" na koralah turn, ki se v bistvu razločuje od za- , "Break Sea Spit". Potniki so se rešili. V igo. Španska, 10. marca. Včeraj popoludne ob 2. uri dospel je semkaj nemški cesar. Zvečer ob 6. uri ga je obiskal kralj Alfonzo. Obisk je trajal 45 minut. Mexico, Ciudad, Mexico, 16. marca. Avstrijski poslanik Hohenwart dospel je danes v tukajšnje mesto. Pari-, IG. marca. Uradniki ameriškega poslaništva skušajo vse francoske zakone vpotrebiti, da omislijo varstva Zjed. državam, kakor hitro plačajo slednje $40,000,000 družb-' panamskega prekopa. Berolin, 16, marca. Vlada zahteva da jej državni zbor naknadno dovoli $1,075,000, ktero svoto potrebuje za zatiranje vstaje Ilertrrov v svojejafri-škej koloniji. Vlada bode dala tudi naselnikom 500,000 mark odškodnine, za njihovo razdejano imetje. padue, namreč v tem. da je slovanska brez vsake kvarljive tuje primesi. In prav to je, kar ji daje njeno velikansko moč in njeno življensko silo. Ona zajema svoje življenske sokove iz še neizcrpane slovanske ruske zemlje, v kteri dremljejo še ogromni zakladi življenjske sile in energije, ktere je treba še le dvigniti in jih vpc.rabiti. Zapadna kultura pa, ki je oddala vse svoje boljše sokove mladi, ii ruski- zemlje vzniknili slovanski pro-sveti, se je že preživela, izčrpana je že in več ne more zajemati življenske svoje energije in moči iz reservcarja svoje zemlje. Romansko-germanska prosveta je že dosegla cenit svojega do>podstva, sedaj stopa na plan, sedaj zavzema njeno mesto mlada, krepka slovanska kultura, kteri pripada bodoč; lost in ktere naloga je. da premladi ves kulturni svet in mu da novih moči za krepak razvoj. To vedo dobro neprijatelji slovanstva, zato sovražijo Rusijo kot predstav iteljico slovanstva in kot nosite-lji< o slovanske prosvete. In kei ji na drug način ne morejo škodovati, negirajo trdovratno, da bi bila kulturna dr. :iva in jn odrekajo sposobnost vsake kulturne misije, skratka predstavljajo jo svetu kot — barbarsko Rusijo. In v to svojo fiksno idejo so se že tako vživeli, da jo že sami verjamejo in /. njimi jo vrjame tudi na stotisoče Slovanov, ki so bili vzgojeni z njihovim mlekomin ki stoje pod njihovim vplivom ' In ako se vpraša te prosvetljene ljudi, zakaj je Rusija barbarska, sko-mizgnili bodo z ramami in jeli dekla-movati o zatiranem ljudstvu, o nedo-* a tajanju omike med narodom in ob koncu koncev bodo s patosom zatrjevali, da se mora Rusija v prvi vrsti smatrati zato za barbarsko državo, ker nima ustave, ker tamkaj vlada absolutizem. ali da rabimo modernejši iz m z — carizem! Ta ruski carizc-m pa je baje, vsaj kakor trde zagovorniki takozvane "svobode", istoveten z despotizmom. A kaj je despotizem ? Stjepan Radič piše tako-le: "Despotizem je tamkaj, kjer ni stalnih zakonov,- kjer ni nikakega jamstva niti za svobodo življenja, niti imetka, a kamoli za svobodo vesti in mišljenja." Kako pa je v tem oziru na Ruskem? Na Ruskem so sodniki neodvisni kakor na Angleškem, torej tudi bolj neodvisni kakor na Nemškem, Francoskem, ali kjerkoli drugod. 'Ruski despot' ne more nikomur skriviti uiti lasu na glavi in mu odezeti niti eno kopejke brez pravoreka sodnika, ki se administrativnim potom ne more niti premestiti, kamoli vpoko-jiti ali odpustiti. Vendar pa se administrativnim potom še vedno kaznujejo politični zločinci. To je resnica in to ni dobro, ali je vsaj iskreno; v vsakem slučaju pa je to bolje, kakor da se pod pritiskom politične oblasti preganjajo vladi neljube 080be, ker je to prav tisto hinavstvo, kakor je bilo v srednjeveški cerkveni praksi, pO kateri pobožni kardinali sicer niso sami sežgali ITusa, ampak sc ga samo izročili posvetni oblasti. Ali v Rusiji ni tiadal in ne more vladati despotizem že radi tega ne, ker je ruski narod — narod velik in kulturen. In kdorkoli kleveta o "ruskem despotizmu" in istočasno zatrjuje, da visoko ceni ali vsaj l jubi ruski narod, ta je v politiki naiven do idijotstva, ali pa je v svojem mišljenju nesamostojen do robstva. Druga stvar in drugo vprašanje je, ako je rusko samodržavje, to je absolutistična fornia ruskega vladanja dobra za Ruaijoin za Slovane. Jaz n. pr. sem mneSja, da je, in sicer ne samo za dane£, ampak še za dlje Časa, vsaj dotlej, dbkler bo nemški cesar dejansko absoluten vladar, zlasti kar se tiče zunanje, politike in dokler bodo parlamenti velikih držav brez opozicije glasovali za stotine in -tetine milijonov za puške in topove. Pri mojem odhodu v staro domovino presrčno pozdravljam vse prijatelje in znance v Memphis, Teun., posebno Mr. Leopold Urbančiča in njegovo ženo. New York. 14. marca 1904. Anton Košmerlj. POSESTVO NA PRODAJ. Kdor si želi kupiti lepo in dobro domačijo, se mu sedaj ponuja lepa prilika. V Veliki Bučni vasi pri Novem mestu, četrt ure od železnice prodam lepo urejeno posestvo v najboljšem stanju. Hiša je pripravna za gostilno in je bila že več let. notri; v hiši ste dve sobe, kuhinja, poleg kuhinje mala soba. Pri hiši sta dva svinjaka, živinski hlev in klet; okolu hiše velik sadni vrt in tudi za zelenjavo, vrt je s plotom ograjen; dalje kozolec (toplar) in drugi kozolec, vse skup za šest Stantov. Njive so ob hiši, gnoja ni treba proč voziti; dalje lepa liosta z mladim hrastovjem in drugim drevjem: v h osti je dosti stelje. V hiši je vsa oprava, hišna in kuhinjska: njive so obsejane s zimsko pšenico in dvema vrstama detelje. Vse to prodam za 4000 kro*i ali 2000 gld., ako pa ne bodem prodal, dam v najem za 80 gld. na leto. Več pove lastnik: John Golob, Box 33, Hacket, Pa., ali Anton Zura, vas Mačke vec, pošta Sv, Peter, Dolenjsko, Avstrija. (16—22 3) Kranjsko slovensko katoliško poflp. društvo svete Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t Pennsjlrantfl. ODBORNIKI: Predsednik: Jostp Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City. P» L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box G07, Forest City, Pa. n. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57.1, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucuteli star., P. O. Box 591, Forest. City Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobenc, P. o. Box 569, Forest City, pa. POROTNI ODBOR: Jostp Bucinelt ml., P. O. Box 591, Forest City Pa Karol Zal ar, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. Ivan Opeka, 1». O. Box 626, Forest Citv, Pa Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: — City, Pa. .Toli n Telban, P. O. Box 60?, Drnštveno glasilo je "Glas Naroda". KJE JE? Jeric a P o_t o e n i k, doma iz Železnikov nad Škofje Loko. v Ameriko jo prišla dne 2. avgusta 1. L v Cleveland. O., in je služila v nekem saloon na Sr. Clair St. Za njen naslov bi rad zvedel Filip Majnik, Lemont Furnace, Fayette Co.? Pa. t (Iti- J8 3) IZ PROSTE ROKE PRODA se v Žužemberku na Dolenjskem hiša s zemljiščem vred. Hiša, v kteri je že večlet na gostilna in notarska pisarna stoji na najpripravnejšem prostoru sredi trga nasproti c. kr. sodnije in ; davkarije ter tudi primerna za vsako drugo obrt. Cena premoženja je 24,-000 Iv. — Natančna pojasnila daje ' lastnik Fran Modic istotam. (16—18 3) Kdor želi priti za velikonočne praznike v staro domovino, naj uporabi te parnike: Po <> izvirnih cenah in potnikom koli-1 ^»Vv/UIxUUilU L-rlO I IVE k or mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj — — —-—- ni i javi, po ktere j železnici in kedaj pride v .New > or k m naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v Xew York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortlandt, ali con= nect three s&v&n nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IN. V, ^ sakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je številka vse eno. ^ tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. družil Telefon: 3795 Cortlandt Telefon: 379S Oortlandt Jugoslovanska Inlcorporirana dne 34« januarja 1901 v državi Minnesota. v ELY, MINNESOTA. URADNIKI; Predsednik: JOHN ZLABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal. Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. * IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St.. Pittsbur*, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj »e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatre naj ae pošljejo blagajniku: Iran Govže, P. O. Box 106, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glaiilo je: "GLAS NARODA* Drobnosti. T Amerike m je edfeijete dne 29. febr. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 86 osob. in sicer 6 Slovencev, 60 Hrvatov in 20 Makedoncev. Izpred porotnega sodišč a v Novem mestu. Rudolf Erbež-nik je dne 1. decembra 1903 udaril z jako veliko močjo Antona Simončiča in mu brebil črepinjo. Simončič je vsled otrpnenja možgan umrl. Erbež-nik se je izgovarjal na silobran. Županstvo je ubitega Simončiča pcpi-salo kot pretepača prve vrste, Erbež-niku pa dalo jako dobro spričevalo. Porotniki so vprašanje glede uboja zanikali, potrdili pa vprašanje glede prestopka silobrana. Erbežnik je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. Izpred porotnega sodišča v L j u b 1 a n i. Na zatožni klopi je sedela nepoboljšljiva tatica. Marija Neuhold. rojena Bokal, po domače Rajhmanova iz Velikega Vrha pri Litiji. Z 18. letom je pričela svojo tatinsko karijero; nič manj kakor 15 let je prebila radi raznih tatvin v ječi; vrhu tega je bila 4V2 leta v Lan-govicu v prisilni delavnici. V Ljubnem na Štajerskem se je poročila s tovarniškim delavcem Karolom Neu-holdom, a ta jo je ostavil, ko je zvedel, kako ženico si je izbral. Obiožen-ka je zopet prišla v svoj rojstni kraj, kjer bi bila z delom svojih rok lahko pošteno živela, a bila je v žepni tatvini jako dobro izurjena in to jo je napotilo, da je porabila to priliko dne 25. vinotoka v romarsko cerkev na Brezje izvrševat svojo staro prakso. Ravno ta dsn so se romarji zelo pritoževali, da jim iz žepov izginja denar Marija Brodnik je zasačila v tem kritičnem trenotku Marijo Neuhold, ko je njeni teti segla v žep po denarnico, in jo je udarila po roki, tako, da ni mogla ničesar vzeti. Obdolženko so prijeli in našli pri njej več denarja; tako je imela v nedrijih shranjenih 60 K bankovcev, po raznih žepih pa drobiža za 39 K 11 vin. in denarnico, katero je Mariji Nadižar spoznala za svojo in ki je imela v njej shranjenih 5 K 60 vin. Kakor se je izvedelo, je bil isti dan še štirim drugim ženskam pobran denar iz žepov. Cerkovnik Jožef Tavčer je rekel, da je obdolženko prav gotovo tudi na Malega Šmarna dan na Brezjah videl, in da se jo tudi takrat že slišalo o žepnih tatvinah. Marija Neuhold odločno taji vsako krivdo. Pri aretovanju je obdolženka rekla *>rožniški patrulji, da ji je ime Johana Fabjan in je vrhutega še povedala vse napačne podatko, tikajoče se njene osobe. Porotniki so vprašanje, da je obdolženki rkasti že v navadi, potrdili, in sodišče jo je obsodilo na 5 let težke s postom poostrene ječe -— Pri prvi tajni obravnavi je bil Anton Šmid, Žagar v Smolevi, hudodelstva spolskega posiljen j a oproščen, pač pa krivim spoznan hudodelstva oskrumbe ter obsojen na 4 mesece težko z 1 trdim ležiščem vsakih 14 dni poostrene ječe. Izpred okrožnega sodi- s č a v Novem mestu. V Bučki v cerkvi sta se božične praznike stepla Iv. Žumer in Iv. Lesar ter se obnašala tako, da so se ljudje spogledovali. Tožena sta bila radi motenja vere in pregTeška zoper varnost življenja. Obsojena sta na podlagi § 303 Ivan Žumer na 14 dni, Ivan Lesar na 3 tedne ječe. — Janez Okrolček iz Št. Ruperta in Martin Škarja, sta jo popihala v Ameriko, ne da bi zadostila vojaški dolžnosti. Oglasila sta se aama. Okrošček se izgovarja, da ni imel denarja, da. bi se pripeljal domov. Dobil je 7 dni zapora in plača 10 K, Martin Škarja pa 8 dni z 1 postom in plača 10 K. — Takisto je bil obsojen Matij . Divjak, ki je zaradi tlpbfa brez dovoljenja odšel v Ame- riko, kjer si je prislužil 1000 Iv. obsojen na 7 dni zapora. — Anton Jev-nikar iz Kostanjevice se pa ni pravočasno zglasil. Bil je že kaznovan. Zagovarja se, da se zvečer ni mogel zglasiti, potem pa je bil bolehen. Sedel bo 10 dni. — Vincencija Svigelj, 40 let stara, že zaprta v Begunjah zaradi detomora. je prišla po prestani kazni k Tereziji Zore. kteri jt dala prej pisati, da je nečakinja oskrbni-kova. Bila je izvrstno postrežena in dobila še 20 K. Prišla je pozneje zopet in zahtevala 120 K, ki jih pa ni dobila, pač pa za vlak 2 K. Sodni dvor jo je obsodil na 4 mesecc težke ječe, po prestani kazni pa pride pod policijsko nadzorstvo. — Ivr a Komo-čar iz Kostanjevice je h:1 tožen raui motenja vere, ker i • decembra v farni cevkv1 " Ca_-žu naglas govoril: "Far moli, Intro beri mašo!" Korao-čar trdi, da ne ve, če je izustil te besede. France Predavič je samo rinil, ker je bil v velikem dren ju. Jože Sal-vič pa se zagovarja, da še pri pol maše ni bil: ve pa. da je KomoČar prvi rekel: '"Far moli!" Jožef Tolar ie pijan prišel v cerkev. Obstane, da so se suvali. On se ni pridušal in tudi klel ni. Tudi besed: "Ta maša ni nič veljavna", ni slišal. Istotako izpove Ivan Tomše, ki se tudi v cerkvi suval. Alojzij Rudolf, župnik v Cerkljah, je slišal med celo mašo hrup. Začel se je takoj po evangeliju. Govoričenje je slišal, a besed'? ni razumel. Vsi fantje so bili že kaznovani. Državni pravd-nik pravi, da ni bil to nikakoršen "-pa-s' in zahteva, da se fantje obsodijo. Obsojeni so bili vsi štirje enako in sicer vsak na mesec dni zapora z dvema postoma. — "Konzul u m r 1. Nu-ki Francis si je prinesel iz Afrike opico, ki je imela pač najdovršenejša živalska svojstva ter je bila že bolj podobna človeku kot živali. Krstil jo je za "Konzula". ''Konzul" se je hitro priučil vsem človeškim navadam in slabostim. K predstavam je prišel v i raku, beli kravati inbelih rokavicah. Kadil je smotke, se brisal z ruto, ki jo je zopet gracijozno vtaknil ,r žep, da so konci moleli iz žepa. Obedoval je na banketih med gospodi, ne da bi se bil pregrešil proti "lepemu tonu", kajti privezal si je servijeto, držal v jedni roki nož. v drugi vilice, dostojno rezal ter brez cmokanja jedel. Najrajši je pil šampanjec, in to veliko. Ko je potem imel "opico", je bil seveda včasih neolikan. Pri trka-aju je držal kozarec s tremi prsti ter "ljubeznjivo" gledal trkajočemu v oči. Sploh se je vedel, kakor da bi bil prečita! prav pazno knjigo "Vzgoja in omika ali izvir sreče". In njegovo vedenje je bilo res izvir sreče — za njegovega gospodarja, ki je po pogodbi dobival od njega 333 frankov na dan. "Konzul' se je kazal le po večjih mestih, kakor v Londonu, Parizu, Bero-linu in Dunaju. Sedaj pa je "Konzul" umrl za pljučno jetiko. Gospodar hudo žaluje, vendar se tolaži, ker je imel Konzula zavarovanega za 100,-000 dolarjev. — Z as tava iz bitke pri Visu. Ozirom na vest, da je bila iz arzenala v Pulju na nepoznan način odnesena v Benetke ona italijanska zastava iz bitke pri Visu, sta se oglasili sedaj poveljstvi arzenalov v Pulju in Benetkah z odločilnim oporekanjem. Prvo poveljstvo zatraj. da se zastava, ki jo je bil v bitki pri Visu Stdanji vieeadmiral MSnuiillo vzel z neke italijanske ladije, še vedno nahaja v muzeju arzenala puljskega. — Razue? male novice. — Princezinjo Lujizo Koburško je na poziv z dunajskega dvora preiskalo pot zdravnikov strokovnjakov iz Avstrije, Saksonske in Belgije. Zdravniki so izjavili, da pri princozinji še vedno traja bolehna duševna slabost, da še ne more svojih zadev sama urejati ter je potrebno, da ostane i nadalje v zavodu za umobolne. — Sleparju V Fogarasti na Ogrskem so zaprli gr-ško-pravoslavnega dekana Julija M. Dana. ki je izvršil pri ondotnem denarnem zavodu velike sleparije ter ponaredil več menic. Tudi občinski denar, ki jo bil dovoljen za novo šolo. 1 je poneveril. — V Draždanih je pone-veril ravnatelj Huettig 300.000 mark. — Ponesrečen zrakoplov. V Palermu so je znana zrakoplovka Mary Bloji-deau pred številnim občinstvom vzdignila v zrak. Zrakoplov se je naglo vzdignil zelo visoko, potem pa liki kamen padel na neko streho ter začel goreti. Čudno je, da se je zrakoplovka rešila z neznatnimi ranami, dočim je med gledalci nastala tolika panika, da sta biii i ve osobi zmečkani v gneči. — Lstrelil se je v Stra.ssu gojenec on-dotne kadetne šole, 191etni Ig. Teu-ber iz Belovarja. — Lepo premoŽenje. VIludersfieldu na Angleškem je umrl tovarnar za sukanec Q. Brook, ki je zapustil 51,798,000 lv premoženji. Toliko denarja se mu je nabralo — i>o uiti. — Velikanska sleparija. Sedaj šele je dognano. da je beroiinskl bankir F. Meyer, ki so gar avnokar prijeli, osleparil posameznike in z.ivode za 0V2 milijone mark. dočim jc aktiv le 300,000 mark. Samo berolinska borza izgubi skoraj dva milijona. — Poroka v kaznilnici. V kaznilnični bolnišnici na Dunaju leži na smrtni postelji neki Leopold Zechbauer, ki je bil zaradi tatvine lani obsojen v enoletno ječo. Ker je spoznal sam. da mu jo le nekaj dni še živeti, prosil j.. naj bi se ga poročilo z njegovo nevesto. Pro Šnji se je nemudoma ustreglo Nevesta je prišla v črni obleki, priče so bili pazniki "občinstvo" pa ostali kaznjenci-bolniki. Ženin se ni mogel ganiti v postelji, le roko je vzdignil, da mu jo je duhovnik zvezal 1. nevestino. — Flcmst. pl. Braumueller je umrl na Dunaju v starosti 75 let. Pokojnik je bil rodom Ceiovčan ter je bil svoječasno poveljnik 17. pešpolka. — Obesil se je oodtajnik v na učnem ministerstvu Rajmund pl. Mitter. — ivaznovana verska gorečnost. Blizu < 'ernovic sta kmetica Osvadnik in njen sin prisilila svojega pravoslavnega hlapca, da je prestopil v katoliško vero. Ostrigla sta mu las-e ter brado in ga prisilila, da je poljubil križ ter prisegel, da ostane katoličan. Kmetica jo bila obsojena v 7me.=,ečno poostreno ječo, sin pa je dobil šest mesecev. — Maščevanje pred oltarjem. V Sobotici je kmet Horvaih med mašo napadel župnika, s kterim sta se tožarila ter ga VTgel po stopnjicah. — Madjarsko tolovajstvo. V Torok-Beszu so zaprli nekega Bigroskega (Slovaka) zaradi malenkostnega izgreda v gostilni. Drugo jutro so ga dobili mrtvega. Na odločno zahtevo sorodnikov se je moralo truplo izkopati in pri obdukciji se je pokazalo, da je imel mrtvi na prsih sedem težkih ran od sabelj. Sodišče je vsled tega odstavilo notarja, župana in dva policaja. — Nemški cesar odlikuje dvoboj. Pisatelj baron Ompteda, ki je imel nedavno dvoboj zaradi svoje žene z nekim ritmojstrom. je dobil od cestrja kronski red. Kretanje parnikov. V New York mo 4o«p«U: Bluecher 15. marca iz Bremena z 1980 pot. Kronprinz ^Vilhelin 15. marca iz Bremena z 909 pot. Noordam 15. marca iz Rotterdama z v 1154 pot. D os p« ti i Prinz Adalbert iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Hohenzolern iz Genove. Main iz Bremena. Cedric iz Liverpoola. La Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Gro»»e iz Bremena. Parbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Odpljuli so: Celtic 16. mar^a v Liverpool. Odrijuli \>odmi La Bretajame 17. marca v Havre. Corinthian 17. marca v Glasgov. Phoenicia 17. marca v Genovo. Bremen 17. marca v Bremen. Umbria 19. marca v Liverpool. St. Paul 19. marca v Southampton. Kroonland 19. marca v Antwerpen. Waldersee 19. marca v Hamburg. Hohenzollern 19. marca v Genovo. Prinz Adalbert 22. marca v Genovo. Kronprinz Wilhelm 22. marca v Bremen. Noordam 22. marca v Rotterdam. Cedric 23. marca v Liverpool. Main 24. marca v Bremen. La Savoie 24. marca v Havre. Bluecher 24. marca v Hamburg. Zeeland 26. marca v Antwerpen. Neckar 26. marca v Genovo. Astoria 26. marca v Glasgow. — Izjava o neutralnosti. Dandanes je diplomatična dolžnost vsake vlade, da se vljudno izreče o neutralnosti, kakor hitro se ji naznani kaka vojna med tujimi državami. To obveznost je izpolnovala tudi Turčija, razun za sedanje rusko-japonske vojske, ki pa se ji baje niti ni ofieijelno naznanila. Seveda so bili časi, ko je bil turški sultan še tako mogočen in ponosen, da se za evropske diplomatične običaje ni brigal.Ko je za časa 71etne vojske sultanu naznanil francoski poslanik, da so med Francijo in Prusijo izbruhnile sov-rnžnosti, izjavil je sultan svojo neti tralnost s sledečimi besedami: "Meni je popolnoma vse jedno, ali svinja požre psa, ali pa pes svinjo". — Dvor ni kapelnik japonskega cesarja je Šlezijec iz Nevrode, kjer je njegov oče, sodni kancelist Eckert, pred desetletji sestavil zasilno godbo iz starih vojaških godcev, ki so opravljali v civilu najraznovrst-nejše službe. S to godbo je nastopal na gostijah in pri pogrebih. Ko je služil njegov sin pred 20 leti pri mor-narični godbi v Kielu za navadnega godca, je dobil njegov dirigent ponudbo na Japonsko, ki pa je ni sprejel. Mesto njega je šel v Tokio Ekert, ki je iz malih začetnikov vzgojil godbo, ki dobro napreduje. Pozneje mu je japonski cesar podelil naslov dvornega kapelnika. Po 20letnem službovanju je dobil pred dvema letoma Eckert dopust ter je prišel v domovino. Vrnivši se v Tokio, šel je na poziv korejanskega cesarja v Seoul, da povzdigne zanemarjeno godbo na dvoru in v korejanski armadi. Telephone 24*6 -79 bt. 1 t Dr. Josip Vilimek 3*1 m. 72d St., IV®w Y»rk. Ordiaira: od t. do 9. ure dop., od 1. d« 2. ure pop., od 7. do S. ure zvečer. Govori slovanski I ML fiiigBa^vg' —- Kdor še nema KOLEDAR za 1. 1904, naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le še kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred. m Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, Ind. New Phone: 4449. Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj m zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (Širno) _____ Petijočim rojakom. Ha rana vprašanja eem franoeskik parnikev umejamo. da prsdaj&ate tiket* W* tek« Mekej eeni, kakor pareferodna , ali pa kakar kterikeii Irefli v Jfew Ye rim. Veža* s iiiu-aiM HAVRE do KHAXJIKB, FRIMOR1KE, ŠTAJERSKE, O VATftKE in DALMACIJE je take veveaa, da nimajo potniki aikakege mMka. PARNTKI, kteri v kratkem e4-pljejeje v HAVRE, so sledeči: Ekspresni parnik L'AQUITAINE odpljuje dne 9. aprila ob 10. uri dopo-ludne ter sprejme samo potnike 3. razreda. Poštni parndk LA GASCOGNE odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri do-polune ter sprejema samo potnike 3. razreda. Opesarjanae toraj vse ono SLO-VKHCE ia HRVATE v meatv Cleve-Irnedm. Okie, in okolici, kteri hočejo potovati t »tare domovino, da ne zamude prilike ter ae pravočasno oglasijo v naiej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., im ono is druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, ae ne snidete z našim vslužbeneem na postaji, pokličite Has po telofonu: 3795 C o r t-1 1 a » d t, ter nam nasnanito, na kteri postaji ste im priiol bode takoj naš vsluike&eo po Vaa. No pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegev iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pri-dojo rojaki radi tega k nam za pomoč. toda prepozno! FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y. Matija Pogorele, prodajalec UE, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine ]*>šljem postnire prosto. PiŠte pon^. Cene uram so naslednje: I-. ikel ure 7 Jewels $6.— i Bos;s case 20 let garancije: 15 Jewels Waltham — j 16 Size 7 Jewels $15._ Srebrne ure z enim pokro- j „ „ 15 §18._ voiu $12.— 1 Boss r ise 25 let srurancije: Srebrne ure z 2 pokrovoma 81G.—;1G Size 7 J-wels 825.— in višje. j „ „17 „ $30.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrorom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kuo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Kazprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Maitji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v uaročbo knji- je napravici: M. P0G0KELC, Box 22Ipocšct priporoča Frida von Kroge, ]i>9 Greenwich Srn -1, New York. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil 002>T od gospoda J. Stublerja v Duluth^ DSinn., 217 W. Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, iumm lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar T staro domovino. Rojakom preskrbi m tlelo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, 3Iinn.t vabim, du me blagovolijo obiskati, ker l»odo gotovo zelo dobro postrežem. Sž spoštovanjem (31 jI) Josip ScharabocL NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50c naprej. — Kdor naroči kot 50 sralon, mora priložiti $2.00 za posodo. Prevoznino plača naročnik Naročilom je pridejati danar oziroma Money Ord«r.. S spoitovanjem M. ROGINA, P. 0. Box 64. Grarfwtt CUL TSLCOTo Storr^ioIfcL, 89 E. Maclisp n. Sti-eot, - _Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si?e Screw B navijak. at ^ ^ Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrne Tira...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, poten priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- ' field" jamčene 20 let: iaM&š 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 IM IIIIBMMI 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daT-n? s kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so najboliSe delo Elgin in Waltham ter jamČene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Sioniclip 89 £. Madison Street. CHICAGO. ILL. "»irwTr.«*«*" Stari Džuldaš in sin Mamet. ajega Povest iz življenja v srednje-azijat-akih pustinjah od N. N. Karazin-a. (Dalje.) 4. Prošel je celi teden za tem skupnim odlokom, a priprave na pot niso nič kaj napredovale. Alolči oče, molči ain. Dnevi jima teko po starem. Lovita ribe, jih sušita, ter topita so-movje salo. Prazna je reka Amu, — ne vidi se na njej niti jeden popotni Čaln ne od vzffor ne od vzdol. Prazni in mrtvi so ti peščeni bregovi, prazne in mrtve za njimi razprostirajoče se pustinje. In Bog ve, koliko časa bi še bilo to trpelo, da se ni pripetilo nekaj popolnoma nepričakovanega, nenadnega. Enkrat, zjutraj zgodaj, pri solnč-nem vzhodu, ko je zlatista odeja jutranje megle pokrivala vso okolico in 90 se v daljavi spojale z meglo kot biseri lesketajoči se rečni valovi, začu-jejo se naenkrat od zapadne strani, kakor od sredine reke, ne od brega. Čudni glasovi. Zdelo se je, kakor di; bi kdo konje poganjal; čulo se je tudi trudno prhanje plavajočega konja — prhanje, vse drugačno kakor na suhem, nekako posebno. Za tem naen krat nekak krik, krik ne otročji in ne ovčji. Zopet poganjajoč glas, zvočni vzplesk vode. Da kako čudo je tc ? V megli ne vidi se ničesar, a sliši se dobro. Čuje se, kakor bi se nekaj približavalo in zopet oddaljevalo. "V zraku je tiho; kakor mirna, nema stena stoji tu zlatisto-rudečkasta me gla — ona ušesa ne prevari. Ta ne zapopadni zvok ne dozdeva se jima samo, ne slišita ga v snu, ampak ču jeta ga v resnici oče in sin, in brzo je pripravljen čoln, da sc prepričata in pogledata od blizu, kaj je to. Sedla sta va-nj — odplula. '"Gledi, gledišepeče starček; "ravno so dospeli v curek, več od pol vrste niso od naju." Oči starčeve, če so tudi kakor mr tve, vidijo bolje od mladenčevih. "Gledi!" dejal je on Mametu. "Tamkaj le plavajo, spravljajo se onega brega. Četvero do šesteio konj plava. Konji, gledi. so natovoi jeni. Sedaj vidi tudi Alamet, da plavajo m od ruskega brega sem. Konjem so ob straneh privezani veliki šapi trstja da bL vzdržavali živino nad vodo Ljudje plavajo sarui in se konjem drže za repe. Xa hrbtih konjskih so res tovori, in ne mali. Xo glej, tam se giblje nekaj živejra, vidi se nekaj takega, kakor kopje; tam se je zopet nekaj mednega iabliskalo, brenknolo tako zvoneče, tako sladko, kakor bi s srebrnim zvonom zazvonilo. Sope prhajo konji in razbijajo s prsimi penasto brazdo, sikajo in po-krikavajo te človečke glave, ki ?r nad vodo premikajo. Kakor sence plavajo nad vodo. Naša ribiča bila bi rada veslala bliže, no bala sta se: kdo jih pozna, kdo ve, ':; ljudje so to in 3 čim se pečajo. Glavna beda je, da so z luškega brega. Počakala sta nekoliko. Oni se od-daljajo vedno bolj in bolj, že so dospeli do nasprotnega brega; sliši se. kako je predn": konj dosegel dne pod seboj, da je ; .l visoko kolena dvigati in kako lete brizge na vse strani. "Oho — ho — ho!" začuje se zopet, ne jok in ne ovčje beketanje. "Pojdiva domu. pustiva jih, kamor jim drago!" dejal je stari Džuldaš. ifamet po svojej navadi molči, samo oči se mu žare; prsi se dvigajo težko : zrgledal je v stran, kamor so se skrPe te Čudne, sumljive sence. Vendar sta se vrnola domu na svoj otok. Dan je prošel v svojem navadnem redu; v svojem redu prošla jo tudi noč, a na jutro prišli so k njima neznani gostje. Priplavala sta na otok dva konjika ravno na tak način, s podvezanim trstjem in jela izpraševati ribiča. Po vedala sta, da so napadli rusko karavano med Surahanom in Kazaljo, pobrali, kar jim je "Bog poslal" in zdaj se vračajo domu. Vse je Slo po sreči, a zdaj se jim je pripetila nezgoda. Nočevali so namreč tukaj blizo brega, konji so bili vsi utrujeni in tudi oni sami ob 7se moči. Imeli so pri sebi zaplenjeno Rusinjo; mislili so si, sedaj ne more uiti nikamor, osobito ko je Amu-Darja že za hrbtom, in pustili so jo ponoči brez straže ter jej poleg tega še razvezali roki. No in ravno ta ženska usla jim je po noči. "Ali je nista nemara vidva videla?" "Ali sta že preiskala breg 2" pepra-šal ju je starec. "Kako bi ga ne bila preiskala. Obe strani otoka sva obhodila, objezdila več, kakor more človek v enej noči prehoditi." "Kaj pa, če je na zadnje vtonila ?" "Že sama jela sva na to misliti. Vendar sva še hotela tukaj popra-Šati, ali se ona ni morda tu kje skrila!" "Ne, tu je ni bilo. Bila bi jo videla; kako ne", dejal je starček pogledujoč po strani na sina. Ta je nabral grozno obrvi; kar z očmi bi požrl razcapana, premočena gosta. "Ivaj pa imata tukaj, ribe. ni-li M res?" dejal je jeden njiju. J| 'Vsaj vidii kai", zamrmlal je iira-met in krepko stisnol v roko železni % maček ter se pripravil na boj. Drug,, je jel. ne da bi vprašal, tr- ; gati z drogov ribe, ki so se sušile, ter jih nositi in privezavati k sedlu. DžuldaŠ je šepnol še o pravem času isnu: "!Ne brani jima, naj vzameta, samo da naju pustita v miru." Če bi oče ne bil tega izrekel sinu na uho, gotovo bi bil on jel udrihati z mačkom po ptujcih; čeljusti so mu že drhtele od jeze. Ah, saj pravim, to je nesreča I" vzdihoval je Turkmen in s tatinskim pogledom meril kotel, "da ga re moreva vzeti seboj." "Če bi bil meden, zakaj ne, a je železen; zamoril bi samo konja pod njim in tsal bi naju drago." Da, prijatelj, midva nisva videla vaše ubežnice", rekel je Džuldaš "Ej da, vrag z njo! Saj bi bila tako med potem poginola; bila je suha in prav slaba; v Mervu bi nihče le par til ne dal za njo." (Tila je bubi»rski zlati denar, velja ameriške $3.) Posedela sta še malo nezvana go-~ta pri naših ribičih, nabrala i .i4 S. Centre Ave., Chicago, Illinois. —== Želite kaka pojasnila, pišite ! ~— Se jeden zaveže kupiti 3000 delnic, povabim ga pogledati rudnik; ako bode rekel veŠčak, da ni za kupiti, plačam jaz stroške In zamudo Časa. ~ Glej dopis št. 6 in 50. .,,...,. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo Tino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno rino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 salon vina, mora dati $2.00 za posodo. D rožni k od $2.25 do $2.75 galona , alivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. 3 spoštovanjem v ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. 14-11-04 _____________ "GLAS NARODA"' prodaja po 1 «eot številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank S a k e e r, 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. C h a s. 13 e r g a n c , 215 K. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1203 N. Centre St., Joliet. 111. Frank Gabrenja. tit Power St., Johnstown, Pa. Ak* želi kdo rojakov list prodajati, m S «w'juri irri trmrniltrt. Slo vensko-A merikanski KOLED A R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Bor 65, Aldrid*«, Most. Ccmpagnie Generale Transatlantic Francoska parobrodna družba s«*? ; > - - 4 sagi ■ DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SV1GC-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PAKNDCI SO: ,,La Lorraine", a« d*« Tt}»ka...........................' 12.000 ton, 35.000 konjakih aotl, jO* Savoie", „ „ „ —..............................12.000 „ 25.000 „ H f.fL» Touraine4', ,, ,, „ ..................................io.ooo „ 12 000 ,, .^L'Aquiiainc", ,, ,, ,, ......................ro.ooc ,, 16.000 ,, „L» Bretagne",.....................................8.000 9.000 ,, ,,La Champagne"...........................................8.000 , 9.000 ,, ,,La Gaacogne", ........................................8.000 „ 9.000 ,, gMT* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Parniki odpljujejo Is priitaniiča *tv 42 North River, ob Morton Street: Math. Grkhek. 1203 80. 8ts Fee Ave., Pueble, Colo. Joe Pezdirc, 1^14 Se lSth Street. Omaha. Xeb. Marko Sodia, Created Butt*. Cek>. Math, Kumo, 1001 Main Street, £a SaUe. HI. Fr. Keržišnik. Rock Sprinjrs Wyo. Math. Grahek, 430 7th St . Can.met, Mich. Fr. Gabrtnja. 519 Power St., John stovni, P». John Go* že, Ely. Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubby St.. Pitts- burjr. Pa, M. J. Kraker, Anacooda, Mont Leopold Krushitz. Frontenee, Kana. Mihael Klobučar. 115 7th St.. Calumet, Mich. Stefan Kukar. 920 N, Chicsgv St.. Joliet, HI. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave.. Pueblo. Celo. L SustaršiČ, 1208 N. Center St.. Joliet. BI. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. ftudeče vino po 50 ct. jijal., belo po 70 ct. galon. NajboJjši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je odložiti denar. Berite, poskusite in se prepričajte! Slab želodec, ki nima moči prede-:\ti in prebaviti zavžitih jedi, je V2. ok, da iste v njem kisajo. Iz tega npravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali '-iakor pravimo "peče zgaga.", kar :)rovzroča slab okus v ustih in smrd-iivo sapo. Ako jedila leže neprebav-jena v želodco, se zastrupi kn in Človek se čuti po celem telesu slabega, trudneera in izmučenega, vije ga krč v želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ea tišči v prsih, sosebno pri srcu. Kdor trpi vsled slabe -- ! ^^S^S^fc t i . :!£ r-ove: JOHN VENZEL, M Mojaiuk St, Cleveland, OUio Z« tekoče let« bili so izvoljeni si* deči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 110? Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matavi Ki ki i. podpredsednikom, 6(4 Cherrj Alley, Braddock, Pa.; Jaksb Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajtikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Bes 154, LLiiiard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Job. Pere, Ivan Z »one Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo noša: Josip Troha. Maršali.' Ivst Troha, Ivan Martinič in Jo«. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Al«jzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svo; dohr, ali pa da se pismeno obrnejo d« L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih m«ra druitvo ruap«s diratL Draitvsoaikl asritirajt« t prid dn Nv»> ODSOl TIKET ZA PAROBKOD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FRANK SA KSERJU : 09 Greenwich Str., New York. Na kolodyor te pride iskati sprem' na parnik; preskrbi CEN O in snažne BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zaro naj »e vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite k id a j in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga po-kličite na telefon 3795 Cortland t In potem SlSTNfliM ^Mfta it* *La Savole La Gascogne *La Touraine •La Lorraine La Bretagne 24. marca 1904. 81. marca 1904. apr. 1904. 14. apr. 1904. 21. apr. 1904 •La Savoie La Gascogne •La Tou> aine •L? Lorraine La Bret affile 28. apr. 1904. 30. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ttltTia ageiciji: 'it BROADVVAV, NEW YORk. Posebni parnik trancoske družbe "L'AQL'I TAIXE" jdpljuje upriia Spremlja potnike samo m. 3. razred. dne Holland »America Line (HOLLAND-A »I ' HIŠKA ( HT \) vozi kraljevo nizozemsko in požid Zjedinje-i-ti držav med NEW YORKOM in r0tte8dam0m preko Boulogne ssžr-Mer. N00RDAM, RYNDAM POTSDAM arnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. paruik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vija i kom, 12,500 ton. STATENDAM, i>tuiuk z dvojnim vijakom, 10,500 tou. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstryo. Kadi cene ka parobrodna dns/.ha ,,Hudi ča ?vezda4<) pjsreduje rodno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + + * * ^ 4- * * + 4- Philadelphia ia Antwerpenom: Pi •evaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: *DERLAND dva v>k*. 12736 ton. KR00NLAND.......... 12760ton. £ELANB............ 11905 ton.|FINNLAND............ 12760ton. Pri t ena h za medkrovjo so vpoštete vse potrebščine, dobra j.rana, najboljša postrežba. Pot £ez Autwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za »otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, StRjersko, Koroško, Primorje Jr\ratsko, Dalmacijo in linigc dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri .opoludne od pomolu štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA->E LP Lil JE vsako drugo hredo od j»omola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se •- obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. 9th & Locust Strmt, ST. LOUIS. 30 Montgomery Struet, 8 AN FRAK CISCO, ali na x^&m aaatopiu^. ........... -. ...... liiff, rii'Mi