O miru. V zadnjem času se zopet nekoliko vee govori in pise o miru. Najvefc si pač prizadevata za uosegr miru Sv. Ofee in naš ljudoraili in rnladi cesar Karel. Sv. Oče je izdal sledeči oklio: ,,Ozna6ili smo svojčas edino pot, katera bi ljudstva dovedla do miru in temeljna načela. aa katerih bi naj bil zgrajen bodo•či red držav. Zarotili smo ljudstva. v imenu Boga iv ¦človečansiva, opustiti misel na medsebojni uničujoci boj in skleniti pravičen in pošten mir. Toda naš glas, napra.viti konec tej velikanski svetovni vojski, temu samoinoru med evropskimi Ijudstvi, je ostal neslišeu,Sovražtvo med ljudstvi je postajalo vedno vefije in je pritegnilo vedno več novili ljudstev in dežel v to svetovno vojsko in še pomnožilo medsebojno morenje. Kljub temu se ni zma-njsalo naše zaupanje. Z bridkimi solzami v ofieh in z neizrekljivimi bolečinami v srcu še vedno npamo. da ni več daleč oni sre^jni dan, ko se bodo ljudistva zopet smatrala za otroke enega in istega ofieta, za brate med seboj. Neznosna gorja ljudstev ao samaposebi pričela burno izraževati zahtevo po miru. Zvelioar božji naj v brezmejni dobrotljivosti svojega srca povzroči, da bi tudi v srcih vladajočih zma,gali dobri nasveti za, odjen'anje ter da bi, zavedajoč se svoje lastne odgovornosti pred Bogotn in Ijndmi. ne upirali glasovnm in prošnji ljudstev po miru." V francoski zbornioi je dne 2. avgusta relcel ministrski ])redsednik Ribot sledeee: Franoija si želi odkritosrčnega in ftastnega miru. V tej vojski moramo zmagati. Franeija mora dobiti Alzacijo in Lotnringijo zopp.t nazaj ter zahtevati, da Nemčija popravi vso povzrof-eno škodo na zasedenem franooskem ozemlju, sicer bi morala Francija v bodoče živeti na svojili lastnili razvalinah. Ako Francija zahteva, da ji vrne Nemčija lela 1870 odvzeti deželi Alzacijo in Lotaringijo. ni to nobena aneksija ali pridobitev ozemlja. A n g 1 e š k i ministrski prodsciitiiik Loid Zorž ,je pa govoril dvnkrat o miru in mirovnih ciljih, in sicer v angleški zimrnici dne 2. avgusta, ko je rekel slede&e: Anglija bi sklenila sanio takSon mir, ki bi Angliji zajamčil čast in popolno varnost. Prepričan sem, da si bo Rnsija opomogla, Sedanji vodilni ruski državniki bodo mo?1 Rusije organizirali z vso vstrainostjo. da Rnsija nadaljuje voiskn proti Nemčiji. Rusiji se mora dati priliKa, da se zopet oja6i. — Isti državnik je rekel dne 4. avgusta na nekem ziiorovan.iu v T.ondonu, kjer sta bila navzofia tudli srbski ministrski predsednik Pajši? in italijajiski minister Sonino, sledeče: Popolnoma nam je jasno, da moramo vojsko nadaljevati. Borinio se, da premagamo najnevarnejšo zaroto, ki se je kedaj kovala zoper svobodo ljudstov. zoper zaroto Nemfiije. ki je bila skrhno, spretno, ix>drobno in brezobzirno zamišIjena. Nemški cesar Viljem mora vedoti. da ni zatel vojske zaradi tega, da bi se še tudi sedaj saino zaradi tega nahajal v vojski. Ne on in ludi ne njegov novi kanoelfir ne povesta, da l)i se zadovoljevala saino z nemškim ozeniljem. Oba sicer govorita |;rav gladko o miru. toda takoj začneta jecl.;ati, ko ; r'.dota do besed: Zopetna upostavitev in poprava povzro(>ene škode. Predno bomo šli na mirovno posvetovanje, se bodeta morala naučiti izgovoriti te besedp! Resnica je, da j)ruski vojiii gospodje še niso opustili svojih častihlepnih načrtov. Dokler pa ne bo prišlo do tega, ne more biti govora o niiru. Iz V a š i n g t o n a se poroča: \' tukajšnjih krogih diiilomacije se širi vest, da se bode priSel razgovor med ftetverosporazumovimi državami in med Avstrijo, razgovor, ki utegne biti važen za mirovno vprašauje. Splošen jioložaj je sedaj ta, dia se večina bojujoftili držav cesno j)oča z mirovnim vprašanjem. Išče se Sp le podlaga za zbližanje. V Avstriji se bo dalo !iaro'!<ira samostojnost. v Nemčiji so te dni prišli na vladiio krmilo možje. ki so naklonjeni miru, v Angbji in Franciji se opiiž;;. odkar ie naš oesar pomilostil politiftne u.a2iijence in dolnfiil, da se naj da narodom avtonomija. jtri.iafoljsko gibanje za Avstrijo, v !\usiji pa vedno bol.j ;. oienia moo vojnih hn.|ska.o-ev.