Poštnina plaCana r gotovini. „Glas naroda“ je neodvisen dnevnik, je glas slovenskega ljudstva, To je že dokazal dosedaj in tega načela se bo držal v bodoče. 5. H1935' Mesečiia naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAS Posamezna številka Din 1-—. Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Deklaracija dr. Mačka Bogovi na zatonu Uboj na trgatvi Slava 16. art. polka Za resnico Važna zahteva našega novega pokreta Št. 42 Izhaja dnevno razen ponedeljka in dneva po prazniku V Ljul)!]ani v četrtek, dne 6. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Po uadcii Bomssonove Wade MET Težavna posvetovanja za sestavo nove vlade OeMaracila dr« Mmkm Mesto svojih poslancev je poslal dr. Maček v skupščino svojo deklaracijo. Prav za prav je poslal kar dve deklaraciji: eno kot . šef združene opozicije, drugo pa kot »vodja irvatskega naroda«, kakor se oficialno imenuje v deklaraciji hrvatskih narodnih zastopnikov. Smisel obeh deklaraciji pa je isti, da namreč dr. Maček in njegovi poslanci ne gredo v skupščino, temveč da vztrajajo še naprej na svojem načelnem negativizmu in da vsaj v sedanjih razmerah ne sprejemajo borbe na parlamentarnih tleh. Vsebina obeh deklaracij je v glavnem ista in zato tudi ni bilo stvarne potrebe za dve deklaraciji, tem manj, ker je ena skupna deklaracija politično na vsak način močnejša od dveli posebnih. Pa v tem je neka posebnost dr. Mačkove politike, da mora v vsakem primeru poudariti, da je njegovo hrvatstvo nekaj čisto svojevrstnega, radi česar so tudi bili pri-puščeni k skupni seji voditelji nekdanje Davidovićeve, Spahove in zemljorađniške stranke šele potem, ko je hrvatska Mačkova stranka že storila svoje sklepe. Zaveznikom v združeni opoziciji se torej ni dovolilo nič drugega kakor da sprejmejo to, kar je sklenil dr. Maček s svojimi najožjimi hrvatskimi pristaši. Da se je dr. Maček zopet zatekel k absolutnemu negativizmu in k abstinenci, je pač posledica njegovega strahu pred lastnimi volilci, ker se boji, da bi njegovi sfana-lizirani volilci smatrali odstop od najbolj skrajnega negativizma kot znak popuščanja. Politika večnega odklanjanja vsakega kompromisa je dr. Mačka že tako oklenila v svoje spone, da je že izgubil svobodo delovanja. V svoji deklaraciji utemeljuje dr. Maček, da zaradi volilnega nasilja ne gre v skupščino. Slaba utemeljitev je to, kajti kje bolj, ko v skupščini bi se z uspehom moglo govoriti o teh nasiljih. Drugo vprašanje pa je seveda, če dr. Maček sam ne čuti, da bi to sklicevanje na »nasilja« ne imelo pravega uspeha. Kajti tudi dr. Maček ve, da n. pr. v Zagrebu več ko polovica uradništva ni volila kandidatov na listi predsednika vlade in tudi dr. Maček ve, da so bili n. pr. njegovi volilci ob kranjski meji tako zelo svobodni, da so mogli terorizirati volilce celo v črnomeljskem okraju. Debata o nasiljih bi bila torej zelo slab in dvorezen argument. Ali se je zaradi tega ognit dr. Maček tej debati? Koncem svoje izjave pravi dr. Maček, da je edin izhod, da se sedanja, komaj izvoljena skupščina razpusti in razpišejo nove volitve na podlagi novega volilnega zakona in pod nevtralno vlado. Morda so Mačkovi volilci nad to zahtevo navdušeni, ker navidezno izgleda v resnici silno enostavna. Zalibog pa dr. Maček ni povedal, kako se nnj ta stori! Volilni zakon more izpreme-nbi vendarle samo skupščina, kako ga pa naj ta sprejme, če se naj takoj razpusti, ziakaj ni dr. Maček v svoji zahtevi bolj jasen? Dr, Maček zahteva nadalje pošteno nevtralno vlado. Katera vlada pa je nevtralna? Ali tudi tista, ki ne izpolne prav vseh zahtev dr. Mačka ali samo tista, ki plese tako, kakor zahteva dr. Maček? Kaj si vendar dr. Maček predstavlja pod nevtralno vlado? Dr. Maček pravi nadalje, da bi samo tako izvoljeni poslanci bili pravi zastopni-« naroda. Ali res tako misli? Kaj pa če ,r',.?Iaeek s svojim hrvatskim zasebnim st£l lscem ne bi mogel dobiti večine, kar je vi m vsega zelo verjetno, ker so pač Hr-vatje v Jug0slaviji v nianjšini? Kaj pa bi bno potem s pravimi zastopniki naroda? Menda se dr. Maček ne domišlja, da mora-jo Slovenci voliti tako, kakor zaukazuje dr. Maček, ah da bodo Srbijanci volili poslance po diktatu iz Zagreba? Razmerje sil v Jugoslaviji je takšno, da niti ena po u apna ne more dobiti večine nad arugo. luđi^ za dr. Mačkovo skupino velja to m če hoče uveljaviti svojo politiko, potem ji preostaja samo ena pot — jn ,-e pot kompromisa. Toda kompromis z onimi ki predstavljajo večino pri drugih in ta večina je danes edinole v skupščini. Samo v skupščini more zato priti tudi do kompromisa. Splošno presenečenje Pariz, 5. junija. Havas poroča: Rezultat glasovanja, ki je vrgel Bouissonovo vlado, kaže, da se opozicija razteza v glavnem od komunistov, pa desno do francoskih socialistov. Te skupine so v celoti glasovale proti vladi. Med poslanci drugih skupin, ki so glasovali proti vladi, je treba posebej omeniti 65 radikalnih socialistov. GO poslancev se je glasovanja vzdržalo, 25 jih je bilo pa odsotnih. Sedaj jim je šal Opazili so, da je poslance, ki so sami glasovali proti vladi, padec kabineta vendar presenetil. Mnogi med njimi so izjavili, da niso želeli padca vlade in da bi radi videli, če bi jim vlada dala priložnost za novo glasovanje, da popravijo to napako. Teh poslancev je toliko, da bi vlada po »Malinovih« računih dobila večino 12 glasov, po računih »Petita Parisiena« pa 16 glasov. Peta vlada ... trodnevnica Bouissonova vlada je bila peta v tretji republiki, ki je padla tretji dan pa sestavi. Prvič se je to zgodilo maja leta 1877. (vlada Rochbouija), druga leta 1914. (Ribot), tretja leta 1926. ob krizi franka (Herriot), četrta leta 1930 (Chau-temps). V političnih krogih so si edini, da je ta kriza, do katere je prišlo komaj par dni po padcu Flandinove vlade, veleresen dogodek. Bivši bojevniki obsojajo Osrednja zveza francoskih bojevniških združenj bivšiii bojevnikov, je objavila odprto pismo parlamentarcetji. V teni pismu nastopa zveza, proti neprestanim ministrskim krizam in pravi med drugim, da kmalu noben francoski državljan ne bo razumel, zakaj parlament strmoglavlja posamezne vlade, da bi jih nato naslednjega dne sprejel v malone isti sestavi. Okoli Bourbonske palače so demonstrirali desničarski študentje, po večini člani patriotske mladine. Komentarji listov Pariz, 5. junija. Havas poroča: Večina današnjih listov obsoja poslance, ki so pripomogli k padcu Bouissonove vlade, tiste vlade, v katero je francoska javnost polagala toliko nade. Spričo nejasnega položaja se listi vzdržujejo prognoze o kombinacijah, ki bi mogle dobiti večino v zbornici. »Journal« omenja glasovanje radikalnih socialistov in pripominja, da je njihov poslanski klub z velikansko večino sklenil glasovati za vlado, le 12 poslancev je glasovalo proti temu sklepu. Vzlic temu je pa 65 radikalnih socialistov glasovalo proti vladi. »Figaro« in »Matiu« mislita, da je treba zbornico razpustiti. Desničarski »Jour« obsoja radikalne socialiste in dvomi, da bi v sedanjih okoliščinah mogla Obdržati morebitna Herriotova vlada. List poudarja, da je bila strmogljavljena Bouissonova vlada res pravi izraz dejanskega razpoloženja v državi. Glavni organ socialistov priporoča sestavo prehodne volilne vlade. Socialisti za volilno vlado Socialistična poslanska skupina je imela nocoj sejo, na kateri je sprejela resolucijo, da zahteva sestavo vlade, ki bo zmožna boriti se proti spekulaciji. Resolucija pravi dalje, da zahteva socialistična skupina sestavo vlade, ki bi pripravila razpust sedanjega parlamenta, da stopi pred narod z jasnim programom gospodarske in finančne obnove države. Če torej dr. Maček noče v skupščino, če se zateka zopet k abstinenci, potem je to dokaz, da noče kompromisa, da noče niti sporazuma, da noče urejenih razmer. Kaj pa potem hoče? S kompromisom s politiki, ki nimajo nobenega mandata, vendar ni mogoč noben konkretno veljaven sporazum, ker manjka tisti, ki: ima moč, da dogovorjeni sporazum izvede. Kaj hoče torej doktor Maček? ' \ Tako pušča deklaracija dr. Mačka, čeprav dvakrat povedana, odprta vsa vprašanja in jasno je le eno, da dr. Maček odklanja, načelno in neodjeiiljivo odklanja ter da hoče zmagati z negativizmom. Kam ta privede, je spoznal dr. Maček že sam, k-o je moral javno izjaviti, da ninia nobene zveže, z generalno stavko, ki da se je pripravljala za 3. junij. Pa tudi vsa druga jugoslovanska javnost ve, kako nevarne posledice za ves narod in za državo more roditi ta neodjen- Bouisson odklanja Pariz, 5. junija. Havas poroča: Doznava se, da je predsednik republike ponovno ponudil mandat za sestavo vlade Bouissonu, Bouisson je pa ponudbo odklonil. Danes dopoldne bo državni poglavar sprejel predsednika senata Jeanneneya. Če bo, kar je zelo verjetno, tudi ta odklonil mandat, bo Lebriui po vsej priliki ponudil mandat za sestavo nove vlade Lavalu. Kakor se doznava, bo predsednik republike insistirat na tem, da g. Lava! ta mandat sprejme. Prosil bo mandatarja, da sestavi vlado še danes. Ne ve se še ob tej uri, če je bil predsednik senata že v avdijenci. La val — novi mandatar? Med tem pa je predsednik republike Lebnm že ponudil mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru Pierru Lavalu. G. Laval je baje v načelu pristal, da sestavi, vlado. Splošno računajo, da se bo zunanjemu ministru sestava vlade tudi posrečila. Prevladuje pa obenem mnenje, da je v nasprotnem slučajo razpust parlamenta neizogiben. Lava! vrnil mandat Pariz, 5. junija. AA. V poslednjem trenutku se doznava, da je g. Laval sklenil vrniti mandat. Ko je Laval zapuščal zunanje ministrstvo, da odide s teni namenom v Elizejsko, palačo, je izjavil prisotnim novinarjem: Resolucija, ki jo je sprejela radikalno socialistična skupina, je' sestavljena v popolnoma ustrezajočih izrazih. Toda pogoji, pod katerimi so to resolucijo sprejeli, mi ne dajejo upanja v čvrsto večino, ki je ne-obhodno potrebna za boj proti spekulaciji in za obrambo franka. Za razpust parlamenta Pariz, 5. junija. AA. Več današnjih listov odločno zahteva razpust parlamenta. Stephane Lauzanne vzklika v »Malinu«: Naj gredo! Nato pa nadaljuje: Po snočnjem glasovanju v parlamentu se more z gotovostjo reči samo eno, in to je, da je država že dovolj dolgo gledala to zbornico, ki je storila toliko zla in ki ni sposobna, da bi storila le trohico dobrega. Tudi »Figaro« ne vidi drugega izhoda kakor razpust parlamenta, toda razpustiti ga mora vlada, ki bo zagotovila državi potrebna sredstva. Vsi odklanjajo Pariz, 5. junija. AA. Predsednik Lebrun je ob 20. povabil k sebi predsednika radikalno socialistične stranke Herriota in podpredsednika poslanske zbornice, člana radikalnosoeialističnega kluba Delbosa. Nato je ponudil mandat za sestavo nove vlade g. Herriotu, ta je »a mandat odklonil. Nato je Lebrun ponudil mandat za sestavo vlade mornariškemu ministru Pietriju. 30.000 delavcev gradi ceste v Vzhodni Afriki Jtim, 5. junija (pr.) Današnji italijanski listi objavljajo obširne- popise iz življenja italijanskih delavcev v Eritreji in Somaliji. Iz njih posnemamo, da je že zdaj tam zbranih 30.000 delavcev, večinoma specialistov v gradnji cest. Njih življenje je zelo trdo. Trpe strašno pomanjkanje vode in tudi zdrave, redilne hrane. Mno-go jih je zbolelo in transporti bolnikov v domovino se vrste iz dneva v dan brez prestanka. Razočaranje teh bednih in lačnih, ki so šli v daljno Afriko iskat si kruha, je veliko. »Incidenti, ki so nastali z orožjem, se lahko urede samo z orožjem« ... Milan, 5. junija. AA. Turinska »Gazzetta del Popolo« piše o predstojećem milanskem sestanku odbora za ureditev italijansko-abesinskega spora in pravi med drugim, da zaradi metod, ki se jih poslužuje Abesinija, ta odbor ne bo nikoli dokončal svojega dela. Zaradi tega je bilo nesmiselno izročiti temu odboru tudi ureditev meje. Sedanjega stanja ne more urediti niti deset odborov, kaj šele eden, pravi list. Incidenti, ki so nastali z orožjem, se lahko urede samo z orožjem. Ijivi negativizem. Naj se ne čudi dr. Maček, če zato jugoslovanska javnost noče dopustiti, da bi zmagal ta negativizem, ker ne more dopustiti, da bi ta ogražal življenske interese našega naroda in države. Temu negativizmu mora jugoslovanska javnost napovedati borbo, ker bi se drugače izneverila sama sebi. Ključ do situacije je bil v znatni meri tudi v rokah dr. Mačka in mogel bi biti tudi čisto v njegovih rokah, če bi nastopil s konstruktivnim jugoslov. programom. S svojo čisto negativistično deklaracijo pa je ta ključ za dr. Mačka izgubljen. Samo krivda, dr. Mačka in njegove negativistične politike je, če bo jugoslovanski narod tudi brez njegovega sodelovanja uravnal svojo usodo. A narod živi in hoče živeti in zato ne more in noče zaradi pasivnosti politi-zastati v svojem razvoju. Nobenega novega incidenta ni bilo! Izmišljene vesti laških listov London, 5. junija AA. »Daily Telegraph« poroča iz Abdis-Abebe, da izjavljajo tamkajšnji uradni krogi, da jim ni nič znanega o kakšnem novem italijansko-abesinskem obmejnem sporu, o katerem so včeraj poročali iz Italije. — Današnji »Daily Telegraph« te svoje včerajšnje vesti še bolj potrjuje z izjavo abesinskega zunanjega ministrstva, ki pravi, da mu ni nič znanega o nekem novem italijansko-abesinskem obmejnem spopadu, kakor so to poročali iz Italije. Lavolova nota Nemčiji Pariz, 5. junija. AA. Poučeni krogi potrjujejo, da je Laval izročil nemškemu poslaniku noh* o vzhodnem paktu. Francoski odgovor je v zvezi z izjavo nemškega zunanjega ministra Neu-ratha napram angleškemu paslaniku v Berlinu, češ da je nemška vlada pripravljena skleniti vzhodni pokrajinski pakt na podlagi medsebojnega posveta, nenapadanja in nepodpiranja napadalca. Francoska nota pravi, da je Francija pripravljena nadaljevati z Nemčijo pogajanja na podlagi teh predlogov. Francoski odgovor Berlinu Pariz, 4. junija. Havas poroča: Današnji »Excelsior« javlja, da je francoski odgovor na nemško spomenico o francosko-sovjetskem paktu že seta vije n. V Berlin ga bodo poslali tekom današnjega ali jutrišnjega dne. List pristavlja, da je angleška vlada že sporočila javnosti, kako ?odi o tolmačenju locarnske pogodbe. Zaradi tega je sedaj, jasno, da bo angleški odgovor sestavljen v drugačnem tonu kakor francoski, da pa bo prišel do istih stvarnih sklepov kakor odgovor francoskega zunanjega ministrstva. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za četrtek: Od časa do časa oblačno, možnost neviht. Politični humoristi Pri »Slovencu« so postali humoristi. Radi citirajo »Jutro«, kadar piše o nas in našem iistu. »Jutro« jim je zato hvaležno in citira narobe »Slovenca« kadar govori o nas. Ranjki deželni poslanec Pakiž je to imenoval hojo »Okoli ž’vota v aržet«. Nas veseli, da »Slovenec« ni vedno čemeren in tako neznansko skrivnostno ginjen. Pravijo, da nekateri obsojenci dobe takozvani »Geigen humor«, ker se v .takšnem stanju lažje poslove od te solzne doline. Mislimo, da se »Slovenec« še ne misli tako hitro posloviti, ker more izvršiti še. nekaj pokore. Naj nam verjame, da sočustvujemo z njim. Gotovo je hudo, kadar je človek peklensko žejen, pa misli, da se ne sme dotakniti piva pred seboj na mizi, ker se je nekoč zarekel in se v šibkem trenutku proglasil — za abstinenta. .. Mi smo v skrbi za njegovo zdravje, ker se bojimo, da bo, ko ga mine trma, zopet preveč pil. To pa ni zdravo ne za telo, ne za dušo krščansko! Kaj prepoveduje nemška cenzura Visoko stališče gospodov pri »Jutru« ni trajalo dolgo in v polemiki z nami so se skromno zadovoljili samo s tem, da se po-služijo citatov iz »Slovenca«. Pikantno je pri tem, da citirajo najprej »Slovenčevo« napoved, da se bo »Glas naroda« unesel. Ali* je morda to tiha, a tem bolj vroča želja gospodov pri »Jutru«? Pa zanimivo je tudi to, da odgovarja »Jutro« s citiranjem »Slovenca«. Ali je morda v tej seveda neprostovoljni skladnosti obeh ljubljanskih jutranjikov tihi dogovor, da je narušen idilični mir v borbi med klerikalci in liberalci, če bi se namreč nehal monopol samo dveh vodilnih dnevnikov Dravske banovine. »Jutrov« kolosalni odgovor »Manchester Guardian« objavlja navodila, ki jih je pred kratkim dobil nemški tisk od Göbbelsa. Med drugim je po teh navodilih nemškim listom prepovedano: Vsako namigavanje na enakost ciljev Nemške sudetske stranke Henleina ter nemške narodno-socialistične stranke, ker bi taka namigavanja otežkočila položaj Henlei-nove stranke na češkoslovaškem. Obisk poljskih oficirjev v Berlinu je treba še nadalje prikrivati. Med Nemčijo in Romunijo je bil sklenjen sporazum o dobavi bencina. O tem se ne sme poročati, ker bi mednarodna javnost potem spoznala, da primanjkuje Nemčiji bencina. O južnotirol-skem vprašanju se tudi ne sme nič pisati (ker pač hoče zopet enkrat biti Hitler z Italijo na dobrem). Podvodni klub so ustanovili v Parizu Jean Painleve, sin nekdanjega francoskega ministrskega predsednika, je ustanovil v Parizu podvodni klub. Izpopolnil je neko iznajdbo, da morejo ljudje s tenko gumasto čelado, v katero se dovaja zrak, prebiti pod vodo ure dolgo. Pravila novega podvodnega kluba so že izdelana, še letos namerava klub prirediti pod vodo teniške tekme, dirke, nogometne tekme, pa tudi lov na razne vodne živali. Predvsem pa bodo vse dogodke pod vodo filmali. Na obali Bretanje bo ustanovil klub v ta na-‘men pravi podmorski studio. Kratke vesti iz tujine .. Budimpešta, 5. junija. W. Ker je češkoslova-.fflui poštna uprava, kakor poročajo madjarski .listi, sklenila, da ne bo več sprejemala pošiljk, .opremljenih z madjarskimi znamkami po 20 in f0 helerjev, ki nosijo napis »Pravica za Madjar-,sko!<, je zdaj madjarska poštna uprava razposlala vsem nmdjarskim poštnim uradom okrožnico, naj. ne sprejemajo več češkoslovaških po-,šjljk, opremljenih s češkoslovaškimi znamkami po 25 in 30 vinarjev. Madjarska prepotenca že res ne ve, kaj bi si zmislila v svojem besnem revizionističnem boju s sosedi ... Monakovo, 5. junija. W. Dr. Gross, šef urada za rasno politiko pri nacionalno-socialistični stranki Nemčije, je danes podal tu nekaj zanimivih izjav o rasni politiki tretjega Rajha. Znanost, tako je zatrjeval govornik, je že popolnoma edina v tem, da priznava Nemčiji, da je njena pot na tem polju povsem točna in pravilna, tako da v tem pogledu ni zares nobena kritika več na mestu. Rasna politika tretjega Rajha hoče rešiti nemški narod gotove smrti in mu odpreti nova pota, ki naj mu zagotove nesmrtnost, če se po človeško smemo tako izraziti. V ta namen je treba zastaviti vse sile v pobijanje treh velikih nevarnosti, ki groze pospešiti rasno in biološko dekadenco nemškega naroda. Te tri nevarnosti so: upadanje rojstev, naraščanje smrtnih primerov in nezdravo križanje ras. Zadnjič predsednik ■ : London, 5. junija. A A. Predsednik vlade Mac,-donald je danes po vsej priliki zadnjič predsedoval tedenski seji angleške vlade. Na dnevnem redu so bila vprašanja pomorskih pogajanj in Hitlerjevega odgovora na vprašanja, ki mu jih je bil stavil angleški poslanik v Berlinu v zvezi z njegovim znanim govorom. Vsi mandati poslancev Jevtiieve liste verificirani Slovenska Mačkova poslanca nista bila verificirana, ker Beograd, 5. junija b. Danes ob 9. uri je bila druga seja verifikacijskega odbora, ki ji je predsedoval bivši minister Dragiša Cvetkovič. Na seji se je danes razpravljalo o spornih mandatih Dravske in Primorske banovine. Za Dravsko banovino je bilo vloženih 6 pritožb za srez celjski Mačkov kandidat Vabič, za srez Ptuj Mačkov kandidat dr. Kukovec, za srez Kamnik Jevtičev kandidat Anton Cerar, za srez Maribor — levi breg Franjo Borič. Verifikacijski odbor je vse te pritožbe temeljito pregledal in proučil in jih končno vse zavrgel. Na ta način so bili verificirani vsi mandati poslancev iz Dravske banovine, ki so bili izvoljeni na listi predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča. Načeloma je verifikacijski odbor na današnji seji verificiral tudi vse one mandate poslancev, v državi, proti katerim ni bilo nikakih pritožb razen mandatov onih poslancev, proti katerim sicer ni bilo nikakih pritožb, ki pa niso izročili svojih polno-močj na prvi parlamentarni seji, kakor to določa skupščinski poslovnik. Na ta način nista verificirana mandata obeh slovenskih poslancev Rudolfa Pevca in dr. Doboviška, ki sta bila izvoljena na listi dr. Vladka Mačka, ker nista oddala svojih polnomočij Narodni skupščini. V splošnem je odobrenih okrog 370 mandatov iz cele države. Današnje seje verifikacijskega odbora se je od poslancev iz Dravske banovine udeležil Milan Mravlje, dr. Ivan Lovrenčič kot namestnik dr. Ivan Jančič. Prihodnja seja verifikacijskega odbora bo jutri ob 9. uri dopoldne. Ob koncu seje verifikacijskega odbora je predsednik odbora g. Dragiša Cvetkovič sprejel narodnega poslanca za srez Bihač Abdulaha Ibrahima Bašiča, ki je bil izvoljen na listi dr. Vladka Mačka. Ob tej priliki je poslanec Bašič izročil verifikacijskemu odboru svoje polnomočje. Tretja seja poslancev Je vtiče ve liste Beograd, 5. junija b. Danes popoldne ob 18. uri je bil tretji sestanek Kluba narodnih poslancev, izvoljenih na listi predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča. Seji je predsedoval g. Bogoljub Jevtič. Sestanek slovenskih poslancev Beograd, 5. junija b. Danes ob pol 20. uri je bil v klubskih prostorih Narodne skupščine sestanek Krožka poslancev iz Dravske banovine, ki so se ga udeležili poslanci polnoštevilno. Sestanku je predsedoval g. Ivan Mohorič. Na sestanku se je obravnavalo vprašanje organizacije in sistematičnega dela. Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo Beograd, 5. junija b. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič je imel pred nekaj časa v Splitu daljše razgovore s predstavniki trgovske in industrijske zbornice. V razgovorih o raznih gospodarskih vprašanjih so splitski gospodarstveniki opozorili g. ministra na potrebo čim hi- nista izročila polnomočja trejše sklenitve trgovinske pogodbe z Italijo in rešitve vprašanja nemških turistov. Minister Vrbanič je izjavil, da se bo vse ugodno rešilo in da bo v teku najkrajšega časa odpotovala naša delegacija v Rim, da začne z italijansko vlado oficijelne razgovore za sklenitev trgovinske pogodbe med nami in Italijo. Kar se tiče kliringa za nemške turiste, se je od naše strani storilo vse najpotrebnejše in pričakujemo ugodne rešitve. Verjetno je, da bo Nemčija sprejela predloge, ki jih je predložila naša država in ki popolnoma odgovarjajo interesom tako ene kakor druge države. -Ti predlogi so v skladu z važnimi sklepi za turistično konvencijo, ki je bila sprejeta lansko leto med Jugoslavijo in Nemčijo. Slovenski poslanci za naše vinogradništvo Beograd, 5. junija b. Danes dopoldne je obiskala številna deputacija slovenskih narodnih poslancev kot zastopnikov vinogradniških srezov ministra za kmetijstvo g. dr. Dragutina Jankoviča. Deputacija je razložila g. ministru potrebe slovenskega vinogradništva in mu objasnila večmilijonsko škodo, ki je nastala radi zadnjih mrazov na vinski trti ter ga naprosila, da bi otvoril polmilijonski kredit za nabavo modre galice odnosno da bi se nudila denarna pomoč oškodovancem. Minister dr. Dragutin Jankovič je izjavil, da ima rešitev že pripravljeno in da bo predlagal na prvem ministrskem svetu naknadno pomoč v iznosu dva in pol milijona dinarjev. Začasni statuti kluba Jevtičevih poslancev Beograd, 5. junija. Na nocojšnji seji narodnih poslancev, izvoljenih na državni listi predsednika vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča, so sprejeli začasne statute, po katerih se narodni poslanci, izvoljeni na državni listi g. Bogoljuba Jevtiča, organizirajo v jugoslovanski klub narodnih poslancev. »Kmetski list« o JNS V zadnjem »Kmetskem listu« čitamo pod na-riovom »Jug. nac. stranka< to notico: »Mnogo je slučajev, kjer so se te politične organizacije polastile male klike in jo izkoriščale v svoje namone. Tam, kjer so ljudje verovali v to stranko in hoteli pristopiti v njene vrste, jih je taka klika odklanjala, boječ se, da ne bodo mogli biti predsedniki in tajniki organizacije in da ne bodo mogli več komandirati in strahovati ljudi. V drugih slučajih niVo ljudje pristopali v to stranko baš zaradi takih klik, ki so se same postavile na čelo organizacij. V vseh teh slučajih je organizacija povsem odrekla. Tam pa, kjer so bile organizacije JNS urejene v skladu z razpoloženjem ljudstva in so bile izraz kmetske volje, tam so napravile marsikaj dobrega in koristnega.« Napredovanja, upokojitve in namestitve Beograd, 5. junija b. Napredovali so pi generalni direkciji drž. železnic v VI. skupino za višje kontrolorje Konrad Josip in Pretnar Blaž dosedaj v VII. skupini pri Direkciji drž. železnice v Ljubljani, za višje kontrolorje v VI. skupino Likar Stanislav in Andolšek Janez, v VII. položajno skupino za kontrolorje pri isti direkciji Bruno Borštnik. Pri pošti Ljubljana I je napredoval za kontrolorja VIII. skupine Bogoljub Sfiligoj. Upokojeni so: Pri generalni direkciji drž. železnice v Beogradu bivši kontrolor Zupančič Josip, pri Direkciji drž. železnic višji kontrolor Demšar Anton, pri pošti Ljubljana I višji kontrolor Dular Josip, pri pošti Tivat Krkoč Marija, pri pošti v Trbovljah kontrolor Leske Bogumir, pri pošti Ljubljana I inspektor Kobe Jakob, pri pošti Maribor II višji kontrolor Čuš Franc. Minister za socialno politiko je postavil za sekundarnega zdravnika pri splošni drž. bolnici v Ljubljani g. dr. Ivana Peršiča in dr. Boženo Zajc. —O— Romunski novinarji v Beogradu. V petek 7. t. m. prispe v Beograd 50 romunskih novinarjev in zastopnikov podeželskega časopisja. V naši državi ostanejo dva dni. Obiskali bodo grob Neznanega vojaka na Avali in Oplenac, kjer se bodo poklonili na grobu blagopokojne-: ga viteškega kralja Aleksandra i. Zedini-telja. V soboto 8. t. m. bodo romunski novinarji obiskali centralni preebiro, agencijo Avalo, Novinarsko združenje v Novinarskem domu in uredništvo »Pravde«, »Vremena« in »Politike«. Nato se bodo romimski gostje vpisali v dvorno knjigo. V nedeljo 9. junija obiščejo Avalo, kjer se bodo poklonili na grobu Neznanega junaka, nato pa odpotujejo v Topolo in na Oplenae. Popoldne se vrnejo v Beograd, nakar «e ob-9. zvečer vrnejo domov. Bolganki komentar o Mačkovi abstinenti Soifja, 5. junija. AA. Včerajšnji listi priobčujejo poročila o otvoritvi jugoslovanske narodne skupščine. Popoldanski »Mir« priobčuje članek bivšega bolgarskega pooblaščenega ministra v Pragi dr. Borisa Va-zova pod naslovom »Nova skupščina«. V članku pisec takole komentira odsotnost opozicije: Opozicija pod vodstvom dr. Mačka je vnaprej vedela, da bo spričo sedanjega volilnega' zakona njeno zastopstvo v skupščini omejeno, a vendar se je ta opozicija udeležila volitev. Ne moremo misliti, da bi bila upala, da bo dobila večino. Če je opozicija pristala na pravila igre, se spodobi, da to igro dokonča, tem bolj, ker pomeni Jevtičevo delovanje odločen korak k uvedbi rednih razmer v državi. Člankar pravi dalje: Gre za notranje politično življenje, o katerem se je le težko moči izraziti. Vendar pa dvomimo, da bi abstinenčna taktika mogla biti koristna, celo s stališča opozicije. Naj bo opozicija tudi maloštevilna, vendarle lahko ima blagodejen vpliv na državne posle, če sodeluje v parlamentu. Takrat je njena kritika odgovorna in težka. Zunaj parlamenta pa nima nikakega uspeha. Članek konča z be-sedaihi: Vsekakor se ravnanje opozicije ne zdi niti upravičeno, niti politično umestno. To ravnanje pomeni beg pred dolžnostjo. V nekai vrstah Argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas je konferiral s paragvajskim in bolivijskim zunanjim ministrom. Po konferenci so dali listom poročilo, da se razgovori ugodno razvijajo in da je pričakovati skorajšnje likvidacije za Gran-Chaco. Gospodarska pogajanja med Nemčijo, Belgijo in Luksemburgom, ki so se vodila osem dni, so v glavnem končana, šlo je za to, da se olajša promet blaga med temi tremi državami. Nemška delegacija se je vrnila v Pori in, da poroča s'voji vladi. Pogajanja se bodo nadaljevala po binkoštnih praznikih. Vse kaže, da je ameriška vlada sklenila izročiti arhivu vse uredbe, predpise in okrožnice, ki jih je bila izdala v teku svoje akcije za gospodarsko obnovo. Vse te uredbe, predpisi in okrožnice so se nanašale na 600 raznih gospodarskih področij. Od vse te ogromne organizacije in uprave za gospodarsko obnovo bosta po vsej priliki ostala samo dva oddelka s čisto internimi upravno statističnimi nalogami. . , . v , Špansko sodišče je obsodilo bivšega predsednika katalonske vlade Companysa in člane njegove vlade na 30 let ječe zaradi vojaške vstaje. Obsodbe še niso objavili, poučeni krogi pa so zvedeli, da je. sodišče sprejelo predloge državnega tožite!ja s 14 proti 7 glasovom. Mednarodna konferenca za delo je danes nadaljevala svoje razprave. Na današnji seji je bila izvoljena komisija za predloge, nakar je sledila volitev 10 drugih komisij. Nemško-angleška pomorska pogajanja bodo trajala dlje ‘kakor so prvotno mislili. Ni izključeno, da se pogajanja zavlečejo do binkoštnih praznikov. Predsednik vlade Macdo-nald je priredil kosilo v čast nemških deie: gatov. Kosilu so prisostvovali tudi ministri Baldwin, John Simon in Eden. Poveljnik češkoslovaškega letalstva general Fajfr, jri danes z oficirji, ki ga spremljajo, odpotoval z letalom v Kijev. Na letališču so se poslovili od češkoslovaških gostov poveljnik sovjetskega vojaškega letalstva general Alke-nis, mnogi oficirji in člani češkoslovaškega poslaništva v Moskvi. Francoski gostje v Ljubljani Geografsko društvo iz Saint-Omer (Francija) je v 'dneh 15. maja 1935 do 5. junija 1935 priredilo poučno potovanje po Jugoslaviji. Ekskurzije se je udeležilo kakih 30 dam in gospodov. Dne 1. t. m. so se ustavili tudi v Ljubljani. Ob tej priliki so zastopniki društva poselili predsednika mestne občine ljubljanske, gospoda dr. Ravniharja Vladimirja ter so v njegovi navzočnosti položili venec na grob neznanega francoskega vojaka na Napoleonovem trgu. Goste so v Ljubljani vodili člani Geografskega društva in člani Geografskega instituta na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani. Gostje so si ogledali muzej, narodno galerijo in druge zanimivosti našega mesta. Incident pri borskem rudniku Beograd, 5. junija. O incidentu pri borskem rudniku je izšlo s poklicane strani tole poročilo: Zaradi spora med upravo borskega rudnika in kmeti okoliških vasi, glede na izplačilo odškodnine kmetijam, je bilo delo v topilnici rudnika, nekaj časa ustavljeno. Medministrska komisija, sestavljena iz zastopnikov notranjega, gozdnega in kmetijskega ministra, je te dni natanko precenila storjeno škodo in odredila lestvico, po kateri se bodo vršila izplačila. Uprava rudnika je na podlagi odškodnine, določene po tej komisiji, začela izplačevati odškodnino in uvedla pred tremi dnevi spet delo. čeprav je zainteresiranim osebam borska občina izplačala za prejšnja leta in za vse tekoče leto vnaprej več ko 700.000 Din na račun odškodnine, ostala odškodnina, ki se na isti način izplačuje, je pa tudi že v teku, so se nezadovoljni kmetje, ki jim ni prav. da je rudnik začel delati še preden so vse zainteresirane osebe dobile odškodnine, in ki so jih nahujskali razni ekstremni elementi, ki jim ne gre v račun ureditev spora, zbrali 4. t. m. okoli 11. iz okoliških vasi, po številu okoli 300, in skušali vdreti v rudnik, da s silo ustavi jo delo. Krnele so ustavili orožniški organi. Opozorili so jih na nezakonitost takega ravnanja in na posledice ter jih pozvali, da se mirno razidejo. Toda oni se niso temu odzvali ter so navalili na orožnike, ki so branili vstop v rudnik, in začeli metati nanje polena, kamenje in druge predmete. Pri tem spopadu je prišlo do meteža, pri čemur so kmetje ustrelili 25 ; . ^ p nji »antidržavnost«. Ni bilo treba van-!h«arn-ingoslovenstva« ali >jugoslo- način doierefrav se i® mor<,a dala "a ta m niprolrlikom"0 f>r&dtt°3t ‘,md |K)liH"' zavesti se je ob ia-itl n,n a‘ V Poetičnega boja diskreditirala t m vodeča generacije slovenske Uboj pri trgatvi Maribor, 5. junija. Danes so se zagovarjali pred mariborskim malim kazenskim senatom trije obtoženci, ki so 16. septembra 1934. v Drago-viču v Prekmurju do smrti pobili s kolom posestnika Franca Slano. Obtoženi so bili: 55-letni posestnik Alojz Kralj, njegov zet 32-letni Janez Čuček in 18-letni sin Franc Kralj. Kritičnega dne je bila pri čučkovih trgatev, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Pri trgatvi so bili zaposleni vsi trije obtoženci in še nekateri sosedje. Proti večeru sta prišla tudi brata Andrej in Franc Slana, oba precej vinjena. Pričela sta trgače izzivati in je pokojni Slana Franc izrekel na račun neke čučkove sorodnice grdo žaljivko, kateri so se pa samo smejali. To pa je Slano razjezilo in pričel je klofutati obtoženca 18-letnega Franca Kralja, kateremu je pritekel na pomoč tudi obtoženi Janez Čuček. Ko je Slana videl, da je nevarnost, da bo tepen, je izvlekel iz žepa nož in z njim pričel mahati okoli sebe. To je dalo povod za splošen pretep, v katerega sta posegla tudi brat pokojnika Andrej Slana in Čučkov tast Alojz Kralj. Pokojnega Franca Slano so vrgli na tla, nakar ga je France Kralj udaril s kolom po glavi. Ko je pokojnikov brat Andrej videl, da je ostal sam, se je spustil v beg, vsi trije obtoženci so ga pa zasledovali. Mrtvec je izginil. O pretepu se je kmalu razvedelo po vasi in okolici in mnogi so slutili, da bodo težje posledice. To se je še bolj potrdilo, ko pokojnega Franca Slane zvečer ni bilo domov, pa tudi naslednje dni ni bilo o njem ne duha ne sluha, šele osem dni po pretepu se je razvozljala tajinstvenost Slani-nega izginotja. Neznosen smrad, ki se je širil iz koruzne njive ob cesti, je ljudi opozoril, da nekje v bližini trohni neko truplo. In res, ko so preiskali njivo, so v njej našli že v razpadajočem stanju ubitega Franca Slano. Za preiskavo, ki je bila pokrenjena teden dni pred najdbo, je nastopil nov moment. Zdravniški izvedenci so ugotovili, da je Slana umrl res na dan pretepa, to je 16. septembra. Vprašanje pa je bilo, kdo je Slano skril v koruzo, ali pa se je morda težko ranjen sam zavlekel na njivo in tam izdihnil. Zagonetnost se je še povečala, ko se je ugotovilo, da je bil mrtvi Slana oblečen v sviter, za katerega trde priče, da ga kritičnega popoldne ni imel oblečenega, po pretepu pa ga tudi ni mogel obleči, ker je njegov dom predaleč od kraja pretepa. Po prvi preiskavi so se vsi trije obtoženci zagovarjali, da so se branili samo pred napadi pokojnega Franca Slane, ki jim je grozi! z nožem. Razprava. . Senatu je predsedoval sodnik Lenart, dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilstva dr. Dev, zagovornik pa je bil dr. Rosina. Obtožence sta zagovarjala dr. Rosina in dr. Stanjko. Najprej so bili zaslišani vsi trije osumljenci, ki so izpovedali, da so se Za šolsko polikliniko v Trbovljah Trbovlje, 4. junija 1935. Danes popoldne je bila na občini anketa, ki jo je sklicalo županstvo v svrho razgovora o higienskih in zdravstvenih prilikah v Trbovljah. Ankete, kateri je predsedoval predsednik občine g. Klenovšek, so se udeležili direktor Higienskega zavoda v Ljubljani g. dr. Karel Petrič, občinski zdravnik g. dr. Jensterle in g. dr. Cizelj. Občino je poleg g. župana zastopalo tudi nekaj odbornikov; šole so bile zastopane po vseh upi’aviteljih, društvo »šola in dom« je poslalo zastopnika staršev g. Križnika, TPĐ pa g. Iva Pleskoviča. inteligftuce doživeto neuspeh; neuspeh, ki je toliko resnejši, kerne zadeva samo nas. Tudi tukaj Lo treba delo začeti znova na novi osnovi in z novimi močmi; mnogo po nepotrebnem zapravljenega zaupanja j« treba pridobiti nazaj in tudi tu !h> treba oprati roke od preteklosti. 1'hio pa je. kar je kakor prepad med bregovoma. Nova doba, ki smo v njej in ki v njo korakamo, je doba socialnega človeka. Druga kakor socialna politika danes ni več mogoča. Zamisel in delo politične organizacije, ki hoče danes voditi narod, torej biti njegov izraz, se mora naslanjati na množice; lahko je manj demokratična, toda osnove morajo biti širše, neskončno širše kot po mestih peščica »vodeče inteligence«, po deželi pa v vsaki fari veleposestnik ali učitelj ali vaški trgovec-gosiilničar. Lahko je bilo prej držati ob povoljni, politični konjunkturi narod v šahu na deželi s tipično politiko »posebne »obe«, v mestih pa s politiko najožje inteligenčne plasti politično verzirane gospode; lahko je bilo s primerno — gotovo mojstrsko res pretepali s pokojnim Slano, vendar pa ga niso poškodovali tako smrtnonevarno, kot jim to očita obtožnica. Izpovedali so še, da se je Slana takoj po pretepu dvignil s težavo in izginil neznanokam. Zasliševanje prič. Zaslišanih je bilo nad 20 prič, ki so že takoj spočetka se razdelile v dva tabora, eni za osumljence, drugi pa proti njim. V sodni dvorani je prišlo često do burnih prepirov med pričami, tako da je moral predsednik večkrat zagroziti z zaporo. Zasliševanje prič je vso kazensko zadevo obrnilo v povsem drugo smer. Verodostojne priče so namreč izpovedale, kako so videli pokojnega Slano, da se je po pretepu dvignil in izginil neznanokam. S tem dejstvom je ozko povezano poročilo zdravniških izvedencev, ki so izjavili, da Slana, če bi bil res smrtno poškodovan, ne bi bil več mogel bežati do koruze, kjer so ga po osmih dneh našli mrtvega. Po tej izjavi in tem dognanju je stopila v ospredje domneva, da je pokojni Slana še isti večer izkupil težko poškodbo še kje drugje. Slano je najbrže ubil neznan ubijalec. Merodajna je bila izjava neke priče, da je žmavčeva hčerka, pri kateri je baje pokojni večkrat vasoval, nekaj dni po pretepu pravila sosedom, da je bil pokojni Slana po pretepu še pri njej. Predsedujočemu sodniku pa je žmavčeva dejala, da je to sicer res rekla, da se je pa pri tem le šalila. Prav zaradi te izjave, se je pojavila nova kombinacija, da je namreč Slana tisto noč po pretepu bil najbrže pod oknom žmavčeve in da se je tam najbrže pojavil. Slanin tekmec v ljubezni. Nekatere priče imenujejo nekega Ludvika Farkaša, da sta se s pokojnim Slano spoprijela, pri čemur pa je potem Slana dobil smrtne poškodbe. Kakor omenjeno, pa so se tu izpovedbe prič tako križale, da se res ni dala ustvariti jasna slika o krivdi. Za mrtvega Slano so vedeli nekateri vaščani, da leži ubit v koruzi, nekateri so si med seboj zaupali, da leži nekje v koruzi z razbito glavo. Te govorice so se res potrdile, ko so na njivi žmavčevi med koruzo osem dni po uboju našli že razpadajoče Slanino truplo. Zdravniška komisija je zaradi tega imela težko stališče pri obdukciji in je zaradi zanimive domneve, da ni izključeno, da je bil Slana tudi zaboden, kar bi popolnoma ovrglo krivdo današnjih obtožencev. Razprava je zaradi silne zapletenosti in zaslišanja številnih prič trajala ves dan. Po govorih državnega tožilca g. Deva in zagovornikov dr. Rosine in dr. Stanjka, ki sta vehementno ovrgla in pobila vse dokaze obtožnice, je predsednik senata sodnik Lenart po kratkem posvetovanju razglasil • sodbo, s katero se vsi trije obtoženci oproščajo vsake krivde in kazni, ker se sodišče ni moglo prepričati o njihovi krivdi. Po otvoritvi sestanka je dobil besedo g. dr. Petrič, ki je ugotovil, da sicer Trbovlje razpolagajo že z nekaterimi zdravstvenimi ustanovami, tako s Protituberkuloznim dispanzerjem in s posvetovalnico za matere; manjka pa še ustanova, ki bi čuvala nad zdravjem šoloobvezne dece. Zato je potrebno, da se tudi v tej smeri nekaj ukrene. Trbovlje imajo okrog 3000 soloobisku-joče mladine; po zakonu pa zadostuje 400 učencev za ustanovitev šolske poliklinike. Ugotovilo se je, da bi takojšnja ustanovitev te prepotrebne ustanove ne bila mogoča radi pomanjkanja prostora, v katerem naj režijo, ki jo nikdo oe odreka — ddbiti na naših občnih zborih zaupnice in delegate. Toda to ni bila narodna politika in je morala od vsega začetka že imeti v sebi kal začasnosti. Osloniti se na deželi izključno ie na elemente, ki so po nujnosti svojega poklica in po svojem čuvstvu več ali manj tuji duhu in bistvu našega kmetskega podeželja, v mestih pa na še ožjo plast nekaj inteligentov določene starosti in majhnega dela trgovstva brez vsakega živega kontakta z mestnim tovarniškim delavcem, mladini intelektualcem in uslužbencem (kaj šele z mladino), je bilo mogoče pač v časih naših očetov. Danes čuti prav vsa nova generacija, da bo treba začeti znova, ker nas bodo sicer prepljuskali valovi nove dobe. Če se hoče voditi politika narodne večine brez strahovanja in doseči za to politiko zaupanje, potem je treba novih osnov. Kajti novo vino se ne vliva v stare mehove. Tudi pri nas »o stari bogovi na zatonu. Alfa. bi bila poliklinika nameščena. Udeleženci ankete so izrazili prepričanje, da je potrebna nova stavba, v kateri naj bi se združile vse zdravstvene ustanove. Saj Pro-tituberkulozni dispanzer nikakor ne spada v bolnico, kjer se sedaj nahaja in tudi posvetovalnica za matere ima tesne in neprimerne prostore. Z gradnjo »Zdravstvenega doma« b se vsem nedostatkom od-nega doma« bi se vsem nedostatkom od-pomoglo. Za gradnjo »Zdravstvenega do-gg. dr. Jensterle in Cizelj in zastopnik društva »šola in dom« g. Križnik. Nova stavba naj bi stala poleg občinskega kopališča. Tako bi se lahko opustila v »Zdravstvenem domu« inštalacija naprav za kopalnice. G. predsednk občine je omenil finančne te-žkoče, ki so združene s tem načrtom, zato bo potrebno, da se stvar dobro premisli, da se poišče pota za uresničenje te ideje. G. direktor dr. Petrič je obljubil, da bo Higienski zavod sestavil primerno skico in proračun za »Zdravstveni dom«, nakar bo sklicana ponovna anketa, na katero pridejo vsi zastopniki s pooblastili, da se bo končno sklepalo o izvedbi lepe zamisli. Tako je bilo sproženo v Trbovljah važno hiegiensko-zdravstveno vprašanje, želimo le, da bi se stvar ugodno razvijala. Sicer smo lahko prepričani, da bo mnogo pomislekov, posebno ker preživljamo težke čase. Ali baš ti težki časi nas morajo siliti, da čimprej izpopolnimo zdravstveno organizacijo, ker je zdravstvena zaščita doraščajočih rodov krvavo potrebna v sedanji dobi bede in pomanjkanja. Nezgode Delavcu Franu Stoletu iz Šmarate pri Starem trgu je pri drobljenju kamenja na cesti drobec grušča poškodovat desno oko. Poškodba ni nevarna. Stole se nahaja v tukajšnji bolnišnici, * Terezka Grošelj, 6-Ietna hči posestnika iz Doba pri Ljubljani je med spanjem padla s postelje tako nesrečno, da si je zlomila levo ključnico. Zdravi se v Ljubljanski bolnišnici. Opekla se je. 14-letna šolska učenka Marjeta Seisser h Cebelnika pri Poljšniku se sukala 1. junija okrog štedilnika. Pri tem je bita tako neprevidna, da se ji je vžgala obleka. Deklica je dobila težke in nevarne opekline po vsej levi strani života. I*ri košnji se je ponesrečil. Sosedov fant jo s koso vrezal v levo nogo 5-letno hčerko Milko Zalarjevo. Tudi ta poškodba je bila tako resnega značaja, da so morali otroka prepeljati v bolnišnico. f£an_Oiefu#nrl V Gradcu je 4. t. m. preminul ugledni trgovec in podjetnik g. Fran Oset. Do" nedavnega je bil čil in zdrav, pred kratkim pa se mu "je pojavil na t< esu tvor in srečno prestal operacijo v sanatoriju l’oienkretizschwester* v Gradcu. Pred dvema dnevoma pa se mu je stanje poslabšalo in v torek zvečer ob 17.50 je na veke zatisnil oči. Lani v decembru je obhaja! g. Oset 65 letnico in 35 letnico, odkar se je na Vranskem trgovsko osamosvojit. S svojo podjetnostjo in trgovsko spretnostjo je trgovino, ki jo je bil prevzel od strica, razširil v veletrgovino. Zlasti je izvažal hmelj v razne države po Evropi. V družbi z zetom g. Zupanom je pred časom v Ljubljani v palači »Viktoriji, odprl bufet »Daj-dam«, ki vži-va najboljši sloves. Kakor je bil v podjetju vedno marljiv in vesten, tako se je tudi v narodnem oziru vedno zavedal svojih dolžnosti. Naša narodna društva so z njim izgubila vnetega podpornika. Rlag in časten spomin vrlemu pokojniku, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! Posebna izletniška (popularna) vlaka. Za bi nkoštne praznike bosta na progi Zagreb Sušak in Zagreb—Split ter obratno vozita posebna izletniška vlaka po naslednjem voz-nem redu: Vlak Zagreb—Sušak in obratno: Odhod iz Zagreba gl. kol. dne 9. t. m. ob 0.12, odhod iz Karlovca ob 1.Ž0, prihod na Sušak ob 5.45. Povratek: Odhod s Sušaka 10. t. m. ob 20.40, prihod v Karlovac H. t. m. ob 1.06, prihod v Zagreb gl. kol. ob 2.05. Znižana vozna cena za ta vlak za tja in nazaj znaša: Za relacijo Zagreb gl. kol,—Sušak H. razred 69 Din, III. razred 46 Din. Za relacijo Karlovac—Sušak II. razred 54 Din, III. razred 36 Din. — Vlak: Zagreb—Split in obratno: Odhod iz Zagreba gl. kol 8. t. m. ob 21.10, odhod iz Karlovca ob 22.11, prihod v Split 9. t. m. ob 7.36. Povratek: Odhod iz Splita 10. t. m. ob 19.21, prihod v Karlovac 11. t. m. ob 4.49, prihod v Zagreb gl. kol. 11. t. m. ob 5.46. Znižana vozna cena za ta vlak za tja in nazaj znaša: Za relacijo Zagreb gl. kol,—Split: II. razred 129 Din, III. razred 86 Din; za relacijo Karlovac—Split II. razred 114 Din, III. razred 76 Din. — Potniki z vseh postaj ljubljanske direkcije, ki želijo potovati s tema vlakoma, si kupijo na svoji vstopni postaji žel. legitimacijo K-13 in celo vozno karto do Zagreba ali Karlovca, la karta jim velja za brezplačen povratek od Zagreba ali Karlovca do prvotne vstopne postaje. Ta popust velja samo na dan odhoda in en dan pred odhodom posebnega vlaka ter na dan povratka in en dan po povratku posebnega vlaka. Na Sušaku ali v Splitu morajo ti potniki dati žigosati žel. legitimacijo. Podrobnejše informacije morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah na vseh žel. postajah. Dnevni dogodki X Novi sreski šolski pregledniki. Ker še niso imenovani novi sreski šolski nadzorniki v nekaterih srezih Dravske banovine, je ministrstvo prosvete za 2. polletje imenovalo sledeče šolnike kot sreske šol. preglednike: za srez Maribor des. breg Ernest Vrane, učitelj v Studencih pri Mariboru; za srez Kranj uprav. Lapajne Josip iz Cerkelj; za srez Ljubljana okolica vzhodni del Cepuder Leon, zahodni del Mihler Ivan, za srez Logatec Štravs Karel, vršilci dolžnosti šol. nadzornikov. Štedljivost za zimo....................LUTZ X Uprava policije razpisuje dobavo opreme za policijske zapore in policijsko stražnico v št. Peterski vojašnici. V poštev prihaja pohištvo, postelje (železne), odeje in posteljno perilo. Ponudbe je oddati pri upravi policije — poveljniku polic, straže, kjer se tudi dobe potrebne informacije. X Na binkoštno soboto, t. j. dne 8. t. m. denarni zavodi v Dravski banovini ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov. X Odbor za razstavo »Spomini na našega kralja Aleksandra L«, ki ga tvorijo društva: Kolo jugoslovanskih sester, Kneginja Zorka in Klub Primork, je izročil potom svoje načelnice gospe Fernande Majaronove in blagajničarke gospe Ružice Dji-novski čisti dobiček razstave v znesku Din 16.500'— Odboru za postavitev spomi- Gotovo ne boste pozabili poravnati naročnino! nika Viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. Odboru bodi izrečena za njegovo plemenito in rodoljubno darilo iskrena zahvala. želeti bi bilo, da bi njegovemu vzgledu sledila tudi druga društva in se pri svojih prireditvah spomnila istega namena. X OBIŠČITE RAZSTAVO LEICA-slik v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti, ki je odprta do četrtka 6. junija dnevno v času od 9. do 20. ure. X Sosed zabodel soseda z vilami v prsa. V vasi Bunjaka pri Dolnji Zelini v Hrv. Zagorju se je dogodil vsega obžalovanja vreden. dogodek. V nedeljo so se zbrali kmetje v vaški gostilni, med njimi sta bila tudi kmeta Viceza in Petek. Iz neznanega vzroka je nastal med njima prepir in pretep, nakar je močno vinjeni Petek pograbil vile in zabodel svojega soseda v prsa. Ko je že težko ranjeni Viceza ležal ves v krvi na tleh, da je hotel razjarjeni Petek ponovno zabosti z vilami, kar pa so preprečili navzoči kmetje. Viceza je zadobil težke notranje poškodbe in so ga morali prepeljati na kliniko v Zagreb. Epilog te kmetske drame se bo zaključil pred sodiščem. Jvan Ž>ez?df. ’ i'" ■ Krajevni odbor JS v Mengšu je v nedeljo razvil prvi prapor v Sloveniji Med tem, ko je imela Dolenjska svojo veliko slavnost podmladkov JS v Novem mertu, je bila pa v Mengšu razvita prva zastava krajevnega odbora JS. Ljubljanski oblastni odbor je k svečanosti poslal odbornika g .dr. _Hlavaiyja in g. Josipa Pogačnika. Na telovadišču ponosnega sokolskega doma je bil postavljen ve» s trobojkami in venci okrašen oder. Izvrstno je igrala mengška godba pod vodstvom kapelnika g. Liparja. Ko omenjamo godbo, moramo tudi povedati, da je to glasbeno društvo staro že nad 50 let. Občino je zastopal poslevodeči podžupan g. Gregorc, a iz Kamnika je prišel predsednik tamošnjega krajevnega odbora g. dr. Trampuž s sreskim šolskim nadzornikom g. Ariglerjem in sreskim ekonomom g. Hladnikom ter večimi drugimi uglednimi meščani. Prekrasna je bila velika skupina narodnih noš, zlasti je pa vsakega razveselilo, da je bil predsednik mengeške JS g. Zalokar v narodni noši, kakor tudi kumica ga. Ivana Kančeva, prav posebno pozornost »o pa vzbujale uniforme mengeških članov, zlasti pa uniforma tajnice gdč. spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra L, ki je ustvaril pomorsko silo Jugoslavije in bi! pokrovitelj JS, nadalje se je govornik spominjal mladega kralja Petra II. Predsednik ljubljanskega krajevnega odbora g. Josip Pogačnik je imel navdušujoč slavnostni govor o pomenu morja in Jadranske Straže, končno je pa razvil prekrasni prapor z vzklikom »Čuvajmo naše morje!«‘ Kumica ga. Kančeva je pripela na prapor svilen moder trak z besedami »Za pomorsko silo Jugoslavije!«, končno je pa zaobljubil zvestobo zastavonoša g. Gregor Stanko ter med sviranjem državne himne visoko dvignil prapor. Zastopnik oblastnega odbora g. dr. Hlavaty je čestital društvu, za njim jo pa govoril še pokrovitelj, sreski načelnik g. Kosi ter zaklical pokrovitelju JS Nj. Vel. kralju Petru II. »Živio!« Sreski šolski nadzornik g-Arigler je pozival šolsko mladino v krog JS, končno je pa učitelj g. Mrak prečitel udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru Tl. Pnodsednik mengeškega krajevnega odbora JS g. Zalokar se je zahvalil pokrovitelju g. Kosiju in kumici g. Kančevi ter predsedniku občine in poudarjal, Mengeški Jadranaši s svojimi gosti in novim praporom. Od leve proti desni: zastopnik občine g. Greg-orc, tajnica gdč. Inka Jenčičeva, pokrovitelj sreski načelnik g. Anton Kosi, predsednik ljubljanskega krajevnega odbora JS g. Josip Pogačnik, kumica ga. Ivana Kančeva. zastavonoša g. Gregor Stanko, predsednik mengeškega krajevnega odbora g. Zalokar. Jenčičeve. Pokrovitelj proslave je bil kamniški sreski poglavar g. Kosi, ki mu je mali Miloš Kosec s kratkim pozdravom izročil kito cvetja, a kumico go. Kančcvo je pozdravila mala punčka v narodni noši in ji poklonila velik šopek nageljnov. Tudi domžalski krajevni odbor JS je poslal svojo zastopnico gdč. Uše-ničnikovo, a zastopani so bili tudi drugi kraji mengeške okolice. Učitelj g. Mrak je v svojem govoru na kratko opisal zgodovino krajevnega odbora JS in se da je JS nepolitična organizacija, ki naj se je oklene vse prebivalstvo. Razvil se je slikovit sprevod, ki je obšel vso vas in ga je prebivalstvo pozdravljalo z vzkliki. Po sprevodu se je na telovadišču razvila prava ljudska veselica, kjer »o se gostje spoznali z zavednimi meščani. Ko so se Ljubljančani zvečer odpeljali, so odnesli seboj prepričanje, da bo tudi mengeška šola v kratkem imela podmladek JS in da je mengeška JS močna organizacija, ki bo v vsej okolici vzbudila zavest za naše morje. gofpud is ena perftrishena bradiza, ki mu Razhizh pravio, anim shlahtnim go-fpem inu frailizam, u ane lohke, mesla-nafte oblazhila oblezhenih, perpouduie, de je na krof ni bilo is berdam inu vratilo, pa podnoshniki inu kuje, rozhiza, shrikpzi f kolzi, rafpenjazh, palize pre-biravke, pritkavazha, grablize inu votek, pa tudi nizhavnica she inu fe tem shlahtnim gofpem ufe te ftvari taku zhudnu vidio, ko te nafhe domazhe be-fede poflushaio. Sdi fe mi de te shlahtne gofpe te nashe rashoune na posnaio inu de im tudi od tih nashih gorkih voune-nih hlazh, kopiz inu natikazh veliku snanu ni. Innu kaku te lepe shene te nashe shtikane koshuhe gledalo, pa te pletene jope, fkno is nadoushnu bele, meshane inu zharne voune, takiro nashe predize na kolouratih predelo. Kaku vefele me obshinlu je, ko tam omikano vouno na preflizi, pa koselzhke, fnovalo inu vitlen vidil fim. Prashou fim tiga vikshiga inu slo shlatniga gofpuda gor-drshaviza Razhizha, od kud on tifte prezhudnu lepe perproge ima, ki pri naf u Gorianzih u navadi nifo inu mi on pravi, da tim perprogam persianari pravio inu de ih negave sholarke inu te shlahtne gofpe is te negave shole na novimu plazu is naše domazhe voune voslaio. Kaku je srze moie ob tih ne-gavih befedah is ena velika frezha na-pouhnenu bilu. Ta nasha lepa, dobra, ftara inu noter-pernofliva domazha vounena obert, u takeri tulku tihe frezhe inu miru tih flovenfkih domov pozhiva, nej she smi-rei povikshuie fe. Tam na ani misi tudi an latizhik n; legizi gori lepu pozhiva inu is nega fin. na konzu is anim glashzhikam tiga bol-shiga fa tu muzh optalan biu inu je ana dekilza is pergazha mi f Bogam rekla. Za resnico! Odgovor br. Macanovića br. Trčku Od br. Hrvoja Macanovića smo prejeli dopis, ki ga objavljamo; ne da bi s tem v tem vprašanju zavzemali kakšno princi-pielno stališče. »Stanko Trček, eden glavnih članov zadnjega tehničnega odbora našega sokolskega saveza in urednik »Sokola« se je dotaknil v >.Jutru« dne 18. maja t. 1. mojega članka »Svetovni in olimpijski prvaki pred olimpijado 1936 z odgovorom, s katerim je želel dokazati resnico, ali točneje dokazati neresnico mojega članka. Zelo mi je žal, da sem tako razžalil br. Trčka ter njegove somišljenike in sodelavce ter povzročil, da tako razburljivo in z žolčem razpravlja o vprašanju velike važnosti in splošnega zanimanja. Bojim se, da je moj dragi br. Trček v svojem stremljenju za resnico dokaj preveč subjektivno in osebno pojmoval mnoge stvari, da bi bile iste povsem objektivne in resnične. V vsem članku »Za resnico!« v »Jutru« od 18. p. m. se opaža toliko razburjenja, da je jasno, da je bil članek napisan v afektu in zaradi tega ni dovolj objektiven in pravičen. Potrebno je, da še enkrat spregovorim, da čujejo nepoučeni čitatelji točnejšo resnico. V svojem članku sem hotel z ozirom na III. olimpijski dan in povodom številnih mednarodnih telovadnih gostovanj v Evropi opozoriti našo sokolsko javnost, pa tudi ostale (zlasti telovadce in vodnike) na bližnje olimpijske tekme 1936 v Berlinu, pri katerih bodo nastopili naši tekmovalci po štiri- odnosno petletni odsotnosti, a pri olimpijskih tekmah, po presledku 8 let. Nisem osamljen v svojem naziranju, da tako dolga abstinenca od mednarodnih tekem he more koristiti napredku, ter je treba popraviti kar se je zamudilo. Opozoril sem zato na dosedanje lepe in pomembne uspehe naših mednarodnih borcev. Navedel sem vse dosedanje zmage. Ugotovi! sem, da so bili vsi ti uspehi plod daleko-vidnega, premišljenega in dosledno izvajanega načrta br. dr. Viktorja Murnika, našega priljubljenega in spoštovanega vodnika. Resnica je, kakor sem rekel, da so dosedanji načelniki Saveza opustili, da z enakim zanimanjem in uspehom nadaljujejo delo in navedel sem vse opuščene prilike. Toda vse to le z namenom, da se zamujeno po možnosti pravočasno popravi, dokler ni prepozno. Mnenja sem, da so naslednki br. dr. Murnika uničili marsikaj, kar so dr. Murnik, njegovi učenci in sodelavci ustvarili pri nas na tem področju. Kar pravi br. Trček v svojem članku »Za resnico!« bi se moglo s par besedami povedati takole: »Naivno je misliti, da je mogla ena oseba — dr. Murnik — ustvariti vse prejšnje uspehe naših telovadcev. Naši telovadci so sedaj boljši kakor oni pred vojno, tem iz Dravske banovine so se pridružili sedaj še iz drugih krajev. Mnogo pretiravajo tisti (Macanovič), ki dajejo mednarodnim tekmam toliko važnost v Sokolstvu, ker njemu ni prva naloga vrhunska telovadba. V Parizu naši najboljši niso doživeli neuspeha, saj so neuspehe doživeli tudi borci drugih narodov. Našim so mnogo odvzeli sodniki. V Los Angeles nismo šli, ker je razum (načelstvo) zmagal nad željami (telovadci?). Potrebno je bilo Din 600.000'— in ovirale so tekme v Pragi za slovansko pr-■ enstvo. Naši mednarodniki so »stavkali« radi tega. V Budimpešto nismo šli, ker ni-s- o hoteli Madjarom poveličati njih slavja. Sokolska stvar se ne more ločiti od narodne fUi-ugačne nazore prepuščamo Macanoviču m somišljenikom!). Namesto v Budimpešto s o poslali naše tekmovalce v bratsko če-hvMovaško, kjer so se pomerili z najboljši' ’i.« ',rse drugo kar br. Trček meni osebno neupravičeno podtika ne spada sem in bomo razpravljali o tem ob drugi ugodnejši priliki, ako želite — na bolj bratski način! Od svoje prve pa do zadnje trditve se br. Trček ne dotakne bistva mojega članka v »Novostih« in sicer olimpijskih iger 1936, za katere se moramo kar najhitreje pripraviti, da s pripravami dosežemo ostale tekmovalce, pa če hočete tudi naše sosede, na katere sem hotel posebno opozoriti s tem, da sem v članku objavil tudi sliko njihovega prvaka, olimpijskega zmagovalca. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da se br. Trček z bistvom mojega članka strinja. Vendar ostane nepobitno dejstvo, da naši mednarodni tekmovalci niso od leta 1931 nikjer nastopili na mednarodnih tekmah, da je bil nastop na slovanskem prvenstvu v Pragi okrnjen in, da so naši tekmovalci izgubili zvezo z ostalimi vrhunškimi tekmovalci. Pa niti lansko leto se naši tekmovalci niso pomerili z najboljšimi čehoslovaškimi v tekmi, temveč so samo z javnim nastopom pokazali stopnjo svoje izvežbanosti. Treba je bilo dokazati, da ni resnica kar so Madjari s svojo veščo podtalno propagando raznesli med ' telovadne kroge ob priliki svetovnega prvenstva v Budimpešti: Jugoslovani niso prišli radi tega, ker so njihovi telovadci izredno slabi. Bratje Če-hoslovaki so fino in spretno sredi Budimpešte pokazali, kako morejo Sokoli dati lekcijo domišljavim Madjarom. Borili so se proti madjarskim lažem v Budimpešti, zlasti na kongresu Mednarodne telovadne zveze, z neudeležbo na njihovih prireditvah, a največ s svojimi zmagami na tekmah, ki so zadele prireditelje bolj od vseh ostalih njihovih neuspehov. Bratje Cehoslovaki so tedaj izbrali aktiven način borbe, mi pa smo ostali v celi stvari pasivni in nismo v MTZ zbranim na zmagovit način povedali onega, kar sedaj br. Trček meni tolmači. Takrat je bito potrebno, da smo bili v Budimpešti (razen mene sta bila še br. Gregorka in poročevalec »Slovenca« g. Ivo Kermavner), da se točno ugotovi elekt našega nesodelovanja na tekmi za svetovno prvenstvo. Sam nisem bil za sodelovanje na teh prireditvah v Budimpešti, bil pa sem za to, da pošljemo naše najboljše, da gledajo kot običajni gledalci s plačano vstopnico, velik, nepričakovano velik napredek drugih telovadcev. To priliko smo zamudili. Naši najboljši tekmovalci so sedaj morda boljši od onih najboljših takoj po svetovni vojni. Dočim je v Ljubljani leta 1922. tekmovalo 5 narodov, jih je lani tekmovalo 13. Splošna vrednost obeh tekem in napredka je zelo točno izražena z razmerjem 5:13! V tej tekmi stalnega napredovanja, se bojim, da smo zaostali in za koliko, bomo zvedeli na veliki in važni tekmi na olimpijskem stadionu v Berlinu avgusta 1936. ivtednarodne tekme niso najvažnejše" v Sokolstvu, kakor ni vrhunska telovadba najvažnejša v našem delovanju. Nesporno pa je, da so tekme v pravih rokah zelo koristne, saj so naši uspehi na mednarodnih in olimpijskih tekmah odlično sredstvo za propagando, navduševanje, poglabljanje in širjenje sokolske telovadbe. To kar se ni dalo doseči s stoterimi govori in okrožnicami, se je doseglo z enim samim uspehom v inozemstvu na važni in težki mednarodni tekmi. V tem ima br. Trček svoje trdno prepričanje, ki je — verjetno — mnogo krivo, da smo na tem področju našega delovanja toliko popustili. Neudeležba na tekmah je izzvala tudi razna trenja, čemur so tudi te vrstice nekak dokaz. Pariz 1931 in Los Angeles 1932 bi bila potrebna obširnejšega razpravljanja v sokolskem tisku. V času, ko so bila ta vprašanja najaktualnejša, so merodajni faktorji, baš tisti, ki jih brani brat Trček, s svojim vplivom poskrbeli, da se druga plat ne pojavi v sokolskem tisku. Napadeni, ukorjeni in užaljeni bratje niso nikjer v časopisju dobili prostora, da se branijo in povedo svoje. Ta okolnost, kakor tudi trmoglavo nepriznanje opravičil tistim tekmovalcem, ki niso prišli na izbirne tekme za slovansko prvenstvo 1932, je stanje še poslabšalo. Za Pariz 1.931 je eno gotovo: ni važno, če je vodstvo zadovoljno samo s seboj. Na mednarodnih tekmah je važno, da so tekmovalci zadovoljni z vodstvom in oni so glavni. V Parizu tega ni bilo! In največ zato, ker jih vodstvo ni zaščitilo pred mahinacijami sodnikov drugih narodov in prirediteljev. Tudi na tem področju se je treba boriti! Za Los Angeles ni bilo potrebno 600.000 dinarjev, marveč samo 250.000 dinarjev za 6 ljudi. Pogosto so preveliki računi onemogočili mnoge koristne inicijative. Toda Los Angeles ni bila stvar pomanjkanja denarnih sredstev, saj so na primer na stroške ministrstva za telesno vzgojo potovali tisti, ki niso bili prav nič potrebni, toda šli so, ker so se za stvar pobrigali, še danes nismo čitali ali slišali obrambe zainteresiranih tekmovalcev. Treba je sedaj, da se odpro stolpci listov, ki so takrat služili samo eni strani. Toda največjo krivico je napravil br. Trček v svojem iskanju resnice, ko se je drznil zmanjšati zasluge brata dr. Viktorja Murnika za dosedanje in vse nadaljnje uspehe naših tekmovalcev, starih in novih na mednarodnih tekmah. Sigurno je, da ni točno tehtal svojih besedi. Zakaj je dr. Murnik kriv za neuspehe od leta 1931 naprej? Morda zato, ker se ti neuspehi ne morejo primerjati z uspehi v letih 1922 do 1930! Sreča, da br. Trček s tem ni nikomur škodoval, a najmanj baš dr. Murniku. Da bi pa imela cela stvar pozitivno obeležje, očitam konkretno naslednikom načelnika br. dr. Murnika, da so se izogibali mednarodnih tekem in tekmovalcev. Morali bi z energično inicijativo omogočiti našim tekmovalcem udeležbo na olimpijadi v Los Angelesu 1932, da pokažejo vrednost našega Sokolstva pred pol milijona naših izseljencev, željnih naših uspehov in da izvedejo toliko važno in vendar lahko izvedljivo turnejo po najmočnejših jugoslovanskih kolonijah Sev. Amerike. S tem bi se mogel povezati tudi nastop na zletu v Pragi 1932, kar je bilo tudi mogoče. Poslati je bilo potreba naše najboljše tekmovalce na tekme in gostovanja v Švico, Francijo in vsekakor v Budimpešto, da vsaj kot gledalci prisostvujejo tej tekmi. Ravno-tako je bilo potrebno takoj po tekmi v Budimpešti povabiti k nam najboljše telovadce — Švicarje in prirediti z njimi veliko turnejo v Beograd, Zagreb in Ljubljano, da vsi naši najboljši telovadci kaj novega vidijo in primerjajo svojo vrednost z njimi. Dalje je bilo potreba podpirati inicijativo, da se prirejajo redne medmestne tekme Ljubljana—Zagreb—Beograd, razširjene na pogostejše srečanje, gostovanja in tekme najboljših telovadcev. Da bi vse to bilo, bi povsem drugače pričakovali prihodnje tekme in ne bi preizkušali potrpežljivosti naših čitateljev s temi razpravami.« Okrožni zlet na Pragerskem Kljub nezanesljivem vremenu je bila v nedeljo 2. t. m. veličastna sokolska manifestacija na Pragerskem ob izredno lepi udeležbi Sokolstva in občinstva. Uspeh zleta je bi! v vsakem oziru na višku, organizacija vzorna, nastop odličen. Že zjutraj so prispele na Pragersko sokolske čete ter odšle takoj na krasno urejeno letno telovadišče, kjer so bile skušnje za popoldanski nastop .Popoldne ob pol tt. je bil zbor vseh oddelkov na telovadišču, odkoder je krenil s sokolsko godbo iz Središča impozanten sprevod, kakršnega Pragersko še ni videlo. Za praporoma iz Maribora in Sl. .Bistrice se je uvrstilo okrožno načelništvo, tehnični odbor in staroste društev ter čet, nato pa dolga vrsta sokolske mladine in članstva v slavnostnih krojili. Mladina je navdušeno pela naše sokolske iu slovanske koračnice, kar ]e sprevod močno poživilo. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo sokolske vrste in jih obsulo s cvetjem. Po sprevodu se je pričela na letnem telovadišču javna telovadba, ki sta jo prav spretno vodila okrožni načelnik br. Ledinek iu načelnica sestra Deklevov», s pomočjo okrožnega tehničnega odbora. Prva je nastopila moška in ženska deca s prostimi vajami, prav dobro, ter je bila deležna viharnega priznanja tisočglave množice. Vzoren je bil nastop članic (64) s prostimi vajami. 108 naraščajnikov je opravilo proste vaje zelo dobro, nakar je sledila orodna telovadba, pri kateri je nastopilo 9 vrst članov in naraščajnikov. Orodna telovadba je pokazala lepe sadove sokolskega prizadevanja in ponovno dokazala temelje sokolske vzgoje in discipline. Nato je nastopilo 88 naraščajnic s prostimi vajami zadovoljivo. Naravnost vzoren pa je bil nastop članov (104) s prostimi vajami, ki so jih bratje izvedli v tepeni kritju in skladnosti. Občinstvo je vzhičeno ploskalo nastopajočim, saj so tudi to v polni meri zaslužili. Javni telovadbi so prisostvovali tudi podstarosta MSŽ br. Kranjc, podnačelnik br. Hočevar iu tajnik br. Dojčinovič. Po nastopu je bila na občinskem dvorišču prijetna zabava, kjer je prav pridno igrala sre-diška sokolska godba. Okrožni zlet je uspel v vsakem oziru in moremo pragerskemu Sokolu le iskreno čestitati. Zdravo! —at. * — Sokol I„ Ljubljana-Tabor poziva svoje članstvo, telovadce in netelovadce, ki se nameravajo udeležiti zleta »Junakov« v Sofiji v dneh 10.—14. julija, da se priglase najdalje do 14. junija t. 1. v društveni pisarni, kjer morajo tudi položiti svoto, ki jo nameravajo ponesti s seboj v Bolgarijo za stroške bivanja v Sofiji. Po tem terminu se prijav ne bo več sprejemalo. Zdravo! Uprava. —: Sokol Medvode ima svoj telovadni nastop đne^ 23. t. m. na letnem telovadišču. Ker sloji društvo pred gradbo doma, vabimo okoliška društva, da nas podprejo. Pohitite k nam! Sport Proslava ISletnice ASK Primorja Internacionalni lahkoatletski miting in pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. mednarodni lahkoatletski dvoboj Bukarešta : ASK Primorje. Binkošti. 8. do 10. junija. Športni pokret v Ljubljani doživlja letos pomemben jubilej. Akademski Športni Klub Primorje, eden vodilnih klubov ne samo v Ljubljani in naši banovini, temveč v naši državi, proslavlja letos 15-letnico svojega obstoja in bogatega udejstvovanja na polju nacionalne propagande telesno-vzgojne ideje med jugoslovansko mladino. Kako važno in koristno je bilo delovanje jubilanta, potrjuje naklonjenost našega vzvišenega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra II., ki je blagovolil prevzeti visoko pokroviteljstvo nad internacionalnim lahkoatletskim dvobojem med reprezentanco Bukarešta, romunske prestolnice, in ekipo slavljenca o priliki jubilejnega mednarodnega mitinga. ASK Primorje se temeljito in resno pripravlja, da ob priliki proslave dokumentira svoj ogromen napredek v borbi z odličnimi inozemskimi gosti in da se istočasno v gostoljubnosti revanšira prijateljskim romunskim sportašem, katerim dolguje revanšo. Romunska reprezentanca, ki nastopi pod imenom repr. Bukarešte, bo poslala 28 atletov. Med temi so znani metalec Havaletz, tekači Manea (na 1500 m), Kovači (na 100 in 200 m), Jondache (na 400 m) itd. Najavljenih je že tudi 8 reprezentantov iz Prage, med njimi svetovni rekorder Douda. Nadalje nastopijo še Beograjčani, Zagrebčani, Mariborčani in ljubljanska Ilirija. Jubilejne svečanosti obetajo potemtakem postati v kvalitativnem in kvantitativnem oziru naj večje doslej v naši državi. ASK Primorje kot večkratni državni prvak v cross-countryju za poedince in moštva, v državnem prvenstvu za poedince in moštva (letos si je definitivno osvojil pokal »Novosti«) in kot klub, ki je v reprezentativnih državnih nastopih od leta do leta žel vedno večje uspehe, je v prvi vrsti poklican, da na jubilejnem mitingu zastopa barve in ugled jugoslovenske lahke atletike. Uverjeni smo, da se bo vse njegovo lahko-atletsko članstvo zavedalo te naloge in stopilo v borbo popolnoma pripravljeno. Tudi razni najvišji državni in samoupravni dostojanstveniki so pokazali svoje veliko razumevanje za slavljenčevo delo in naklonjenost z prevzemom častnega predsedstva nad proslavo 15-letnice. častno predsedstvo tvorijo: ministrski predsednik g. Jevtič, minister vojske arm. gen. živ-kovič, minister dr. Marušič, minister dr. Auer, minister Vujič, poslanik ČSR Wellner, ban dr. Puc, predsednik mesta Ljubljane dr. Ravnihar. Gospodje ministri so darovali vsak po en pokal. Pričakujemo, da bo tudi vsa naša javnost težko in uspešno 15-letno delovanje slavljenca v polni meri kvitirala z velikim po-setom pri jubilejnih svečanostih. Giro đ’Italia Deseta in enajsta etapa Težka apeninska etapa od Barija v Neapel, je s svojimi 333 km obenem tudi najdaljša. Do Potenze (142 km) je bilo treba vzeti dve strmini in maloštevilni poskusi posameznikov, odtrgati se, so bili kmalu preprečeni, tako da so dirkači vedno znova vozili v gruči. V drugi polovici etape so se skušali distancirati Leducq, Guerra in Pie-montesi. Pri slabih in prašnih cestah pa tudi oni niso uspeli in je prišlo na cilj skoro vseh 53 dirkačev skupaj. V spurtu je vmagal Di Paco v času 11:60, za njim pa so privozili Martano, Guerra, Maserati in Debenne, tako da v skupni klasifikaciji ni bilo izprememb. Ker je prišlo toliko dirkačev naenkrat na cilj, je prišlo tu do prav razburljivih scen in sta se velika favorita Guerra in Oimo celo dejansko spozabila. Oba sta bila zato postavljena na zadnje mesto etape in tudi denarno kaznovana. Po enodnevnem počitku, je bila absolvi-rana 11, etapa iz Neapla v Rim (251 km). Pri tej je biio treba prevoziti težko strmino Rocco di Papa. Dirkači so prišli na cilj zopet v gruči, vendar je zmagal v sprintu Guerra v času 8:15:36. Ostro za njim so privozili 2, Olmo, 3. Zucchini, 4. Cipriani, 5. Morelli. Dvanajsta in trinajsta etapa. V 12. etapi iz Rima v Firenzo (317) je s početka v vožnji po ravnini dominiral Guerra. Ko pa se je začel vzpon na Bivio Radicofani, ki šteje k veliki gorski nagradi, se povzpne na čelo zopet mojster za gorski teren Bartali. Guerra zaradi defekta zaostane, vendar pa kmalu zopet dohiti vodilno gručo kakih 40 dirkačev. Vzpetina pri Sugamu (51 km pred ciljem) pa je prinesla odločitev. Guerra zaradi defketa zopet zaostane, Di Paco pa je bil zapleten v padec številnih dirkačev. Takoj se odtrga skupina šestih tekmovalcev s prednostjo 3 min. in 40 sek., in obdrži vodstvo do cilja. Prispeli so: 1. Bergamaschi 11:05, 2. Martano, 3. Bertoni, 4. Cipriani, 5. Cecchi, 6. Archambaud, vsi z istim časom, 7. Folco 11:09:20. V skupni klasifikaciji vodi Bergamaschi s časom 73 ur, 27 min. in 53 sek. Sledijo mu Cecchi, NIartano, Bertoni Cio rin ni Olmo. Guerra in Bartali. p ’ K 13. etapi iz Firenze v Montecatini (120 km) je startalo 73 dirkačev. V spurtu je. magal Olmo v 4:48, 2. Demuysere, 3. Binda, 4. Altenburger, 5. Morelli, 6. Cipriani. Skupna klasifikacija se ni izpremenila. Štirinajsta in petnajsta etapa. V 14. etapi Montecatini — Lucca (99 km) je zmagal Debenne s povprečno hitrostjo 33,00 km, 2. Mealli, 3. Olmo. Senzacija 15. etape Lucca—Viareggio (53 km), pa je biJa zmaga Francoza Archambauda (povpr. hitrost 42 km). Drugi je prispel Olmo, tretji pa Guerra. Slovo vzorne učiteliice Vuzenica, junija. Po šestintridesetletnem vzornem delovanju na enem in istem službenem mestu — na osnovni šoli v Vuzenici — odhaja te dni v zasluženi pokoj in se preseli v svoje rojstno mesto Ljubljano učiteljica gdč. Ivanka Vidmar. Vsa sedanja generacjia, katero je vzgojila večinoma skupno z bivšim nadučiteljem Simonom Viherjem, objokuje njen odhod, posebno pa šolska mladina, kateri ni bila samo dobra in vestna učiteljica in vzgojiteljica, ampak tudi skrbna mati v pravem pomenu besede. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je v sredo dne 28. maja poslavljal šolski upravitelj Karel Vollmaier z do srca segajočimi besedami v imenu učiteljskega zbora in zbrane šolske mladine od odhajajoče, šolska mladina vseh razredov pa jo je med ljubkimi poslovilnimi nagovori obsipavala z lepim majniškim cvetjem. Zares, redek je slučaj, da bi učna moč ostala vso dolgo službeno dobo samo na enem službenem mestu in dosegla tolikšne uspehe, kakor jih je dosegla gospodična Vidmarjeva, še redkejši pa je slučaj, da bi bila ženska odlikovana z diplomo častnega članstva občine, katera je bila podeljena odhajajoči učiteljici gdč. Ivanki Vidmarjevi v priznanje njenih vrlin in zaslug za napredek in narodno prosveto v Vuzenici. Še pozni rodovi bodo vedeli povedati o dobri učiteljici Ivanki, Želimo ji pa na jesen njenega življenja prijeten odpočitek od trudapolnega dela do skrajnih mej človeškega življenja. Hvaležna Vuzenica. Mi de seže nacoliU na „(flas Mcoda"? Vazna zahteva našega novega pokreta Ustanoviti treba kmetijske zbornice. V naši državi gre s stanovskimi organizacijami, ki obsegajo ves državni teritorij lozemlje), le počasi naprej. Vendar je že precej stanov in poklicnih strok organiziranih v enotnih, vsedržavnih organizacijah. Tako so enotno organizirani zadružniki, delavske sindikalne organizacije z delavskimi zbornicami vred, trgovci, uradniki, učitelji, zdravniki, pravniki, industrijci, obrtniki. V leh skupnih organizacijah so često velika trenja in prepiri, a to je razumljivo. To izhaja iz nepoznavanja različnih pokrajinskih razmer, gospodarskih in socialnih; kajti vsak varuje svoje koristi in hoče, .Zi ^ ,ikvi i«» -fvr» i r&nR. v začetku borznega ses & Är-.ral 663-25’ tak°j -tojcp Borzna poročila DEVIZE Ljubljana, 5. junija (s primo Narodne banke). Amsterdan 2953-88—2968 47, Berlin 1756-08—1769-95, Bruselj 74418—749 24, Cu-rih 1424-22—1431-29, London 216-70—218 75, Newyork 4351 07—4387-38, Pariz 288-25 do 289-69, Praga 182-90—184-01, Trst 360-39 do 363-47. Curih, 5. junija. Beograd 7-—, Pariz, 20-25, London 15-21, Newyork 307-52, Bruselj 52-40, Milan 25-35, Madrid 41-95, Amsterdam 207-60, Berlin 124-20, Dunaj 58-—, Stockholm 78-50, Oslo 76-45, Kopenhagen 6795, Praga 12 82, Varšava 58-—, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 3-05, Helsingfors 6-72, Buenos-Aires 0-82. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 5. junija. Inv. pos. 80—83, Bler 7% 77—78, Bler 8% 65-50—67, Obv. drž. hip. banke 72—73, agrarno pos. 45—47, begluške obveznice 63—65, obv. štab. pos. 1931 82—84, vojna škoda 368—370. Zagreb, 5. junija. Inv. pos. 81-—83, vojna škoda kasa 365—367, vojna škoda junij-julij-avgust 367 r, 4% agrarne obveznice 47 tr, 7% Bler 66-25—67, 8% Bler 78 r, pos. hip. banke 75—75, begluške obveznice 63-50—6450, Dunaj—Zagreb klearing 861—871-—866, Dunaj— Beograd klearing 875-16—865-16, Grčija—Zagreb klearing 34 n, Grčija—Beograd klearing 35-—35—34-65, Priv. klir. London—Zagreb 237-20—238-80—238, Priv. klir. London-—Beograd 237-50 pon. Priv. klir. Madrid—Zagreb 630 n, Priv. klir. Madrid—Beograd 630 tr, Trboveljska 125 n. Sladkor Osijek 135—160, 7% štab. pos. v Parizu- 84—85-50-—83-50—85. Beograd, 5. junija. Inv. posojilo 84—82, 4% agrar, obveznice 47-50—46-75 (47), 7% štab. pos. v Parizu 84—83, 6% begluške obv. 65-50 do 65, Ratna šteta prompt 366—365 (366 50 do 366), 8% Bler 78 50, 7% Bler 66-25—65-75 (66-25), 7% pos. hip banke 73, Narodna banka 6000—5800, Agr Priv. banka 22650 do 225-50 (225-50). Jutri borza zaprta. BLAGO Ljubljana, 5. junija. Tendenca čvrsta. Nudi se žito: Koruza 73—75 (popolnoma suha) fco bačka postaja; popolnoma suha fco banatska postaja 73—75. Oves zdrav, suh, rešetan fco slav. postaja 107—109. Pšenica 78 kg 2% fco bačka postaja 140—145, 78 kg 2% fco banatska postaja 139—142. Moka pšenična Og banatska postaja 235—245, pšenična Og bačka postaja 230—240, pšenična 2 bačka postaja 210—220, pšenična 5 bačka postaja 190—200. Otrobi pšenični debeli 100—105. Novi Sad, 5. junija. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjna. Promet srednji. Jutri borza zaprta! Budimpešta, 5. junija. Promet: srednji. Pšenica: junij 16-40—48—42—46—16-46—48, rž: junij 11-65—50—11-52—54, koruza: julij 10-94—98—10-98; 1P00, avgust 10-96—10-95 do 98. Chicago, 5. junija. Pšenica: julij 83-625, september 84-625, december 87-—, koruza: julij 80-625, september 75-—, oves: julij 35-125, september 36-—, december 37‘5, Winip. pšenica: julij 83 625, oktober 85'—, december 83-1075. Radio Četrtek, 6. junija. Ljubljana: 12.00: Zvoki naše zemlje (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 18.00: Šlager in šlager (plošče) — 18.20: Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič) — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Godci izpod Šmarne gore (Magistrov trio) — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos z velesejma — 20.45: IV. stilni večer moderne slovenske glasbe — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored — 22.00: Naša gorska zdravilišča (Ivan Orel v esperantu) — 22.10: Zabave željni le posluh! (Rad. orkester, plošče, Mandel, sekstet) — 23 30: Za ples in krajši čas (prenos iz nebotičnika) — Beograd: 20.00: Vokalni in instrumentalni koncert — Zagreb: 20.00: Prenos iz Beograda — Berlin: 23.00: Sodobna glasba — Beromün- ster: 21.10: Pevska slavnost 1935 — Bratislava: 21.15: Narodne pesmi — Breslava: 22.30: Plesna glasba — Brno: 20.30: Prenos iz Prage — Budapest: 20.10: Simfonični koncert — Hamburg: 20.00: Plesna glasba — Leipzig; 20.10: Okrog Evrope: konc. lip. simf. orkestra — Mi-lano-Trst: 20.45: Vok. in instrum. koncert — München: 19.35: Musorgsky: Boris Godunov« — Praha: 22.30: Šramel orkester — Strasbourg: 20.30: Koncert vojaške godbe — Stuttgart: 22.30: Ksilofonija — Varšava: Po napovedi — Dunaj: 22.40: Zabavni koncert. — Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Predavanje ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje. RAZPIS Občina Hrastnik-Dol srez Laško razpisuje pragmatično mesto občinskega redarja. šolska izobrazba: Pismenost in odsluženi kadrski rok. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami^ po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom icnega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Nastop službe dne L avgusta 1935. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. uri. 6. junija, četrtek: Beneški trgovec. Red četrtek. 7. junija, petek: Zaprto. 8. junija, sobota: Bunbury. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. uri. 6. junija, četrtek: Kratko življenje in balet Petruška. Red B. 7. junija, petek: Zaprto. Drama. Gdčna. Rainerjeva kot Jessica v »Beneškem trgovcu«. V četrtek 6. t. m. bodo odigrali v drami »Beneškega trgovca« za red Četrtek. Gdčna. Rainerjeva bo igrala pri tej predstavi Jessico, hčer Žida Shyloka (M. Skrbinšek). Opera. Za red B se izjava v četrtek de Fallova opera »Kratko življenje« in Stravinskega balet »Petruška«. Balet so predvajali najznamenitejši ruski koreografi s svojimi ansambli po vsej Evropi in Ameriki, ter so želi z njim največje uspehe. Muzikalno je jako inveneijozen in ritmično kompliciran. Sole izvajajo: gospa Bravničarjeva, g. Golovin in g-. Frelih. V operi »Kratko življenje«, ki slika španske cigane in granadsko gospodo, pojejo: ge.: Brolihova in Golobova ter gg.: Marčec, Marjan Rus, Janko, Petrovčič. Dirigent: ravnatelj Polič. Šolstvo v Prekmurki Prekmursko šolstvo se razmeroma dobro razvija. Ponekod so uspehi zelo lepi. Če je uspeh dober, je to dobro izpričevalo za dotičnega učitelja. Madžarska vlada je sicer tudi v Prekmurju dovolila, da se je v narodnih šolah poučevalo slovenski, toda v madžarskem pravopisju zaradi hitrejšega potujčevanja. Ta pravopis se je sedaj popolnoma opustil, opazili smo ga samo v nekaterih časnikih evangelske veroizpovedi. Zakaj še ni boljšega uspeha v šoli? Učitelji, posebno novinci, imajo Prekmurje za neko deželo pregnanstva in za deželo, kamor so prestavljeni samo za kazen. Jasno je, da pri takem učitelju ni mnogo uspeha. Zato bi bilo dobro, da bi oblasti pazile, kakšne učitelje nastavljajo v Prekmurju. Začelniki niso za le kraje. Sem spadajo izkušeni šolniki, ki se znajo popolnoma vživeli v razmere ljudstva in ki se ne boje nobenih težav in nobenih žrtev. Škoda, da tako primanjkuje učiteljev-domačinov, kajti oni bi bile zvezde, ki bi vodile iz te teme. Vzrok je seveda v prvi vr.rii revščina, kajti starši ne morejo vzdrževati svojih sinov in hčera v precej dragem Mariboru in Čakovcu, a po najnovejših določbah drugam ne sinejo na učiteljsko šolo. Učitelj, ki si nastavljen v Prekmurje, vživi se v razmere, ki so v tesni zvezi z delovanjem, ter bodi prijazen z ljudstvom! Potem boš videl, kakšne uspehe boš žel, in mlado in staro te bo tipoštovalo. V Prekmurju je 93 narodnih šol, po večini samih eno- in dvorazrednic. Na takih šolah so najbolj potrebne najboljše moči, ker imajo svoje učence v vsej šolski dobi pod svojim vplivom in tudi, ko zapuste šole, žive po večini ob kulturni hrani učitelja. Le ta jih mora vzgajali v narodnem duhu, zato mora poznati vse dejanje in nehanje teh ljudi. To bo pa dosegel, samo če se je popolnoma vživel v življenje domačinov. R. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane pemna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi lakoj pri naročilu. IZLOŽBENEGA ARANŽERJA verziranega v dekoraciji modne stroke išče podjetje v Ljubljani. Ponudile na upravo »Glasa naroda« pod značko: »spreten;:. PRODAM dvostanovanjsko hišo na prometnem kraju v Sloveniji 15 minut od železniške postaje, 1 in pol ha zemljišča in 2 orala gozda prodam takoj. Sprejmem tudi vložne knjižice Mestne hranilnice Ljubljanske. Ponudile pod »izredna prilika« na upravo lista. VAJENKO za modni salon, veščo slovenščine in srbohrvaščine sprejmem takoj. Naslov pri upravi št. 37. EiektrciROlorji^»^ no v «eliti izbiri na tuortaj. lastna delavnica za previjsnis in ttopravijanjs dinamov, avlo-(tineot, otettromotorjev ter vseis eiektroopata-tov. Izvršujem vse elekirične instalacije u razsvetljavo in pogon * ElEKTRdPOOJETiE PRANiO PERČEHEJĆ-Ljubljana IEIEE0N 237i GOSfOSVETSIU CESTI) 16 Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopa jmo k Braniboru! Po težkem trpljenju je preminul včeraj v graškem sanatoriju naš nadvse ljubljeni in skrbni soprog, oče, tast, ded, brat in stric gospod FRANC OSET veletrgovec in posestnik v Sv. Petru v Sav. dolini in solastnik avtomatičnega buffeta „Daj-Dam“ v Ljubljani Blagopokojnrka prepeljemo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v petek, dne 7. junija t. 1., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice. Stara pot štev. 2 iLeonišče), na pokopališče k Sv. Križu. Sv. Peter-Vransko-Ljubljana-Zagreb, dne 5. junija 1935 Žalujoči ostali Haeocafo „(jlas Munda" ! Najcenejši v lepi izberi Vam nudi: domačega dela Domače dobro blago! FRANC BERNIK. LjuMjana. Tyrsewa 12 Popravila po zmerni ceni! (dvorišče) Strahote v potresnem ozemlju Quette Vojaške oblasti so nad mestom Quetta, ki je bilo po potresu povsem uničeno, proglasile karanteno, ker obstoja nevarnost razširjenja epidemij. Nihče ne sme prestopiti ruševin in celo svojcem mrtvih in ranjenih je prepovedan dostop v okolico mrtvega mesta. Trupla žrtev potresne katastrofe nakladajo po dvajset v vrsti v skladanice, ki jih zažgo. Po nekdanjem mestu vlada strahovit smrad razpadajočih trupel. Oblasti domnevajo, da se pod razvalinami nahaja še na tisoče trupel, število človeških žrtev še ve- Svetišče v Beludčistanu na kraju potresne katastrofe dno ni točno ugotovljeno. Dva močna potresna sunka v nedeljo sta povzročila, da se je zrušilo postajno poslopje med Sibijem in Quetto. Po poročilih iz Karachi je bil v jutranjih urah v ponedeljek zopet nov potresni sunek pri mestu Quetta, ki je povzročil med nesrečnim prebivalstvom, ki se nahaja v zasilnih šotorih, strahotno paniko. Potres je porušil železniške tračnice v neposredni bližini mesta in s tem onemogočil transport nesrečnega prebivalstva in ranjencev. Peščen orkan nad Sibijem Nad mestom Šibi je v nedeljo divjal strahovit peščen orkan. Strokovnjaki domnevajo, da je pojav orkana s tako silovitostjo v tesni zvezi z zadnjimi potresnimi sunki. Orkan je povsem onemogočil vsak polet pomožnih letal v Quetto. Štirje posebni vlaki, ki so dospeli iz Quette, so bili s peskom popolnoma zasuti. Vodovodne napeljave v Quetti so porušene. Vsaka dobava pitne vode je nemogoča. Pomanjkanje živil k sreči ni občutno, ker se je vztrajnim in požrtvovalnim železničarjem posrečilo, da so pripeljali vlak goveje živine v neposredno bližino nesreč- nega mesta. Brzojavne vezi s Quetto so tudi nadalje še prekinejene. Izbruhi ognjenika Sharigh so se trenutno polegli. Angleško uradno poročilo Angleški poročevalski oficir, ki je v nedeljo zvečer dospel iz Quette v Šibi, je dal na razpolago poročevalcem uradno poročilo o stanju v potresnem ozemlju. Po tem poročilu je trajal prvi potresni sunek v petek 31. maja 30 sekund, že ta prvi sunek je povsem porušil notranjost mesta in vse okoliške vasi. K sreči je bila mestna garnizija v nočnih urah na vojaški vežbi izven mesta in so si vojaki s tem rešili življenje. Vojaki, ki so prihiteli z nočne vaje prebivalstvu na pomoč, niso mogli Buenos Aires njegovega Z mrzlično naglico se pripravlja južnoameriško mesto Buenos Aires, ki v svojem okrilju čuva, hrani in tudi preganja številne naše rojake Slovence in Jugoslovane, da dostojno proslavi 400 letnico svojega obstoja. Govorance, ljudske veselice in ves južnjaški tingl-tangl je na delu, da pokaže mednarodnemu svetu, ki se tako rad zbira po njegovih ulicah in trgih, kaj je mesto nekoč bilo in kaj je danes. Buenos Aires je veliko, moderno mesto, ki šteje 2 milijona prebivalcev, temperamentnih južnjakov, ki se bodo veseljevanja udeleževali z bogatim razpoloženjem in tipično dobro voljo. Nastanek mesta Buenos Aires je tesno preprečiti ogromnega požara, pač pa so razstreljevali manj porušene bloke hiš, da so si napravili pot do notranjih delov mesta. že pri prvem sunku je bila večina policijskih stražnikov pobita, kakih 160 mož. Porušila se je tudi jetnišnica. Od jetnikov se menda nihče ni mogel rešiti. Angleški vojaki so izvrševali čudovita dejanja. Angleški oficir je n. pr. prvi dan rešil 42 živih teles izpod ruševin. Reševalna akcija je bila izredno otežkočena, ker ni bilo na razpolago reševalnih voz. Polnih dvesto tovornih avtomobilov je prvi dan prevažalo dele preživelega prebivalstva in ranjence. Do sobote so angleške čete pokopale 2277 trupel, k temu je treba prišteti še približno 3000 civilistov, ki so jih pokopali domačini sami. Indijska vojaška bolnica je prvi dan sprejela 3500 oseb, čeravno znaša njena kapaciteta jedva 400 pacientov. Iz neuradnih poročil cenijo število evropskih žrtev na 1000. - 400 letnica postanka povezan s pravljičnimi poročili, ki so jih iz Perua pošiljali odposlanci španskemu cesarju Karlu. Poročila so pripovedovala: »Tu so ceste tlakovane s srebrom in templji so pokriti z zlatom, notranjost pa je okrašena z biseri.« Razumljivo je, da so vse te krasote mogočnega cesarja premamile in tako je povabil k sebi Mendozo ter mu naročil, naj poišče pot v Peru. Tam naj gradi mesta, da bo cestam in potem zajamčil potrebno varnost. Mornarica na potu 24. avgusta 1535 je Mendozova flota zapustila domačo luko San Lucar. 14 ppno- m Parlamentarna bitka v Ameriki, ki j» je osebno vodil predsednik Združenih držav. Ameriški parlament se je pred kratkim bavil z ugovorom predsednika Roosevelta proti takozvanomu predlogu »bonov«, ki naj bi vojnim udeležencem zajamčili rento. Predsednik se je predlogu zakona uprl in je osebno v dolgem govoru apeliral na vse poslance, da osnutek zakona odklonijo. Kakor znano pa je predsednik v tem boju podlegel. snih galej se je napotilo preko Oceana in vsak mož posadke se je zavedal, da vodi pot v čudežno deželo, v kateri leži zlato in srebro po cestah. Vendar dobri graditelji mest ti možje niso bili. To niso bili nosilci kulture, pač pa ljudje, ki so se hoteli okoristiti z bogastvom tujih dežel. Tega se je seveda tudi cesar zavedal in je izdal točna navodila, da morajo osvajalci od celotnega plena oddati cesarskemu dvoru eno petino, drugo petino pa cesarski zakladnici. Ostale tri petine ima dobiti Men-doza in njegovo moštvo. Končno je Mendoza pristal na obrežju in sicer pri izlivu reke Rio dela Plata, kjer je v smislu cesarskega povelja ustanovil naselbino. Sv. Marija dobrih vetrov Ustanovitelji mesta so tej naselbini dali posebno ime. V takratnih časih so pomorščaki slavili božjo čast po naklonjenosti ugodnega vetra. In tako je naselbina dobila ime Santa Maria de Buenos Aires, kar bi se po naše reklo Sveta Marija dobrih vetrov. Vsekakor niso nikjer v južni Ameriki vetrovne razmere tako neugodne, kakor ravno na tem mestu. Zato je tudi razumljivo, da so novi kolonizatorji ravno v imenu hoteli izkazati svojo priprošnjo, da bi se vetrovne razmere izboljšale. Mendozo vi naselbini ni bilo dano posebno dolgo življenje. Revolucionar, Domingo Irala je napadel mesto, dobrih pet let po ustanovitvi in ga razdejal do tal. Prebivalce naselbine je odvedel v Asuncio. Tu so živeli pod njegovo oblastjo vse do leta 1580, ko je Domingo Irala umrl. Novi Buenos Aires Po smrti diktatorja Irale so naseljenci zapustili Asuncio in se vrnili v prejšnjo naselbino, kjer si pa niso postavili na starih ruševinah novega mesta, pač pa so se pomaknili bolj proti severu na više ležeče ozemlje, kjer je nastal novi Buenos Aires. Mesto se je hitro razvijalo in je danes moderno velemesto, ki se lahko kosa v vsakem oziru z evropskimi glavnimi mesti. Samo ogromno dimenzionirani venec, ki bo krasil Mendozov spomenik za časa jubilejnih svečanosti poživlja spomin, zakaj in iz kakšnih vzrokov je nastalo to južnoameriško velemesto. Dvoboj Gömbüs : Eckhardt Po svojih znamenitih potvorbah v marsejski razpravi v Ženevi znani niadjarski politik Ti-bor Eckhardt se je skregal s predsednikom vlade Gömbösom zaradi nekih političnih indi skrecij. Na levi Eckhardt, desno Gömbos. Emil Vathek: 42 Kri ne klice po maščevanju... župnik, po imenu Kločurak, mu je zaupal. Bil je ljubezniv, star človek, ki je bil vselej vesel, če ga je obiskal inteligent. Povabil je Bernarda na obed ter se na vso moč trudil, da bi razumel njegovo češčino. Toda Bernardu se ni hotela ponuditi ugodna priložnost, da bi vprašal po tem, kar mu je bilo na srcu. Dobri duhovnik je bil strašno radoveden, kaj se godi v Pragi in v svetu. Madžare so nedavno pregnali s Slovaškega, kamor so vpadli pod rdečimi prapori, župnik je vprašal, ali je ta izgon trajen, ter se je bal, da se Madžari vrnejo. In zdaj je bil ugoden trenutek. Kločurak je sam začel. »Poznate Madžare?« je vprašal. »Ste se bojevali z njimi?« Astenburg je odgovoril, da se je z njimi sicer mnogo stikal, ne more pa reči, da jih pozna. »Razumljivo,« je soglašal župnik, »človek mora dolgo živeti z njimi, da bi jih poznal. To je sijajen in nasilen narod. Madžari in Židi so bili šiba te dežele. Hvala Bogu, da jih ni več tu. Ampak dolgo bo še trajalo, preden dežela ozdravi po njih. Naša občina ima nanje poseben spomin, ravno iz vojne.« In začel je pripovedovati dogodek, ki je obče znan, Bernardu v grozo. Bilo je tako, da so tukajšnji ljudje pripisovali to Madžarom. Morda je bil sam Glaser povzročitelj te legende, in sicer iz dobrih razlogov. Očitno se je v soseščini dvaindevetdesetega polka bojeval tudi kak madžarski oddelek. Baje so Mii honvedi iz Hatvana. Tem so to prišili. Avstrijci se niso nikogar dotaknili, ko so šestič zavzeli Volos-janko. Toda patrola hatvanskih honvedov je pobrala Bilo je tako, da so tukajšnji ljudje pripisovali to Madžarom. Morda je bil sam Glaser povzročitelj te legende, in sicer iz dobrih razlogov. Očitno se je v soseščini dvaindevetdesetega polka bojeval tudi kak madžarski oddelek. Baje so bili honvedi iz Hatvana. Tem so to prišili. Avstrijci se niso nikogar dotaknili, ko so šestič zavzeli Volosjanko. Toda patrola hatvanskih honvedov je pobrala tukajšnjega šolskega voditelja z rodbino vred, Lukašika, in pod gričem je vse ustrelila. Od vse rodbine je ostal samo sin, ki je bil pri vojakih, in hčerka, ki je zaradi tega zblaznela. V Volosjanki se spočetka ni vedelo nič o eksekuciji. Domnevalo se je, da so Lukašika nekam odpeljali, morda v Ungvar, morda v Marmaroško Sihoto, morda v Fešto. Toda ko je vojska odšla, so začeli vaščani pregledovati gozd. Tam so našli Mileno, hčerko gospe Lukašikove iz prvega zakona. Bežala je pred vaščani, ki so spozanali, da je zblaznela. Potem so pazili nanjo oddaleč in videli, da se zmerom vrača na isto mesto na planjavi pod gozdom. Ko je odšla, so pregledali to mesto in našli nekaj strašnega. Plitvo v zemlji so bili pokopani trije mrliči, troje trupel, že zelo razpadlih. To je bila Lukašikova rodbina. Pokopali so jih na tukajšnjem pokopališču ter javili to oblastem. Pri šli so orožniki, preiskovali in posledica je bila, da so prijeli Mileno ter jo nekam odpeljali, vaščanom pa so prepovedali, da se ne smejo več zanimati za to zadevo. To se je zgodilo v juniju. Sredi julija je prišel sem na dopust sin Lukašikove. Revež, ničesar ni slutil; mislili so, da tudi on zblazni. Ko se je nekoliko pomiril, je začel zbirati poročila, kako se je to pri-godilo, toda pri nikomer ni mogel ničesar izvedeti, razen tega, da so to storili hatvanski honvedi. Potem se je vrnil k polku ter se je spet pripeljal šele čez leto dni. Povedal je Kločuraku, da je povsod poizvedoval, a ne more ničesar izvedeti. Kakor vse kaže, je on edini dvomil, da so to storili hatvanski honvedi. Pri tem obisku je postavil na grob usmrčenih spomenik, toda komaj je odpotoval, so se pojavili orož- niki in, kakor da jih je nekdo opozoril, so šli naravnost na pokopališče. Poklicali so grobarja, ga strašno pretepli ter mu ukazali, izkopati spomenik. Na spomeniku so bila namreč imena tistih treh in pod njimi »Umorjeni 18. maja 1915.« Orožniki so šli v župnišče, zrekvirirali voz in konja ter odpeljali spomenik bog-vekam. Sin Lukašikove se ni več pojavil; šele po končani vojni je spet prišel. Ko je slišal, kaj se je zgodilo, je naročil nov spomenik in ta še danes tam stoji. Ali ga hočete pogledati, gospod? Ko je Bernard zanikal, je rekel: Na spomeniku stoji zdaj: »Umoril jih je 18. maja 1915 avstroogrski častnik.« Bernard je vztrepetal. »Avstroogrski častnik? Ali je ta sin izvedel kaj natančnejšega?« župnik je potrdil: »Ni izvedel imena tega človeka, toda slučajno se je sešel proti koncu vojne z nekim vojakom, ki je slišal pripovedovati o tem. In ta vojak je z vso gotovostjo trdil, da častnik, ki je to zapovedal, ni bil Madžar, temveč Nemec. Toda prav mogoče je, da je služil pri honvedih, dasi je bil Nemec. Na Ogrskem je bilo tedaj mnogo Nemcev, ki so imeli veliko število častnikov tudi pri honvedih. Naši mislijo, da so to storili vendarle honvedi.« »Morda,« je rekel Astenburg s slabim glasom, »ali ve kaj natančnejšega deklica, ki je to preživela?« župnik je zmajal z glavo: »Ta sploh ničesar ne ve. še tega ne ve, kako se imenuje. Nikogar ne pozna. Njen brat jo je večkrat obiskal, pa ga ni spoznala. Popolnoma jo je zapustil spomin.« Naročajte „Glas naroda“! Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.