Glasilo Občine Lukovica
Oktober 2009, letnik XI, številka 10
GOSTILNA * PIZZERIA * PIVOVARNA
fitmaf
Lukovica (041 629 523 ali 01 7236 736)
• 7. 11. Martinovanje • 13. in 14. 11. večeri dalmatinske glasbe zabaval vas bo Duo Santa Domenica s Hvara rezervacije na telefon: 041 629 523 ali 01 72 36 736 november - mesec morske kuhinje Več informacij na www.gostilnafurman.si
AVTOŠOLA LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 3b 1230 Domžale
01/724 84 20
Jesenski tečaji CPP
9. 11. 2009 7. 12. 2009
Prijave sprejemamo na 031 209 501 ali na e-mail: avtosola.loncar@volja.net
sprejemamo rezervacije za Martinovanje za 7.11. s krstom mošta zabaval vas bo ansambel Calypso Ob petkih vam nudimo sveže ribe, ob sobotah pa odojka
Čebelarski center Slovenije: • 120 sedežev v gostilni • 60 sedežev na letnem vrtu • prostor za zaključene družbe »10 prijetno opremljenih sob • specialitete z medom, domača kuhinja • medica, medeni liker, medeno žganje, medeni borovničevec, medena penina, medeni sok • sončna terasa
eee^
GEODETSKE STORITVE
d.o.o.
GEO2 d.o.o., Topniška 45,1000 Ljubljana
T: 01 437 51 18, G: 031 532 252, F: 05 998 84 88
www.geo2.si, E: info@geo2.si
Izmere zemljišč, parcelacije, vrisi objektov, zakoličbe objektov, izmere komunalnih vodov, spremljava gradenj
Sezonska akcija 10% popusta na vse storitve
V oktobru
o otrocih in starejših
v znamenju otrok in starejših je bil mesec, ki počasi podaja roko novembru, zato sem svoje razmišljanje večkrat preusmerila v ta dva pomembna segmenta naše družbe. Ko razmišljam o otrocih in jih opazujem, si želim, da bi bili v marsičem drugačni od svojih staršev, in upam, da nova generacija prinaša tudi nov, sodoben pogled na družbo in več čustvene inteligence ter občutka do sočloveka. Seveda, otroci vedenjske vzorce »pobirajo« od staršev in ljudi, s katerimi se njihovi starši ter domači družijo, prav tako tudi lestvico vrednot ter odnos do družbe in sočloveka. In seveda, tako kot jaz, si tudi ostali želijo, da bi bilo med nami veliko dobrih in pozitivnih ljudi ter malo tistih, ki nič kaj dobrega ne privoščijo ne sebi, ne drugim. Vendar, ko sedim na roditeljskih sestankih ali se udeležim drugih tovrstnih aktivnosti, kjer sodelujemo starši, me je malce strah. Pogrešam manire, vljudnost in omiko ter spoštovanje do vsakogar, ne glede na to, od kje prihaja, kaj počne in kaj ima, oziroma nima. In če tega nimajo odrasli, ki vzgajajo svoje otroke, je zelo verjetno, da bodo brez tega občutka tudi njihovi nasledniki. Slavko Deržek, profesor francoskega jezika na gimnaziji v Celju, je prejšnji teden praznoval svojih šestdeset let in njemu v čast so nekdanji učenci, sedaj že vsi odrasli, pripravili slavnostno prireditev v duhu francoskih šansonov. Na prireditvi je sodelovala tudi televizijska napovedovalka Manica Janežič Ambrožič, ki je podala svojo misel takole: »Le omika, znanje in vztrajnost nas lahko popeljejo do uspeha.« In strinjam se z njo. Starši smo dolžni otoke naučiti tudi spoštljivega odnosa do starejših, še zlasti strpnosti in pripravljenosti za pomoč. Tudi sama čutim globoko spoštovanje do vseh starejših, kritična sem le do populističnega vodenja politike predsednika stranke Desus, gospoda Erjavca, ki je upokojencem lani v volilni kampanji obljubljal vsakemu 1.000 evrov pokojnine, kar ga je tudi popeljalo do lepega končnega volilnega rezultata, pa čeprav je vedel, da te obljube ne bo mogel nikoli izpolniti. Taka obljuba je pa čeprav se vsi dobro zavedamo, da je politika v veliki meri prepletena z obljubami, ki nikoli ne bodo ugledale luči sveta. Ampak, kot rada rečem, vse ima svojo mejo. Pa veliko užitkov ob prebiranju Rokovnjača vam želim.
Vaša urednica Katarina
Naslednja številka Rokovnjača izide 27. novembra, rok za oddajo prispevkov je 16. november. Svoje prispevke lahko poš-ljete po e-pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@ rta.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, GSM urednice 051 365 992.
Vsebina
Uvodnik
Občinska uprava
Hoferjev kotiček
PGD Prevoje z novim vozilom in prenovljenim domom
3
4
5
6
Trgovina iz starih časov na domačiji Rus 9
Zmagovalci MMS v Lukovici	10 Blagovna znamka
Zakladi ČRNI GRABEN	11
Lukov sejem	12
Janez Štrukelj, svetovni prvak v plesu	13
Intervju: Irma Markovšek
in Mateja Parkelj, patronažni sestri	18
Naši pevci na Madžarskem	19
Učenci Osnovne šole Brdo
v parlamentu	23
Otroci za otroke
na počivališču Marche Lukovica	24
Šport	26
Obvestila in politika	28
Zahvale	30
Pisma bralcev	31
VABILO
Na predpraznični sejem
V Lukovici bo 27. novembra zopet veselo.
Učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja in Turističnega krožka bomo
zopet v praksi preizkusili svoje pridobljeno znanje.
Skupaj s Šolskim skladom in starši bomo organizirali predpraznični sejem, s katerim želimo prispevati k prijetnejšemu pred-novoletnemu razpoloženju naše občine ter z njim prispevati k turističnemu utripu našega kraja.
Učenci se že pripravljajo na sejem. Kuhajo marmelado, nabirajo storže in želode po gozdu za okras adventnih venčkov, izdelujejo izdelke iz gline ^
Da bo nakupovanje prazničnih daril čim bolj prijetno, nas bodo razveseljevali naši
učenci glasbeniki in plesalci. Spoštovani občani in občanke, pridite, in s seboj pripeljite tudi prijatelje in sorodnike. Veselo bo. Zavedajmo se, da delamo in zbiramo sredstva v korist vaših in naših otrok.
Marijana Flis Lederer
Utrip na Lukovem sejmu
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Vesna Muhič; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@ lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Utrinki dogodkov v mesecu oktobru v občini Lukovica

Poročilo 21. seje občinskega sveta
21. redna seje Občinskega sveta je bila sklicana v ponedeljek, 28. oktobra 2009, ob 18. uri, v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici. Na predlog sklepa članov Občinskega sveta je bila seja po sprejemu dnevnega reda prekinjena, njeno nadaljevanje pa predlagano za 5. oktober 2008 ob isti uri.
Občinske svetnice in svetniki so v nadaljevanju 21. redne seje, 5. oktobra 2008, sprejeli Občinski program varnosti. Kar nekaj časa so namenili vprašanjem in tematiki, povezani z redarsko službo. Člani
Občinskega sveta so sprejeli sklep, da občinska uprava do naslednje seje pripravi poročilo o tedenski, mesečni in letni prisotnosti redarjev Medobčinskega inšpektorata v Občini Lukovica. Na predloge članov Občinskega sveta sta bila izglasovana sklepa, ki nalagata županu in občinski upravi, da v 30 dneh pripravijo predlog sprememb in dopolnitev Odloka o ravnanju z odpadki v Občini Lukovica ter sklic seje na temo »Problematika Brda«, na kateri naj sodeluje družina Kersnik, župan, občinska uprava in člani Občinskega sveta, in sicer v roku 30 dni od sprejetja tega sklepa.
Občinski svet Občine Lukovica je potrdil imenovanje g. Mirana ŠI-NIGOJA za predstavnika občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v Svet zavoda Glasbene šole Domžale.
V	okviru predstavitve programske zasnove in uredniške politike občinskega glasila Rokovnjač je Občinski svet Občine Lukovica sprejel informacijo o letnem poročilu občinskega glasila Rokovnjač. V zvezi z občinskim glasilom je bil sprejet še sklep, da naj se ponovno preveri primernost vsebine Odloka o delovanju in izdajanju občinskega glasila Rokovnjač, predvsem v delu, ki se nanaša na plačila odgovornemu uredniku, tako da se ugotovi, ali so bili pri obravnavi odloka v delovnih telesih in na Občinskemu svetu predlagani bruto ali neto zneski plačil.
Po skrajšanem postopku sta bila sprejeta Odlok o spremembi območij naselij Učak in Trojane in Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Lukovica.
V	nadaljevanju so člani Občinskega
sveta v drugi obravnavi sprejeli naslednje odloke, ki sodijo v t. i. komunalni trojček: Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Lukovica, Odlok o čiščenju odpadnih voda in Odlok o odvajanju komunalne in padavinske vode v občini Lukovica.
Program ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naseljih ali delih naselij, ki do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo v Občini Lukovica, je bil podan v obravnavo po skrajšanem postopku, vendar so člani Občinskega sveta sklenili, da se program sprejema dvostopenjsko in se zato poda v 30-dnevno javno obravnavo, v okviru katere se upoštevajo pripombe, ki jih je podal Odbor za gospodarske javne službe in pripombe, podane na seji Občinskega sveta.
Ob koncu so člani Občinskega sveta imenovali še nadomestne člane v delovna telesa Občinskega sveta.
Pregled aktivnosti na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja
Občinski svet Občine Lukovica je na 20. seji, dne 15. 7. 2009, sprejel sklep, da župan na vsaki redni seji Občinskega sveta oziroma najmanj vsaka dva meseca poroča občinskemu svetu o izpolnjevanju ciljev oz. aktivnosti na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja.
Predšolska vzgoja:
Občinska uprava Občine Lukovica in župan Občine Lukovica intenzivno nadaljujeta s postopki reševanja prostorske problematike vrtca. Arhitekturni biro, specializiran za objekte in opremo otroškega varstva, ki ga zastopa in vodi projektantka ga. Hribar (je ena izmed vodilnih projektantov za gradnjo vrtcev z največ referencami na območju okolice Ljubljane) je izdelal idejno zasnovo za izgradnjo 6-oddelč-nega vrtca ob obstoječem vrtcu na Pre-vojah. V vrtec bi bilo mogoče na novo sprejeti do 116 otrok (6 oddelkov). Podani sta bili dve različni možnosti: Umestitev objekta na vzhodni strani obstoječe parcele ob obstoječi vrtec. Umestitev objekta na severni strani obstoječega vrtca.
Glede na to, da Občina Lukovica ni lastnik zemljišča, navedenega v varianti 2, je v tem trenutku sprejemljivejša prva varianta, saj bi nakup zemljišča pomenil približno eno tretjino celotne investicije za izgradnjo vrtca. Objekt na občinskem zemljišču naj bi bil povezan z obstoječim vrtcem, tako da bi obstoječa kuhinja in zunanje površine služili tudi za potrebe novo zgrajenih oddelkov.
Dne 10. 9. 2009 je bil na Ministrstvu za šolstvo in šport organiziran sestanek v zvezi z izgradnjo vrtca na Prevojah. Sestanka z ga. Barši, ki je pristojna za predšolsko vzgojo, so se udeležili projektantka in predstavnika Občine Lukovica.
Glede na to, da Ministrstvo za šolstvo in šport ne bo sofinanciralo izgradnje vrtca na Prevojah, tudi ne nastopa kot soglasodajalec v postopku pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja. Kljub temu smo želeli pridobiti določena mnenja. Predstavnica ministrstva je menila, da varianta 2 omogoča večje prostorske možnosti, vendar je treba iskati rešitve v okviru danih možnosti. Občinska uprava in župan sta bila večkrat tudi v stikih s predstavniki staršev nesprejetih otrok v vrtec.
V	prihodnjih dneh imamo sestanek s projektantko, na katerem bomo glede na dosedanje usmeritve ter uskladitev z normativi pričeli z izdelavo idejnega projekta, ki nam bo služil tudi za nadaljnje pogovore o načinu financiranja izgradnje vrtca. Pogovore o načinu financiranja smo že opravili z več finančnimi institucijami in zainteresiranimi izvajalci (možnimi potencialnimi partnerji).
V	tem času smo pridobili tudi različne ponudbe podjetij za izgradnjo montažnega vrtca.
Že v juliju je bila na občini Lukovica izvedena predstavitev načina montažne gradnje vrtca Kimall.
V	obdobju dveh mesecev smo si ogle-
dali tudi dva nova montažna vrtca: Podpeč pri Brezovici - kontejnerska varianta vrtca; Vrtec Češmin - montažna gradnja - Marles, kjer smo se seznanili tudi z gradnjo in finančno konstrukcijo izgradnje vrtcev. Pri vseh izgradnjah je šlo za izgradnjo po sistemu leasinga.
Osnovnošolsko izobraževanje:
Pri projektu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo nadaljujemo s preveritvijo obstoječega stanja na objektu (požarna varnost, potresna varnost, tehnične zahteve in možnosti, sanacijski ukrepi Lotili smo se tudi projekta obnove obstoječe kotlovnice v sodelovanju z zasebnim partnerjem, o čemer bomo seznanili tudi občinski svet, oziroma še pred tem mešano komisijo, ki je ustanovljena med šolo in Občino. Ko-
misijo smo sklicali z občinske strani v prihodnjem tednu, ko bodo na voljo že tudi nekateri tehnični podatki in dokumenti v zvezi z vsemi problematikami vrtca in šole. Tudi pri projektu izgradnje šole na Brdu smo opravili nekaj posvetovanj z zainteresiranimi izvajalci in potencialnimi partnerji pri izvedbi tega projekta z namenom, da bi pridobili podatke, s katerimi bi lažje pripravili ustrezni projekt. Glede na ugotovljeno pričakujemo nadaljevanje in stopnjevanje v prihodnjih mesecih, predvsem pri šoli pa pričakujemo več problemov pri iskanju ustrezne rešitve z varstvom kulturne dediščine zaradi občutljivosti okolice, v kateri se šola, oziroma se bo nova šola nahajala.
župan
Matej Kotnik, l. r.
POGREBNE STORITVE VRBANCIC
Gsm: 041 611 491, Tel.: 01 729 36 24
Ob boleči izgubi vaših najdražjih, _ smo Vam v pomoč s	pPj^
P^ prijazno besedo tolažbe	[l
J in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto.
www.pogrebne-storitve-vrbancic.si, e-mail: andrej-dob@volja.net
Avto-moto zveza se je ustavila pri cestnem kamnu z oznako 100
V veliki Unionski dvorani je tokrat potekala slovesnost ob 100-letnici AMZS, kjer je poleg predsednika AMZS dr. Danijela Starmana spregovoril še častni pokrovitelj prireditve dr. Danilo Turk.	djd
Posebno slovesno je bilo ob podelitvi posebnih plaket najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam za njihov prispevek k delu AMZS. In vendar, tokrat ne bom pisal o garderobi niti o jedilnem listu, ampak o knjigi z naslovom Prvih sto let Avto-moto zveze Slovenije. Lepo urejena knjiga govori o delu v preteklih 100 letih, ki jih razlaga kronološko in obenem razčlenjeno po posameznih sklopih in je čudovito darilo ljubitelju zgodovine. Z velikimi črkami pod letnico 1948 je zapisano tudi ime Lukovice na začetku in uspehi tekmovalcev, ki so zastopali barve AMD Lukovica na različnih tekmovalnih področjih, največ uspeha pa so vsekakor imeli motokrosisti. In vendar je v knjigi zanimiva fotografija, ki nas popelje v prvih sto let Avto-moto zveze Slovenije. Prijazni uslužbenci AMZS so, da bi spodbudili stare člane in pridobili nove, obljubili kar nekaj nagrad za pravilen odgovor, kdo se nahaja na fotografiji. Odgovore sprejema uredništvo Rokovnjača, kjer bomo tudi izžrebali nagrade, ki jih boste lahko dvignili na centru AMZS v Ljubljani. Veliko lažje bo verjetno šlo malce starejšim, naj zapišem še to, da je zaenkrat še nerazkriti mož na fotografiji, kolikor je meni poznano, vozil tudi gasilsko vozilo enega izmed društev v naši občini.
Asistent/-ka v reklamnem oddelku
(z odličnim znanjem nemškega jezika)
Od vas pričakujemo:
•	končano ustrezno izobrazbo družboslovne oz. ekonomske smeri z nadpovprečnimi ocenami in splošno razgledanost,
•	odlično poznavanje pravopisa in izkušnje s področja urejanja besedil,
•	dobro prenašanje delovnih obremenitev, prijaznost in sposobnost timskega dela, prevzemanje odgovornosti,
•	dobro poznavanje dela z osebnim računalnikom (s poudarkom na Excelu),
•	odlične organizacijske sposobnosti,
•	sposobnost samostojnega opravljanja dela, natančnost terfieksibilnost,
•	urejen videz.
Ponujamo vam:
•	temeljito uvajanje v delo,
•	varno delovno mesto,
•	dinamično in pestro delo,
•	nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka.
Vaše delovno mesto obsega:
•	samostojno delo vtimu reklamnega oddelka,
•	koordinacijo vseh reklamnih dejavnosti in sodelovanje z marketinško agencijo.
Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam na spodnji nasiov pœijete pn»njo v slovenščini in nemščinizročnonapisanimživljenjepisom,fotografijoterz vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas 1 meseca. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj.
Hofer trgovina d.o.o.
Kranjska cesta 1,1225 Lukovica
kariera.hofer.si
OBVESTILO
Vse zainteresirane občane obveščamo, da je župan Občine Lukovica dne 08. 09. 2009 sprejel stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja B1 Blagovica in dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja B2 Blagovica. Javna razgrnitev je potekala v času od 20. 04. 2009 do 22. 05. 2009, javna obravnava pa je bila dne 07. 05. 2009 v telovadnici Podružnične osnovne šole Blagovica.
Pripombe in stališča do pripomb so na vpogled pri pristojni službi Občine Lukovica, Veidrov trg 7 (Šentvid pri Lukovici), 1225 Lukovica (Tatjana Suhadolc) ter na spletni strani občine Lukovica: http://www.lukovica.si/novice/.
Občinska uprava

PGD Prevoje z novim vozilom in prenovljenim gasilskim domom
V petek, 9. oktobra 2009, je na Prevojah pri Šentvidu potekala slovesnost, na kateri je Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje uradno prevzelo novo gasilsko vozilo GVC 16/25 in namenu predalo prenovljen ter razširjen gasilski dom. Za prevojske gasilce, ki so lani praznovali 120-letnico delovanja društva, je to res velika pridobitev. Skupna vrednost investicije je znašala kar 370 tisoč
evrov in kot je dejal predsednik PGD Prevoje Marjan Kveder, je to plod trdega, vztrajnega in usklajenega dela gasilcev, ki so opravili ogromno prostovoljnih delovnih ur, prebivalcev območja, ki ga pokriva to gasilsko društvo, in tudi širše skupnosti.
Leon Andrejka Foto: Drago Juteršek
ll * Al-*'*
Podmladek PGD Prevoje
Občina Lukovica je preko Gasilske zveze Lukovica prispevala 60 tisoč evrov, vse ostalo pa so bili prispevki donatorjev in krajanov v denarju, materialu ter prostovoljnem delu. PGD Prevoje se je ob tej priložnosti od srca zahvalilo vsem, ki se zavedajo, da je nesebična, prostovoljna in hitra pomoč učinkovita in mnogokrat rešuje stiske ali celo življenja. Donatorji so tako prejeli bronasta, srebrna in zlata spominska priznanja. O
btemjepredsednikPGD PrevojegospodKvederdejal:»Naklonjenost in pomoč izvajalcev za gradnjo je težko opisati z besedami. Premalo je, da jim rečemo hvala. Zahvala vsem krajanom, donatorjem in gasilcem ter vsem, ki so v času svetovne recesije nesebično pomagali in s tem omogočili naše nadaljnje dobro delo.« Pre-vojski gasilci so podelili tudi dve spominski sliki obnovljenega gasilskega doma, ki sta jo prejeli Gasilska zveza Lukovica in občina St. Lambrecht.
Slavnosti govornik na prireditvi je bil župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ki je v govoru poudaril: »Za vse, ki smo tukaj prisotni, je to lahko dan velikega veselja, sreče in izjemne priložnosti, ki se
ne ponavlja vsako leto, in priložnost, ki tudi ni mogoča vsako leto. Toda, če se zgodi to, kar vidimo in imamo pred seboj, mora temu botrovati ogromno stvari. Predvsem pa mnogo trdno odločenih ljudi, ki s svojim delom in pripravljenostjo dokazujejo, da prostovolj-stvo in zavzetost za skupno dobro še niso izumrli. Ko sem govoril ob občinskem prazniku o društvih in ljudeh, ki znajo s svojim delom, ne da bi čakali na pomoč nekoga drugega, uresničevati svoje cilje, sem imel v mislih tudi vas, dragi prevojski gasilci, ki ste, pa čeprav je moreče vzdušje gospodarske krize, naredili praktično nemogoče. Projekt, ki je v svojem začetnem razmišljanju predstavljal strah in morda nezaupanje, je danes, drage gasilke in gasilci, delo, ki je opravljeno in pred katerim stojimo s spoštovanjem in globokim občudovanjem.«
V imenu Gasilske zveze Slovenije je prisotne pozdravil Matjaž Mar-kovšek in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Prevoje čestital za novi pridobitvi ter zaključil z besedami:»Praznujte, ker je to vaša pravica, spoštujte tradicijo, ker je to vaša dolžnost, in zaupajte v svoje sposobnosti, ker je to vaša prihodnost.«

Prenovljen dom in novo vozilo sta krona praznovanja 120-letnice PGD Prevoje
Osrednji del slovesnosti se je sicer začel z zasaditvijo drevesa, ki so jo simbolično opravili otroci PGD Prevoje v spomin na ta dan. Poleg tega pa so v čast miru spustili 50 golobov. Župnik Andrej Svete je blagoslovil novo gasilsko vozilo in obnovljen gasilski dom. Predsednik PGD Prevoje Marjan
Kveder in poveljnik Milan Dernulovec pa sta predala ključe vozniku novega gasilskega vozila in oskrbniku razširjenega ter prenovljenega gasilskega doma. Ob koncu je sledilo še presenečenje za najmlajše, ki so v zahvalo za svoj prispevek h gasilstvu dobili 7-kilogramsko čokolado z lešniki.
Žlahtna lepota slastnih, zdravih buč
Narava nam je letos podarila zares zlato in toplo jesen. K vsemu temu pa samoumevno sodi tudi obilen, zrel in zdrav pridelek pridnih delavnih rok. Milena Bradač
Oktober je čas buč, čeprav je res, da jih lahko pobiramo že od zgodnjega poletja. Te, jesensko-zimske pa so še prav posebno polnega, sočnega in žlahtnega okusa in primerne za nešteto vrst priprave jedi kot dodatek ali pa kot samostojna jed. Če pa vemo, da so buče zrasle na čistem zraku, na zemlji, kjer ni nobenih umetnih gnojil in drugih pospeševalcev rasti, so še toliko bolj cenjene. In kot vidite na sliki, se lahko ponašajo tako s svojo krasoto kot obilnostjo - brez umetnih dodatkov.
Na kmetiji Homar v Dupeljnah,
kjer so omenjene buče zrasle na velikem kupu konjskega gnoja, že vedo, kako se rečem streže. Od leta 2003 se kot z dopolnilno dejavnostjo ukvarjajo s pridelavo naravnega gnojila, ekološkega gnojila in gnojila pod znamko Gnojilo 1000 cvetov. Po slednjem je zares neznansko povpraševanje, kajti sestavljeno je iz komposta konjskega gnoja, predelanega s pomočjo kalifornijskih deževnikov in ravno zaradi visoke vsebnosti organskih snovi se substrat prišteva h gnojilom organskega izvora. Stane Homar priporoča, da vseeno uporabite še nekaj čisto navadne prsti za presajanje vaših rastlinic in vzgojo sadik. Ekološko gnojilo ima certifikat SI- 01 - EKO. Nevtralno kislost gnojila (Ph = 7) je priporočlji-
vo uporabiti v primeru prekislih tal. Za dognojevanje z dušikom boste uporabili naravno gnojilo. Za vse, kar boste presadile pridne gospodinje, kar boste presadili vrtnarji in vsi ljubitelji vseh vrst rožic, grmov-nic, vrtnin, pa uporabite zemljo za presajanje.
Kako lepo je prestopiti prag domačije, kjer vsepovsod čutiš spoštovanje do domačih, naravnih sadov, do topline lesa, do sobivanja domačih živali, kjer je povsod vidno delo pridnih, marljivih, spretnih rok. Kako lepo je šele njim bivati v takšnem okolju.
Trgovina Pr' Florjan
V	soboto, 17. oktobra, je odprla svoja vrata nova trgovina pri Domačiji Rus v Lukovici. Trgovina iz starih časov je iz originalne »Doli-narjeve trgovine« iz Moravč, ki je delovala še pred drugo svetovno vojno. Keka Pogačar
V	njej si lahko ogledamo in seveda tudi kupimo izdelke ročnih del mo-ravških in kamniških rokodelk, izdelke iz keramike, ki so delo Brigite Herjavec, ter lesne izdelke rezbarja Janeza - Žana Jarca. S svojimi eko izdelki iz domače lekarne, pa tudi s kakšnim nasvetom, nam postreže zeliščarica Meta Maček.
V	sami trgovinici lahko vidimo, kako je včasih potekala prodaja moke, tobaka in zelišč.
Trgovina iz starih časov je opremljena tudi škatlami, ker je nekoč

veljalo, da so trgovci bili precej premožni, če so imeli v svojih prostorih veliko škatel. Ne manjka tudi stara blagajna in tehtnice, ki so seveda še vedno nekaj posebnega. Na samih policah lahko najdemo bonbone
505 in tudi Kraš piškote, ki so še danes tako dobri kot nekoč, in tudi izdelke blagovne znamke Zakladi Črni graben.
V trgovini bodo imeli tudi delavnice, s katerimi bodo obudili stare obrti.
Trgovina iz starih časov na Domačiji Rus
Nova generacija gasilcev - strojnikov je končala z usposabljanjem
Poznavanje gasilskega orodja in opreme je ključnega pomena za uspešno interventno delo. To je seveda jasno slehernemu gasilcu, vendar je treba poudariti, da imamo v gasilskih vrstah tudi posebej usposobljene strokovnjake za delo z gasilskim tehnično reševalnim orodjem in opremo. To so tako imenovani strojniki, torej gasilci, ki poznajo sleherni kotiček vozila in seveda prav vsak kos opreme, ki se nahaja v njem. To pa zahteva zelo širok spekter znanja, ki mu ni kos veliko ljudi. Gasilska zveza Lukovica je s svojimi inštruktorji in predavatelji (en inštruktor in predavatelj Matjaž Korošec
je prišel iz GZ Domžale) pod vodstvom poveljnika GZ Lukovica Srečka Grojzdka uspešno zaključila eno izmed najtežjih usposabljanj tako v organizacijskem smislu kot tudi v smislu težavnosti za slušatelje. To, da ima tako majhna gasilska zveza svoj predavateljski in inštruktorski kader, je velika redkost in na to smo lahko upravičeno ponosni. Velika večina mnogo večjih in bogatejših gasilskih zvez namreč za tovrstna usposabljanja najema strokovnjake od drugod. Jure Čokl
Gasilci so najprej obiskovali predavanja v prostorih OŠ Janko Kersnik na Brdu, nato so sledili izpiti iz dvanajstih različnih predmetov, na primer poznavanja zakonitosti aerostatike in hidrostati-ke, hidravličnega in pnevmatskega orodja, različnih črpalk, taktičnih pristopov in drugih pomembnih znanj. Kljub štirim popravnim izpitom so vsi tečajniki izpite opravili uspešno. Sledila je prva sobota praktičnih vaj, ki so jo tečajniki preživeli v prostorih CPV Helios Ko-ličevo, za kar se lepo zahvaljujemo poveljniku Rudiju Volčiniju. Tam so tečajniki pod vodstvom Matjaža Korošca spoznali osnove za uporabljanje opreme, ki jo morajo strojniki obvladovati do obisti. Seveda so vso opremo tudi preizkusili in se
naučili rokovati s tistimi orodji, ki jih v GZ Lukovica ne premoremo. Današnja, druga sobota praktičnih vaj je postregla s celodnevnim delom na različnih učnih točkah. Na koncu je sledila tehnično izjemno zahtevna vaja, na kateri so se tečajniki srečali s prometno nesrečo in pravim požarom vozila. Inštruktorji, ki smo z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi vajo opazovali, smo bili na koncu mnenja, da je bila vaja izvedena zelo dobro in da so tečajniki dosegli nivo znanja, na katerega smo lahko vsi zelo ponosni. Tudi ob analizi, ki smo jo opravili ob koncu vaje, je bilo zelo malo kritik. Tiste pa, ki smo jih inštruktorji vendarle izrekli, so bile dobronamerne in izrečene v želji, da bi stvari izboljšali. Verjamem, da jih tečajniki tudi bodo. Ob tej priložnosti moram z veseljem zapisati tudi to, da bo letos z delom začela tudi nova generacija gasilcev - inštruktorjev, ki so bili za staž pripravnikov za to delo izbrani s strani poveljstva Gasilske zveze Lukovica. Z izobraževanjem za najzahtevnejši del gasilstva tako letos v novembru začenjajo Uroš Medič in Igor Trdin iz PGD Blagovica in Zoran Dernulovec iz PGD Prevo-je. Ostale gasilce iz GZL pa čaka veliko resnega dela na tečaju za bolničarje, ki se je že začel 24. oktobra.
Nasvet iz čistilnice
Romanca Novak iz kemične čistilnice »Čisto vse iz Šentvida« vam svetuje, da je sedajpravi čas za popravilo zadrg na zimskih plaščih, bundah ter ostalih zimskih oblačilih, prav tako tudi za čiščenje odej ter poletnih oblačil. Gospa Romanca vam bo poleg čiščenja vaših oblačil z veseljem nudila vsa šiviljska popravila vaše garderobe, od krajšanja in daljšanja oblačil do menjave zadrg in ostalih drobnih popravil.
Zmagovalci festivala Melodije morja in sonca nastopali Pr Furman
17. oktobra so v gostilni Furman nastopili letošnji zmagovalci festivala Melodije morja in sonca, skupina Jazz Station. S skladbo Delam, kar se ne sme so osvojili srca poslušalcev na letošnjem 31. festivalu in domov odnesli glavno nagrado. S svojim obsežnim repertoarjem so navdušili
tudi goste v gostišču Furman,
preigravajo predvsem znane vokalne jazz popevke, ob katerih pravijo, da se ne da obmirovati. Kitarist skupine Bojan Kralj pa sicer izhaja iz naše občine, zase pa pravi, da kitare skoraj ne da iz rok, jazz pa postaja njegova največja ljubezen.
Članu zasedbe Jazz Station in šef gostilne Furman
Podpis pogodbe med nosilcem in uporabniki znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« za dobrote in odličnost iz občine Lukovica
29. 9. 2009 je bil podpis pogodbe med nosilcem projekta in 22 uporabniki znamke »Zakladi ČRNI GRABEN«, ki je plod sodelovanja Občine Lukovica, Gostinskega podjetja Trojane d.o.o. in Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.
Blagovna znamka Zakladi Črni
graben združuje številne lokalne kmete, čebelarje, podjetnike in društva za označevanje blaga in storitev s področja kmetijstva, gostinstva in turizma. Občina Lukovica, ki bo bdela nad uporabniki znamke, že pred časom pa je sprejela tudi pravilnik o njeni uporabi, bo skupajs Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana spodbujala uporabnike k promo-
ciji blaga in storitev. Ob podpisu pogodbe so vsi uporabniki prejeli nalepke z logom ter označevalne table, nosilci znamke so enoglasni, da je blagovna znamka velika priložnost za nove razsežnosti kmetijstva in turizma v občini Lukovica kot tudi za promocijo njenega območja. Blagovna znamka Zakladi Črni Graben se uporablja za označe-
vanje blaga oz. storitev: medu in drugih izdelkov iz medu, živih živali, mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, moke in izdelkov iz žitaric, poljedelskih in gozdarskih proizvodov, naravnih rastlin in svežega cvetja, sadik in semen, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter gostinskih in turističnih uslug.
Uspešno predstavljeni prvi uporabniki kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN«
V	soboto, 17. oktobra 2009, so se na Lukovem sejmu v središču Lukovice predstavili prvi uporabniki kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN«. Največje zasluge za uspešno zaključeni projekt ima ga. Pavla Pirnat.
Foto: Jan Pirnat
Občina Lukovica je v sodelovanju z lokalno Kmetijsko svetovalno službo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana ter na pobudo Gostinskega podjetja Trojane d.o.o. že v letu 2002 registrirala kolektivno blagovno in storitveno znamko »Zakladi ČRNI GRABEN«.
V	obdobju 2002-2007 je bilo na pobudo lokalne Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana izvedenih
nekajpromocij znamke, tudi na Lukovem sejmu v letu 2007. Navdušenje takratnih uporabnikov in izražen interes posameznikov, zlasti čebelarjev, sta bila močna vzpodbuda za razmišljanje o možnostih večje in pregledne uporabe znamke. Go. Pavlo Pirnat, terensko kmetijsko svetovalko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, je ta spodbuda pripeljala do razpisa Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije, na katerega je zavod kot nosilec prijavil projekt »Zakladi ČRNI GRABEN«, Občina Lukovica pa je bila kot nosilec že registrirane znamke le partner v projektu.
Z odobritvijo projekta na razpisu LAS Srce Slovenije so se jeseni 2008 intenzivno začeli postopki za
oživitev znamke, ki jih je vseskozi vodila ga. Pavla Pirnat. Na Lukovem sejmu preteklo soboto so se ob zaključku projekta predstavili prvi uporabniki znamke, ki jih je skupno kar dvaindvajset. Število prvih uporabnikov je močno preseglo tako pričakovanja Občine Lukovica kot tudi pričakovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Največja zahvala za tako pozitiven odziv novih in hkrati prvih uporabnikov ter ne nazadnje tudi za samo oživitev in uspešno promocijo znamke pa gre ravno ge. Pavli Pirnat, ki je neutrudno vodila projekt, spodbujala potencialne uporabnike in tudi nosilca znamke ter razvijala svoje ideje vse do njihove realizacije.
Tomaž Beden, predsednik Odbora za
gospodarstvo
Emil Wein, predsednik Komísíje za nadzor nad uporabo znamke Tomaž Močnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZS-Zavod LJ Katka Bohinc, skrbnica znamke na Občini Lukovica
Utríp
Lukovega sejma
18. oktobra je v središču Lukovice potekal že tradicionalni Lukov sejem v organizaciji Turistično-olepševalnega društva Lukovica. Letos je bilo največ pozornosti namenjene predstavitvi kolektivne blagovne znamke Zakladi Črni Graben, ki bo skupaj z 22 uporabniki te blagovne znamke doprinesla naši občini večjo prepoznavnost in promocijo.
Oživitev kolektivne blagovne in storitvene znamke je primer odlične prakse povezovanja partnerjev: Občine Lukovica, Gostinskega podjetja Trojane d.o.o. in Kmetijske svetovalne službe pri KGZS - Zavodu Ljubljana in kmetov, podjetnikov in društev z namenom boljše promocije.
Tomaž Močnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Slovenije-Zavod Ljubljana, ki je pripravil degustacijo mesa, je povedal, da želijo s tem projektom spremeniti naše prehrambene navade, kajti želijo, da bi govedino uporabljali tudi za kaj drugega kot zgolj za kuhanje goveje juhe. »Vse se začne na pašniku s tradicionalno ekološko rejo, sledi predelava, kjer ni namen, da sveže meso ponudimo v mesnici, ampak da ga dodelamo, kar pomeni, da meso zorimo vakuumsko pakirano tri tedne na temperaturi 4 stopinj celzija. V tem času potekajo biokemični procesi, v katerih se meso zmehča. Tako meso je zelo okusno in primerno za peko. Pogoji v Sloveniji so za vzrejo govedine odlični, imamo tudi dobre naravne pogoje, iz govedine lahko pripravimo zelo okusno meso za peko. Torej, gre za spreminjanje prehranskih navad v povezavi z zdravim načinom življenja in lokalno oskrbo,« pove Tomaž Močnik. Projekt je še v razvojni fazi, v nadaljeva-
Uporabnikom znamke so bila podeljena tudi priznanja, nekateri so svoje pridelke in izdelke tudi prodajali, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana pa je predstavil projekt »Kvalitetno slovensko meso nastaja že v reji« z degustacijo na žaru pečene, zorjene in ekološko prirejene govedine.
nju projekta pa si želijo zagotoviti tako ponudbo zorjene govedine pri ponudnikih mesa, kot tudi povpraševanje s strani kupcev. Trenutno lahko zorjeno govedino dobite na kmetiji Avbelj v Dr-tiji pri Moravčah.
V dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici je potekala razstava različnih sort sadja iz območja občine Lukovica. Razstavili so več kot 50 sort jabolk, nekaj sort hrušk ter posamezne primere drugega sadja, ki uspeva na kmečkih vrtovih na območju občine. Razstava je potekala v okviru projekta »Obnova travniških sadovnjakov in predelava sadja v občini Lukovica«.
III. konjeniški dan na kmetiji Pr' Bregar
Le redki so tisti, ki vedo, koliko poti, časa, podajanja kljuk in ne vem še česa je treba opraviti, da se zberejo pokrovitelji, nagrade, naredi okvirni program in da se napove, da tekmovanje bo. In tako so člani ŠKD Bregar skupaj s predsednikom zbrali potrebne nagrade in sredstva in 3. oktobra pripravili III. konjeniški dan. djd
V letošnjem letu so dali poudarek predvsem mladim in za njih med posameznimi tekmami pripravili poseben zanimiv in poučen program, ki so ga otroci z veseljem sprejeli. V tekmovanju, ki je pokazalo veliko spretnost jezdecev in še večjo potrpežljivost konj, je letos prevladovala ženska kvota in na koncu dokazala, da ima poleg lepote v rokavu še kar nekaj adutov.
Skladnost gibov, potrpežljivost, veselje in nikoli ne obupaj, čeprav je konj ravno tisti dan vstal z levo nogo, so bile značilnosti ženskih jezdecev in tako je prvo mesto pripadlo njim.
Sara Zajc je osvojila prvo mesto pred bratoma Jemec (Boštjanom in Klemenom) in za prvo mesto prejela še lično spominsko priznanje, kolajno društva ŠKD Bregar. Poleg iger za otroke so v
goste povabili še letošnjega svetovnega prvaka v electric boogieju Janeza Štruklja, ki je za vse zbrane odplesal del svoje točke, čeprav pravijo, da je bil na konju, je plesal kar na tleh, verjetno se tam počuti veliko bolje kakor na konjskem hrbtu.
In ker jezdece vedno zanimajo novosti, so nova dognanja v izdelavi opreme za jezdece predstavili predstavniki Dali športa iz Lesc in ker so že bili ravno poleg, zakaj ne bi s seboj odnesli še nekaj jahalnih hlač, potrebnih manjšega servisa. Odlična domača hrana, ravno prav hladna pijača in prijetna družba je na sončno soboto, tudi zaradi zadovoljnih nastopajočih in obiskovalcev, pripomogla, da je na obraze organizatorjev prišel nasmeh in pozabljen je bil trud, vložen v pripravo III. konjeniškega dne na kmetiji Pr'Bregar v Trnjavi. A priprave na mogoče še boljši IV. konjeniški dan že tečejo in verjetno bo slednji še boljši, s še več gosti, pestrejšim spremljajočim dogajanjem in ne vem še česa, sicer pa, pustimo se presenetiti.
V Lukovici imamo svetovnega prvaka v plesu - Janeza Štruklja
Od 23. 9. do 27. 9. 2009 je v Kaliszu na Poljskem potekalo svetovno prvenstvo v electric boo-gieju, breake danceu in hip hopu. V kategoriji electric boogie pari, pionirji, sta naslov svetovnih prvakov osvojila devetletni Janez Štru-
kelj (Plesni Klub Miki) in Anja Štefančič (Plesni Klub Evora). Kot solist je Janez osvojil peto mesto, Anja pa osmo.
Janez Štrukelj, ki prihaja iz Lukovice, je pravi
Ljyyy

»multitalent«, s svojo simpatičnostjo pa je sodnike in svoje sotekmovalce naravnost očaral. Poleg plesnega talenta se ponaša tudi z glasbenim talentom, že nekaj let igra trobento, njegova velika želja je pridružiti se slavni Lukoviški godbi. Sicer pa Janeza v Lukovici vsi poznajo po simpatičnosti in velikem smislu za humor.
Adi Smolar v Krašnji
Ponudila se je priložnost. Na pobudo predsednika Športnega društva Krašnja Marjana Štruklja smo v Krašnjo povabili priljubljenega pevca Adija Smolarja. Koncert je bil dobrodelnega značaja, izkupiček od prodanih vstopnic in prostovoljnih prispevkov je namenjen šolskemu in vrtčevskemu skladu. Marija Demšar
Na tako velik dogodek, kot je obisk Adija Smolarja, so se krašenjski otroci temeljito pripravili. Male risbice malih otrok in velike risbe šolarjev so okrasile preddverje šole, nasmejani obrazi in pričakovanje pa so napolnili prostor pred šolo z nadvse prijetnim vzdušjem. Še zadnje vaje kotalkaric KDK Domžale, ki so samo za to priložnost pripravile koreografijo za eno izmed njegovih pesmi in koncert se lahko začne.
Adijeve pesmi so izzvenele prijazno, zabavno, pa tudi resno. Malo smo z njim zapeli, za-
ploskali, malo smo se nad povedanim tudi zamislili. Spomnil nas je na mnoge stvari, na katere v vsakdanjem hitenju pozabljamo. Odhajali smo dobre volje, preživeli smo prelepo popoldne z občutkom, da smo že s svojim prihodom naredili nekaj dobrega.
Zato v imenu vseh otrok, katerim je izkupiček od koncerta namenjen, hvala vsem, ki ste brezplačno pomagali in sodelovali pri organizaciji, za vse prostovoljne prispevke in dobro voljo!
Ogled pivovarne Vinka Pirnata
Obisk gostišča Furman mnogi izkoristijo tudi za obisk in spoznavanje varjenja piva in slednjega prav z veseljem pokaže lastnik in nosilec blagovne in storitvene znamke Črni graben Vinko Pirnat - Cene. djd
V četrtek, 15. novembra, se je v gostišču mudila delegacija radia Ognjišče z odgovornim urednikom Francijem Trstenjakom in z veseljem so prisluhnili razlagi o nastanku piva Rokovnjač in kratki, a bogati zgodovini pivovarne. Kako brez degustacije govoriti o kvaliteti piva. Poskusiti je treba, potem pa, ja še enkrat je treba poskusiti, pa tisto temno, pa ^ Človeku se takole malce vse skupaj zmeša, vendar je skupna ugotovitev: »Pivo je izvrstno,«
bila enotna. Saj ne rečem, da komu okus ni najbolj všeč, vendar tokratnim gostom je bil in to vem tudi po tem, ker so ga vzeli tudi za v Ljubljano. Torej se naše pivo rokovnjač pije tudi v Ljubljani. Število s seboj vzetih steklenic pa ne bo kvarno vplivalo na program Radia Ognjišče, prej na izboljšanje, če ne drugega vsaj obiskov radijcev in njihovih prijateljev v gostišču Furman in pivovarni PC Pirnat.
Predstavitev knjižnih novosti pri Slomškovem bralnem priznanju
Začetek veroučnega leta pomeni, da se bo počasi, vendar že šesto leto pričelo tudi Slomškovo bralno priznanje za župniji Brdo in Zlato polje. Nekako je potrebno čez led in kaj je lepšega kot pesem, da se stopi tisti led med anima-torji in bralci. Ob pomoči Petre Avbelj smo skupaj zapeli himno SBP-ja in tako uradno odprli sezono branja.
djd
Seveda je za tiste, ki so letos pristopili k SBP, pomembno, da vedo, kdo so tisti, ki zadevo vozijo, in tako je sledila najprej predstavitev animatorjev in sodelavcev iz ozadja, so dejali. In ker se je med počitnicami tudi marsikajdogajalo, smo prisluhnili novostim iz knjižnice. Animatorji so nam prisotnim tako predstavili nove knjižne
izdaje, ki se že nahajajo na policah knjižnice SBP. Tako smo se spoznali s knjigo Z Matildo se nauči lepih navad, Medved Edvard, Modest Gosposvetski in Skrivnost za zlatimi vrati. Slednja je luč sveta zagledala na predstavitvi 31. avgusta pri frančiškanih in smo bili nanjo tudi povabljeni in govori o kom že. Bo treba vzeti knjigo v roke in jo prebrati, da bomo ugotovili, o čem piše. Sicer pa je knjiga naša prijateljica v vseh starostnih obdobjih našega življenja, le v roke jo moramo vzeti in začeti brati, nato pa nas posrka vase in kakor bi dejali mladi, pademo »notr« in beremo in beremo. In mladi so že padli »notr«, saj so mnogi odhajali iz župnišča s knjigo pod pazduho in verjamem, da jih bo vse več, ki se bodo pridružili SBP.
Radio Plamen v Šentvidu
V četrtek, 15. novembra, so v dvorani kulturnega doma Antona Martina Slomška premier-no uprizorili igro radio Plamen, pred polno dvorano poslušalcev in gledalcev, saj smo si like lahko tudi dodobra ogledali.
djd
Seveda je bilo preskrbljeno tudi za presenečenja in tako nam je najprej zapel pesem s šestih počitnic otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj. Na koncu pa nas je presenetil še znani smučarski skakalec Džoni Vozi-pivo, ki ima v lasti rekord planiške
velikanke 462 m po jugoslovansko (na obroke). In tako smo se razšli, prijatelji radia Ognjišče iz različnih koncev, polni smeha, veliko bolj zdravi in polni lepih občutkov, da si le vzamemo čas drug za drugega.
Ekološki kmetje
letos na območju divjih zveri
September je za združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje najbolj dejaven mesec in ena od aktivnosti je tudi organizacija vsakoletne strokovne ekskurzije.
Kar za dva avtobusa se nas je letos nabralo radovednežev, ki smo si želeli ogledati ekološko kmetovanje v praksi na območju Notranjske in Bele krajine. Ugotovili smo, da se večinoma ukvarjajo z živinorejo mešanih vrst in to na velikih površinah, ki jih imajo večinoma v najemu. Na Kočevskem pa se spopadajo s specifičnim problemom. Jelenjad ter divje zveri, kot so volkovi, medvedje, divji prašiči in risi, ogrožajo njihovo drobnico, površine in pridelke ter jim povzročajo veliko škode. Francka Toman
Kmetijski svetovalec Jože Oblak iz Kočevja nas je najprej odpeljal na kmetijo Anite Omerza iz Gornje Ložine, ki je bila izbrana za najboljšo kmetijo v Sloveniji. Na 50 hektarih najetih površin redijo konje in matični trop 190 plemenskih ovac mesne pasme. Kar 110 hektarov obdelovalne zelje pa ima od zemljiškega sklada v najemu Miran Kerneža iz Novih Lazov. Redi krave dojilje, drobnico, kobile slovenske hladnokrvne pasme in damjake. Bil je med prvimi
v Sloveniji, ki se je vključil v ekološko kontrolo.
Prava paša za oči pa je bil ogled črede plemenskih žrebcev v Dolnji Brigi. Na kmetiji Glušac jih na podlagi pogodbe z Biotehniško fakulteto vzrejajo do dveh let starosti, ko jih po selekciji pošljejo na plemenske postaje.
Na turistični kmetiji Padovac iz Sela pri Kostelu so nas pričakali s toplo malico in odličnim posladkom, kar se je po pešačenju skozi gozd že kar prileglo. Ogledali smo si lahko odlično prenovljeno staro hišo, ki je namenjena gostom najavljenih skupin, in lepo urejen hlev za konje, redijo pa še ovce. Trenutno so v preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Po dokaj razburljivi vožnji po zelo ozki cesti ob Kolpi, ki sta jo naša voznika profesionalno odpeljala, smo v popoldanskih urah prispeli v vas Maline v Semiču. Na turistični kmetiji Pecel družine Malenšek so nam postregli s poznim kosilom, nato pa smo si ogledali še okolico domačije. Zvedeli smo, da imajo tudi oni precej zemlje v najemu, da se poleg turizma ukvarjajo še z govedorejo, ovčerejo, konjerejo in bolj ljubiteljsko kot donosno z vinogradništvom.
Kar do teme smo se zadržali pri zadnjih gostiteljih, saj je treba izkoristiti take priložnosti za izmenjavo mnenj, izkušenj in nasvetov, ki jih potem koristno uporabiš.
Seme je vzkalilo
Združenje ekoloških kmetov - zdravo življenje s sedežem v Lukovici je 25. 9. 2009 ob svoji 10-letnici delovanja organiziralo okroglo mizo in novinarsko konferenco na biodinamični kmetiji Marije in Franca Sešlarja v Podlipovici pri Izlakah.	Pavla Pirnat
V omenjenem združenju ekoloških kmetov se povezujejo ekološki kmetje in podporni člani ne le iz naše občine, temveč tudi iz širšega domžalsko-kamniškega območja,
moravške doline, Zasavja in širše okolice Litije. Na dan okrogle mize in novinarske konference je izšel zbornik s simboličnim naslovom »Seme je vzkalilo«, kjer je v sliki
in besedi prikazano delo prvih desetih let, predstavljeni trenutni aktualni projekti ter zbrane kratke misli ljudi, ki so kakor koli povezani z ekološkim kmetovanjem - od ministra za kmetijstvo do profesorjev, strokovnjakov in županov. Zbornik lahko dobite na Kmetijski svetovalni službi v Lukovici.
Okrogla miza in novinarska konferenca sta bili organizirani v okviru projekta »Pridelujemo hrano na zdrav način tudi v Zasavju«, katerega nosilec je Združenje ekoloških kmetov - zdravo življenje« in se bo preko LAS Zasavje delno financiral tudi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Tema okrogle mize »Zadržki pri vključevanju (zasavskih) kmetij v ekološko kontrolo« je aktualna tudi za širši slovenski prostor, saj število ekoloških kmetij ne narašča več. Okroglo mizo je vodila Nada Grešak, specialistka za razvoj podeželja pri Kmetijsko gozdarskemu zavodu Ljubljana, na njej pa so s prispevki sodelovali še Tomaž
Džuban - predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, Boris Uranjek iz kontrolne službe KON-CERT, Karmen Skalič - kmetijska svetovalka iz Zagorja in Janez Homšek, konvencionalni kmet, ki je nanizal razloge, zakaj se ni odločil za ekološki način kmetovanja. Po razpravi, ki je sledila, so bili povzeti razlogi za ne vključevanje v ta način kmetovanja in veljajo za večina slovenskega območja. Ugotovitve so bile, da so ključni zadržki pri vključevanju konvencionalnih kmetijv ekološko kontrolo povezani z neorganiziranim odkupom ekoloških pridelkov in izdelkov, premajhno višino neposrednih plačil glede na zahtevnost eko kmetovanja in prevelikim nesorazmerjem v cenah ekoloških in konvencionalnih pridelkov in izdelkov.
Ugotovitve okrogle mize so bile predstavljene tudi na novinarski konferenci, ki je sledila. Srečanje pa smo zaključili z ogledom nove sirarne in degustacijo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Naj ribič 2009
V nedeljo, 27. 09. 2009, je bila na vrsti šesta, zadnja ribiška tekma s plovcem in najtežjo ribo za veliki pokal » NAJ RIBIČ 2009« za mladince in člane RD Črni Graben. Danilo Kastelic
Zadnja finalna tekma za »Naj ribiča 2009« se je pričela zgodaj zjutraj. Tekmovalna atmosfera je bila na višku, saj je bila več ribičem dana možnost, da se v zadnji ribiški tekmi teoretično še lahko uvrstijo na končno drugo ali tretje mesto v skupnem seštevku točk iz vseh šestih tekem. Na začetku tekme je bilo kar nekaj na hitro ulovljenih rib in nekateri so že seštevali točke in
končne uvrstitve na celoletnem tekmovanju »Naj ribič 2009«. In pregovor Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje je večino ribičev vodil k vztrajnosti do zadnje
minute tekme, kajti še je bil mogoč preboj na najvišja mesta v končni razvrstitvi. Kot je v navadi, pa se računi nikoli ne izidejo, saj gre narava svojo pot in trosi sre-
čo naokrog, le tam, kjer je najbolj potrebna, je ni. Med mladinci je na zadnji tekmi zmagala Tanja Smrkolj, drugo mesto je osvojil Benjamin Bartol, tretje mesto pa Anej Orel. Med člani pa je tretje mesto osvojil Milan Sušnik, drugo mesto Roman Kržan in prvo mesto Danilo Kastelic. V skupni uvrstitvi na vseh šestih tekmah na prvenstvu je med mladinci prvo mesto osvojila Tanja Smrkolj, drugi je bil Benjamin Bartolj, tretji pa Anej Orel; med člani pa je prvo mesto osvojil Jure Kri-žman, drugi je bil Silvo Ribič in tretji Bojan Lončar. Po podelitvi medalj, pokalov ter praktičnih nagrad je sledila zakuska in obujanje spominov na prvenstveno tekmovanje za veliki pokal »Naj ribič 2009«.
Jesenski pevski večer
Cerkev Sv. Vida v Šentvidu je na sobotni večer, tretjega oktobra, gostila Mešani pevski zbor Šentviški zvon ter Komorni moški zbor Lek iz Mengša ter seveda številne ljubitelje lepih zborovskih pesmi. Navzoče je prijazno pozdravil župan Matej Kotnik. Milena Bradač
Pod taktirko umetniškega vodje MePZ Šentviški zvon Karla Le-skovca je zbor zapel osem skrbno izbranih pesmi, ki so jih poslušalci nagradili z bogatim aplavzom. Zbor je letos maja praznoval
dvajsetletnico delovanja in v tem toplem jesenskem večeru je poslušalce znova popeljal v čudovit svet umetnosti ter lepote petja.
Prvič in zagotovo ne zadnjič, vsaj po burnem aplavzu sodeč, je zapel v šentviški cerkvi Komorni moški zbor Lek. Tudi njihova kilometrina delovanja oziroma petja je dolga, cela tri desetletja. Njihov umetniški vodja profesor Milivoj Šurbek jih je vodil od pesmi do pesmi in kar niso se mogli posloviti od poslušalcev, ki so z navdušenim ploskanjem prosili za še eno, pa še eno in še tretjo pesem.
Koncert je bil pripravljen s pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mestne občine Ljubljana.
Delovna sobota v PGD Prevoje
Na lepo sončno soboto, 26. septembra, smo se člani in članice PGD Prevoje zbrali, da tako kot vsako leto pospravimo in še posebej pripravimo obnovljeni dom na slavje. Prevojski gasilci
Tako smo že ob osmi uri zjutraj začeli z delom. Dopoldne smo člani začeli z beljenjem, barvanjem in pospravljanjem orodi-šča. Mnogi, ki so se peljali mimo, so lahko opazili, koliko stvari se skriva v gasilskem domu. No, nad nekaterimi stvarmi smo bili še sami presenečeni. Popravili smo nekaj stare in polomljene gasilske opreme, nekaj pa jo je moralo iti v smeti, da bo prostor za novo opremo, s katero bomo lahko brez skrbi reševali in poma-
gali ljudem. Pokrpali smo luknje v stenah in osvežili barvo v vseh prostorih starega dela doma. Lotili smo se tudi urejanja okolice doma, uredili smo zelenico in dodali še nekaj malih detajlov za lepši zunanji izgled doma. Uredili smo si priročno shrambo in pospravili staro garažo. Popoldne pa so nam na pomoč priskočile še članice, ki so se resno kot vsako leto lotile čiščenja, ki je bilo letos še posebej temeljito, ker nas je čakala napovedana prireditev. Poskrbele so, da sejno dvorano krasijo čiste slike in pokali, pomita okna in svetleča se tla. Kot vsakič pa so najbolj ponosne na čiste toaletne prostore, ki so vedno potrebni izdatnega čiščenja. Lahko si mislite, kakšen je njihov izgled, glede na
to, da smo večinoma moški uporabniki le-teh. Na okna pa so posadile rože, s katerimi je dom res zaživel. Seveda med delom ni manjkalo zabave in malice, ampak to seveda spada zraven, če se dela. S skupnimi močmi smo tako delali pozno v noč, vendar je bil zalogaj prevelik, saj smo
zastavljeno delo dokončali šele v nedeljo dopoldne. Nekaj malega pa nam je ostalo še za delo med tednom. Naše delo in trud nista bila zaman, sajsmo bili nad opravljenim zelo zadovoljni in tako smo z navdušenjem čakali na dan prevzema doma in vozila.
Mladinke PGD Prevoje gremo na državnega
Izlet Združenja borcev za vrednote NOB Občine Lukovica
Odpravili smo se na Spominsko svečanost zaključne prireditve ob 65. obletnici pohoda partizanov na Triglav. Spominska svečanost je bila 11. julija 2009 ob 12. uri na Rudnem Polju - Pokljuka.
Foto ín besedilo; predsednik krajevnega odbora za vrednote nob Lukovica, Marjan Križman.
V soboto, 3. 10. 2009, je v Moravčah potekalo regijsko tekmovanje regije Ljubljana III za pionirje in mladince, na katerem smo mladinke dosegle odlično prvo mesto, in s tem potujemo na državno prvenstvo. Iz naše gasilske zveze se je na tekmovanje uvrstilo sedem ekip, štiri ekipe iz Blagovice in tri iz Prevoj. Pri pionirkah se je ekipa Prevoj uvrstila na 11. mesto, pri pionirjih pa na 17. mesto. Mladinke PGD Prevoje
Mladinke smo pridno trenirale pod vodstvom Klemena Zabreta (naš uvoženi trener), ki nas je pripravil na tekmovanje kljub naši mladostni razigranosti. Za tekmo smo se zbrale in vajo Matevža Haceta opravile odlično. Naš čas vaje z motorno brizgalno je bil za 12 sekund boljši od ostalih ekip. Na tem mestu se tudi zahvaljujemo PGD Velka vas, ki nam je v zadnjem trenutku posodilo motorno brizgalno, ker se nam je domača pokvarila. Poleg mokre vaje z motorno brizgalno je treba dobro odteči še štafeto z ovirami na 350 metrov dolgi progi, pri kateri pa ni potrebna samo hitrost, ampak tudi spretnost in natančnost in tudi tu smo bile najhitrejše. Po tekmovanju smo kot vedno preverile, iz koliko delov je sestavljen naš pokal, pozirale fotografom in se veselile. Na Prevojah so nas čakale še kremne rezine, ki smo jih z veseljem pomali-cale. Nekaj nas je šlo nato še navijat za članske ekipe v Rafolče, zvečer pa smo vsi skupaj zbrali v gasilskem domu, kjer smo s tradicionalnim piknikom proslavili naše uspehe. Tudi našo uvrstitev na državno prvenstvo, ki ga že z veseljem pričakujemo.
rana ll]j»iif
Ljubljanska IÛ4, Domiale, 01 724 15 00
www.frizeraj.si info(^frizeraj.si
Zaposlimo bwtivnega ftiierja iili frtz)eri(o.
Pesem nas druži tudi drugače
V petek, 9. oktobra, so se na pobudo tajnika komornega zbora France Marolt pevci in pevke zbrali na družabnem večeru v Trnjavi. Seveda je bila poleg tudi glavna in odgovorna za dogajanje v zboru Simona Ko-šak, ki je z nasmehom in velikim zadovoljstvom spremljala svoje varovance. djd
Druženje kot tako je potekalo že v jesenskih dneh, tako da je na jedilnik poleg sladic in odličnih jedi revežev, beri pic, prišel tudi kostanj. In so se najedli in malce poplaknili to zadevo in ugotovili, da vlada kulturno mrtvilo, privlekli na plan različne inštrumente, ter ustanovili nov zbor Kar tako malo skup in jo »užgali«. Če vedno harmonika in kitara naredita »štimungo«, tudi tokrat ni bilo nič drugače in ker se odvečnih kalorij znebiš z miganjem, so se kaj hitro tudi zavrteli. Tako kakor jim gre dobro od glasu petje in od rok inštrumenti, so jim šli tudi plesni koraki. Verjetno nam bodo pevske sposobnosti pokazali, bolje jih bomo slišali kaj kmalu, kako pa bo s »plesnimi«, pa bomo videli čez čas. Mogoče dobimo še folklorno skupino, če se bo le komu zdelo vredno mladim prenesti svoje znanje, kot je to naredila Simona Košak.
Mladi gasilci
v vodnem mestu
V soboto, 26. septembra 2009, so se mladi gasilci iz Blagovice namesto na tekmovanje odpravili v vodno mesto Atlantis.
Andrej Lavrič
Izlet se je začel ob 8. uri pred glasilnim domom v Blagovici, od kjer smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Mladi gasilci so uživali v vodi vse do 13. ure, nato pa so se z avtobusom vrnili v Blagovico. Izlet je organiziralo prostovoljno gasilsko društvo Blagovica kot nagrado mladim gasilcem, ki so se pridno pripravljali za občinsko tekmovanje.
Tekmovanje, ki naj bi potekalo na isti dan kot kopanje, torej 26. septembra, je gasilska zveza Lukovica preklicala. Da pa trud mladih gasilcev ne bi bil zaman, jim je domače gasilsko društvo omogočilo dopoldansko kopanje v vodnem mestu Atlantis. Izleta se je tako udeležilo 30 pionirjev in mladincev ter 5 mentorjev. Ob tej priliki gre pohvaliti vodstvo PGD Blagovica, ki tako skrbi za svoj podmladek in s tem posledično za razvoj in obstoj gasilstva v Blagovici.

Nova sreča in radost ali betežnost in bolezen
Naj bo to radost in sreča novorojenčka ali tegobe druge polovice življenja, vaš dom bosta obiskali patronažni sestri Irma Markovšek in Mateja Parkelj.	Milena Bradač
Irma in Mateja
Tako kot se razveselimo vsakega letnega časa od pomladi tja v hladno zimo, tako nas razveseli prvi jok in nasmeh novega člana družine in nas bolečine v sklepih opozarjajo na minljivost življenja. Letni časi so kot naša življenja. Vzcvetijo v vsej lepoti mladega življenja in počasi prehajajo v čas tihe spokojnosti in drobnih srečic, ki jih naklonijo bližnji ali drugi ljudje.
Da je sreča popolna, da znate prav negovati in oskrbeti svojega novorojenca, da niste sami s svojimi tegobami let, vam pomagata pri urejanju zdravstvenih dokumentov, vas vodita, vam svetujeta in priporočata, vas razveselita s svojim obiskom. Da boste bolje spoznali vaši patronažni sestri, smo jima zastavili nekaj vprašanj.
Kdaj in zakaj ste se odločili za poklic patronažne oziroma medicinske sestre?
Irma: Že v osnovni šoli sem se odločila za poklic medicinske sestre. Pravzaprav ne vem vzroka, oziroma se ne spomnim osebe ali dogodkov, ki bi vplivali na mojo odločitev. Delo patronažne medicinske sestre pa je splet okoliščin, prostega delovnega mesta v Zdravstveni postaji Lukovica, potem ko sem končala višjo šolo za medicinske sestre.
Mateja: Po izobrazbi sem diplomirana medicinska sestra. Za sam poklic patronažne medicinske sestre sem se odločila povsem po naključju. Bilo je prosto delovno mesto v ZD Domžale. Prej sem devet let delala v Kliničnem centru na Oddelku za anesteziologijo. Tam me je delo že precej utesnjevalo, bili so slabi delovni odnosi ter naporen delovni čas. S tremi majhnimi
otroki si takrat nisem želela preživeti toliko popoldnevov in noči v službi. Seveda sem bila sprva malce negotova, če mi bo delo v patronaži sploh ustrezalo. Je namreč precej drugačno od dela na anesteziji, kjer mi je bilo samo delo tudi zelo všeč.
Medtem ko se nas lepo število veseli prostih vikendov, praznikov, ko v miru zjutraj poležimo, mora zdravstvena služba, patronaža in še nekaj podobnih služb delati. Patronažna služba ZD Domžale ima tako kot vse druge zdravstvene postaje obvezna sobotna in nedeljska dežurstva in deluje na vsem področju bivše domžalske občine. Tako prideta pogosto na vrsto tudi naši patronažni sestri.
Vam ta poklic še vedno pomeni to, kar ste mislili, pričakovali v času študija?
Irma: Ko sem obiskovala srednjo šolo, so bile možnosti za zaposlitev različne, izrazitih pričakovanj nisem imela. V nadaljevanju študija (ob delu) pa je bila podoba poklica in dela, ki sem ga želela opravljati, že bolj izoblikovana. Zagovarjam pa prepričanje, da so »pravila« za opravljanje dela podobna, če že ne ista za vse poklice, le vsebina dela je različna. Mateja: V bistvu si v času študija še niti nisem znala predstavljati razsežnosti in zahtevnosti tega poklica. Želela sem le delati z ljudmi in jim na nek način pomagati. Verjetno sem se odločila prav glede na to, da si v vsem tem času nisem zaželela delati kaj drugega. Občina Lukovica se, kot vemo, razteza po dolgem in počez. Treba je ubrati marsikatero stransko pot, stransko cesto. Pravita, da je vseeno delati na podeželju velika prednost. Ni se treba drenjati po mestnih ulicah, ljudje te poznajo in te sprejemajo drugače, se bolj odprejo.
Koliko časa že opravljate ta poklic? Verjetno svoje znanje še nadgrajujete?
Irma: Kot medicinska sestra sem zaposlena šestindvajset let, od tega osemnajst let v patronaži. Znanje, pridobljeno v času študija, je le temelj, ki ga moram stalno dopolnjevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. To je potreba in nuja, saj se nova spoznanja v zdravstveni negi, ki je osnova mojega poklica, nenehno dopolnjujejo in tudi medicina gre naprej z dolgimi in hitrimi koraki.
Mateja: Delo patronažne medicinske sestre opravljam osem let z eno prekinitvijo zaradi porodniškega dopusta. Seveda se sproti dodatno izobražujem, saj se doktrina v zdravstvu hitro spreminja oziroma nadgrajuje. Stalno izobraževanje je tudi pogoj za podaljšanje licence diplomirane medicinske sestre, ko jo moramo po novem zakonu podaljševati vsakih sedem let.
Irma in Mateja imata seveda službeni vozili na štirikolesni pogon zaradi vseh klancev, strmih poti, pozimi pogosto zasneženih in poledenelih. Na moje vprašanje, kdo vzdržuje in skrbi za avtomobila, mi skoraj malo užaljeno odgovorita , da seveda sami, pa seveda servis Weit iz Vira. Ah, saj nista bili užaljeni, ampak tudi jaz vem, kako zna biti zoprno, če ostaneš kje sredi poti. Obe pa pohvalita našo občinsko vzdrževalno službo, ki zelo vzorno skrbi za vse ceste
Irma Markovšek pri svojem delu
v občini, da so splužene, posute in sploh redno vzdrževane tako pozimi kot v drugih letnih časih. Saj vemo, da so prav neprijetna tudi kakšna nenadna poletna neurja.
Bolniki se vas razveselijo, ko jih obiščete. Obiskujete tako tiste, ki počasi odhajajo, kot tiste, ki prihajajo in tudi potrebujejo začetno pomoč. Kakšni so vaši občutki pri njih?
Irma: Večina ljudi, ki jih obiskujem, je zadovoljnih, da jih obiskuje patro-nažna medicinska sestra. Seveda niso to le bolniki, temveč tudi zdravi, ki potrebujejo pomoč, včasih tudi nadzor. Potrebujejo pomoč v smislu poučevanja, razlaganja, na primer jemanja predpisane terapije (zdravil) in spremljanja zdravstvenega stanja ali bolezni. Raznovrstnost varovancev v patronaži je res pestra: novorojenčki in mame po porodu, starostniki, kronični bolniki in bolni ali poškodovani, ki potrebujejo zdravstveno nego. Namen patronažne sestre je pomagati varovancu in svojcem, ki so ob bolniku ali zdravemu ves čas, pomagati pri reševanju zdravstvenih problemov, včasih tudi pri reševanju socialnih težav, zlasti v smislu povezovanja s socialnimi delavci, zdravstvenimi in drugimi ustanovami. Moji občutki ob delu so zelo različni. Srečujem se z zelo osebnimi trenutki sreče, zaskrbljenosti, jeze ^ in vse do žalosti, ki se pojavlja v soočanju z boleznijo, odhajanjem človeka in ob smrti. Zato so tudi moji občutki različni in upam, da občutljivosti nikoli ne bo zamenjala rutina. Pomoč bolnikom je usmerjena k zdravstveni negi, ki pomaga k hitrejšemu zdravljenju, dobremu počutju bolnika, varovanca in upošteva predpisano terapijo s strani zdravnika.
Mateja: Zelo lepo je, ko vidiš, da se te varovanci razveselijo, ko prideš, oziroma so hvaležni za to, kar narediš. Nekateri se tudi zelo navežejo nate in se na začetku, ko jih ne obiskuješ več, kar težko znajdejo. Po drugi strani pa to niti ni tako čudno, saj so moji obiski v družini včasih zelo pogosti, tudi dnevno.
Novorojenčki in njihove mamice so sploh posebno poglavje mojega dela, katerega se nikoli ne naveličam. Vedno je lepo videti srečna in ponosna starša, ki sta domov prinesla svojo »štručko«. Če jim uspem pomagati, da postane življenje z novim družinskim članom lepo, utečeno in brezskrbno, je moj cilj dosežen.
Obstaja zakon oziroma predlog, da patronažna služba obišče preventivno ljudi, starejše od petinšestdeset let. Izvajanje le-tega je mogoče, če drugo, bolj nujno delo to dopušča. Sicer pa pravita Irma in Mateja, da so naši krajani kar klenega zdravja in jih v tej starosti, če ni posredi bolezen ali kaka druga poškodba, ni nujno potrebno obiskovati.
Kako dolg je vaš delavnik?
Irma: Delavnik se običajno prične ob sedmi uri v ZP Lukovica, kjer si pripravim material in vse potrebno za obiske. Poleg dela na terenu pa je treba vse obiske zabeležiti in dokumentirati. Dnevi so zelo raznoliki, pogosto nepredvidljivi.
Mateja: Moj delavnik je različno dolg, saj je odvisen od količine dela, ki ga imam načrtovanega za tisti dan. To pa je zelo različno, saj sama ne morem načrtovati, kdaj bodo bolniki prišli iz bolnišnice, oziroma kdaj se bodo rodili novorojenčki. Začnem ob sedmi uri in pred štirinajsto ne grem nikoli domov, pogosto kasneje. Torkovi popoldnevi so rezervirani za otroško posvetovalnico, ob sobotah in nedeljah pa pogosto dežuram. Kljub vsemu je sedaj moj delavnik veliko ugodnejši, kot je bil v KC.
Zahteven delavnik, dežurstva, stalno izobraževanje, to človeka počasi utruja, izčrpava. V prostem času je treba poiskati kak sprostitveni krožek, šport, kulturno udejstvovanje. Svoji sogovornici sem vprašala, kaj počneta v prostem času. Mateja se v prostem času ukvarja s športom. Najljubši ji je tek v naravi. Irma pa poje v mešanem pevskem zboru Šentviški zvon in je članica moravških rokodelcev.
Kako družina (domači) sprejemajo vaše delo?
Irma: Že ko sem se odločala za svoj poklic, sem bila pri izbiri povsem samostojna in nihče ni nasprotoval odločitvi. Službeni del dneva in privatni želim kar najbolj ločevati in ne povezovati. Le na kakšen telefonski klic, na domač telefon se oglasijo ^
Mateja: Svoje družine ne obremenjujem s svojim delom. Redko jim omenim kakšno anekdoto iz službe, večino le prijetne in smešne. Mož in otroci so veseli, da sem zadovoljna v službi, predvsem pa da sem pravi čas doma, pri njih.
Ni važen letni čas, ni važna ura dneva njunega obiska, ni važen mraz ali vročina, Irma in Mateja sta sonce, ki posije skozi vaša vrata.
Gostovanje MoPZ JK Lukovica na Evropskem festivalu vina v madžarskem Pecsu
Pred vami je obsežen članek o gostovanju lukoviškega moškega zbora s tradicijo. Tako obsežno besedilo ni napisano kar tako, vse ima svoj smisel. V uvodu vas, drage bralke in bralci le povabim, da si članek preberete v celoti in delno boste dobili občutek, zakaj je lepo peti v zboru z izjemno družbo. Rok Avbelj, foto; arhiv zbora
Moški pevski zbor Kulturnega društva Janko Kersnik Lukovica (MoPZ KUD JK Lukovica, v nadaljevanju MoPZ) je pred časom dobil povabilo madžarskih kolegov, da se udeležimo Evropskega festivala vina v njihovem mestu Pecs (Pečuh). Člani MoPZ smo se vabilu z veseljem odzvali, tudi zato, ker smo na festivalu nadomeščali oktet vrhunskih pevcev, Slovenski oktet. V petek, 25. septembra, smo krenili na pot ob pol petih zjutraj izpred kulturnega doma v Lukovici. Avtobus s 30 sedeži je bil poln, prosta mesta je zasedala obilna prtljaga, ki smo jo pevci potrebovali za več nastopov. Za 400 km dolgo pot smo potrebovali približno sedem ur, vključno s postankom na prelepem travniku, kjer smo pojedli ocvrte perutničke, priskrbljene od pevca Miša, pečena rebrca, narezek, priloge, se okrepčali s pijačo in ostalim, za kar je poskrbel predsednik zbora Franci Capuder. Malo pred dvanajsto smo prispeli v mesto. Pred trgovskim centrom nas je počakal naš prijatelj in vodič g. Antuš Vižin po rodu Hrvat, ki je poročen z Madžarko in živita v Pečuhu. Pokazal nam je pot do hotela Patria, kjer smo bivali in nam po kratkem odmoru ob sprehodu po mestu pokazal značilnosti, da smo začutili Pecs in si na kratko ogledali nekaj njegovih znamenitosti. Mnogim se je vtisnila v spomin prelepa in ogromna katedrala, bazilika sv. Štefana in velik trg pred njo.
Glavni dogodek petkovega dne se je zgodil z otvoritvijo festivala vina v vinogradniškem kraju Villanykovesd, približno uro vožnje od mesta Pecs. Mestece leži na področju Villany, ki je tako slikovito in znamenito, da je vpisano na listo UNESCO-ve kulturne dediščine, tako kot naše Škocijanske jame. Pred vinsko kletjo se je zbralo vseh 7 zborov. Niso manjkali niti vinski vitezi - somelierji, pa seveda množica radovednih obiskovalcev. Sprejeli so nas v vinski kleti, kjer je potekal program. Vsak zbor je zapel 2 pesmi. Veznega teksta in raznih madžarskih šal žal nihče izmed nas ni razumel. Mnogim so se iz te kleti najbolj vtisnili v spomin ogromni sodi. Posamezni sod vina drži 6000 litrov (!) tekočine. Po končani otvoritvi so zbore ločili po državah in nas peljali v domače gostilne, kjer so nam servirali različne vrste vin. Naš dirigent Igor in tenorist Marinko sta opravila kratek intervju za televizijsko hišo MTV. A tudi to še ni bila končna postaja. Kaj hitro smo morali vstati od miz in iti naprej, kam le? Streljaj proč smo dospeli do ogromne vinske kleti Wunderlich. Na daleč je bila videti kot nekakšna hala, pročelje stavbe je bilo lično urejeno, marmornata tla, dolgi hodniki so nas vodili v klet, kjer so nas prehiteli zbori drugih držav, tako da smo hipoma začeli jesti večerjo, njoke in pikantni madžarski golaž. Na mizi nas je čakala kapljica čistega, za tiste ki se branijo alkohola, pa ni bilo poskrbljeno, bili so nezaželeni!! No, šalim se, to seveda ni bilo res, tudi vrč vode
in sok sta bila na mizi! Vzdušje v ogromni kleti je bilo kar fanatično, v akustičnih prostorih se vedno lepo poje, tudi zbor Janka Kersnika ni zaostajal. Po večerji se je del množice preselil pred pročelje in prepevalo in plesalo se je ob zvokih slovenske glasbe ob spremljavi harmonike in kitare glasbenih mojstrov Vikija in Nika. Niko in Milan pa sta med drugim v duetu s pomočjo družbe prelepo in čutno zapela dalmatinsko Ribari od Vinka Coceja. Sledila je vožnja do hotela in za večino več kot zasluženo spanje, nekateri pa so morali iti še v strogi center na madžarsko hmeljevo pijačo, a tudi ti niso držali pretirano dolgo.
V sobotno jutro smo se zbudili naspani, polni energije in radovednosti, kaj nam bo Pecs še ponudil. Ob 9. uri smo zapeli in zbrusili še zadnje detajle, tako da smo nastop tistega dne pričakovali še bolj samozavestno. Čez dan je bilo kar nekaj prostih ur. Vsak je lahko počel, kar je želel. Popoldan je bila skupna vaja za vseh 7 zborov v dvorani Dominikanskega doma. Že prej naučeni dve pesmi smo uglasili, tako da je približno 200 pevcev pelo v en glas.
Ta sobota je bila nekaj posebnega. Tisti, ki smo se zboru priključili v zadnjih šestih letih, smo pričakovali prvi nastop v operi. Ob sedmih se je začel glamurozen večer. MoPZ JK Lukovica je zapel takoj po pavzi. V t. i. »prime-time-u« za nastop. 18 pevcev in zborovodja, pevci v opravi narodne noše, polni samozavesti, z odličnim solistom Milanom na čelu je gala koncert v Nacionalnem opernem gledališču opravilo izvrstno. Zbor je zapel 5 pesmi, sicer: Završke fante, Pijmo bratci, Zdra-vljico, Le vkup in za konec Žabe. Žabe so po odzivu občinstva in besedah poznavalcev glasbe, ki jih v operi ni bilo malo, izzvenele prvovrstno. Bile so pika na i našemu nastopu. Po odpetih komadih smo se zatekli na zasluženo pivo in od navdušenja prepevali še dolgo v noč. Še prej smo se ob koncu koncerta vrnili v opero in na oder stopili še enkrat, skupaj z ostalimi zbori, ter odpeli skupni pesmi. Naporne vaje vse od sredine avgusta dalje so se obrestovale. Sledilo je spanje, za ene prej, za druge kasneje.
Nedelja, 27. septembra, vstajanje pred sedmo zjutraj, hiter zajtrk, pakiranje in hop na avtobus. A dela še ni bilo konec, zborovodja Igor nas je »tolažil«, da najpomembnejši del festivala šele prihaja. Najprej smo se odpravili na ogled galerije keramike in vinske hiše. Fantje smo seveda zapeli. Ob 10.30 pa smo že nastopili v cerkvici v mestu Nagyharshany. Cerkev odlikuje odlična akustika, zbor se je predstavil z drugačnim programom kot na sobotni večer, več sakralne glasbe in nekaj domoljubne vsebine. »Prijetna lokacija, izjemno prijazni in uglajeni gostitelji ter najpomembnejše, žametni moški glasovi. Magično!« je v svojem dnevniku zapisala naša spremljevalka Danaja, ki je to pot spremljala moški zbor, ker proučuje moško zborovsko petje in bo ta projekt veljal za zaključnega v 4. letniku na Waldorfski srednji šoli. Danaja je v svoj dnevnik zelo vestno zapisovala vse dogodke, ki so vsaj omembe vredni, tako bom opis nadaljevanja nedelje povzel kar po njenem zapisu. »Sledilo je kosilo z županom in duhovnikom, potem pa smo že hiteli na tonsko vajo na mestnem trgu in na slikovito parado zborov skozi center mesta Pecs. Zbralo se je veliko ljudi in skoraj največ pozornosti so pritegnili lukoviški pevci v svoji rokovnjaški opravi s klobuki na glavi in s slikovitimi medaljoni, ki jih je za to priložnost izdelal eden od pevcev, g. Mišo Pušnik (in so bili kasneje tudi reprezentančno darilo drugim dirigentom).
Ob 15. uri se je začel koncert na glavnem trgu pred katedralo (Pecs letos slavi 1000 let ustanovitve škofije), kjer so Madžari presenetili s izvrstnimi plesnimi nastopi, zbori pa so seveda veliko slavje ob prazniku trgatve nadgradili s svojimi glasovi. Vsak zbor je imel svoj lasten pevski program, velikega skupnega zbora pa tokrat ni spremljal simfonični, ampak pihalni orkester. Nastop je bil sproščen, trg pa poln radovednih gledalcev in poslušalcev. Festival se je zaključil s svečano večerjo v luksuzni dvorani Bartok (hotel Palatinus), kjer je vsak zbor prejel tudi priznanje in darila. Sledile so razne zahvale. Ves čas nas je spremljala vesela pesem. Peli smo praktično vsi.« Tako je zapisala Danaja. Sam bi dodal, da smo že vidno utrujeni pevci in spremljevalci še bili sposobni delovanja v zelo dobrem vzdušju, ko si nihče ne želi, da bi se takšna »veselica« končala. Z večerjo se je tako zaključil že štirinajsti evropski festival vinskih pesmi v bodoči evropski prestolnici kulture (2010) mestu Pecs.
Proti koncu gre povzetek dogajanja v madžarskem vinorodnem okolišu. Zato se na tem mestu celoten zbor zahvaljuje našim sponzorjem, da so nam olajšali potovanje k vzhodnim sosedom. Z nami so sodelovale, kot že mnogokrat, Farme Ihan, Brdski sadovnjak ter KUD JK Lukovica in hkrati Občina Lukovica, ki so prispevali denarna sredstva. Zahvala gre šoferju Cirilu Gerčarju, da nas je varno prevažal po neznanih poteh in nas čakal tako dolgo, kot smo hoteli. Z zahvalami bi lahko nadaljeval še v kar nekaj
vrsticah, a naj ta del sklenem z zahvalo našim glasbenim pomočnikom, ki so nam zapolnili vrzeli, ki so nastale v zboru zaradi obveznosti nekaterih članov, to so Ciril in Erik z Goriškega ter mlada izvrstna glasbena talenta Blaž in Matej z domačih vasi.
Sicer pa, kot sem zapisal in je na avtobusu dejal tudi Mišo, bi se lahko izreklo še nešteto zahval in pohval, skratka, drug drugemu smo lahko hvaležni, da je lukoviškim pevcem končno uspel kar en mali podvig, gostovanje v tuji državi, cel vikend in celo na Evropskem festivalu vina. Apetiti v zboru so narasli, videli smo, da zbor z dolgoletno tradicijo še zdaleč ni za odpis, obratno, približuje se 50-letnica neprekinjenega delovanja zbora in se za ta jubilej že kujejo načrti, kakor tudi za bližnjo in še daljnejšo prihodnost. Te prihodnosti pa se tako izkušenejši kot malo bolj »zeleni« pevci zelo veselimo.
Jesenski izlet pohodnikov iz Zlatega polja
Pohodniki, ki skozi celo leto obiskujejo znamenite turistične točke in se podajajo na najrazličnejše pohode, pravijo, da so jesenski pohodi najlepši. Tone Habjanič
Prav takšnega doživetja smo bili deležni pohodniki Zlatega polja ob koncu preteklega meseca. Tokrat smo se odločili za znamenito obmejno točko Ljubelj. Prevoznik Gerčar nas je pripeljal s svojim avtobusom na Podljubelj, kjer smo izstopili. Oprtali smo si nahrbtnike in krenili v strmi hrib nad nami. Mladi so nas vzpodbujali, naj gremo hitreje, toda časa smo imeli dovolj. Cesta, ki se je vila strmo navzgor, nas je pripeljala na mejo s sosednjo Avstrijo. Povzpeli smo se do dveh visokih kamnitih stebrov, ki mejita z našo severno sosedo. Kot zanimivost naj povem, da so pred več kot štiristo leti z vpreženo živino, takrat voli, to ogromno kamnito gmoto spravili na vrh Ljubelja, menda iz sosednje Moravške doline.
Tu si vzamemo čas za postanek, pomalicamo in se odžejamo. Ob povratku smo se ustavili v Podljubelju, ogledali smo si spominski park taborišča Mauthausen, v katerem so bili mnogi ujetniki med II. svetovno vojno, nekatere pa so v bližnjem krematoriju tudi usmrtili. Njihovo trpljenje je prikazano s kipom kiparja Borisa Kabeta. Vožnjo proti domu smo izkoristili za prijeten klepet ter analizo pohoda, ki nas je družil to lepo jesensko nedeljo.
Srečanje Podgor
Sredi prejšnjega meseca je Podgora pri Dolu gostila vaščane PODGOR iz celotne Slovenije. Vaščan Viktor Pogačar je poskrbel, da so se že četrtega srečanja udeležili tudi krajani Podgore pri Zlatem polju.	Tone Habjanič
Številnim zbranim, preko dvesto petdeset nas je bilo, so domačini pripravili topel sprejem, nas pogostili z domačimi dobrotami ter nam zaželeli prijetno druženje. Po krajšem nagovoru vaščanke smo se odpravili v bližnjo cerkev sv. Marjete, zgrajene leta 1267. Tamkajšnji župnik g. Alojz Grebenc nam je povedal vrsto zanimivosti iz časa zgodovine pa vse do današnjega dne v tem kraju. V nadaljevanju nas je pot vodila do graščine grofov iz 18. stoletja. V obnovljenem grajskem paviljonu smo si ogledali razstavo domačih umetnikov, ki vsebuje lepe umetniške slike, lesoreze, vezenja ter vrsto drugih ročnih del. Po zanimivem ogledu se podamo v hrib nad vasjo, tako imenovani rekreacijski center na Korantu, kjer se je nadaljevalo družabno srečanje. Seveda so gostitelji poskrbeli tudi za tekmovalni del, v katerem se je Podgora pri Zlatem polju pohvalila z osvojenim drugim mestom. Ob prijetni glasbi je čas prehitro minil. Obvestilo o odhodu avtobusa je naznanilo naš povratek domov ter zahvalo gostitelju.
Seveda pa se vaščani Podgore zahvaljujejo za pomoč tudi krajanom: Janezu Pogačarju, Damjanu in Igorju Močniku, krajevni skupnosti ter Športnemu društvu Zlato polje.
Skupna slika na vrhu Ljubelja
Ob prijetnem vzdušju nas je grelo toplo sonce
Pohod za krof
V tednu otroka smo za naše malčke iz vrtca Medo na Prevojah in v Krašnji organizirali pohod za krof. Prevojski »medvedki« so se z avtobusom pripeljali v Krašnjo, kjer smo jih že nestrpno čakali. urša Pogačar
Mlajši skupini sta se odpravili na krajšo pot proti Ciclju, otroci in vzgojiteljice treh starejših skupin pa smo se z avtobusom odpeljali do Krajnega Brda in od tam nadaljevali peš po gozdni poti proti cilju. Vsi otroci so pogumno hodili in si ogledovali lepote gozda. Opazovali smo drevesa, rastje v gozdu, gobe,
nabirali kostanj ^ Vzgojiteljici Maji pa se je nasmehnila sreča, saj je ob poti našla čisto pravega jurčka, ki smo ga vsi občudovali. Nasproti so nam prisopihali tudi otroci iz skupine Lunice (2-3 leta) in skupaj smo nadaljevali pot proti vrt-
cu, kjer so nas za nagrado že čakali slastni krofi in topel čaj. Ko smo se okrepčali, smo pospremili prijateljčke iz prevojskega vrtca na avtobus in jim zaželeli srečno pot. Vzgojiteljici Maji pa želimo dober tek ob slastnem jurčku!
Pri BEVCU'
^^^Qpšan Jemec s.
SičrAi^.UPL^lb Lukuvka l-eL. UI 7Í3B 14(<, [ifiii: U41
Vabimo vas na domače koline, kosila in večerje.
DELOVNI ČAS:
od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO
Raziskovanje domače občine zunaj učilnice
Kot že velikokrat slišano, naj poučevanje in učenje ne potekata zgolj za šolskimi klopmi in ob pomoči učbenikov, saj prav neposredna izkušnja pripomore k temu, da si učno snov lažje zapomnimo. Ker je bil mesec september namenjen tudi spoznavanju in raziskovanju domače pokrajine, smo se z učenci 5. a in 5. b odpravili na trg v Lukovici, kjer nas je pričakal župan občine Lukovica, g. Matej Kotnik. Kot odličen poznavalec zgodovinskega ozadja občine Lukovica je odgovarjal na naša domiselna vprašanja in nam pomagal razumeti pomen mnogih dogodkov, ki so se v zgodovini dogajali v naši občini. Nekateri učenci so kasneje svoje znanje nagradili tudi z raziskovalno nalogo.	Lea Nakrst ín
Helena Urbanija
Nekaj utrinkov, ki so jih zapisali petošolci:
Tjaša, 5. b: Janko Kersnik je pomemben človek. Veliko ljudi je zaznamovalo našo pokrajino. Občina Lukovica leži v osrednji Sloveniji. Do leta 1995 še ni bilo občine Lukovica. Stara pošta je bila nekdaj kot carina. Mimo je potekala rimska cesta.
Eva, 5. a: Učiteljici Lea Nakrst in Helena Urbanija sta nas odpeljali v Lukovico. Tam nas je obiskal župan, gospod Matej Kotnik. Najprej smo se vsi lepo pozdravili, nato nam je začel pripovedovati o občini Lukovica. Vsi smo ga lepo poslušali, postavljali smo mu vprašanja. Vprašali smo ga tudi, kdo so bili furmani in komu je namenjen spomenik Marije na trgu v Lukovici. Povedal nam je, kateri pomembni ljudje so zaznamovali naše kraje; to so bili Fran Mil-činski, Anton Lajovic, Janko Kersnik, Ivan Grohar in Luka Mlakar. Izvedeli smo tudi, da je vloga župana, da skrbi za občino in za druge pomembne zadeve. Na občini so zaposleni še direktor občinske oprave, računovodstvo in drugi. Nato je prišel čas, da se poslovimo, še prej pa smo si ogledali zgradbo, kjer je bila včasih Slaparjeva gostilna.
Luka, 5. b: Obiskali smo Lukovico. Izvedel sem, da Črni graben sega od Pre-voj do Trojan. Da ima občina svoj grb, na katerem je rokovnjač. Črna barva na
grbu pomeni Črni graben, rdeča pa kri, življenje.
Tim, 5. b: Izvedel sem, odkod izvira ime Lukovica. Včasih so lukali. Župan nam je pokazal Marijin kip, ki je posvečen cesarici Elizabeti, ki si jo klicali Sisi. Aljaž, 5. a: Izvedel sem, kaj pomeni zastava. Župan je razložil, kdo so furmani in kako se imenuje stara pošta.
Urša, 5. b: Zapomnila sem si, da se je na stari pošti ustavilo veliko pomembnih oseb, ena od njih je bil tudi papež Benedikt šesti. Lukovica je nastala leta 1304.
Uroš, 5. a: Pri g. Kotniku oz. županu naše občine mi je bilo zelo všeč. Čeprav sem že vedel nekaj stvari o občini, sem izvedel še veliko novega. Zelo mi je bila všeč vse zvezi z zgodovino občine Lukovica. Hana, 5. b:
Zapomnila sem si, da so Frana Milčinskega klicali »ježek«, ker je imel pričesko na ježka. To, da so Prevoje večje od Lukovice. Izvedela sem, da je v naši občini osem krajevnih skupnosti. Anja, 5. b:
Izvedela sem, da je bila v Lukovici gostilna Slapar. Da rokovnjači niso hoteli v vojsko, zato so šli v gozd. V starih časih so Lukovici rekli Lokovica. Furmani so bili poštarji, ki so raznašali pošto. Pošta je bila v Podpeči. Dekleta so morala prati v potokih in delati na njivah z grabljami, motikami ... Niso imeli elektrike.
Jesenski kros
V sredo, 30. 9. 2009, se je v športnem parku na Viru trlo otrok, od predšolskih do šolskih ter njihovih staršev in ostalih navijačev. Razlog za to je bil jesenski kros, ki se ga je udeležilo ogromno otrok, med njimi tudi malčki iz vrtca Medo na Prevojah in Krašnji.
Urša Pogačar
Najprej so tekmovali dečki, ki so se z velikim zagonom pognali proti cilju, kmalu za njimi pa še deklice. Pogumno so tekli vse do cilja in kljub veliki konkurenci dosegli dobre rezultate, še posebno Aleksander Ce-rar, ki je dosegel četrto mesto.
Prav vsi so se potrudili, tako otroci s svojo športno zagnanostjo, kot tudi starši s svojo navijaško podporo, zato iskrene čestitke prav vsem tekmovalcem, saj ste v naših srcih vsi zmagovalci!
Zahvala družini Pošebal in ŠKD Bregar
Ob tednu otroka, 6. oktobra, smo v našem vrtcu in šoli Krašnja dobili prav poseben obisk. Obiskali so nas konjeniki družine iz športno konjeniškega društva Bregar in družine Pošebal iz Trnjave. Zjutraj ob osmih so odjezdili in v eni uri prispeli na naše šolsko igrišče. Otroci so se sprva obotavljali in le od daleč opazovali konje. Nato pa so se opogumili in do konca srečanja, ne le da so jih božali in hranili, tudi jahali so po šolskem igrišču. Otroci so imeli priložnost spoznati to lepo in plemenito žival, izgubiti strah in predsodke ter uživati v njeni bližini. Seveda smo bili odrasli polno zaposleni z zagotavljanjem varnosti otrok. Ob tej priložnosti, še enkrat hvala za te neprecenljive trenutke.
Kolektiv oš Janka Kersnika, podružnica Krašnja iN vrtca Medo, Krašnja Foto: Klavdija Kren
Ali slišiš me?
V torek, 6. septembra, smo otroci OŠ Janka Kersnika Brdo nastopali v Državnem zboru RS na Mednarodni konferenci o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem. Ema Meden
Ko smo dobili povabilo, smo se ga zelo razveselili in takoj začeli s pripravami. Skupina učencev je preko delavnic oblikovala sporočila oziroma misli o otrokovih pravicah, dolžnostih in odgovornostih, ki smo jih kasneje predstavili na konferenci. Plesalke so zaplesale na evrovizijsko zmagovalno pesem Fairytale in tako pritegnile pozornost gledalcev. Mladinski pevski zbor Ciklamen se je odlično predstavil s pesmima Ko bi vsa ljudstva in Ali slišiš me; po slednji je imela naslov tudi naša predstavitev. Poželi smo bučen aplavz in pri poslušalcih utrnili marsikatero solzo. Nikakor pa ne smemo pozabiti na naše pridne in vestne člane turističnega krožka, ki so že dopoldne v parlamentu predstavljali Brdo, Janka Kersnika ter
Na udobnih poslanskih stolih
Tudi zbor je povedal misel
zanimive zloženke, na katerih so opisani otroški pogledi na pravice in nasilje. Narejene so bile posebej za ta dan. Tam pa je bila še ena skupina učencev, in sicer parlamentarci, ki so skupaj z ravnateljico gospo Brigito Nojič sedeli v dvorani in spremljali konferenco. Mogoče se vam zdi to lahka naloga, a če moraš celo dopoldne paziti na kamere in fotoaparate, ki jih ni manjkalo, ter poslušati starejše in mlajše govorce, bi ugotovili, da ni čisto tako. Za tolažbo pa so jim bili po mojih informacijah nadvse udobni poslanski stoli. Gostitelji so nas povabili tudi v jedilnico državnega zbora na okusno in obilno kosilo. Po predstavitvi je skupina učencev izdelovala klobuke z mislimi, ki so jih podarili pomembnim gostom konference, ostali pa so se odpravili na sprostitveni sprehod po Ljubljani. Torej: Vsi skupaj smo se potrudili, da bi predstavili naše poglede na svet, našo šolo in tudi naš kraj.
eisMivse
Brizganj« plastičnih rras PVC ograje Tende
iluzije
Komam i k)
VI USKA POPRAVtLÂ!!!
Nudi mo šiviljska popravila vseh vrst blaga in usnja: tekstila, zaves, usnja, k rajanje/daljša nje, širjenje/oženje, popravilo in menjava i epov, gumbnic menjava podlog, menjava zadrg na bundah in ostalih oblačilih, h laf ah, robljenje zorigiridnimali raztegljivim robom in ie vse kaj drugega - preverite, če imate kaj poškodovano!: Smo pravi naslov za va^a oblačila in tekstil,
KEMIČNA Čistilnica in pralnica
Čistimo in likamo skoraj vse;
-	vse vrste oblačil in usnja, preproge, zavese, baldahine in iotore, posteljnino, kopalniški teksti L prte, kuhinjski tekstil, pokrivala, delovna oblačila ...
-	V posloval niči veija tudi popust
z La bodo vo kartico zvestobe za diSčenje in pranje.
-	Ve£je artikle ali več artikiov
pri vas tudi prevzamemo, če nas pokličete.
-	Naša garancija Je tradicija od 1993. leta
NĆISTO V5E- Novak ftomarca î. p.
Cesta sv, Viďa 10, Šentvid pri Lukovfci, Lukovica,
Tel. 01 ?235 509. GSM Ml 133,
mailî cíilB.VMt^iol.ret.
Odpiralni řas: pnn.-pcl, iSflO-19.00, sob. B.DO-1 SjOO. Sprejem iiven delouriegaia» po telefonski nsjavi.
PÍPiŘSÍ
Branko Peterka s.p, Šlandrava 9a, 1251 Moravče
GSM; 041^753-617 TEL: 01^7232-868 FAX: 01f7232-aB9 www.peplaït.£i E-mail: peplast^iol.net
Pravice in svet
Najpomembnejša pravica, ki jo imamo, je pravica, da živimo.
Mateja Pezdirc, 9. razred
Zavedati se moramo, da so nekaterim njihove pravice odvzete. Zato si prizadevajmo za boljši in pravičnejši jutri, kajti nima vsak moči spremeniti nečesa, kar mi lahko storimo danes. Močnejši kot bomo, več lahko spremenimo, kajti tretji svet živi brez upanja na prihodnost. Poskušajmo to spremeniti! Na svetu je na leto ugrabljenih od 600 000 do 2,5 milijona ljudi. Med njimi so večinoma otroci ter ženske. S tem se čedalje bolj krepi trgovina z belim blagom, to pa je najdonosnejši posel ugrabiteljev. Mar nimamo zato priložnosti za spremem-
be? Kako pa bi se počutili, če bi bil ugrabljen eden od vaših znancev ali sorodnikov? Seveda pa ugrabitve spremlja tudi nasilje. Tudi nasilje ima čedalje večjo vlogo na svetu ter v našem življenju. Čedalje bolj se pojavlja v šolah, družinah, na ulicah ..., zato si moramo prizadevati za bolj nenasilno komunikacijo in pogovor brez žaljivk. Mnogi se ne zavedajo, kako lahko nekoga poškodujejo ali užalijo že zaradi svojih zaradi jeze izrečenih besed. Zaradi teh vse pogostih pojavov se učenci na šoli s problemi spopadamo na zelo miren način. Tako poskušamo probleme reševati s pogovorom in ne s pretepom. Ustavimo nasilje, žaljivke in pretepe, ker s tem ne rešimo ničesar! Prizadevajmo si, da bi vsi imeli pravice in jim nikoli ne bi bile odvzete, da nasilje ne bi reševalo problemov, temveč odkrit pogovor. Prizadevajmo si, da omejimo trgovino z belim blagom in živimo pravičnejše življenje.
Prizadevajmo si spremeniti svet!
Velika otroška zabava na počivališču Marche Lukovica
Nepozabna zabava na temo sadje, je privabila na počivališče Marche Lukovica veliko otrok, ki so se zabavali in se igrali različne družabne igre. Marche-jeva maskota Picky je gostil otroke kar dve soboti zapovrstjo, 26. septembra in 3. oktobra. Na zabavi so bile vse sladice po simbolični ceni, ves izkupiček pa so namenili v dobrodelne namene.
Otroci so prepoznavali sadje, izdelovali sadni sok ter sadno solato, spoznali so hokejsko ekipo, reševalce in gasilce iz Lukovice, skakali po napihljivih igračah, si pustili porisati obraz in še kaj bi se našlo. Na koncu so tisti otroci, ki so opravili vse naloge, prejeli diplome in nagrade.
Obvestilo
Obveščamo vas, da lahko preverite vrednosti Holesterola in sladkorja v krvi ter pomerite svoj krvni tlak.
V	Lukovici vsako drugo sredo v mesecu od 7.30 do 9.
ure v ZP Lukovica
Na Trojanah v torek, 3. novembra 2009, od 8. do 9. ure v prostorih KS Trojane
V	Blagovici v sredo, 4. novembra 2009, od 8. do 9. ure
v prostorih gasilskega doma v Blagovici.
Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo, je treba plačati, medtem ko sta svetovanje in postopek preiskave brezplačna.
Cena testnega lističa za holesterol je 3 EUR, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1.50 EUR.
Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta.
Na pregled pridite tešči! Vljudno vabljeni!
Patronažni medicinski sestri
Pravica, dolžnost, odgovornost
Pravica - večkrat uveljavljamo svoje pravice. Imam pravico do tega in onega, a nihče nikoli ne reče: »Imam pravico, imam dolžnost.« Ema Meden, 8. razred
Dolžnost - dobro. Naredim nekaj na hitro, samo tako, da je videti dobro, a nihče nikoli ne reče: »Imam dolžnost, imam odgovornost.«
Odgovornost - tu se stvari zapletejo, moje slabo oz. površno opravljeno delo bo nosilo določene posledice ^ Krog bi tako lahko zaključili in se obrnili na svoje pravice, npr. pravica do šolanja oz. kaj podobnega, le, da se nekako izmotamo. Torej: imam pravico -imam dolžnost - imam odgovornost in ^ IMAM PRAVICO!!! Ne! To ni nekakšen začaran krog, kjer se nič nikoli ne bo končalo.
Vsako pravico (npr. do šolanja) je seveda treba spoštovati, vendar to prinese dolžnosti (domače naloge, učenje, poslušanje Mogoče malce nepravično, glede na to da je pravica ena, dolžnosti pa več, a o tem sploh nočem razmišljati ^ Zato pa ena dolžnost prinese točno eno odgovornost za svoje dejanje oz. neizpolnjevanje dolžnosti (neučenje - slaba ocena). Če se z dolžnostmi potrudimo (učenje -dobra ocena), imamo z odgovornostmi lahko delo: storiti nam ni treba praktično nič. (Dobra ocena - ni je treba popravljati.)
Lahko izbiramo med dvema ali tremi nalogami.
Katero pot pa boš izbral ti?
DOMŽALE
bouliing
□ TRnŠKI RDJSTNt DNEVI PRAZNOVANJA ZA ZAKLJUČENE DRUŽSE
FITN ES AERO BI KA BI LJARD
Slanniksfskđ 1 S o m î â 1 £
WWW- f I t = f r t . ne I"
Kotalkarska tekma v Lukovici
V Rekreacijskem centru RCU v Lukovici je v soboto, 26. septembra, potekala že druga kotalkarska tekma v tem letu. Hkrati je bila to tudi zadnja letošnja tekma v Sloveniji. Kotalkarsko tekmovanje v prostih programih je organiziral Kotalkarsko drsalni klub (KDK) Domžale. Organizacija je dobro uspela, z uspehi pa se lahko pohvalijo tudi tekmovalke iz Lukovice, ki so osvojile eno prvo, eno drugo in dve tretji mesti. Škoda, ker mladih tekmovalk ni vzpodbujalo več občanov. Marija Demšar
Kotalkarice KDK Domžale so dosegle več dobrih rezultatov. V kategoriji začetnic je zmagala Neža Saje. V skupini E je zmagala Sara Kovačič, Tanita Fabjan - Demšar pa je zasedla drugo mesto. Tretje mesto sta osvojili Anja Pestotnik v skupini D in med starejšimi deklicami Manca Capuder. Dobre rezultate so dosegla tudi dekleta v kategoriji starejših deklic, kjer je bila Chiara Mordej - Filippini peta, Ajda Tič in Manca Hribar pa sta se uvrstili takoj za njo. Za pogum in trud velja pohvaliti tudi preostala dekleta. Izven konkurence pa je nastopila Tjaša Kovačič in v kratkem programu osvojila 5. mesto. Tekmovanje je bilo obenem zadnje v vrsti tekem za Pokal Slovenije 2009. V tem sklopu tekmovanj je KDK Domžale osvojil kar tri prva mesta: Med cicibani je zmagal Blaž Kovač, v E skupini Domžalčan-ka Sara Kovačič, med začetnicami pa Neža Saje. Po štirih tekmah se je na drugo mesto med deklicami uvrstila Tanita Fabjan - Demšar, Anja Pestotnik in Manca Capuder pa sta zasedli 3. mesto. Lukovica je eden redkih krajev v Sloveniji, ki se med drugim ponaša z dvorano, namenjeno tudi kotalkanju. Zato je res škoda, da se za ta šport ne zanima več mladih. Eleganten šport je namenjen tako dekletom kot tudi fantom, ki lahko začnejo s treningi že od tretjega leta naprej. Vsi, ki bi želeli izvedeti več o kotalkanju ali se pridružiti klubu KDK, lahko več informacij dobijo na telefonu 051 421 603.
Seveda ste dobrodošli tudi na katerem izmed treningov, ki potekajo na RCU ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 17. do 18.30. Kdor bi rad poizkusil, si lahko za začetek kotalke izposodi v klubu.
Članice KDK Domžale so uspešno nastopile tudi v Lukovici
dent
d.o,o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenjezob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
Začelo se je - 1. kolo zimske lige
V petek, 16. oktobra, se je pri RCU v Lukovici odigral 1. krog nove malonogometne Zimske lige Avtomehanika Kveder s.p.
Rok Avbeu
Organizator tekmovanja Športno Turistično Društvo (ŠTD) Ra-folče je zopet pripravilo vse potrebno in liga se igra. Veseli jih dejstvo, da kljub težjim časom
za podjetja ostaja isti sponzor. Letos tekmuje 12 ekip, od tega jih osem prihaja iz naše občine in štiri iz bližnjih krajev. A tudi v teh štirih ekipah igra nekaj fantov iz naših koncev, drugi pa so tudi že igrali v ligi, je nekaj ekip pač razpadlo zaradi notranjih trenjin so se oblikovale nove. Če bi v ligi sodelovala še ekipa s prevojsko-šentviškega konca,
bi ligo neuradno lahko proglasili za odprto prvenstvo občine Lukovica.
Tekme se bodo zvrstile v enajstih petkovih večerih na 14 dni z božično-novoletno prekinitvijo. Naslednje kolo je tako 30. oktobra, 3. pa 13. novembra. Delivec pravice ostaja isti, ker so bili nogometaši lansko zimo zelo zadovoljni z njegovim sojenjem. Že zadnjič sem napisal, da se tekmovalci potegujejo za lepe nagrade, Fair-play, pokale za prva tri mesta, najboljšega vratarja in strelca. Vse to pa le v eni ligi, čeprav je bil naval prijav zopet ogromen. Po besedah organizatorjev bi brez težav sestavili ligo 24 ekip v dveh dejanjih tako kot lani, a so se letos stvari drugače obrnile. Skratka, zimska liga se igra, družabni petki v dolgih zimskih ve-
čerih so tukaj, morda te večere zopet popestri Blaž na harmoniki, vsekakor pa petkovi večeri niso lepi le zaradi nogometne igre same, ampak je tukaj prisotno dobro vzdušje širokega kroga ljudi, ki se tudi po napetih in nervoznih tekmah znajo usesti za skupno mizo in dati življenju prednost pred golo igro. Rezultati 1. kroga Zimske lige Avtomehanika Kveder s.p.; (z debelim tiskom so označene ekipe iz občine Lukovica) Gradbena mehanizacija Svetlin - Zlato Polje 5:3 ŠD Krašnja - ŠTD Rafolče 1:1 ŠD Homec - Gostilna Soklič 2:3 Strojna oprema Narobe s.p. -Exclusive Team 1:3 Cosmos Antimon - Young Boys '09 5:4
BS Tehnik - Blagovica 2:0
"S^ avtomehanika ^^rn^M
Service kg.
Od risbe do plakata - tokrat na Studencu
Vsak deseti človek, ki ga srečam, je nekaj posebnega, pravi Blaž. Ko sem o tem začela razmišljati, bi se lahko z njim še kako strinjala. In Blaž je vsekakor del te manjšine ljudi, ki predstavlja posameznike, ki odstopajo od povprečja ... Njegova dela, ki bi jih težko predstavili v enem samem članku, so prav gotovo dokaz, da to drži. Konec oktobra si jih lahko ogledate v Poletnem gledališču Studenec in se o tem tudi sami prepričate. Majda v. Kočar
27-letni umetnik, ki trenutno na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani opravlja magistrski študij na temo »Likovne strukturne filmske slike kot gradnik filmske podob-
ne žanra«. Njegovi mentorji so profesorji Zdravko Papič, Stane Bernik in Eduard Čehovin. Na isti fakulteti je pred dvema letoma tudi diplomiral z delom »Živali v podobah v ilustraciji na Slovenskem po letu 1945«. Za diplomsko delo je prejel Nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne umetniške dosežke.
Sicer pa Blaža umetnost zanima že od otroštva: skozi vse otroštvo in mladostna leta je risal in slikal ter kazal zanimanje za filmski svet, predvsem animacije. Že pri 12 letih je zmagal na Likovnem natečaju mladih ustvarjalcev. Kot študent je leta 2004 na SOF-u v skupini tiskani oglasi in plakati prejel srebrno priznanje za plakat Napis nad mestom ter leto kasneje tudi
dal Slapu
Himm ilili In vlHiiliilh bmgullwi
Hihliii] stnhliUrSUKlmn: n JflPS - ur. J««
Priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za isti plakat.
Njegova dela smo si lahko ogledali že na več razstavah, svojo prvo samostojno razstavo je
imel pred tremi leti v Kulturnem domu v Moravčah - gre za pomemben mejnik v njegovem ustvarjanju, saj se je tu predstavil ljudem, ki ga spremljajo že od njegovega otroštva, saj Blaž tu živi. Leta 2008 je na povabilo evropske poslanke Ljudmile Novak razstavljal v evropskem parlamentu v Bruslju ter v istem letu razstavljal plakate s filmsko vsebino v prostorih Kina Vič. Na začetku letošnjega leta je imel skupinsko razstavo v Vili Manin v Italiji ter v Kinodvoru razstavljal drugi del filmskih plakatov, navdihnjenih iz devetih filmskih žanrov.
Naj vas za konec še enkrat povabim, da si njegova dela ogledate na razstavi slik, risb in vizualnih komunikacij v Poletnem gledališču Studenec v času od 24. oktobra do 2. novembra, vsak dan od 17. do 19. ure. Na razstavo, ki je resnično vredna ogleda, je vstop prost.

nauicE
Rastemo z vami!
Odslej tudi v vsakem gospodinjstvu v Domžalah!
27.500 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.
Blaž Slapar, Limbarska gora
m.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19
telefon: 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8 h - 10 h sreda: 14 h - 15 h
KMETIJSKA SÏETOÏALNA SLUŽBA SLOVENUE
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO
Redni rok za vlaganje premij za ekstenzivno rejo ženskih govedi in/ali posebno premijo za bike za 2. obdobje je do 31. 10. 2009. (več v prejšnji številki Rokovnjača). Zahtevek lahko vložite tudi v zamudnem roku do vključno 25. 11. 2009, vendar boste za vsak delovni dan zamude dobili izplačano za 1 % nižjo premijo.
PRENOS PLAČILNIH PRAVIC
S 15. septembrom 2009 se je pričel rok za vlaganje zahtevkov za prenos plačilnih pravic za leto 2010. Zahtevek je možno vložiti vključno do 15. januarja 2010.
Možne vrste prenosa so naslednje:
•	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic brez zemljišča,
•	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic z zemljiščem,
•	začasni prenos - zakup plačilnih pravic z zemljiščem,
•	trajni prenos - dedovanje.
Obrazce dobite na spletni strani ARSKTRP ali pri meni, kjer vam jih lahko tudi izpolnim.
OBNOVITVENI TEČAJ ZA VARSTVO RASTLIN
Vsem, ki ste do konca leta 2004 delali osnovni tečajiz varstva rastlin, vam bo 31. 12. 2009 veljavnost izkaznice pretekla. Zato boste povabljeni na obnovitvene tečaje. Za občino Lukovica bo obnovitveni tečaj predvidoma 19. 11. 2009 od 10. do 13. ure v Kulturnem domu v Moravčah. Obnovitveni tečaji za leto 2010 bodo od
15. 1 do 15. 2. 2010. Vsi boste vabljeni osebno po pošti, v kateri bodo tudi vse potrebne informacije. Svetujem vam, da dosledno upoštevate prejeta navodila.
Izkaznice tako kot vozniški izpiti niso prenosljive, imeti jih morajo ljudje, ki fitofarma-cevtska sredstva kupujejo ali uporabljajo.
VPIS NAMESTNIKA V RKG
V avgustovski številki Rokovnjača sem obširno pisala o OBVEZNEM vpisu namestnika nosilca kmetijskega gospodarstva. Zaradi zelo slabega odziva v vsej državi je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podaljšalo rok do konca leta 2009. Vsi, ki tega ne boste storili, v letu 2010 ne boste mogli oddati zbirne vloge. Zaradi slednjega vam priporočam, da obvestila, ki jih v teh dneh prejemate s strani Upravne enote Domžale (UE), vzamete skrajno resno in priloženi obrazec izpolnite ter ga oddate osebno na vložišču UE ali ga pošljete na naslov: UE Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Pa še nekaj pojasnil k vprašanjem, s katerimi ste se glede namestnika pogosto obračali name:
•	Urejanje podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev nima nobene povezave z lastništvom nepremičnin na kmetiji. Gre preprosto za upravljanje s kmetijo ne glede na lastništvo. Nosilec je odgovoren za delovanje kmetije in je tudi upravičen do nepovratnih sredstev v skladu s pogoji kmetijske politike.
•	Iz navedenega v prejšnji alineji velja tudi, da določitev namestnika nosilca
NI v ničemer povezana z bodočim dedovanjem kmetije.
•	Vloga namestnika nosilca je izključno ta, da v primeru smrti nosilca namestnik avtomatsko postane novi nosilec kmetije.
•	Namestnik ne more v imenu nosilca vlagati nobenih zahtevkov (npr. zbirna vloga) ali urejati GERK-e na Upravni enoti brez njegovega pisnega pooblastila.
Komu vpis namestnika ni potreben?
Namestnika ni treba določiti edino na kmetijah, kjer imajo samo enega člana. Poleg tega pa so sedaj določene še izjeme v naslednjih treh situacijah:
•	nosilec je edini opravilno sposoben član kmetije;
•	poleg nosilca so na kmetiji le še člani kmetije, ki so invalidi, onemogli oz. starejši;
•	nosilec je edini lastnik kmetije, nihče od ostalih članov kmetije pa noče biti namestnik nosilca.
V primeru, da spadate v katerega od naštetih primerov, boste morali podpisati izjavo, s katero se boste obvezali, da boste vsako spremembo sporočili v 30 dneh ter sprejeli odgovornost o resničnosti podatkov. Zakon določa, da v primeru, ko namestnik ne bo določen in bo nosilec umrl, novi nosilec postane najstarejši član kmetije, ki je lastnik kmetije. Enostavneje povedano, če bo kmetija še obstajala in bodo znani dediči kmetije, zakon določa določitev nosilca po uradni dolžnosti, tako da se obveznostim (in pravicam) ne bo mogoče izogniti.
Zaradi vsega naštetega vam svetujem, da se, če je le mogoče, dogovorite za namestnika in ga pravočasno vpišete s pomočjo ustreznega obrazca.
Za morebitne dodatne informacije sem vam na voljo!
Pavla Pirnat,
terenska kmetijska svetovalka
Otroci iz skupine Sončki vas skupaj z vzgojiteljicama vabimo na
RAZSTAVO ZELIŠČ,
ki smo jo sami pripravili v vrtcu. Ogledate si jo lahko od 19. 10. 2009 do 6. 11. 2009 v vrtcu Medo v Krašnji.
Zelo lepo vabljeni VAŠI SONČKI
Za informacije lahko pokličete: 031 231 471 (Urša Pogačar)
Obvestilo
Občina Lukovica razpisuje dela
za opravljanje zimske službe v sezoni 2009/2010.
Vse zainteresirane občane - orače naprošamo, še posebej nove interesente, ki bi v zimski sezoni 2009/2010 želeli opravljati zimsko službo, in sicer kot dopolnilno dejavnost na kmetiji s kmetijsko mehanizacijo (traktor in plug), naj oddajo pisno ponudbo na naslov Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali pokličejo na telefonsko številko 01 / 72-96-316 ali 01 / 72-96 300 najkasneje do 6. novembra 2009.
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica, objavlja
prosto delovno mesto
VOZNIK - PREVOZI ŠOLOOBVEZNIH OTROK
Pogodba o zaposlitvi se sklepa za določen čas 7 mesecev, z možnostjo podaljšanja. Delo se opravlja v skrajšanem delovnem času (6 ur).
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta:
-	splošna srednja izobrazba,
-	6 mesecev delovnih izkušenj (zaželeno na področju izvajanja prevozov otrok),
-	vozniški izpit B kategorije.
Drugi pogoji:
-	zaželeno je, da ima kandidat dokazilo o opravljeni Temeljni kvalifikaciji (NPK).
Dokazila o izpolnjevanju pogojev, skupaj s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, s pripisom Razpis - voznik, najkasneje do 19. 11. 2009.
Za dodatne informacije in pojasnila v zvezi z zasedbo prostega delovnega mesta se obrnite na ga. Mojco CERAR, višjo svetovalko za družbene in društvene dejavnosti tel.: 72 96 310.
NSi Lukovica na izletu
nSš
v kočevski regiji
Člani in prijatelji stranke Nova Slovenija smo se v nedeljo, 20. septembra, odpravili na izlet na Kočevsko. Malo po osmi uri zjutraj se je veliki avtobus z le enim prostim sedežem odpeljal z Brda najprej proti Rašici na Trubarjevo domačijo. oo nsi Lukovica
Ogledali smo si Trubarjev rojstni kraj, spominsko oziroma muzejsko hišo, mlin in staro, a lepo obnovljeno gospodarsko poslopje. Nadaljevali smo proti Kočevskemu Rogu, natančneje k breznu pod Krenom. Za nemalo udeležencev izleta je bil to prvi obisk pomenljivega kraja za slovenski narod. Videli smo temne globoke jame in postali pred strahovitim breznom pod Krenom, kjer je bilo po vojni pobitih na tisoče poštenih civilistov in neoboroženih vojakov, ki so jih zavezniki s Koroške pod pretvezo vračali v partizanske roke. Ob breznu je mnogo križev in drugih spomenikov, ki nas opozarjajo, kaj prinaša vojna. Ogledali smo si tudi veliko kapelo sredi gozda z Rupnikovim mozaikom, ki z močnimi simboli slika povojne grozote. Zahvala gre gospodu A. Živku Burji, ki nam je na kraju zločina povedal nekaj zgodb svojih prijateljev, ki so preživeli vojne in predvsem povojne strahote. Za tiste, ki v Rogu še niso bili, udeleženci izleta lahko povedo, da je okolica brezna spokojen kraj, lepo urejen in prehoden gozd, ki je pravzaprav zelo gostoljuben in umaknjen od vsakdanjega vrveža. V septembrskem času v njem prevladuje zelena barva, ki je simbol življenja, vendar ne more v celoti preglasiti krika nedolžnih žrtev, ki odmeva do današnjih dni. S kraja tragičnega spomina je sledilo slabe pol ure vožnje do družinskega eko-podjetja Endovital v Seču. Na posestvu nas je z izjemno toplino sprejel g. Fabjan, nam postregel s piškoti in doma narejenim sokom. Pustil nas je, da smo si ogledali idilično okolico, proizvodnjo soka rdeče pese in lepote Suhe krajine. Po 20 minutah smo se zbrali v gozdičku, dobrih 50 m oddaljenemu od domačije. Znanstvenik dr. Fabjan nam je predaval o načinu življenja, o tem, da ljudje živimo preveč egoistično in pozabljamo na sočloveka. Dejal je, da je depresija hud problem današnje družbe in se celo oboleli te bolezni sploh ne zaveda. Doktor fizike pravi tudi, da je na zemlji prisotne mnogo energije, ki jo običajno ne zaznavamo, je pa izjemnega pomena za zadovoljno življenje. Tako je kot zanimivost povedal, da je v njihovem podjetju, ki izdeluje izdelke iz rdeče pese in medu, prepovedano grdo govoriti. Da je seveda človeško, da kdaj pa kdaj pride med zaposlenimi tudi do slabe volje, a se z ljubeznijo do sočloveka probleme hitro reši.
Obvestilo
Zimska sezona je pred vrati. Zato vozniki, pripravite se in opremite svoje štirikolesnike letnemu času in vremenu primerno. Prilagodite hitrost in način vožnje zimskim razmeram. Še posebej to velja, kadar cesta, v vmesnem času, še ni splužena ali posuta.
Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.
Občina je dolžna, da v zimskem obdobju vzdržuje kategorizirane ceste, po katerih poteka lokalni promet. Pri pluženju snega, predvsem ob večjih količinah zapadlega snega, se večkrat srečamo s težavo, kam ta sneg odriniti, da ne bo v napoto, oziroma da se ne poškoduje lastnina občanov. Kljub želji in trudu oračev, da se to ne bi zgodilo in da se ne bi povzročila škoda, se včasih to zgodi, zato se že vnaprej opravičujemo za težave, ki nastajajo ob izvajanju zimske službe, in prosimo za razumevanje. Tudi pluženja snega in posipanja cestišč ni mogoče izvajati vedno ob vsakem času, ker bi za to potrebovali več opreme in več denarja, zato nam tudi zakon omogoča, da se ceste plužijo prioritetno, kar pa pomeni, da ne morejo priti vse ceste na vrsto istočasno. Najprej izvajamo zimsko službo po cestah, ki so višje kategorije, to so lokalne ceste in pa ceste, po katerih poteka šolski ali avtobusni promet, takoj zatem pa pridejo na vrsto ostali deli cest, kjer potekajo deli cest po strmih delih, po senčnih delih ^ Po gozdovih je treba posebno paziti na hitre spremembe temperature cestišča in po tem računati na možnosti spolzkosti oziroma poledice, zato je treba na temu delu cest prilagoditi hitrost vožnje.
Upoštevati je treba prometno signalizacijo na cestah in prilagoditi vožnjo razmeram. Ob obilnejših snežnih padavinah je treba upoštevati tudi sneg na vozišču in računati na zastoje vozil. Za določeno pot si morate vzeti več časa kot sicer, predvsem pa bodite pri vožnji bolj potrpežljivi in strpni, tako da ne ogrožate svojega življenja in življenja drugih. Varno vožnjo voznikom in vsem drugim udeležencem v prometu. Občinska uprava
Gasilska fotografija, udeleženci na Trubarjevi domačiji
Po zelo prijetnem druženju s tem vsestranskim učiteljem smo šli kak kilometer stran na kosilo. Bilo je zelo prijetno, odlična hrana in še boljša pijača. Mnogi so se navdušili nad Metliško črnino. Gostoljubna vasica in njeni prebivalci ponujajo sproščeno ozračje, kjer se spočijeta tako duša kot telo.
Od tam smo krenili proti domu. Po radiu smo spremljali tekmo za 3. mesto evropskega prvenstva v košarki, med tem pa so najbolj odgovorni v stranki spregovorili vsak nekaj besed. Udeleženci smo se iskreno zahvalili ge. Mariji Juteršek, da je prevzela celotno organizacijo izleta na svoja pleča in ga odlično izpeljala. Tim Nove Slovenije Lukovica, podobno enoten kot košarkarski, je sklenil lep dan in se še bolj povezal.
SDS
Ali bo referendum o meji, je odvisno od Pahorjeve vlade
V Gorenji vasi v je soboto, 17. 10. 2009, potekal posvet SDS, na katerem smo med drugim govorili o aktualni politični sliki v Sloveniji v luči gospodarske krize.
Danilo Kastelic, za oo BDB Lukovica
mogoče pride do referenduma in da se slovenska javnost in slovenska politika deli na vprašanju, kjer bi morali biti enotni. Razložil je, da je sporazum slab in da SDS na tej točki ne bo popustila, saj gre za državni interes Slovenije. Janša je poudaril, da naj vlada prisluhne vsaj nekaterim intelektualcem in razumnikom, ki opozarjajo na iste probleme v sporazumu, če že ne prisluhne opoziciji. Prepričan je, da bi se predsedniki parlamentarnih strank morali o tem ponovno pogovoriti. »Sedaj je še čas, da ne pride do podpisa in da se namesto sedaj zapisane zagotovitve Slovenije z odprtim morjem v sporazum zapiše, da gre za zagotovitev neposrednega stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. Če bi prišlo do referenduma, je prepričan Janša, bi prišlo do zaostritve odnosov s Hrvaško. Janša se je odzval tudi na ocene predsednika republike Danila Turka, ki podpira arbitražni sporazum. Dejal je, da je Turk zvest svojemu strokovnemu dognanju, ki ga je izrazil tudi v svoji knjigi, v kateri piše, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država. Janša je izrazil dvom, da slovenska javnost deli takšno stališče. Prepričan je, da je stališče večine takšno, da Slovenija ima teritorialni dostop do mednarodnih voda. Doslej je vlada zamenjala že 141 vodilnih zaposlenih v državni upravi. Pod to vlado je na zavodu za zaposlovanje pristalo že 40 tisoč odpuščenih delavcev, (skupaj že preko 100.000 ali več kot deset odstotkov) pokojnine so zamrznjene, vlada in ministri pa nič ne vedo, kam pluje naša ladja. Sindikati lepo sodelujejo z vlado in tako vsi ohranjajo oblast in denar v svojih žepih Slovenija pa tone vedno niže in niže. Gospodarstvo usiha, ker novih spodbud in vizije
Predsednik stranke Janez Janša je še posebej izpostavil povečevanje javnega dolga, saj je takšno povečevanje, kot ga predlaga vlada, škodljivo za prihodnji gospodarski razvoj. Poudaril je, da bi bilo bolj smiselno varčevati pri javni porabi in da bi bilo treba bistveno več nameniti razbremenitvi gospodarstva. Janša meni, da bi to omogočilo podjetjem, ki še imajo dovolj naročil, da vlagajo tudi v nove programe, kar bi zagotovilo delovna mesta za tiste, ki delo izgubljajo tam, kjer naročil ni. Rast brezposelnosti je po njegovem namreč enormna in samo na ta način se lahko ustavi. V zvezi z novim kandidatom za ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je dejal, da je od vlade pričakoval, da bo na to delovno mesto postavila nekoga, ki je že imel stike s produktivno uporabo evropskih sredstev in ki je sodeloval pri predsedovanju Slovenije Evropski uniji. Janša obžaluje, da se pri izbiri Henrika Gjerkeša prevladali ozki strankarski kriteriji. Na posvetu smo razpravljali tudi o razmerah, ki bi nastale, če bi Slovenija s Hrvaško podpisala arbitražni sporazum v takšnih okvirih, ki so sedaj dogovorjeni med obema vladama. Pozval je vlado, da bi bilo najboljše, če še enkrat premisli o tej nameri. Po njegovih besedah je bistveno bolje zdajpriznati napako in stopiti korak nazaj, kot pa pustiti, da se situacija zaplete, da
Kdaj nižja smetarina v Občini Lukovica?
Prah, ki ga je konec leta 2008 dvignilo občutno povišanje cen za zbiranje, odvoz in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov, se je po skoraj letu dni že polegel. Občani smo povišanje cene sprejeli. Nekatera gospodinjstva so upoštevala priporočila in navodila JKP Prodnik d.o.o., začela z ločevanjem odpadkov in odlaganjem le-teh na ekoloških otokih ter si uredila kompostnike, v katere odlagajo biološke odpadke iz kuhinje in vrta. Posledica takega ravnanja je skoraj prazen zabojnik za mešane komunalne odpadke. Tomaž Andrejka Neodvisna lista za Črni graben
Na podlagi spremljanja napolnjenosti zabojnika ob ponedeljkih zvečer, ko ga odpeljem do ceste, kjer ga izpraznijo delavci JKP Prodnik, je zabojnik praviloma napolnjen manj kot tretjino. Preden smo v naši družini začeli z ločevanjem odpadkov, je bil zabojnik ponavadi poln.
Navedeno dokazuje, da je z ustreznim ravnanjem z odpadki mogoče bistveno (vsaj za 2/3) zmanjšati količino komunalnih odpadkov, ki jih mora JKP Prodnik odpeljati in deponirati na odlagališču v Celju.
Iz gradiva, ki ga je 19. 6. 2007 pripravilo JKP Prodnik in na podlagi katerega smo občinski svetniki sprejeli sklep o ceni odlaganja mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, je razvidno, da dobrih 78 % stroškov deponiranja v Občini Lukovica predstavlja odvoz in deponiranje v Celju. (Opomba: iz izračuna v omenjenem gradivu ni razvidno, kolikšen delež stroškov predstavljajo mešani komunalni odpadki iz negospodinjstev. Po podatkih iz gradiva je bilo v občini 1.262 odjemnih mest, od tega 63 v ne-gospodinjstvih.)
Glede na dejstvo, da je ravnanje z odpadki zelo pomembno za varovanje okolja in opisane izkušnje, sem na 21. seji Občinskega sveta dne 6. 10. 2009 predlagal, da občinska strokovna služba pripravi predlog sprememb Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Lukovica z namenom, da se z ustreznejšim ločevanjem, zbiranjem in odvozom komunalnih odpadkov zniža cena smetarine, ki jo plačujemo občani, in hkrati poveča delež sortiranih odpadkov, ki jih je mogoče predelati in koristno uporabiti. Občinski svetniki so predlog sklepa soglasno potrdili.
za prihodnost ni. Ob robu posveta SDS je predsednik Janša komentiral še izjave slikarja Cekute. Zatrdil je, da štabni dokument obstaja in da če ga finski preiskovalci Cekuti niso pokazali, še ne pomeni, da ne obstaja. V njem je po njegovih
besedah zapisano, da je Ceku-ta posrednik informacij. Zatrdil je, da v dokumentaciji, ki jo je videl na zaslišanju, ni nikakršnih dokazov, ki bi ga kakor koli obremenjevali, medtem ko je za Cekuto dejal, da je dal že veliko protislovnih izjav.
rêm\
AMBULANTA IN TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI
Vaška pot 38a, Radomlje
Odprto: pon - pet 9.00 - 19.00 sob 9.00 - 13.00
telefon: 0599 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 http://veterlna-noe.net
Vsepovsod čutimo tvojo navzočnost. Spremljaš nas na vseh poteh, v mislih in besedah naših, po tvojih zgledih naravnavamo korak.
Vdozorelosti oktobrskih sadov je pred letom dni, prečiščena v trpljenju, odšla v večnost naša nenadomestljiva mama in babica
Štefka Stoschitzky
iz Lukovice.
Hvala vsem, ki se je v duhu spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Franc Cerar
iz Spodnjih Kosez 19.
24. oktobra 2009 je minilo eno leto bolečega spomina, odkar te ni med nami.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar bom jaz v grobu spal ^
ZAHVALA
2. septembra nas je v 96. letu zapustil naš dragi
Jože Lončar
Kolačkov Jože iz Šentvida pri Lukovici.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilcem, Zvezi borcev, patronažnima sestrama Mateji Parkelj in Irmi Markovšek, župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Žena Rozalija in ostalo sorodstvo
Šepet vetra je kot glas in v daljavi, kot da vidimo vajin obraz. Takrat oko se zarosi in srce nas zaboli, ker vaju več med nami ni.
V SPOMIN
Pavle in Frančiška Gril - Čerževa
iz Vrha nad Krašnjo.
V življenju ni ničesar, kar bi lahko imeli za vedno, vse nam je
dano za določen čas. Decembra bo minilo 33 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš oče. Oktobra je preteklo žalostnih 5 let, odkar se je k
očetu v večnost preselila tudi naša mama. Ljubeča moja starša v miru počivajta in večna luč naj vama sveti.
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(Goethe)
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga
Francka Barlič
iz Korena 3 nad Krašnjo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Boži Požar in gospodu Francu Novaku za lepe poslovilne besede, pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za zapete žalostinke in izvajalcu melodije. Zahvaljujemo se KS Krašnja za uporabo poslovilne vežice in gospodu Branetu Močniku za pomoč pri organizaciji. Hvala vsem, ki ste Francko v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, boleč spomin.
V 104. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in praprababica
Rozalija Iglič,
rojena Vavpetič, po domače Aleševa mama.
Vsem sorodnikom, znancem, sovaščanom in vsem, ki ste jo poznali, se najlepše zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovane svete maša, cvetje in sveče. Zahvala zdravstvenemu osebju ter osebju Doma počitka Mengeš za prizadevno oskrbo na domu. Posebna zahvala g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen mašni obred, pevcem, pogrebni službi Vrbančič, pritrkovalcem, Marjanu Kvedru za poslovilni govor in prostovoljnim gasilcem. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Pokanje petard
Poletje je čas, ko počivamo, dneve preživljamo bolj mirno, morda tudi zaradi hude, mnogokrat kar prehude vročine, ki hromi vse naše bolj živahne aktivnosti.
štefan Pavlic , ks Zlato polje
K nesporno iz leta v leto višjim temperaturam prispeva marsikaj, sama pa bi rada spregovorila o ognjemetih! Kako sem se spomnila ognjemetov? O prekrasnih ognjemetih, ki trajajo toliko in toliko minut in razsvetljujejo nebo nad mesti, govorimo ponavadi okrog novega leta! Mene je k pisanju spodbudil kar spoštljivo dolg ognjemet ob praznovanju rojstnega dne v soseščini.
Bliža se čas, ko bodo različni načrtovalci pripravljali novoletne, in drugemu namenjene ognjemete, pa sem začela razmišljati o tem, koliko ti ognjemeti obremenjujejo okolje in koliko stanejo! Kakšna je sestava vseh teh »raket« in kakšni »plini« se ob njihovih eksplozijah sprostijo, vem samo približno, verjetno pa si vsi predstavljamo, da niso čisto nedolžni, če uporabimo kot senzor samo svoj nos. Koliko onesnažujejo okolje? To bi strokovnjaki zagotovo znali izračunati, a kaj ko nam številke v nekih čudnih enotah ne povedo kaj dosti. Doslej sem ob pogovorih o pirotehničnih sredstvih zasledila predvsem razprave o motečem hrupu, ki se pojavi ob njihovi uporabi, in tudi ta problematika je brez dvoma pomembna. O onesnaževanju s hrupom in njegovem vplivu se skoraj ne pogovarjamo.
In kakšen je moj predlog?
Vsem, ki načrtujejo takšne in drugačne ognjemete, predlagam, da denar, namenjen za nakup pirotehnike, namenijo nakupu sadik dreves in jih posadijo. Zagotovo se bo čisto v vsakem še tako urejenem kraju našlo dovolj prostora za nova drevesa ali pa obnovimo od minulih ujm uničene gozdove. Tako bo v zraku, poenostavljeno rečeno, več kisika in manj strupenih plinov, ki nastajajo ob izgorevanju pirotehničnih sredstev. Lepota dreves, njihovega listja in cvetov, osvežujoča senca, žgolenje ptic in brenčanje žuželk (in kaj vse sem še izpustila?), pa nas bodo razveseljevali mnogo let in ne samo tistih nekaj kratkih minut, kolikor traja ognjemet. In tudi »gledalcem« željnih ognjemetov bi se dalo tako izbiro tehtno utemeljiti! Kaplja v morju? Res, a tudi ocean je sestavljen iz kapelj, pa vendar je tako veeeeeelik!
In še nekaj razmišljanj o zmanjšanju porabe elektrike v domačem kraju, brez investicij!
Verjetno je čas, ko se zvečer prižgejo luči javne razsvetljave in zjutraj ugasnejo, določen s senzorji, ki sprožijo prižiganje ali ugašanje svetilk javne razsvetljave pri določeni količini svetlobe.
Ali se da te senzorje nastaviti tako, da bi prižiganje svetilk sprožili npr. 5 minut kasneje, ugašanje pa 5 minut prej? Če bi vedeli, koliko svetilk sveti v našem kraju, kako »močne« so, bi ta krajši čas svetenja hitro lahko spremenili v številke - znesek prihranka.
Za konec se bom »obregnila« še ob semaforje. V manjših krajih je pritok vozil s stranskih ulic večji samo ob prometnih konicah in takrat je bolj varno in zato prav, da semaforji delujejo. Ko pa je prometna konica mimo, avtomobili brez potrebe zaustavljajo pred
rdečimi semaforji, saj drugih avtomobilov v križišču ni. Kaj ko bi takrat semaforje kar izključili? Koliko »žarnic« ne bi trošilo elektrike in kakšen bi bil pri tem prihranek? In da ne govorimo o onesnaževanju zraka! Vsem je znano, da avtomobili oddajajo največ izpuhov med speljevanjem. In ko stojijo pred rdečim semaforjem (brez potrebe), jih tudi oddajo kar nekaj.
Kaj pa prometna varnost? Vsako križišče je že itak opremljeno s primernimi prometnimi znaki, »desnega pravila« pa se v avtošo-lah še vedno učijo, mar ne?
sonja Kračman, Trnjava
Pojasnilo dogodkov na temo »Aktualno: Nezadovoljni krajani Krajevne skupnosti Zlato polje«
Dne 16. 09. 2009 je bil izveden sestanek v prostorih Občine Lukovica (sejna soba). Udeležili smo se ga, pa čeprav je bilo prvotno mišljeno v prostorih KS, iz enostavnega razloga, saj je bil uradni dan in bolje je, da vsi skupaj stopimo na pol poti, kot da vsak stoji na svojem bregu.
Udeleženi so bili vsi vabljeni ter še aktivni sestav KS. S strani KS je bil pojasnjen vzrok nestrinjanja s stanjem in pripravljenost predčasno zaključiti ta sestav. Vzrok je, kot sem že predhodno omenil, slaba realizacija plana. Ker g. Tomaž Cerar ni bil vabljen, smo se dogovorili za terenski ogled trenutnega stanja ob prisotnosti dela sveta KS, g. župana, g. Tomaža Cerarja dne 24. 09. 2009 ob 13. uri. Sestanek je bil realiziran in pojasnjeno nam je bilo, kakšno je realno stanje po rebalansu. Župan se je strinjal, da trenutno stanje na terenu ni v redu in da je treba nekaj narediti, a denarja ni. Stopnice bodo verjetno do spomladi začasno izvedene z železniškimi pragovi, da na pokopališče ne bo nosilo hudourniškega materiala, in potem pa upajmo, da se dela zaključijo. Da bodo ljudje razumeli, se jemlje postavkam rednega vzdrževanja na tak način, da se bomo nekateri vozili po še bolj luknjastih cestah, kot se že vozimo, saj za krpanje ni denarja že septembra, je pa še kar nekaj do konca leta, kaj šele za še kaj večjega. Postavka opornega zidu je bila umaknjena kot še mnogo drugih. Gospodje in gospe, tisti, ki sprejemate takšne odločitve ob takih pravilih igre v smislu delitve finančnih deležev in ste predhodno določili, da se že začeta investicija prednostno obravnava, oz. neizvedeni del za realizacijo prenese v naslednjo obračunsko obdobje, delate proti pravilom, katere ste določili sami. Takšno stanje kot je, je rezultat vašega dela in vašega spoštovanja pravil, kot ste jih določili, in v normalnih pogojih, ob volitvah, upam, da bo nagrajeno, kot je treba, z vašim popolnim polomom. Ste pa marsikateri v svojem kraju močni in se vam za naše kraje ni treba zanimati, saj vam naši glasovi (tako mislite) niso potrebni.
Naknadno je bil izveden še sestanek dela občinske uprave z vsemi predsedniki KS na temo priprava plana 2010 in priprave enotnega odloka o gospodarjenju z lokalnimi pokopališči. Bo pa ob sprejemu odloka verjetno nastopila bistvena sprememba za neplačnike stroškov grobnin. Ob tej priliki izkoriščam in apeliram, naj vsi pogodbeniki poravnajo pogodbene obveznosti. Trnovče, 14. 10. 2009.
Kolumna Milena Bradač
Zgodi se, da pozabiš
Vsake toliko časa se zgodi, da človek kaj pozabi. Tudi pomembno stvar oziroma datum. To se dogaja vsem generacijam, menim. Ko pa enkrat že spoznaš Abrahama, malce bolj pogosto.
Tako sem jaz pozabila na rojstni dan svoje ljube sestrične. Lepo pride čez nekaj dni k meni in me sprašuje, če sem kaj jezna. Nisem, le zakaj. Še vedno mi nič ne kapne. Ne kapne mi tudi še čez slab teden in ko se pogovarjamo, se spomnim in rečem: »Čakaj, čakaj, saj ti imaš pa te dni rojstni dan.« »Ha,« mi pravi, »saj bo že kmalu moj naslednji.« Takrat se mi posveti: »A zato si me spraševala, če sem kaj jezna.« Vedno se spomnimo na rojstne dneve, četudi samo s čestitko po mobitelu. Jaz pa sem letos pozabila. Ona z možem mi je vseeno pomagala pri kar nekaj težkih opravilih in je šla preko moje pozabljivosti. Pa še imam med sorodstvom in prijatelji nekaj takih krasnih ljudi. Takšne stvari cenim, take ljudi spoštujem, takih ljudi bi moralo biti veliko več. Kako lep bi bil lahko ta svet, ko bi ljudje ne bili tako zamerljivi, ko bi znali prestopiti tisto nesrečno črto.
Pogosteje bi morali pozabiti na drobne nerodnosti, ki se nam dogajajo, včasih res čisto nehote in nevede. Pogosteje bi si morali pomagati med seboj, tako prijateljsko, tako brez obveznosti. Ko bi bilo med ljudmi več srčnosti, več strpnosti, več posluha, več pristne prijaznosti - ne tiste hlinjene, skozi zobe (takšne ljudi kar vidiš, da so neiskreni), bi bilo tudi bolj prijetno na tej naši zemlji. In ko bi bilo manj praznih obljub. Opažam, da se kar naprej dogaja, da ti nekdo nekaj obljubi »za prmej«, pa na to zelo hitro pozabi in se ob naslednjem srečanju obnaša, kot da ni bilo nikoli nič rečenega. Kaj pa vem, mene so vedno učili, da je obljubo treba držati, če pa je ne moreš izpolniti, se opraviči, oziroma pojasni, zakaj je ne moreš izpolniti. Saj to velika večina ve, vseeno ne škodi, da se to večkrat sliši ali bere.
Bliža se prvi november - dan vseh svetih. Na grobovih naših dragih pokojnih se bodo zopet v velikem številu prižigale svečke in polagali šopki rož. Marsikateri grob pa bo ostal sam, samcat, zapuščen in brez svetlobe. Morda bi tudi na ta grob položili droben cvet, prižgali svečico. Morda se vam bo to štelo v dobro, ako boste to naredili od srca.
^ Center tehnike in gradnje Črnuče

ZIMSKI AVTOPLASCI

cođo^IMJI
Redna cena	Akcijska cena	Akcijska cena
-37%		-37% - 2%
		33,27 £
		40,82 £
		43,86 £
		52,90£
		48,38 £
		49,86 £
		84,68 £
		33,27 £
		36,67 £
		39,12 £
		41,27£
		38,82 £
		42,75 £
		47,34 £
		48,31 £
		44,45 £
		51,05 £
		74,83 £
		62,53 £
		63,27 £
		59,42 £
		60,97 £
		99,72 £
Redne cene smo znizali za
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Možen nakup po naročilu tudi ostalih dimenzij omenjenih blagovnih znamk, ter pnevmatik iz poltovornega programa Sava pod enakimi akcijskimi pogoji.
g^^upu S kartico Mercator Pika, vam ob ^KopB pnevmatik priznavamo dodatni
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ I^IGĎPQSGB Brn đCOgBi	kjer je najnižji znesek
obroka.40 EUR.^^^i^Bil
Nakupí s kartico Mercator Píka in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo.
Poslovni sistem Mercator, d d , Dunajska cesta 107, Ljubljana Simbolne slike

z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika
-6%
popusta

ercatorPika
zbirajte lepe trenutke