Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek SO. maja 1938
Štev. 121. leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UredniitTo ia uprava: Maribor. Grajski trg 7 ( Tel> uredništva iu uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani > Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA”
Razgledi
Te dni so se pripetili razni incidenti pretežno letalskega značaja. Francova letala so se pojavila nad kolodvorom irancoske obmejne postaje Cerbere ter obsula kolodvor in bližnje objekte z bom bami. Dogodek je zbudil v Franciji velikansko ogorčenje, odločilni krogi pa so poskrbeli za učinkovito protiletalsko obrambo, ki naj v bodoče prepreči slične incidente. Ob češkoslovaški meji so se pojavila nemška letala in krožila nad češkoslovaškim ozemljem. Praška vlada ie radi tega v Berlinu protestirala. Nad Omundom pa sc je baje pojavil češkoslovaški biplan, radi česar je sledil nemški protest v Pragi.
Takšen »zračni« incident smo doživeli te dni v našem sicer mirnem, nerazbur-kanem zatišju. Nad Slovenskimi goricami so se pojavili trije orjaški zračni ptiči, izvajali neke letalske akrobacije, ki so jih naši ljudje lahko opazovali iz bližine z vrhov valovitih slovenjegoriških vinogradov. Potem, ko so se s svojimi loopingi, preleti in drugimi zračnimi podobami precej spustili z zračnih višav, so se odmaknili pogledom ljudi, ki so se radovedni vzpenjali na višje ležeča mesta, da jih opazujejo, in nato izginili. Za naše prilike gotovo redek dogodek, ki Pa zbuja živahno zanimanje vseh obmejnih krogov.
Gornji incidenti nam obračajo pogled z drugih področij, kjer se tudi porajajo zanimivosti, ki zaslužijo v kompleksu vse sodobne pereče problematike primerno Pažnjo. Tako je n. pr. znano, da je del francoskih desničarjev kazal velike simpatije za generala Franca in za vse one sile, ki so mu prihitele na pomoč. Te dni Pa je francoska vlada na predlog kolonialnega ministra Mandela odredila po-nrnožitev stanja francoske kolonialne voj ske na 70.000 in sicer 50.000 zamorskih novincev v Afriki in 20.000 Anamitov v Indokini. Iz Rima in Berlina so se radi tega čuli glasovi, češ da pomeni dovajanje črncev v Evropo ogrožanje, sramotenje in poniževanje bele rase. Dočim so se francoski desničarji v zadnjih mesecih precej izogibali vsakršni polemiki z italijanskim ali nemškim tiskom oziroma mišljenjem, pa se je sedaj zgodilo, da se je na gornje pomisleke iz Rima in Berlina oglasil eden najvidnejših francoskih desničarjev znani narodni poslanec in Publicist Kerillis, ki zatrjuje, da je videl Po ulicah Salamance, kjer se je mudil kot Francov gost, maroške vojake, da Pa ni nikjer slišal, da bi bili Nemci ali Italijani zahtevali od generala Franca, da jih vrne v.Afriko, ker da ogrožajo in sramotijo belo raso. In ob priliki nedavne velike parade v Rimu so defilirali tudi Askari ter vojaki domačini iz italijanske Libije ter Sahare. Kerillis navaja, da ni nikjer slišal želje, da bi se ta »sramotni prizor« preprečil oziroma že vnaprej onemogočil. Prav iako ni nobenega sklicevanja na moralo in raso, ko se v Abesiniji organizira legija iz črncev in semitov, s čimer se menda ne more ponašati nobena druga država. Končno navaja Kerillis še sledečo poučno statistiko: Francija ima v svojih kolonijah s 23 milijoni prebivalcev (izvzemši Severno Afriko) 22.000 vojakov domačinov, dalija pa jih ima v Libiji ter Eritreji s 3 Phlijoni prebivalcev 44.000 vojakov domačinov. Kdo bi se potemtakem čudil,
je Francija spričo 23 milijonov kolonijskih prebivalcev povečala stanje kolonialne vojske na 70.000 kolonialnih Vojakov.
l'a polemika je tem zanimivejša, ker so topot spregovorili doslej precej mol-
Tudi vierai miren potek volitev v tSR
HENLEIN DOBIL 92% NEMŠKIH GLASOV. — PORAST
GLASOV V PRAŠKI OKOLICI.
KOMUNISTIČNIH
PRAGA, 30. maja. Po uradnih poročilih je dobila Henleinova stranka pri včerajšnjih občinskih volitvah druge etape 92% vseh nemških glasov, to je 282.275 glasov od 307.019 glasov. V 347 občinah od 720 ni bilo volitev, ker je bila vložena samo Henleinova lista. Poleg Henleinove stranke beleži silno močan porast komunistična stranka, ki je dosegla velike uspehe na račun demokratičnih strank, zlasti v praški okolici, tako da se bo uvr-
stila med vodilne stranke.
LONDON, 30. maja. V tukajšnjih krogih so zelo zadovoljni, ker se bodo ta teden nadaljevaa! pogajanja med dr. Hodžo in Henleinom. Direktor srednjeevropskega oddelka britanskega zunanjega ministrstva sir Strang bo jutri po svojih obiskih v Pragi, Berlinu in Parizu zopet prispel v London, kjer bo poročal o svojih vtisih.
600 ubitih in 1500 ranfenih v Kantonu
HONGKONG, 30. maja. Včeraj dopoldne se je pojavilo nad Kantonom 40 japonskih bombnikov, ki so mesto obsipali
z bombami. Pri najnovejšem zračnem na padu je bilo ubitih preko 600 oseb, ranjenih pa 1500 ljudi.
Kje se nahaja dr. Schuschnigg?
DUNAJ, 30. maja. Od včeraj je dvorec Belvedere, kjer je bil pridržan bivši zvezni kancelar dr. Schuschnigg, nezastra-
žen. Sedanji dr. Schuschnlggov bivališčni kraj ni znan.
Senzacionalna opozorila in svarila iz Washingtona
WASHINGTON, 30. maja. Ameriški državni tajnik Hull je dal novinarjem pomembno izjavo, v kateri naslavlja apel na Nemčijo in Češkoslovaško, da po svojih močeh storita vse za mirno rešitev sudetsko-nemškega vprašanja. V zvezi s tem je državni tajnik Hull opozoril evropske sile na obveznosti, ki izhajajo iz Briand-Kelloggov ega pakta. Združene države ameriške spremljajo položaj v Srednji Evropi s strnjeno pozornostjo ter zaskrbljenostjo in želijo, da se ohrani mir za vsako ceno. Hull je opozarjal, da je nemška vlada pred skoro 10 leti podpisala pariški dogovor, s katerim se odreka vojni kot instrumentu nacionalne politike. Th dogovor je podpisalo 63 držav, ki so se obvezale, da si bodo prizadevale, da mirnim potom rešijo vsa sporna vprašanja ter konflikte kakršnegakoli značaja. Te obveznosti niso prav nič manj v veljavi, kakor so bile takrat, ko so bile podpisane. V zvezi z dano situacijo v Srednji Evropi je izjavil državni tajnik Hull, da želijo Združene države ameriške ohraniti popolno nevtralnost v evropskem položaju. Francija in Anglija se nista obrnili na USA, da bi podprle njuno akcijo. V zvezi s tem je Hull pripomnil, da Združene države ameriške ne bi mogle ravnodušno gledati morebitnega poskusa Nemčije, da si prisvoji dele Češkoslovaške. Ta Hullova izjava je tem pomembnejša, ker je sledila po izrecnem pristanku prezidenta Roosevelta. Tudi se v zvezi s to izjavo doznava, da ni ameriška vlada storila doslej nikakšnih korakov niti v Berlinu niti v Pragi, ni pa izključeno, da bi vsak trenutek mogla slediti kakšna intervencija.
Nesoglasja v nemški diplomaciji
LONDON, 30. maja. Po informacijah „Ewening Standarda'* je pričakovati, da se bo v kratkem umaknil znani nemški diplomat Otto von Bismarck, ki je bil svoječasno svetnik pri nemškem poslaništvu v Londonu in ki je bil zatem premeščen v ministrstvo zunanjih zadev v Berlinu v svojstvu šefa cuneriško-britanskega oddelka. Njegov odstop se spravlja v zvezo z nesporazumi in nesoglasji, ki jih je imel ta sposoben nemški diplomat z zunanjim ministrom Ribbentropom. Prav tako se pričakuje umik nemškega poslanika v Rimu von Mackensna, zeta bivšega ministra zunanjili zadev von Neuratha, ker se ne strinja z zunanjim ministrom von Ribbentropom.
fkoaietske
čeči predstavniki francoske desnice, ki im prav gotovo niti zdaleka ni vseeno če se bo čez noč znašla Francija v stiku z nemško-italijanskim sosedstvom v — Francovi Španiji, ki je v zadnjem času trčila na čvrst odpor republikanskih sil, tako da se zdi, da je odločitev na španskem bojišču zopet pomaknjena za par mesecev naprej.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v torek 31. t. m. sledeče vreme: Spremenljivo oblačno, mestoma rahle padavine, hladno.
Ne pozabi naročnine
Proslava dr. Beneševega rojstnega dne v Mariboru. V proslavitev rojstnega dne prezidenta bratske češkoslovaške republike dr. E. Beneša je bila sinoči v Narodnem gledališču svečana predstava Smetanovega »Dalibora«. Predstave so se polnoštevilno udeležili člani tukajšnje Jugoslovensko-češkoslovaške lige in Češkega kluba.
Smrtna kosa. V Sodni ulici 14 je umrl upokojeni skladiščnik državnih železnic Andrej Somrak. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Mura izroča svoje žrtve. Pri Cmureku je naplavila Mura truplo 30 letnega tvor-niškega delavca Franca Tišlerja iz Sladke gore, ki je bil zaposlen v sladkogorski tvornici lepenk. Tišler je pred dnevi lovil drva po Muri, pa je pri tem utonil. — Pri Dolnji Bistrici pri Crenšovcih v Prekmurju pa je Mura naplavila okoli 45 do 50 let starega utopljenca, ki pripada po obleki in perilu sodeč delavskemu stanu. Truplo je 178 cm visoko, in ima nekoliko posivelih las. Na glavi ima presekano kožo, dočim lobanjska kost ni poškodovana, radi česar sklepajo, da je bila poškodovana koža na glavi radi kotanja po reki Muri naplavljeni trupli nista kazali znakov nasilne smrti, so ju pokopali na pokopališčih, kjer ju je Mura naplavila.
Grajska klet. Od 1. junija dnevno koncert. Dobra kuhinja in vina.
Važno! Občni zbor »Krožka žen za-drugark« se vrši v ponedeljek 30. maja 1938 ob 20. uri v Reherjevi sobi. Dolžnost krožkovnih članic je, da se ga udeležijo. Vabljene tudi nečlanice, zlasti samostojne zadrugarke!
V počastitev spomina blagopokojnega g. Ivana Kejžarja je darovala družina St. Brinškova revnim kamniškim šolarjem 200 din. Prisrčna hvala!
Ljudska univerza v Mariboru vabi svoje člane na občni zbor, ki bo nocoj ob 20. uri v njeni predavalnici.
Zveza Maistrovih borcev ima odboro-vo sejo v torek 31. t. m. ob 20. uri. Dostop tudi člani.
Sokoli v Središče. Na binkoštni ponedeljek dne 6. junija prireja Sokol-Sredi-šče svoj letni nastop. Ob tej priliki bo za Mariborčane na razpolago poseben avto-kar, ki bo vozil ob 9.00 uri izpred Putni-ka, Trg svobode. Vozna cena tja in nazaj le Din 45.—. Prijave pri »Putniku«. — Zdravo!
Razpored zgradarine za leto 1938 je v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba št. 7) v času od dne 1. junija do vštetega dne 8. junija 1938. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
Lep uspeh mariborske policije. Za vlo-jmilci, ki so v Cvetkovcih v občini Oslu-ševci vlomili v stanovanje polbratov Antona Janžekoviča in Ivana Hrgule ter odnesli iz stanovanja za 125.000 vrednostnih papirjev, 2000 dinarjev gotovine, hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo 13.000 din, razno zlatnino, perilo^ in obleke je vodila sled v Maribor. Še istega dne, to je na dan vloma, se je posrečilo službujočemu stražniku pripravniku Antonu Sikušku, da je na podlagi opisa spoznal enega izmed vlomilcev ter ga aretiral. Aretirani je neki M. M. iz tamkajšnje okolice. Odveden je bil v polic, zapore, kjer je po daljšem oklevanju priznal, da je bil soudeležen.
Nov sokolski rod zori. borben in samozavesten
Ob včerajšnjem sijajnem nastopu matičnega Sokofa
Včerajšnji telovadni nastop našega ma tičnega Sokolskega društva je bil pravi triumf sokolske samozavesti in borbenosti. Ko smo včeraj motrili naše neustrašne in neugnano marljive Sokole in So-kolice pri njihovem pohodu po mariborskih ulicah in prisostvovali njihovemu po poldanskemu telovadnemu nastopu, smo z nekim notranjim zadovoljstvom in prijetno razigranim srcem ugotovili, da do-rašča zlasti iz naše mlajše generacije nov borben sokolski rod, na katerega lahko računata Kralj in domovina. Vsakokrat, ko uziramo na mariborskih ulicah rdeče sokolske srajce in ko odmeva od mestnih zidov pesem sokolskih legij, nas prevzame zavest neugnanega nacionalnega hotenja, ki nam zlasti v sedanji dobi narekuje strnjenje vseh nacionalnih sil na braniku naše skupne domovine, velike Jugoslavije.
Vsakoletni telovadni nastopi matičnega sokolskega društva so živ barometer uspehov telesnovzgojnega dela in nam je tudi včerajšnji povsem uspeli telovadni nastop nudil veren prikaz neumornega sistematičnega in nenehnega prizadeva-vanja našega domačega Sokolskega društva, nad katerega uspehi se iskreno upravičeno radujemo. Bila je to prava revija uspehov iz vsega področja telesne vzgoje, kateri posveča naš Sokol svoje največje zanimanje.
Pred Narodnim domom je bilo že v ranih popoldanskih urah prav živahno. Od vseh strani so se zgrinjali tjakaj Sokoli in Sokolice, da skupno odkorakajo na letno telovadišče. Kmalu po 2. uri je krenila izpred Narodnega doma veličastna sokolska povorka s sokolsko konjenico in fanfarami na čelu. Za tremi sokolskimi prapori so se uvrstili člani in članice v krojih za njimi godba Drave, naraščaj, deca ter članstvo v civilu. Povorka se je med sviranjem godbe Drave, sredi živahnega vzklikanja ter prepevanja sokolskih pesmi pomikala z Narodnega doma po Aleksandrovi cesti. Grajskem trgu in Slovenski ulici do letnega telovadišča, kjer je bil končni stik vseh oddelkov. Ena sama nepretrgana vrste strumno korakajočih četveroredov, burno pozdravljenih iz gostega špalirja, ki se je sproti formiral ob omenjenih ulicah. Iz oken nekaterih hiš se je vsulo na korakajoče Sokole sveže cvetje in zelenje. Živahno aklamiran je bil zlasti naraščaj, ki je s svojim uprav vojaškim pohodom in s svojo strumnost-jo zbujal vsesplošno zanimanje in navdušenje.
Matično društvo je svoj letošnji telovadni spored izpopolnilo z 11 izbranimi točkami. Kljub terpu da so se zbirali temni oblaki, iz katerih se je kmalu zatem vlila ploha s točo, je bil odziv mariborskega nacionalnega ter sokolstvu naklonjenega občinstva uprav rekorden. Na gosto zasedena tribuna ter vsi prostori ob desni in levi strani vse tja do izhoda so navdušeno sprejeli na telovadni prostor korakajočo sokolsko armado. Pester spored je otvorila uvodna točka, to je po klonitev oddelkov, praporov in občinstva naši državni trobojnici ,ki je bila ob sviranju državne himne dvignjena vrh droga. Ostali del bogatega sporeda je bil izpopolnjen z naslednjimi točkami po sle dečem vrstnem redu: Proste vaje dece za leto 1938, švedske klopi, ženska deca, preskoki moški naraščaj, izmenski tek 4X10(> m., proste vaje naraščaja za Prago, redovne vaje moški naraščaj, proste vaje članov za Prago, simultane vaje na bradljah — članice in orodna telovadba. Vsi sodelujoči so izvajali posamezne telovadne točke bogatega sporeda brezhibno in skladno ter so želi za svoja izvajanja živahno priznanje. Mariborčanom so zlasti ugajale proste vaje naraščaja in članov za Prago. Kljub nalivu so telovadci izvedli svoje učinkovite vaje nemoteno in je tudi občinstvo ostalo na svojih mestih. Prav vsi sodelujoči, naša ljubka sokolska deca, stasiti naraščaj ter članstvo, so prispevali vsak po svojih močeh k cplotnemu moralnemu uspehu letošnjega telovadnega nastopa, ki je nudil v po-
gledu načina izvedbe povsem nekaj novega. Občinstvo je zadivljeno spremljalo izvedbo praških vaj ter izvedbo redovnih vaj. Ko je korakal mimo tribune , naraščaj in pel v mimohodu pesem sokolskih legij »Le naprej brez miru« ni bilo vzklikanju ne konca ne kraja. Pester spo red je zaključil zbor vseh nastopajočih ob snemanju državne zastave in petju vseslovanske himne »Hej Slovani«, ki jo je stoje odpela vsa zbrana množica.
Po lepo uspelem nastopu je bila na ob-
sežnem proštom letnega telovadišča velika narodna veselica in je razgibani množici pridno svirala godba »Drave«. Letošnji nastop matičnega Sokola nas je prijetno presenetil predvsem s svojim naraščajem, ki se zlasti v zadnjem razdobju razvija in ki kaže že po tako kratkem razdobju presenetljive uspehe. Borben in neustrašen naraščaj je najboljši porok za uspešen razmah naše obmejne sokolske armade.
ftashrn® kneza	momtPavia jufa-
s&ovmstd iaamsti
Natlačena je zastopal sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Šiška.
Uvodoma je predsednik Umetniškega kluba v Mariboru, ki je da! pobudo za to pomembno kulturno prireditev, dr. Maks Žnuderl prisrčno pozdravil vse navzoče zastopnike oblastev in kulturnih društev ter je v svojih izvajanjih podčrtal veliki kulturni pomen te razstave, zlasti v sedanji situaciji, ko je kulturni povdarek naši obmejni prestolnici tako važen in pomemben. Predlagal je. da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravni brzojavki oa Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pokrovitelju banu dr. Natlačenu. Banov zastopnik sreski načelnik dr. Šiška je zatem izrekel Umetniškemu klubu v Mariboru toplo priznanje za organizacijo razstave, ki predstavlja za naš obmejni Maribor prvovrsten nacionalno kulturni dogodek. Potem, ko je dr. Šiška proglasil razstavo za otvorjeno, je spregovoril še Ivan Vavpotič v imenu Društva likovnih umetnikov v Ljubljani. Povdarjal je zgodovinski pomen te razstave, na katerih se je posrečilo združiti vse številne predstavnike slovenske likovne umet-
Ob otvoritvi letalske razstave je bila v soboto prečitana sledeča poslanica Nj. Vis. kneza namestnika Pavla jugoslov. javnosti:
Tudi letalstvo je postalo posebna domena človeškega delovanja največjega pomena. Letalstvo daje stoletju, v katerem živimo, posebno obeležje. Vsi kulturni narodi tekmujejo med seboj pri izgradnji svojega letalstva. V tem stremljenju pomeni ustvarjanje letalskega duha v širokih slojih prebivalstva vele-važno nalogo. Kraljevski jugoslovenski Aeroklub »Nnaša krila« začenja danes le talsko propagando širokega obsega, v kateri se posebno odlikujeta mednarodna letalska razstava in ciklus radijskih predavanj naših priznanih letalskih strokovnjakov.
Tudi jaz apeliram na ves jugoslovenski narod, da posveti vso pozornost tej
propagandi in da vdano in s požrtvovalnostjo za katero je v svoji preteklosti podal nenadkriljive dokaze, vedno in vsak čas podpre vsako akcijo, ki ji je namen okrepitev jugoslovenskih kril.
Moja iskrena želja je, da bi krepka krila služila ideji miru in kulturnemu razvoju kraljevine Jugoslavije in da ji zagotove potrebni mir.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da so letalski razstavi v Beogradu posvetile domače in tuje letalske ustanove vso pozornost, tako da bo razstava na dostojni višini. S to zavestjo želim Aeroklubu popoln uspeh pri njegovem delu, od katerega. bo jugoslovensko letalstvo imelo veliko korist.
Z otvoritvijo letalske razstave uvajam radijsko propagando in izjavljam obenem, da je prva letalska mednarodna raz stava v Beogradu otvorjena — Pavle.
Reneta je priporočljiva pijača, ki pospešuje prabavo.
$ slonovske
Zahteve in težnie iugosloven-
skih novinatiev
V Zagrebu je bil včeraj kongres vseh sekcij Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki oblastev. S kongresa, ki ga je otvoril in vodil predsednik JNU A. Milosavljevič iz Beograda, sc je odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravni brzojavki pa Nj. Vis. knezu Pavlu in predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. V brzojavki Nj. Vis. knezu Pavlu so novinarji izrazili tadi prepričanje, da bodo imeli novinarji pri njem visokega zaščitnika v svojih težnjah za ustvaritev življenjskega vprašanja, pokojninskega zavarovanja. Tudi v brzojavki predsedniku vlade se povdarja predvsem zahteva jugoslovenskih novinarjev, da se končno reši vprašanje njihovega pokojninskega zavarovanja, ki je bilo sploh glavni predmet včerajšnjega kongresa. Predsednik Milosavljevič je v svojem govoru naglasil, da so novinarji zastavili vse sile, da se jim končno da priznanje za požrtvovalno delo, v katerem se niso bali nobenih žrtev. Dali smo vse, tako je povdaril predsednik Milosavljevič, kar smo mogli, da bi jugoslovenski novinarji, katerih je skupno 614, prišli vsaj v vrsto onih zasebnih nameščencev, ki jim je z zakonom že zagotovljeno pokojninsko zavarovanje. Žal mi, ki ves svoj čas posvečamo drugim, ki se glasno borimo, da bi zaščitili druge, sami še nismo za starost zavarovani. Vlada je bila s finančnim zakonom pooblaščena, da ustvari tudi novinarsko pokojninsko zavarovanje ter je predsednik Milosavljevič izrazil upanje, da novinarji ne Ijodo ostali zadnji. Prihodnje leto bo 20 let, odkar je bilo ustanovljeno Jugoslovensko novinarsko udruženje, in se bo ta jubilej proslavljal v Zagrebu. Po poročilih tajnika Maksim M r z 1 j a k-D v o r ske g a in po poročilih ostalili funkcionarjev je bila soglasno sprejeta resolucija, v smislu katere se poziva kr .vlada, naj čim prej izkoristi pooblastilo v letošnjem finančnem zakonu ter uzakoni že izdelano uredbo o pokojninskem zavarovanju poklicnih novinarjev. Po kongresu se je nova centralna uprava JNU konstituirala takole: predsednik dr. B. Sokolič (Zagreb), I. podpredsednik Andra Milosavljevič (Beograd), II. podpredsednik Stanko Virant (Ljubljana), tajnik M. Mrzljak-Dvorski, blagajnik Milivoj Popovič.
nosti najrazličnejših smeri in struj.
Udeleženci otvoritve so si po tem ofi-cielnem uvodu ogledali krasno urejeno razstavo, na kateri je razstavljenih 186 del, ter so izražali laskavo zahvalno priznanje organizatorjem razstave ter raz-stavljalcem.
Na tej reprezentativni razstavi slovenskih likovnih umetnikov so razstavili svo ja dela sledeči likovni umetniki: Ivan Čargo, Didek Zoran, Gasparec Stapko, Gaspari Maksim, Globočnik Olaf, Gorše France, Hudoklin Radoje, Jakopič Rihard Jama Matija, Jakac Božidar, Jirah Karel, Kalin Boris, Kalin Zdenko, Karel J., Kavčič Maks, Klein Ivan, Kos Gojmir Anton, Kos Ivan, Kos Tine, Košir Franc, Kralj Tone, Kralj Mara, Kregar Stane, Loboda Peter, Mihelič France, Modic Miroslav, Mušič Zoran, Napotnik Ivan, Pajnič Dana, Peteln Pipo, Pregelj Mira, Pre gelj Marij, Putrih Karel, Sedej Maksim, Sirk Albert, Slovnik Jožef, Smerdu Fr., Smrekar Hinko, Sternen Matej, Stupica Gabriel, Šantel Saša, Šantel Avgusta, Tratnik Fran, Vavpotič Ivan, Vavpotič Bruno, Vesel Ferdo, Zupan Fran, Dolinar Lojze, Klemenčič Dore, Kos Tine, Pavlovec France, Pirnat Niko, Piščanec Elda, Salezin Fran, Šubic Mirko in Remec Bara.
HkHutki
Otvoritev eeftteaetUaUvke toastom
V Unionu je bila včeraj slovesna otvoritev reprezentativne, velike razstave slovenskih likovnih umetnikov. K tej prisrčni otvoritvi so prispeli številni pred-
stavniki kulturnega Maribora ter mariborski odličniki, pa tudi ljubljanski gostje z upravnikom Narodne galerije Zorma-n o m na čelu. Pokrovitelja razstave dr.
Zborovanje mariborskih Hrvatov
Pred dobrim letom ustanovljeno brvat-sko kulturno društvo »Napredak«, ki združuje vse v Mariboru živeče Hrvate, je imelo v soboto zvečer v Povodnikovi restavraciji svoj prvi letni občni zbor in zaključilo s tem svoje prvo poslovno leto.
Ob polnoštevilni udeležbi članstva je v odsotnosti predsednika D. Paljage otvoril in vodil občni zbor podpredsednik inž. Milan K i p a h, ki je izrekel prisrčno dobrodošlico navzočemu predsedniku ljubljanske podružnice g. Harazinu, nadalje predsednici ženske podružnice gospe Harazinovi ter delegatu osrednje uprave g. Dageliču in Rud. Bojiču. V svojih uvodnih izvajanjih je povdarjal prisrčno sožitje s tukajšnjim domačim prebivalstvom, s katerim žive Hrvati v najlepšem prijateljstvu in slogi, saj je to društvo izključno kulturno in nepolitično udruženje, ki vodi račune o vseh narodno obrambnih nalogah obmejnega prebivalstva, ki jih z ozirom na sodobne prilike mora podpirati. Namen društva je, da dvigne v Mariboru živečo skupino Hrvatov kulturno ter ekonomsko in da skrbi zlasti za mladino. Pretekla poslovna doba je bila izredno živahna in je število članstva naraslo na 118, s podružnicami pa na 136 članov. Tajniško poročilo je podal agilni društveni tajnik Marij Ivančič, ki je v svoje izčrpno poročilo zajel vse kulturno delo prvega obdobja, v katerem je bila največja in najuspelejša pri reditev proslava narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana v Ljudski univerzi ter uspela božičnica. Na svojem letošnjem občnem zboru so navzoči z vso
Uku•Ms&skž ib r akot&llti, Mwke
WB——
Stel«, fouku matji naše meje
Svečana otvoritev strelske sezone, občni zbor mariborskega streUskecpa okrožja Sijajen razmah obmejnega strelstva
Kmo Union, Maribor. Danes veliki glas beni in pevski film z ženskim Carusom Grace Moore. Sledi Sherlock Holmes.
rflvwwVW
Včeraj ob 7. uri zjutraj so se zbrali strelci mariborskega okrožja na Trgu svobode in v dolgi povorki z godbo »Dravo« na čelu odkorakali na radvanjsko strelišče, kjer se je otvorila letošnja strelska sezona. Na strelišču je nagovoril in pozdravil strelce predsednik mestne družine ravnatelj S t e r g e r, ki je v ovojem govoru krepko podčrtal pomen strelskega športa in dal pobudo strelcem k delu 7.1 kralja in domovino. Svoj patriotičen govor ie zaključil z vzklikom našemu mlademu kralju Petru 11., na kar so bili oddani ča-stri streli.
Ob 10. uri je bil na strelišču redni letni občni zbor mariborskega strelskega okrožja, ki ga je otvoril in vodil poslovodeči podpredsednik dr. Miloš Vauhnik. Najprej je pozdravil zbrane strelce, nato pa poveljnika vojnega okrožja polkovnika Svetozarja Radovanoviča, poveljnika šole za rezervne oficirje podpolkovnika Štefana G a š č i č a, komandanta 32. art. polka polkovnika Petra K i 1 e r j a, gar-nizonarja podpolkovnika M a s 1 a č a, artilerijskega kapetana G 1 i s i č a, magi-stratnega ravnatelja Rodoška, narodnega poslanca dr. Jančiča in br. D e g n a kot zastopnika sokolstva. Ob velikem navdušenju zbranih zborovalcev je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa vojnemu ministru generalu Mariču, Savezu strelskih družin v Beogradu in generalu Putnikoviču. Nato je 00-slcvodeči podpredsednik dr. Vauhnik podal izčrpno poročilo, iz katerega povzemamo: Minulo je leto našega strelskega pokreta. Na ustih cevi naših pušk smo nosili odjek naše moči. Skozi puške naših nesebičnih strelcev govorili smo neprenehoma, da mora naša svoboda neprestano živeti in vsakemu smo dopovedali, da bode naša svoboda prenehala tedaj, ko bode v naših bitjih umrla zavest, da postojimo in živimo. Za to govori lepo število naših družin, ki se ni zmanjšalo, ampak se dan za dnem veča. Z našimi 42 družinami smo lahko ponosni ter z dvignjeno glavo mirno lahko gledamo v bodočnost. Res je, da so v nekaterih krajih prenehale delovati družine, zato pa nam v drugih klijejo rove. Agilnim družinam dajemo vse svoje priznanje, ker v njegovih bližinah rastejo nove. Za vse to se moramo zahvalit' di strelskim načelstvom, orožniškim četam in našemu nesebičnemu učiteljstvu, ki jc v polnem pomenu besede narobno. Radi tega je naš strelski pokret na sigurni ooti in se leto za letom razširja. Prepričani smo, da prihaja čas, ko bo imela vsaka občina svojo izurjeno strelsko družino, ki bo budni stražar naše severne meje. Pov-dariti moram, da so naše družine vztrajno p tre1 i r> le na svojih streliščih. Nekatere
pieteto počastili spomin prvega že preminulega tajnika g .Vinka Danila. Iz blagajniškega poslovanja, ki ga je orisal bla-gin>k Jaromir B e r k i č. je razvidno, da je imelo društvo din 7.483 prejemkov, ki se krijejo izdatki. Za podpore raznim društvom, sirotam in poplavljencem ie bilo izdanih din 2.280. V imenu nadzornega odbora je poročal dr. Filip K u m-b a t o v i č. ki je predlagal soglasno spre joto ra z resnico. Pri volitvah je bil izvo-Ijei sledeči odbor:	Predsednik Drago
Paljaga, podpredsednik Ivan Krpati, tajnik Marij Ivančič, blagajnik Jaromir Berkič. Odborniki Franjo Lochert, Adam Marič, Franjo Novak, revizorja dr. Filip Kumbatovič in inž. Milan Kiepačh. nam. Stjepan Tončič in Mladen Čabrijan. Za delegata letošnje glavne skupščine je bil imenovan Franjo Lochert. za njegovega namestnika pa Adam Marič. Pri slučajnostih je v zbranih besedah pozdravil vse zborujoče preds. ljubljanske organizacije g. H a r a z i n, ki je mariborskemu društvu iskreno čestital na tako lepem -ispe-lu ter zaključil svoja izvajanja z željo, da bi se društvo v tem pravcu čim uspešneje razvijalo.
družine so v teku preteklega leta izstrelile preko 10.000 nabojev, čeravno so imele samo po dve puški. Vsem nam je lahko presoditi, kako priljubljen je naš strelski pokret. Ponovno pohvalno moramo omeniti delovanje strelskih družin Maribor, Tezno, Hotinja vas, Podova, Skoke-Do-brovci, Vitanje, Sv. Jurij ob Pesnici, Podlehnik in Sv. Križ nad Mariborom. Eni najagilnejših naših družin, to je v Svečini, je bilo žalibog izdatnejše delovanje onemogočeno, ker še danes ni urejeno vprašanje strelišča, ki se nahaja na banovinskem posestvu.
Lanskoletne okrožne tekme, ki so se vršile pod vodstvom našega agilnega predsednika g. generala Milenkoviča, se je udeležilo 22 strelskih družin ter je bilo izdanih 31 nagrad. Zelo lepe rezultate so takrat dosegli bratje Stanko Terčelj, S i n i č, š u 1 j a k, ž i v k o v i č, Reja, š o š t c r, G a m z e r, Vrečko, P a -skolo, L o n č a r, kapetan Ilič, Moravec, Pur g, Caf, inž. D j r d j e -v i č, E r h a r t i č, podpolkovnik M a-slač, Bečevič, Sprager, kapetan D u g a r i č, T i š 1 e r, Koncilj, Markovič, Primožič, P a u m a n in P e s e k. Od strelk je odnesla prvo nagrado sestra L u k n e r j e v a, drugo sestra Vu k 111 a n i č c v a, tretjo pa sestra S i n i č e v a. Iz tega je razvidno, da je sedanji odbor strelskega okrožja zadostil svoj dolžnosti, zaupani mu po strelskih družinah. Tudi v bodoče bo strelsko
okrožje delalo na tem, da se bo strelski pokret v našem okrožju čim bolj razši-ni okrepil, ker zahtevata to sedanjost
in preteklost našega naroda, da bo bodočnost tem boljša in lepša. To zahteva r.aša strelska in splošna nacionalna ideja, to zahtevajo spomini na našega kralja mučenika in njegove zadnje besede, ki nam jih je poslal s »čuvajte,, Jugoslavijo«! To zahteva tudi sedanja personifikacija našega državnega in narodnega edinstva, naš mladi kralj Nj. Vel. Kralj Peter, katerega pozdravimo s te naše skupščine s trikratnim vzklikom »Zdravo!, zdravo!, zdravo!
Po podanem tajniškem in blagajniškem poročilu je bil soglasno izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik polkovnik R a-dovanovič Svetozar, prvi podpredsednik dr. Miloš Vauhnik, drugi podpredsednik dr. Dernovšek Janko, tajnik Ober-snel Oskar, blagajnik Boltavzar Rajko. Odborniki: Joško Sterger, Slavko Reja, polkovnik Marko Boževič, polkovnik Peter Kiler, orožn. kapetan Mavrič D., F. Lukner, Stanko Terčelj, (Sv. Jurij), Franc Babič (Košaki) Ervin Tušek (Dobrovci), Josip Moravec, Ernest Samobor (Sv. Marjeta), Dr. Krsto Kacafura, Josip Caf (Pobrežje) in Jakob Vojak. Nadzorni odbor:	Dr.	Ivan Jančič in . Bogdan Po-
gačnik. Po izvolitvi novega odbora je poslovodeči podpredsednik dr. V a u h-n i k zaključil lepo uspeli občni zbor.
  Ponedeljek, 30. maja: Zaprto.
Torek, 31. maja ob 20. uri: »Divji lovec-.
Premiera. Red A.
Sreda, 1. junija, ob 20. uri: Sreča d. d.« Red D. Zadnjič.
Zasedba »Divjega lovca« v premieri 30. t. m. zahteva ves dramski ansambl. V naslovni vlogi nastopa Fran Blaž, v vlogi Majde pa Branka Rasbergerjeva. — Občinstvo se ponovno opozarja, da je to zadnja dramska premiera v tej sezoni in da je Finžgarjev »Divji Lovec« se vedno zelo svež, dasi je že 36 let, kar ie bil napisan.
Razdefanre neurga po vinegradih gornjih Slovenskih gone
Težke posledice je imelo včerajšnje neurje v gornjih Slov. goricah, kjer so se pričeli temni oblaki zbirati v smeri proti Kapli. Spremljal jih je blisk, grom in čudno vrvenje. Okoli 3. popoldan je pričel padati redek, a debel dež. V treh presledkih po 3 do 4 minute je sledila kakor fižol debela, toča. V trenutku so bili vinogradi beli od toče, bilo je, kakor da bi
je vlival iz škafa. Spodnji del griča Mur-ščaka in streha obširnega poslopja g. dr. Ploja sta bila ob tem času pokrita z belo odejo kakor sredi zime. Škoda je ogrom* na. Cesar ni vzela toča, je vzel silen naliv vode. V novo skopanih goricah je izruval trte do korenja. Najstarejši ljudje ne pomnijo takšnega neurja.
Nalagajte svoje prihranke v hranilnico v Mariboru.
■■■n
Mestno
Reneta je brezalkoholni jabolčni sok.
kovice
1 ■ ■■! 1 ■—■■ii »!■ mm r 11 riTimniHB
Glasbena šola v Ljtuomeru, ki je praznovala lansko leto 15 letnico svojega obstoja, je stopila pred nas na praznik f, svojo X. produkcijo, ki je bila v dvorani Sokolskega doma. Pester spored je obsegal 12 točk. V prvem polčasu je spregovoril predsednik Glasbenega društva sreski šolski nadzornik gosp. Fran K a r b a š, ki je poudarjal pomen glasbene vzgoje in glasbene šole. Dalje je posvetil nekaj besed spominu skladatelja V. Parme, čigar 801etnico rojstva obhajamo letos. Nadaljnje njegove besede so bile namenjene neumornemu glasbenemu delavcu, duši vsega glasbeno propagandnega dela v Ljutomeru in v Glasbenem društvu g. Franu Zacherlu. Tople besede so našle globok odmev pri občinstvu, ki je jubilantu vzklikalo in ploskalo. X. glasbena produkcija šole je pokazala, da je ta glasbeno-kultuin.-' ustanova v polni meri izvršila svojo dolžnost, kar so pokazali uspehi posameznih točk, za kar gre zasluga njenemu agilnemu propagatorju g. Zacherlu in vsemu sodelujočemu učiteljstvu, -ko.
Motoklub »Perun« v Mariboru, je priredil dne 26. V. 1938. izlet v neznano. Na 18 motorjih z 40 udeleženci smo pohiteli po novi cesti preko Sv. Petra in Ložan čez Sv. Lenart v Slov. gor. k Sv. Juriju v Sl. gor., kjer nas je pričakoval posestnik in obč. tajnik tovariš Mulec Gustav. Prevzel je vodstvo ter nas po prekrasni vožnji po Slov. goricah popeljal v svoj vzorno urejeni vinograd. Tam nas je pred »Gusflovo« kapelico na zeleni trati pogostil s svojo žlahtno kapljico, tovariš Hartman pa nas je s harmoniko imenitno zabaval, tako da so se zavrteli še dedeki in tateki z svojimi mamicami. Le prehitro je minil prekrasni popoldan in v mraku smo se težko ločili
od gostoljubnega hrama sredi brstečih goric. Vračali smo se čez Sv. Jurij v Sl.
gor. ter po majhnem okrepčilu pri Kranjčevi mami nadaljevali pot v Maribor. — Pri Lenartu smo izgubili Laveka. Hudo-mušrieži so menili, da je zamude kriva »Pikica«, bil pa je le »Puchec«, ki je imel svoje običajne muhe. Za lep izlet in neprisiljeno zabavo se zahvaljujemo tovarišu Gustlu Mulecu, ki nas je tako nesebično pogostil. Hvala pa gre tudi kletarju Božu za neutrudljivo polnjenje vrčev in skrb, da se nam pri petju in veselju niso grla posušila. Perunaši tega izleta zlepa ne bodo pozabili in želiio, da bi se tudi v bodoče vsikdar tako ne-presiljeno zabavali.
Umke
M	Jf	CTMBMMP
Uspela sokolska tombola. V nedeljo popoldne je bila v Ljutomeru velika sokolska tombola, ki je privabila ogromno množico ljudi. Dobili so:	1. tombolo v
vrednosti 2500 din Kosi Anton, delavec iz Logarovcev, 2. tombolo v vrednosti 800 din Ozmec Marija, delavka iz Ivanjkovcev, 3. tombolo — kolo Cvetko Julk ", pos. hči iz Lipe, 4. tombolo — moško obleko Hojnik Ivan, delavec Sv. Tomaž, 5. tombolo — plemensko tele Štampar Amalija, pos. hči Vitanj, 6. tombolo — 25 m platna — Belak Andrej, delavec i^ rašenskega vrha, 7. tombolo — svileno obleko — Novak Matija, delavec iz Pre-cetincev pri Sv. 'Jomažu. Ostali tombo ' sta dobila tudi dva zelo potrebna.
y Mmsarykowi ulici se le zrušilo skladišče
IN POKOPALO VODJO PISARNEPIŠČANCA TER DELAVCA FERJANČI CA, KI SE BORI S SMRTJO.
Prebivalci, ki stanujejo v neposredni bližini Masarykove ulice, so danes zjutraj kmalu po devet! uri zaslišali silovit tresk kakor da bi se nekje nekaj podiralo. Pa-santje, ki so šli v tem trenutku po imenovani cesti, so opazili, kako se zbirajo ljudje okrog skladišča tvrdke Miroslava France. Ko so se približali gruči ljudi, so opazili, da .ie južni del skladišča porušen, iz razvalin pa so se čuli okupni klici na pomoč. Na mesto nesreče sta bribrzela rešilni voz in voz tukajšnje gasilske čete.
Vrli reševalci so takoj pričeli odkopavati iz kupa opeke in nogrmadenih sesutih desk prvo žrtev vodjo pisarne g. Ernesta P i š č a n c a, ki se na noben način ni mogel rešiti tesnega oklepa desk in strešne opeke. Ko so ga odkopali, so ugotovili da ima večkrat zlomljeno levo nogo, dočlm po ostalem telesu ni utrpel no-jščanec v lesnem skladišču neposredno benili znatnejših Doškodb. Povedal ie re- > pred usodepolnim dogodkom. Ferjančič
ševalcem, kako se je nesreča pripetila in jih obenem opozoril na to, da je pod kupom desk pokopan delavec Franc Ferjančič. Po trudapolnem odkopavanju so reševalci naleteli na drugo žrtev. Ferjančič je ležal med deskami negiben in sključen vendar je kazal še znake življenja. Oba ponesrečenca so nemudoma odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so jima zdravniki nudili prvo pomoč. Ugotovili so, da ima Piščanec nevarno poškodovano in na več mestih strto levo nogo, do-čim je Ferjančičevo stanje brezupno, ker ima strto hrbtenico, vtisnjen prsni koš in težje ter laž'e poškodbe po vsem telesu.
Po pripovedovanju poškodovanca Piščanca in po očividcih, ki so bile priče
strahotne r.r'tv' ‘	'	'	‘-	-5?č in Pi-
je bil globoko v koridoru, ki je ločila oba nekako štiri metre visoka ter osem metrov dolga sklada desk, ki se je iz doslej še neugotovljenega vzroka nagnila proti južni strani lesene barake. Pritisk obeh sklad desk je bil tako silovit, da ga lesen; stebri, na katerih je nameščena streha, niso mo^H vzdržati in sta se sklada z streho vred s silovitim truščem in ropotom zrušila ter pokopala pod seboj oba ponesrečenca. Na mesto nesreče je prispela policijska komisija ter komisija tuk. gradbenega urada, ki je ugotovila, da je bila baraka slabo konstruirana in zgrajena ter da so se pred dnevi sesedli cementni podložki, na katerih so počivali lesen’ stebri, ki so nosili streho. Točne vzroke pa bo ugotovila mešana komisija strokovna-kov, ki bo izvršila danes popoldne ob 15. uri krajevni ogled na jj£ti mesta.
Stran 3.
Mariborski »Večernik« Jutra
V	Mariboru, dne 30. V. 1938.
v'
Juitov" avta jefttišet
Velikansko je bilo zanimanje po vsej Sloveniji, pa tudi v Mariboru ter njegovem področju za nagradno žrebanje in tekmovanje, ki ga je razpisalo »Jutro*. Kako velik odziv je imelo to tekmovanje, dokazuje najbolje števifo tekmovalcev, ki jih ie bilo 19.260, kar je za slovenske prilike silno mnogo. Najbolj napeto pa je bilo zanimanje za to, kdo bo srečni do-
bitelj avtomobila, ki smo ga videli tudi Mariborčani. Ob sobotnem žrebanju v ljubljanski kazinski dvorani je doletela sreča prve nagrade učiteljico Danico Župan iz Vitanja pri Celju, ki je s tem dobila štiri sedežno limuzino znamke »Škoda Popular«. Med srečniki drugih nagrad so tudi nekateri Mariborčani oziroma okoličani.
16. seznam padlih in ranjenih italijanskih vojakov v Španiji
RIM, 30. maja. Objavljen je bil 16. seznam padlih italijanskih legionarjev v Španiji. Po teh službenih podatkih izkazujejo italijanske izgube v španskih borbah od 9. do 24. maaj sledeče podatke:
Strni«* p&akjt
Vrstni red v prvenstveni tabeli LNP nespremenjen
Podaljšek prekinjene tekme med ISSK Mariborom in SK Železničarjem ostal brez gola
Včeraj popoldne se je na igrišču ob Tr zaški cesti odigral 16 minutni podaljšek prekinjene prvenstvene tekme med ISSK Mariborom in SK Železničarjem z dne 10. aprila. Kljub temu, da je bila ta tekma prav za prav brezpomembna za dokončno obliko prvenstvene tabele LNP, sta se oba nasprotnika borila s takšno zagrizenostjo, da se je človek vprašal: Cemu vse te neprijaznosti? Rivalitetana zelenem polju mora biti. To je dejstvo. Ni pa prav, da pozabijo igralci na vrhovno načelo vsakega športnika:	Fair
play! To smo neštetokrat opazili in ugotovili v teku letošnjih finalnih prvenstvenih tekem LNP, ki so bile prepletene z raznimi incidenti, ki mečejo slabo luč na mariborske nogometne razmere. Sedaj, ko so se borbe za točke končale, bi bilo prav, da se ves problem mariborskega nogometnega športa obravnava pri zeleni mizi ter se ustvarijo predpogoji, ki bodo mariborskemu nogometu zagotovili lepšo bodočnost.
Glede včerajšnjega podaljška bi omenili samo to, da sta se obe moštvi očitno prizadevali, da bi dosegli gol, toda vsa prizadevanja so bila zaman, tako da je končni rezultat prvenstvene tekme med ISSK Mariborom in SK Železničarjem ostal 1:1. Ta rezultat je tudi že upoštevan v prvenstveni tabeli, ki smo jo ob-javili v petkovi številki. Prvak LNP osta ne Čakoveški SK, na drugo mesto se je plasiral SK Železničar, na tretje pa ISSK Maribor. Železničar je moral k podaljšku po pravilih nastopiti samo z 10 igralci in je v 9. minuti radi poškodbe izgubil še Pavlina, ki so ga odnesli z igrišča. Kljub temu, da je Železničar 7 minut igral samo z 9 ljudmi, se ISSK Mariboru ki je bil v očitni premoči, ni posrečilo, da bi dosegel gol. Sodil je g. Deržej iz Ljubljane.
Nato je bila prijateljska tekma medSK Železničarjem in SK Rapidom ter je bil rezultat
SK Železničar : SK Rapid 4:0 (1:0)
SK Železničar, ki je nastopil s kopico rezerv, je bil boljši nasprotnik ter je trn di po poteku igre sodeč zasluženo zma-
gal. Rezultat sam je sicer malce previsoko izražen, ker so tudi Rapidovci imeli mnogo prilik za dosego golov. Toda vse zrele situacije so Rapidovi napadalci zastreljali, celo 11 m. Tekma sama ni nudila prav nobenega užitka, ker niso zlasti Železničarji tekme vzeli posebno resno. Na drugi strani pa se je Rapidovi enajstorici močno poznalo, da že dolgo ni odigrala težjih tekem.
Sodil je g. K o p i č.
Popoldne je bila tudi prijateljska tekma med juniorji ISSK Maribora in SK Rapida, ki se je pod vodstvom g. Ra> d o 1 i č a končala z zmago ISSK Maribora v razmerju 3:2.
Ostale nogometne tekme
Bruselj: Jugoslavija:Belgija 2:2.
Split: Hajduk:FC Livorno 2:1. Varaždin: Slavija:Mura (Murska Sobota) 9:0!
Kolesarske dirke za juniorsko prvenstvo MKP
Na krožni progi Maribor - Hajdina -Pragersko - Slovenska Bistrica - Maribor (66 km) je priredil včeraj dopoldne Mariborski kolesarski podsavez dirke za juniorsko prvenstvo Mariborskega kolesarskega podsaveza, ki so se končale z naslednjimi rezultati: 1. K. Sodec (Ma raton) 2:07:27, 2. Oskar Rozman (Železničar) 2:08:35, 3. Franc Lene (Poštela) 2:10:12, 4. Ivan Kramer (Celje) 2:10:16, 5. Josip Planinšek (Celje) 2:11:26, 6. Iv, Štigl (Perun) 2:12:16, 7. Alojz Unger (Perun) 2:12:40, 8. Drago Kolar (Poštela) 2:14:15, 9. Ivan Vodnik (Korotan, Mežica) 2:18. Dirka je potekla v najlepšem redu. Prvak MKP je prejel kot nagrado lepo praktično darilo, 6 ostalih dirkačev pa kolajne. Prvih pet plasiranih ima pra vico do starta za državno prvenstvo ju-niorjev, ki bo prihodnjo nedeljo na prog Celje - Maribor.
Padla je 76 častnikov in 614 legionarjev, [zinil je 1 častnik ter 11 legionarjev. — Ranjeinh je bilo 207 častnikov in 230» legionarjev.
dubljana (101 km) je zmagal Prosinek Zagreb) v času 2:53:37.
Občni zbor Jugpslovenskega zimskošportnega saveza, ki je bil včeraj v Ljubljani, je trajal 7 ur. Sedež JZSS ostane še nadalje v Ljubljani. Pri volitvah je bil zvoljen nov odbor s predsednikom dr. Pavlinom na čelu. Od Mariborčanov e v odboru g. Golubovič.
Lahkoatletski troboj med prestolnicami Male antante se je včeraj končal v Beogradu. Končno stanje točk: Beograd 103, Bukarešta 94, Praga 90 točk. Zmagovito beograjsko moštvo je prejelo zmagovalčev pokal, krasno darilo prezidenta češkoslovaške republike dr. Beneša.
Davisov pokal. V Zagrebu se je včeraj pričelo III. kolo tekem za Davisov pokal med Jugoslavijo in Švedsko. Pallada, ki je nastopil mesto obolelega Mitiča, je izgubil proti Schroderju 7:5, 1:6, 6:2, 6:8, 6:3, dočim je bila druga igra med Pun-čecem in Rohlsonom pri stanju 6:2, 6:2 za Punčeca radi nastale teme prekinjena. Švedska vodi torej z 1:0.
Tretji dan konjskih dirk v Zagrebu ie zopet prinesel mariborskemu dirkaču g. Francu Filipiču lepe uspehe. Z »Jasno« je g. Filipič zmagal v dirki »Maribor« s časom 1.40.5, prav tako je g. Filipič zmagal v dvovprežni amaterski dirki s konjema »Tosca-Ossi« v času 1.41.5. Zagrebški listi povdarjajo, da si je g. Franc Filipič
s svojim pojavom in svojo sijajno opremo osvojil simpatije gledalcev, ki so mu prirejali viharne ovacije. Listi povdarjajo, da je sedaj g. Franc Filipič iz Maribora najpopularnejši dirkač v Zagrebu.
Pod kolesjem lokomotive
Pod kolesjem lokomotive. V soboto se je dogodila v neposredni bližini tezenskega železniškega postajališča težka nezgoda, ki bi kmalu zahtevala človeško življenje. V trenutku, ko je preko tako-zvane slepe proge, ki teče vzporedno z glavnini prometnim tirom, hotel 16 letni vajenec drž. železnice Ivan Hirn, stanujoč na Teznem Cankarjeva ulica 15, je pridrvela po tiru lokomotiva. Hirn je bil sredi proge in se ni mogel več izogniti. Lokomotiva ga je zgrabila za obleko, ga nekajkrat zavrtela in odvrgla poleg proge. Udarec je bil tako silovit, da je nesrečnemu Hirnu skalpiralo kožo na glavi in je poleg tega zadobil še težje poškodbe na obeh rokah. Nezavestnega in vsega v krvi so ga mariborski reševalci od-premili v tukajšnjo splošon bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Poškodbe, ki jih je zadobil ponesrečeni na glavi, so težjega značaja in ima naj-brže prebito tudi možgansko kost. Zdrav niki se trudijo, da bi ga ohranili pri življenju.
Razno
SPREJMEM OTROKA
v vso oskrbo- Naslov v upra-3277
Službo dobi
vi.
RENETA
je čisto in prirodno nadomestilo svežega sadja. 3274
OTOMANE
din 365.—. afrik madrace din 180-—. žične vložke din 85—, zajamčeno dobavlja »Obnova« F, Novak. Jurčičeva 0. 3268
ZA BIRMANCE
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Veliko izbiro in po nizkih cenah priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	3129
Prodam
V proslavo 50 letnice slovenskega kolesarstva je priredil včeraj Ljubljanski kolesarski podsavez cestne in dirkališčne dirke. Pri cestni dirki Ljubljana-Rakek-
Moderna
KUHINJSKA KREDENCA
v plošči 140 X60, emajlirana, pokromano okovje, radi selitve ugodno naprodaj. Mizarstvo. Gregorčičeva 8. 3275
Širite „Večernik“
STALNA SLU2BA
Sprejmemo v stalno službo izobražene gospode z lepim nastopom za sistematično obiskovanje strank v Mariboru in okolici. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Stalna služba«.	3272
SLUŽKINJO
rabim za 1. iunij za vsa hišna dela. Mihailovič, Aleksandrova 54-1.	3210
POSTREŽNICO
snažno in pošteno, spreimem takoj. Vrazova 11*111. levo. 3270
Išče sc MLAJŠA GOSPODIČNA
lepe zunanjosti, za akvizacijo knjig. Naslov v uoravi lista-
Novo blago za zavese
o lepša vaš dom
Bogato izbiro prinaša
Maribor. Gosposka 14.
SPOMNITE SE CMD!
Zahvala
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, odnosno očeta, gospoda
Ivana Faturla
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito gg. zdravnikom, pevskemu društvu »Krilato kolo" ter darovalcem prekrasnega cvetja, našo najprisrčnejso zahvalo.
Rodbina Fatur.
Lenina
Kadar je šla mimo okna, ni pozabila pogledati ven, doli k piaristovskem kolegiju. Navadno je bila vedno resna; danes pa se ji je pogosto pojavil smehljaj na svežih ustnicah, posebno ko je teta pravila, kako je prvi maj buren, da je doli v mestu opazila veliko vrvenje, posebno študentje so rojili pred kolegijem in v mestu kakor čebele.
»To zato, ker imajo tisto prepoved. Koga bi tudi ne jezilo?« je menila Loti in gladko lice se ji je zmračilo.
Gospod aktuar se ni mnogo brigal za te pogovore. V hipu pa je kot odrevenel, niti ni prinesel do ust vilic, oči pa so začudene zapustile kralja Herodeža in obvisele na ženi. Loti je skočila k oknu.
»Godba, zares godba!« je vzkliknila Lenka, ki je tudi zaslišala godbo, se zdrznila in se kmalu umirila.
»Kaj je to? Opoldne muzika, še nikoli ni bilo tega!« se je čudil Ronbinek.
»Bilo, bilo, kadar so niajales « je urno pripomnila hči.
»Pa vendar —?« in Roubinkova je sto pila k oknu, Friček pa je planil kar brez čepice na ulico. Očetdv glas ga ni več dosegel.
Godba je postajala vse glasnejša, dokler ni zagrmela pri kolegiju. Tam so se ustavili. Na ulicah je nastalo nenavadno vrvenje.
Ljudje so leteli iz hiš, hiteli k oknom, doli se je pa vse valilo h kolegiju; mladina, meščani, največ pa študentje filo-zotje.
Pri Roubinkovih so se vsi čudili razen Lenke, ki ji je Vavrena že prej vse povedal, ko je vstopil nenadoma gospod inštruktor. Poklonil se je in naznanil, da sc danes obhaja slavnostni »majales«, h
kateri vljudno vabi. V kratkem se poda študentovski sprevod z godbo vred, kakor druga leta, v nedošinski gozd.
Prden je presenečena gospa Roubinkova vprašala za pojasnila, že Vavrene ni več bilo.
Loti je zaplesala in takoj hitela k
omari iz katere je prinesla pomladansko obleko.
»Brž, mama, brž, da ne zamudimo!« »Počasi, Loti, počasi! Kdo ve, kako stvari stoje!« je spregovoril resno aktuar.
»Ah, kaj je že spet! V zadnjem trenutku so gotovo dobili dovoljenje!« je trdila mati, ki je o takih zadevah svobodno odločala. Na ulici je rastla množica in z njo hrup in šum.
Godba je prnehala in po jasnem zraku je zagremelo: »Vivat academia!«
In vsa kapela je spustila hrupno fanfaro.
»Vivant professores!« je klicalo par sto mladih grl in slavnostni tuš je vnovič zazvenel.
»Vivant professores!« je na tihem po-navjjal Roubinek in zadovoljno pokimal z glavo.
To je lik naglice, zmešnjave in hitenja! Čudna stvar! Lenka je znosila vse, pomagala teti in Loti in vendar je bila pripravljena, kakor bi vse to pričakovala. Nikamor ni šla s teto, čeprav jo je
vabila, danes pa jo je ta »svojcglavka«, kakor jo je teta imenovala, prosila ako sme v gaj.
Teta je vprašaje pogledala moža.
»Naj le gre, lahko še Trlicko vzame s seboj! Saj te komedije še nista videla.«
Odločeno. Prvič je opazila Roubinkova, kako se je sicer resni deklici lice veselo zjasnilo. Gospod aktuar se dalje ni brigal. Sedel je v naslanjaču, pušil pipo
in gledal kralja Herodeža. Ko skadi, poide v pisarno.
#
V	hodniku piaristovskega kolegija je korakal sivolas starec visoke postave. Bil je pater German, profesor zgodovine na filozofskem kolegiju; nasproti mu je stopil suhi, bledi profesor verouka.
»Ali ste slišali, ali ste videli?« ie vprašal z razburjenim glasom starca.
»Da — še vedno se vidi; ali slišite?« je odvrnil smeje.
»Vivant professores!« je grmelo pred poslopjem.
»Ampak to je nezaslišano! Conju-ratio!«	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO. DETELA, vsi v Mariboru.