mms NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. U The largest Slovenian da ii > [jI in the United State«:- JAj f——-' tj Issued every day except Sundajs \ Ijp and Legal Holidays. ' [g SO,OOO Readers Največji slovenski dnevnik Ij v Zedinjenih državah II Velja za vse leto ... $3.50 I] Za pol leta......$2.00 ^ TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second-Class UtUm, September H, 1903, el t&e Post Offlee at Hew York, H. Y, under the Act of Gangnss of March *, 187V TKU&PON: 4687 COBTLANDT 1 --- NO. 33. — ŠTEV. 33 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 8, 1918. — PETEK, 8. FEBRUARJA. 1918. " VOLUME XXVL - LETNIK XXVI Pri potopu parnika 'Tuscania' je bilo mrtvih 50 Amerikancev --ooo- « NEKAJ TRUPELJ PONESREČENCEV SO ŽE DOBILI, PA SO BILA TAKO NAKAŽE NA, DA JIH NI BILO MOGOČE SPOZNATI. — PONESREČILO SE JE VSEGA SKUPAJ STO MOŽ. — K NJIM SO PRIŠTETI TUDI ČLANI ANGLEŠKE POSADKE. — RA ZNA NASPROTUJOČA SI POROČILA. — PODMOR SKI ČOLN, KI JE TORPEDIRAL FARNIK '«TUSCANIA'\ JE POZNEJE NAPADLA NEKA LADJA SPREMLJAJOČE POSADKE. -ooo Tras traziftlatlua flk*d *r1tL the paatmnst« r at New York. N. T. ud Feb S. 1018. ss required by the Act of October 0, 1917. Neko irsko pristanišče, 7. februarja. — Trupla 44 iz-Died 101 oseb, ki so s*» ponesrečilo pri torpedi ran ju parnika "Tusi-anin s*» našli danes na skalah, petnajst milj od pr^tora. kjer se je torpediranje izvršilo. A sl so bili Amerikanei, toda trupla so bila tako na-kažena, da jih ni bilo mogoče spoznati. f'e ravno imeli vsi pri sebi certifikate, ni bila napisana na njih njihova identifikacija, ker ti Amerikanei niso bih še člani definitivnh armadnih enot. Vsled tega jih je nemogoče spoznati. Pokopali jih bodo v skupen grob. London, 7. februarja. — Soglasno z nekim poročilom iz Irske, so lateoj dognali, da se je pri katastrofi 4*Tu-seauije'' ponesrečila 101 oseba. Porodilo pristavlja, da je bilo rešenih 2,106 Amerikancev in 1J*3 mož angleške poeadke. To se pravi, da je bilo izmed števila 101 pogrešanih 50 Amerikaneev. Med rešenimi Amerikanei se nahaja tudi 7G častili -kov. 81 ameriških vojakov je v bolnišnicah. j Augl« ^ka admirali tet a je bna prej dognala, da je — mrtvih, or.iroma pogrešanih 210 oseb, Z nekega drugega uradnega vira se je poročalo, da bilo med temi 113 Amerikancev in 97 članov angleške posadke. Soglasno z adniiralitetuim poročilom, se je varno izkrcalo 1,011 ameriških vojakov, med katerimi je bilo 76 lastnikov in 141 mož posadke. Nadalje so se rešili tudi trije potniki in 32 drugih oseb. Poročilo \t. li-sk«' je prišlo nekaj ur za poročilom admiral itete. Xajbrze j«- namen tega poročila }>opraviti prejšnja izkaz* izgub. Tudi ameriško jx»slaništvo j«* dobilo poročilo, da ]m>-; grešajo samo 101 moža. Trije, ki ><♦ i/kmtli. so umrli vsled naporov. Doz- neverni irski obali. Bila je skoraj v neposredni bližini irskega obrežja. Ob petih in 45 minut j«' oddal podmorski čoln, ki se je nahajal med pamikom in obrežjem, torpedo. Pri torpedo ni zadel sv«*j**ga eilja, ampak je šel vz-lunino od paruika. T-rpedo videli na ueketn spremljevalnim parni-ku ter brrojavili poveljstvu "Tuseanije": — Torpedo prihaja! Obrnite se! Prt dno pa j* zamogel paruik slediti temu pozivu, je * Ijeri drugi torpedo, ki .ie zadel ladjo od strani. Temu j«* -Jedilo grozna eksplozija. T<»rjx Ho .ie zadel v bližini kotla štev. 1 ter poškodo-^il dinamo. Takoj, ko s*- je to zgodilo, so začeli delovati pomožni stroji. mm f 9 I 1 K tnalo zlem, ko je bil oddan drugi torpedo, se je začel pannk nagibati. t**t. p in potnikov se ni polotil paničen strah, toda par minut je trajal velik nemir. I CaMnikrm se je hitro posrečilo dobiti kontrolo nad situacijo. Ameriški vojaki so se zbrali na eiii strani paruika, osesti sovražnika, je narod združen. Marconi je mnenja, da bi samo pomanjkanje živeža in premoga moglo izpodkopati laške odločnosti. Priznal je. da nekateri revnejši sloji v Italiji imajo povod, da mislijo, da nimajo dovolj kruha in da je situacija premoga zelo resna. j '"Železniški promet se je »krčil ■za tretino, a ko pa primerja s prometom pred vojno. Običajna i ikJ n žirija lic more dobili lovoij pretuoga, da bi obratovala, toda muiueijske naprave skrbe, da so /a loge dovolj velike. V laški zimi ki j»* fKmekod ostrejša kot anjrle- • ška zima, povzroča p'jmanj3taijj< premoga veliko bedo. Ljudstvo kuri z drvaiui. toda postale so zelo drage." Glede laških vojnih ciljev, jt rekel Mareoni. da vla^la po Italiji t velika iievolja. ker Llovd George ni bil tako odkrit glede angleške! pomoči, kakor pa je bil v drugiii zadevah, n. pr. glejte Alzaeije. Ven ,vlar pa zanikuje, da bi med laškim 'prebivalstvom vladalo kako nezaupanje do zaveznikov. |~"r?MIsfim,\ je rekel, "da bi morala londončLa pogodba z za vezuiskim dogovorom o laških a spiracijah objaviti. Mogoče bo kako razočaranje, ako ne bi dogovor š^l dovolj daleč, toda bilo bi bolje. ako bi ga imeli jasno pred seboj in ga pregledamo. Italija zahteva ozemlje v Trentinu. da izenači krivino na meji, ki ji je dose-daj delala težave v strategičnem jozirn. Xe vem ničesar o Trstu, toda Italija gotovo rabi nekatere jadranske otoke, da si za^igura svo je vzhodno obrežje." Jlareoni še iti gotov, kaj bo /a h te vala Italija pri reševanju albanskega vprašanja. Govoril je tudi o dejanskem vojaškem položaju in rekel, da se laške čete pripravljajo na ofenzivo, kakor hitro bo bolje vreme. Že dolgo časa jt bil v načrtu napad na Asiago, pa se je zaradi zime preložil. | Xe misli, da bi Avstrijci zopet napadli, ker to ne bi imelo pomena. dokler ne bi mi>li!i. da si morejo priborili pot skozi Italijo, daj bi napadli Francijo od zadej. — | ** Vendar pa?*. je rekel z nasmehom, " ne mislim, da nameravajo, kako tako veliko jH'djetje." I*o njegovem mnenju so v Av-j striji notranji nemiri, toda sodeč po ujetnikih, katere je videl, je j armada v dobrem »»taaju, dasirav- * no zelo primanjkuje obuval. Razlagajoč vojaški polom v jeseni je reke!, da ni bilo druge črte, kjer bi se mogli vstaviti, ko se je pričela prva črta enkrat umikati _ 1 "Bili ao tudi drugi slučaji v tej vojai, ko so bile prebite črte in je bilo ujetih do 30 tisoč vojakov", je rekel, **toda zadej je bila vedno črt*, katero je bilo mogoče držati. Ta slučaj pa ni bil z Italijo. Ko se je umaknila armada, se je umikalo vie. Nekateri laški izvedenci mislijo, da bi bil Cadoma moral porabiti svoje *ile, da obkoli vpa-daLuo armado. Ta zadeva je «eda,;j v preiskavi in o tej zahtevi bo do še prepričali." Na vprašanje. ;iko bi mogel povedati kaj o svoji stroki, se je s*neial in odvrnil: "Po vojni bo mnogo presenečenj. Veste, kaj vse se je doseglo v zrakoplovstvu, kajti vidite pa j dati okoli vas bombe, toda ne mo-j , retc povedati, kaj se je storilo v drugih strokah znanosti/' I Iz Avstrije. K j Avstrijci pričakujejo mir z Ukrajino. — Poročila pravijo, da ae bo prišlo do sporazuma okoli 10. febr. Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. ou Felt s, 1918, as required by the Act of October 6, 1817. London, Anglija, 7. februarja. Poročilo iz Milana na Daily Telegraph se glasi: Soglasno z informacijami z Dunaja, odkar se je povrnil grof Čer-nin, pričakujejo vladni krogi, da >«e bo sklenil separatni mir med Ukrajino in Avstrijo okoli 10. februarja Z 11. januarjem se je obnovila parobrodna zveza med ntskmiv pristanišči v Aziji in Ornim morjem. Poroča e>e o zelo živahnem prometu, Z ruskimi častniki, ki so ujeti na Ogrskem, zelo lepo rav-, na jo in jih vabijo v klube ter privatne in javne zabave. Amsterdam, Nizozemsko, 7. februarja. — Vesti iz Budimpešte pravijo, da je prejšnji ogrski mi-! n istrski predsednik grof Andrassy j v poslanski zbornici izjavil, d!a jc prepričan, da ruski boljševiki nimajo resnih mirovnih želja. Grof iAndrafc>y je rekel daije: ''Boljševiki pričakujejo, da bolder s svojimi agitaeijami imeli u-speh in bodo v uaši sredini orga-I uizirali armado, ki bo ogrožala [ vlado. Zdaj še-le razumemo, zakaj zahtevajo, da bi si Poljska sama Volila svojo usodo, ko bi bile naše čete enkrat umaknjene. V tem slučaju Poljska ne bi mogla odločiti} svoje usode brez pritiska, kajti j boljševiki bi posredovali v njenih zadevah, kot zdaj posredujejo \ zadevah Ukrajine in Finske. Petrogr&d, Rusija, 7. februarja. Danska preskrbuje denar, živež in prevoz za avstrijsko-nemške ujetnike. ki se nahajajo v PeferofjTadu. Boljševiška vlada je naznanila da bo dovoljeno velikemu številu Vojaki, vojni ujetniki, s vodniki, prijatelji in znanci. Poakrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, t Rusiji in Italiji. Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVIDXA nUHK SAEBKRt 8IMiait8M Wm YMt9,Y. Iz zvezne zakladnice. Zvezni za.kladni''ar McAdoo je poslal sledeči braojav : Frank Sakser, C'oitlaudt St., New York City. Med sedanjim časom ter objav-ljenjem prihodnjega posojila svobode bom ponudil v prig" ase van je zakladniške zadolžile certifikate v 7aif*sku 5(H) milijonov dolarjev ali več na vsaka dva tedna. Želim preložiti izdajo prihod-njega posujila svobode, dokler ne bodo razmere zagotovile najsirs«1 razdeliTVf obveznic po celi deželi, i V namenu, da se uspešno izvede ta program ter opravi sknna.i svote potrebut- za vojaške operaeije Zdr. držav ter zaveznikov, moram im« -ti na razpolago polno sodelovanje bankirjev Združenih držav in v j tem namenu prosim ravnateljske i svete ali trustije vsake banke ali trust ne družbe, da rezerviraj o j ; vsak teden iz svojih skla-.lov, ki so na razpolago posojilom za upo-| rabo vlade zveznih držav in sicer I ' približno po en odstotek kosmatih virov zavoda, ne presegajoč pri tem v celem deset odstotkov, ter naj nalože to svoto v zakladniških certifikatih. i | Natančno obrestno mero, datum lin dozorenje. (ne presegajoče 90 j dni) v>ake izdaja certifikatov, bo-! do o l časa do časa objavile zvez- ( ne rezervne banke. Opaziti je vedno naraščanje v gibanju za eko-i nomijo. Banke naj bi potom v s tem otrrožali ameriško armado in ! varnost Amerike. Vem, da imam le pojasniti položaj, da do>s-žem podporo vsake domoljubne banke in vsakega bankirja. To je največja dolžnost domoljubja. Ali lahko računam na vas, da boste storili svoj delež? V km »lučaju mi brzojavite takoj. na moje stroške, da hočete. To brzojavko pošiljam vaaki banki in trustni družbi v Združeni 1 i državah. _V. G. McAdoo. j Belgijci v prisilnem delu. True intuMlatloii filed witu um pesi 1 master at New York, N. T. oa Feb. s, 1918, as required by the Act ot October I 6, 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 7. fe-Telegraaf je prejel poročilo s fron. te, da so Nemci zopet izdali odredbo, po kateri je vpoklicano moško prebivalstvo a f'amskega obrežja za vojaško delo. Starost je določena od 13. do 60. leta. -i teh ujetnikov vrniti «e prihodnji' teden v domovino. Amsterdam, Nizozemsko, 7. februarja. — Vsi nemški poslanci iz, Češke, ki sedijo v avstrijskem dr-| žavnem zboru, kakor pravi nekaj brzojavka z Dunaja nizozemskim listom, so bili poklicani v Berlin h konferenci, ki se im« pričeti prihodnji teden. N« konMrenei ae b* razmotnrsla vitinontiv mnlko-Sdfte proTjadja, ------- Iz Rusije. -ooo—- FINSKE VLADNE ČETE SO PORAZILE BOLJŠE-VTKE. — ZAVZELI SO GLAVNO VOJNO SKLAD I-60E. — GENERAL MANNERHEIM JE ZAVZEL U-LEABORO. — BITKA JE TRAJALA DVA DNI. — MIROVNA POGAJANJA SO BILA ZOPET PREKINJENA, — DRUGA POROČILA PA PRAVIJO, DA STA ZUNANJA MINISTRA CENTRALNIH DRŽAV NA POTU V BREST-LITOVSK. -ooo- True translation filed with the postmaster at Xcw York. X. T. on Feb. 9, IfllR as required by Act of October 1!»17. Stockholm, 7. februarja. — General Mannerheim. ki poveljuje vladnim finskim četam, katere je zbral, da vpelje oblast finske narodne skupščine, je porazil finsko rdečo gardo in Ruse pri Uleaborgu, katero mesto je tudi "a-vzel. To je največja znia^a. katero je dobila bela garda, kajti Uleaborg je bilo glavno vojaško rusko skladi-"»i v severni Finski, kjer je tudi bila velika zaloga munieij 111 artilerije. Vojni opazoval«*i z vso resnostjo napovedujejo, d? bo severna Finska v kratkem v rokah vladnih čet. Bitka pri Uleaborgu je trajala dva dni in na obeh straneh jih je bilo več sto mrtvih. Tomea, ki leži v zalivu Bothnia, 75 milj od THeabor-ga, je še vedno mirna, toda vsak čas se pričakuje, da pride v mesto bela garda. O rdeči gardi se poroča, da pesa na več krajih in veliko število jih je pobegnilo iz ozemlja ob reki Kemi na Švedsko. Glavna trdnjava upornikov je sedaj mesto Ko!rii. od koder poročajo o grozovladi z običajnim morjenjera iti ropanjem. i London, 7. februarja. — Zopet se poroča, da so bila mirovna pogajanja med boljševiki in centralnimi državami v Brest-Litovsku prekinjena. Vesti o tem prihajajo od petrograjskega dopisnika Exchange Telegraol . Berlinska poročila pa pravijo, da sta sinoči nemški in avstro-ogrski zunanji minister dr. Kuehlmann in grof Černin odpotovala iz Berlina v Brest-Litovsk, da nadaljujeta pogajanja. General Hoffmann, ki je pri prvih zasedanjih icrral zelo važno vlogo, je bil prisoten tudi pri zadnjih ministrskih konferencah v Berlinu, kakor se poroča preko Amsterdama. Imel je tudi več razgovorov z voditeljem klerikalnega centruma v poslanski zboriniei Matijo Erzber-gerjem. Razpravljajo o važnih določbah glede vzhodnega in i rumunskega vprašanja. "Koelnishce Volkszeitung" piše, da se bodo v četrtek obnovila pogajanja v Brest-Litovsku v namenu, da se sklene mir z Ukrajino. Nemške brezžične brzojavke so poročale o pogajanjih v Brest-Litovsku do 3. februarja, ko dolga razpravljanja med zastopniki glede ruskih obmejnih držav na .zapadu in Poljske, ki se je tudi pridružila pogajali jim, i niso prinesla nikakega uspeha. Zunanji minister Trocki je izjavil, da je pripravljen | priznati neodvisnost in pravico do svoje vlade poljske države, da pa pod sedanjimi razmerami ne more priznati njenih zastopnikov, ker je dežela še pod tujo okupacijo in je to utemeljeval s tem, da dežela brez meje in brez ■ kralja ni ne država, ne kraljestvo. Zunanji minister dr. Kuehlmann je izjavil, da bi bila | mirovna pogajanja zelo olajšana, ako bi Trocki priznal neodvisnost drugih obmejnih držav. Grof Čerain je rekel, da bi se s Trockijevim prizna-jnjem obstoja in neodvisnosti poljske države stališče obeh 'strank zbližalo. Toda ni mogel dovoliti, da bi bilo vprašanje, ako ima obstoječa poljska vlada pravico zastopati poljsko državo, predloženo v razmotrivanje tretji vladi. Grof Černiu in dr. Kuehlmann sta izjavila, da nista prišla, da bi se podala v intelektuelni boj in pri koncu je nemški minister razložil, da ga vežejo neizogibni posli, j da mora za kratek čas odpotovati; rekel pa je. da morejo j politične in ekonomične komisije v njegovi odsotnosti j nadaljevati s pogajanji. Dr. Kuehlmann se je namreč v pondeljek vdeležil važnega posvetovanja centralnih držav v Berlinu. • Oficjelna ruska brežžicna brzojavka vsebuje izjavo lletskih zastopnikov, ki so protestirali proti trditvi av-strijsko-nemŠke delegacije v Brest-Litovsku. da so Leti (izrazili željo ločiti se od Rusije. Izrazili so zahtevo, da se odpokličejo iz letskega o-zemlja nemške in ruske čete, da morejo prebivalci svobodno izraziti svojo voljo" za brezpogojno edinost in nerazdeljeno eksistenco, Podobno izjavo, kakor Leti, so objavili tudi Esto-nijei. Zahtevali so popolno in neprisiljeno samoodločeva-nje za celo Estonijo, vključno otoke Oesel. Dago in bližnje otoke, na katerih stanuje Estonijci. V izjavi se glasi, da bi bila ločitev otokov od ostale j Estonije veliko kršenje soverenih pravic Estonije ter ; protestira proti osvojitvi otokov od strani Nemčije pod r kaioršnimikoli okolščinami in pretvezami. Zahteva se, da nemške in ruske čete izpraznijo Estonijo, kateri mora biti dovoljeno,, da prebivalstvo neovirano voli politično bodočnost Estonije, ---------IL « ——i —..........Ill U„ _. ,. , . — MQLAS NARODA" (Stmata Dal*.) t€ , V:. ILO V B H IG PUBLISHING COMPANY U corporation*) MI8ML PraaHwrt LOns B UVEDI K. Treasurer P Oartlaarft »mt B ri^t af Manhattan Sv Ter* City. N. T •a cato lato velja Hal ■ > —rila Trn črto leto M mesto New Tort $3.00 ta OuMto................... tUK)' Za pol lata aa mesto New Tort.. &00 Sa pui krta................... U00 Za četrt leta sa mesto New Tort L90 Trn IKa .................. LOO Za lonarmtro aa n4o leto...... 000 UIO« NlKDliA* lahaja wwmk 4u IwmB aaielj ln prasniko* "© L A 8 NARODA" <"Vole* of the People") laaaaO every daj except Sundays and Holidays __Kahacrlprtoa yearly HfiO_ I t*m i**ipLaa la oeebauati ae ae prtabčojejo. Deaar naj ae Ma*a*«ti poSUJatl po — Moasgr Order. _-awnl da attreJe aaJd<*ao naa.orolfca_ Dopaaoat la pa«UJstvam naredit* ta naalov: -O L A 8 NARODA" ffe ._ New Tort City T«-i«-fno : ;.**7tt CVrtlnndt. Malo odgovora. -o- Včeraj smo dobili v roke list *4Ave Maria", ki izhaja nekje v Xew Vorkii in ki si je nadel nalogo, kontrolirati vse javno mnenje med Slovenci, svetovati tisto, kar je pi-av njegovemu uredniku in grajati vse, s čemur se urednik kot privatna oseba noče in ne mara strinjati. Urednik je celo tako predrzen, da javno protestira proti nagemu listu, ker je pred par tedni priobčil odgovor na članek Mr. Zaplotnika, ki je razpravljal o slovenski reformaciji. Kljub temu, da je znano vsakemu našemu čitatelju, da naš list ni pristranski, povemo uredniku "Ave >farije" na tem mestu še enkrat, da ni — pristranski in da nikoli ne bo. — Kam ni še nikdar padlo v glavo, da bi protestirali proti pisanju "Ave Marije", če ni bilo vedno v ozkem stiku s principi, ki bi jih moral imeti "katoliški" list, — oziroma njegov urednik — duhovnik! Komur se "Ave Marija" dopade, jo bere, komur ne ugaja, naj jo vrže kamor spada. Da bi kdo dandanašnji šiloma delal iz krivovercev svetnike, je smešno, to pa zategadelj ker po našem mnenju prepričevalna beseda stokrat več zaleže kot pa vsako nasilje. tkGlas Naroda" ima vsakemur odprte svoje kolone. Z enim pogojem seveda, dostojen mora biti. Članka o Lutrovem jubileju, ki je izšel v "Ave Mariji", bi naprimer "Glas Naroda" ne priobčil, in sicer zato ne, ker ni dostojen in ker je princip našega lista, da se nc spušča v osebnosti ter ne priobča osebnih napadov. V "Glas Naroda" pišejo socjalisti, pišejo "brezverci", pišejo naprednjaki in tudi marsikatera stvar, ki jo je napisal sedanji urednik "Ave Marije", je bila natiskana v njem. Mi priobčimo vse, kar je primemo, ne trpimo pa absolutno nobene cenzure, ne od poglavarjev socjalistov, ne od poglavarjev brezvercev, najmanj pa od urednika — "Ave Marije". Naši cenzorji so naši naročniki in vsa slovenska javnost. — Ako se kdo ne strinja z našim pisanjem, ima vedno v našem listu zadosten prostor, da pove v lepih besedah svoje mnenje. Če zna biti dopisnik ali člankar prepričevalen in če ima na razpolago dovolj dokazov, se bo strinjal žnjim velik del čitateljstva. Če pa kar t javendan blebeta in v sto besedah ne pove niti enega poštenega stavka, se mu bo vsak pameten človek pomilovalno nasmehnil "Glas Naroda" piše za vse Slovence v Ameriki. Njemu ni še nikoli prišlo na nusel, da bi pisal samo za "katolike", kajti pri krstu smo bili menda vsi. "Glas Naroda" pa je odločen nasprotnik vsakega ekstnma pri tej ali oni skupini našega naroda. Vsaka stvar naj gre do svoje meje. "Glas Naroda" odločno obsoja vsakega soeijalista, ki pravi, da bo šele tedaj dobro na svetu, ko bodo pobiti in poklani vsi ljudje, ki imajo par dolarjev več v žepu kot jih ima on; ravno tako odločno pa tudi obsoja tistega, ki trdi, da bo vsak Slovenec pogubljen, kdor ne zahaja v — slovensko cerkev. Upamo, da nam ne bo urednik "Ave Marije" zameril, če mu povemo, da smo uganili njegove skrivne misli. Ali ni hotel s tem, da se je obregnil ob Človeka, ki je dal na pošten dopis pošten odgovor, potrkati na neka druga vrata ter s tem doseči, da bi moral "Glas Naroda" potrditi vse, kar bi se sklenilo v kaki zaupni družbi blagoslovljene in neblagoslovljene gospode?.. , Ali je hotel še enkrat pokljukati pri vratih, ki so se mu bila nekoč slučajno odprla?.. Opozarjamo ga. naj teh dveh odstavkov ne smatra sa oseben napad, kajti če bi hoteli osebno napadati, bi prijeli drugje, kjer bi bolj držalo in bolj stisnilo. Glede združenja ameriških Slovencev je pa stvar taka: v sedanjem težkem času je politična združitev veliko večjega pomena kot pa — verska. Velika večina ameriških Slovencev je v Republikanskem Združenju. Ne zastrantega, ker je Kristan zraven, pač na zato, ker ima organizacija najbolj zdrave in za bodočnost naj- : ° J ikriZZ ZtošKfc pertat i* aič M ap«, Pa tU- HHBHiv'-; iRs fc£ • ■ K •**.......-/•'.'<* .1 jSt 'M -—£'9 BSBM&ai GLAS NARODA. S. FEBU 1918. di. če bo slučajno kdaj kaj neslo, bo urednik "Ave Marije", če bo iz prepričanja pristopil, z veseljem sprejet. To je torej zaenkrat naš odgovor. Pripomnili bi le še to, da je živel Luter pred štiristo leti, a ne pred tristo, kot je zapisano v "Ave Mariji". Če je urednik "Ave Marije" kompetenten in Če je v vseh ozirih celih sto let pred sedanjostjo, se nam bo v bodočnosti presneto slabo godilo. • i. Dopisi Monawk, N, Y. "Danes sem malo bolj priden s pisanjem. Vsi j ako radi beremo Glas Naroda; še fantu gre slovensko branje v glavo. Samo malo me draži, ker mi list nekoliko pri-kasneva. Yea*ih ga dobim po ea-: krat ali pa dvakrat na t'nlen. j Zdaj bi pa rad nekoliko opisal1 delavske razuiere. Kompanist je komponist. edtn kot drugi. Trot je trot, pa ee je v čebelnjaku ali pa kje drugje. Vedno radi iro, kar jim drugi, ki s»o bolj pridni, na vlečejo. J Mislil sem. da bom na zimo zaslužil še kak cent, pa me je kompanist potegnil za nos. Pa naj me le; prišel bo še čas, ko bo tudi on imel dolg nos. Naj tedaj povem, kako se mi je dogodilo. Pod jesen dobim naznanilo, naj pridem na delo. Odgovoril sem, da prej ne morem, predno doma vsega ne pospravim. V decembru sem dobil drugo sporočilo in šel sem. Delal sem tri tedne* četrti teden pa mi pove, da je malo dela in da me bo že zopet poklical, kadar bo kaj več dela. Toda, kompanist, ne boš me več dobil! Enajst svojih najboljših let sem mu dal. Jaz sem bil vedno bolj pri hitrih, dokler nisom vraga "pogruntal". Vedno so nam prigovarjali, da naj bomo bolj pridni, da bomo prej dokončali.. Bolj pa ko smo se podvizali, več novega dela so nam pokazalL Tako pa se človek izuči in postal sem malo bolj previden. Vedel pa sem, da bo na zimo slabše, toda meni ni mnogo škode, kajti doma| ua farmi iuiam tudi dovolj zimskega dela. Videl sem pa človeka, ki je delal pri tej družbi 15 let. Bil je bos in imel je plače, Če se ne motim, $3.50. Prišli pa so do tega, da je mož že star ter ves siv in skriv-ljen. Izpodrinili so ga in na nje-| govo me«c postavili mladega.1 Hudo mi je bilo, ko mi je mož povedal, da je to njegov aadnji dan.' Ko ni več mogel dovolj pridelati z? trota, pa ga je spodil. In tako se je že dogodilo večkrat in se bo tudi še v bodoče. Človeku res ne kaže drugega kot garati, dokler more postavljati nogo poleg noge. j Kadar pa vidijo, da nisi več .za-j nje, pa ti dajo brco. Zato pa vam pravim, rojaki: pojdite na farme, dokler imate še kaj moči, da tudi vas ne doleti enak«* usoda. I Mraza imamo zadosti in tudi snega ne manjka. In vendar se še vsak dan peljemo po tri milje da-j leč. Gospodinje imajo po shrambah svetilke, da odganjajo mrae ter gorijo noč in dan. Ko sem pre-gledaval, nisem našel nobene ško-; de in sem jo pohvalil, da dobro varčuje. Draginja je precej veli-1 ka, pa že gre, ker smo bolj nava-J jeni hribovske hrane. Sladkor nam že ne pride na mar. Zjutraj jemo žgance, opoldne zelje pa šgance, zvečer pa krompir in zelje. Cd tal sem, kako naši fantje vedno gredo k vojakom. Kaj pa pravite k temu, ko so nekatere žene pričele ponujati svoje može k vojakom} Vprašal sera svojo ženo, ako me tudi ona ponuja, pa imel sem takoj polna ušesa, da sem presiv, prestar in vse, kar si je mogla izmisliti. Jaz ji pa odgovorim modro, da grem, kadar bo treba. Za danes naj zadostuje. Pozdrav vsem čitateljem. Ignacij Šulgaj. Homer City, Pa. Skoraj vsi slovenski časopisi prihajajo tu v našo prijazno naselbino, ali ni ne duha. ne s'uha o nas, zato hočem jaz nekoliko pokazati, kako se nam tu godi. Tukaj nas je precej Slovencev: je enajst družin in precej samcfV. O sapnicah ni govora in še več bi se naselili, ali stanovanje je težko dobiti. Kar se tiče dela, gre še dosti dobro iu tudi zaslužek še ni preslab, ali kaj pomaga v tem času in taki draginji, poleg tega pa še od vseh strani imaš prošnje, da daj in daj. Tukaj so večinoma sami premo-gorovi ter smo večinoma organizirani, namreč v unij L Žal, da se tega nekateri bolj bojijo kot hudič križa. Pravijo, če je organiziran. da potem ne more dosti ur delati, ker rajši dela še več ur, samo da ga boss rad ima. Pred nekaj časom smo imeli popisovanje po narodnosti. Razun sedmih so pa dobili same sovražnike. Slov enci in Slovaki so se izdali za Avstrijce; sedaj, če oni kaj pregrešijo in ljudstvo ni zadovoljno, smo takoj Avstrijci vsega krivi. Naj zadostuje za danes in vas vse rojake in rojakinje sirom A-merike lepo pozdravim. Louis Kosmač. Detroit, Mich. Gotovo, če sediš doma za pečjo, ne veš, kaj se godi zunaj. Mi Slovenci, Hrvati in Srbi pa, dasirav-no ne v najboljših časili. kaj pridno prirejamo veselice. V pravem pomenu besede so nam veselice že skoro odštete v našem od temperenčnikov premaganem De-troitu. Prvega maja zapojemo ža-lostinko pivu, vinu itd. in bomo z vrčem polnim vode v roki žalujoči ostali. Zato pa delajmo, dokler je še čas! Pevsko in dramatično društvo ''Ljubljanski Vrh*' se pripravlja za veselico s petjem in igro nekje koncem aprila. Popoln program vam gotovo še sporoči tajnik. "Ljubljanski Vrli" kaj lepo napreduje in zdaj pričakujemo naloge od 'glavnega pevovodje Z. J. P. D. za prihodnji koncert v New Yorku. (Glejte četrto stran!) Naše društvo pa ni brez nasprotnikov. Tako se je neki Jo-hanček s pomočjo Francka oglasil v Glasu Naroda štev. 21, da se mu je pri društvu krivica delala itd. Ni sicer njegov namen kritizirali društva, pa ga vsteno. Odpustimo mu, saj ne ve , kaj dela. Svetujem mu, da pride sam na redno mesečno sejo in pove, kaj mu teži srce. Prepričan naj bo, da "Ljubljanski Vrh" obstoji s člani, ki se ne dajo omajati pred takim nasprotnikom. Rojaki, veliko Ali ste bolni? f Ako imate kako bolezen, ne glede na to. kako dolgo in ne oziraje i se na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil ■ |wa be raie zdravja. s "" Oddaljenost ali r» pomanjkanje denarja naj i vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in S) \ revne. Jaz sem v Plttsburghu najboljši špecijalist g ^^mHgi za mofike in sem nastanjen Se mnogo let. Imam J ^J najbolje opremljen urad. tudi stroj za X-iarke, š J^H^E^gr s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi & ^■Pf steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se " J^MSp^V nahajajo vse vrste domačih In imortiranlh zdraviL * ^^^^ Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. J ^j^KAy^H Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo pre pri- S ^^HpjHH čal, kaj morem za vas storiti. 3 Imam Erlichov sloviti 606 za krvne bolezni in | ozdravim bolezni t nekaj dneh. Ozdravil sem ti- \ J sločsjev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne in ! V jetrne bolezni, srbenje, motole In vse kronične bolezni. ^ g Prof. Dr. H. *G. BAER, l 6 Itt BMITHFIELOPITTSBURGH, PA. j nasproti počte. ■ I T4IMO Ckirrnm to % priaeai a seboj. Izkušenost Father Mollingera. Znameniti pittsburški duhovnik-zdravnik jc za celo stoletje presedel svojo dobo kar se tiče medicinske »nanoeti Father Mollinger, zdravnik 200 000 pacientov je za fasa svojega službovanja v Pittsburghn. razkril vzrok bolezni. predno je predpisal zdravilo. Za svoje čudovite uspehe je iinel 20.000 prUL Časopisi so poročali o njegovih meillcinskh uspehih. Na tisoče jih uživa njegova zdravila ter pišejo o zdravju j in o novodobljeui sreči. Njegovo i«ogla-vitno zdravilo je bilo FATHER 3IOL-LIXGERJEV RASTLINSKI CAJ. On odstranjuje strupe iz telesa, je brez ?Tcode ter pomaga mladim in starim.; Sestavljen je Iz dragocenih zdravilnih I zellSfi. katerih sokovi zdravijo jetrne j neprilike, zaprtje, bolezni želodca inS bolezni ledie. Od L ki Imajo revmatizem in onL ki imajo glavobol ali nečisto kri slave to zdravo, starodavno naravno zdravilo. Zavoj, za en dolar, ki zadostuje za ' pet mesecev, se posije garantiran, čist in svež proti gotovemu denarju, znamkam ali money orderu. Pošlji se posebej deset centov za poštnino in zavarovalnino. Če pa nočeš tako naročiti, ga lahko plaČaS na poŠti, ker a ga pošljemo C. O. D. MOLLINGER MEDICINE CO. 21 Mollinger Building 14 East Park Way (N. S.) _Pittsburgh, Pa. lepteo je fctvar podpirati kot raz-: dirati. Nasprotnikov imamo v sedanjem času že med tujim narodom dovolj. Pozdravljam vse ljubitelje! ice) petja, posebno člane(ice) Z.JPD. Ciril S tolar, član "Ljubljanskega Vrha". South Chicago, HI. V South Chieagi se bo pustni torek zvečer, 12. februarja t. L. vršil največji in krasni ples, katerega je kdaj priredilo kako slovensko društvo ali klub v Chieagi. Ta veliki plt*> bo priredil slovenski zabavni klub 4' Carnioiia' \ Člani in članice tega kluba so mladi slovenski fantje in dekleta iz Smith- Chicage,. ki so rojeni v J Zdruieaiih državah in se ne sramujejo svojega slovenskega rodu. Tudi so iskreni in patrijotiični A-merikanei, ker izme.d članstva tega kluba jih je lepo število v ar-' rnadi Strica Sama. Ta klub je dobro znan med slovenskim in tudi med tujim narodom. Mi Slovenci bi radi, da bi se ta klub razglasil in povišal v Chicago in da bi se slovenski narod povzdignil v naiši' novi domovini Ameriki. Ples se bo vršil v Lincoln dvorani, ki je največja v South Chieagi. v kateri dvorani more nasto-j piti 1000 oseb. To je najbolj pripravna dvorana in. se nahaja na voglu 91st St. in Commercial Ave. Začetek ob 8. uri zvečer. Tu bo prava slovensko-ameriška zabava. Na obilno vdeleibo vabi Odbor. Vojne vesti. True translation. filed with the post master at New York, N. Y. on Fei>. S, 1916, as required by the Act of October 6. 1917. London, Angijal, 7. februarja. Sinoči so liverpoolske čete vprizo-rile uspešen napad vzhodno od Ar-mentieres ter so zajele nekaj ujetnikov in strojnih pušk. Naše izgube so bile majhne. Sovražna arti lerija je bila zelo živahna jugoza-padno od Cambrai in južno od Lensa. Pariz, Francija, 7. februarja. — Na obeh straneh je bilo živahno artilerijsko streljanje na fronti severno od Aisne, v okolici Chavi-gnon, Pargany in Fiiain, na desnem brejru Mozele, v sektorju med Samogneux in hribom štv. 344 ter v bližini Hartmansweilerkopf. — Nemški oddelki, ki so se poskniali pirbližati francoskim postojankam severozapadno od Brave-en-Laon-nois v okolici gozda Mortier, so bili odbiti. V Campagne so Francozi vpri-zorili uspešen napad na nemške zakope vzhodno od Te+oira. V Al-zaciji so Nemci po artilerijskem pripravljanju neuspešno poskušali vdreti v francoske zakope na dveh mestih blizu Banholza. Včeraj so Francozi s protizrae-ttimi topovi izstrelili eno nemiko letalo. Berlin, Nemčija, 7. februarja. — Popoldne je bil artilerijski dvoboj blizu obrežja. V napada na Zan-| dvoorde m v spopadih ▼ Artois so naši vojaki pripeljali ujetnike. — [Zvečer je bila angleška artilerija 'tope* aktivna na obeh rtraneh Searpe in §*p«dno. od Camtau. b = —m Jugoslovanska ^^^ Katol. dednota Ustanovljena leta — Inkorporirana leta 190(1 Glavni urad v EL.Y, MINIVj GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVAN^EK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHT>ER. Elv. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH* Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida, Colo. . VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Mian. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago. IU. IVAN VAROGA. 5126 Natrona AUey, Pittsburgh, Pa. P0R0TNINI: GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond. Wash LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mirh. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". V Champagne je bil en francoski napad preprečen. Skozi ve> dan je bilo živahno artilerijsko streljanje v okolici Mozele, kar je izzvalo uspešen odmev jugozapad-no od Ornes. Rim, Italija, 7. februarja. — Od Stilfskega prelaza do morja je bilo živahno artilerijsko streljanje Prišlo je do nekaterih patc^lnih spopadovmed Adižo in Brento. V zračnih napadih so angleški letalci izstrelili eno sovražno letalo. Zgodaj včeraj zjutraj so sovražni letalci zopt-t bombardirali Callia-no in Bassauo ter Treviso in Estre. Bilo je le malo škode in nekaj žrtev. En naš zrakoplov je poletel nad letališče pri St. Giacomo di Geglia, jugovzhodno orvi«*l ne je LEVn»ii \j I i trvfrwlu v eanuL ko je vpriio-i .'iti svoj /.idtiji obupni pMkia, da whritiii k un f rolo dude putou.i ut<*\ ari<'ti i j koalietjNKt^ga *uru-} utrvfva ter ustanovljmija "za^as j iitM« parlamenta" zakono | dsja«* oblasti Kdo ve, k i* m* uaiiAjd m uaj! K rhiki ' M"fnH«e sk; a, kot ne je skn- • val Ivanin. ko sena t*» na&l; *kri vajae ae v se®*** Zimske palače., dmtupt-ti »vojim |»rijat H j«-in ob j vaaki uri t«*r Korakajoč ]«o «*«*»tai> irlaviM^a me*t« v dti*-vai lu*'u in: prav pred ito*««vt čaMtlikov, kale * tuu je bilo uinni— "aretirati"* v a Mo^u«-« at '*>J» Lettin napraviti; u Kertu*J ija nntrciiilui a tem, da' bi sra M'(ji 1 v j«vo. prav kot ae je pre.j4r.ji miuMtriiki * predaednik bal utrditi *n«k revolucitonpjvev proti "tebi f. aretacijo eneira izmed! desetih o.»o»4elov iu*ke revoiu-J liilo j*r u*tkuKO •»jttii preteklega! septembra, ko sem udiei v RumKi m potnim listom, ki i«« ga dobi!j v glavnem stcmn bot jievikov v j hlnriui feKoeklieima. oklenil aem I najti tega Uaau ter uvedeti i/j njegovih u»t n j ♦»pove teorije o! v[idi. Vedno lx»lj n '-"tj je postajaj-'i l«^no enim irmed nw*. ki &mo ts-! sledovali rarvoj ruskih zadev iz Skandinavije da je Kt. renski *ko«| ro dokoQ'-al svojo kot diktn : tor ftuaije in zdelo ae mi je, po. \ ta t« !•.•< • bil izvede!, de bo najbr/ I cniu r.jetrov nasled- /elel sem izvedeti zase. če j ima Lenu v rrtraiei onega «iroke-j konstruktivnei-a duha ko* tr-; dijo nj^ffovi prijat«-lji, kateri duh" hi ga u*pbii prestaviti v kra-kso teori,-e či» etra socijali/niie potom or/ari/a in \lade, ali če je; le ktr trdijo u i-rovi nwprctni ki, fanatičen miij^i1, ki vi
  • oHetrtii1 i/ Rasi j- pts>tij l:on aretacijo' na podlagi o!>dolzb nekeg-a Alc-ks:nakija in da^iravno so njegovo! navzočnost na fctevilnih. mestih o-| znan j al: v ^ftiopkja Švedske.! Norveike. Damke vn "^viee. «emj vendar »z.edrt »»d Varovakijft, ki I»edaj rv."»ki poslanik v Stoek-' IWmu, da mož. ki ga žt-lioi videti.' ni zapustil Petrograda. Valed te-! «a sem »e pripravil oditi tja ter ga najti • • l*ovedii so um v veliko sprejem J xiieo, ki je bila sijajno opremi je-j na. Ravno sredi sobe je bila miza.. Za mifl> p« je sedel Lemn. fcden' njegoviii ožjib prijateljev bi po4i-J tirnih kolefor me je predstavi!, kot "kamermla". I>«."nui pa je - al da »Ki iH*/drdvi» Ne bil bi uputmU moža, ki acnij videl pred s«4>oj, kot Lieuiua-^ katerekoli -like, ki s»eui jo prej| videl. Obrazne pot-azc robate in' njegova brada ter Uis-je so prc-| priženi n srcownini nitkami. Vj t-elera pa je im«i nrix»ee>ai»c zu-j uunjost. eloveka, ki ui d^*stikrat| pri bri\»'ii. Hiaa. \ kateri je z»vel. s»e je na-| hajala v bl>jfii Nevakcga prospekta m nekako dvajset minut I oda od Ziiii»'ove. /asaj uasprotuje Ke-i-essakiju. — Kerens ki auua reveiiicijo-oara.h |>rineipije\ v mojem srej,' je rekel Lenini. — On afcuaa po-' >tati diktator Rm«je. so bili progrnuu \sou1 soeijalnih deiiiokratov praktične idoniuni do zadnjega maja, smo nt- našli razetpljene. kakorhitro smo strmoglavili vlado Dame pod M lijakov oiu. Bol j ie viki in manj-v iki so postali aov^azniki. Vc.-ujem, da je Korenski absolutno po«t»m. lmaiao dokaze, da je tneigričen. Vidite, kako hodi vtdno od mesta do mc«sije. Nadaljnje vprašanje mi je prišlo povsem naravno na misel, ko j'- podal I*niin svoje zadnje ugo-tovdo glede konea revolucije, in p;-.*ii 4m ga, jmj mi ptijiisni raz-i ko med boljševiki in uiaiijševiki. Odvrnil je: — Nt rank i sta razcepljeni glede trm osnovnih vprašanj: — prvič ghnle zemljiškega, vprašanja — '•azdelitve zemlje; drugič • giede stališča napram bvirxuaaiji; tretjič pa glede Konca vojne. Razdelitev /enilje med kmete, razkosanje velikih p«**estev krone r-i cerkve, pkmeniirusktii veleposestnikov, ki si zomlje ni«o pridobili, temveč dobili od carja ter iz ročitev tv zt-mlje v ivke kmetov hrt z pla -ila * je bil »kupni program boljšev ikov in manjševikov pred revolucijo. St-daj zahtevamo nii boljševiki. da je treba zemljo takoj razdeliti in da bo prišlo ostalo, razdelitev druge lastnine. samoi>osebi. Manj-cseeiki pa nočejo, da bi se ta razdelitev izvršila takoj. Preložiti jo hočejo do po končauii roju.. / li ue vidite, da bodo morda U .net je končno eelo izgubili e»*ojo zemljo, če izvede Kerenski svoj program, (as za udaree je, ko j-e tlezo še vroče. Posest predstavlja devet t'X-k post»ve in če b«> \rat /milja lastnina mas, je bo . !<» it-žko dobiti nazaj. Sedaj pa stvaii takt- kot so bile in uspešna revolucija ne pušča stvari k<»t v a) bile. ne sme se zahtevati, da bi ^ moral narod šel-j boriti naprej za svoje praviee. t*rekmil sem Lenma ter vprašal: — Ali mislite, da jo mogoče iazdelrti to zemljo v tako kratkem, času? Ali ni treba najprej ustva-j itti stroja, ki bo izvršil to/ Nitiakega stroja ni treba za^ _ j« odvrnil. — V soeijali j -li,- d vl;»di »ploti ui treba nika j i eva stroja. V*e, kar je treba, je v i a tin i dekret za zapltrnjenje vth-ljrwi*ske zemlje cerkvene zemlje ter zeiulj* ki je last aristokracije in buržunzi>*. Krajevne oblasti b'jdo nadzorovale razdelitev. Ai nauu je treba raiapustiti ter jM -iati dom«-v. Zemljo !>o raz-delilo tako. da bo vs;tk načelnik družine dobii toliko, kolikor more obdelati .satu lin« aunanje pomoli. sedanji \>o«estnik bo dobil prav toliko kot njegov kmečki so-J sed ter bo moral tam obdelovati zemljo ali umreti giadu. Ni treba t lor. t i mašinvrijt, da se izvede vse lo. — l^nui je pričet ogrevati aad tem vprašanjem in mislil sem si. j da je čas vprašati ga glede razdelitve lastnine, drugačne kot zemlja. — Tmii v verujemo, — je re-j keL -- Ne vem, ce je sedaj ravno j pripraven cas storiti to, a boljševiki hočejo posebne komisije za koinnAiranje produkcije ter ho čejo tudi ustavili tvoruiako sabotažo. — Tvorniško >abota>.o ? Kaj mislite s tem? — sem vprašal Lenina. -- Mislim, da je veki.-j tvornk uza nveljsvljenja duvka 1H> odstotkov na dobičke produkcije «a prlo svoja vrata pod pretvezo., * Lu za f^^^^VKr manjšo ceno. ako hočete zmanjkati ^■^Pb Lnmf izdatke Da vojne kt-uirakte. ^f^ " ^ J^^ Hk-ktrt^nl motor, rresaa t vaši m m J^^ \ šlrtlnlm strojem. pt«neiil jo hi- /jj A I 1 I N\ tr>*«t. popolno kontrolo In boljše MtX«r z «-uo usmlno konjak« moOi sadostuje za en rt roj. To pravi da morete <«6rator«ti »troj za en dolar na mesec, ali I* * t"eneje. Vprašajte o vsem tem našega zastopnika. The N cw York Edison Company At Year Service 'Jiaviii urail: Irving I'lace in 1"» e»-si*. Podr«teftee In izložbena okna za udobnost obtin-tva. 424 Bn>ad» ay 124 Wcu 42d Street 3o2 East 149th Street Delutcy Street 1?! East V»th Stre*rt j All Show Rooms It* Irving Plač. 15 Easv 125th Street | open until midnight Ničesar se ni icpreinonilo v ekonomskih razmerah Jtusije iz_'.a izbruha rtvolucij«1. iverenskiju se je le poKreeilo ustanoviti monopol na pšenico. l*r«»gram boljševi-kov pa j»* kontiseir-jti lasinino tovarne, /einljo, mineralne vire, ^pM: v%e ter izročiti to v roke delavcev za enake deieze. Tudi K*-ren»ki je našc«ja nuue-nja, a t-n ne more >toriti ničesar, ker je zvezan & kadeti. iVoizvajalei produktov, ki s»j potrebni za vojno, delajo velikanske dobičke, naroda pa nadagajo velikanska bremena v obliki čbav-ko . -VIi je prav, da posameznik p roti tira. medtem k> se je obda-čilo celo deželo, da ^e plača vojne stroške ? Ne vrjantem, ua bi izenačilo I doii«>dke vseh ljudi. Ce more - sprr o istega deleža v lastnini človek radi svoje pridnosti napraviti več kot drugi, je upravičen do tejra. Lpravičen i>a je ie do dobička v njegovi lastni industriji, ne pt do onega v dragih. V industrijalneui svetu se bo sledilo kooperativnemu ali zadružnemu načrtu. Tvorniee bf»do /.adružiia la^i ter b<>do zadruzno obratovajie «>1 delavcev. Potom teh sredstev bo mogoče imeti sko-is) neomejeno industrijaino ekspanzijo v Ruftiiji in veliko naravne vire dežele se bo de raz vilo do skrajnosti. Rusija bo poslala največji narod med narodi. N jetrn ekspanzij-vka sila bo praktično brez meja.! V bi narodi sv eta IkkIo hoteli živeti pesi tako idealno demokracijo. — — Ali bo lo združen narod 1 — stni vprašal — Da. združen. — je odvrnil. — - kirjti združen bo pod central-ri>> vlado, vendar pa nt bo en na-ri>d. To bo federacija avturioimiih di'ža»v. V«ako plenic bo imelo svojo avtonomno vlado in kulturo. —- Kaj je prv a stvar, ki jo je t roba storiti f — sem vprašaL — Prva stvar je prenehati z vojno. Mogoče bo treba strmoglaviti Kerenskija, da se doseže to. — Govoril je počasi, skoro obotavlja je. kot da debatira s svojim lastnim duhom glede tega vpra->,uija. Nastal je kratek odmor v •rovoru. nakar je zopet nadaljeval: — Otl prvega dno revolucije s uo noteli proglasiti ničeviin vse pogodbe, sklenjene od carjeve vlade. Nismo hoteli prevtseti od-govoniosti za napake stare vlade. V onem času so tudi manjševik: tiasprotovaii vojni. Številni njih so bili našega mnenja, a Korenski je čutri, da ne more zavreči po-godb, ne da bi s* ten: ranil zaveznike. f nočemo okleniti separatnega uoiru z Nemčijo, mi hočemo splo-J »en mir. Nas na nen je jasno ttgo-tf»v iti stališče Km»rje napram za-vesiukota. i'ovedali jim bomo. da se nahajamo us koneu .svojih moči in da ho glas našega naj'oda odločil vprašanje vojne ali miru. Narod pa noče nadaljevati z vojno. Ne more je nadaljevati, ne da bi popolnoma uničil našo deželo.' Izvesti moramo pritisk na za-' veznike. da stopijo v mirovna podajanja. še predno bo Rusija ta-j ko uničena, da je i.e oo mogoče prebuditi. Ke reus ki pa je zapadel vplivu buržuacije ter ne bo slu-Šal na nič, raz ven na to, !:ar pra-| vi ona. Oa se ukioni vsaki zahtevi kadetov ter je v smrtnem strahu pred njim L Temu strahu je stičen le njegov strah pred Japonsko. Kakšna bo razlika, če Rusija izsili mir! Sedaj gre Nemčija v deželo na eni strani Kaj jamči, da ne bo its is ;xr.isk& noter na drugi strani, ko bo enkrat sklenjen mir? Medteu' pa nas je zadnjih »est mesecev neprespane vojne stalo več kot ka terikoli drugih šest mesecev. Naia sedanja vlada stane več kot je stal stari režim. — eelo kot carska vlada. Naš narod se nahaja v slabšem stanju kot se je nahajal v monarhiji. Ob vsaki pretil ji kadetov daje provizorična vlada koncesije, prav do zopetne uvedbe smrtne kazifl Ne moremo reformiraj svoje vlade tako dolgo, dokler izjavljamo. da se nahajamo v vojni. Našo armado 2U miljonov mož je treba razpustiti in ljudje se morajo vrniti nji svoja doniovja, da zopet pričnejo s svojimi običajnimi posli. Kt.r-enski ve to, »endar pa ni hotel storiti korakov, ki bi končali vojno, Ou je izdajalec revoiu-cijoname Rusije, ker se noče pokoriti volji naroda. — Prosil sem Lenina, naj mi pojasni, kako to 5K? boljševiki organizirali ter zakaj so to odločili od glatvnc skupine soc-ijalnili demokratov v IJiisiji. — Secijal-demokratična stranka se jt razcepila leta 190U, — je rekel. — lioljševiki so zavzeli skrajno levico ter so bili nekaj časa v večini. Od onega časa naprej pa se jriba. utež sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Ob izbruhu vojno je moč obeh skupin stalno valovala. Včasih so bili manjševiki v večini, a obe skupini sta protestirali proti vojni. Šeat delavcev, ki so bili zastopniki boljasevikov in ki so govorili proti vojni, se je stavilo pred sodišee ter obsodilo na pro-gnanstvo v Sibirijo radi veleizda-,r>\ Manjaeviki, ki so na isti način protestiiali. pa so hodili naokrog, nemoteni od stare vlade. Pod earizmom litso bili v liu-j siji dovoljeni aocijalističmi 'listi in j iz tega vzroka smo bili jaz in šc' drugi socijalistični voditelji hi pi j satelji prisiljeni živeti izven dežele 5>kozi petnajst let s^m storil vse, kar sem mogel, da pospešim j stvar socijalne demokracije. Ker je bilo vspričo teh razmesr mogoče le pisati za revulucijonami iai demokratični narod v Rusiji, se je v»o našo literaturo pošiljalo v Rusijo iz Krakova iu drugih mest ter okrajno težko je bilo >za uas priti v stik e masami. Pod starim režimom — carjevo vlado — se stvari niso izpreme-nile tekom vojne, dokler ni liberalno časopisje pričelo kritizirat; uj«čin. k^ko se vodi vojno. Soei-jalni demokrati niso imeli nobenega opravka s temi napadi, ven-jdar pa s-o učinkovali kol užigali-ea, \TžeLa v sod smodnika, ter naenkrat je prišlo splošno spozna-nje slabega vodstva, in. nekompe-j tenoe onih. ki so imeli oblast- v; rokah. i Vojna je razorganiziraia celoi narodno življenje Rusije. Grdo-•glt-da lakota je hodila med narodom ze dolgo, dolgo pred izbruhom revolucije. Koreitike revolucije so črpale svojo lirano lakote in vendar ni storila proaizo-rična vlada ničesar, da ublaži lakoto. Tega je kriv Kerenski, kajti on slnša nasvete kapitalistov ter pusti pregovoriti od kadetov I Ko so sc v mrli izgredi v mestih, je bil edini narod, ki je skušal pomiriti tifior. policija. Ta je imela povsod |K) mestu skrite strojn* 'puške in v trenutku, ko bi izbruh-(nil kak krušni. izgreb. hi obrnila policija te puške proti prebivalstvu. In ravno v toon kritičnem momentu so svetovalci carja razpustili Damo. S tem so dati impetus, ki je povzročil revolucijo. Celo ckaticuina desnica — konservativci — je bile prortri vi »da v tem II * ■■ .j&iM^ft m '' trenutku in elini nasprotnik revolucije .ie bila poli eij a. Revolucija je bila hitro uspešna m nyenkrjit so imeli soeijalni de-j mo!' rat jo moč v rokah. V trenutku pa. ko so spoznali svojo močj se »udi prebudili k spoznanju dejstva, da obstaja velik razkol v njih lastnih vrstah. ! Rudija je razdeljena v desnico( in levico, — v one, Ivi ne verujejo, v socijaino demokracijo, in v one ' ki verujejo. j \a desnici stoje kadeti, biu-žu-j aerje in imperijallsti, ljudje, ki bi| j m* c j ne govorili drug z drugim, ki i pa hodijo danes naokrog skupaj Iter kujejo zarote 'a j »o vrat e k absolutizma. Nn levit-i s u »je kmetje, delavski razred in mali trgovci. In rečem vam. da ne more noben koalicijski luibinet premostiti prepada, ki zija med desnico in levico. Demar-kaeijsko črto je treba uničiti, spraviti s sveta. — In vi ne mislite, da je spluh kaj prostora v Rusiji za buržuaza-jo, kadete in kapitaliste? — sem vprašal. — Ne jemljemo jih sploh v pretres, kajti pod vlado socijalne demokracije morejo izginiti. Vsi ljudje bodo enaki. Xikakega kapitalizma ne bo, nikakih razred nih razlik. Vsi ljudje bodo na enak način deležni narodnega bogastva, tako glede zemlje kot drugih virov zemlje ter tudi glede produktivnega bogastva. Mi ne verujemo v sedanje kompromise z burzuazijo iu kapitalisti Rusije, kajti v bodoči Rusija sploh ne bodo obstajali. Edina rešitev naših potreb je dvojna oblika demokratične vlade. Ne koalicija, v to ne verujem, temveč izveden je dvojne avtoritete »d strani kmetov in industri jalnih delavcev, — Ali mislite, da sta mogoča dva predsednika" — sem vprašal. -— Da. Dva predsednika ali trije. Eden za kmete, drugi za indu-strijalne delavce in tretji za vojake in mornarje. — je odvrnil. — To mora biti vlada resničnih de mokratov. Dve stvari sta, ki bosta končne! spravili skupaj boljše vike in! manjševike, — je dostavit — Ali uspešna i» rot ire value ij a, dobljena od aristokratov, ki nas bo takoj vse skupaj spravila v ječo, kjer bomo imeli dosti časa za premišljevanje in spe ~ arum, ali pa skupno spoznauje od strani obeh skupin, da moramo izkoreniniti earizem in da se moramo oprijeti sedanje prilike ter ustanoviti resnično demokracijo, v koji namen pa moramo združiti svoje sile. J | Ali se spominjate govorov, ki so jih držali voditelji maujsevi-ko% tekom afere Komilova? Dili' so popolnoma v soglasju s programom boljševikov. Nismo tako daleč narazen, če se le moremo iznobiti kompromis«' sklepajočega Kerenskija iu idealista Certeiija. j j Demokratizacija Riksije ni delo enega moža. Mi potrebujemo ve-jliko število mogočnih mož, ki se ! morajo, nalik sans kilotoni Iran eolske revolucije, pojaviti iz ljudskih mas. Trdno sem prepwan I da se jih bo našlo. I Si>oznal sem Iz obnašanja 1 .eui-i na, da je komaj pričakoval konca ! pogovora. Veliko ljudi je že čaka-ilo, da ga vidijo, iu to je pojasnil (z besedami, da je Kljub dejstvu. I da je izgnauec. z nagi-ado na njegovo glavo, vendar zelo zaposlen človek. 3loral sem mu pa staviti še eno delikaUio vprašanje, katero sem nalašč prihranil za konce, ker lii-sera. vedel, kako ^a bo sprejel. — Izza časa povelja za vošo aretacijo od strani provizorične vlade smo čuli, da ste bili na različnih mestih. — sem pričel. Prekinil me je. — Vsa takn poročila so laž, —i je rtkel, — Po mojem procesu hi ' o-bsodl i sem prišel stanova t v to j hišo ter bil tukaj od tedaj naprej, sprejemajoč vsaki dan prijatelje. 1 Skoro vsak dan grem na. izprehod !po cestah, pogosto brez sprem-jstva, a še nikdar te me ni nadlegovalo. Kerenski si ne upa aretirali me. ( e bi to Kioril, bi pomenilo to sig-'nal /a vstajo naroda, ki bi ga str-1 m ogla vil ali še veliko preje ubil. * — Mislim, da veste, — sera si drznil reči — da govore zunaj po svetu in ponekod tudi tukaj v Pe-trogradu ljudje, da ste agent nemške vlade, da stojite v plači kajzerja in da se vas je poslalo semkaj, da delate propagando za separaten mir z Nemčijo/ Pričakoval sem izbruha jeze in bil pripravljen na skoro vsako evemtualnost. ki bi jo lahko povzročilo moje vprašanje, a mož pred menoj jo ostal popolnoma uiiren in z mirnim glasom, brez vsakega znamenja razburjenja je rekel: — Vem, da krožijo taka poročila, a vsa so malicijozna ter napačna. V času izbruha revolucije sem se nahajal v Švici, kjer sem živel daljšo vrsto let. Vi seveda veste, tla sem bil izgnanec iz liu-srije pod starim režimom. V aprilu, nekako mesec po izbruhu revolucije, sem dobil skupno s šestdeset drugimi ruskimi revolucionarji od nemške vlade dovoljenje, da smem skolai Nemčijo v Rusijo. To je bila edina pot, kako priti tjakaj, kajti Francija bi nas ne pustila skozi. Ko .smo dospeli do nemške meje. se nas je spravilo v železniški voz. ka.t<*rega se je zaprlo in zapečatilo ter na ta način, prav kot po Ulje jo jetniki, smo potovali re-I volu;:ijoiiarci preko nemškega o-zeinlja. Nekako teden pozneje se je ptre-j vedlo skozi Nemčijo drugi voz re-i volueijonarccv na isti način in 'm^sec pozneje je prišel tudi Pavel I Axetrod, "mali oče ruske revolu-I eijeT\ na isti način / dvesto revo-! tucijonarei skozi Nemčijo. S Noben izmed nas n.i dobil niti kopejke od nemške vlade ter se "tu<15 ni / nami boljše postopalo kot z navadnimi jetniki, katere se je p'>»lalo nazaj v zameno. Jaz sen> pat i i jotičeu Rus iu delam to, kar lnislim. da je dobro za mdjo deželo in moj narod, pridigajoč evangelij 'socijalizma, ki >Cin ga vedno «^ianjal, celo kot izgnanec, ter nobena tuja vlada me ne more in mo tudi ne bo plavala za to, kii" smatram za svojo sveto dolžnost. Iz zakladniškega urada. ^XKTQ Cl TT. J. 3. "WAR SAYINGS STAMPS ISSUED BY THE. UNITED STATES GOVERNMENT HRANI IN POSOJAJ 8VOJB PRIHRANKE 8TKICU 8 AMU. On jih potrebuje sedaj! Vi jih boste potrebovali uo vojni KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV. Nosijo itiri odstotne obresti, plačljive na četrt Ista. Lahko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENTI, j če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis | in številno drugih prodajalnih a- ] gen t ur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si Jih! TO JB VAČA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. TO BO IZVOJEVALO VOJNO Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno* sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse var^o :n z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojno Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. Za nas Slovence bo najpripravnejse, da kupujemo znamke, katero ho mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca deeembral9i8, bodo stalo po en cent več; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-vareevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washington u, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves pelepljo -ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.00. aH pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas. na odpoved. po preteku desetih dni s približno obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjene znamko prodajajo vse pošte in banke šlrom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri. v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moč L Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezitc po njih brez odloka, vsak po svoji moč L Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano s lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER S3 OORTLAJTDT STREET, HEW YORK, H. Y. > ■ - / • * . .. Genij Humorja, lVijfodi se stMuterijit, da človek ■ .daj ka*u zaide, karn-ur • *i pri popolni aav tisti ne iel nikdar. Ni tedaj nobena srn-inz Pi ii«j«*ti smeh me predrami. O-zmn »e, a ne opazim n^'eiwir. Zo-j»et za«njjem zwMfiehujoe hi-hi. "Nekiki ni«- ima za norva", si muiim in j amen prtiakovati naj-1 Mi/ja grmtčj«, a brez u>|>eha. Pri trm pa zagledam precej uglajeno *ttih?«i m obenem sklenem nada lje\ali tvoje blod«*ije po njej, naj Takrat iem prijel naenkrat do male kin'iee, si mane is surovo ob-J tesauiih bruno v. Vrsta so bila zaprta, na njih j«a \ izitUKa ; j Inr. I h a^tiiK, griiij slovenskega humorja. , *'Glej ifl *j, kako lepo odkritje *i naredil!" si mislim. *'Tedaj le niso prazne sanje, kar se jo nt in' tam ziujhj nekako mrkio dozde x alo. flciiij slovenskega humorje le« ek-^tira. Ah. la je lepa!" "Kaj ne, da jc lepa!** oglasi s«-! za menoj j »krat mulec /&hrij>el ... M ,,,J krit koprmtf ri±»nili la^v zarjavele j i»olti. skrbno obrit iu itfca.li.li, bo-j d« , iti in-i mi stoji naproti. Obledeli je essto pripriMU v domače plat-' no in domačo volno, Proži mi "Ja/ *em doktor Puto|>ak." * Veneti um*. Jaz sem ta in ta ' rmen ZfUiijau ui S,ovenec. Ni! treba priitivtti tki »sem zato...'*, *Tulu kri/ev in težav". pri-' stavi ea. *' Z*?r< M-m |H»t in proiel j«etn: i. . <1 I Ve.u, \ i :•» Ze tii-'^i |>ri-' ' Kako to!** Naj.it > sta s~« .mivo navriror. r tu Kn » j rV\ i prostor je bila mračna ku-| hinja z «.pmj»e«uia. "1W. -L..L i • , I ti v am vkunam kaj UMie^a. inedt<*m pa bodite tako prijazni iu stopite k mi emu «ou tja: m popihajte z utehom malo v ir- jaiieo. I) j pa tako pnLsjo . "I uu, tloveuaki dovtipi so. in; mno|fo netUinsa niii ^r»>rjaz»ee\' je1 vmn " Tako t#va «^»ra\ijaala vaak svoje delo molče in zamaknjena. Kar. l-ttfe doktor IV s^ak: "Dobro je, sedaj pa sadiva. Neka jto no pihati, innče se bo ve« si o vems ki svet hidil, odkod danes tdtiko dovtipov." Sedla sva in je? a mfari t »obani.' dobro pičo mi je bil »varil. "Vine* in »modko tudi itusni.! a to nama pojde tam v tem mojem muz« ju bolj v slast."* **< "ujte", da x-prusam. se vsi ti dovtipi. ki se Iskrijo od v&MCg* Ofrnji£ča tarao-le, tudi ponatisne- niti desetina teh. To te! poizjfTibi, ker so ljudje prekiii posiliti jih kakemu oredntttvn," j ,t4Bi jih pa vi napmaJi." "Kj, meni krnilo mnTdir* "Pa uajmnite w kakeg« pinas- 4' Kako neki. saj sam jedva shajam. Zurt on j pa a« ne mara tako kmalu kdo truditi v moji aluibi, raje pefflja brezplačim poročil* o z^odah v svet, aumu da p&Leui po njegovi Noirti stoje v dotičnem ča&jpbn stereotipne besede: bilje uaa aot rudnik. Tako pametni pa iujša humoiistični listi le še niso. da bi za i »ar doposlaniii dovtipov naredili po pošiljatelje^i srnini o njem tako neslan dovtip. Čo pa je poročevalec takih no\-ic spisal ee ! io jKir uvodnih člankov, ki se ta-J ko uiaJo bero, prigodi se lahko <'«'loT. litK'-' n«-ga ča- »pisa, kateremu bi lahko' jadikovuli pod tem nmalovom." j Jezno me je pogledal mož ter olunolknil sem. Dok ou al a svtu bila kotoice iu' M*daj s\ti v.stala. Doktor Pičiapak; me dovede do nizkih vratie, na'i katerimi je bila dešči-ca z napi-! sow: Muzoj. Vstopiva. Dvoje okenc je pri-J puščalo še prerej svetlobe v sobico. ^redi sobice je bila mizic a.; ob stenah pa v isoke omare s ste-j klenimi vratieami. "Se^lite!' mi v«li g**uij sloven-[i "kejpa humorja in potem prinese trojico t-milih steklenic ter »kai-j Ijif-o srnodk. "Zapalrte!3 rei^ vljudno in si ■•am prižge smodko, potem pa .ia-: me nervozno letati in skakati po sobi. | " To pa jt- ik1\oč, da se kaj taki jju i/trubi, Že tri dni iščeui in 1 wee m. saj pravim, slovenski hu-Jl mor nima sreče." <"Kaj |>a iacctef" .i "saj vt»m, da vi nimate." i Morda kak rokufMt?** .1 ' Ne. hvala! Vijak iščem, da bi "jint ^il steldeniee. * * • I j "Kj, prej bi nioraii jmetnlati.!1 ta.ko i ivi nosim jaz vedno s seboj. Tu jc, i'd>topim vam ga." !i * < »j. srečen mod arečaiinii. Wa- ! »'••it Maženšrai! Vidkl«ne naš genij. Ozki predalekij: 1» »!iii čiusniških izrekov puhnejo j i »voj zaduhli prali v naju. tj l*ii-u|»ak ase prime za roko.. ' 'Prijatelj, če va* je kaj burno- i iiafcta. ne preblizu. Tu jo strup."j-"Kaj pa hranijo ti pr«-dali?" j "Kaj limnijo? Ej. nutogo. inno- * go! \is sti-up hranijo, s katerim' ■ •o hoteli zavdsti in v liovejieui i •asm se hočejo zavdati akrvenake-mu uu morju. V tem predalčku na1, pnuior so jako učene razpmve; jako Ui?etiih modri/anov o eksi-Steuei slovenskima humorja. Ža- i lost me obide, če se spcmuiim, na kako sohutičeii uačiu so me hoteli zanikati. Tu na primer so štirje • lanki doktorja prava in bogo slovja, ki je priwei do tega ime-( uitno^a sklepa: Jaz semi Slove uee. In sicer zolo učen Slovenec, korifeja ct eno t .sedo. V meni je' združeno vse slovensko duševno '•ogastvo iu jaz čutini v sebi polili karju, nacijonalnega ekonoma, govornika, pisatelja, pesnika in filozofa, a humorista ne čutim v se bi. Ergo, humorja ni v slovenski krvi, in a"-c 1 i bil jaz tudi znamenit humorist. Ker nisenv doven-ski humor tuoi ne eksistira. Petio-mtsnalno, kaj ?'' "Epohaln«>r* "A pu&iiimi »«•. »aj pameten človek ve, d;« hunter oksistira. Ou eksistira v živahni, odločni krvi, ki se je manj učila, a vee, mnogo vef živela. — Tu drugi prodal! Zopet hud strup.*' "Kaj je v njeta?" "Razne ocene, rezke, o&tre ter skoro povsem neopravičene ocene onih malo šaljivih spisov, ki Jane hi jih Slovenci vendarle 5e privoščili Da, kritizovati pa znajo Slovenci. to jc rt*i, posebno humor znajo kritizovati. Skoro bi rekel, da so na onega posebno hudi, ki se drzne blekniti kakšno pošteno. Te kritike «o hud strap za mladega humorista; jaz jth branim. še vidite po drugih predalčkih v tej omari, to jc zbral vse dolgoletni moj trud. Tiskovni škrati, visokozvciieče besede, nedoslednosti raziuh političnih časopisov in kar jo še drugega neprostovoljnega humorja med Slovenci bHo ponatisu j enega, jc tu zbrano. Oe boste daJj časa moj gost. vam je vse to na razpolago. Sedaj pa k drugi omari." Ihiprl jo je, prccejsujc število knjig se je razvrstilo pred mojimi očmi. Sredi njih je bila edina ola-tom vezana: "Martin Krpan"'. "To je naša humoristična lite-ratuiu, o«l Trubarja sem", reče mi et humorističuih pisateljev z malce več L umoriš tičuim i delci. In tudi dr. Jlešič, ki pozna v hrvatskem "Kolu" le enega, odiuega slovenskega humoriste, bi si pri pogledu na to omaro svoj izrek premislil. Kakor vidite, sem uvrstil "Martina Krpana" brez vsakega dvoma sean noter iu še druge šaljivega obsegsa, kakor na primer nekaj Jurčičevih. Potem s« tni ti »d i izrezal iz marsikaterega naših leposlovnih listov mar-sikakšno črtico in jo stlačil v te predale, dasi je bil naš humor do pred par leti, izvzemsi častne iz-j jeme, precej naiven. Sedaj je že bolje in upam. da se še poboljša. Potem pa vidite mnogo knjig, ki ste jih vajena iskati pod rubriko:j '' modroslov je ali "na božne' knjige", ali *' jezikoslovje", ali povsod drugod, le pod ono ne, kamor pravzaprav izpadajo, pod "humor". Seveda nočem trditi, ia Jio dotični pisatelji res namenoma šaljivo pisali, vendar je v njihovih pozabljenih delih marsi-kakšno dobro izrnce in — origi-uaino. (Je bi se hoteli v vso to vglobiti. morate pač dalj časa o-stati pri meni. Vabim vas vdru- j -ič!" "Hvala icjna za sedaj! Hočem -i premisliti." "Tako jc prav'. Sedaj pa do tretje omare. Kakor vidite, ji je linpis: "poezije". Na humorističuih ali satiričnih pesmih smo pre-sue*o borni. Edino Levstik mi je prava tolažba, če pogledam sean! noter. Ne rečem, da bi je kdo dru-r' m* /Jakrožil tudi pošteno, tudi' marsikatera narodna i>esem je zo-[n-t dokaz, da naš iii.r«.xl ljubi liu-tnor. V«idar se je v poeziji še veliko več grešilo v imenu humorja m-goli v prozi. Za humoristično' [nisem vsaka pokveka dobra I Naši liumoristični listi rsivno iki tem največ pešajo. Ali tudi tu sem se uržal svojega načela: kar ni stor'finega namenoma, morda je uehotoma. Ej, take poezije pa ne manjka Slovencem. Marsikakšno lirilaričuo zbirko sentimentalnih [»oezij boste tu našli ter še mnogo izrezkov povriiu. Jej, čo to "berete ! Ila, ha. za pokuit! Primimo le "Uo za lase. Tako, poslušajte, to ■rrozno. srce pretresujočo bala-Jo..." Že je imel listek v roki. Vstavim ga: "Za Boga ue, da. naju ne kompromitirate!" ' Kako toV "Misel se mi je rodila, zapisati najin pogovor ter ga priobčita natanko po a-esnici. Če vi sedaj berete ono, ono balado, potem moram tudi to omesiitl Ves svet me bo vprašal, kaj ste vi brati. Dolgo ne botn mogel tajiti, na dan bo moralo in potem moja ubcuga glava, dvakrat uboga, če — vaše ue vdobe." "Aaa, take haže mol ste vi!" reče nato zaleglo dr. Pieigpak in me pogleda ironično s svojimi bodečimi očmi. '' Hm, menda vam ne bo neprijetno", se skušam v zadregi izgovoriti. "če objavim najin pogovor?" "Nikakor ne! Samo eno prosim, le v kakanem političnem listu ne." "Brez strahu!" "Potem že, a odgovornosti ne prevzamem nobene. *' » "Vso jaz." "Dobro tedaj. Ker vidim torej, da vi za liriko nimate pravega smisla, obrniva te do četrte tet slednje omare. Tu imam vse številke vseh naših huinoristačuih listov: trinajst različnih jib je od prvega do slednjega. Kupižki niso veliki kakor vidite. V desnih predalih so zaviti v črne ravoje umrli: Brencelj, Brus, Sršen, Že-iezmiicarjev Škrat, Rogač, Jurij a pnšo, Petelineek, Devstikov Parv-liha. Ljubljanski Pavliha. Brivec in Tržaški Škrat. Sami noski, kaki>r vidrt^ m OmUo vrneva ii- * . vcii, živeli so le kratko. Selao vidite v mojih očeh; njim velja, prerano umrlim. Na tej strani pa sta še živeča.vrli naš Jež in tri-! najsta v številu, ženska — mlada1 Osa. Tudi ta iioata trdo življenje,] da bi le imela trdovratno! Mnogo predalov pa. vidite praznih. Ti so namenjeni prihodnjim hurnori-stionhn listom in morda kakšnemu sedanjemu, ee se bo pošteno odebelil. Profesor ČMaser pravi v svojih celili 18 vrstah, s katerimi je premotril vse naše humoristienc liste, takoj v uvodu: "Za šaljive liste so v Slovencih t-la neugodna, ker nas je premalo." Podpišem1 jaz dr. PiCispak ta izrek, a samo? do vejice, ker bistroumnosti, kil je po vejici, ne segam niti do kolen. S svojo, sicer tudi doktorsko, razsodnostjo namreč ros ne morem pretehtati, v kakšnem obziru •nas je premalo. Saj vzdržujemo okrog 50 političnih, razne leposlovne, gospodarske, znanstvene, j strokovne, naborne, vzgojeslovne liste — vraga bi ne enega huino-ristične»ga, ali p>a dva.. — Preveč suhoparne zvonarske politike se nam vsiljuje, altro che! Za 50 političnih listov nite ni premalo! Se 50 nam jih dajte, pa bomo rešeni. Res. da .so humorističnih Ustov ureduiki tožili in se še tožijo, da manjka sotrudnikov. A tudi v tem pogledu se še vse premalo spodbuja. Sicer fpa hunuoristi tudi ne vzrasto kar tam za plotom kakor politikarji, oni so boij redke rastlinice, da bi ne rekel Izijame. Vendar tudi v tem obziru sem že "brez skrbi, vsaj ljubljanska lista kažeta. da tudi v Slovencih ne poinaai-kuje humorističuih in satiričnih peres. Toda sklep: Ali ga boste še en kozarec ali ne? Ostanete pri meni ali ne!" " Hvala za prijetne urice, ali ostanem ne. Prvič bi si vaše lepe nauke rad tak^ zapisal, iu to se i stori douia naj »je, drugič pa va&! itak še enkrat ohiščem, ko boni imel več časa na razpolago. Na vaše zdravje, d«jktor!" "Na vaše! Vaša želja, moj a j volja. Pa pojdite, a ue pozabite priti zopet kdaj k meni." Vzel je greavo palico v roko in spremi c l me je do gozdnega roba.; Tam j>a mi je podal i-oko iu rekel smehljaje r "Pa z Bogom! Dalje vas ne morem več spremiti, ker danes imamo geniji humorja raznih narodov svojo sejo. Dasi so skoro vsi drugi v samih frakih iij salonih! me vendar neradi pogrešajo. Pa j nič mi ne zamerite, kar sem vam rekel, ker vedite, genij slovenskega humorja je dandanes malo drz-neji nego je bil pred re«-iuio desetimi leti. Na svidenje!" "Na svidenje, dr. Pičispak!" j Slovenske novice. Milwaukee, Wis. Pevski klub "Planinski Kaj" v West Allisu je najel poslopje na 440 52. Ave., kjer je imel prej rojak Skok svojo fotografsko obrt. Prostor bo služil za vaje in seje. V njem bi bila lahko nastanjena tudi čitalnica. Za westailiske rojake je to lep korak naprej, ker bodo imeli vendar enkrat prostor, kjer se bodo lahko shajala vsa društva. Ker je treba prostor tudi opremiti, priredi 'Planinski Raj' v aoiboto 9*. februarja maškaradni ples v Kupnikovi dvorani, da si nakupi potrebno opremo. Sheboygan, Wis. 0 Prepeljano je bilo v Sheboygan trtrplo ponesrečenega Alojzija Vlasirek. starega 26 let, katerega je ubilo pri železniški nesreči v Stony Island, 11L Pogreb se je vršil pod vodstvom društva sv. Janeza Nep. iz slovenske cerkve sv. Cmla in Metoda. žen itn o dovolilo sta vzela Fran Kolenc z gdč. Kristino Ptmgarčer. Hibbing, Minn. Nik. JKdrič je bil obsojen na sto dolarjev kazni, ker je nosil pri sebi prepovedano orožje; Jožef Plese pa na $50 ter Jožef Stariči in Jožef Bovič vsaki na $25 ter stroške radi prepovedanega orožja, ker so tujci — "Avstrijca". Chiahnlm, Minn. Kandidaije za mestne urade se že pridno pripravljajo za bitko, kde bo zmagalee. Samo par tednov imajo še časa. Blagajnik J. J. Stekel bo zopet kandidiral. Kwwtttis, Minn. Samuel ftajatič je zaklal kletnega Štefana KradUea z nošera. 'y^-flUb je Mp-^fi^t^ tr na kem 4' avstrijskem" " boardifig- housu" biku Bennett rudnika. Med igro je Rajačič obdolžil Štefana Kradliea in druge, da goljufajo. Nato je potegnil nož, zabodel ž njim Kradbča v j*lavo in pleča ter mu prizadjal tako rano, da je umrl kmalu nato. Rajačie je zbežal, toda policija ga je vlo-vila in prepeljan je bil v jeeo v Grami Kapids. Pri igri sta bila tudi Stefan Kradlič, kateri ima ravno isto ime kot nnuvrjeiki, ^i pa ni ž njim prav nič v sorodu, in Štefan Korič. Ko sta bila ta dva klicana za pričo, sta izpovedala, da je bil nož čez pet palcev dolg. s k a terhu ie bil Kradlič zaklali. Nasi zastopniki, kateri to pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina sa "Glas Naroda" Je: sa celo leto $3.50, sa pol leta «2.00 bi sa četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo Ea svoto, katero Je prejel in Jih rojakom priporočamo. S an Fraoeiseow Cal.: Jakob Lorftln. Denver, Cela.: Louis AndoUek la Frank Skrabec. Lead villa. Cola.: John Hočevar. Puebla. Cole.: Peter Cullg. Joha Germ, frank Janesti ln A. Kochevar. Salida, Cole, la okoUca: Louis OostelloL Somerset, Cele.: Math. Kernely. Clinton, lad.: Lambert Boiskar. Indianapolis, Ind.: Alois Bodans. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič, Chicago, UL: Jos. Bostič, Jos. BUab in i^rank Jnrjovec. ' Jotiet, IS.: Frank Bambieh, Frank Laurich in Jobn ZaleteL La Salle. I1L: Matija Kcnp. Livinjesten. DL: Mih. Cirar. Maseontah, 111.: Fr. Augnstin. Noeomis, UL hi okoUca: Math Gaishek. North CUcage, DL ia ekeUea: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, UL: Frank Černe. Springfield, UL: Matija BarbortC. Wankegan. DL ia ekeUea: Math Ogrin in Frank Petkovfiek. Cherokee. Em.: Frank Reiisslk. Franklin. Earn, in okolica: Frank Leskovic. Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk in Peter Schneller. Ringo, Kane.: Mike Pendl. Kitaniller, Md. ia ekeliea: Frank Vodopivec. Baltic. Mich.: M. D. LikoTtch. Calumet, Mich, in ekeliea: M. F Eobe, Martin Bade in Pavel Shaltz. Chishohn, Minn.: Frank Gorie, Jak. Petrich. Ely. Minn, in ekeliea: Iran Gouže, Jos. J. Peshei, Anton Poljanec in Louis M. PernSek. Evelcth, Minn.: Louis G o vie in Jurij Kitze. Gilbert. Minn. In okolica: L YeeeL Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Loois, Ms.: Mike Grabrian. Klein. Mint: Gregor Zobec. Great Falls, Meet.: Math. Urlh. Roundup, Mont.: TomaS Panlln. Little Fads, N. I.: Frank Gregorka Barberton. O. in ekeliea: Math. Govaada, N. L: Karl StemUa. Kramar. Bridgeport, 0.: Michael Kočevar. Collinwoed, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debeve, Chas. Karllnger, Frank Meh In Jakob Besnik. Loraia, O. in ekettca: Louis In J. KnmSe. Niks, 0.: Frank Kogovšek. Yoongstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin In J. Misley. AUegheny, Pa.: M. Klarich. As^bridge, Pa.: Frank JakSe. Hismw, Pa.: Loois Hribar. Bronghten, Pa. in ekeliea: Anton Ipavec. Bnrdine, Pa. fat ekeBcn: Joha Demiar. Csnoosbnrg, Pa.: John KokHch. Ctifiwsagh, Pa.: Ivan Pajk. Vtd Bovaafiek. Claridge. Pa.: Anton Jerlna In Ant Kosoglov. Expert, Pa.: Louis SnpnnOC. Forest City, Pa. Mat. Kamin In Ft Lebea. Farefl, Pa.: Anton Valentinflt Greensknrg. Pa. in aiulien: Frank Novak. Jordan. Imperial, Pa.: Val. PeterneL box 172. MsSsss, Pa.: Frank Gabmnja ia John Polanc. Luzerne, Pa. la ekeBcn: Anton Osolnlk. _ Mesa Baa, Pa.: Frank Matt in ft! Podmiliek. Pit I ali m gh. Pa. la ekeBca: U. & Jakoblch, Z. Jakshe, Klarich Mat, J, Magister. Keahig, Pa. fa ekelfea: Fr. Apehar. Kopi i sick. 81 welt s ii. Pa.: Anton Hren. Turtle Oeek, Fin. la ekaMca: Frank Schifrer. Wert Netrten, Pa.: Jestp Joraa. WTJleck. Pa.: J. PeterneL renta. IT,B-""l!- J P°' Davta, W. Fa. In ekilica: Jota Brosich in John TsvlelJ. Itaaa, w. Va. la skeBea: a. Koren chan. MOaraakee, Vila: Andrew Fob in Josip Tratnik. Sheheygaa, Ik: Anton Dc, John Btamptei ia H. BveCtfa. Frank IVvf js 4. Jlrtln |n Talmtta Wejglaa,-f — ifltfttHL I IZ URADA ^jC Z. T, F, ID, 1 JOHNSTOWN, PENNA. OLAVNI ODBORNIKI 2. J. P. D, ' Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 3904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: J. A. MATIJASIČ, c.jof Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. GL tajnik: JOS- DTJPIN, 815 Bradley AUey Johnstown, Pa. Tajnik sa slov. oddelek: PETER SRN0YRSNIK, P. O. Box 270 Forest City, Pa. Blagajnik: ŠTEFAN H0RVATIČ, c.|of First National Bank Alliquip-pa, Pa. Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlan^t St New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: sta slovenski oddelek: »Ja. AGNES ZALOKAK, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York. N. Y. za hrvaški oddelek: JURAJ NORŠIČ, Cleveland, O. JURAJ BRAŠIČ, Johnstown, Pa. Pevskim društvom. Nekaj nad pet mescev je minulo od zadnjega koncerta v Cleveland u, Ohio, kjer je dosegla slovanska pesem tako velik uspeh. Od tedaj smo lahko pozabili na! jfkrbi. katere smo imeli s pripravljanjem in odpočili smo se od na-| porov po koncertu. Vsako društvo je v tem easu lahko poskrbelo za svoje ožje potrebe, zdaj pa je zopet prišel eas, da se pri-|čnemo pripravljati na bodoči koncert, katerega bo priredila zveza jugoslovanskih pevskih društev, 1. in 2. septembra t. L v metro-j poli ob Atlantiku, New Yorku. Zaradi vojnih razmer bo vdele-žba, kar se tiče pevcev, gotovo inanjsa kot bi bila v normalnih časih, vendar pa se sme pričakovati. da se nas bo nabralo navzlic v**em neprilikam toliko pevcev, da' ^e bomo lahko pokazali tudi pied newyorskiin občinstvom, ki je muzikuLično zelo razvajeno. Da pa bomo dosegli kolikor največji uspeh, moramo pričeti s pri-j pravljenjem že .,edaj. Nikakor ne smemo odlaga*i dela, kajti lw šc komaj pol leta imamo do koncerta. Zato pričnimo takoj z učenjem pesmi, katere bomo peli na' koncertu. Le na ta način bo ecla prireditev potekla kolikor mogo-j »"•e najbolj sijajno. V naslednjem navedem nekate-i re pesmi, katere so nas ve to val a za skupni nastop nekatera dru-^tva. Žal, da se je glasovanja vde-k-žila le polovica vseh društev, ki spadajo k zvttei. Med nasvetova-nimi sem določil sledeče pesmi: »Stai- Spangled Banner. MOŠKI ZBOR: Sovanski brod, Fr. (ierbič, Xa daii. .Tak. Aljaž j Hrvatsko j, Muhvie; Morje Adrijansko. An t. Hajd- rih, in Cigani, Vogel. MEŠANI ZBOK. Nazaj v planinski raj, Anton Nedved, in Opomin k petju. P. H. Sattncr. SAMO ŽENSKI ZBOR: Kaj ne bila bi vesela, Ignacij Hladnik, dvoglasni valček s spremljevanjem klavirja. Za mešani zbor bi bilo treba določiti še katero pesem, kajti v j primeri i moškimi zbori j:h je premalo. Sicer pa se bo to lahko določilo še pozneje. Za sedaj zadostuje, da vedo društva, kaj sel iiuajo učiti. Ako se bo videlo, da bi mešani zbori lahko obvladali več materjala. se bo lahko določila še ena pesem. pa celo dve. Na zadnjem zborovanju v Clevelandu in pozneje v nekaterih dopisih se je priporočalo več skupnih zborov, kar je zelo pri-poročlj ivo, kajti skupni nastopi imajo vedno večji učinek kot pa posamezna društva. Da pa ne bo program predolg /.alo morajo posamezna društva skrbeti, in sicer (na ta način, da izberejo za svoj I nastop krajše pesmi. Xajbrie b«j | vsakemu društvu mogoče peti samo eno točko, ali Kvečjemu dve pesmi, ako sta kratki Koliko točk pr, l o udkazaniii skupnim nastopom, je tudi odvis-| no od števila vdeleženih društev, ^ato se naj društva kmalu r^dlo-t'ijo, ako mislijo prisostvovati koncertu. Na vsak način naj se mi vdeležba naznani d<» 1. "aprila. Ako se kako dru>lvo u<- uasli vde-jležiti, naj mi 1o ih omenjenega dneva tudi sj^oroči. Nekatere tu označene pesmi imajo posamezna društva. Ako pa katero nima vseij, naj *iii kakor hitro mogoče naznani, katera pesem mu manjka, da jo morem |o pravem času poslali. Glede pravil in nabave zveznih [znakov je glasovanje izpadlo sledeče: i za, o proti. Tedaj je izid neodločiltui. Kaj s** ima zdaj .>toriti, naj bi nekateri člani (ee) povedali svoje mnenje v lovaii>kemu napredovanju smo Slovenci od leta 1851 izmed vseh narodov — relativno najbolj padli. Uradno štetje ni povsem nedolžno na vsej stvari, saj smo imeli s« da j priliko opazovati divje orgije po vseh obmejnih krajih. Vendar nas to ne sme uspavati, ker je tendenca našega nazadovanja že šestdeset let stara. Drugi vzroki so še, ki nas tlačijo k tlom. Pred of i mo m nase relativne padce v absolutnih številkah. i Ce vzamemo, da .si* Slovenci množijo tako, kakor državno poprečje, bi nas moralo biti leta 1900 mesto 4.65 odstotkov — 10 odstotkov vsega avstrijskega prebivalstva, kakor leta 1851, To pomeni, da je izginilo v drugi polovici 19. stoletja — H70 tisoč duš, to je število vseh koroških in primorskih Nloveneev. Skoraj tretjino sedanjega našega števila je v | |>etdesetih letih vzela tujina. •L * Je-li manjša notranja sila Slovencev, da nazadujemo, ali sr manj množimo kot drugi narodi f Statistika nam kaže, da imamo število do 10 let starih res že pod državnim ]K>preejem. Že! Kajti leta 18JX) tega še ni bilo! To nam pravi 11—20 let starih Slovencev, ki se je obdržalo nad normalom, katerih je moralo biti torej rojenih nad poprečjem. Vendar pa stojimo dosti više, ko Nemci in Lahi v tej starosti. Kajti Nemci imajo najmanjše relativno število otrok do 10 let, sledijo jim Lahi, po precejšnjem presledku mi Slovenci, cehi, Srbo-Hrvatje in Poljaki; najbolj plodovimi so Rusini, -okrajina, kjer smo od 1851 do 1900 najbol j padli, ne, ona je edina, kjer smo relativno najmanj nazadovali, sledi ji štajerska in ]*»tem Primorska. Statistika nas j>ou<*i drugače: ona nam pravi, da se' množijo štajerski Slovenci hitreje ko Nemci in presenet-ljivo je, da ima 420 tisoč štajerskih Slovencev celo nekaj več novorojencev (39,505i ko 7G0 tisoč Nemcev (le39. it>7). V ihn u: ju 1880 do 1800 jt- bilo eelo o.798 več slovenskih novorojeiM-ev <:i2.8G9 proti 29,071). Na Štajerskem bi morali biti, sklepajoč jk> velikih tipadkih, manj n ulovit ni od Nemcev, četudi sii]K>niramo, da se dosti Sloveiieev — potiemči. Naša življenska sila ni slaba: krepka je dovolj. ; nobeden drogi narod nima sličnega izseljevanja, ki ima lahko tako velike posledice. Ako gledamo naraščanje Nemcev in Lahov iz minimalnega Števila članov, starih do 10 let (pri Laliili polagoma, pn Nemcih naenkrat) črez državno poprečje, zapazimo pravo nasprotje z ozirom na naše gibanje. Otresti ae ne moivino sunmje, da množijo naše in hrvatske vrste druge armade, na pr. v Trstu in na Gornjem Štajer-SBDSttL 'Sfl Zanimiva je naša črta minimov in maksimov, ki jih ima: — Najnižje število v starossti 21—30 let (v starosti :il—40 imajo le Srbo-Hrvatje za nekaj niže) in najvišje število v Avstriji v velikh 51—1<0. 61—70 in skoraj tudi v starosti čez 70 (Lahi so nekaj više). Zanimiva je nadalje zveza med izseljevanjem in po-jeinanjem števila dodesetletnih otrok. • frSM • • Izmed bližnjih krajev je gonijestajerska industrija, ki vleče Slovence k sebi s tako silo* da je bila od vseh j priseljencev v industrijskih centrih leta 1890 ena četr-j tina pristojna v slovenske kraje, leta 1900 pa že ena — tretjina. . , Zadnje štetje izkazuje po slovenski Štajerski nekatera pasivna glavarstva... V ncoa&ki Štajerski jc živelo leta 1900 — 41,951 Ijn- ! ' • GLAS NARODA, S. FKBR. 1918. . ••» . • I oonn par tisoč, ki nuna jo niti ene občine, ki bi bila mešana (20 odstotkov Slovencev), kaj šele kak jezikovni o-tok. V Južni Štajerski pa živi 7.500 ljudi rojenili v pokrajinah z nemško večino in vendar je toliko krajev z nem-štvom prepojenih ter 16 jezikovnih otokov (1.1900). Bijemo pa še drug boj. katerega posledice so dale-kosežnejše. Pri izseljevanju izgubljamo ljudi, v svoji domovini pa poleg ljudi še — zemljo! | Persbnahie in teritorijalne izgube se pri današnjem gostem naseljevanju a lirajo in nas ponekod silno stiskajo iz tisočletnih bivališč. Izvojevati moramo tri velike bitke: ob Dravi, v mestih in ob morju. Margarita Gautier Spisal Aleksander Dnaaas (lis). Ce boni /.e mrtva, ko m; vmes, pokaži svojemu očetu, kar ti pišem wlaj o njem, iu povem mu, da jt' ubogo dekle, ki ga je osrečil s svojo tolažbo, jokalo hvaležnosti in da bo prosilo Boga tam gori... j 4. januarja, i To je bila zopet vrsta strašnih dui, dragec moj! Saj niti vedela nisem, da lahko tudi telo tako boli... O, moja preteklost! Zdaj jo plačaj -m dvojno! Vse noči so euli ob men?. V^ako toliko me je hotelo zadušiti. De-lirij in kašelj se kar trgata za ta ostanek mojega ubogega življenja. j 3Ioja jedilnica je polna sladkarij in vseh mogočih darov od mojih prijateljev. Stavim, da so to ljudje, ki upajo, da bom nekdaj še njihova. Ah. če bi videli, kaj je storila bolezen iz mene, zbežali bi dalee pro. j Prudeiu-a daj a tuoje darove diugim v dar. Vreme se je spremenilo. Zdravnik pravi, da pojdem v nekaterih dneh malo ven, če ostane tako. 5. januarja. Včeraj sem se peljala v svoj; kočiji v Champs-Elv-sčes. Dan je bil prekrasen in vrt polu ljudi. Knkor prvi nasmeh pomladi, se je zdelo človeku vse to. Vse je bilo praznično, vso veselo. Nikdar bi ne biLa mislila, eljala mimo mene v elegantni vpregi, ki ji jo je podaril grof N. Poskusila tac je insult i rati s svojimi pogledi. Ali, saj ne ve, kako m> meni že da loč vse te neumno-J sti! Neki vrli dečko, ki ga po-j znam že dolgo, me jc povabil na. veverjo, češ, da bi me rad predstavil svojemu prijatelju, ki bi se zelo rad spoznal z menoj. Žalostna sem se mu nasmehnila ter ntu stegnila svojo roko, vso gorečo od mrzlice., Se nikdar nisem videla tako presenečenega obraza. Ob Štirih sem se vrnila domov in obedovala še preeeg s tekom. Ta sprehod mi je storil res dobro. O, '— če bi se vendar le ozdravila!... Kako silno hrepenenje po življenju vzbudi pogled na življenje iu srečo drugih! Oni, ki so še včeraj v zapuščeno&ti svojega srca in v senei bolniške sobe klicali rešiš t^ljieo smrt, hočejoi danes živeti! Da, živeti! 10. januarja. To upanje v ozdravljenje je bilo samo prašen sen. Tu sem zopet v svoji postelji, telo čeetnčez pokrito z obkladki, ki me žgejo kakor oglje. Betica, pojdi zdaj ponujat to telo, ki so ga nekdaj pia-' čevali tako drago, — pojdi, videla boš. koliko dobiš danes zanj!... j Morali smo pač storiti ali že pred svojim rojstvom velik greh, ali pa nas čaka po smrti brezmejna sreča, ker Bog dovoli, da se napolni to nase življenje do vrha z v semi mukami strašne pokore in vsemi bolečinami trde *posku>-njet. . 12. januarja, j Vedno slabše je z menoj. Graf N. mi je poslal včeraj >rc-eejšnjo svo&o, a je nisem sprejela. Od tega človeka nočem ničesar vee! Saj je on kriv, da te ni pri meni. O, najini aladki dnevi r valn. ki* Če pridem še kdaj ven, bo moja piva pot tja, da vidim še enkrat ono hišo. kjer sva bila tako s rečna. Toda kaj govorim, — tu ven me samo še ponesejo. Bog ve, --Li bom mogla jutri še pisati * 25. januarja- Zopet enajst oči, ko nisem za-tisnila oeesa, ko me je dnšilo neprestano in ko sem mislila vsak hip. da pride konec. Zdravnik j»* zapoved« 1. noj me ne pustijo več prijeti za pero, a Julija Duprat, ki mi streže, se me je vendar u-smilila in mi dovolila teh par vrstic. Torej te res ne bo • Torej te res ne vidim nikdar več? Torej je res za večno končano raed nama? Zdi se mi, da bi se takoj ozdravila. ee prideš. Toda čemu naj se ozdravim ? 28. januarja. Davi m«* je zbudil velik šum. Julija, ki spi v moji sobi, je planila v jedihiieo. Cula sem moške glasove, s katerimi se je prepirala brezuspešno. In vrnila s0 je zopet in jokala. Prišli so pečati t. Kekla sem ji. naj jih pusti v miru izvršiti, kar imenujejo oni pravica. X'rwdni sluqra je vstopil v mojo sobo s klobukom na glavi. Odprl je vse, kar je videl; in zdelo se je. da samo one ne vidi, ki umira lam nit postelji. k< r to posteljo I mi usmiljena postava vendar še pusti. Potem je ukazal, naj mi pove-: lo, da se smem upreti tekom osmih dni, toda dotlej da ostane čuvaj v mojem stanovanju. Moj Bog, kaj bo iz mene! Ta prizor mi je še bolj škodoval. | Prudeiica je hotela iskati po-' moči pri prijatelju tvojega očeta, n j a.* ji nisem pustila. ■ 30. januarja. Danes je prišlo tvoje pismo. Ali, zadnji čas je bil! Ali prejmeš ta odgovor še pravočasno? Ali me boš videl še kdaj? O, to je dan, tako srečen in lep, • da sem pozabila vse te strašne dneve zadnjih šestih tednov. Zdi se mi, da mi je bolje, čeriv-j no sem še vedno neizrečeno 2a-!lostua. ko ti odgovarjam. j Pred vsem — človek vendar lie | more biti vedno le nesrečen! j Če pomislim, da je vendar mogoče, da ne um rem, da .>e vrneš, ia bom videla še enkrat pomlad, . da me Še ljubiš in da zaeneva pri-jliodnje l'to zopet, živeti!.. . ' Ah. saj se mi blede! Reva komaj še držim pero, ko ti pišem II njim te blazne s^nje svojega srea. Nii j bo kar hoče. A rman d. Iju- »ila sem te, brezpončno ljubila, iu' lavno bi bila že mrtva, če bi me ie podpirali spomini na to ljube-:en in če bi ne čutila v prsih neto eudno slutnjo, da te vidim še nkrat. (Konec prihodnjič). ^ed je pogrezuil tucat pamikov na reki Ohio. Cairo, HI. — Deset parnikov se e pogreznilo med Cairom in Pa-luahom. V Cairu je vlačilna ladja ' Theseus'' izgubila kabino, brod 'William'' se je pa prelomil na Ivoje. Neka barka se je zapičiia ' kolo parnika "Spraque" in ga SLOVENEC Ima v zalogi Columbia gramofone, Slovenske, Hrvatske In sploh v vseh jezikih Columbia plošče. Diamante, zlatnina, ure, sre- brnina in sploh kar želite v zlatnini ali gramofonih in ploSčah. Cenike pošiljamo brezplačno. IVAN PAJK, Jeireler & Columbia Grapfaopbo- oe Dept. 456 Chestnut St., Cooemaugh, P*. potegnila s sabo po reki lizilol. Ko je led popokal pri Columbusu, se je voia pri Cairu umaknila z obrežja iu čolni in ladje so obležale na suhem. Cincinati, 0. — Tukaj je popokal led in je pričel počasi plavati po reki nizdol. Prvi parnik, ki je šel z ledom, je bil paruik "City ;of Louisville". Odtrgal se je od [svojega zasidrališča in je treščil v vladno ladjo "Ottawa", ki je vzdržala sunek. Malo kasneje se je parnik "City od Louisville" po-greznil. Komaj je pričel plavati led po reki, je bilo odtrganih od zasidra-lišae do petnajst bark, ki služijo I za prevažanje premoga. Pol ure po prvem gibanju ledu je bila reka podobna razburkanemu morju, ki meče led semintje. Kmalu je led vzel s sabo vlačno ladjo "llattie Brown", ki je bila zasidrana na kentuckiški strani Sem je došla vest, da se je veliki izletniški parnik "Princess" pogreznil v doku pri Carralstonu, Kv. Prav malo je upanja, da se še reši parnik "Island Queen". Brodarji govore, da škoda še naraste. Lastnina nad tl,000.000 je v nevarnosti. SLOVENSKO-AMERIKANSKI. za leto 1918. Basen koledarskega dela ima le sledečo vsebino: Pesem, | Normalni potek ruske revolucije. Važen zgodovinski dokument, I Rusija. Popolen pregled svetovne vojne. j Nemški cilji in Rusija. Praznik v Petelinji vast j Padec rodbine Romanovcev. Prag. | Prednost brzo java. Problem Alzadje-Lotarinike. j Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. | TTnsairi in njih vojska. Red. j Litvinski kmetje. Veliki dobitek. | Nevidna poslanica. Razno o otrocih. j Buchara. Doživljaj francoskega žurnaUsta. I Čudne pogrebne določbe. Venizelos. , I Album. O postanku koledarja. | Krščanska svatba pri Kafrib. Nemški napadi s plinom. j Večni koledar. Šivali in aeroplani. I Petelinji boji. Ruska revolucija. | Nekaj za gospodinje. Program ruske socijalistične stranke. j Bala. AforizmL | Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri ; Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK GITT, N. Y. .........................., u,,, l. mmmttmtmmm Nepravilna prebava 1 se ne sme zanemariti. Ako jo takoj zdraviš, jo laliko odpraviš, JrugaCe pa postane kronična in bolnik potrebuje dolgotrajnega zdravljenja- Zato ne zamudite. Kadarkoli imate slab tek, ako imate v ustih slab okus, ako nimate energije, ako imate zaprtje, ako želodec slabo prebava, vzemite . OEVERA'S I Stomach Bitters 1 < Severov Želodčni Grenčec), ki je Idealno želodC-no zdravilo in prebavilno sredstvo. Njegova (I v po raba gc iskreno priporoča vsem onim, katerih prebav ilni organi niso v reda, posebno pa ie onim, ki so slabi in stari. To zdravilo je zelo primerno za običajna zaprtja, nrprebava, splo^ gp na oslpbflsst, notranjo vročico ter simptome, Id spremljajo te bolezni. Vzame so ga pol do ene || žlice pred Jedjo in trikrat na dan- To ni pijača, temveč resnično ter prijetno odvajalno želodčno zdravilo. Poskusite ga. Cena 75 centov in $1.50. I Lekarnarji vsepovsod imajo v svojih zalogah dovolj Severovega Želodčnega G renčeča in vam bodo ž njim fej vedno radi i>ostreglL Zahtevajte v lekarni Severov Želodčni Grenčee In glejte, do ga tudi dobite. Ako If ga 'ekarnar nima, potem pičite na: W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. GLAg_NARODA. 8. FEBR. 1^16 SLOVENSKO ^ ] i jpodp, društvo m&SM svate Barbare B 13 SA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. lawfwiraM dw SI. jauoarja 19«? v državi PninsjUMli. GU1VM URADNIKI: Prv4*rx 1K1. Bn»ty3iton, Pa. TaJnUt: FRANK PAVLOVClC, *** C47 Forest l'»tj. Pa. | | Pomola! tajnik: AVGCST »TOSTIŠA. box 3H» Forwit City, P«, i Blagajnik: JOSIP MARIN »'i C". 3-VIG St. Clair Are- Cleveland. * »M«, I Pomoli blajfajcik In »auittik: ANT. IluCHCVAK. EFL». No, U, bor 1*7, Brid#*wrt, Oldu. NADZORNI ODBOR: Pr«-dftednlk na<1t udU«ra: JOSIP PETEKNEU box H5. Wlilock, Pa. 1. nadzornik JERNEJ HAFNER. 65, Bordine, Pa. 2. nadzornik IVAN GROftELJ. «85 E. 127th St.. Cleveland, OLlo. POROTNI ODBOR: Predaednik j>or<*- odbora: MARTIN OKREŽAN. box 72. E. Mineral. Kana. 1. j«orotnik: FRANC TEROPCIČ, R. F. T». No. 3, bear 146. F*rt Smith. Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOR, llllC So. 14tb St., Sprui^lield. 11L \RHOVNIZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. URAHKK. 843 K. OLio tit, Pituburxh. Pa. i. ■ Uralno glasilo: ~«LAS NARODA", Ki Cortlandt gt. New York. Ji. X. OuJetia «iruAtra. oziruioa uJlL uradniki *o Liapročenl j«Ciljati vse do- ptte direktno aa glavneea tajnika to nikogar drugega. Denar naj se pa po-Cilja eilino potom poMtnin, »kMf>re*«Lb ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor p« ne potom privatnih .Vkuv, ua naalov: Frank PaviovČiC, Farmer* 4 Miner* National Bank,. Forest CUv. Pa. |H "? slnflaju, da opazijo društveni tnJniW pri porodllb glavnega tajnika kake p^nanjkijiToctt, naj to nenadoma naznanijo uradn slav. tajnika, da m ta more napako pwpravltL j r ICr olnjar j ROMAN IZ AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA. p| PRIREDIL J. T. | lit (Nadaljevanje Jhz i boni v : \>č v in m o je < ni vrnil Hemsedal. — Oklenil sem, bom i lo. Kar se pa za+»ave ti«'-\ uii je na razpolago klavir. — A' * mi^li »ospodična Elitni, da bo lahko z mojim igranj.«m kaj ua dobičku, lahka takoj prieneva. Ellen ga je pojrledala. kol "h; nekaj revi, to*j» nj«-n pogled se je slučajno v je' - pogledam njene matere. — Pogledala je v krožnik in molčala. G o* pa K'liot je r»4tla s trdim jriav^m : — Jaz ne vrjnmem, da bi bila moja h«'*i tukaj. Zatem j.- zop.\ v«e molčale. dokler ui-ta odšli gospodinja in Kiien iz sobi. l*ro&mi ^ ai, guapud, cedite Uii nasproti, — jr zaee! govoriti Elliot, 2al mi j**, da ^te doživeli dane«, ko >te spremljali mojo Lllen neljub dofff»dek. — Vi najbrie ue poznate onega gospoda in tudi značaja utoje EUen ne poznat**. Za njeno vzgojo se nisem tako Ih :.gal kot bi uiorala in tega j< iu koliko trmasta. — Danes je pa o tia- 5 vi/..tla ua malo preveč j»«s»-u ua -in. — Moja žena je v ded Hira jezita, kar -te gotovo opazili. Pravi, da je dekle po meni pod* lova lo Mojo irui" iu morda ima prav. — Ali p< zuatf nataneno o katercui govorile* — jt,-Lltu-edai. — Jaz vam mot*Miu pn.cn»ti. da bi se ne zavzel t a* o i*.io ia Elen, ee bi ne srna t ra i gospoda za nekaj drug« ,'a k t i/3 ouo za kar izdfeia — Da. mani-! imate prav, todrf moja zena era najbrze uau»neuej-.« j-./Lia k' <■ jra m p< /nate — ln še ne^aj gosp»od. — 33 pristavil ■»meje - 1 te naprt i vat: v Ameriki, >e ne smete kregati in prepirati z 2 .i-kami. IIein>' al ni t "del. »saj bi štoru ali naj svari družino prt*l rjt-uj a.. \j -»i« a obljub''*, katt.ro je bil zadal i?ifatnf -- Moja ->rrna zelja bi bila e bi motil — je rekel slednji^ Vr nitrat** p>l»vo n^jb-lj-e ^ * • i * -1 i. katen-mu elo\«ku odprete %Tata svoje hiie — Sere-la, go>pc»d. - ln pr. Uut vaui n*'kaj i«"ija.teij>ko po v«m. «— Na»i mladi Ameiikanei »o posebno tukaj na Jujru precej vroiekrvui. Svetujem vam, da pr»*iuiviit»* ^ >ako besedo, predno jo izgovorite. Hnnaeilal se je vgri/ml - u-ti: pa ni nieetsar. Prepričan je bil, ia nt j'- *edaj *»"ZUiaol t delom aineriškega po-uosa. —- Sam pri fcHbi je oklenil, ilu ^ aploii ne l»o ve*"- brigal za T»a-kerja, ie Mi ljudje tako utni'u.i. la - pusic vleči za nos irl takega lopova, pa naj bodo. — Zdaj \ .«?> pa itf bom - 'adržavat — jc rek**l iu priklo-rul. - Zelo bi me \eseli!o, ee bi n»i dali bc jutri *\oje knjige tu ra dune na r*apelavro. — Čimprej m- seznanim z vašim knjigovodstvom, temboljit bo zame in za vas. — Kakor želite, Mr. lletn>—ia: — je odvrnil Elliot in mu pri jazno pnk;mal. Ko je j« 1 po 1 kinrku ter du^i>« do blopm«-. vottečHi v drugo n..o?tropje, i naenkrat padel pt>- ^n.) koišeek belega papirja, Pre-at^tc^en je pogWdal k\i»ku. pa ui mtgel nit-esar opaziti. — Pobral >5 papir ter oditi v svojo sob« kjvr je začel ve* prr^eneeen brati: — - Mati mi tw*j*r*-r»iaii.» pripoveduje, da nisem dobro o«če mi pa pravi, da trmasta, vem pa. d:: d'dat a u> >amo za>trau onega eloveka. katereg« ne mo-r- iu * i it ti. Mater je dobil na >vt>jo stran, oee pa dela t» no, kot hoče mati. — Iz \>ake izgovorjene l>esede slutim kaj nameravajo, oe vidim pa nobetie pot L po kateri b; mi bita leait r mogtva. iStra>iio ne bojtm. MožkL katerega uuena not-eoi imi-novati. j« očrnil Mr. ilenrse-daSa pn mojem očetu in materi. Mati m.- je »ibio jezila. *er a*1« ala k Mo«i«>oovim. Edina rešitev bi bila. tk- bi bilo mogoče pojasniti ai:ri^vne namene t* gu eloveka. — Jaz »etn taka, da ne vem, kje imata glavo. V svojem strahu arm tako o^am jena in tako zapuščena, da mi bo Bor gotovo odpustil, ee bo smatral te vrstice za greh. Elieu. «1 Mtfmavdai je pautiu ^aicat ali truurat prebrak, potem jc pa dttl aa «u>l. podprl *fi i# glavo * rokama ter hotel premišljevati. Mju&ati pa tli mogel na nie drugega, krt šwn» na ne^nn tn d*«vi. IW Kll^a' tlgr atoflf $B3B38T|? AJh '**"-*"—* * '«!«• -so .r*' ■■ S »ilo si je odgnal to sliko ter začel premišljevati, kaj naj stori. Vsaka svaritev brez vsakih dokazov bi bila popolnoma brezuspešna. Lahko bi pozval Bakerja naj dokaie, da ima res na Jugu posestva, toda tega ne more in ne sme storiti., ker je Sifatu s častno besedo ob ijubi!. da bo molčal. Edino kar mu preostnja je, navdati mladenko 7 upanjem in po-J gnmom ter jo piipraviti, da bo vztrajala na -vojeia srtali«.ju, y bo' potreba, Hemsedal je bil prepričan, da --c mu bo T«asle lnji dau že uudila I.a^a prilika, da bo lahko govoril ž njo. ln ko je napravil ta sklep. j. začel o^riedovati papir ter krasno p *ovo. Nehote ga je približal ustniram, hotee ga poljubiti, pa se je pravočasno premislil, udaril se je pu ^rlavi ter zamrmral; — Nikar ne nori Peter! — Nik:.;' n^ lx«li nt-umeu' — Na lt_m vr-: i ne ra-tejo rože zate. Papir je spravil skrbno v kovceg ter šepetal: — V duši te pa vseeno lahko no.itn, čeravno ue ve> zat". — Lan noe, EMen. lahko noč!— Nam« iaVtko zaneseš! Zjutraj je že precej zgodaj v-tai. Ko je parkrat šel k roe niše, je ' i»!t-i kočijo, ki se je vstavila «r< -! glavnim vh-xlom. Na kozlu je se-del zamorce Dick. Takrat so se pa odpr-a .ata ;ii »tst verando je stopil Elliot s svoji« /«-n,i in hčerjo. J>aia jt- odprla vrata kočije, v katero ju je spremil Elliot. Za klical jima je "good bye", nakar je kočija odrdrala. V>e to se je zgodilo tako hitro. HemM»dal ni mogel vjeti niti dekletovega ] »ogleda. Pri zajtrku mu je povedal Elliot, da sta biii ženski nekam povabljeni, ui pa pristavil, kdaj se bosta vrnili. Po zajtrku run je izročil gospodar knjige iu račune. — Zaprl se jc v svojo ->obo in Loti I delati. t< 1.* številke so mu kar plesale pred očmi. — Nič ni o« dan«->. nič ne bo je rekel sain pri s^bi. — Oblekel s»- jc, - »sedla! konja ter sklenil nekoliko jahati po obširnem posestvu. Tako -a« pretekla dva dneva. - Gospe Elliot in gospodične še ui bilo nazaj. Tretji daiu je sklenil Hemsedu! iii v »it-sto, kjer bi rad izmenjal svojo nakaznico iu da bi se, če bi bilo ie mogoče še enkrat sestal s fatom. 7. Elliotom sta se sestajala samo pri jedi. pa še takrat niso dosti govorila. Ko je <->*dal v iikvu liouja. je prišla iz nekej»a kola mulatka iSara. — No, Sara, kaj je novega? — Ali je res gospod, da se bosta Mr. Baker in gospodična Ellen na novega leta dan poročila34 Ilemsedal je mislil, da je Kdo vlit nanj eureit mrzle vode. — Na novega leta dan t — Ne vrjameui. — Kje si pa izvedela^ — No, Mr. Elliot je rekel, da naj se čimprej poročim z Morto uovmi Cezarjem, če ne, bom ostaia sama. — Dick je pa slišal, ko je r rkla gospa Elilot, da mora gospod Baker na novega leta dan odpotovati io da je treba stvar do tega dne spraviti v red. — Dieku je naročeno, naj dami jutri pripel ja nazaj. — -Jaz pa ne vrjameiu. Sara, da bi Mr. Baker mislil ua ^.e nitev. — Ail rt-a ne v rj am etc, gospod? — Ne TTjaniem. — Hvab vam iro-pod. saj jaz tudi ae morem vrjeti. — Pa teh besedah je zopet (n.išla. Hemsedal je zavihtel jiu Konja, udaril t>j uj»-m iu v hiti^^m diru odj-t^jL Na ee^ti. kjer je bii tioživel pred par dnevi um neljubi prizor, ie njegov konj zopet obetal. (Dalje prihodnjič.) Iz Clevelanda. Pred kratkim je bii" iH>ročanu da je Mrs. Ba^s meseca oktobra 1 lanskega leta zapazila, da ji dečki kradejo mleko na porču. Raditcga Mrs. Ba-s vtaknila podganjega sti-upa v mleko, in nesreča jc ho-t* ;a. da je jiriael prav tedaj devet-!etj»i John Porko zraven in spil mleko. Perko je po dveurnih boln-činah tedaj umrl. >>edaj se vrši obravnava na sodniji ]>roti Mrs. Bav^. ki jc ob lolžena, da je umorila Perifccrtevega fanta. Državni pravdnik "i oung zahteva, d-1" tk>bi >Irs. B& s smrtno kazen, ker Je nalašč in dobro premišljeno polo-■■ 'i— ' ==gg== žila strup v mleko, vetloč. da pri | -it jo dečki in pijejo mleko. Muo j go oči je bilo rosnih, ko je držav ai pravdnik Voimg obtoževal Mrs Bass ter ji očital, da je premišije no, hudobno podtaknila stjup o troku, da ;ra »int^ri. Nje^i zagovor nik, Loui» Myers, je pa izjavil, da Mr*. Bas* ni hotela zastrupiti o-troka, ampak le "4 ostrašiti'\ Izjavil se je. da jc bila Mrs. Ba^s že dovolj kaznovana s tem. ker n« more spati cele noči. ko misli na otrokovo smrt. Porotniki so gla-sovali enoglasno, da jc Mrs. Bas^; kriva uboja, iu v petek 1. febr ji je sodnik Vickerv prisodil ka zeu. ki znese od 10 do 20 let. Dr. J. V. GRAHEK j edini slovenski zdravnik v Pennsylvania I I 848 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh, Pa. J CENIK KNJIG I katere ima v zalogi j SLO V ENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortland t St^ New York, N. Y* ] « POUČNE KNJIG t: Alajo^ UfUisko-aKg-!. tolmač vezan —.ai*1 DoiaaM zdravnik v hrvatskem I jtzlku. vezan —.UO Hitri račttuar (nemško-aogiL) vezan —.nO —JiO i't'S^olai nauk <> Otiarif u. vez. $1.00 t>a Jjtnja v —.25 , S'-liijupffm nemSko-slw. slovar SI .25 1 ! ZABAVNE IN KAZNE DRUGE 1 KNJIGE: Hii-uotiaeu) —.35 t H1' * orož> u< —.50 j Mt-slja 2 zvezka —.60 i\*i iii>.'k>id 8L Vei*rulet — fV-!rvž!>a bolnikom — Sarijatna de mokracija —-.10 •Trtna u» ln trtoreja ~JS0 Ttana živinoreja —.50 ■ Veliki ^lo^ensko-ani:ieaki tolmač f2.00 Trojka —JS0 1 Vojua u« Balkanu zvez —1-50 ^r.dovbia c. kr. pe^pidka št. 17 ( S slikami r—.30. Opomba: JTaroeilom je prOoPti ttotoi ukaaiM ali poftatt^mB^^ življenje na avštrijikem d-.oru ali ^rt eesarjevica Kudolfa _.75 j RAZGLEDNICE: Nevvjonške. bužiCne. relikonoCne in novoletne komad po _,yf(' docat __o-- -—v Album mestu New York kra>- nimi slikami _ 25 ! / ' i ZEMLJEVIDI; f ; Avstro-Italijanska vojna ina^a —.25 j ATstro-ogrski. veliki vezan —.50 j Celi svet luali —.10 Celi svet vetiki —.25 ; trroj>e vezun —.50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas Zemljevidi: Ala., Aiiz., Colo.. CaL itd. po —.25 Združenih držav mali —.10 Združenih držav veliki —.25 , Združenih držav stenska mapa, 1 ua drogi strani pa celi svet $3.00 denarno vrednost, bodisi v gotovini, PoStntoa je pri meh cenah ic rrgf-n- . Oproščen od I razburjenosti. Uoiovu ui bolezni, ki l»l toliko nepri-ib povzr«.>čUa ne samo bolniku ampak udi njegovi rovarSlj! kot ravno raz- urjenust. Človek, ki trpi na živeti bolezni. «t* 1 Mino prepira, ni z ničemur zadovoljen, saka malenkost ga vzruja. tako, da se 1 »rav lahko reče. da se danes nad seboj 1 u jutri nad celim svetom jezi. Za *lal>e živce, led lene in želodčne -lolezivl. splošno slabost, glavobol, mrz- ^ Leo. neprebavo. slab tek. posledice pre-tbilo pijav in jedil ni boljšega zdravila nI čistih naravnih zdravilnih trav se ta vi jenih v JUAITO TABLETAH, -^ir<'rili naš rojak g. Josip Ce'Ln, B. F. j t. \. T.i^onier, Pa. takole piše: "Hlajrovolite mi poslati za en delar | 'Uu škatljo JUYIT0 TABLET, ker selj e to zdravilo za moje živce in občne labost zelo dobrim izkazalo." Kna skatlja Jt^ITO TABLET za I loiar. Sest Skatelj za 5 dolarjev, pripo t>eeiK) lOe. veO kamorkoli iK>Slje JIA ITO LABORATORY, iotitli 11 ill Branch 5, Pittsburgh, Fa. Na žfljo »K>s!jemo 1 ndi vklope*' zastonj I STATF DEPARTMENT OF LlABOB BUSKaU of industries AND IMMIGRATION eiti naseljence in jim poxaag? ■>pl 08Di nasveti, pojasnila in pc aoč zastonj. V vaeh. jezikih. Pt jmila. kako postati državljan i> o državljanskih pravieaSi Pridite ali pišite! vVwyoraki urad: 230 Fifth At* Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. Iščem svojega nto2a FRANKA BKUK. Pred dvema mesocemi' je od;sel od tu, 11 e vem kam Pustil me je boluo doma. On jt bil zastopnik "Ave Marije" tukaj v Milwaukee. Prosim cetij rojake, ee kdo ve, kje nrdia ja. da mi naznani, najbolje ps je, akr- sv sam ojrl&si. — ^Ii-s Tonie Beuk. Hanoxer St.. 3!i!v.-aukee "WH -6-S— 2) Dr. Koler SLOVENSKI 7DRAVN1K S38 Penp Ave.. Pittsburgh. Pa . Dr. Koler jm naj ^nMUS^. starejftl alovenakl £ffmSr. \ edravnlk. 8peotja Ust x Plttabar*hu Mj^ ki tnu 28-letno X p rakun v sdravIJ* n3u vseh »oikili ^gfe^v fe^ Ea»irapU«nj» •^^mSTm -.-«r( * • krvi »Aravl * »la-Mjvitlm c«, ki sa J« Izumel dr ~ol •CrlJch. Če Imate mosolja ali meaar-"bc po telesu, ▼ grlu. Izpadanje Ima •olečfno v kosteh, pridite In ls£laiU ■ram bom kri. N« Čakajte, ker ta bc «en e? naleze. Vse moike bo'esnl zdravim 90 okraj *anl metodi. Kakor bitro opazite, d» •am prenehuj« zdravje, ne tekajte, 'emvei pridite ln Jaa vam boa copet povrnil. Hydrocele all rodna kl!o csdravlai • 10 urah tn sicer brez operacije. Bolezul mehurja, ki povzročijo bo ečlr.e v krilu In hrbtu la včaatb tudi jrt puičanju vode. ozdravim a gota-'Wtjo Revmatlzem, trganj«, toMtn«, e-tekCie, •rbefilco, ikrofle In drufle fcažrt« bolezni, k! nastanejo valed ne-"lsifl krvi ozdravim V kratkem Caso ■u ni potrebno leXatL tTredne ure: vaakdan od I. ur« zja* traj do S. aveCar; v petkih ou t. ajn-raj do S. popoldne; ob nedeljah od I. zjutraj do 2. popoldne- 8 pošto ne delam. — Pridite aaetae. — Ne pozabita Ime In ktevllkoi T^lravim »mo moik» *>«»bo NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal nai zastopnik Kr. Janko Flciko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tosadevna potrdila. On je pred leta že Tefltrat prepotoval države, v ikaterik to naši rojaki naseljeni in ! ja povsod dobro posnan. Upali je, da m bodo Bi rojaki ▼ vaeh od A m posdbno ie. kar ima . - '' al fe . Sb ^ ■• -i. A :>i ZASTONJ FARME NE DAJEMO, POCENI PRO-OAJAMO. V slovenskih kolonijah v državah Ohio. Pennsylvania in Tennessee v bližini mest Cleveland, j Yonngstown, Erie in Pittsburgh.! Zemlja neišeišeena po $L00 za; aker nn desetletna odplaeila. Ima-i •no tudi farme z blagom v najem.! Vožnje stroške vračamo kuncem. Pišite po novi katalog n,i R. T. Hurdle Land Co.ji 1340 East 35lh St., Cleveland, O.' graiaigfgfiaararai^^ Rojaki naročajte se 11a "Glas Naro-Ja", najverji slovenski dnevnik v Zdra- j 'puili državah. in i^'x.jiui^ajgjiijiif^^ 1 VABIL O j na MASKAEADN0 VESELICO, katero priredi slovensko podporno društvo BRATSKA ZVEZA ;r. 140 SXPJ. v Brookh nu, N. V., v soboto dne d. februarja 1918 v dvorani Franka Mraka, 211 Graham Avemio, Brooklyn. Začetek ob S. uri zvečer. Vsropriina '25e: garderoba prosta. Ni vsporedu je žrebanje ckin ■a keglanje za cash dobitke. Najboljša maska dobi $$ nagrade, naj labša Tem potom vljudno vabimo vMe Slovence in Slovenke ter vse Slovane. da nas v največjem številu na zgoraj ome.njeni dan posetiti blagovolijo. Za dobro postrežbo in veselo zabavo bo skrbel za to pripravljeni odbor. Na veselo svidenje 9. febr.!* (31-1&8-2) Koepenick zahteva pokojnino. Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. on Feb 8. 1918, aa required by the Act of October tt, 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 7. februarja. — Čevljar Viljem Voigt, ki je vsled svoje šale pripravil na smeh ves svet in vsled cesar je dobil naslov 'Koepeniški polkovnik , bo zopet prišel v javnost. Med številnimi njegovimi dobrotniki je bila tudi gospa Ger-truda Wertheim, ki mu je dajala $25 mesečne plače. — Mož iraspe Wertheim je bil ravnatelj velike berlinske tvrdke, lei pa je vsleti vojne po gospodarjevi "smrti bila bankeror. Od tega časa jrospa Wertheim ni več pttsiljala Voigt 11 j mesečnih prispevkov, zato pa je 1 vložil Voigt tožbo za *1Q50 in 1 odstotne obresti. V nekaj tednih -s.- bo obravnava vrnila v Berliuu. Pozor, rojuki-ujetniki! Kada bi » izvedela za svojega brata JO- ■ ŽKFA HOMOVEC, doma iz va->i Dolnja lirezovica, pošta Pre- j serje. Ako se nahaja kje v ru-j skeiu ali itaJjanskem ujetništvu, profcim tamošnje rojake, j [ da mi blagovolijo naznaniti nje- j | gov nasluv. ali naj se mi kjiih i javi pa naslov: Mrs. Frances Firm • rojena Homovee), Box ."»19. Frontenae. Iviuisas, U. S. America. _(7-3—2) I bVJLORENZ. I J11 aem edini slovensko fova- fi nd tperlallat moCklb bulaaal v ■ ttttaboreb^j^^ ^ Uradna ara: daavao od t. g poldne do 8. are zvečer, v pet- jfi km od 0. dopoldne do — popol S V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL S DR. LORENZ. ipecbUrt BMfiUh Mead, §44 Pena Ave. n. nadat. aa allea. J Plttsborfh, Pa. | SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številka-ni, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-swald Joe ^ lvm No. 330086 No. 260621 No. 260647 Grgnrič Blaž Pintar Turk Jernej No. 260573 No. 330M3_No. 329741 MODERNO UREJENA I Tiskarna Glas Naroda SBBS VSAKOVRSTNE TISKOVINE i Smm IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. •»' * "J DELO OKUSNO. • •a IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. I P UNUSKO ORGANIZIRANA. •M '.....y ' i' POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POSLJTTB NAs Stovenic Publishing Co., _82 Cortlandt St., New York, K. Y.