K PREDOSNUTKU USTAVE Dosledna zunanja politika Predosnutek ustave vsebuje novost tudi na torišču zunanje politike V okviru diskusij o pred-osnutku nove jugoslovanske ustave je objavilo ljubljansko »Delo« sledeči članek Jočeta Smoleta: Prevladuje splošno svetovno mnenje, da zunanja politika ni ustavno vprašanje, marveč stvar tekoče vladne politike. Razširjeno je mnenje, da je zunanja politika toliko podvržena spremembam, kar je odvisno od trenutnega položaja, da je sploh ni mogoče formulirati z ustavo države. Ce bi se ustava spuščala na področje mednarodnih odnosov, bi to, kot se smatra, škodovalo zunanji politiki države, ker bi utegnila biti ustavna načela velika ovira ali cokla v uveljavljenju tekoče vladne zunanje politike. Razlogi in argumenti te vrste za nas ne veljajo iz preprostega razloga, ker je mednarodna orientacija socialistične Jugoslavije načelna in dosledna. Prav to nam omogoča povzdigniti zunanjo politiko naše države na stopnjo u-stave, da v temeljnem zakonu države jasno in precizno formuliramo i smer i vsebino i osnovna načela našega mednarodnega delovanja. V tujini je ponekod še slišati mnenje, da se je jugoslovanska zunanja politika doslej le sore-minjala. Trdijo namreč, da je nova Jugoslavija do leta 1948 uveljavljala eno politiko, po sporu ■ Stalinom pa da se je usmerila na drugo. Špekulirajo tudi v zvezi s tem, «ali ne bo JugosUvMa v prihodnje ponovno spremenila svoje zunanje politike*. Tisti, ki tako modrujejo — ne glede na to, ali imajo slabe ali dobre namene — očividno ignorirajo neovrgljivo zgodovinsko dejstvo, da se je Jugoslavija zapletla v spor s Stalinom prav zaradi svoje dosledno načelne, neodvisne in resnično socialistične politike, tako notranje kakor tudi zunanje. Odtod so tudi vsa ugibanja «o bodočih spremembah politike* absolutno brez sleherne podlage. Zunanja politika nove Jugoslavije se je izoblikovala v bistvenih obeležjih že pred uresničitvijo državne skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov. Naša mednarodna orientacija se je gradila med revolucionarnim delavskim gibanjem Jugoslavije. Kot najnaprednejša družbena sila, ki se je borila za celotno preobrazbo družbe, se je KPJ zavzemala tudi za docela novo zunanjo politiko Jugoslavije. Usmeritev na demokratično mednarodno orientacijo je prišla zelo močno do izraza že v začetku narodnoosvobodilne vojne. Ta smer se je čedalje bolj krepila z zmagovitim razvojem našega resnično avtohtonega vseljudskega gibanja. Globoka demokratična in socialistična vsebina našega boja za osvoboditev, neodvisnost m enakopravnost naše države kakor tudi za njen splošni preporod je določila tudi smer, vsebino in načela celotne zunanje politike nove Jugoslavije. Zlasti važno je, da je tovariš Tito takoj v začetku narodnoosvobodilnega boja zastavil nalogo kovanja bratstva in enotnosti naših narodov. V užiški »Borbi*, v septembru 1941, je tovariš Tito med drugim pisal: *Ko so okupatorji podjarmili našo domovino, so nadaljevali u-resničevanje svojega peklenskega načrta: do krvi, do izstrebljanja zanetiti spor med bratskimi narodi Jugoslavije. Treba je bilo preprečiti to peklensko sovražnikovo namero, in partija je brez obotavljanja napela vse sile, da zaščiti preganjane ljudske množice... Ko je kovala bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije je KPJ organizirala oborožen boj proti okupatorju...*. Kovanje in razvijanje bratstva in enotnosti vseh narodov Jugoslavije se vleče ko rdeča nit skozi vse Titove govore in članke, skozi vse razglase in vse dokumente narodnoosvobodilnega gibanja, geslo bratstva in enotnosti je bilo organsko povezano z osnovnim akcijskim geslom «smrt fašizmu — svoboda narodu!*. V takšni notranji orientaciji na popolno odklanjanje nacionalnega zatiranja in sleherne nacionalne neenakopravnosti je pravzaprav vsebovana tudi ena glavnih zahtev naše zunanje politike. Gibanje, ki se je dosledno borilo proti slehernemu hegemonizmu in dominaciji, za pravilno ureditev odnosov med raznimi nacionalnostmi znotraj svoje države, se je že s tem opredelilo tudi za demokratično mednarodno orientacijo, za dosleden boj za uresničitev in razvijanje mednarodnih odnosov na temeljih popolne enakopravnosti. Osvobodilno gibanje, ki je v svoji notranji politiki izhajalo iz boja proti slehernemu nacionalnemu zatiranju, se je tudi na mednarodnem torišču opredelilo za odločen boj proti slehernemu nacionalnemu zatiranju v mednarodnih merilih, proti vsaki kršitvi in krnitvi neodvisnosti m suverenosti narodov in držav. Narodnoosvobodilno gibanje je tudi v dejanjih dosledno uveljavljalo obveznosti, izvirajoče iz načela proletarskega internacionalama. O tem zgovorno priča razglas CK KPJ na narode Jugoslavije v juliju 1941, takoj po Hitlerjevem napadu na ZSSR. • Vi, ki Ječite pod okupatorskim škornjem, vi vsi, ki ljubite svobodo in neodvisnost, ki ne marate fašističnega suženjstva, vedite, da je napočil trenutek boja za vašo osvoboditev izpod fašističnega osvajalca. Zato prispevajte svoj delež k boju za vašo svobodo pod vodstvom KP Jugoslavije! Boj SZ je tudi vaš boj, ker se bori tudi proti vašim sovražnikom, ki pod njihovim jarmom ječite... Pripravljajte se nujno na zadnji in odločilni boj, ne dovolite, da bi se prelivala dragocena kri junaških sovjetskih narodov brez vašega sodelovanja!* Vsa naša narodnoosvobodilna borba je pomenila velik prispevek k splošni antifašistični akciji. To je bila konkretna uporaba načela antifašistične solidarnosti. • Narodi Jugoslavije — je pisal tovariš Tito v »Borbi* 7. novembra 1942 — so skupaj s svojo na-rodnosovobodilno partizansko in prostovoljno vojsko ponosni, da lahko v sedanjem orjaškem boju prispevajo svoj delež za rešitev človeštva*. Nova Jugoslavija, ki je nastajala v izredno težavnih razmerah, je premogla sile, da je neposredno pomagala v razvijanju osvobodilnega gibanja in organiziranju partizanskih enot tudi v sosednih državah, zlasti pa še v Albaniji, Bolgariji in Italiji. Zelo značilno je, da narodnoosvobodilno gibanje Jugoslavije nikoli ni imelo nikakršne ekspan-zionistične težnje proti svojim sosedom. Okoliščine, da so vse sosedne države, izvzemši Grčijo in Albanijo, pripadale fašistični osi, nova Jugoslavija ni izkoristila za nekakšne svoje, sebične cilje. Tudi v tem se zrcali dosledno miroljubni in demokratični značaj zunanje politike, ki jo nova Jugoslavija vodi po končani drugi svetovni vojni ob doslednem spoštovanju neodvisnosti vsake dežele ter načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih. To bistveno obeležje naše politike je blio najbolj nazorno izraženo v slovečem Titovem geslu: • Tujega nočemo, svojega ne damo!*. • Zdaj se bliža trenutek, ko bomo morali govoriti o mejah naše dežele — je rekel tovariš Tito v govoru na Visu 12. septembra 1944. — O tem nikoli, ves čas te vojne, nismo govorili. Toda o tem moram spregovoriti nekaj besed. Naše ljudstvo se je borilo za svojo svobodo, za svojo neodvisnost, za boljšo in srečnejšo prihodnost, toda bori se tudi za svoboditev tistih naših bratoy, ki so desetletja ječali pod tujim jarmom... To je želja nas všfeh,' to je tudi želja vseh na oni strani. Mi tujega nočemo — toda svojega ne damo!*. Narodnoosvobodilno gibanje je slonelo na trdni veri v moč ljudskih množic, v njihovo ustvarjalnost. Spričo te neomajne vere v ljudske množice se je Jugoslovansko osvobodilno gibanje takrat lahko zoperstavilo največjemu vojnemu stroju. Smatralo je, da so ideali, za katere se bore ljudske množice, tista moralna moč, ki je močnejša od sleherne oborožene sile. Bilo je prepričano, da ljudstvo, ki se bori za pravično stvar, čeprav ima opraviti z vojaško in materialno ne- žeji dobro v ngšem napornem delu pri celjenju globokih ran, ki nam jih je zadal skupni sovražnik viseh združenih narodov. Naša dežela želi živeti v miru in prijateljskih odnosih ne samo z našimi sosedi, marveč tudi z našimi zavezniki iz tega velikega osvobodilnega boja. Z njimi želimo imeti prav tako najboljše odnose in sodelovati v miru, kakor smo sodelovali v vojni*. Nova Jugoslavija ni odstopala od jasnih demokratičnih načel mednarodnih odnosov ne med o-svobodilno vojno ne v povojnem razvoju. Nikoli, niti v najtežavnejših trenutkih, ko je bila njena neodvisnost neposredno ogrožena, Jugoslavija ni sklepala niti najmanjših kompromisov ali koncesij v škodo svoje jasno opredeljene in neodvisne politike miru, socializma, enakopravnega sodelovanja in podpiranja vseh narodov, ki se bore za svojo osvoboditev in enakopravno mesto na svetu. V urejanju mednarodnih problemov se je Jugoslavija vedno dosledno držala načela miroljubnega urejanja in odklanjala silo kot sredstvo za urejanje odprtih problemov. O tem zgovorno priča celotna praksa obravnavanja vseh mednarodnih vprašanj, vštevši tista, ki so neposredno posegla v nacionalne interese Jugoslavije, kakor je bilo denimo, tržaško vprašanje, pri čemer je politika Jugoslavije opravila izpit glede doslednosti in načelnosti. Po pravici torej lahko govorimo o načelnosti in doslednosti naše zunanje politike že od začetka nastajanja nove Jugoslavije. Spreminjale so se nekatere oblike naše zunanje politike v odvisnosti od konkretnega položaja, toda njena vsebina je ostala nespremenjena. Bila so različna poudarjanja posameznih mednarodnih problemov, toda osnovni značaj, vsebina in smer našega mednarodnega delovanja so bili in so ostali vedno enaki. Načelnost in doslednost zunanje politike Jugoslavije, ki jo potrjujejo dejanja od začetka narodnoosvobodilne vojne do danes, nam omogočata in dajeta pravico, da tudi v temeljnem zakonu naše dežele jasno opredelimo mednarodno orientacijo socialistične Jugoslavije, kakor je to predvideno v predosnutku ustave. JOŽE SMOLE Umetnine na dražbi Na dražbi v galeriji Brera v Milanu: na vrsti je pravkar Modiglianijev »Roza akt* (na sliki desno), ki je bil prodan za 17 milijonov Ur gledališče % fEr* I AAA/ rjlfthbu ^ Js V Novem Sadu proslava tiska narodnoosvobodilne borbe v Vojvodini Ves ta teden — že od nedelje — proslavljajo v Novem Sadu tisk narodnoosvobodilne borbe v Vojvodini, ko istočasno praznujejo 20-letnico »Slobodne Vojvodine» in tuDncvnika». Položili so vence Svetozaru Markoviču-Tozi, Čiri Sovljanskemu, Branku Bajiču in Jovanu Popoviču ter organizirali razstave in podobno. Danes bo družabni večer kolektiva »Dnevnika« s podelitvijo spominskih plaket članom kolektiva. Jutri bodo odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je bila natisnjena četrta številka «Slo-bodne Vojvodine«. Od danes v Zagrebu razstava »naivnih* ZAGREB, 15. — Tu bo jutri otvoritev razstave del tako imenovanih naivnih umetnikov Jugoslavije iz zbirke zagrebškega novinarja Gerharda Lediča. O tej zbirki je Krsto -----napisal, da jo ima za 'j1* šo in najobsežnejšo, kar F mo*. Iz revije «Borec» Zadnja številka revije je objavila odlomek ** «Zadnja ura*, ki jo je *eofeti? mladi Claudio Puglisi, roe i« p0._ pel'1 HUDE POSLEDICE VREMENSKIH SPREMEMB Vardar je v Skopju prestopil bregove in poplavil vse ulice in trge mesta Mesto je ostalo brez električnega toka - Povsod močna ohladitev, zlasti v alpskih predelih - Tudi v Angliji prvi sneg BEOGRAD, 16. — Iz raznih krajev Jugoslavije prihajajo vesti o poslabšanju vremena in nagli ohladitvi. V višinskih krajih Bosne, v Sloveniji in celo v nekaterih nižinskih krajih je zapadel sneg. Na Triglavskem pogorju je bilo na Kredarici danes zjutraj 13 stopinj pod ničlo in okrog 90 cm snega. Zaradi močnega deževja, ki je ponoči zajelo Kosmet in Makedonijo, so številne reke prestopile bregove in poplavile okolne kraje. Posebno sta zadeta srednji in zahodni del Makedonije, kjer so mnoga mesta in vasi poplavljene. V Ohridu je poplavljeno okrog 300 hiš, medtem ko sta se dve hiši sesedli. Iz vasi Kosel in Openica, k: sta popolnoma poplavljeni, so morali evakuirati prebivalstvo. V itiiiiiiiimiiiitiiMiriMitniilMiiiiiimMiliriiiiiiitiiiiiiiiiiniiumimiMiiimiMimiiitMiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiilllil BMOq‘"" .......... ........................................................................ "OOi VČERAJ V CAPE CANAVERALU Uspela izstrelitev super-rakete « Saturn » Raketa, kije tehtala 540 ton in je bila 55 m dolga, se je v višini okrog 160 km na povelje z Zemlje razletela Kičevu je poplavljeno okrog 200 hiš, iz katerih so prav tako izselili prebivalce. Zaradi poplav je v mnogih krajih Makedonije prekinjen cestni promet. Narasle reke Vardar, Črna, Bre-galnica, Pčinja in druge so porušile mnogo mostov. Velik del Makedonije se je spremenil v ogromno jezero. Oblasti so mobilizirale vse sposobne moške. Zdi se, da je v nevarnosti tudi nov železobetonski most čez Vardar, ki je največji v Jugoslaviji in bi moral biti otvorjen konec meseca. Reka Treska pa ogroža jez nove hidrocentrale. Popoldne okrog 17. ure je Vardar v Skopju prestopil bregove in pričel poplavljati mesto. Po telefonskih poročilih, ki so prišla v Beograd okirog 20. ure, So vse ulice glavnega iipesta pod vodo. Voda je prodrla v lrieti in Številne magacihe in uničila velike količine živil. Na Trgu 'rfibrlala Tita in na glavnih ulicah je voda dosegla višino 1 meter. Položaj je težko ugotoviti, ker je onemogočen vsak promet po mestu. V mestu so mobilizirali vsa prometna sredstva. Povzeti so ukrepi evakuacijo prebivalstva iz ogroženih ulic. Položaj je kritičen, ker je mesto ostalo brez električnega toka in je v mraku. Pri reševanja CAPE OANAVERAL, 16. — NA SA je sporočila, da je izstrelitev super-rakete «Saturn» uspela. Pet minut po izstrelitvi je bilo objav-primerno močnejšim sovražnikom, ] ljeno, da sta bila drugi in tretji nazadnje vendarle zmaga. Moralni faktor v mednarodnih odnosih, ki ga tako zelo poudarjamo, je bil torej za nas izhodišče tako med narodnoosvobodilno vojno kakor tudi v mirnem času. V tem pogledu so zelo pomembne besede tovariša Edvarda Kardelja v znanem članku z naslovom «Moč ljudskih množic* (30. maja 1945): Narodnoosvobodilno gibanje se je takoj v začetku gradilo v trdni veri v neizčrpno ustvarjalno moč širokih ljudskih množic... Resnično ljudsko, demokratično vodstvo, čvrsta organizacija in takšne organizacijske oblike i v boju i v graditvi oblasti, ki so omogočile in spodbujale najširše sodelovanje množic — to so bili faktorji, ki so predvsem omogočali, da je prišla do izraza ne samo volja osnovnih ljudskih množic, marveč tudi njihova neizčrpna ustvarjalna moč in polet, ki sta mu prinesla toliko zmag nad močnejšim sovražnikom*. Ves čas narodnoosvobodilne vojne se je Jugoslavija zavzemala za sodelovanje sil antifašistične koalicije, ker je smatrala, da je takšno sodelovanje, zlasti pa sodelovanje velikih sil, bistveno važno za pravilen razvoj mednarodnih odnosov po zmagi nad fašizmom in za zgraditev solidnih temeljev svetovnega miru. Nova Jugoslavija se je vedno ravnala po želji, da razvija in vzdržuje aktivno sodelovanje z vsemi državami ne glede na družbeni red. To načelo smo uporabljali v dejanjih med osvobodilno vojno v našem sodelovanju z vsemi silami antifašistične koalicije, v povojnem obdobju pa je Jugoslavija stalno prispevala dokaze, da je iskreno zainteresirana za vsestransko mednarodno sodelovanje. Konkretno stanje naših odr.osov z drugimi deželami še zlasti z velikimi silami, je bilo odvisno od njihovega stališča do Jugoslavije, do njene neodvisnosti in suverenosti. •Ta pogodba — je rekel tovariš Tito ob ratifikaciji pogodbe z ZSSR 10. junija 1945 — ni naperjena proti nikomur, kdor ne želi avantur, podobnih Hitlerjevim in Mussolinijevim, kdor želi mir, kdor je prijatelj naše države in želi spoštovati njeno neodvisnost in svobodo, skratka, kdor nam stadij rakete na povelje z Zemlje razstreljena v višini okrog 160 km, kot je bilo v naprej določeno. «Saturn» so izstrelili ob 18,45 (po ital. času) iz Cape Canave-rala. Ogromna raketa je tehtala 340 ton, bila je okrog 55 m dolga in je razvila suunek 1.300.000 liber ali 30 milijonov konjskih sil. Prvič se je zgodilo, da je prvi stadij nosil polno zalogo goriva 375 ton kerosena in tekočega kisika. Pri prejšnjih dveh poskusih, ki sta tudi oba uspela, je bilo v prvem stadiju #Saturna» 310 ton goriva. Po izstrelitvi je »Saturn« v dveh minutah in pol dosegel hitrost 5000 km na uro. V višini 160 km je eksplodiral in razpršil okrog sebe znatno količino vode, ki je bila v drugem stadiju. Znanstveniki na Zemlji so z zanimanjem opazovali zlasti to fazo poskusa, k. naj bi pokazala, kaj se bo z vodo zgodilo v jonosferi in koliko časa bo trajal ledeni oblak. Nekaj sekund se je oblak drobcev ledu bleščal v soncu, potem pa se je vse razpršilo. V ZDA menijo, da je »Saturn« najmočnejša raketa na svetu, razen če niso resnične domneve, da je sovjetska nosilpa raketa, ki je pognala proti Marsu sondo «Mars I«, prav tako ali pa še bolj močna kot »Saturn«. To je bil tretji poskus, vseh pa jih bo deset in bodo opravljeni v nekaj letih. Po teh poskusih pa bo mogoče poleteti na Luno. NEAPELJ, 12. — Neki dveletni deček se je doma dotaknil neizo-lirane električne žice. Električni tok ga je tako poškodoval, da je kmalu nato v bolnišnici umrl. pomagajo enote jugoslovanske ar-made in člani štaba za elementac-nesreče, ki utrjujejo nasipe Vardarja, da bi preprečili prodov vode v ostale kraje, ki še niso poplavljeni. Doslej ni vesti o žrtvah. Pravo tropsko deževje pa se nadaljuje in bati se je še hujšega. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v Beograd po vojaškem radiu, je višina vode v Skopju že presegla meter in še vedpo narašča. Oblasti so prebivalstvo pozvale, naj si vzajemno pomaga. RIM, 16. ■*- Po deževju preteklih dni'je v mnogih predelih države postalo jasno obenem pa se je znižala temperatura. Zlasti je to znižanje občutno v Dolomitih, kjer so v dolinah Ridanna in Pas-siria zabeležili 13 stopinj pod ničlo, na GioVU 11, na Paganelli 10 itd. V ihestih v nižinah pa mrzli val ni znatni* vplival na temperaturo, V hribih je sneg že razmeroma nizko. V hribih nad Bologno sneži od davi v višini 700 m; sneži pa tudi drugod v Apeninih. Na ligurski obali je bil danes močan veter. Na področju mesta Orte je zaradi poplave, ko je Tibera prestopila bregove, nastala velika škoda. ms ■ 1! LONDON, 16. — Preteklo noč je padel letošnji prvi sneg v severni Angliji, v Walesu in na Škotskem. Ker je zraven pihal močan in mrzel veter, je sneg napravil na večini cest plast ledu, ki zelo ovira promet. Z; mladi Liauato rugusi, iv' « pttjri Siciliji, a ga sedaj lahko » Jkt ejt0 Tržačana. Knjigo bo za Tržačana. Knjigo v” ( ”#tkoVs založba *Lipa* v Kopra- fot * , . 1 številki je tudi za nas t11 |,“°inii • ii1« na: zanimiv sestavek • Stroj 11' pt °a: na za slovenske partiz°°"L.- • a' ga je po pripovedovanja ^ t0 ^ ja Kumarja — strica 'i^aj na podlagi dokumentov 11j-J&ka M.P. (Le zakaj piše Hoda Milan, istočasno pa S°rl. On, „ Polde Vrbovšek pa piše rai šču • Fosse Ardeatine*! * t,,.8os so dodani trije posnetki. N Jj°zira bovšek na koncu članka J* da so Cave Ardeatine od'Ye' domaj en kilometer od 5« novih vrat na južni strani jn dostavlja: *žal, da tega nr-«ii naši potovalni uradi, ki .J | eri \ no ne pozabijo na vile 1r Plar zvezd ob bližnji Via AfP st>°da tica‘■ Predvajani filmski Posnfj kistf,an koncertov Artura Tosca'’"’ *asiujn?' NEW YORK, 16. — Z %vfk budo «Italy-America Sotie“ vtorj,^ na Kolumbijski univerzi kitlvn vaj ali filmske posnetke tov, ki jih je vodil poko) tj0!18 turo Toscanini. Posnetki (^.del družine Toscanini in d°sJ 1 družine Toscanini in »j’ niso bili nikoli pred vaj"' U|jta « javnost. Zaradi tega dejs', k , zaradi velikega spoštoV'*rn0 katerim se newyoršlci I * Liberr krogi spominjajo nepoz1. In dirigenta, se je zbralo } gosp, število občinstva. Med “ , a*kvi so bili navzoči Walter j#ja z' da Toscanini, dirigentov 1 0. hči, italijanski generalni ’■*! s Farace, minister Gospo’1 ^ n italijanske delegacije Pr'i(j Nil;1 rektor univerze Kirk, Pr ■uimiiHiiiitmiiiiiitiimiitfitiiHiiiimiiiiifiumnina nik «America-Italy Socid'd Jnik0> ter Grimm ter mnogo ° ([jkori J»Vn Sovjetski baletnik' v Beli hiši Nicola Dl Nunzio in Grazia Pizzarella iz Turina, ki sta se fotografirala pred tremi dnevi, računajoč na skorajšnjo poroko. On pa se je zelo ponesrečil in 17-letna nevesta se je hotela vsekakor z njim poročiti. Poroka je bila opravljena na smrtni postelji. Komaj poročeni mož je reč takoj umrl W A9HINGTON, 16. — Predsednik Kennedy in njegova soproga sta včeraj zvečer sprejela v Beli hiši člane baleta »Boljšoj«, ki se sedaj nahaja na turneji po ZDA. Predsednik je za nekaj minut prekinil svoje delo in prišel pozdravit 120 baletnikov, ki so bili gostje njegove soproge. Ravnatelj baleta Sol Hurok je povedal, da je predsednik izrazil sovjetskim umetnikom svoje občudovanje in svoje veselje, da jih i mA kot goste v Beli hiši. Časnikarjem in fotografom vstop ni bil dovoljen. To je bil drugi sestanek zakoncev Kennedy s člani baleta *Bolšoj* iz Moskve. Predsednik je dal roko vsem plesalcem ter jim čestital za sijajno izvedbo Čajkovskega •Labodjega jezera*, ki mu je prisostvovat v torek zvečer. Izrazil je željo, da bi se še sestal s plesalcem solistom Georgijem Solo-vjevom. Ruske plesalce sta spremljala sovjetski veleposlanik Dobrynin in njegova soproga. Fizik Edward Teller Je prejel nagrado »Enrico Fermi* NEW YORK, 16. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da je bila nagrada «Enrico Fermi« za l. 1962 dodeljena prof. Edwardu Tellerju, fiziku madžarskega porekla, ki poučuje na univerzi Kalifornije. Ta nagrada, ki ja s svojimi 50.000 dolarji (čez 30 milijonov lir) finančno najbolj pomembna nagrada, ki jo podeljuje vlada ZDA, je ustanovljena v spomin Enrica Fermija, ki je vodil skupino znanstvenikov, ki je 2. decembra 1942 izvedla prvo kontrolirano verižno reakcijo. Prof. Teller, ki ga imenujejo noče atomske bombe«, je šesti uče- JPuiar ? ek. So Kna *a< .h njak, ki je prejel to *■ 'S e Po drugi svetovni vojni j gove študije pripomogj1 j S«,,,, delavi znanstvenih nate« dovedla do izdelovanje 1 ve bombe. V motivacij-sije za atomsko energij0 čeno, da so mu nagre^°A ljuje za »njegove prisl* kemični in jedrski fiziki govo vodilno funkcijo * nuklearnih raziskavah i" gove napore za okrepit«* IT1 ne varnosti«. , Sa, , Giulia Viozzija «AlIamiO » m’1.* bodo uprizorili v a, ^ Opero «Allamistakeo» tj Srii' ga komponista Giulia ' j kttj sjO*. * 1 'hr bodo predvajali v Mar'u'f q Sarajevu. V hrvaščini sj( »oj predvajali v Osijeku, , r doživela vrsto predstav .j riboru pa jo bodo izvej0^ || v slovenščini. Maribors4® zoritev pripravlja diriOK In ler, ki je tudi preveOF »Lj«’ dilo; premiera bo v dr°>S”! oici decembra. Verjetno « r’či ro posnela tudi jugosloO0 )t(Kv0! levizija. «Allamistakeo» bolj izvajana opera L zija in je že šla preko j jih italijanskih in e (JHkc opernih odrov. a (lv»ih ..tff jSs tudi v bai. Francih Andrej Tarkovski nSS'" ^ I "l Na filmskem festival^ .... "19. . Franciscu je prejel br0‘ 1 • O pagador de promesS (l grado za najboljši ga je Anselmo Duarte- n je prejel že prej nagrad0^ nesu za najboljši mentor. Nagrado za ret" ( ■ prejel mladi sovjetski Andrej Tarkovski zaj'.(f nova otroška leta*, kiJ-l nagrado tudi na beneški valu. Igralec George ™ 2 liiiiiiiniiuitiiiiiiiniilliniiiiilliiiiifiiiriiiiiiitifiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiFiuaiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiimfiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Druga izdaja «Zgodoviue komunistične partije ZSSR» V Sovjetski zvezi so izdali drugo, dopolnilno izdajo učbenika • Zgodovina komunistične partije Sovjetske zveze*. Pričakuje se, da se knjiga vsak čas pojavi v knjigarnah. Delo ima 775 strani in njegova prva tiraža znaša milijon izvodov. Novejši dobi je posvečenih 278 strani. Delo se konča pri 22. kongresu KP SZ novembra 1961. V uvodu te knjige je rečeno, da so v njej objavljeni nekateri novi dokumenti, ki «bolj vsestransko pojasnjujejo vprašanje nastanka in razvoja kulta osebnosti*. V novem učbeniku je rečeno, da je že pred XVII. kongresom partije v januarju 1934 nastalo vzdušje kulta Stalinove osebnosti in da so mnogi na kongresu menili, da je prišel čas, ko je treba Stalina odstraniti s položaja generalnega sekretarja partije in ga postaviti na drug položaj*. Skupina avtorjev tega učbenika na čelu s Ponomarjovom piše, da je Stalin že takrat začel verjeti v svojo nezmotljivost in da se je odmikal od leninističnih norm. Čedalje bolj so se kazale nekativne posledice njegovega značaja, je rečeno nadalje v učbeniku, nenormalni položaj, ki je nastal v partiji, pa je povzročil med nekaterimi komunisti, zlasti med starimi leninskimi kadri, vznemirjenost. Prav v tem trenutku pa je bil umorjen Kirov in njegov umor še zdaj pojasnjujejo. To je dalo Stalinu povod za množične represalije in najbolj grobe kršitve socialistične zakonitosti. V knjigi je rečeno, da so se represalije začele ne samo proti bivšim idejnim nasprotnikom, temveč tudi proti večjemu številu vdanih komunistov. V tej zvezi je zdaj v učbeniku objavljeno tudi gradivo, iti ga je zadnje čase objavil sovjetski tisk o nekaterih uglednih komunistih, žrtvah represalij, rehabilitiranih po XXII. kongresu. V knjigi pa je zdaj prvikrat objavljeno gradivo o Stalinovih napakah med kolektivizacijo v Sovjetski zvezi v tridesetih letih. Rečeno je, da Stalin ni upošteval Leninovih opozoril, kar je povzročilo pretirano naglico v uveljavljenju kolektivizacije, kršitev načela prostovoljnosti ter uporabo nasilja in podružbljanja celo drobnice in perutnine. Pisci knjige poudarjajo, da je bila Stalinova nesposobnost, da oceni tesno povezanost kmetov z njihovimi majhnimi gospodarstvi in pomanjkanje želje, da posluša krajevne partijske delavce, «eden največjih napačnih računov in vir številnih napak v začetku množičnega kolhozne-ga gibanja«. Posledica take Stalinove politike je bila množično uničevanje živine na sovjetski vasi in «nevarni znaki nezadovoljstva kmečkih množic«. V učbeniku je rečeno, da so od leta 1930 do leta 1932 preselili kake štiri milijone kulaških družin v zahodno Sibirijo in Kazahstan. Medtem ko je vloga Stalina v oktobrski revoluciji prikazana v pravilni obliki, je tudi njegova odgovornost v drugi svetovni vojni jasno podana. «Po Stalinovi krivdi je bil v prvih dneh vojne izgubljen dragocen čas pri pripravah za odgovor na napad. Del odgovornosti pada tudi na ljudskega komisarja Semjona Ti-m oš en n a ter šefa glavnega štaba Zukova, ki nista sprejela potrebnih ukrepov, da bi vojsko pripravila za vojno.« Nadalje piše nova zgodovina: »Stalin ni bil dovolj buden, n; se zavedal položaja in napravil je težke napake, ki so partijo ovirale pri sprejemanju potrebnih ukrepov.* V tej novi izdaji, ki so jo začeli pripravljati po 20. kongresu v februarju 1956, pa ni nikakega sledu »kulta osebnosti« do sedanjega predsednika vlade Hruščo-va. Omenja se prvič 1. 1920 med »organizatorji zmage velike revolucije in novimi vodilnimi kadri«. Nadalje se pojavi poleti 1926 med člani «aparata»: začel se je boj proti trockizmu (v prejšnji izdaji njegovo ime ni bilo omenjeno niti enkrat). Na straneh, ki so posvečene drugi svetovni vojni, se ime Hruščova pojavi bolj pogosto. Omenja se zlasti kot poveljnik vojaškega sveta stalingrajske fronte. Odstranjene so zadnje strani prejšnje izdaje, ki so bile posvečene velikim stalinskim čistkam 1. 1037. T” so bili obdelani procesi proti »trockističnim in buharinskim pošastim, ki so skušale po poveljih svojih gospodarjev iz mešfanskih vohunskih služb doseči namen, ki so si ga postavile ter uničiti partijo in sovjetsko državo«. Med temi je bil tudi maršal Tuhačevski ter voditelji Rdeie armade, ki so bili pozneje rehabilitirani. Nova izdaja sicer potrjuje, da je Leon Trocki izdal tako državo kot partijo. Buharin, Zinovjev, Pja-takov so tudi navedeni kot anti- boijševiki, Molotov se je pa prvič postavil na protipartijsko »tališče že po 1, 1912, ko se je kot tajnik uredništva »Pravde« pokazal spravljiv proti «iikvida-torjem»i proti katerim je nastopal Lenin, V protipartijski skupini so navedeni tudi Vorošilov, Kaganovič in Malenkov. Ponovljene pa so tudi obtožbe proti 2ukovu iz časa njegove odstranitve iz CK in obrambnega ministrstva. Kolikor zadeva čas po vojni, podčrtava učbenik, da je nastanek ljudske republike Kitajske «dogodek največje važnosti« in bo imel »v zgodovini gibanja za osvoboditev sveta drugo mesto za oktobrsko revolucijo«. Razen teh in nekaterih drugih dopolnitev glede na prvo izdajo te zgodovine pa so v sedanji drugi dopolnjeni izdaji »Zgodovine KP ZSSR« ponovljeni že običajni napadi, da je resolucija In-formbiroja proti Jugoslaviji leta 1948 »v osnovnih glediščih pravilna« in ponavlja obsodbo iz 1, 1967 proti »antileninistič-nim« koncepcijam jugoslovanskih voditeljev. Končno izključuje albansko partijo iz seznama »avantgardnih marksi«tično-!eni-nističnih partij, ki so sedaj na oblasti«. Hil K h je prejel «ex aequo» ' M najboljšega igralca strd11 j; jo s] ge v italijanskem film0 sordine*. Tullio Serafi«, v rimski Opefl ji ( Dirigent Tulilo Sefol^č stal glavni umetniški " ji pri rimski Operi. SerOP 'jp p i * j uitarvt Gpoii. iyA U j že 84 let. je bil od prtu dirigent v Metrop J kuj __ ir . C* VA DW. • Neva Yorku. Sedaj se, Hr, rimsko opero, kjer je *1 let superintendant. 0ir,tn HoUywoo(lska KOM Lof je napravila sam01" HOLL Y WOOD, 16. n. m si je prerezala žile z0^/1 to pa je skočila z tl- ^(1 ja nekega hotela v..b0til du 60-letna Irene O‘0 p\ lywoodska kostumerko- J la je več pisem, v o svojih finančnih o bolezni moža, scen^0l liota Gibbonsa, ki srcu. Med klientkarai bil« “ kofj ke Gibbons so v“~ti ‘j Dietrich, Joan Craivf°r

***, /•Je § & & S »tl $ K n REFORME PRED PLENUMOM CK KP SZ Js Hej'1 •m a ar j'ft Zanimiva razpravljanja v zvezi Harkovskim eksperimentom Nasprotujoča si mnenja med Libermanom, harkovskim profesorjem, in torom, ravnateljem Znanstveno - raziskovalnega inštituta državne komisije za načrtovanje 1 k Vsi ** , PeriiPr’znajo «harkovskemu eks-jt "J Cf-ntU>>' da “got°vil in \, r0* I® Dni no obdelal nove odnose ifco ‘k; „°i,rebe v mehanizmu sovjet-ho f tari,!, , ?raike, oziroma, kakor je f lir. °vski profesor Liberman P kbni!.”!!muliraL »izmenjavo med-as P . j# °Jnih odnosov med podjetji ■oj " Pf.j aer°dnim gospodarstvom«. ■tizOfl a»»ustavniki viAiih PnannHarskih h,—vniki viSjih gospodarskih tizt^ njv #0T jOv *n *n®titutov, pa, nasprot-2?. ‘Predstavnikov podjetij, clvajif ulj® dejs‘ 'a r' .ov *< *>nka 3 * u vrednost končnega u- gj ” ;xe o i toun’ Pripominjajo, ne vodi do-fl«W„racUba o integralnih potre-e, ■’ ti tra]i50sPodarstva in načelih cen-t'c,‘fcw!ranega načrtovanja. Po lk0 ,7.1 Ar,*, ,skupine uglednih gospo-s * km ik°v, izraženem v ne-,d S* 'litij« ai?ku’ k' Je izžel v «Komu-irafli* i«ve!x’ je harkovski sistem «v aa «' fcout. u vloge gospodarskih %i «* ''teri ®ov prišel do predlogov, fil* ** b) V resnici vodijo do slabit- A0'1 *^S2tlu».naeel V nar0dnem J kf.J^bsiovje je v tem, ker Li-Hrah.. an smatra, da ekonomski Po9njj smatra, da eko iscai*1" ijjl^njenfi, kakršna sta n. pr. — a* i|w.ek in cena, lahko tudi na Sociw vt0L' določenega ekonomskega I t>tit!,atizrna v celoti zagotove . |cn* % i e rezultate, vtem ko sku-K j# »st^knnomistov v «Komunistu» ■J * dV v načrtnem gospodarstvu d . “ lira Il’ma možnosti za «samore-dei>l> » jnJe proizvodnje«, oziroma, štor®*1 '»rjio to samoreguliranje neti ^ L K epoi^ ini rman je na nekem zaključilo i*! 1 »r Posvetovanju ekonomistov , Jr! iojL°sPodarskih funkcionarjev v I (tjg1 — na katerem je bilo sr ' !# '91 \ 2“rati ves potrebni mate-‘t0* H 8 * 10®cu ^entralni komite — na nl«> «u,0u syojega govora rekel: «Ce ispOr'\ ^ Pti ekonomisti delovali e-pfi tojjj. lb če bomo skupno pre- ocieti' ° iovQ,.se mi zdi, da bomo 9° l*tiai ristili stvari izgraditve %Htehničn Lki kritično obdobje privaja- bovo, ne da bi zapadli v I. . 0, cp mi ,/li Oa Snmn rln. doni a-komu- »l^Patelj Znanstveno-razlsko-‘j9®a inštituta državne komisi-. , Načrtovanje, For, pa je kma-(Vk m ze omenjene Liberma-sjfj, besede imenoval «patetiko», Š^frOč jim znanstveno vred-1 Kritike harkovskega siste- Su® enostranske, je ocenil For. e “a to, da on načeluje in- ...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiu pliv vremena na ljudi 'aniembe v električnem po-5 ^Jjbosfere imajo svoj biolo-_*«*» k tudi na človeški orga-, J |b6ut1’ Posebno pri ljudeh, ki so k .. J>V1 ,a vreme. Zarad Nrf \ za vreme. Zaradi tega Maf ji i, I Iščejo sredstva za odpra- ^ t llftL. ^ ^OrHo nronrd^ifpv tnlfihlf? eoD Htri/?ma preprečitev takihle \ia ' i Itri izpraznitev v atmo- ^ j o't n' V '»j - . vprašanju je objavil :u> , ■ val1' re*erat izraelski učenjak !taV'i,t ? Robinson s tehnične vi-% '1 aov6 V Haifi' °n je nave" n' ? d< Si, ofsv»J ij^Novg p0(jatke, kateri potrju-wn.. ov ter učenjakov o med- . i«t a vuuame, saicu punju-ltav :°kaze in prve izkušnje zvezi med atmosfersko tn° j iiHj.ričnostjo in organsko ob- »C°«tj0 glede vremenskih rjff. ■ .m 1,1 Su n.0rmaJnem atmosferskem 1 etf® Htv 'ma zrak v Izraelu 10 ■'livn-bv več pozitivnih kot ne- Jj ionov. "icd Ni.8801, Robinson trdi, da se "C Počutijo tem ugodneje, atmosferi nega- 'M tski f4 Urn« ■*' i?-3®: Za vsakogar nekaj; ^fcu^o^če prvič v oddaji; 14.40: pvSnip.Jelka Cvete žar, Duo sa 3ll Ta m Majda Sepe'; 15.00: m ? fl^acert: 15.30: «Kupil sem L^tfa , tlo», radio komedija; 16,20: ti k5 * * u TJ J., ‘b orkestra Jacques Helian a. tou “axt«r; 17,00: S produkci-j|h; Y?n^v tržaškega konservato- rd/f' rop«l,lj Sem in tja po lahki e V‘i t!:**:’ ,,00; Sodobna slovenščina; s« \e i* ito^ ■ka■ J ka■ p, Trs' nV «0šče; 12.20: Glasbeni pro- 4u*Petn= '25: Tretja stran; 13.15: S'°teki Slasba: 13.35: Eno uro v 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Cocky Mazzetti; 8.30: Sodobni ritmi; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Gospa ob 13. vam predstavlja; 14.00: Nunzlo Fl-logamo vam predstavlja »Canzonls-sima«; 14.05: Pevski program; 14.45: Najnovejše na ploščah; 15.00: Me- sega njegovih skrajnih konsekvenc. Sicer mora o vsem svojo zadnjo besedo izreči plenum. Lahko pa se že zdaj reče, da bo on zajel doslej najširši kompleks v postopni reformi odnosov ln struktur sovjetske ekonomike, katera se je bila začela že s prvimi ukrepi decentralizacije 1. 1957. V tem kontekstu bo, kot se zdi, plenum proučil še en aspekt sovjetske organizacije: mesto in vlogo partije. Javna diskusija se o tem sicer ni vodila, vendar je bilo moč izvedeti, da so bile tudi v tem pogledu ventilirane določene reforme. Tako obstaja pred-log, da se v partijskih vodstvih ustvarita dva biroja: za industri-jo in poljedelstvo, ki bi delovala povsem samostojno in ločeno. Sam predlog pa dokazuje, da se mesto in vloga partije tudi v novi reformi nista menjala, da sta še vedno vseobsežna. Partija še naprej odloča, or- ganizira in najbolj neposredno izvaja sleherno orientacijo in nalogo. Razdelitev partijskega vodstva na del, ki bi se ukvarjal z industrijo, in oni, katerega naloge bi bile na področju poljedelstva, bi v resnici imela še bolj poudariti takšno njeno vlogo in še bolj vključiti partijske organe terena v neposredno akcijo. Torej, konec konca, gre za i-skanje novih reform za izvajanje starih funkcij (v partijski organizaciji), ob istočasnem uveljavljanju novih funkcij na osnovi nekaterih starih reform (v gospodarski organizaciji) in, na-zadnje, gre za iskanje nekaterih novih funkcij in oblik .(v splošno- Političnem in gospodarskem me-hl ’ • - - anizmu). Tokratni plenum Centralnega komiteja KPSZ pa bo moral celotnemu kompleksu vseh teh reform določiti mere in obseg, da bi tako fiksiral novo točko notranjega ravnovesja. F. BARBIERI Slavni tenorist Giuseppe Di Stefano bo danes pel Cavaradossija pri premieri opere »Tosca« v Gledališču »Verdi« iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiuiiiitiiiiamimiiiiiimimimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiAaiiiiiiiii,||imi,lt,iiii,,,1,!!,,,|||||,lll|l||||lll,l|,l,llllll1IIIM,111111111,1(1,iii,,,1,(111,,|||,,iii,iiiiiiiiiuiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIMER, KAJ VSE JE MOČ DOSEČI Z VZTRAJNOSTJO IN VESELJEM Bivši zgledni partizanski bolničar dosege! naslov zdravnika Kako je Metod Georgievski postal partizanski bolničar - Veselje za medicino ga pripelje v šolo za zdravniške pomočnike - Vpis na ljubljansko medicinsko fakulteto Dr. Metod Georgievski i ženo in otrokoma v ljubljanskem Tivoliju. V času svojega napornega študija, je vedno našel čas za takle osvežujoči sprehod Dogodek, do katerega je te dni prišlo na ljubljanski medicinski fakulteti v zvezi z zdravnikom Metodom Georgievskim, ni izjema samo za vse jugoslovanske univerze, pač pa verjetno tudi za vse medicinske fakultete, kar jih je v Evropi ter na svetu nasploh. Tu ni bilo podobnih primerov že kar obsta- SOBOTA, 17. NOVEMBRA 1962 Nacionalni program Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.45: Pesmi in plesi iz Lltvanije; 10.15: Mendelssohnov violinski koncert v Interpretaciji Yehudi Me-nuhlna; 10.55: Vsak dan nova popevka; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Poje ženski vokalni kvartet; 12,30: Paganinl In Liszt; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Od popevke do popevke; 14.05: Marjan Kozina: Baletna suita; 14,35: Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.15: Za razvedrilo in oddih; 15.40: Med amaterskimi zbori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.50: Klavir v ritmu; 18.10: Veliko glasbe — malo Instrumentov; 18.30: Domače polke in valčki; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Naš variete; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: Veseli lnter-mezzo; 23.15: Skupen program JRT — Plesno glasba iz studia Ljubljana. Ital. televizija Od 8.30 do 15.00 Sola; 17.30: Oddaja za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 20.00: Sedem parlamentu: 20.20: Šport; Koper lodije Iz filmov; 15.15: Glasbeni dni v panamemu; 7^ kotiček; 15.35: Popoldanski glasbe- 2W0. Dnjvnik;JLM. Glasb ^ Poni program; 16.50: Plesna glasba; S Rt pranja glasba; 7.00: Prelivi IJtin ,15; Glasba za dobro Ju-Ufhka 9lasba P° željah; 12.45: 18.35: Vaši najljubši pevci. III. program It 'A Di , iaaUl1 *ls l; U?Sba; 13.40: Popevke in Hi?'’*1 i.: Mal' koncert zabavne Petnajst minut z za-• TJ Kranjci; 15.55: Lahka s S «.00: Izbrali so — glasbe-Trii-32^ ■ 16.45: Tri kompozicije tlellM|l»JW>Je ‘Tl Kompozicije intfj hota^yajalci: 17-°°: Srečanje ltiPj 17.40: Jezz koktajl; M i>. Ci-.'n0s RL: 19 00: Pole Fau- 18.30: Govvr 1 k ruonka; 18.40: Nekaj o prijetnih knjigah; 19.00: Ernst Krenek: Tri pesmi za bariton tn klavir; 19.30: Vsakovečernt koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Koncert za violončelo in orkester; 21.20: Mala pesniška antologija; 21.30: Simfonični koncert; prenos lz Avditorija v Turinu. red, s sodelovanjem Aliče In El-len Kessler; 23.30: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Predavanje o Italijanskih klasikih, zatem dnevnik; 22.20: «Svilena lestev« komična opera. Jug. televizija b. ci. r 08 RL; 19-co: p°ie Fau- c°: pan°; 19.30: Prenos RL; Kb esna glasba: 23.00: Pre- Slovenija 5,00: Dobro jutro; 8.05: Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35: Iz Lipovškovlh skladb; 8.55: Beograd 17.40: Spored za otroke: 18.40: Po muzejih In galerijah; 19 15: Ustavna tribuna. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Zagreb 19.30: TV pošta. Beograd 19.45: Propagandna oddaja. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.30: S kamero po svetu Italija 21.05: Glasbena revija. Ljubljana 22.15: Tretji človek. Beograd 22.15: Interpool, jajo. Primer dr. Metoda Geor-gievskega pa dokazuje, kakšne možnosti socialistična družba in njena ureditev dajeta vsakemu svojemu državljanu za dosego tudi najvišjih življenjskih ciljev. Metod Georgievski je, kot mizar, doma iz majhne vasice pri Strunici v Mekedoniji, dosegel pred kratkim svoj cilj, P°' stal je zdravnik. Ko se mu je ta davna njegova želja končno izpolnila, se z veseljem in ponosom spominja, svojih prvih uspehov v medicini, ki jih je žel v partizanih v Makedoniji. Ko je Metod Georgievski 10. oktobra 1044 odšel v partizane, da bi se v njihovih vrstah boril proti osovraženim fašističnim tolpam, je menda prav nekje na slavnem Kosovem polju dobil garje. V neznosnih bolečinah, s krvavimi ranami po vsem telesu, ko že ni več vedel, kaj storiti, se je kot partizan vendarle upal zateči se k svoji danes že pokojni materi, ki je živela na svojem kmečkem domu v Kunjarevu, ki je takrat pripadalo občini Novo selo. Ko je dr. Georgievski, misleč, da je neozdravljivo bolan, legel v posteljo, pripravljeno zanj na podstrešju rojstne hiše, natrpanem s papriko in čebulo, je bil trdno prepričan, da iz nje ne bo več vstal. V resnici pa je *e v nekaj dneh ozdravel. Ozdravila ga je mati s pomočjo domačih zdravil, napravljenih iz ma-kedonskih rož in gozdnih rastlin. In, ko se je tako pozdravil, se je Metod Georgievski spet vrnil v svojo partizansko enoto. Kmalu po svojem prihodu je izvedel, da je nekje sredi ozemlja, v obmejnem trikotu Jugoslavija — Grčija — Bolgarija, cela partizanska četa zbolela za garjevostjo. Takoj je partizansko poveljstvo odločilo, da pošlje Georgievskega zdravit omenjene partizane, in sicer po receptu, kakršnega mu je bila dala njegova mati, preden se je znova vrnil v svojo partizansko enoto. V nekaj dneh je dr. Georgievski ozdravil vse borce, ki so bili zboleli za garjevostjo. Hor improvizirani zdravnik in partizan Je pri zdravljenju svojih tovarišev za garj«vo«t kmalu ugotovil, da se ta bolezen, poleg z raznimi zeliščih, najbolj uspešno zdravi z žvepleno mastjo. Zaradi svojih uspehov, ki jih je v svojem delu dosegel, so ga tako ozdravljeni partizani, kakor tudi drugi, ki je z njimi prihajal v stik, proglasili za doktorja in svojega partizanskega zdravnika, Ze v partizanih je Metod Georgievski skušal razširiti svoje me-dincinsko znanje, pri čemer mu je zelo pomagal partizanski zdravnik dr. Aleksandrov. Ves čas borbe je potem kot bolničar prisostvoval vsem, tudi najtežjim operacijam, skupno s svojimi tovariši, poklicnimi zdravniki, in to v najrazličnejših partizanskih in, po vojni, mirnodobskih vojaških bolnicah. Prvega marca leta 194« se je Metod Georgievski vpisal v Šolo za medicinske pomočnike v Beogradu, ki jo je zatem leta 1951 dovršil v odličnim uspehom. Kot zdravniški pomočnik je poleg drugega bil opravil tudi vrsto predavanj iz ljudske medicinske znanosti, kakor tudi iz sodobne medicine. In to ne samo za potrebe vojske in preprostega prebivalstva, marveč tudi v raznih šolah za medicinske sestre in pomočnike. Povsod je s svojim znanjem potrdil, da so ga partizani v pretekli vojni docela upravičeno proglasili za zdravnika. Leta 1954 pa je iz vojske izstopil in se vpisal na ljubljansko univerzo kot študent medicinske fakultete. Za izpite prvega leta je dr. Georgievski rabil tri leta. Največ težav mu je, kot nekdanjemu ročnemu delavcu, povzročalo učenje kemije, za izpit katere se je moral pripravljati dve leti. Mnogo truda je vložil, da je drugega za drugim obvladal vse predpisane predmete, položil izpite ter postal zdravnik splošnega zdravilstva. Toda, največ preglavic mu je med vsemi predmeti vendarle povzročil študij anatomije, ki se z njim vsi študentje medicine, kot znano, morajo trdno spoprijemati. Spoznal sem ga, ko je še bil študent, in postala sva prijatelja. Večkrat sem občudoval energijo, ki je z njo vedno premagoval vse gmotne in druge zapreke, samo da bi prišel do cilja, ki si ga je bil zastavil, se pravi, da bi postal zdravnik. Ko sem ga tako med študjem opazoval, sem večkrat moral ugotoviti, kakšni neizčrpni viri moralne moči in volje se skrivajo v njem. Bil sem prepričan, da bo svoj cilj dosegel, če ne zaradi drugega, pa prav gotovo za to, da opraviči zaupanje svojih bivših tovarišev partizanov, ki so ga v času borbe vsi navdušeni bili proglasili za doktorja. In, ko je to v resnici tudi postal, me je pri prvem srečanju v Ljubljani povabil, da skupno proslaviva njegov doktorat. Vabilo sem z veseljem sprejel. A brž ko so naši mizarji iz Šentvida izvedeli, da je njihov poklicni tovariš postal doktor, že so od vseh strani začele deževati čestitke, ki jih od njih dr, Georgievski prejema malone vsak dan. Pa ne samo od njih, marveč tudi od mnogih drugih, ki ga poznajo, posebno pa od strani njegovih bivših tovarišev partizanov. Tako je dr. Metod Georgievski dosegel svoj cilj, ki si ga je bil postavil takrat, ko se je bil kot zvesti sin makedonskega ljudstva vključil v partizanske vrste in postal eden najboljših in najpožrtvovalnejših partizanskih bolničarjev v švqj_erft “okolišu. LOJZE ŽITNIK 120 LET MATICE HRVATSKE Važno delo v prid narodne kulture Povezava med Matico hrvatsko ter Maticama v Srbiji in Sloveniji - Dragocena založniška dejavnost Pred 120 leti, leta 1842, je bila v okviru Narodne čitalnice ilirske ustanovljena Matica hrvat-ska. V zvezi z buditvijo narodov v Evropi, posebno slovanskih, so se začele povsod ustanavljati matice, v cilju, da s pomočjo prosvetnega dela pomagajo pri oblikovanju narodnosti. Tako je bila I. 1826 ustanovljena Matica Srp-ska, Matica Češka, po vzoru nanje pa je bila na sejah z dne II. in 12. februarja 1842 v okviru Ilirske čitalnice ustanovljena tudi Matica Ilirska. Pojavila se je kot društvo, katerega namen je bil dati hrvatskemu ljudstvu potrebne knjige, s pomočjo katerih bi dvignilo svojo kulturno raven in se postaoilo po robu Madžarom, ki so ga hoteli raznaroditi, kakor so preko hrvatskega ozemlja hoteli priti na morje in se tako spremeniti v primorski narod. Glavna naloga Matice Ilirske je bilo tiskanje knjig. Pobudnik in predsednik Matice Ilirske, grof Janko Draškovič, je bil določil vsebino in namen njenepa dela. Na osnovi sklepa njene takratne uprave, je Matica Ilirska imela v prvi vrsti izdajati stare hrvat-ske pisatelje, zatem tudi druge. Prva izdana knji ga je bila «0-smans Ivana Gundulica. Poleg tega je bila leta 1844 tiskana tudi tragedija ,Teuta» Dimitrija De-metra. Začetek je bil, kot razvidno, v znaku borbene literature. Matica Ilirska pa je izdala še vrsto drugih del, leposlovnih, znanstvenih in takšnih, ki so popularizirale znanost. Ko pa je, v začetku absolutizma, Ilirska čitalnica, kot nevarna, prenehala obstajati, je pa Matica Ilirska še naprej Uvela. Podpirali so jo vsi narodno zavedni hrvatski ljudje, naj so pripadali kateremu kol 1 sloju. Leta 1874 je Matica Ilirska menjala svoje ime in ga spremenila v Matico Hrvatsko. Ta je še bolj okrepila svojo dejavnost. Izdala je vrsto knjig takrat najuglednejših hrvaških pisateljev, kot na primer Avgusta Senoe, Josipa Evgena Tomiča, Tresiča Pa-vičiča in drugih. Tako je Matica Hrvatsko postala za Hrvate glavno središče, kjer so se izdajale hrvaške knjige. In vse od tistih dni je ona med svojim ljudstvom opravljala omenjeno izredno važno narodnovzgojno delo. Med pobudniki m (lani Matice je gotovo bil na prvem mestu Janko Draškovič. Poleg njega pa je treba omeniti še Vjekoslava Babukiča, tajnika Matice Ilirske, Ivana Kakuljeviča, Avgusta Se-noo, kot njenega podpredsednika, Ivana Knstreničiia in vrsto drugih. Matica je ie v začetku navezala stike s kulturnimi ustanovami v Srbiji, Sloveniji in Črni gori. Zanimivo je sodelovanje z Matico Srpsko, ko je ta v času vojne leta 1848 poslala iz Pešte Matici Hrvatski v »znak ljubavi i zamje. nite sloge slavjanskes štiri zvezke Letopisa. In ko so leta 1861 v Novem Sadu slavili 100-letntco velikega dobrotnika Matice Srp-ske, Save Tekelije, je Matica Hr-vatska vozlala na proslavo dva svoja člana, katera sta, po vrnitvi domov, poudarila »sijajni duA bratske sloge in ljubezni, ki ja na tej svečanosti vladal«. Po tv svoboditvi je prišlo Se do sodelovanja glede sestave pravopisa, srvatsko-srpskega slovarja, kakor tudi v pogledu sestave zgodovine književnosti jugoslovanskih narodov, pri čemer so sodelovale Matica Hrvatska, Matica Srpska, Matica Slovenska in stolica za ma. kedonsko književnost iz Skopja. Kot zanimivost bi omenili, tudi, da je vladika Rade poslal Matici hrvatsko-srbskega slovarja, kakor se mu je ta iskreno zahvalila ter mu poslala v dar nekatere knjige. Med najpomembnejšimi delt iz hrvatske književnostt, ki jih je Matica Hrvatska izdala, sodi, torej, kot že omenjeno, »Osman* Ivana Gunduliča, z dopolnilom XIV. in XV. speva Ivana Mažu-raniča, zatem je treba še omeniti pravopis, zgodovino književnosti jugoslovanskih narodov, terminološke slovarje, izdajo »Pet stoletij hrvaške književnosti«, p«. dagoški leksikon, mitološki sio. var, monografijo o Ivanu Meširo-viiu itd. Matica Hrvatska raz polaga danes z več knjižnicami, kjer je moč dobiti vsa dela, od gršfca-rimskih klasikov do najsodobnejših pisateljev, od zgodovine u-umetnosti do zgodovine književnosti, političnih zgodovin, peda-gogije, sociologije, zgodovine NOB itd. itd., kar jasno priča o tem, kako živo se je vključila s svojim delom tudi v najnovejša dogajanja, kljub svojemu visokemu jubileju, se pravi kljub svojim 120 letom plodnega ter požrtvovalnega dela v prid svojega ljudstva. umni.........iiiiiiiiiiiiiiiiiii........imiiiim.............................................................................................................. Ž1VINOZDRA VNIK SVETUJE Pravilno krmljenje konj in delovna sposobnost Važnost beljakovin v krmi - Ogljikovi hidrati se v telesu ne morejo spremeniti v beljakovine, vtem ko se te lahko spremene v ogljikove hidrate Na naših kmetijah se je število konj od konca vojske sem znatno zmanjšalo. Popolnoma pa naši kmetje niso ostali brez konj. Rabijo jih za razna dela okrog hiše, za prevoz raznih pridelkov domov in zlasti še za obdelovanje koruze. Zato ne bo odveč, če vsaj nekoliko opišemo, kako naj konje krmimo. 500 kg težak konj potrebuje za srednje težko delo dnevno 59 do 68 dkg prebavljivih beljakovin in pa od 500 do 580 dkg škrobnih vrednosti. Za krmlienje konj imamo na razpolago seno, oves, koruzo in drugo. Ta krmila pa ne bomo konjem pokladali kar tjavdan, dokler se nam ne bodo zdeli siti, ampak jih bomo primerno sestavili, da bodo imeli v obroku dovolj tako sušine kot ogljikovih hidratov in, končno, kar je še najvažnejše — dovolj beljakovin. Za 500 kg težkega konja bomo za zimski čas sestavili naslednji obrok: Škrobna vrednost dkg 10 kg srednje dobrega sena 3 kg ovsa Skupaj Ker pa nam da koruza večji pridelek kot oves, lahko brez škode iz obroka izpustimo oves in ga zamenjamo s koruzo, ki je običajno tudi cenejša od ovsa. Nekateri kmetje pričnejo z novo koruzo krmiti konje že v septembru in še prej. To lahko delajo, vendar morajo paziti, da poprej koruzo skrbno posuše na Prebavljive beljakovine dkg 40 21 61 320 180 500 soncu, ali pa na štedilnikih, ne katere naj pokladajo surovo koruzo zvečer, preden gredo spat. Tako posušena koruza bo imela enako hranilno vrednost kot stara. Surova bi pa konjem zelo verjetno škodovala. V ta namen bomo sestavili sledeči dnevni 10 kg srednje dobrega sena 3 kg koruze Skupaj Namesto koruze lahko pri sestavi dnevnega obroka uporabimo tudi ječmen, ki je povsem enakovredno hranilo. Konj pri zgoraj opisanih načinih krmljenja ne bo sicer postal debel, pa tudi shujšal ne bo, čeprav bi ga vpregali vsak dan. obrok: Prebavljive beljakovine dkg 40 21 61 Škrobna vrednost dkg 320 180 500 Navedeni obroki veljajo za zimsko krmljenje, ki traja 7 mesecev. Ker pa imamo v pozni pomladi in na poletje zelene krme na pretek, konjem pokla-dajmo poleg sena tudi nekaj lucerne, trave ali detelje. Na ta način prihranimo nekaj zrnja. ■imiiiiiinii,im,iniiiiMiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiii,um,iiiitiiiiii„iiiiiiii„iii|„|iml„,,mn,iiitiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiinHnHnnn^iniiiiiHuaiiiiiiiiiiiiiiitinii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte odpraviti vse nepotrebno v svojem programu. Prišlo bo sporočilo o nekem vašem sorodniku, ki je trenutno daleč. Zdravje dobro BIK (od 21.4, do 20.5.) Zaradi svoje površnosti, lahko pride do nekaterih poslovnih komplikacij. Ne sodite prenaglo dejstev in ljudi. Zdravje odlično. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Vaši predstojniki vas bodo opozorili glede vašega dela, ki ni najboljše. Ce hočete Imeti svoj mir, uredite spor, ki vas zaskrblja. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dan je zelo ugoden za sklenitev nekega koristnega zavezništva. Vaši nasveti bodo izredno upoštevani. Nadzorujte zdravje. LEV (od 23.7. do 22.8.) v težavnem trenutku se boste rešili % svojo HOROSKOP spretnostjo ln dlplomatlčnostjo. Prejeli boste darilo, ki vas bo razveselilo, Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan bo izpolnjen z Intenzivnim delom, rešili boste vsa vprašanja. Upoštevajte na-svete, ki vam Jih bodo dali v dru-žlni. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izsiljujte končnega rezultata v nekem poslu, ki ste ga komaj začeli. Ne zaupajte nasvetom, ki prihajajo od površnih oseb. Zdravje zelo dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne povečujte obsega neke napake, ki Jo je nehote storil vaš kolega. Ne pričakujte dobrega v zvezi z vprašanji, katerih reševanje ste Dtli opustili. Nerazpoloženost. STRELEC tod 23.11. do 20.12.) Zelo uspešen dan za trgovce. Pozabite na krivice ln stara sovraštva. Zdravje odlično. KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Vaš! poslovni načrti In oni vaših sodelavcev bodo vsklajenl. Pazite, ne igrajte se s tujimi čustvi. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razširite krog svoje dejavnosti tudi za bodočnost. Odločiti se za ukrep, ki bi ga morali že davno sprejeti. Zdravje brez motenj. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neki spor se utegne zaključiti v vas prid. Obdržite zase skrivnost, ki vam jo Je bil zaupal vaš prijatelj. Zdravje Iz-VTitno. Mlada trava m pa detelja ter lucerna imajo v sebi precej ,re-bavljivih beljakovin. Poletni dnevni obrok za domačega, okrog 500 kg težkegs konja, pa naj bo naslednji: > M # . 20 45 65 c -“•o H ".1944 15.30 do 19.30. Seja občinskega odbora Enotna skupščina gradbenih delavcev Jutri ob 10. uri bo v prostorih Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta enotna skupščina gradbenih delavcev, ki jo sklicujeta oba sindikata. Na njej bodo sindikalni voditelji orisali delavcem sporazum, ki so ga sklenili na vladnem generalnem komisariatu. Sinoči se je pod predsedstvom župana dr. Pranzila sestal občinski odbor, ki še nadalje upravlja občino, dokler ne bo na seji novega občinskega sveta izvoljen novi odbor. Na seji so odborniki razpravljali o navadnih upravnih vprašanjih in sprejeli nekaj sklepov. V zvezi s težavami, v katere je zabredel Rdeči križ v Trstu, ker bo moral po izjavah predsednika dr. Hausbrandta ukiniti za pol dneva en rešilni voz, ker nimajo zadostnih denarnih sredstev, je občinski odbor sklenil povišati prispevek občine Rdečemu križu od 3 milijonov na 5 milijonov lir let- razlo-gov. m...........................mu................................................................. VČERAJ DOPOLDNE NA CESTI FERNETICI-OPCINE Hudi poškodbi pešca in kolesarke zaradi tršenja v dežju in burji Oba poškodovanca, katerih stanje je zelo resno, sta iz jugoslovanske strani Kraška burja je včeraj terjala dve žrtvi, ki sta še vedno v smrtni nevarnosti, vendar zdravniki upajo, da jima bodo rešili življenje. Zaradi slabega vremena in burje sta se namreč včeraj okrog 7. ure hudo ponesrečila na cesti Fernetiči—Opčine 39-letni Silvester Baša iz Savudrije štev. 5 in 15-let-na Irena Švagelj iz Štanjela št. 8, ki so ju sprejeli s pridržano prognozo na 2. kirurški oddelek tržaške bolnišnice. Irena in njen 47-letni oče Josip sta se včeraj navsezgodaj odpravila z doma, da bi šla v Trst po svojih opravkih kot običajno skoraj vsak teden. Odpeljala sta se vsak s svojim kolesom, čeprav je bilo nekoliko hladno in je pihala burja. To jih ni motilo, saj sta kot Kraševca navajena še hujše burje. Vozila sta počasi in previdno prav zaradi burje in mokre ceste, ker je med vožnjo začelo deževati. Srečno sta prispela na mejni blok pri Fernetičih in po kratki formalnosti nadaljevala svojo pot. Irena je vozila spredaj, njen oče pa za njo. Vse je šlo v redu do nadvoza nad železniško progo. Mlada kolesarka je začela voziti navzdol in je skoraj dohitela Bašo, ki je šel peš proti Opčinam ob robu ceste. Prav tedaj pa je močan sunek burje zanesel pešca sredi ceste. Vse se je zgodilo s tako naglico, da se mu kolesarka ni mogla izogniti, tembolj, ker ji je burja pihala v hrbet in je tudi njo^ zanesel sunek burje. Podrla je Bašo, ki ga je zanašala burja, in pri tem tudi sama treščila na cesto. Oče, ki je privozil takoj za njo je videl žalostni prizor, je naglo skočil s kolesa na pomoč ponesrečencema. Nekdo je takoj obvestil komisariat javne varnosti na Opčinah. Agenti komisariata so bili kmalu na kraju nesreče in so poklicali rešilni avto. Medtem pa je privozil mimo neki avtomobilist, ki je ponesrečenca pripeljal do postaje openskega tramvaja, od koder so ju odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Nesrečna deklich si je pri padcu zlomila levo čeljust, močno se je udarila v glavo in je krvavela ter je zgubila zavest. Baša pa ai je verjetno nalomil lobanjo, močno se je udaril v čelo in je krvavel iz desnega ušesa. Sinoči smo se informirali v bolnišnici in so nam povedali, da se je zdravstveno stanje obeh ponesrečencev, zlasti dekleta, izboljšalo. Nesreči na delu Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 25-letni Angelo Curci iz Ul. sv. Jakoba 13, ki so ga spre- jeli na I. kir. oddelek im se bo moral zdraviti tri tedne. Curci, ki je zaposlen pri gradnji nove stavbe. na Korzu Cavour, je zaradi svoje- i pomoč. ga dela šel mimo tovornika, iz katerega so malo prej raztovorili gradbeni material, prav ko je šel Curci mimo, je šofer zavozil tovornik ritenski in je tako pritisnil delavca ob zid. Zaradi tega se je Curci pobil po prsnem košu in si je verjetno nalomil rebra Pri gradnji nove stavbe v Ulici Negrelli pa se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 48-lefni Pietro Battistelli iz Ull. Sara Davis 45. I-mel je precej sreče. Padel je namreč z ogrodja iz višine 4 m, pa se je .nekoliko pobil po rokah, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško ■ lin m 111 ■im im m Hlinili ■■■ luni m m »■■ iiiliiiMiirm n iiiiiiimniiiiiiii 1111111 iiiiiiii um iuhihiii VOZNI RED AVTOBUSOV OSREDNJA AVTOBUSNA POSTAJA — TRG LIBERTA ODHODI 6.45; 15.00 18.00 12.15; 15.00**; 6.45* 13.00; 17.30 8.00; 18.00 7.15; 14.00; 15.30** 7.25***; 15.00 15.30** AJDOVŠČINA VREME KOMEN KOZINA REKA LJUBLJANA PULJ ZAGREB PRIHODI 8.00; 13.15; 20.05* 16.30 8.00; 17.50; 9.35* 8.00; 19.40 8.50; 19.20 9.20; 10.00***; 20.00 11.15; 20.00*** 10.00** 6.45; 15.00 (preko Sežane) 18.00 (preko Repen-tabra) 14.30 (petek in sobota) ŠTANJEL 8.00; 13.15; 16.00 19.30 (petek in sobota) 6.45; 7.15; 14.00; 15.00 15.30** 12.30; 19.00 (ponede- ljek) 7,00; 15.30 (petek in sobota) 9.30; 19.00 (nedelja) SEŽANA 8.00; 9.30; 13.15; 20.00 10.00** 10.30; 1930 (petek in sobota). 9.00; 16.00 (nedelja in ponedeljek) 7.25***; 15.00 POREČ 11.15; 20.00*** (preko Portoroža) AVTOBUSNA POSTAJA — TRG STARE MITNICE KOPER 7 30; 11.00; 12.00; 13.00; 16.45; 19.00 10.15; 12.10 700; 14-00; 16.00 12.30; 18.30 8.00; 14.50 7,25*** I 15.05 PIRAN BUJE UMAG NOVI GRAD PULJ 7.30; 8.30; 10.00; 15.00; 16.30; 1900 10.05; 18.30 9.00; 11-15; 18.45 10.15; 17.45 13.30; 20.30 11.15; 20.00*** * — nedelja praznik ** — razen nedelje *** — samo ljah ob nede- Občni zbor prosvetnega društva «Škcdenj» Sinoči je bil v društveni dvorani v Skednju občni zbor prosvetnega društva »Skedenj«, katerega se je udeležilo lepo število članov. 2al smo na tem občnem zboru opazili zelo malo mladine, ki je v Skednju gotovo ne manjka. Po otvoritvi občnega zbora je najprej podal poročilo tajnik prosvetnega društva o uspehih in neuspehih društvenega delovanja. Nato je blagajnik podal poročilo, ki na žalost ni preveč rožnato. Sledila je diskusija, katere so se udeležili nekateri člani. Po poročilu nadzornega odbora so bile volitve novega odbora, ki je tako sestavljen: predsednik Angel Zer-jal, podpredsednica.,Mira .Sancin, tajnik Klavdij Repič, blagajnik Edi. (Sermari, gospodar Anton Berginc,';'r«fpr,ent za (članstvo ■ Slava Sancin, referent za kulturo in izlete Marta Werk, športni referent Klavdij Križmančič ter Adriana Godina s Kolonkovca, ki je za povezavo med društvom in Ko-lonkovcem, kjer je v tem zadnjem času prosvetno društvo iz Skednja pridobilo nekaj članov. Poleg članov so bili prisotni na tem občnem zboru predstavniki Prosvetne zveze, prosvetnega društva «Ivan Cankar« in PD «Slavko Škamperle«, ki so tudi pozdravili občni zbor ter želeli obilo uspeha. Slovenski klub vabi na otvoritev razstave gledališke scenarije slikarja in scenarista Jože-ta. Cesar ja, ki bo v torek 20. t. m. ob 20. uri. £l čeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. novembra 1962 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 5 oseb. UMRLI SO: 85-letna Rosa Dusman por. Gaglia-rdi, 72-letnl Vladimito Cu-stenlina, 65-letnt Giuseppe Lorenzi, 53-letna Irene Aoco por. PlcciareUi, 96-letna Ca-terin-a Ive. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Mlllo. Ul Buonarrotl n, Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, ul. Dante 7; Giusti. Ul. Bonomea 93 (Greta). VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče limone kostanj kaki jabolka . hruške . . grozdje . . domača pesa zelje cvetača ohrovt cikorija čebula . . stročji fižol koromač solate krompir paradižnik rdeči radič . zeleni radie i zeleni radie II zelena . . . špinače 88 94 71 47 36 59 94 100 36 36 59 59 47 141 24 75 41 29 176 165 118 83 129 153 188 180 59 80 71 85 55 153 71 188 86 141 200 300 300 500 94 141 83 59 71 94 118 140 41 41 71 71 50 153 71 100 61 94 250 400 250 200 120 110 160 120 vecma blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) l*be Pe t Nazlonale 15.00 «Gkay Pariš!« ^»rai color. Fred Mac Muirray. Fenice 15.00 «Stii*rje neapeljski ^ v (Le 4 giorna-tie di Napoli). Nannija Loya. Excelsjor 15.30 (cVesolje ponoči* ^ ^ venso (jii notte) Prepovedano Grattacielo 16.00 «Smog». Enric« , sv4a ria Salerno, Anraie Girardot, " J Pri to Salvatori. „iMh Wi1 Arcobaleno 15.30 «Fedra». M | i,"° ob Mercouri, Anthony Perkins» Val Ion e $ $ Vee jpercinema 16.00 «Sedem gl*d‘j sMe jev)> (I s e fet e gl ad i ato r i). T JP g 1 e lor. Richard Harrison, Livio ^ zo>n. p(i ^ijo Alabarda 16.00 «Poletni grehi* Tecbnieolor. Pjd I ■e** , ,ki ži Ust: oa-ti d’estate). Techni.color, *Upar Gray, Daniela Rooca. Prepoj k-^isot mladini. j |j*Ve Filodrammatico 16.00 ((Jezdeci f Umet lipse« (I q.uabtro cavalieri Mh calisse). Technicolor. Glen ™ Abt s Aurora 16.00 ((Geromlmo«. J BjMtnti Cristallo 16.30 ((Zločin se ne iz*,p Iztirit (II deli-tto non paga). Gabrič**; [J uPaj zettl. Prepovedano mladini. • " Garibaldi 15.00 18.15 21.30 ((V'"’-(M gigante). Elizabeth Taf^l nepozabljeni James Dean, 'M »Poveljniški moji (Fante dl comandoj. Te*W»fT Alec Guinness, Dirk Bog a rde J Im pero '16.00 »Senilnost« (Ser Prepovedano mladini. t|K Massimo 16.00 «Dva Samuraja gejš« (Due samuraj per 100 Rosella Como. Prepovedano n-i. Moderno 16.30 »Macist Prot'1 Ol (Maciste contro lo sceico). 1 color. Ed Pury. .u. Astoria 16.30 «Psycosissimo». U* gnazzi, Raimondo Vianello. ,;i Astra 16.Jo »Sovražnika« (I <*u micl). Vittorio Veneto 16.00 «Eoa, dv«-(Uno due tre). James Cagnef-p Abbazia 16.00 ((Maščevalci« 0 catori). Akim Tamiroff. L Marconi 16.00 »Skrivnostni otrij sola misterlosa). Techrtico*01 chael Cralg. Ideale 15.30 «Poletje in dim« echnicolor Gerald' e fumo). Technicolor ge. Skedenj 16.00 »Črni bes« (Fur.J ra). Joel Mac Črea. Čudovite ba žrebca. Tržaški filatelistični klub Siru, bo imel redni sestanek v j -1 ljo 18. t.m. v prostorih kluba do 12. urp. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Barkov**.s; bi ljubitelje folklornih plesov. V stopijo k folklorni skupini. petkih ob 20.30 v društvenih Pr°r. Ulica Cerreto 12. * * * cA ^ Prosvetno društvo «Ivan “ lij prikazuje v svojih prostorih - . Montecchi 64V vsako soboto j/ ^ I uri in vsako nedeljo ob 10.3° ' zabavne filme. Vsako nedeljo popoldne s Je v društveni dvorani plesna Ndi Društvena knjižnica posluJe V nedeljo od 10. do 11. ure. ,.1 mmms*1 Izlet SPDT v Kranjsko *0,°'ced . boto In nedeljo 8. in 9. 7)raii)j bo dvodnevni izlet SPDT v goro kot Izhodišče za ogled ka, za planince In smučarje •-Vršič in Mojstrovko. “ KI Vpisovanje in pojasnila v u * I pa 9-LI, v delovnih »vnih urah. Mt K V počastitev spornima pok0* rije Pahor, sestre prof. Karl" Ja, darujejo družine MMk°v « mančič ln Kalc iz Gropade za Dijaško Matico. . V isti namen daruje AW" 500 lir. globoko potrti sporočamo žalostno vest, da nas je s6-obletnici smrti drage Ane za vedno zapustila naša dobra stra, svakinja in teta CIRILA DEMARK Pogreb drage pokojnice bo danes, v soboto, dne 17. *" iz hiše žalosti Barde na domače pokopališče. 2alujoči: sestra OLGA, brata ANTON ln FR^ svakinji in nečaki Itlcmanje, Kranj, Zagreb, 17.11.1962. % K KI SE VLEČE ŽE DOLGO VRSTO LET ine o® Luna ia.it mbf* > C adion« 7 nost •i ptf «Sj> SKAJ* itvirc s Ali bo Serena lahko nosila očetov Njenega krvnega očeta so še pred njenim rojstvom ustrelili nemški okupatorji kot partizanskega borca Gasparin priimek? ziutraj je prizivno civil-^Ov-r, e (predsednik Palermo) r.10 obravnavalo primer Sere. *z Benetk, hčerke lllj. as;kega borca Serafina Malh M*1 so ga SS-ovci ustrelili »o ., - -v bližini Humina. Kot . cas že pisali, je Serena JTlA ii «5° »ahteVala, da bi ji sod- »fk , znali Pravico, da nosi pri- kja rjava v zvezi s priznanjem ty0 , ®h)vstva se vleče že dolgo a F itf^onu, ki je rešilo vprašanje RCa°iag*, I J _^t je želela Serena Ill0' 'at. Najprej se je razprav-'a-j 0 tem na civilnem sodišču v 'tSMVc1 želela Serena. Proti «v^Dl.Pa so se pritožili Maral-,1 m dva pokojnikova brata. Iyjl n° Porotno sodišče je razve-i, Prvotno razsodbo. Pravda i4iJ?ato nadaljevala pred kasa-sodiščem, ki je ponovno razsodbo beneškega 1 trž's£a sod'*^a ter izročilo ak-iii S?. .emu civilnemu prizivne-»J Včeraj se je prav pred rtefjo iVj5°oisčem vršila druga obrav- J'av.! P jj*! je tako težko rešiti vpra-,_ bo Priznanja tega očetovstva? avali' Pasih1- ?a to vprašanje najdemo •rta 0®' W o * razmerah, v katerih je amon ) i, cšerenin oče. Serafin Maral-1 (* Meduna je z nemško oku- v partizane. Večkrat KfiftS ‘S I * • gled>'4 vrafal v rojstni kraj, kjer G Bla njegova zaročenka Ain-i^®sParin. Dekle je nekega dne da je noseča. To pa je ni .hoaff^ovn ’ ,saj i' ie bil Serafino za-pri V' -!a da se bosta v kratkem po- [-1Ji fif (t°iaLga Pa ni Prišlo. V decem-"3 j,914 80 Nemci zajeli Maralda Pet njegovih tovarišev. Na Jk travniku blizu Humina so ^^■.kftzelili. Duhovnik Mario Poz-tfVTvi sedaj na Siciliji, se je , Teti* - .flitvijo pogovarjal z bor-* T »,* In, v dejstvo, da ne obstaja no-*n° 'fjniPlsmena izjava, kot zakon ... t 'lvd.SUie’ ie povzročilo, da se ■nr,c°U(( iški 1 vleče že leta in leta. Tr-dot' 6ji^lzivni sodniki bodo mora-Mf1' V 0 v ’ de res niso tedaj abso-J k. “ostajali pogoji za sestavo r »..urami, Nedvignjene nagrade v meseca bodo darovane ob-Podporn-i ustanovi ECA. Zanimivo predavanje o Triglavu in soseščini Sinoči je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 8 predaval znani slovenski planinec Janko Blažej «0 Triglavu in njegovi soseščini«, živo govornikovo besedo so spremljali številni barvni diapozitivi, ki so pričarali na belo platno skrivnostne lepote «siv’ga poglavarja kranjskih velikanov«. Janko Blažej je popeljal slušatelje po eni izmed treh velikih dolin na severni strani Triglava, se pravi po dolini Vrat, do Aljaževega doma. Prikazal je slovito severno Triglavsko steno in nato vzpon preko Staničeve koče, Triglavskega doma na Kredarici ter Malega Triglava na sam vrh Triglava. Čudovit pa je tudi svet na južni strani triglavskega masiva. Velo polje, ki bo baje ohranilo svoj sedanji zmačaj (ne govori se več o gradnji ceste čez Budno polje in znanih planin, kjer je v poletnih mesecih slišati neprestano zvonjenje kravjih zvoncev. Svet okoli Tošca pa skriva v sebi toliko planinskih lepot, da človek res ne more slediti besedam in slikam, ki mu jih te neprestano budijo v srcu in v duši. In potem Bohinjsko jezero ter nazadnje divje lepote doline Sedmerih jezer. Pokrajina okoli koče pri Sedmerih jezerih je zares nekaj svojstvenega. Tičarica, ki kraljuje nad kočo, je še danes kraljestvo alpske flore, čeprav ta izginja drugje zaradi pustošenja brezvestnih planincev. Toda dolina Triglavskih jezer ni lepa samo v poznem poletju, ko se barve v najrazličnejših odtenkih prelivajo druga v drugo. Globoko presune planinca razlika med njenim spodnjim in zgornjim delom. Spodaj še gospodari rastlinstvo, medtem ko je zgornji del razrit in razklan. Tu gospodarijo elementarne naravne sile, ki še vedno iz leta v leto oblikujejo to visokogorsko področje. In končno dolina jezer pozimi. Planinci smučarji se v dolgih vrstah vijejo po brezmejnih snežnih poljanah, ki v čudovitih barvah tonejo v mrak ob zahajajočem SINDIKALNE VESTI Sporazum o proizvodni nagradi v tekstilni tovarni v Sovodnjah Vodstvo podjetja pripravljeno na pogajanja tudi o drugih še nerešenih vprašanjih - Jutri v Gorici pokrajinski kongres FIOT Na sedežu Zveze industrijcev v Gorici so predstavniki sindikalnih organizacij podpisali z ravnateljstvom tekstilne tovarne iz Sovodenj (Cotonificio Goriziano) sporazum, na podlagi katerega bodo izplačali vsem delavcem, zaposlenih v tovarni od 1. junija 1962 dalje, enkratno nagrado v znesku 5.000 lir, za delavce, ki so se zaposlili po tem dnevu, pa bodo izplačali nagrado na podlagi delovne dobe. Zastopniki obeh strank so se nadalje sporazumeli o sklicanju ponovnega sestanka pred 31. marcem 1963, da bi na njem določili višino proizvodne nagrade in pa odškodnino za nevpeljano s-kordno delo. Predstavniki sindikalnih organizacij in pa ravnateljstva so v obsežnem in prisrčnem Komjščico), je ena izmed najbolj soncu. ........... iM>iiiiiiitiiiii>iiaiiiiiiiiil,iiiii,,i, iiiiiiiiIii,iih, m, IMii„m,iiimimiini,■■Hlini,■i„ll„ltuu,iiiiiiiiiiiii"ii"i'i"iiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN X skladišča so pretepli trgovea ker ni plačal svoje uslužbenke Razprava proti Štirim mladoletnikom se nadaljuje - Obsodba dveh Šoferjev zaradi povzročitve smrtne nezgode pred goriSkim letališčem Pred kazenskim sodiščem (prečL | Palmerijevo skladišče. Z njimi je | sednik Zulmin, tožilec Santonasta- bil baje tudi neki peti mladenič, l so, zapisnikar Vascon, zastopniki sednik Edel, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, obramba Amo-deo, Gefter Wondrich, Terpin in Vinciguerra) se je začela obravnava proti štirim mladeničem, ki so obtoženi hudega nasilja v škodo trgovca Francesca Falme-rija. Gre za 19-letnega Daria C„ za 18-letnega Guida R., za 17-let-nega Daria F. in 18-letnega Etto-ra S. Dogodek, ki je pripeljal vse 4 mladeniče pred sodnike, se je odigral 16. septembra letos pred in v skladišču v Ul. Cologna 27, katerega lastnik je Palmeri. Zdi se, da je Palmeri sprejel svoj čas v službo neko Diano Mernik. Dekle je delala v skladišču kakih deset dni, toda ker ji Palmeri ni poplačal njenih uslug, je odpovedala službo. O svojih križih in težavah pa je obvestila svojega zaročenca Daria C. Slednji se je o vsej zadevi pogovoril s svojimi sovrstniki, nakar so omenjenega dne prišli vsi štirje pred oto«* icd®t' n« •„( rald>n( (Fur1* ovita w mmtm WMMk- danes 17. t. m. z začetkom ob 18. url (zadnja predsta-°b 21.30 — film traja okrog 3 ure) največ ji film naših časov: ** DOUGLAS W Hrence olivier JEAN SIMMDNS Marles laughton Jeter USTINOV 'Ohn gavin tOVlJjjV ov, % Vaje,/ , P®05' ’ “SPLACNE IZKAZNICE NE VELJAJO! j,ff, PROSEK-KONTOVEL »6 'U h!!dva-ia danes 17. t. m. z začetkom ob 19.30 url Cinemascope »a ^»i film; Lotosov cvet l°>} š#-- v ^ (Flor di Loto) Igra NANCY KWAN čigar istovetnosti pa niso mogli ugotoviti. Ko se je Palmeri pojavil, so ga zgrabili ter ga s silo odvedli v skladišče, kjer so ga baje suvali in bili s pestmi. Obtožnica trdi, da so mu grozili s smrtjo, če ne bi hotel poklicati po telefonu svoje bivše uslužbenke ter jo povabiti v skladišče, kjer bi ji moral poravnati vse svoje denarne obveznosti. Takoj nato so mladeniči prisilili Palmerija, da jih je spremljal v bližnji bar, kjer jim je moral plačati pijačo. Skupni strošek je znašal 480 lir. Palmeri je plačal s tisočakom, toda eden izmed mladeničev se je polastil ostalih 500 lir češ da bodo z njimi pokrili stroške za bencin. Dvajset minut pozneje je Palmeri prijavil dogodek karabinjerjem v Ul. Cologna, ki so v manj kot 24 urah aretirali tri mladeniče. Zadnjega, Ettora S. so aretirali včeraj zjutraj v dvorani kazenskega sodišča na zahtevo javnega tožilca. Mladeniče so postavili pred kazensko sodišče z zalo hudimi obtožbami. Vse skupaj dolžijo, da so odvzeli Palmeriju osebno prostost ter ga držali zaprtega tri četrt ure. Nadalje, da so ga prisilili, da je telefoniral Mernikovi ter so mu pri tem grozili s smrtjo. Daria C. pa so še posebej obdolžili, da je organiziral in vodil kazensko ekspedicijo, a Guida R. in Ettora S., da sta ukradla dve torbi iz plastike, en volnen pulover, nekaj knjig, eno ovratnico in en ključ. Dario F. pa je bil obtožen, da je ukradel Palmeriju 500 lir. Kot smo že dejali je javni tožilec včeraj ukazal karabinjerjem naj v dvorani aretirajo Ettora S. Mladenič se je bil namreč do sedaj izognil aretaciji. Ker pa je menil, da bo vseeno bolje za njega, če pride na razpravo, se je včeraj podal v sodnijsko palačo. Javni tožilec je v svojem obto-žilne-m govoru zahteval naj sodniki obsodijo Daria C. na 3 leta zapora, Guida R. na 2 leti zapora ter 60.000 lir globe, Daria F. na eno leto in Štiri mesece zapora, a Ettora S. na 1 leto in 8 mesecev zapora ter 45.000 lir globe. Javni tožilec pa je menil, da ni dokazana krivda zadnjih treh obtožencev glede nasilja in groženj. Obravnava se nadaljuje. • • • Pred prizivnim sodiščem (pred- zasebne stranke Sadar, Moro, Luz-zatto, obramba Antonlni) sta se zagovarjala 34-letni Elio Fabro iz Gorice Ul. Ristoro 7 ter 27-letni Nereo Farni iz Milana. Oba so obtožili, da sta nenamerno zakrivila smrt 71-letnega goriškega inženirja Angela Giottija iz Ul. Trento 5. Do te smrtne nesreče je prišlo v jutranjih urah 12. oktobra 1960 pred gorišikim letališčem. Prav tedaj je z letališča prihajal s težkim avtobusom Fabro. Obtožnica je trdila, da je šofer prekršil cestni zakon, ker ni upošteval prednostne vožnje vozil na glavni cesti. V tistem trenutku se je pripeljal mimo z veliko hitrostjo Farni, ki je upravljal osebni avto, v katerem je bil tudi Ciotti. Prišlo je do neizogibnega trčenja ter do hudih Ciottijevih telesnih poškodb, zaradi katerih je ta pozneje tudi umrl. Pri nezgodi se je poškodoval tudi Farni. Goriško kazensko sodišče je sodilo obema 19. januarja letos. Spoznalo pa je za krivega samo Fa-mija ter ga obsodilo na 6 mesečev zapora ter mu začasno odvzelo vozniško dovoljenje. Proti tej razsodbi je vložil priziv javni tožilec in včeraj so sodniki spoznali za krivega tudi Fa-bra ter ga obsodili na 6 mesecev zapora. Tudi njemu so začasno odvzeli vozniško dovoljenje. • • • Pred prizivnim sodiščem sta se zagovarjala tudi 18-letni Lino Tul od Sv. Barbare pri Miljah, ki je b'l obtožen, da je skupaj s 25-letnim Sergiom Ražnom iz begunskega taborišča ukradel kolo z avta A-nite Hauserjeve. 17. julija letos so sodniki spoznali Tula za krivega ter so ga obsodili na 5 mesecev In 10 dni zapora ter 30.000 lir globe. Ražna pa so oprostili, ker je Tul izjavil, da je tatvino zagrešil sam. V tistem trenutku je namreč Ra-žen odšel po cigarete. Mladeniča sta se nekega dne vozila z avtom po bližnji okolici. Blizu Opčin pa se jima je preluknjala guma. Kljub temu sta nadaljevala pot do Opčin, kjer sta o-pazila avto, katerega je lastnica Anita Hauser parkirala pred hišo nekih znancev. Demontirala sta kolo na tem avtomobilu ter ga skrila. Nato pa sta ji še pomagala namestiti rezervno kolo. Houserjeva pa je prijavila tatvino karabinjerjem, ki so zasačili mladeniča, ko sta nameščala ukradeno kolo na svoj avto. Bila sta pač prepočasna. razgovoru proučili dosedanji razvoj podjetja, ki je že premostil začetne težkoče in sklenili ugoditi zahtevam delavcev zaradi nadaljnjega zboljšanja odnosov v tovarni. Sindikalna stroka FIOT, ki je objavila vest o podpisu sporazuma, priznava v svojem sporočilu, da še ni bilo ugodeno vsem predloženim zahtevam, vendar pa pozitivno ocenjuje obvezo ravnateljstva, ki je pristalo na ponovni sestanek pred 31. marcem 1963, da se uredita še dve že zgoraj omenjeni sindikalni vprašanji. Nadaljnja važna vest, ki jo vsebuje sindikal-, no sporočilo, pa je zagotovitev ravnateljstva, da bo uvedlo v podjetju takšne mezde, kot veljajo za podgorsko tekstilno tovarno. Med nerešena vprašanja pa s> di še polurni počitek ob sobotah, doklada za nočno delo in pa ureditev kvalifikacij. Nedvomno bo mogoče urediti tudi te zadeve, če se bo okrepila sindikalna zavest, in če se bodo delavci vključevali v sindikalno organizacijo. FIOT bo o zadevi obsežno poročala preko svojega predstavnika na skupščini, ki jo sklicuje za nedeljo 18. novembra ob 11. uri v prosvetni dvorani v Sovodnjah. V nedeljo 18. novembra pa ho ob 14.30 na sedežu Delavske zbornice v Gorici pokrajinski kongres FIOT s sledečim dnevnim redom: Poročilo o delovanju od zadnjega kongresa dalje; program stroke za mezdne in plačne izboljšave, boljše življenjske in delovne pogoje; pravno naj se priznajo notranje komisije; v FIOT naj se vpiše vsaj 1000 članov. FIOT vabi vse delegate, da se udeležijo kongresa. Jutri nastopi Juventina na domačem igrišču v Standrežu proti ekipi Isontina ki prav tako trenira na tem igrišču. Zato bo nekaka derby tekma med dvema ekipama, ki trenirata na istem igrišču. Zato morajo biti igralci Juventine pri tej tekmi previdni in pazljivi, izrabiti vsako priliko in igrati najprej za rezultat, da ne bi morda doživeli kakšnega neprijetnega presenečenja, kar se v podobnih primerih kaj rado zgodi. Seveda pa pričakujejo navijači, da bodo pokazali tudi lepo igro. Za to tekmo, ki se bo začela ob 14 30 naj se ob 14. uri zberejo naslednji igralci: Devetak, Zt.vadlav, Silič, Pašku-lin, Nanut L., Ferfolja, Cjak, Erma- iiiiiiiitiiiituiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Načrt za občinski športni park na Rojjcah Krmilno moko razdeljujejo do 24. t. m. Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Gorici sporoča živinorejcem, ki so bili zaradi poletne suše prizadeti in Ki bivajo na področju mestne občine Gorica, na krmin-sko-gradiščanskem polju in na Krasu, da Je bil rok za prevzem krmilne moke po znižani ceni podaljšan do sobote 24. t. m. Kot je znan.j je krmilna moka, ki jo razdeljujejo, sestavljena lz koruzne moke in proteinskih primesi in jo prodajajo po 3950 lir za stot po podružnicah agrarnega konzorcija, na osnovi seznamov, ki so Jih pred časom predložile posamezne občinske uprave ln jih je potrdilo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Nov prefekt Ministrski svet je na včerajšnji seji odobril premestitev nekaterih prefektov. Med drugimi bo premeščen tudi goriški prefekt dr. Giacinto Nitri, in sicer v Cremo-no. V Gorico pa pride dr. Senio ZA BOLJŠE MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE Učenci in profesorji z Jesenic na obisku v Trbižu Predsednik L0 Tre ven se je zahvalil za gostoljubni sprejem Na mednarodnem prehodu v Ratečah je v ponedeljek zjutraj ravnatelj strokovne industrijske šole iz Trbiža inž. Felice Ambro-sio uradno sprejel delegacijo učencev in profesorjev z Jesenic. Sestavljali so jo predsednik ljudskega odbora z Jesenic Franc Treven, podpredsednik Franc Gašperin, ravnatelj pedagoško-kul-turnega središča prof. Joža Varl, ravnatelj jeklarskih raziskovanj z Jesenic Maks Dimnik, ravnatelj strokovne šole Brane Lavrenčič z nekaterimi profesorji in pa učenci. Ravnatelj Ambrosio je v svojem pozdravnem govoru v občinski taverni poudaril velik pomen, ki ga imajo takšni stiki pri utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednima državama. Se prav posebno pa je obisk prispeval k spoznavanju metod in sredstev za poklicno vzgojo bodočih je poudaril zasluge predsednika Trevena in trbiškega župana cav. Lindaverja, ki sta poskrbela za to srečanje, in naglasil, da dogodek presega krajevne meje; z zadovoljstvom so ga pozdravili tudi nadrejeni organi. Izrazil je željo, da bi se čimbolj utrdila poznanstva ob tromeji, kajti samo na takšen način bo mogoča ustvariti medsebojno zaupanje in razumevanje. Delegacija se je zvečer vrnila preko prehoda na jugoslovansko ozemlje. Predsednik Treven se ja ob tej priliki zahvalil za gostoljubnost in povabil gostitelje, naj obiščejo Jesenice. Princivalle, ki je bil doslej gene-1 mehanikov in mizarjev, ki se ralni inšpektor v notranjem mi- usposabljajo v tej trbiški šoli. nistrstvu. | Ravnatelj šole prof. Sangallo Italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zecchin je bil včeraj na poslovilnem obisku pri gori-škem prefektu dr. Nitriju in pri goriškem županu dr. Poterziu. Kot smo že poročali, zapušča dr. Zecchin Koper, ker je bil imenovan na novo službeno mesto. iiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiuniiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiHiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiauuiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiMMiHiHiuiiiiuiiiiiitiiiiiiiu IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Kasiral je za podfetje tudi ko ni bil več v službi Upniki so potem od podjetja zahtevali povraiilo denarja, ki ga ni prejelo • Zaradi ponarejene menite dobil 15 mesecev zapora Včeraj so imeli pred okrožnim sodiščem v Gorici vrsto drobnih razprav, od katerih so bile nekatere tudi odložene. Med tistimi, ki so se zaključile z razsodbo, naj omenimo zadevo 35-letnega Celsa Staniča, po rodu iz bivše anhovske občine, ki ima stalno bivališče v Marianu, dejansko pa živi sedaj v Milanu. V obtožnici je rečeno, da si je neupravičeno prilastil 20.000 lir, ki mu jih je zaupalo podjetje, pri katerem je bil uslužben, za kritje upravnih stroškov, ter da je sleparil tudi s tem, da si je izposodil pri nekaterih klientih tega podjetja denar v imenu podjetja Udoviči iz Trsta tudi potem, ko že ni bil več tam uslužben. Med temi, ki so mu dali denar za podjetje je bil tudi lesni trgovec Lojze Kodermac iz Gorice in sicer 20.000 lir. Pri včerajšnji razpravi je upra- iiniiiiiiin*tmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||||||l|||||iiiiiiiiiiiiiiiiii|UU,u„mm|ll,|l|||ll||l||l|Mm|IIMIIIIIIII<|||||||||ai GORIŠKI NOGOMET Tako Juventina kot Sovodnje jutri na domačem polju Po lepi nedeljski zmagi Podgora jutri počiva Naraščajniki Podgore igrajo jutri v Moši, ju. ventinski v Gorici in Sovodenjci v Šlovrencu * iKoi11«/’ s«- iaNc’ Kino belvedere na opčinah aia danes, dne 17. t. m. z začetkom ob 18.30 uri zabavni PO PRSTIH (In punta dl plodi) Dvorana Je ogrevana j^l\0 «1R1§» PROSEK \!.Vaia danes 17. t. m. ob 19.30 uri Technlcolor tehnlrame Psalma - cesarica venera (Messalina — Venere lmperatrice) Prišla je s svojimi dobrimi ln slabimi lastnostmi V v zgodovino Rima BEL1NDA LEE ln SPIROS FOCAS Mladini pod 16. letom vstop prepovedan KO P tj S K A ULICA @ (Q ^ i-----Q <£> □n KOPALNICA-' VELI KI BAZEN [MALI BAZEN] ^ . , <9 <$> 9 ® o $ © a> ® © © Paosrog" 2a Balinanje iLUlNOiTl — cora, Batistič. Petejan, Nanut D., Nanut E., Marega. Sovodenjci bodo Jutri igrali proti ekipi Cormontium iz Krmina ln če se bodo na tekmo dobro pripravili ni izključeno, da si bodo pridobili obe točki. Za to tekmo naj se pripravijo isti Igralci, kot so igrali prejšnjo nedeljo in naj pridejo ob običajni uri na igrišče, kjer bodo na razpolago trenerju za pripravo tekme. Nogometna ekipa iz Podgore, ki je bila v nedeljo zmagovita v tekmi na domačem igrišču, kjer Je dobila proti ekipi iz Morara z rezultatom 5:2, ima jutri počitek in ne bo igrala. Pač pa nastopajo njeni naraščajniki dopoldne ob 10. uri v Moši proti tamkajšnjim naraščajnikom. Naraščajniki Juventine pa igrajo jutri ob 11. uri v Gorici proti močni enajstorici Audax, ki Je prva na lestvici te kategorije. Zato se morajo na tekmo dobro pripraviti in dobro igrati, da ne bodo odšli domov praznih rok. Naraščajniki iz Sovodenj pa bodo nastopili ob 10.30 v Šlovrencu proti ekipi Iibertas iz Morara in upamo, da jim bo šlo dobro, ter bodo prinesli domov vsaj eno točko. Kot smo že javili pred dnevi, je občinski upravni odbor iz Gorice odobril osnutek načrta za športne naprave na Rojcah, ki jih bodo uredili poleg šolskega športnega igrišča in drugih športnih naprav, ki so jih na tem kraju zgradili v zadnjih letih. Kot je razvidno iz ] osnutka, je predvidena gradnja nogometnega igrišča s tribunami za 4100 gledalcev, veliki olimpijski plavalni bazen in drugi manj-ši, kjer se bodo lahko šolarji uči-li plavanja ter dve dvojni stezi za balincanje. Za te naprave je predvideno da bodo potrošili 126.5 milijona -'r in če bodo plavalne bazene po- krili, da bi bili uporabni tudi pozimi, se bodo stroški povečali še za nekaj desetin milijonov. Ce ne bo posebnih o*ir računa občinski tehnični urad, da bodo prihodnje leto začeli z gradnjo teh novih športnih naprav. Zadeva je nujns, ker mora občina do leta 1965 izprazniti igrišče v -Ul, Baiamonti, Izgubljeno - najdeno Na poveljstvo mestnih stražnikov so pošteni najditelji prinesli v varstvo naslednje najdene predmete: štiri moška in dve ženski kolesi, tri dragocene sponke, uhan iz dragocene kovine, par moških in par ženskih rokavic, dve ženski uri, dve dragoceni otroški zapestnici, naočnike za vid, tri naočnike za sonce, avtomobilsko kolo z gumo, denarnico in nekaj ključev. Kdor lahko dokaže, da je lastnik, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov vitelj lesnega podjetja Udoviči iz Trsta, Romano Millo izpovedal, da je on sam najel Staniča v službo toda samo na poskušnjo in sicer od 25. septembra 1961 pa do 5 ali 6. oktobra, torej za približno 15 dni. Potem so ga odslovili, ker se jim ni zdel primeren in tudi ker so dobili o njem slabe informacije. Potrdil je navedbe obtožnice o primanjkljaju ter dostavil, da so mnogi klienti sporočili podjetju, da so dali določene vsote denarja Staniču, ki jim je izdajal potrdila v imenu podjetja na obrazcih, ki si jih je prisvojil v uradu tega podjetja. Stanič s svoje strani je dejal, da je primanjkljaj povrnil in da ko je vzel navedena posojila, da je bil še v službi, ker mu pri podjetju do konca leta 1961 niso vrnili delavske knjižice. Tudi druge priče so v glavnem potrdile to, kar je navedeno v ob-. tožnjci. Državni tožilec je Za obtoženca zahteval za oba v obtožnici navedena prestopka 9 mesecev zapora in 55.000 lir globe. Branilec odv. Blessi pa je skušal zanikati kompetenco tribunala češ, da gre za civilno zadevo medsebojnih računov v ostalem pa je zahteval o-prostitev obtoženca vsaj s pogojno formulo. Po kratkem posvetu je sodišče spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora in na plačilo 25.000 lir globe, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list. *** Na predzadnjem zasedanju o-krožnega sodišča v Gorici je bil na zatožni klopi tudi 58-letni Gia-como Alfredo Visintin iz Gradiške, ki se je moral zagovarjati ker da je sopodpisal neko menico v korist trgovca z živino Giacinta Fao ca za znesek 4.318.000 lir z imenom svojega sina Arriga Visintina in jo potem tudi vnovčil. Kot je navedel Facca v svoji prijavi, ima Arrigo Visintin mesnico v Zagraju ter da je imel i njim in njegovim očetom že večkrat poslovne odnose. Tako jima je prodal za okrog 16 milijonov goveje živine, ki sta mu jih plačala z menicami, od katerih je moral nekatere protestirati. Prišlo je tudi do rubeža pri Visintinu očetu in med drugim so zarubili več prašičev, en traktor in prikolico. Prav tako trdi Facca, da je Visin-tin izdal več čekov brez kritja. Vse to je seveda privedlo do tožbe in prva razprava je bila že pred nekaj meseci. Proti takratni razsodbi je Visintin vložil priziv in tokrat so ponovno razpravljali o zadevi. Sodišče je zavrnilo pritožbe zaradi nepristojnosti sodišča in ug> tovilo krivdo Giacoma Visintina ter ga obsodilo na 15 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Ker^ ima Visintin že kakih 32 prejšnjih razsodb in obsodb, bo moral kazen tudi odsedeti, če ne bo vložil novega priziva. Branil ga je odv. Devetag. Drž. tož. dr. Placentino; preda, sod. dr. Storto; zap. Daidone. Kolo na glavo Včeraj popoldne okrog 15.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 5-letno Eleonoro Sturm iz Gorice, Ul. Madonnlna 26. Zdravniki so ugotovili, da ima otrok rano na lasišču, ki je ozdravljiva v petih dneh. Nudili so ji prvo pomoč in Jo poslali domov. Deklica je dobila navedeno poškodbo, ker ji je padlo na glavo dvokolo, ki je viselo na klinu. Povračilo IGE za izvoženo blago Trgovinska zbornica v Gorici sporoča vsem prizadetim, da Je finančno ministrstvo iz Rima s posebno brzojavko rok za prijavo izvoza blaga r ozirom na povračilo davka na poslovni promet (IGE), ki je bil prvotno določen na 31. oktober 1962, podaljšalo do 31. decembra 1962. izvozniki lahko zahtevajo povračilo davka na poslovni promet za blago, ki so ga izvozili od 1. septembra 1960 pa do 30. septembra 1962. Delovanje Rdečega križa Pokrajinski i-dhor Rdečega križa se je sestal na svojem sedežu v Ul. Codelli v Gorici. Pri tej priliki so se pogovorili o splošnem programu za bodočo dejavnost te ustanove. Dr. Musič Je nato predložil in obrazložil proračun za leto 1963, ki so ga odborniki odobrili. Končno je predsednik odv. Ro-denlgo predstavil odbornikom tudi nov rešil-ti voz, ki so ga prejeli za goriški sedež Rdečega križa. Prvi sneg in mraz Včeraj je padel prvi sneg na hribovje okrog Gorice. Pobelil je Trnovsko planoto in čavensko po-bočje precej globoko v Vipavsko dolino. Ze snoči je začelo tudi zmrzovati, tako da je bilo to jesen prvič pod ničlo. Bližamo se torej zimi, njenim nevšečnostim, pa tudi čarom. Goriški smučarji pripravljajo že smuči in kupujejo mažo, da bodo lahko skočili na Lokve ali se odpeljali dalje tja gor do Višarij. Meščani pa so povlekli iz naftalina površnike ter si nadeli kape in klobuke. Zahvalna svečanost v Standrežu V nedeljo so na trgu pred cerkvijo v Standrežu blagoslovili poljedelske stroje in pridelke. Najprej je bila zahvalna maša, katere so se udeležili vsi člani odbora, društva neposrednih ob-delovalevc, domači župnik g. Žorž je nato blagoslovil stroje in letošnji pridelek. Kmetje niso prinesli kdo ve koliko blaga, ker je bil pridelek slab in ni bilo ravno najlepših pridelkov. Med vinogradniki so zbrali precej vina, ki so ga skupno s kruhom razdelili prisotnim. Slovensko gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 18. novembra v Gorici, v Prosvetni dvorani na Kcrzi Verdi št. 13 Na sporeda sta Pirandellovl igri »Cepiča s kragiiuCku »PATENT« Prevedel R. R. — Scena : J. Cesar; režija: A. Rustja Dve predstavi: ob 16. in 20. url Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, ITI Ascoli 1/1. in v kavarni Eratuš. Cene: Sedeži po 300 in 200 lir, stojišča po 150 Ur, za dJJ&ke in drugo mladino po 100 Ur. CORSO. 17.15: «Mr. Hobbs gre na počitnice« (Mr. Hobbs va in va-canza), J. Steward in M. 0'Hara. Ameriški barvni film v dnema-scopu. VITTORIA. 17.15: «Z ognjem in mečem« (Col ferro e col fuoco), J. Crain in E. Zareschi. Italijanski barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: ((Seksualni svet ponoči« (II mondo sexy di notte). Barvni film cinemascope. Mladini pod 18. letom prepovedan. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gortci lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia St. 8», tel. 24-43. TEMPEHATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 9,4 stopinje ob 14.50 in najntžjc 6 stopinj ob 9.40. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 60 odst. Dež m je padlo od 6.10 zjutraj 30,4 mm. PRIMORSKI DNEVNIK LIGA JUTRI DESETI ZAVRTLJAJ PRVENSTVA luventus - Milan obračun resnice Zanimivo kolo z možnostjo presenetljivih izidov Po zmagi italijanske reprezentance nad Avstrijo na Praterju, kar se ni dogajalo celih 27 let, se bo v nedeljo z desetim kolom nadaljevalo nogometno prvenstvo A lige. Jutrišnji zavrtljaj bo zelo zanimiv, ker bi morale biti skorai vse tekme napete in razburljive. Največ pričakujejo od «big matcha* med Juventusom in Milanom, za katerega prevladuje mnenje, da bo to obračun resnice. Resnice v toliko, ker se bo v direktnem spopadu videlo, kdo je danes močnejši. Turinčani, za katere je bil začetek prvenstva pravcati polom, so se z nakupom Sal-vadoreja in Mirande tako opomo- gli, da so začeli že resno ogrožati Bologni žezlo prvega. Sicer Milan še vedno spada v skupino boljšin, a to bo moral jutri dokazati ,ia igrišču. Po važnosti in zanimivosti srečanje Roma - Fiorentina ne bi smelo dosti zaostajati za prvim. Rimljani, ki so našli v že pozabljenem Manfrediniju človeka, ki je znal odpraviti že kronično neučinkovitost napada, bodo prav gotovo skušali odpraviti borbene Florentince s porazom domov. Naravno je, da bodo gostje skušali to preprečiti in oditi iz Rima vsaj s točko v žepu. Po prognozah bi morali Rimljani, ki bodo nastopili z vsemi svojimi najboljšimi predstavniki, zmagati, medtem ko bo Fiorentina prepustila najnevarnei-še akcije samo dvema: Petrisu in Hamrinu. Bologna pa bo dala vse iz sebe, da si zagotovi zmago in s tem ohrani vodilno mesto v lestvici. Bolonjčani bodo sprejeli v goste s Hitchensom ojačeni Torino, ki bc skušal priti do točk, ki jih zelo potrebuje. Jutrišnji nogometni zavrtljaj je tudi za Inter važnega pomena. Sovpada namreč z datumom, katerega je Herrera navedel kot zadnji rok, da pride Inter na vrh lestvice. Trener se je precej zmotil, ker mu enajstorica ni nudila zadoščenj, ki jih je pričakoval. V zadnjih časih pa je vendarle našel igralce, na katere se lahko zanese in ki so mu kot n. pr. temnopolti Jair pripeljali moštvo do zmage. Jutrišnji posel ne bi smel biti naporen za Inter: v goste prihaja Sampdoria, ki ne predstavlja, vsai na papirju, nobene nevarnosti. Ostalih tekem pa tudi ni mogoče prezreti. Povsod bo precej vroče; tako v Cataniji, kjer bo goitova la Modena, kot v Genovi kier bo Palermo igral na igrišču tamkajšnjega moštva. spopada med Lanerossi Vicenza in Atalanto iz Beigama ter med Venezio in goshiiočim Nap-iVijem. Sicer bi lahko isto trdili o srečanjih na tleh Mantove s Spalam iz Ferrare Ce danes ni mogoče predvidevati zamenjave leaderja v lestvici, pa je skoraj gotovo, da bo prišlo na ostalih mestih do precejšnjih in morda celo presenetljivih sprememb. Tem bolje, ker bo zanimanje za prvenstvo še bolj razživelo. Bologna - Torino Catania - Modena Genoa - Palermo Inter - Sampdoria Juventus - Milan LR Vicenza - Atalanta Mantova - Spal Roma - Fiorentina Venczia Napoli Messina - Padova Sambenedettese - Bari Rimini - Anconitana Reggina Potenza 1 1 1 1 1X2 1 X X 1 1X2 1 1 1 X 1 1 X BOKS SYRACUSE, 16. — Organizator boksarskih srečanj Norman Rot-schild je javil, da bo zelo verjetno povratni dvobr j za svetovni naslov srednje kategorije med Nigerijcem Dickom Tigerjem in Američanom Genejem Fuilmerjem 23. februarja TENIS ZA POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA 2:0 Italija - Belgija Pietrangeli premagal De Gronckela, Merlo pa Drossarda Po prvem dnevu II. kola teniškega dvoboja za pokal švedskega kralja Belgija-ltalija, so Italijani prišli v vodstvo z 2:0. Oba italijanska predstavnika sta namreč zmagovito zaključila igri v singlu. V prvi igri dneva je Italijan Ni-cola Pietrangeli brez težkoč odpravil belgijskega nasprotnika De Gronckela 6:2, 6:1. Pietrangeliju, ki je brez dvoma za razred boljši kot njegov tekmec, se je posrečilo spraviti kar štiri game zapovrstjo. V petem je Belgijec izrabil svoj nevarni servis in odvzel Italijanu game. Kljub naporu De Gronckela, da bi zmanjšal razliko, je Pietrangeli vseeno zaključil prvi set s 6:2 v svojo korist. V drugem setu ni bilo nič boljše. Čeprav je Belgijec uporabil vse sile, ni mogel prepre- čiti Italijanu, da bi prevladoval na igrišču in zaključiti dvoboj po četrturni igri z razliko 6:1. Bolj negotov bi moral biti izid PRESENETLJIVA IN BLISKOVITA ZMAGA CLAYA Archie Moore: k.o. v 4. rundi Pred porazom stari prvak dvakrat knock do v/n Mi 1 : r % *** IPPiii i :v MM ' > - './I LOS ANGELES, 16. — Dvajsetletni ameriški boksar težke kategorije Cassius Clay je med boksarskim dvobojem, ki je bil sinoči v Los Angelesu, premagal s k.o. v četrti rundi rojaka Ar-chieja Mooreja. Nepremagan po 16 dvobojih, olimpijski prvak srednjetežke kategorije, lahko komaj dvajsetletni Clay že upa na svetovno prvenstvo težke kategorije. Njegova hitra, jasna in pie- Sonny Liston: bo Clay trši oreh kot 1’atterson? :q igriščih GENOA Da Pozzo; Fongaro, Bruno; Occhetta, Colombo, Baveni; Bnlzoni, Giacomini, Firmani (Galli), Pantaleoni, Bean. PALERMO Bandoni; Giorgis, Calvani; Se-reni, Adorni, Malavasi; Volpi, Faustinho, Fermando, Spagni, Skoglund. VENEZIA Magnanini: De Bellis, Ardiz-zoni; Tesconi, Carantini, Fra-scoli; Azzali, Mazzia (Santiste-ban), Bartu, Raffin, Pochissi-mo (Stivanello). NAPOLI Pontel (Cuman); Molino, Mi-stone; Girardo, Rivellino, Gat-ti; Ronzon, Rosa, Fanello, Fra-schini, Tacchi. ROMA Cudini; Fontana, Corsini; Pe-strin, Losi, Carpanesi; Orlando, Angelillo (De Sisti), Man-fredini, Charles, De Sisti (Me. nichelli). FIORENTINA Sarti; Robottl, Castelletti; Rimbaldo, Gonfiatini, Marche-si; Hamrin, Pentrelli, Petris, DelTAngelo, Canella. CATANIA Vavassori; Alberti, Rambal-delli; Corti, Bicchierai, Bena-glia; Vigni, Szymaniak, Petro-ni, Milan, Erenna. MODENA Gaspari; Barucco, Garzena; Ot_ tani, Aguzzoli, Giorgis; Tinaz-zi, Merighi, Pagliari, BrUells, Vetrano. INTER Bx ffnn; Burgnich, Facchetti; Zaglio, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Di Giacomo, Ma-schio, Corso. SAMPDORIA Battara (Sattolo); Vincenzi, Delfino; Bergamaschi, Berna-sconi, Vigna; Toschi, Tambo-rini, Da Silva, Brighenti, Cus-chiaroni. JUVENTUS Anzolin; Castano, Salvadore; Emoli, Leoncini, Sarti, Crip-pa, Del Sol, Miranda (Sicilia-no), Sivori, Stacchini. MILAN Ghezzi;; David, Radiče U1ICU.J,, Ma,iu, ......v, Piva- telli, Maldini, Trapattoni, Bel Vecchio, Sani, Altafini, Rive-ra, Barison. LANEROSSI Luison; Miazza, Savoini; De Marchi, Panzanato, Zoppellet-to; Vernazza, Menti, Vinicio, Puia, Campana. ATALANTA Cometti; Rota, Roncoli; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Do-menighini, Mereghetti, Da Costa, Christensen, Gentili. t MANTOVA - Negri; Morganti, Corradi; Cancian; Tarabbia, Pini, Ca-stellazzi; Allemann (Simoni). Giagnoni, Sormani, Mazzero, Recagni. SPAL Bruschini; Gori, Bozzao; Muc-cini, Cervato, Riva; DellOmo-darme, Mazzei, Bui, Michelin, De Souza, senetljiva zmaga proti »staremu* Mooreju, ga je spravila na isto višino kot je sedanji prvak Son-ny Liston. Bo verjetno vprašanje časa, vendar se že govori o verjetnem sestanku med Clayem in Listonom. 29 let mlajši Clay je stopil na ring prepričan, da bo hitro odpravil že priletnega in zato bolj počasnega tekmeca. V prvi rundi je Moore prvi napadel ter je Cla-ya večkrat zadel. Mlajši boksar je takoj odgovoril z jabi in tu pa tam tudi z desnico, s čimer je hotel preskusiti vzdržljivost starega prvaka, ki se mu je znal večkrat pravočasno izogniti. V drugi in tretji rundi je Clay vedno prehiteval tekmeca ter mu ni dopuščal, da bi se med enim in drugim napadom odpočil. Proti koncu tretje runde je šel Clay odločno v napad ter je udarjal Mooreja, ki je imel za seboj 220 dvobojev, z desnico in levico po obrazu in tudi po telesu. Moore se je moral večkrat zateči k vrvem, a ko je gong zaključil rundo, se je smehljajoč podal v svoj kot in se, kljub temu, da so se vse runde končale slabo zanj, šalil s svojimi spremljevalci. Četrta runda: gledalci so na ves glas ponavljali Clayevo ime. Mladi boksar je pospešil ritem borbe in po vrsti silovitih udarcev je moral Moore poklekniti. Stari prvak je počakal, da je sodnik preštel do osem in se začel počasi ter negotovo dvigati. Komaj je bil na nogah, se je Clay pognal z besnim napadom proti njemu ter ga obsul s številnimi udarci. Moore se je zgrudil in ko se je skušal dvigniti, se je ponovno zvrnil na tla. Sodnik je tedaj stopil h Clayu ter mu v znamenju zmage dvignil roko. Od začetka dvoboja, ki je bil predviden v dolžini dvanajstih rund, je minila le 1’35”. BOLOGNA Cimpiel; Capra, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Pe-rani, Bulgarelli, Renna, Hal-ler, Pascutti. TORINO Vieri; Scesa vicu, ovc«, Buzzacchera; Bearzot, Lancioni, Rosato (Po-letti); Crippa, Ferretti. Hit-chens, Peiro, Ferrini (Rosato). tegorije med Clayem in Listotiom. Dvoboj naj bi bil junija prihodnjega leta na ringu newyorškega Yankee Stadiuma. Markson in ematchmaker» Ted-dy Brenner bosta skušala organizirati najprej dvoboj Clay - Billy Daniels iz Nevo Yorka, do katerega bi moralo priti 19. januarja prihodnjega leta v Miami Bea-chu. V firimeru, da bi Clay zmagal tudi v tem povratnem dvoboju, tedaj nihče ne bi mogel preprečiti olimpijskemu prvaku nastopa proti Listonu. Po Marksonu je Liston favorit za zmago tudi v povratnem dvoboju s Patterso-nom. Clay in Daniels sta se že spoprijela 19. maja in sodnik je bil prisiljen prekiniti dvoboj po šestih navdušujočih rundah ter prisoditi zmago s tehničnim k.o. Cla-yu. Njegov nasprotnik je imel precejšnjo rano na obrazu, a vseeno nig hotel odstopiti. Drugo srečanje med Italijanom Merlom in Belgijcem Ericom Dros-sardom je bilo bolj zanimivo in napeto. Italijan je zmagal predvsem zaradi boljše izbire mesta na igrišču, Drossard pa se je izkazal z odličnimi voleji. Že v prvem setu je Merlo prešel v vodstvo in čeprav je Drossard skoraj izenačil, se je Italijan vztrajno boril, da bi zmagovito zaključil igro. To se mu je tudi posrečilo. V drugem setu je moral Merlo po izenačeni igri v prvih potezah kloniti premoči nasprotnika, ki se je mu oddolžil z istim rezultatom. Tudi začetek tret-, jega seta je bil precej Izenačen, dokler ni Mr-’- ——*- erlo vsilil svojo hitri igro. Pri Italijanu se je poznali izkušenost, kar je bilo dovolj, di si je zagotovil odločilno igro. Izidn Merlo-Drossard 6:3, 3:6, 6:4. Tekmovanje II. kola se bo nadaljevalo danes z začetkom ob 15. url. Pari bodo različni od današnjih. Merlo se bo moral spoprijeti z rje Gronckelom, pietrangeli pa bo imel Drossarda za tekmeca. V nedeljo bo zaključni del dvoboja z igro parov. Za Italijo bb-sta nastopila še pred leti najmočnejša dvojica na svetu Pietrangeli in Sirola, medtem ko bo obramba belgijskih bmv poverjena Drossar-du in De Gronckelu. ATLETIKA NEW YORK, 16. — Sovjetski čoku v k atleti svetov.j prvak v skoku v višino Brumel, svetovni prvak v skoku v daljino Ter Ovanesian in srfed-njeprogaš Bulišev so sprejeli vabilo ameriške amaterske atletike zveze, da bi se udeležili šestih stopov «indooD' v ZDA. Prvi nastop sovjetskih atletov bo februarja p; hodnjega leta. ka prihodnjega leta tekmoval Združenih državah Amerike. NOGOMET GENOVA, 16. — Vodstvo nogometnega kluba Genoa je danes zanikalo vest o najemu švedskega branilca Bergmarka, katerega so v četrtek preizkusili. Vse kaže, da se Genoa zanima za igralca brazilske reprezentance Djalma Santosa. TENIS ADELAIDE, lb. — Po izločitvi Roda Laverja iz teniškega prvenstva južne Avstralije, Je danes prišlo tudi v doublu do presenečenja. V polfinalu sta zmagovalca wim-bledonskega turnirja Hewitt-Stolle klonila v petih setih manj znanemu paru Mulligan-Howe. KLJUB PREDNOSTI Catania se odpove (v korist Fiorentine) Juanu Seminariu FLORENCA. 16. — Vodstvo' Klub#1 IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllinilllllllllllHllIHIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllM1 rentinskega nogometnega v stalnem stiku z odborom nje, da bi se sporazumelo radi najema perujskega Seminaria. Za tega igralca s« najprej potegovala Catania, nekaj dnevi pa Je Fiorentina čila pogajanja e Zaragozo, Seminario trenutno igra. Za ' pa mora Fiorentina doseči ved Catanie. Spočetka je da bo težko priti do spon toda proti večeru se je izv® da je vodstvo sicilijanskega »J pripravljeno odpovedati se nariu. Z odpovedjo Catanie Je rio postal že nocoj novi član “'“S rentine, ki je napravila vse no, da nogometna zveza izda ® sv cu dovoljenje za nastop. FK>r na namerava čimprej uporabit* sr četri minaria za prvenstvene nastop fj ni !Nin °Ptir SPOMLADI 1963. LETA V PRAGI ČSSR pripravljena organizirati svetovno prvenstvo v košarki PRAGA, 16. li *wve Češkoslovaška košarkarska zveza je * M n iClj1 i prosila mednarodno zvezo, da bi ji privolila organizme ^ svetovnega prvenstva v košarki, ki je bilo odloženo zarJ u &ti diskriminacijskega stališča filipinskih organov, ki niso ^ Jve teli izdati vizumov jugoslovanskim igralcem. ^ ^®*le Košarkarsko svetovno prvenstvo bi moralo biti spomladi 1963. leta v Pragi. Športni odbor Češkoslovaške je javil, da bo izdal vstopne vizume igralcem vseh reprezen- WELLINGTON, 16. — Novozelan-in v teku na 1 miljo, bo od začet-1 na svetovnem prvenstvu. »ninimii..tiiiiiiiiiiiiiminii......................................................limiimiliiimiiiiimnimiiiimnmmiHl ZA PRIHODNJE LETO Razpored tekem madžarske nogometne reprezenti „sPričo f^mb Mimo, 1 stori: ]e ve K H t: .Prilil l^zai ^ na l Kal f°v spi, hoVe m vc POTRJENIH OD MEDNARODNE ZVEZE JUNIIA 1963. LETA? V New Yorku se že govori o dvoboju Liston-Clay V prihodnji atletski sezoni sto mednarodnih mitingov Možnost organizacije tekmovanja za pokal narodov PRAGA, 16. — Na sestanku Mednarodne atletske zveze, ki je bil v soboto in nedeljo so določili koledar tekmovanj v prihodnjem letu, razen tega pa še sklenili, da bodo na naslednjem sestanku (aprila 1963 v Italiji) obravnavali možnost, da bi organizirali tekmovanje za pokal narodov v atletiki. Izmed sto mednarodnih srečanj v. ——- — : ... j. letu 1963 omenjemo nekatere naj- . 19■ do 2L \ult’a: ltahjansko dr' pomembnejše: | zavno prvenstvo 2. junij: Zah. Nemčija - Jugoslavija v deseteroboju in peteroboju BUDIMPEŠTA, 16. — V« madžarske nogometne zveze pripravilo razpored mednf' tekem 1963. leta Nastopov *,CI| cej in od teh bo MadžarsK*_ la šestkrat na domačem Med drugim bodo madžai prezentanti igrali doma tu< Italiji. Razpored nastopov je sli 20. marca: Wales-Madžarsk*j vratno srečanje za evropski 5. maja: Svedska-Madžarsk* 20. maja: Madžarska-Dansk* , 16. junija: Madžarska-Avsh1"] 23. junija: CSSR-MadžarsW 22. septembra: Sovjetska Madžarska oktobra: Jucoslavija-Madfc-^rvjj, -. oktobra; Madžarska-Its*'*! - ^ 2. NEW YORK, 16. — Načelnik bo. ksarskega odseka sMadison Squa-re Garden Corporation» Harry Markson je izrazil upanje, da mu bo uspelo urediti vprašanje za na- (moški in ženske). 15. in 16. junij: Memorial Ku-sočinskega v Varšavi. 22. in 23. junij: Poljska - Italija. 6. in 7. julij: Memorial Zm- menski v Moskvi. 12. in 13. julij: Mednarodno prvenstvo Anglije v Londonu. 13. in li. julij: Italija - Avstrija-Grčija (moški). ircijo . 13. in li. julij: na Holandskem °onu. 20. in 21. julij: SZ - ZDA (moški in ženske) v Moskvi. 26. in 27. julij: v Pragi memorial Rosicky. 27. in 28. julij: Poljska - ZDA (moški in ženske) v Katowicah. 28. julij: v Avstriji Avstrija-Ita-li j a (ženske). 30. in 31. julij: Zahodna Nemčija-ZDA (meški in ženske). 3. do 5. avgusta: V. Britanija ZDA (moški in ženske) v Lon- šesteroboj Holandska, Francija, Belgija, Nemčija, Švica, Italija. 16. in 17. julij: Skandinavija-Bal-kan (moški). 20. in 21. julij: Jugoslavija - Bol- 10. in 11. avgust: v Franciji ju-niorski troboj Francija - Italija-Poljska. 14. avgust: v Londonu Anglija-Italija (moški). 17. in 18. avgust: Romunija - Ju- goslavija - Poljska (ženske) v Te-mišvaru. 18. avgust: Zah. Nemčija - Francija (mladinci in člani). 23. in 2i. avgust: Velika Britanija - Z. Nemčija (moški in ženske) v Londonu. 31. avgust in 1. september: Jugoslavija - CSSR (moški in ženske). li. september: Švica - Italija B (ženske) v Luganu. 21. in 22. september: Francija SZ (moški) v Parizu. 22. september: Italija - Francija Jugoslavija (ženske). 5. oktober: miting prijateljstva v Sieni. 13. oktober: Sev. Italija - Švica (juniorji). 13. oktober: v Atenah Grčija, Italija, Turčija. 27. oktobra Avstrija-Mad 2. — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi GAGARIN „„p „ Sito ..»< »„■ garij a ».drnci, Sl.ni, il.nlcc). Književnost nam je predavala Nina Vasiljevna R**z^ . i Wir Sik hS in*s< S la l6Ve; p CESTA V VESOLJE Zapiski letalea-kozmonavta ZSSR js;:: fcsv&sa s a;,« smo odhiteli na Volgo. Na bregovih te prelepe reke se^jejodH ! veliki Lenin. Dolgo smo stali v pristanišču in se veselili hitrosti reke in brezmejnih daljav. Ta podoba je bila v soglasju z našim vznesenim razpoloženjem, saj smo vstopali v novž> m še nedoživeto življenje, postali smo študentje. Vsi ki so prispeli v tehnikum, so bili razburjeni, kako bo-do minili izpiti. Nam, ki smo bili iz Ljuberec, ni bilo treba delati izpitov, kajti imeli smo odlične ocene iz sedmih razredov. Edino, kar so zahtevali, je bilo, da smo naredili izpit iz proizvodne prakse. Toda sleherni izmed nas je že imel peti tečaj za livarie-modelarje in seveda smo izpite opravili uspešno. Soloh pa so naredili izpite vsi dobro. Saj je večina bodočih študentov prišla v tehnikum iz tovarn, številni so bili mnogo starejši, prišli so celo mojstri, ki so bili željni, da bi si pridobili srednjo tehnično izobrazbo. Ko so nas vpisali v tehnikum, je direktor dejal: «No študentje, pojdite zdaj, dokler se ne bo začel pouk, malo na polje, da boste pomagali spraviti žetev....» Sedli smo na tovornjake in se odpravili osemdeset kilometrov iz Saratova v kolhoz. Tam so na gumnu mlatili pšenico in jo vozili v elevator v Jekaterinovko. Delali smo dva tedna Dreieli zahvalo od vodstva kolhoza in se z istimi šo-ferii miill v mesto. Pouk v tehnikumu se je začel. Tehnikum je bil v ulici Saccoja in Vanzettija. Okolje je bilo tukaj precej resnejše kot v osnovni in vajeniški šoli. Tudi zahteve so bile večje in učna osnova tudi solidnejša, laboratoriji, knjižnica in kabineti za različne panoge. V naši skupini je bilo petintrideset ljudi, ki so prispeli iz različnih krajev Sovjetske zveze, med njimi je bilo nekaj komunistov, odlikovancev in udeležencev velike domovinske vojne. Ti so bili že poročeni ljudje in imeli otroke. Vse pa jih je sem pripeljala želja po znanju in stremljenje, da bi čimbolj koristili domovini. Sprva smo si s težavo pridobivali nova znanja. Ljudje, ki so se bili odvadili šolskih klopi, so množično dobivali dvojke. Nam trem, Petuškovu, Cugunovu in meni pa je šlo učenje gladko izpod rok: vse je bilo še sveže v spominu. Pravili so nam «neločljivi Moskovčani*, pogosto so se obračali k nam po pomoč in radi smo pomagali tovarišem, da so razumeli nejasna vprašanja. Številni študenti so bili posebno slabi v matematiki. Saj to je zelo muhav predmet: če si izpustil samo dve, tri učne ure ali se slabo naučil kakršnekoli formule ali pravila, se ti je vse to kasneje maščevalo. Mi pa smo vsi trije ljubili matematiko. Vedeli smo, da v našem času, v stoletju atoma, ni mogoče živeti brez matematike, kajti vse slovi na natančnih računih. In sleherni je sanjaril, da bi si kupil lo-garitmično računalo. V tehnikumu je vladal duh tovariške medsebojne pomoči. Mi, mladina, smo opazovali, kako se obnašajo starejši, prisluškovali smo njihovim mnenjem in se trudili, da bi jih posnemali. «Sam lahko propadeš, toda tovariša reši,» so kdaj pa kdaj govorili bivši borci in pri njih smo čutili že nekaj tako znanega in skupnega. V slehernem izmed njih so prihajale do izraza poteze tistih dveh letalcev, ki sem jih bil videl prve dni na vasi in ki sta takrat tako porazila mojo domišljijo s širino njunih src. Tehnikum ni bil zame in za vse komsomolce samo šola znanja, temveč tudi pomembna šola za življenje. S slehernim dnem je pri študentih čedalje bolj in bolj naraščalo veselje do študija. Dvojke so postopno izginile, zamenjale so jih trojke, potem pa tudi teh skoraj ni bilo več. V prostem času smo se precej ukvarjali s športom in organizirali smo košarkarsko moštvo. Še v vajeniški šoli sem se navdušil nad to naglo in živo igro. Naše moštvo je sodelovalo v mestnem tekmovanju in zavzelo prvo mesto med saratov- skimi tehnikumi. Pozimi smo trikrat tedensko trenirali v športnih dvoranah. Imel sem tudi prijatelja Toljo Navalihina. Vedno ga je vleklo na smučanje v zasnežene predmestne gaje, toda jaz sem imel rajši košarko. Smučal sem sicer tudi, toda ne toliko in tako pogosto kot drugi. 6 se (s JJUZI* ( 'H ‘ P020™*- skrbni pedagog, zaljubljen v svoj predmet. ^ejš< V domu sem živel v sobi, kjer je bilo poleg mene še štiri- po. Zvečer so fantje je seznam knjig in jiam nujno priporočila, da naj jih $ ? sk renio Na tem seznamu je bila vsa serija »Zgodovina vt(> s človeka 19. stoletja*, ki jo je svoj čas redigiral Maksih* r najst fantov, živeli smo prijateljsko in lepo. pogosto igrali šah, celo turnirje so organizirali. Toda jaz nisem sodeloval na turnirjih; pri srcu so mi bile bolj razgibane igre, nisem mogel sedeti ure in ure na enem samem mestu. Štipendijo smo prejemali majhno, petdeset rabljev na me* sec v prvem tečaju in sto rubljev v zadnjem. Čeprav nas je država oblačila, hranila m obuvala, smo vseeno morali strogo paziti na svoje izdatke. Pa vendar smo našli sredstva tudi za to, da smo hodili v gledališče in kino. V Saratovu je dobra opera. Tam sem poslušal «Rusalko» Dargonriskega, Bizetovo »Čarnem, «Pikovo damo* Čajkovskega. Največji vtis je naredila name opera Glinke «Ivan Suzanin*. Ko sem sledil operi, se mi je zdelo, kot da sem tudi sam na odru skupaj z ruskim ljudstvom, ki se je borilo proti sovražniku domovine. V kino smo hodili pogosteje. Običajno smo hodili v družbi, saj so na tehnikum tudi hodila dekleta. Po slehernem filmu smo obvezno izmenjavali mišljenja in se prepirali. Meni je bil všeč film «Zgodba o resničnem človeku*, ki so ga posneli po knjigi Borisa Polevoja. Film sem si nekajkrat ogledal in tudi knjige nisem enkrat samkrat prebral. Aleksej Maresjev, glavni junak «Z godbe o resničnem človeku* mi je bil bolj všeč od junakov Jacka Londona, bliže mi je bil po duhu in hotenju, pogostoma sem pripisoval samemu sebi, kako bi ravnal, če bi sam zašel v takšen zapleten položaj kot Maresjev. že od otroštva sem imel rad «Obada» Liliane Voynich. To je bil priljubljeni junak otrok. Bral sem: »Na prsih je imel skrit robec, ki ga je bil spustil na tla Montanelli. obsul je ta robec s poljubi in prejokal nad njim vso noč kot nad živim bitjem....* In pred seboj sem videl tisti zmečkan robec, občutil sem njegovo slano vlažnost in jasno slišal strele vojakov, ki so streljali v Obada. Rad sem imel Obada, toda Maresjeva sem še bolj vzljubil, Bil je moj sodobnik, živel je skupaj z nami na isti zemlji in rad bi ga srečal ter mu stisnil možato roko. 1 - - „ - „ ---J----------0----------** d’ K SOf Seznanila nas je z veledel; ruske in svetovne klasike. s. , danes se spominjam razburjenja, ki me je objelo, V bral »Vojno in mir* Leva Tolstoja. Nadvse so mi bij*. J ), i—----* prizori bitk in podobe zašč** 'im napadom, topničarja ireja Bolkonskega, oficirjev _ ___ __________ Tudi eeneral Kutuzov je živ prihajal pred moje oči. , a , lL' 111 * ‘-'Cva J. uiaiuja.. in au v se so 1U1 « >a, i čudežni knjigi najbolj všeč prizori bitk in podobe zaše**^ ^ se domovine pred Napoleonovim napadom, topničarja 1 ‘c- r __ ____„____ ____________ at k poveljnika polka kneza Andreja Bolkonskega, oficirjev ^ C* ob va, Dolohova in Denisova. Tudi general Kutuzov Je \ tfa V tistem času sem prebral tudi «Pesem o Hiawathi’J riškega pesnika Longfellovva, dela Viktorja Hugoja in Dickensa. Bral sem veliko, da bi nadomestil tisto, česar1,) uspel prebrati v otroških letih. Kakor vsi moji sovrstn**;^ se navduševal nad Julesom Vernom, Conanom D°y ,,j Herbertom Wellsom. Vedeli smo, da je angleška pisat®*1,) nimate Sovjetska Rusija, da je ob letih lakote pripotTj, Moskvo se pogovarjal z Vladimirjem Iljičem Leninon* k()j, pisal knjigo »Rusija v megli*. Radi bi prebrali to^ toda nismo je mogli dobiti. V saratovski mestni je ni bilo. .a Herbet Wells je dvomil v leninski načrt za elektr**1 f dežele. Toda mi smo z lastnimi očmi videli, kako so P®# mua mi smo z lasirnmi oc.mi videu, Kaao so r-m karavane tovornih ladij vozile material za gradnjo ^rlji skega električnega vozla. To. kar je bil jasnovidno Pre^gio' Lenin, se je dogajalo pred našimi očimi, s pomočjo rok sovjetskega ljudstva. , V zelo zanimivem času je potekala naša mladost-je bilo pohiteti z učenjem Povsod smo bili potrebni. a J/ nas doma, kot za mejami se je dogajala množica o o s ki so vznemirjali vse študente tehnikuma, še posebej V komsomoloe. Nekje daleč za tridesetimi deželami je majhen, ljuben narod Koreje odbijal krdela naj večje kap*1' p dežele sveta, Združenih držav Amerike. Svoj dan stf*0«(/ tako, da smo poslušali po radiu poročila o bojih n® (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-806 IN 94-638 Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-H. Tel- 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20- Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. Vnaptf.!/ osno Ur 'celoletna VioVlIr -~FLRJV v Tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 460 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, r* U-m. Mkott ata prt Nirodm W v Ljubljani IWM ■Bpm^fcSflTliS ** ‘ " °S"‘‘ ” Ul v