Primorski
Postmna plačana v guiuvuu ^ r t\t\ i. Abb. postale 1 grup po (j6Iia OUU lir
neviuk
Leto XXXVIII. St. 226 (11.354)
TRST, nedelja, 17. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. m aja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrop:
POZITIVNA OCENA DE MITOVEGA POLITIČNEGA POROČILA
Zbližanje med stališči večine in opozicije
na vsedržavnem svetu krščanske demokracije
Le Donat Cattin se je vzdržal pri glasovanju o sklepnem dokumentu - Craxi zavrnil predloge demokristjanskega tajnika o skupnem volilnem programu
RIM — Vse, ali skoraj vse, je šlo po predvidevanjih na zasedanju vsedržavnega sveta krščanske demokracije. V teh dneh razprave so se stališča večine, ki je izšla iz zadnjega kongresa stranke in ki je takrat izvolila De Mito za tajnika (levica, del dorotejcev, Fanfanl-jevi in Andreottijevi pristaši) in notranje opozicije, ki se sklicuje na stališča Forlanija, Bisaglie, Riimorja in Donat Cattlna, dokaj zbližala. Na politični ravni je De Mitovo poročilo, s katerim se je zasedanje vsedržavnega sveta začelo, bilo deležno skoraj izključno pozitivnih ocen.
Vsa krščanska demokracija se strinja z naslednjimi, najvažnejšimi točkami De Mltovega poročila: trenutno ni nobene alternative Spn-dolinijcvi vladi in zavezništvu s ------------------
socialistično stranko in z drugimi laičnimi silami, politika nacionalne enotnosti je docela odpadla in med komunistično partijo in krščansko demokracijo ni nobene možnosti konkretnega dialoga, še več KD in KPI sta alternativni stranki, katerih sodelovanje je nemogoče; v bodoče je treba odnose med krščansko demokracijo in štirimi strankami vladnega zavezništva še okrepiti, morda s tesnejšim političnim sporazumom in s skupnim volilnim programom.
Čeprav se velika večina članov demokristjanskega vsedržavnega
sveta strinja s temi stališči, niso izostala niti različna mnenja. V včerajšnji razpravi je nekdanji predsednik KD Arnaldo Forlani bil dokaj mil do tajnika De Mite, govoril je o konstruktivnem duhu, o-menil možnost pravega demokratičnega zbližanja, istočasno pa je ostro polemiziral z radikalizacijo italijanskega političnega okvira (De Mita je napovedal za bližnjo ali daljšo bodočnost nastanek dveh polov v italijanski politiki, krščanske demokracije na eni strani in komunistične partije na drugi). Donat Cattin je bil edini, ki se je

I MOGOČNO MANIFESTACIJO V PALERMU
Sindikat potrdil boj proti mafiji
Delavstvo naj bo gibalo pri odpravljanju pojavov mafije in organiziranega kriminala
PALERMO - Več deset tisoč delavcev iz vse Italije je včeraj v Palermu na mogočni manifestaciji izpričalo svojo podporo pobudam in mobilizaciji enotne sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL v boju proti mafiji in organiziranemu kriminalu. Delavski Palermo in z njim vse zdrave sile I-talije so izrekli svoj odločen «ne» mafiji, kamori in «n’drangheti». Sindikat je torej do skrajnosti razburkal vode sicilske otopelosti in strahu. Njegova vsedržavna skupščina posvečena vprašanjem mafije je naletela na odziv, ki ga bi pred leti zaman pričakovali.
V Palermo je včeraj prispel predsednik vlade Spadolini, ministri Formica, Signorile in Capria. Na prefekturi je bil vrh posvečen boju proti mafiji. Palermo je praktično doživel svoj preporod. Dva dni je bil v ospredju zanimanja vse italijanske javnosti. Na skupščini so sindikalisti v celoti razgalili vprašanje mafije, zločinski pojav, proti kateremu se je sindikat v preteklosti vedno dosledno boril, a je vse preveč ostajal osamljen, da so bile njegove pobude neuspešne. Šele umor palermskega prefekta Dalla Chiese je zdramil iz otopelosti sile, ki se bi morale v preteklosti bolj dosledno boriti proti temu pojavu.
Sindikat je torej pravilno Izbral trenutek, da v valu emotivne reakcije prisili vse družbene sile in državne organe, da končno strnejo svoje vrste v boju proti mafiji, proti prikritim centrom oblasti, za utrditev državnega aparata in za rešitev vprašanj Juga.
Da bi lahko zdrave sile v državi to uresničile, je po besedah generalnega tajnika CISL Carnitija potrebno, da država, dežela, politične sile in vsakdo na svojem področju stori svojo dolžnost.
Za generalnega tajnika UIL Ben-venuta je mafija «protioblast», ker lahko v svojo korist izrablja vprašanja nerazvitosti.
Če je nerazvitost in zaostalost Juga tista podlaga, na kateri se bohoti mafijski pojav, je treba po besedah generalnega tajnika CGIL Lame zagotoviti gospodarski vzpon in obnovo Juga z radikalnim preobratom, ki zahteva dosledno načrtovanje tako v gospodarstvu kot v industriji in načrtovanju omogoča manevrski prostor nezakonitim pobudam, ki z razsipavanjem dobrin omogoča nezakonito bogatenje redkih. Za Lamo je treba odpraviti tajnost bančnih vlog. »Domnevnim mafijcem moramo pogledati v žepe * Generalni tajnik CGIL pa se ni omejil le na bančništvo, ki skriva »bliskovita obogatenja, hitri nastanek ogromnih premoženj, ki krije izvor v zločinskih dejanjih pridobljenega denarja*. Odločno je zahteval politično in moralno sanacijo. »Vsaka politična in družbena sila mora s strogostjo pogledati vase,* .je poudaril Lama in dodal, da morajo poi-
skati odgovornosti in mafijske pojave. V boju proti mafiji morajo sodelovati vse zdrave sile v državi, za Lamo pa je bistvene važnosti, da so prav delavci gibalo tega boja.
Na protimafijskem vrhu na palermski prefekturi pa so kot pričakovano potrdili, da nadaljujejo v smeri preverjanja premoženjskega stanja sumljivih oseb. V teh preiskavah so do sedaj odkrili že ogromne davčne utaje, goljufije in poneverbe. Pokojni prefekt Dalla Chiesa je imel torej prav, da je ključ mafijskega vprašanja za bančnimi okenci ln v bhskovitih obogatenjih.
vzdržal pri glasovanju, v svojem posegu pa je močno l.ritiziral večino, predvsem v zvezi z gospodarsko politiko. Gre za povsem desničarsko politiko, je dejal brez ovinkarjenja.
Tudi poseg Tonija Bisaglie, do-rotejskega voditelja, je bil dokaj žolčen. Menil je, da sedanja vlada ni učinkovita in da sta posledica pomanjkanja izbir samo brezposelnost in inflacija. Bisaglia je De Mito napadel neposredno, ko je dejal, da ne bi hotel, da bi namesto obrabljenega Cencellije-vega priročnika (gre za pravila, ki veljajo za porazdelitev funkcij v vrstah krščanske demokracije), ostali v rokah s priročnikom, ki bi ga natisnili nekje v Avellinu. Kot znano je De Mita doma prav iz glavnega mesta Irpinie.
Istočasno je socialistični tajnik Bettino Craxi zavrnil ponudbo Ci-riaca De Mite. Vodja socialistične stranke je v intervjuju za neki milanski dnevnik menil, da sta sporazum v vladni večini z vsemi nujnimi kompromisi in vzajemnimi popuščanji ter sporazum o skupnem volilnem programu dve popolnoma različni stvari. Na vprašanje ali bodo socialisti jasno povedali svojim volivcem, kaj predlagajo, je Craxi odgovoril, da bodo socialisti, ko bo prišel čas zelo jasno povedali, kaj hočejo in katera zavezništva zagovarjajo. Za sedaj vsekakor podpora Spa-dolinijevi vladi in zavezništvo s krščansko demokracijo sploh nista v razpravi. Craxi je poudaril, da trenutno ni pogojev za dolgoročni programski sporazum in da torej demokristjanski tajnik sploh ni predlagal nekaj takega, temveč je le omenil tako možnost, da bi videl, kakšne bodo reakcije socialistov.
R. G.
Italijanska družba žrtev «črne liste» predsednika Reagana
RIM — Z veliko zaskrbljenostjo so vladni krogi in politične sile v Rimu sprejele vest o usodi pošiljke rotorjev, ki jih je ameriška družba General Electric že 26. avgusta predala zastopnikom tovarne Nuovo Pignone iz Firenc,
se pravi devet dni preden je predsednik Reagan objavil »črno Listo* podjetij, ki jih bodo ZDA bojkotirale zaradi sodelovanja pri gradnji sovjetskega plinovoda. Znano je le, da so pošiljko 9. oktobra zasegli na ameriški carini, čeprav je italijanska družba zagotovila, da bodo rotorji služili za alžirski in ne sovjetski plinovod. Visok ameriški zvezni funkcionar Q’Brien je razložil, da je popolnoma vseeno, čemu so rotorji namenjeni, saj »črna lista*, na kateri se nahaja Nuovo Pignone, avtomatično postavlja izven zakona katerokoli dobavo ameriške tehnologije za nafto ali naravni plin temu italijanskemu podjetju.
Proti takemu ameriškemu obnašanju sta protestirala podtajnik PSI Spini in župan Firenc, ki se mudi na obisku v ZDA. Zunanji minister Colombo pa je italijanskemu veleposlaniku v ZDA izdal navodila, naj za razjasnitev zadeve posreduje pri ameriškem zunanjem ministrstvu.
«Svetovni dan prehrane* opomin sitim da tri četrt milijarde ijndi strada
RIM — Na sedežu FAO v Rimu so včeraj proslavili svetovni dan
Predsednik senata Fanfani je ob «Dnevu prehrane* v Rimu pozdravil tudi glavnega tajnika FAO Edouar-da Saoumo (desno) in predstavnika Saudske Arabije princa Talala	(Telefoto AP)

V OKVIRU SVOJE DIPLOMATSKE TURNEJE V ZDA IN EVROPI
Amin Džema jel jutri v stekleni palači o prizadevanjih za pomiritev Libanona
V torek pri Reaganu - Dve delegaciji odbora sedmerice v Ifranu - Sirija nerazpoložena do stikov PLO-Jordanija - Spet žrtve v Bejrutu: tokrat med pripadniki šiitov
BEJRUT — Bližnjevzhodni zaplet teče trenutno dokaj uravnovešeno po dveh tirih: po diplomatskem in vojaškem. Pomembnejše so vsekakor diplomatske pobude, katerih je v teh dneh več.
Veliko zanimanja vzbuja potovanje libanonskega predsednika Dže-majela v ZDA, kjer bo jutri najprej govoril v OZN ter prikazal trenutna prizadevanja njegova države za normalizacijo življenja, v torek pa bo odpotoval še v Wa-snington. Tam se bo sestal s predsednikom Reaganom, pri katerem bo skušal predvsem izposlovati pomoč za obnovo Libanona. Pre-
cejšnjo pozornost je zbudila tudi Džemajelova izjava o nauku, ki ga je zapustil vdor Izraelcev v Libanon. Dejal je namreč, da je Izrael danes stvarnost, katere ni mogoče premagati in kateri se ZDA zaradi «ljubezni do Arabcev* prav gotovo ne bodo odpovedale. Džemajel je s tem posredno priznal, da tudi v bodoči konstelaciji bližnjevzhodnih političnih odnosov Izraela ne bo mogoče »spregledati* in ga bo treba teko ali drugače pač priznati.
S tem se je precej približal izjavi egiptovskega zunanjega ministra Galija, ki je včeraj pozval arabski svet, naj premaga svoje odklonilno stališče do Tel Aviva ter brez zadržkov in formalno prizna Izrael, da bi v tej državi opogumil tiste sile. ki so pripravljene voditi pogajanja, in spodbudil ZDA. da bi uresničile Reaganov načrt.
Medtem je odbor sedmerice, ki zaseda v Ifranu pod predsedstvom maroškega kralja Hasana, sestavil dve delegaciji, od katerih bo prva (pod Hasanovim vodstvom) obiskala Washington, OZN in London, druga pa Pariz, Moskvo in Peking. Delegaciji naj bi obrazložili stališče arabskega vrha v Fe-do palestinskega vprašanja
oe.avci Iz vse Italije so se včeraj v Palermu udeležili sklepne manifestacije v boju proti mafiji (Foto AP)
Predsednik PLO Arafat je včeraj izjavil, da bo njegova organizacija zastopana v obeh delegacijah, kar pa je v nasprotju s tem, kar je sporočil Washington, namreč, da ne nameravajo ZDA trenutno navezati nobenega stika s PLO in z njo niti voditi pogovorov.
Mirovne pobude pa niso naletele na težave le na relaciji PLO -ZDA. ampak prihajajo tudi iz Damaska vesti o izredno ostrem stališču. ki ga je zavzela Sirija do

Preiskovalci iščejo spremljevalce aretirane Ligasove
TURIN — Medtem ko v četrtek aretirana rdeča brigadistka Natalia . Ligas trdovratno molči in le poudarja svoj status »politične jetnice*. so napori preiskovalcev usmerjeni v iskanje 4 ali 5 teroristov, ki jim je med aretacijo Ligasove uspelo zbežati s turin-ske železniške postaje.
Zaradi najstrožje preiskovalne tajnosti v Turinu le ugibajo, kako so preiskovalci izsledili Ligasovo. Vedno bolj pa se utrjuje prepričanje, da so pred časom aretirali nekoga, ki je preiskovalce seznanil s prihodom Natalie Ligas v Turin. S tem v zvezi je treba pripomniti, da policija pozna imena štirih domnevnih teroristov, ki so se razbežali ob aretaciji Ligasove. Bržkone ji bodo že v prihodnjih dneh sodili po hitrem postopku zaradi posesti strelnega orožja in poneverjenih dokumentov.
S POMOČJO OSEBNOSTI BIVŠEGA BOLIVIJSKEGA REŽIMA
Stefano Belle Chiaie v Argentini
BUENOS AIRES — Iz ure v uro se vedno bolj utrjuje domneva, da je Stefanu Delle Chiaie, glavnemu obtožencu za pokol na bolonjski železniški postaji uspelo pravočasno zbežati iz Bolivije, ko so v La Pazu vojake zamenjali civilisti. V Buenos Airesu nekateri zatrjujejo, da je Delle Chiaie prispel v Argentino kot telesni stražar bežečega bo livijskega predsednika generala Garcia Meža, drugi spet trdijo, da je zbežal z bivšim poveljnikom politične policije polkovnikom Quirogo, za tretje je Delle Chiaie na varnem pred presenečinji v Paragvaju, kjer so za režim predsednika Strcessnerja vsi desničarji in fašisti dobrodošli.
Tako ali drugače, nesporno je le dejstvo, da se je Delle Chiaie izmuznil italijanski policiji, ki se je morala zadovoljiti z umirajočim Pierluigijem Pa-gliaijem. Glede slednjega je treba navesti, da se je njegovo zdravstveno stanje v zadnjih urah še poslabšalo, da postaja vedno bolj vprašljivo, ali je bilo sploh umestno, da so težkega ranienca z letalom premestili v Italijo, ko bi lahko dobil enako nego tudi kje drugje.
Vsekakor pa se vedno bolj vsiljuje domneva, da je bolivijska policija izročila italijanski manj pomembnega Pagliaija, da je lahko Delle Chiaie nemoteno zbežal. Zamenjava bolivijskega režima je že res povzročila konec podpori raznim desni čarskim teroristom iz Evrope, ni pa preko noči spremenila zadržanja policijskih organov do včerajšnjih «kameradov», s katerimi so se borili proti delavcem' in »rdečim prevratnikom*. Poleg teh ideoloških razlogov pa postaja vedno bolj jasno, da so bili neofašistični in neonacistični begunci v Boliviji pomemben člen v obrambi ogromnih interesov prekupčevalcev kakaina. Ti pa niso sedaj pustili svojih najzvestejših sodelavcev na cedilu, kot so poskrbeli za varen beg vseh članov bivše vlade generala Meža, ki je trgovino z mamili povzdignil v najbolj dobičkonosno bolivijsko izvozno postavko.
Ob tem pa ni čudno, da so vedno bolj glasne govorice, ki trdijo, da so za zamenjavo režima v La Pazu ZDA in da je prav odsek za boj proti mamilom ameriške policije igral pomembno vlogo pri poskusu, da bi črne teroriste izročili Italiji,
Reaganovega načrta. V Damasku so namreč nerazpoloženi do stikov med Arafatom in kraljem Huseinom. Nekateri vplivni časniki so zapisali, da predstavljajo ti stiki «kršitev načel, izraženih v resolucijah vseh arabskih vrhov*, izrečena pa je bila tudi huda sodba, da so ti stiki enostavno »flagrantna izdaja*.
V Libanonu samem je bilo včeraj mirno, Izraelci pa se bodo danes umaknili iz štirih vasi, kjer so štiri dni potekali boji med druži in falangisti. Nadomestila jih bo redna libanonska vojska.
Manj razveseljive vesti pa prihajajo iz vzhodnih predmestij Bejruta. kjer libanonska vojska ruši barakarska naselja okrog letališča. v katerih so se naselili predvsem šiitski begunci. Ti so v petek proti rušenju ostro protestirali in so celo s kamenjem napadli vojake. Prišlo je do streljanja
in poleg deseterice ranjenih šiitov je eden izgubil življenje (nekateri viri pa trdijo, da je bilo smrtnih žrtev celo osem). To področje stražijo italijanski vojaki, ki pa so se ob prvih strelih takoj umaknili, da bi se ne zapletli v spor.
Huda prometna nesreča na Jadranski magistrali
BEOGRAD — V nudi prometni nesreči, ki se je včeraj ob zori pripetila na Jadranski magistrali blizu Omiša, je izgubilo življenje pet, hudo ranjenih pa je bilo 14 oseb. Nesreči je botrovalo mokro cestišče:	voznik avtobusa
je pritisnil na zavore, da bi se izognil drevesu, ki ga ie nevihta vrgla na cesto, pri tem na ga je zaneslo v 60 metrov globok prepad.
prehrane, katerega moto je »Hra na pred vsem*. Slovesnosti so se udeležili predstavniki 152 držav, ki so včlanjene v FAO in prav množična prisotnost je potrdila u-pravičenost naporov, ki jih ta organizacija Združenih narodov za prehrano in poljedelstvo vlaga v to področje.
Vsi govorniki, ki so se zvrstili ob tej priložnosti, so . oudarili. da svet vprašanja prehrane ne bi smel podcenjevati. To pa tem bolj ker prav prehrana predstavlja primarni dejavnik stabilnosti in ravnovesja v odnosih med deželami vsega sveta, tako bogatimi kot revnimi, kot je potrdil v slojem govoru tudi glavni ravnatelj FAO Edouard Souma. Prav zato bi moral na tem področju svet podvzeti odločne in hitre korake. Danes je na Zemlji pol milijarde oseb, ki niso dovolj hranjene in stradajo. To število pa se nikakor ne manjša, ampak nasprotno, veča. Statistiki so izračunali, da bo ob prelomu tisočletja, t.j, leta 2.000 že 750 milijonov oseb, ki bodo podvržene lakoti do take mere, da bodo zapisane smrti. Absurd tega vprašanja je v tem, da na svetu danes niti ni premalo hrane, ampak marsikje celo preveč. Toda stotine in stotine milijonov ljudi je tako revnih, da si živeža enostavno ne morejo kupiti in zato smrti zaradi izstradanosti ne morejo uiti.
Problem današnjega časa zato ni le v tem, da bi oskrbeli najpotrebnejše s hrano, ampak bi jim morali ustvariti tudi take življenjske in gospodarske pogoje, da bi zaslužili dovolj denarja in tudi sami pridelovali hrano.
Akciji za odpravo pomanjkanj* hrane se je že pred časom pridružila tudi Italija, ki je v fond FAO nakazala 4.700 milijard lir, trenutno pa je med pobudniki akcije, $ katero bi priskrbeli osmim državam Sahela, kjer je stanje najhujše, pomoč v višini 500 milijonov dolarjev.
O vprašanjih svetovne prehrane in italijanskega deleža v boju proti smrti zaradi pomanjkanja hrane je spregovoril na slovesnosti tudi predsednik senata Fanfani, ki je poudaril, da svetu kljub izrednemu in vsestranskemu napredku še vedno ni uspelo ustvariti pogojev, da bi vsi narodi živeli brez tesnobe in strahu pred pomanjkanjem.
Umrl skladatelj Jakov Gotovac
BEOGRAD - V starosti 87 let je včeraj umrl Jakov Gotovac e-den največjih jugoslovanskih skla dateljev, avtor popularne opere »Ero z onega sveta* Rodil se ie leta 1895 v Splitu in bil dolga lete ravnatelj zagrebške opere.
............................................................................mnnmnnilHIHiiilinmilimnummnHWHIIHHM
OB STROGEM, A NEVSILJIVEM POLICIJSKEM NADZORU
Poljski položaj se na videz umirja Krakovv počastil papeževo obletnico
Primas Glemp obsodil odobritev novega sindikalnega zakona
VARŠAVA — Poljski primas Glemp je v govoru — ki ga lah ko označimo kot najpomembnejšega, odkar je prevzel svojo dolžnost — dejal, da si velika večina poljskega ljudstva ne želi povrat ka h kapitalizmu pa tudi ne spreminjanja obstoječih mednarodnih zavezništev. Cerkev, je de.ial, ne more mimo moralne sodbe o konkretnih dogodkih in obnašanju družbenih sil. čeprav je v izva janju svojega poslanstva apolitična. Iz te predpostavke ie nato izšel jasen očitek državnim oblastem, da se pred spreiemom novega sindikalnega zakona niso posvetovale z delavskim razredom. s katerim je cerkev tako zelo povezana. Dodal .je tudi, da se položaj ne bo mogel izboljšati vse dotlej, dokler bo režim gluh za glasove, ki prihajajo iz ljudstva.
Po tridnevnih neredih, ki so zahtevali smrt 20-letnega delavca, se je tudi v Nowo Huto, industrijsko središče v neposredni bližini Krakovva vrnilo zatišje Jeklarna ni več pod nadzorstvom policijskih sil, zato pa so mestne ulice strogo nadzorovane, še ooseb-no v bližini cerkve, pred katero so prebivalci napravili velik križ iz cvetja v poklon umrlemu delavcu.
V Krakowu so včeraj okrili tri spominske plošče, posvečene če-
trti obletnici izvolitve Karola Woj-tyle za papeža in štirim vojnim letom, ki jih je le-ta kot delavec preživel v kemični tovarm »Sol-vay». Slovesnost je vodil kra-kowski nadškof kardinar Machar-ski, ki je med drugim dejal, da so bila leta — od 1940 do 1944 — ki jih je Wojtyla preživel v tej tovarni, zanj velika lekcija ljubezni in spoštovanja za vse oblike dela, tako razumskega kot fizičnega.
Enotno italijanske sindikalno gibanje in sto tisoč delavcev, ki so se včeraj zbrali v Palermu, da bi manifestirali proti terorizmu in organiziranemu prestopništvu ter za demokracijo in razvoj, so poslali solidarnostno pismo začasni koordinacijski komisiji podtalne Solidarnosti in z enominutnim molkom počastili pravičen boj poljskih delavcev.
Umrl je tenorist Mario Dei Monaco
MESTRE — Sloviti italijanski o-perni pevec Mario Del Monaco, je včeraj popoldne umrl za posledicami srčne kapi. 68-letni tenor. ki je živel v Lancemigu blizu Trevisa. je že več let bolehal ledvicah in bil pod stalnim
nadzorom bolnišnice v Mestrah,
kjer je opravljal dializo. Infarkt ga je prehitel prav na poti v bolnišnico, kjer so bila vsa zdravniška prizadevanja, da bi mu rešili življenje, zaman. Del Monaco j« gotovo bil eden največjih oper nih pevcev našega časa, njegova najboljša stvaritev pa je — po skoraj soglasnem mnenju kritikov — Otello.
Nov člen v verigi zločinov kamore
NEAPELJ — Umor Francesca Giugliana, odvetnika in socialističnega župana občine San Gen-naro Vesuviano, ki sta ga vče raj na glavnem vaškem trgu izvedla dva poklicna morilca, nosi o-čiten kamoristični pečat. Giuglia-no si je maščevanje zaslužil i tem, da se je odločno zavzemal za pravice kmetov in tako prekrižal marsikateri špekulantski načrt, ki jih kamora plete po tem območju.
MILANO — Skupina nepridipravov, med katerimi sta bila dva preoblečena v finančna stražnika. je do zadnjega kotička izpraznila eno najluksuznejših milanskih draguljarn. Po prvi oceni lastnika, naj bi škoda znašala skoraj milijardo lir.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO POSEGU POLICIJSKIH SIL V RAZLASTITVENEM POSTOPKU V NABREŽINI IN KRIŽU
Zagotovila prefekture in zastopnika ANAS da bodo zahteve razlaščencev upoštevane
Srečanja s podprefektom dr. Mazzurcom so se udeležili predstavniki razlaščencev, krajevnih uprav, SKGZ in KZ - Sporočilo prefekture
Kočljiv položaj v zvezi z načrto-ano gradnjo hitrih cest v tržaški okrajini je bil včeraj na prefek-iri predmet razgovora med pred-avniki okoliških občinskih uprav, onzorcija razlaščencev «Naša zem-a», Kraško gorsko skupnostjo, SK Z in Kmečko zvezo na eni strani, i predstavniki prefekture in podje-a ANAS na drugi.
Delegacija prizadetih krajevnih prav, konzorcija razlaščencev in ovenskih organizacij je zahtevala •ečanje zato, da se nemudoma u-rene vse potrebno za spoštovanje jrejetih obvez do skupnosti in po-imeznikov in da se prepreči ka-ršnakoli oblika uporabe sile, kot i je to dogajalo v preteklih dneh
Zakaj je občinski uslužbenec zavrnil slovensko brzojavko?
Občinski svetovalec Spetič je v petek naslovil županu Ce-coviniju pismeno interpelacijo v zvezi z nedopustnim ravnanjem nekega občinskega uslužbenca, ki je zavrnil brzojavko razlaščencev iz Lonjerja, Rovt in s Katinare, češ, da je bil naslov — v slovenščini — nepopoln. Zato Spetič sprašuje župana, kdo je odgovoren za to dejanje in kaj misli občinska uprava ukrepati, da se bodo podobne nevšečnosti ne ponavljale tudi v bodočnosti. V isti interpelaciji zastopnik KPI sprašuje pristojnega odbornika, če odgovarjajo resnici govorice, da .je bil za stike z razlaščenci pooblaščen odbornik Jagodic. V primeru no-zitivnega odgovora, pravi nadalje Spetič v svoji interpelaciji, želim vedeti, kako misli občinska uprava jamčiti omenjenemu odborniku pravico, da vzdržuje omenjene stike v svojem materinem jeziku, tako pismeno kot v drugih oblikah.
i parcelah, zlastitev.
ki so predvidene za
Predsednik Kraške gorske skup-sti dr. Miloš Budin je ,v imenu lotne delegacije obrazložil vrsto htev, ki naj bodo upoštevdfid "zada se zaščitijo interesi razla-encev in skupnosti, ki jo bo cesta izadela v živo.
djetja. Potrebna so konkretna jamstva, da bodo pravično izplačani lastniki, ki so bili pred 12 leti razlaščeni za cestno povezavo med državno cesto 202 in obalno cesto pri Sesljanu. Nadalje je bila postavljena zahteva, da se spoštuje zakon t.i. Nicolazzi bis po katerem bi morali lastniki prejeti 80 odstotkov odškodnine v roku 60 dni po ugotovitvi stanja zemljišča. Glede osporava-nega avtocestnega odseka pri Lo-njerju - Katinari je bila poudarjena potreba po spremembi predvidene trase, da bo prizadeta škoda čim manjša. Ker je na odseku Katinara - Rovte predvideno celo rušenje številnih hiš, je treba prizadetim domačinom zagotoviti novo enakovredno bivališče na istem območju. Za celotno avtocestno traso pa velja, da so potrebne manjše spremembe variant stranskih cest, ki bodo povezovale obe strani, ki ju bo ograjena avtocesta ločila.
Delegacija je nadalje izrazila zaskrbljenost, da deželne oblasti doslej še niso dale konkretnih odgovorov glede družbenih in gospodarskih protivrednosti za celotno skupnost, čeprav so bile z zahtevami že pred časom seznanjene.
Podprefekt dr. Mazzurco je uvodoma dejal, da je do posega policijskih sil prišlo pomotoma, češ da je varnostne organe obvestil mimoidoči šofer kamiona, misleč, da je šlo za prometno nesrečo, ko je videl zbrane ljudi ob cesti. Zagotovil je svoje posredovanje, da se v prihodnje podobni primeri ne bi ponovili. Obljubil je zanimanje in poseg prefekture, da v njenih pristojnostih stori vse, kar je mogoče, da se odprta vprašanja rešijo v dogovoru s prizadetimi in pristojnimi javnimi ustanovami ter organizacijami.
Državno cestno podjetje ANAS je zastopal inž. Mari, ki je izrazil voljo, da se dela kljub tehničnim zaporam nadaljujejo ob spoštovanju pravičnih zahtev prizadetih, glede katerih je tudi sprejel nekatere točne obveze.
Ob sklepu srečanja je prefektura izdala naslednje tiskovno poročilo:
«Na prefekturi je bil danes na sporedu sestanek za poglobitev vprašanj, ki so vezana na gradnjo hitrih cest Aa kraški- planoti. ‘ Srečanja so se udeležili devinsko - na-brežinski župan škerk, dolinski podžupan Pečenikv'predsednik KGS Budin, predsednik konzorcija Naša zemlja Stepančič in člana upravnega odbora Kjuder in Petaros, tajnik KZ Bukavec, predsednik in tajnik SKGZ Race in Udovič ter načelnik inženirske službe podjetja ANAS Mari,
Na sestanku je tekla razprava o problemih, ki zadevajo traso hitrih
cest, rok za izplačilo odškodnin za razlastitve ter jamstva za družine, ki jim bodo razlastili stanovanja. Končno pa je bil govor tudi o reševanju še odprtih vprašanj, ki so vezana na razlastitve za gradnjo cestnega vozla pri Sesljanu.
Kar zadeva rok za izplačilo od-
Jutrl ob 20. uri bo v Nabrežini izredna seja devinsko - na-brežinskega občinskega sveta, ki je namenjena vprašanju gradnje prvega odseka avtoceste Sesljan — pomol VII.
škodnine za razlaščanja je zastopnik ANAS zagotovil, da bodo poravnane do 31. marca 1963. Delegacija je tudi izrazila potrebo, da vsi pristojni organi vzamejo v poštev ter oce-
nijo negativne posledice, ki jih bo utrpelo prizadeto prebivalstvo zaradi gradnje hitrih cest.
Prisotni so se dogovorili za novo srečanje, ki bo 30. oktobra, zato da se preveri položaj.*
Na prihodnjem srečanju, ki je predvideno na prefekturi za soboto, 30. oktobra, bo prisoten tudi predstavnik tržaške občine, ki bo vabljen predvsem v zvezi s sporno avtocestno traso pri Katinari in v Rovtah, kjer je, kot že omenjeno, predvideno rušenje hiš številnih domačinov.
• Na pobudo odbora razlaščencev so se sinoči v Križu sestali zastopniki vaških organizacij. Na sestanku je tekla razprava o protivrednostih, ki jih bo morala vaška skupnost zahtevati za družbeno škodo, ki jo bodo povzročila razlaščanja.
SINOČI V MILJAH
Nagradili zaslužne krvodajalce iz miljske in dolinske občine
Med nagrajevanjem so poudarili človeški pomen, ki ga ima delo krvodajalske zveze
Sinoči je bilo v Miljah nagrajevanje miljskih in dolinskih krvodajalcev, ki ga je priredila krvodajalska zveza.
Prisotne je najprej pozdravil podpredsednik zveze Guido Mirasola, ki je poudaril pomembnost dela zveze in posameznih članov, nakar je sledil pozdrav miljskega župana Willerja Bordona. Slednji je naglasil pomen ljudi, ki se v svetu, kjer vlada vedno večji individualizem, zavedajo, da je nujna človeška solidarnost in izražajo svojo vero v svet ljubezni s tem, da darujejo svojo kri. Bordon je nekaj besed namenil tudi zdravstveni reformi in dejal, da ni res, da se v Italiji preveč potrosi za zdravstvo in kar se potrosi plačajo delovni ljudje. Tu je Bordon polemiziral s tistimi, ki pravijo, da bi bilo potrebno zdravstvene usluge plačati.
Po županovem pozdravu so nagradili zaslužne krvodajalce iz miljske in dolinske občine, priznanja sta izročila dolinski župan Edvin
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiujfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiii
GOSPODARSKO SREČANJE ITALIJA A VSTRIJA
Predvsem je bilo poudarjeno, naj ne ponovijo obsojanja vredni pri-ri poseganja policijskih organov i postopku ugotavljanja stanja mljišč, ki ga izvajajo zadolžena po-
PO TRČENJU MED MOPEDOM IN KOLESOM PRI MIRAMARU
Šest ur po nesreči je podlegel poškodbam
70-letnega Maria Fragiacoma so sprva sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v 20 dneh
Jutri občni zbor tržaških gradbenikov
:|>est ur 1 * ramaru
l
X.
«:

po prometni nesreči pri je včeraj ob 17. uri na i vrokirurškem oddelku tržaške ivne bolnišnice podlegel poškod-n 70-letni Mario Fragiacomo iz Commerciale 62. Moški se je 11. uri peljal na mopedu gilera po obalni cesti proti Sesljanu, je V višini odcepa ceste za Mi-nar prišlo do trčenja med mo-iklom in kolesom, ki ga je rav-tako proti Sesljanu upravljal 78-ai Mario Giannini iz Ul. Navali Vzroki nesreče, ki jih proučuje jiška prometna policija še niso ni, sij do sinoči še ni bilo jas-
, ali je nameravalo katero od vo-, Jj zaviti proti Miramaru ali pa spreobrniti smer vožnje (nazaj proti Tr-S<4). Moška sta obležala na cestici. vsaj na prvi pogled ni bilo
I, jSjjno zdravstveno stanje zaskrblju-
' V*0 prvem pregledu v glavni bol-* Unici je kazalo, da se je najhuje Oškodoval kolesar, Giannini, ki si ■f«v nesreči zlomil desno stegneni-'< Sprejeli so ga na ortopedskem fr i Jelku s prognozo okrevanja v 40 j' - eh.
. 4lfragiacomu so v bolnišnici ugotovi udarec v glavo in nekatere dru-jp lažje poškodbe ter ga napotili ( nevrokirurški oddelek s prognozo
,-F dni. Tu pa se je njegovo zdrav-•M 'eno stanje popoldne nepričakovani poslabšalo in vsi posegi zdrav-|i^,,cov. da bi mu rešili življenje, so V i zaman.
V glavni dvorani trgovinske zbornice bo jutri popoldne z začetkom ob 16.30 redni letni občni zbor članov tukajšnje zveze gradbenikov. Glavno poročilo bo podal predsednik E. Riccesi, nastopila pa bosta tudi deželni odbornik za javna dela Bia-sutti in tržaški župan Cecovini. Zlasti za poseg slednjega vlada med gradbeniki veliko zanimanje, saj si pričakujejo vrste pojasnil glede bodočih pobud tržaške občine na po
Avstrijci računajo na našo luko za povečanje izmenjave s tujino
Poseben pomol namenjen avstrijskim ladjam? - Možnost skupnega nastopanja na tretjih tržiščih • Danes odhod avstrijskega odposlanstva
Z nastopom podtajnika na ministrstvu za zunanje zadeve Fioreta se je včeraj nadaljevalo «Gospo-darsko srečanje Italija - Avstrija*, ki se je odvijalo v dvorani za konference zavarovalnice «Assicurazio-ni Generali*. V svojem posegu je Fiaret omenil, da je vrednost trgovinske izmenjave med Avstrijo in Italijo v prvi polovici letošnjega leta dosegla 2.000 milijard lir ter da se prav v tem času vodijo razgovori na raznih ravneh o tem, kako bi se moglo gospodarsko sodelovanje med sosednima republikama povečati. Z italijanske strani se v tej zvezi na-glašajo tudi možnosti skupnega nastopanja z industrijsko proizvodnjo na tretjih tržiščih, še posebno pa se poudarja ideiei. ki; ga lahko,na tem področju doprinese obmejna dežela Furlanija - Julijska krajjpa. Prometne povezave med tržaško luko se izboljšujejo: do leta 1985 bo dograjena avtocesta Videm - Kokovo, ki se bo spojila z istočasno dograjeno avtocesto iz Beljaka. Na pontebski železniški progi polagajo zdaj drugi tir ter bo proga dvotirna do same pontebbe v letu 1986. Zdaj je želeti, da bi se čimprej začela uresničevati tudi nova prometnica v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico, kar vse bo znatno olajšalo blagovni promet med Avstrijo in Trstom. Tukajšnja luka se medtem usposablja za hitrejše pretovarjanje najrazličnejših tovorov in bi mogla odstopiti avstrijskim ladjam poseben pomol, kakor ji je pred časom namenila poseben prostor za manipulacijo rezanega lesa. To so pobude, ki lahko konkretno koristijo Trstu — je zaključil Fioret — «ne pa razni izjemni režimi, ki bi se težko ujemali z obveznostmi, ki jih ima Italija do Evropske gospodarske skupnosti*.
Včerajšnji del srečanja je obsegal še tri poročila. Deželni odbornik za promet Rinaldi je podal podroben pregled novih prometnih infrastruktur v gradnji na območju Furlanije - Julijske krajine, predstavnik zvezne gospodarske zbornice z Dunaja Hack je pregledal možnosti industrijskega sodelovanja med avstrijskimi in italijanskimi podjetji, avstrijski minister za industrijo in trgovno dr. Staribacher pa je poročal o avstrijskih nabavah energetskih virov. Po poročilih je zbornica za gospodarske odnose z Avstrijo priredila tiskovno konferenco, na kateri je avstrijski minister Staribacher med drugim naglasil, da poslovni krogi v Avstriji pazljivo sle-
dijo postopnemu uresničevanju novih prometnih infrastruktur na tukajšnjem območju in posodabljanju tehničnih naprav v tržaškem pristanišču, na katerega še posebej računajo za povečanje svoje blagovne izmenjave s tujino. V zvezi s tem prometom pa je minister Staribacher dal razumeti, da si poslovni krogi v Avstriji pričakujejo od italijanske vlade prej raznih olajšav kakor pa občasnih omejitev carinske in druge narave.
Popoldne so se udeleženci srečanja odpeljali v Tržič, kjer so si ogledali industrijsko cono, ladjedelnico «Italcantieri» in luko Porto-rosega. Avstrijsko odposlanstvo bo odpotovalo v domovino danes zjutraj iz Tršta/ ■ ‘■'o........
metne omejitve v sledečih ulicah: odsek Ul. Soncini med Škedenjsko ulico in Ul. Giacometti ostane zaprt za promet; v odseku Ul. Soncini med ulicama Giacometti in Liburnia je dovoljen samo enosmeren promet smeri Ul. Giacometti — Ul. Liburnia; v odseku Ul. Soncini med hišnima številkama 86 in 90 na strani parnih številk pa je po novem docela prepovedano ustavljati in parkirati vozila.
• Zaradi polaganja podzemnih plinskih cevi bodo od srede, 20. oktobra, naprej veljale posebne pro-
Včeraj sestanek med KD
in laiko-socialisti
Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki laično-socialistič-nih strank in Krščanske demokracije. Najprej so se pogovarjali o trenutnem političnem položaju pri nas v luči sporazuma med laiko-socialisti in KD, ki je omogočil rešitev deželne krize. Osrednja točka včerajšnjega sestanka med omenjenimi strankami pa je bila ocena sedanjega gospodarskega položaja na Tržaškem. Predstavniki strank so preučili nekatere možnosti, kako prebrodili sedanjo krizo in potrdili, da so za Trst nujni ukrepi s strani osrednje italijanske vlade, kar seveda pomeni tudi potrebo po enotnosti pogledov med strankami.
Ker govori o gospodarskih vprašanjih Trsta tudi protokol sporazuma med laiko-socialisti in Listo za Trst (sporazum je podlaga sedanjim koalicijam na tržaški pokrajini in občini), so na včerajšnjem sestanku sklenili, da se bodo nadalje razgovarjali in soočali na podlagi tega sporazuma. V tem smislu .je v tem tednu predviden sestanek med laiko-socia-nisti, KD in LpT.
dročju ljudskih gradenj.,
Z OKROGLE MIZE O MNOŽIČNEM ODHODU ISTRANOV
Kulturno soočanje brez apriorizmov
Na pobudo in v založbi Deželnega inštituta za zgodovino odporništva je pred dvema letoma izšla študija «Storia di un esodo», prva zgodovinska razprava o množičnem odhodu Istranov iz rodnih krajev v Italijo v obdobju od 1945. do 1954. leta. Knjiga, kljub nepopolnosti, je bila prvi korak na poti treznega in znanstvenega preučevanja travmat-skih dogodkov sodobne zgodovine, ki so močno vplivali tako na odnose med Italijo in Jugoslavijo kot tudi na situacijo v Furlaniji - Julijski krajini in še zlasti na Tržaškem. V kolikšni meri je v teh dveh letih študija spodbudila k razpravljanju, k iskanju, k preseganju nekdanjih kontrapozicij? Prvi obračun so poskušali v petek zvečer v družbenem središču v naselju San Mau-ro pri Sesljanu nekateri novinarji in kulturni delavci na okrogli mizi, ki jo je organiziral pred nedavnim ustanovljeni krožek vlstria». V razpravi, ki je privabila sorazmerno lepo število poslušalcev, so sodelovali bivši ravnatelj deželnega sedeža RAl Guido Botteri, odgovorni urednik Piccola Luciana Ceschia, predsednik Inštituta za zgodovino odporništva Giovanni Miccoli, bivši
senator Paolo Šema in slovenski novinar Vojmir Tavčar, okroglo mizo pa je vodil prof. Guido Miglia.
Ne da bi nadrobneje obnavljali posegov vseh diskutantov, naj povemo, da je debata šla v glavnem v dve smeri: en del razpravljavcev je svoje posege osredotočil predvsem na knjigo, njeno vsebino in pomanjkljivosti, drugi del posegov pa je skušal pritegniti pozornost na današnjo situacijo in vsaj plaho pogledati v naprej, v prihodnost. Kot je v zaključku pravilno ugotavljala ena od avtoric, Cristiana Columni, dejstvo, da so se številni vračali h knjigi, s kritičnimi pripombami (v tem smislu je govoril zlasti Botteri, ki je včasih presegel mejo spodbudne provokacije in zašel v sekta-štvo) je odraz dejstva, da je debata, če je do nje sploh prišlo, ostala v zaprtem krogu, kar je odraz stvarnosti mesta, ki ima toliko preteklosti, se v njih še vedno zrcali in jih ne zna preseči.
Drugi razpravljavci pa so izhajali bolj iz današnje stvarnosti s poudarjanjem, da je treba s stvarno razpravo in poštenim soočanjem s preteklostjo vendarle preseči nekda-
nje rane in travme, shematičnost ih črno-belo slikanje ter spodbuditi dialog in komunikacijo med vsemi tu živečimi skupnostmi. To pa bo mogoče le, če se bo še zlasti v kulturnem pristopu do teh problemov uveljavil pojem kompleksnosti, ne
samo v besedah, ampak v dejan-
Italcanticri izročila nove podmornico
V Tarantu so včerajio slovesno izročili vojni mornarici nOvo nod-mornico «Guglielmo Marconi*, ki so jo zgradili v ladjedelnici Ital-" cantieri v Tržiču. Podmornica je dolga 63 in široka 6,8 m. njen spodriv znaša 1456 ton, njena hitrost na površini pa je preračunana na 20 vozlov. V Tržiču gradijo sedaj za vojno mornarico še večjo ladjo za prevažanje helikopterjev «G. Garibaldi*.
Švab in miljski župan Willer Bordon. Nagrajevanju, ki je bilo v dvorani «A. Volta*, je sledil ples.
Potrditev ugodnih obetov za delavke obrata Calza Bloch
V ponedeljek je bil na deželnem odborništvu za industrijo sestanek glede problema tovarne najlonskih nogavic Calza Bloch. Navzoči so biU predstavniki deželne finančne družbe FRIULIA, krožnega sklada FRIE, družbe IN. IN. CO„ ki namerava prevzeti obrat in proizvodnjo preusmeriti k serijski konfekciji, in vodstva Bloch. Kot sporoča enotna sindikalna zveza, je FR IE sklenil zbrati 3,5 milijarde lir, ki so potrebne za financiranje načrta IN. IN. CO, medtem ko se je ta družba obvezala, da bo sama poskrbela za kritje preostalih 30 odstotkov potrebne naložbe. Tržaški hranilnici je bilo tudi naročeno, naj naglo zaključi študijo o izvedljivosti vsega načrta, po katerem naj bi novi proizvodni obrat zaposlil nad 300 delovnih moči, v čemer je vštetih vseh 153 delavk in delavcev Calze Bloch.
Eksplozija v Ul. Baiamonti
Preiskovalci še iščejo
pogrešanega
Visentinija
Karabinjerji miljskega poveljstva nadaljujejo s preiskavo o vzrokih eksplozije v Ul. Baiamonti, ki je zahtevala doslej tri mrtve, eno o-sebo pa še pogrešajo. Akcija karabinjerjev je uperjena prav v i-skanje pogrešanega Giuseppa Visentinija. Njegovega trupla niso našli pod ruševinami posute hiše, zato izključujejo, da bi bil v trenutku tragedije v poslopju. Preiskovalci domnevajo, da se je Visenti-ni, prestrašen od eksplozije, zatekel h kakim sorodnikom, verjetno izven Trsta, sicer bi le-ti že obvestili organe javne varnosti o njegovi prisotnosti.
Preiskovalci tudi ne izključujejo možnosti, da je Visentinija močna feksplozija in poznejše postopno ra šenje hiše tako presunilo in zbega
lo, da je zbežal s kra ja nesreče in Trostu. Po iz
sedaj še tava po tfieštu. Po izjavah njegovih sosedov je živel Vi sentini sam in naj ne bi imel so rodnikov v mestu. Preiskava o vzrokih eksplozije pa je še nadalje na mrtvi točki, saj ni bilo mogoče izvedeti doslej od preiskovalcev, poleg že znanih domnev o uhaja nju plina, še nič uradnega.
fitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiim
DANES IN JUTRI NA TRŽAŠKEM
Proslava 120-letnice smrti Škota Antona Martina Slomška
Pred kratkim (24. septembra) je poteklo 120 let od smrti škofa An tona Martina Slomška, velikega narodnega buditelja, vzgojitelja in književnika.
Po proslavi v Mariboru in Rimu bodo obletnico Slomškove smrti sedaj proslavljali tudi na Tržaškem. Proslavo bo vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Spored proslave obsega danes, ob 9. uri mašo v Rojanu, ki jo bo od-' dajal tržaški radio. Ob 11.45 bo v radijski oddaji «Vera in naš čas* govoril mariborski škof. Osrednja prireditev bo v popoldanskih urah v Bazovici. Pričela se bo ob 15.30 z zborom narodnih noš ter malih
lišča Verdi, o namenih zavoda pa bo spregovoril njegov rektor David Sutcliffe. Jutri ob 10. uri pa bo na tržaški univerzi uradni del slavnosti z govori ministra za šolstvo Bodra-ta, predsednika ustavnega sodišča Elie in znanega zgodovinarja Mačk Smitha.
in odraslih pevcev. Ob 15.45 bo blagoslov prenovljene kapele v Slomškovem domu, ob 16. uri pa slovesno somaševanje z mariborskim škofom ter z nastopom pevskih zborov in recitatorjev. Ob 17.30 bo kratko predvajanje diapozitivov o Slomšku ter odprtje razstave njegovih spisov.
Jutri, ob 10.30 bo na učiteljišču «A. M. Slomšek* akademija z govorom dr. Krambergerja in nastopom šolskih recitatorjev in zbora, ki ga vodi Nada Žerjal - Za-ghet. Zvečer, ob 20.15 pa bo Slomškov večer na sedežu Društva slo venskih izobražencev.
skem poglabljanju in razumevanju vseh komponent, ki tvorijo pisano stvarnost Julijske krajine, ob spoštovanju kulturne in narodne istovetnosti vsakega. Eden od bistvenih korakov v tej smeri pa mora biti u-veljavljanje dvojezičnosti kot vrednote in globoke potrebe, nikakor pa ne kot vsiljene in zgolj zunanje manifestacije.
Veliko število uvodnih posegov, je sicer ' nekolilco omejilo poslušalcem možnost vključevanja v razpravo, poudariti pa velja, da so vsi prisotni razvite misli in teze, tudi ko z njimi nišo soglašali, sprejeli z razumevanjem, kot idejo, s katero se je treba soočati, nikakor pa ne a-prioristično zavreči. V tem smislu je bil večer, ki ga je priredil krožek «Istria», spodbuden in obetajoč in upati je. da bo postopno prodrl tudi v. veliko bolj zaprte mestne kroge.
Slavnostno odprtje «Jadranskega zavoda združenega sv«ta»
Danes in jutri bosta v našem mestu slavnostni prireditvi ob uradnem odprtju «Jadranskega zavoda združenega sveta*, ki ima svoj se-bež v devinsko — nabrežinski občini. Danes ob 11. uri bo v Avditoriju koncert komornega orkestra gleda-
Ob tragični smrti dragega DUŠANA KODRIČA
izreka prizadeti rodbini svoje sožalje
Slovensko dobrodelno društvo
Ob smrti naše dolgoletne, zveste nameščenke
Else Habbe
izrekamo užaloščeni mami Caterini in ostalim svojcem iskreno sožalje
Ravnateljstvo in nameščenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika
18. 10. 1981
18. 10. 1982
Ob prvi obletnici smrti naše drage
Amalije Grgič
se je spominjajo
mož Just, sin Ladi z družino in drugo sorodstvo
Padriče, 17. oktobra 1982
Ob drugi obletnici smrti
LVDIE BRESCIANI por. BRATTINA
se je mož Vinicio venomer spominja z nezmanjšano žalostjo in ljubeznijo.
Trst, 18. oktobra 1982

Za vedno nas je zapustil naš dragi
JOSIP (PINO) BLAS0N
Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev.
Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju II. oddelka bolnice za pljučne bolezni Santorio.
Žalostno vest sporočajo: žena Tončka, hči Eda, sin Bruno, zet, vnuki Patricija, Timmi in Andrej, sestra Lidija ter drugo sorodstvo
Prosek, 17. oktobra 1982
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga teta
ZOFIJA KOŠUTA
(S PLAČNA)
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 18. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ.
Žalujoči vsi nečaki
Križ, 17. oktobra 1982
Po dolgem trpljenju je umrla naša draga
ELSA HABBE
Pogreb bo v torek, 19. oktobra, ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnicp.
Žalostno vest sporočajo užaloščena mama Caterina in drugo sorodstvo
Trst, 17. oktobra 1982
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
FILIPA PERT0TA
Posebna zahvala dr. Posarelliju, župniku Breclju, sorodnikom, prijateljem, upravi in uslužbencem občine Devin - Nabrežina, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja ter tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na
zad,^;;P°‘i;	.J;,,,;:....trnj*
žalujoča družina
Nabrežina, 17. oktobra 1982
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega predragega
ŠTEFANA BRATOŽA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti naše drage mame
J0SIPINE DANEV vd. STOKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sinova Miro in Cveto ter vnukinja Ksenija z družinami
Kontovel, Buenos Aires 18. 10. 1982
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob smrti naše drage
VIDE HRVATIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala darovalcem cvetja, 4. in 5. razredu ric-manjske osnovne šole «Ivan Trinko*, g. župniku, cerkvenim pevkam ter moškemu pevskemu zboru Slavec.
SVOJCI in PRIJATELJI
Ricmanje, 17. oktobra 1982
Ob šesti obletnici smrti naše
NEDE MU0T
se je z nezmanjšano bolečino spominjajo
SVOJCI
Trst, 18. oktobra 1982
PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO NA POBUDO SDGZ
NAŠI OBRTNIKI SO OBISKALI VRSTNIKE NA SLOVENSKEM
V Žalcu in Slovenj Gradcu koristna izmenjava izkustev m potrditev skupne volje po medsebojnem sodelovanju
Prejšnjo soboto in nedeljo so bili člani obrtniške sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na poučnem izletu v Sloveniji, kjer so navezah oziroma še poglobili stike s krajevnimi rokodelci ter se seznanib z njihovimi izkustvi in dejavnostjo, a jim hkrati tudi posredovali lastne izkušnje.
V spremstvu načelnika obrtniške sekcije Rada Andolška in njenega tajnika Dušana Pangerca pa še ravnatelja SDGZ Vojka Kocjančiča so se izletniki v soboto sešli z obrtniško skupnostjo v Žalcu (Celje), ki je po svoji proizvajalski moči druga najmočnejša v Sloveniji za domžalskimi obrtniki. Srečanje je bilo v Domu obrtnikov, ki je bil januar ja letos docela preurejen in obnov ljen, to pa s samoprispevki rokodelcev, ki so — mimogrede povedano — zasebniki in niso torej vključeni v samoupravni sistem.
Iz Žalca so naši obrtniki odpotovali v Slovenj Gradec in se tam u-deležiti tradicionalnega srečanja med obrtniki iz vse Slovenije, kateremu je potem sledila vesela družabnost pozno v noč. V nedeljo dopoldne so si izletniki ogledali razstavo domače in umetne obrti ter ustrezni film.
Osnovni namen dvodnevnega bivanja v naši ožji matici je bil dvojen: po eni strani omogočiti članom obrtniške sekcije SDGZ medsebojno seznanitev, saj zanjo v danili razmerah pri nas nimajo, kot kaže, zadostnih časovnih možnosti, po drugi strani pa jim ponuditi priložnost, da se pobliže spoznajo s stanovskimi tovariši na Slovenskem In z njimi izmenjajo misli in izkustva glede te pomembne gospodarske panoge v vidiku bodočega tvornega sodelovanja. Takšno sodelova nje čez mejo seveda ni mogoče na ravni posameznikov, kajti vedeti je treba, da lahko obrtniki v Sloveniji poslujejo s tujino samo v zadružni obliki, kar pa bistveno menda ne more vplivati na kakovost takih ali drugačnih odnosov med enimi in drugimi. O možnostih in še zlasti o potrebi po sodelovanju med obrtniki tokraj in onkraj meje je bil sicer že večkrat govor na ustreznih zasedanjih z izrecnim poudarkom na obojestranskih koristih, zato je u-pati. da bi do njega čimprej prišlo.
Naši obrtniki so bili študijskega Izleta čezvse zadovoljni, ravno tako so bili srečanja z njimi zadovoljni obrtniki na Slovenskem in tako eni kot drugi so izrazili željo, naj bi se takšna snidenja v bodoče še pomnožila.
1970. Popis bo v vsej Italiji zajel nad 3 milijone kmetijskih gospodarstev (leta 1970: 3,6 milijona). Podpihovalcev bo vsega čez 30.000, pretežno so to javni uslužbenci. Popisovalci za nobeno ceno ne bodo smeli posredovati v javnost zbranih podatkov; v tem primeru bodo strogo kaznovani, kakor izrecno naglasa statistični urad Istat. Prve rezultate popisa bo Istat objavil spomladi 198;}.
Nova pesniška zbirka Marija Čuka
Odslej pod zaščito tudi kraški greben od Opčin do Proseka
Za Perčedolom in nekaterimi drugimi ožjimi predeli našega Krasa je sedaj tržaška občina uradno označila kot zaščitno območje še tisti del kraškega grebena, ki se dviga nad Tržaškim zalivom med Opčinami oziroma Obeliskom, Barkovlja-rni in Prosekom. To pomeni, da veljajo odslej tam stroge omejitve in prepovedi ekološke narave, tako je prepovedano loviti ali samo motiti divje živali, delati škodo na cvetju in rastlinju, odnašati kamenje in zemljo ali donašati podoben material od drugod, voziti tam z motornimi vozili, prižigati krese, puščati domače živali, da se prosto, brez vrvice, podijo po gmajni, in tako naprej.
Kdor bo kršil te predpise, bo podvržen globi od 20.000 do 200.000 lir.
Predpisi ne veljajo za kmetovalce, kolikor zadeva pašo ali pooblaščeno sečnjo pa tudi vožnjo kmečkih vozil.
Te dni je bila spet obnovljena služila zračnega nadzora nad spoštovanjem naravnega ravnovesja; do konca leta naj bi zadevno letalo opravilo 30 poletov. Tržaška občina je navezala stike z deželno upravo z namenom poizkusno sprožiti e-notno vsedeželno ekološko - varstveno službo z zraka.
V nedeljo so začne popis v kmetijstvu
Kot smo ze poročali, se bo v ne-nedljo, 24. oktobra, začel tretji splo sn> popis kmetijskih obratov, ki se zaključi 30. novembra. Prejšnja tovrstna popisa sta bila leta 1961 in
• V odseku Ul. Roma, ki leži med ulicama Mazzini in S. Nicold, je odslej prepovedano ustavljanje in parkiranje tudi dostavnih vozil, to pa zato, da se avtobusom omogoči la 'odno obračanje iz Ul. Mazzini v Ul. Roma. Prepoved je začasna.
V ČETRTEK, 21. OKTOBRA, ODPRTJE NOVE RAZSTAVE
Marjan Kravos v galeriji Tržaške knjigarne
Z novo razstavo, ki jo bodo odprli v četrtek, 21. oktobra, bomo v novih galerijskih prostorih Tržaške knjigarne prrnč gledali tržaškega ustvarjalca. In spet je grafika, grafika na poti med izročilom ljubljanske grafične šole in ekspresionizmom tržaških ustvarjalcev (Monte-nero). Umetnik je Marjan Kravos.
Kravos se je rodil v Trstu leta 1948. Po končani gimnaziji, kjer je imel Avgusta Černigoja za profesorja risanja je obiskoval Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Po dovršeni diplomi leta 1973 je nadaljeval študije na specialki za grafiko pod vodstvom R. Debenjaka, M. Pogačnika in B. Borčiča, kjer je diplomiral leta 1975. Od leta 1976 do leta 1980 je poučeval zgodovino umetnosti na slovenskem kla sičnem liceju v Trstu. Od tedaj pa dela v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Umetnosti ni mogoče vedno do potankosti opredeiti. Še posebno v našem času, ko je ustvarjalcev toliko in iščejo vsi novih poti; dostikrat imenujejo umetnost in umetnike vso ustvarjalnost in vse ustvarjalce, brez razločka. Vendar pred nekaterimi umetninami imaš vendar jasen občutek: to je umetnost. In mimo tehnične popolnosti in koncepta slike same, čutimo, da je tako.
To je primer Kravosove grafike. Elegantna v tisku, tehnično zelo izpopolnjena (dediščina ljubljanske grafične' soleh ta grafika nas vznemirja: občutek zavestnega m podzavestnega, ki se bijeta za nadvlado; intimizem’ 'in' -čtrt zunanjega sveta. V nekdanjih buržujskih sprejemni cah si se počutil kakor pri psiha-nalistu. Zdaj, ko se je pozornost umetnika usmerila na posamezne predmete, čutiš, da je situacija še globlja in dreza vate. Okolja v svoji težki statičnosti, ki te napade in zre vate, ni več. Predmeti sami (cunja, vozel, vrečka) so pod rhnt genskimi žarki in postanejo filter sveta. List sam. ki obstaja kot materija še pred tiskom, postane filter sveta, postane predmet u-metnikove občutljivosti. List - papir se vključuje v svet kot projekcija umetnikove notranjosti in je meja med tem. kar lahko spoznamo in o-nim, kar nam bo vselej ostalo neznano. In tako nastane vprašanje, kje konča intimističen pomen teh grafik in kje začenja koncept, za pletena inlelektualnost umetnika današnjih dni.
Grafika kot tehnika je za Kravosa izredno pomembna. Grafika je bistvena, belo-črna in zajema samo bistvene tendenčne linije predme tov, kjer ni prostora za nobeno odvečno zarezo.	(bg)
V četrtek je bila v kriškem domu «Albcrt Sirk* predstavitev nove pesniške zbirke Marija Čuka »Suho cvetje*, ki je te dni izšla pri mariborski založbi Obzorja. Čukovo novo knjigo sta predstavila glavni urednik knjižnih izdaj založbe Herman Vogel in pesnik Ace Mermolja. O svojem delu je spregovoril tudi sam Marij Čuk.
Pesniška zbirka «Suho cvetje* pomeni po eni strani pesnikovo iskanje možnosti za komunikacijo z ljudmi in izstopanje iz določenega bermetizma. po drugi strani pa »problematizira* razmerje med pe snikom in svetom, ki ga obdajajo in izostruje osebne misli in čustva. Na prazne prostore, ki nas obkoljujejo in ki ogrožajo človekove temelje, reagira pesnik z žalostjo in obupom, vendar zna tudi odločno stopati po poti upiranja, kar ga vodi v ironijo, sarkazem in tudi v grotesko. Kljub ostrim pozicijam pa najdemo v »Suhem cvetju* tudi veliko sproščenih verzov in igrivosti, ki dajejo pesmim svojevrstno in osebno noto.
Razna obvestila
50-letniki zgoniške občine bodo praznovali srečanje z Abrahamom v soboto 23. t.m. Kdor ni bil obveščen, naj se javi telefonsko na št. 229174 od 12. do 14. ure do četrtka.
Pokrajinski VZPI in (Vsedržavno združenje partizanov Italije) ANPI -Trst organizirata 30. in 31. oktobra avtobus za Rim s pristankom v Firencah za tiste, ki se želijo udeležiti velike borčevske manifestacije za mir in obrambo demokratičnih ustanov. Informacije in vpisovanje na sekcijah VZPT - ANPI.
Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82/83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo od jutri, 18., do petka. 29. oktobra, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije tečaji slovenskega jezika, dva tečaja angleščine ter tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8. novembra.
Sekcija KP1 «Josip Verginella* iz Križa vabi na solidarnostno manife stavijo z bojem palestinskega na roda, ki bo danes. 17. t.m.. ob 11. uri v kriškem Ljudskem domu. Sodeloval bo zastopnik PLO.
HiiHitiiiMinaiiiiiiii iiiiit iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiaiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiitiMtiiimiiaiiiiiMiaitiiHit ■1111111111111111111
PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO V CAMAL0JU PRI TREVISU
Uspeh gojencev Glasbene matice na harmonikarskem tekmovanju
V soboto, 9., in nedeljo, 10. oktobra. je bilo v mestu . Pupglo pri Trevisu mednar >dno tekmovanje harmonikarjev. Prireditve so se udeležili tudi gojenci Glasbene matice. Kar pet jih je nastopilo v kategoriji, rezervirani mladim med trinajstim in štirinajstim letom. Našteli jih bomo kar po njihovih odličnih uvrstitvah in sicer: prvi - Corrado Rojac, gojenec podružnice Glasbene matice na Katinari iz razreda prof. Claudia Furlana, drugi - Francesco Furlanich, ki ga je za tekmovanje pripravila prof. Eliana Zajec, za njim pa gojenci prof. Dorine Cante iz Sovodenj, in sicer Walter Ferfo-Ija, Francesco Cerminara in Dario Bernardis. Vsi so poleg obvezne skladbe izvajali še elo kakega sodobnega italijanskega skladatelja, ki se posveča pisanju za harmoniko. V "tareiši kategoriji je nastopil še Ugo Tomšič, prav tako iz Sovodenj, ki se je uvrstil na drugo mesto.
Poleg solistov je na tekmovanju nastopil tudi duo Marchesich Rojac. ki je z izvedbo Fraticellijeve skladbe »Temi da conce’ o» (koncertne teme) in Trajanove «Tarantelle» zasedel prvo mesto. Prav tako je bil prvi ansambel podružnice Glasbene matice iz boljunca Aynthesis 4. ki je pod vodstvom prof. Claudia Furlana zaigral Brittnovo «Sent,imental Sa-rabande* in «Sinfonische Suite* Wolf-ganga Jokalija. V isti kategoriji sta nastopili tudi dve skupini iz Jugoslavije. Harmonikarski ansambel »Dure Sala.i* iz Slavonskeg Broda, ki ga vodi Bela Panthy se je uvrstil na drugo mesto, tretji pa je b i ansambel «Bela Bartok* iz Ade. mesta ob madžarski meji, ki ga vodi Monika Lippai.
Ruski mornarji v gosteh TPPZ
PT-edsinočnja redna vaja pevcev in orkestrašev Tržaškega partizan skega pevskega zbora «Pinko Toma-

Pismo uredništvu
Se o ralti italijanščine v trebenski cerkvi
V zvezi s pismom uredništvu, ki smo ga objavili dne 13. 10., smo Prejeli sledeči dopis, ki ga je podpisalo 26 vaščanov iz Trebč:
Ko gre za verska vprašanja, nihče ne dvomi o pravici, ki jo ima tudi en sam vernik italijanske narodnosti v slovenski vasi, da prisostvuje cerkvenim obredom v svojem materinem jeziku.
Sprašujemo pa se, če se avtor pisma Dragom Roberto šali ali pa misli resno, ko omenja «številne vernike, ki ne razumejo slovenšči-ne». Ce se šali: de gustibus non disputandum; če pa misli resno, ne govori resnice, kajti takih ljudi, ki ne razumejo slovenskega je-rika in ki redno obiskujejo nedeljsko bogoslužje, v Trebčah sploh ni, oe izvzamemo priložnostne obiskovalce in pa štiri otroke iz italijanske osnovne šole, o katerih pa so
starši vneto zagotavljali, da razumejo slovensko, ko .je šlo za njihovo priključitev slovenskim otrokom pri pripravi na prvo sv. obhajilo.
Ne moremo se pa strinjati s tem, da g. Dragoniju dajeta pravico zahtevati uporabo italijanskega jezika pri cerkvenih obredih le dejstvi, da ne razume slovensko in da se v naši cerkvi prikaže le dvakrat ali trikrat letno. Kljub vsemu temu pa je sedanji župnik Jože Prešeren pripravljen spregovoriti v italijanščini, le da dotični pravočasno najavijo svojo prisotnost.
V omenjenem pismu avtor trdi. da nima namena izzivati nepotrebnih polemik, ki bi lahko kvarile odnose med dvema narodnostnima skupnostima v Trebčah. Dejstvo pa je, da je njegovo ravnanje razburilo celo vas (tudi nekatere verni ke, saj je šlo za narodnostno vprašanje).
S spoštovanjem nekateri trebenski vaščani
k	o )•	, ,	, j
žič» je izzvjsnda prav svojevrstna; sledila i: je tildi, delegacija posadke ruske ladje «Dvu)ski zaliv*, ki je te dni na popravilu v naši luki. Skupino kakih 2) mornarjev je vodil komisar Anatol Pavlovič.
Tajnik in predsednik TPPZ sta gostom izrekla toplo dobrodošlico, prvi je spregovoril v ruščini, drugi slovensko. Naglasi’ sta. da se je ideja o nastanku partizanskega ansambla porodila prav na sovjetskih tleh. in poudarila nujo po skupnem nastopanju za pomiritev, bratstvo in sodelovanje med narodi. Komisar Pavlovič je to načelo, ki pomeni vodilno nit delovanja TPPZ, osvojil in se iskreno zahvai’1 za sprejem z željo po vnovičnem snidenju, takrat na niških tleh.
Sledila je prijetna dmžabnost ob zvokih harmonike, U sta jo izmenično nategovala Oskar Kjuder in član ladjine posadke in ki je izvabila prešerno tovariško vzdušje. Še poprej je partizansk’ ansambel seveda izrecno v čast gostov izvajal po eno s>ovensko. rusko in ital pansko skladbo, nazadnje pa šoškako-vičevega Kuranta.
V KROŽKU «CHE GUEVARA*
Razprava o reformi višje srednje šole
Izredno zanimanje je vzbudila razprava o reformi višje srednje šole, ki jo je v petek organiziral krožek za politično - socialne študije »Che Guevara* v prostorih Novinarskega krožka. Govorila je članica senatne komisije za šolstvo A. M. Conterno degli Abbati, ki je uvodoma razložila zadržanje KPI, ki se je v poslanski zbornici vzdržala glasovanja. V glavnih točkah je nakazala stališča KPI in ostalih političnih strank glede tega vprašanja in orisala ozračje, v katerem je dolga leta zakon dozoreval, saj ima veliko nasprotnikov, kot je poudarila. Nato je povabila k pogovoru prisotne, ki so sprožili celo vrsto vprašanj: o usodi eksperimentalnih šol po reformi, o študijskih načrtih in o vlogi, ki naj bi jo imeli učitelji v pripravah teh načrtov o izpopolnjevalnih tečajih o privatnih šolah in podobno.
živa Marc iz tajništva Sindikata slovenske šole je zastavila problem prostora, ki ga imajo manjšine v novi šolski ureditvi. Glede tega vprašanja je senatorka degli Abbati poudarila, da je 10. člen zakona precej zapleten in nejasen, da bo treba o tem še razpravljati in da vsekakor je ozračje v senatni komisiji tako. da lahko računamo na ugodno rešitev tudi za slovenske šole. Spregovorila je tudi senatorka Jelka Gerbec, ki je podčrtala, da bo treba uvesti v zakon poseben člen za slovenske šole in da o vprašanju šolstva je bil govor tudi v ožjem senatnem odboru, ki razpravlja o globalni zaščiti Slovencev.
• V Ul. Sorgente odpirajo gradbeno delovišče. Zaradi tega je odslej za nedoločen čas ulica zaprta za promet ob delovnikih (od ponedeljka do vključno petka) med 8. in 17. uro.
Šolske vesti
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi
DEŽELNI
KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Prijave za tečaj do 22. oktobra 1982. Progra se bo odvijal od 25. oktobra do 17. novembra v popoldanskih urah v Gre gorčičevi dvorani v -Ul. sv. Frančiška 20
HOP!
v Tržaško knjigarno
Predstavili bomo letošnjo knjižno zbirko Jadranskega koledarja. Izdaje so še v tisku, a predna-ročniška akcija (in posebne ugodnosti tudi) se te dni izteka: priložnost za srečanje z avtorji in u-redniki.
Predstavili bomo še svežo Bibliografijo Jadranskega koledarja 1946 - 1981 s kazali vseh avtorjev in prispevkov v 36 letnikih.
V petek, 22. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni.
Vabi vas Založništvo tržaškega tiska!
Gledališča
f Čestitke
Pred dnevi sta praznovala STANA in MARIO KOZINA obletnico poroke, danes pa nono MARIO praznuje rojstni dan. Da bi preživela še mnogo let v naši družbi, jima želijo hčeri, zeta, ter vnuki Katja, Robert in Martina.
Danes praznuje rojstni dan naša draga mama in nona MILKA PETA-ROS. Vse najboljše ji želijo Silvana, Dragica in Maruška, vsi vnuk’, posebno pa mala Eederika.
Jutri praznuje 18 let DARIA SANCIN iz Boljunca. Vse najboljše ji želijo Samoa, Fabia, Giuseppe, nona Ika in družina Meneghetti.
ERIKA INAMO jc 15. oktobra u-gasnila 9 svečk. Da bi bila še naprej pridna in zdrava, ji voščijo mama, očka. bratec David, teta A-nica in vsi, k) jo imajo radi.
Sindikat slovenske šole obvešča, da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih v višjih srednjih šolali na razpolago na sedežu v Ul. F. Filzi 8/1 vsako sre do od 16. do 18. ure.
Ob 120-letnici Slomškove smrti bo jutri, 18. oktobra, ob 10.30 akademija na učiteljišču A.M. Slomšek. Govoril bo tudi mariborski škof Kramberger. Vljudno vabljeni.
Državno učiteljišče A.M. Slomšek sporoča dijakom, ki so vpisani v peti letnik, da bo skupni sestanek v torek, 19, oktobra, ob 16.30 v prostorih učiteljišča.
Požarjevo družino je osrečil DIMITRIJ
prvorojenec lse in Aleksa.
Srečnima staršema, novotom pa še za dvojni praznik, iskreno čestitajo
vsi, Spetičevi.
Irmo in Bruna Križmančiča je razveselilo rojstvo vrvoro jenke
KARIN
Srečnima staršema čestita, mali Karin pa želi vso srečo v življenju
godba »Viktor Parma* s Trebč
VERDI
V	torek, 19. t.m., ob 20. uri (red A/F) otvoritev operne sezone 1982/83 s slavnostno premiero Rossinijeve o-pere »Semiramide*. Dirigent Daniel Oren, režija in scena Pier Luigi Pizzi. V glavnih vlogah Lella Cuberli, Lucia Valentini Terrani. Boris Mar-tinovič, Raimundo Mettere. Luigi Roni, Redento Comacchio, Gianni Bru-nelli.
Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic za premiero. • * *
Jutri ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost predstavitev Rossinijeve opere »Semiramide*. O operi bo spregovoril glasbeni kritik, Genovčan, Edilio Frassoni. Vstop prost.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
II. preddverje
Od 20. do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvo, ana
Od jutri, 18., do 31. t.m. — Razsta va: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Srednja dvorana
Jutri, 18. t.m., ob 20. uri: John Rettallack «Berlin, Berlin* - musical. Gostuje Acting Touring Company -London.
V	torek, 19. t.m., ob 20. uri: Sir J. Vandburgh «The Provoked Wife» (Izzvana soproga). Režija J. Retallack. Gostuje ATC - London.
Obiskovalce, ki so vstopnice za obe predstavi že dvignili opozarjamo, da so pravilni datumi, ki so natiskani na vstopnicah.
Okrogla dvorana
Jutri, 18. t.m., ob 18. uri: Živimo z vami — Literarni nastop u-stvarjalcev drugih epublik in pokrajin, ki živijo v Sloveniji.
V	torek, 19. t.m.. ob 17. uri: Kriza
s poljskim žariščem - Javna tribuna. Sodelovali bodo: dr. Anton Bebler. Jože Smole, Marjan Sedmak. Janez Stanič in Dušan Dolinar, ki bo Vbdil potek razgoVbfk. lv‘ ■	- ■
Mala dvorana
Teden družbenega filma: 18. t.m. ob 19. uri «Božanski dnevi* - angleški : ob 21. uri »Čipkarica* fran coski: 19. t.m. ob 19. uri »Kako postaneš Švicar* - švicarski; ob 21. uri »Trije bratje* - italijanski.
Hala Tivoli - Ljubljana
Jutri. 18. t.m.. ob 20. uri: Wish bone Ash — angleški rock ansambel.
V	torek, 19. t.m., ob 20. uri: Dom sportova Zagreb - Wisbone Ash.
Velika dvorana
V	torek, 19. t.m., ob 19.30: Hans Haseboech* — Orgelski koncert znanega dunajskega organista.
Vstopnici so v prodaj) pri blagaj li Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave.
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1982/83 1. abonmajski koncert
V torek, 19. oktobra 1982, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE • LJUBLJANA
Solistki:
Tea Košuta, klavir Eva Novšak - Houška, mezzosopran
Dirigent: Anton Nanut Na sporedu: Vivaldi, Mozart, Srebotnjak in Britten Dvig in prodaja abonmajev in vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
SLOVAN
KULTURNO
DRUŠTVO
SLOVAN
obvešča vse pevke in da bo
pevce.
prva pevska vaja
v torek, 19. t.m., ob 20.30 prostorih Gozdne zadruge.
Ariston 17.00 .11 signore della mor-te*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00—22.15 »Grand Hotel Ex-celsior*. A. Celentano, E. Monte-sano. C. Verdone, E. Giorgi. Nazionale 16.30 »Incontro nelTultimo paradiso*.
Rltz 15.30 .Porca vac-a*. R. Pozzet-to, L. Antonelli, A. Maccione. Jutri ob 17. uri.
Grattacielo 16.00—22.15 «Grand Ho tel Excelsior». A. Celentano. E. Montesano, C. Verdone, E. Giorgi. Fenlce 17.00 »Volpe di fuoco*. Clint East\vood.
Mignnn 16.00 «Scomparso (missing)* Filodrammatieo 15.00 »Delizie eroti-che*. Prepovedan mladini Aurora 16.30 »Sturmtruppen*. Renato Pozzetto.
Capital 16.30 »Eccezzziunale... vera-mente*. D. Abatantuono.
Crtstallo 16.30 «Fico dTndia*. R. Pozzetto, G. Guida. Jutri ob 17. uri »Africa dolce e selvaggia*. Prepo vedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Sul lago dorato*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda in Jane Fonda.
Radio 15.30 »Super sexual fantasy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri ob 15.30 »Piacere fino al de-lirio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vlttorlo Veneto 15.30 »La pazza sto ria del mondov. Jutri isti film ob 16.30.
Lomiere 16.00 »Sfinge*. Jutri ob 17. uri «Qualcuno vol6 sul nido del cuculo*. . Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Danes, NEDELJA, 17. oktobra ____________ ________
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Upravni odbor TPPZ «Pinko Tomažič* obvešča pevce in orkester, da v torek, 19. oktobra, ne bo redne skupne vaje. Pač pa bo vaja za ves ansambel v petek. 22. oktobra, ob 20.30.
KD VESNA
prireja v torek, 19. 10. ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu
SREČANJE
Z MARIOM MAGAJNO
ki bo prikazal diapozitive o potovanju po Latinski Ameriki.
Vabljeni
mkrii.
Trst. Ul. sv. Frančiška 20 Vas vljudno vabi na razstavo
ŽIVLJENJE V PAPIRJU
-grafični listi	i
MARJANA KRAVOSA
odprtje razstave v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri
Kino
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83
TITUS MACCIUS PLAUTUS
(HVALISAVI VOJAK*
Komedija v dveh delih — Prvič v slovenščini
Režija: MILE KORUN
Danes, 17. oktobra, ob 16. uri
-	ABONMA RED C - prva nedelja po premieri.
V	sredo, 20. oktobra, ob 20.30
-	ABONMA RED D - mladinski v sredo.
V	četrtek. 21. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED H - mladinski in ob 20.30 - ABONMA RED E — mladinski v četrtek.
V	soboto. 23. oktobra, ob 20.30
-	ABONMA RED F - druga sobota po premieri.
V	nedeljo. 24. oktobra, ob 16. uri - ABONMA RED G — pa poldanski na dan praznika.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predsta”.
Nadaljuje se vpisovanje abon majev pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 14. ure. Vse abonent" prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
Izleti
Zdniženjj Union Podlonjer - Sv. I-
van priredi enodnevni izlet dne 24. oktob a v Dobrovo (Goriška brda) in Medano v rojstno hišo pesnika A. Gradnika. Informacije in vpisovanje vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. telefon 64459 ali 732858.
SLOVENSKO PLANINSKO /SP0T\ ORUŠTVO TRST
priredi v nedeljo, 24. oktobra, v okviru Športne šele
JESENSKI IZLET PO VZHODNEM KRASU
za osnovnošolsko mladino.
Zbirališče ob 9. uri na Trgu Oberdan. Povratek ob 18. uri
*Ai SLOVENSKO v \ PLANINSKO /SPOTI DRUŠTVO krt&d TRST
mBBm
priredi danes, 17. oktobra, tradicionalni in priljubljeni
DAN PLANINCEV SPDT
ki bo tokrat na zgoniški gmajni.
Zbirališče ob 9. uri na glavnem trgu v Repniču. od 9. do 10. ure pa bodo startale ekipe tekmovalnega pohoda.
Ob 13.30 bodo na travniku raz ne družabne igre. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
Vabljeni vsi
KD V. Vodnik - Dolina
obvešča, da je za
IZLET V GiESSEN (ZRN)
še nekaj prostih mest.
Prijave sprejema Vojteh Lo vriha, telefon 228723
Odhod v sredo, 20. oktobra, ob ‘>0.30 iz Doline
Razstave
MIRA
Sonce vzide ob 6.24 In zatone ob 17.17 — Dolžina dneva 10.53 — Luna vzide ob 6.32 in zatone ob 17.55.
Jutri, PONEDELJEK, 18. oktobra LUKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16 stopinj, najnižja 10,7 stopinj, ob 18. uri 15 stopinj, zračni tlak 1015,2 mb ustaljen, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 47-odstotna. nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 18, stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Daša Bresciani. Stefania Simioni, Roberta Stebel, Francesca Viviani, Alessandra Scarcia, Piera Vivan.
UMRLI O: 40-letna Maria Craie vich por. Zancola, 71-letni Ugo Ma sč, 74-letna Ofelia Petruz vd. Mi-calesco, 72-letni Luigi Tentor, 76-letna Maria Fumis, 71-letni Josip Blason, 59 letna Grazia Di Tomma-so vd. Fontanot, 80-letna Margheri-ta l.egovicl) vd. Spalletti. 80 letna Maria Bernardis, 48-letni Mario Co-darin, 59-letna Elsa Habbč.
OKLICI: šofer Giancarlo Macor in trgovska prod. Lidia Possega, ze-
Včeraj »danes
inljemerec Bruno Coceani in bolničarka Veronica Gorella, težak Mau-rizio Ciocchi in frizerka Marina Gallo, avtoelektrikar Paolo Brecelj in frizerka Silvana Russignan. slikar Silvio Vuga in gospodinja Auro-
ra Cistulli, skladiščnik Moreno Pon-ti in frizerka Luisella Vittori, delavec Walter Policastro in študentka Concetta Anna Garano, delavec Car-lo Degrassi in delavka Brigitte Maria Bahorski, strojni inženir Ste-phen Shawn Sullivan in v pričakovanju prve zaposlitve Flavia Purina ni, tehnik v radiologiji Mauro Soa-ve in gospodinja Alessandra Maria Vončina, tehnični izvedenec Roberto Antonelli in uradnica Aurora Ban, mizar Michele Sortino in gospodinja Teresa Massara.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, UL Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini), (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgo nik, Milje (Drevored Mazzini).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel. 200-121; Sesljal): tel. 209 197:
V	Galeriji TK Ul. sv. Frančiška 20
razstavlja do 20. oktobra češki umetnik J. Anderle.
SKD Tabor. V Prosvetnem domu na Opčinah je še danes odprta razstava Gradnikovih del. Urnik: od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	galeriji Babna hiša v Ritma njih je odprta do 24. oktobra razstava Društva zamejskih likovnikov. Urnik: četrtek, od 19. do 21., sobota, od 17. do 20. in .nedel ja, od 10. do 12. ure.
V	galeriji «Torbandena» razstavlja slikarka Miela Reina.
V	Kraški galeriji v Rcpnu bo še
danes. 17. oktobra razstavljal svoja , dela tržaški slovenski slikar Dezide-l rij Švara.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8 ure, tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do ire. tel. 68 441.
LOTERIJA					
BARI	37	26	53	3	46
CAGLIARI	81	35	23	40	73
FIRENCE	77	57	41	89	36
GENOVA	14	59	49	U	5
MILAN	50	63	65	6	62
NEAPELJ	”8	21	4	44	81
PALERMO	59	17	86	41	11
RIM	41	61	38	80	30
TURIN	14	9	87	48	62
BENETKE	72	2	58	57	38
ENALOTTO					
X 2 2	1X2		X X 1		2 12	
SLOVENSKI KLUI V TRSTI Ut. sv.
Frančiška 20/z
'priredi
TEČAJ JOGE
Vpisovanje in informacije v uradih ZSKD Ul. sv. Frančiška 20 telefon 767303 od 18. do 25. oktobra
KVOTE:
12 - 21.645.000 Mr 11 -	585.400	lir
16 —	54.900	lir
FRIZERSKI SALON
(DRAGA*
Dolina 320
obvešča cenjene stranke, da je ponovno
ODPRT
GORIŠKI DNEVNIK
VSEDRŽAVNI POSVET 0 CIVILNI ZAŠČITI V VIDMU
Nujna koordinacija med raznimi službami ob priliki elementarnih in drugih nesreč
Minister Zamberletti je orisal svoj zakonski osnutek o civilni zaščiti
Številne elementarne nesreče, ki o se pripetile v zadnjih letih v taliji, so nakazale nujnost ustanovitve civilne zaščite, ki naj bi hiela preventivni značaj in tudi ialogo koordinacije in vodenja do-noči v primeru, da bi do takih iesreč prišlo. O tem je v Italiji •eliko govora v zadnjem času. Ne atere deželne upravo so začele kme od sebe urejevati, v paria nentu pa leži že 8 mesecev osnu ek zakona, ki ga .je pripravil mi-»ister Zamberletti. V Vidmu se je ■ačel včeraj ter se nadaljuje da ies vsedržavni posvet o civilni za tčiti. V Vidmu so se zbrali nrav lato, ker je bil tu pred leti po ¥es, ker so tu ob tisti priliki ore izkusiti sodelovanje različnih sil m istanov.
■ Že v svojem pozdravu je videm ki župan Candolini povedal, da :o ani v južno Italijo iz Vidma po dali strokovnjake za popravo vo-lovodov in ne živil ali drugo no-noč. Vedeli so namreč, kaj je tre-ia v takih primerih. Predsednik ieželne vlade Comelli je izrazil :ahtevo, da se čimpre.j prične izza jati dodatni zakon o obnovi Fur ani.je.
Minister Zamberletti je obudil ipomine na obnovo po potresu, sti te s tukajšnjimi predstavniki te' ocdobne izkušnje, ki jih je imel ib koncu lanskega leta na italijanskem jugu, kjer je bil potres. Ko bi bili aplicirali furlanske izkuš nje, bi bila pomoč po potresu bolj jčinkovita, čeprav so bili nogoji na jugu (pomanjkanje močnih vojaških edinic) precej drugačni 0.1 onih v Furlaniji. Minister je ori sal svoj zakonski osnutek. Potreb no je ustanoviti organizaci.je in šta be civilne zaščite v vseh deželah in važno vlogo v tej akciji lahko imajo pokrajine in občine. Pri tem je nekoliko omilil prvotno zasno vani namen, da se vodstvo akcije v takem primeru osredotoči v ro kah vladnega predstavnika in nakazal možnost, da bi dežele imele več kompetenc na tem področju Nujno je preventivno delo. Prepre čili bi lahko marsikatere nesreče, ne sicer elementarnih. Pri tem hi .bilo treba izkoristiti to, kar so v nekaterih deželah z uspehom že iz 'vršili. Ekipa strokovnjakov, ki je počistila področje okrog Sevesa.bi Ibila lahko na razpolago tudi dru •gim krajam v državi.
Do enotnega vodenja ‘alrHTje 'bi bilo moralo priti v primett^flesEe če. Ni moč namreč dopuščati, da 'vojaki delajo eno, civilisti drugo.
da eden ne ve. kaj dela drugi. Tre ba je šele ustvariti pojem civilne zaščite med prebivalstvom in meu javnimi ustanovami. Velik poudarek bo treba dati prostovoljstvu. Nato je Zamberletti omenil, da imamo v Italiji samo tri tisoč prostovoljnih gasilcev, v Nemčiji pa jih je skoraj milijon, v Avstriji in Jugoslaviji pa po pol milijona.
Sledilo je poročilo deželnega od bornika Biasuttija. Ta .je govoril o vlogi dežel v organizaciji službe civilne zaščite. Popoldne so na zbn rovanju govorili še drugi predstav niki, med temi tudi general Lalli. ki je govoril o vlogi vojske v pri merih elementarnih nesreč.

SLOVENSKO >, STALNO nJ GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Brass tel. 33288. vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od ’7. dc 19. ure
TURISTIČNA AGENCIJA
G O T O U R
GORICA
Novoletni oddih v
TUNIZIJI
Prijave do 30. oktobra.
G O T O L R - GORICA Korzo Italia 205 — Tel. 33-019
Včeraj sta stopila na skupno pot
NEVA HUMAR in
EDI SAMBO
Novoporočencema toplo čestita
KD Skala iz Gabrij.
Posvet se zaključuje danes. Napovedan je tudi nastop nekaterih predstavnikov krajevnih uprav in združenj naše dežele.
Neutemeljeni glasovi glede menjave dinarja
Precej zaskrbljenosti je med trgovci povzročil glas, ki kroži v teh dneh med jugoslovanskimi kupci, češ da trgovci v našem mestu ne sprejemajo več plačil v dinarjih. Zdi se, da se je ta glas razširil predvsem med ljubljanskimi kupci, saj je včeraj nemalo Ljubljančanov spraševalo trgovce, če je res, da v Gorici ne menjujejo več dinarjev. V resnici je šlo le za neutemeljen preplah. Kot kaže, je celotni zadevi botrovalo zadržanje lastnika neke trafike, ki res ne sprejema več plačila v dinarjih. Gre le pa za osamljen primer, medtem ko imajo ostali trgovci nasprotni interes, da bi kljub gospodarskim težavam v sosednji republiki ne izgubili klientov z onstran meje.
ČE BO VREME PRIMERNO | y REŽIJI SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDAL IŠČA
Praznik kostanja v Števerjanu
Planinci vabijo danes na vsakoletno družabnost — praznik kostanja — na domačiji pri štekarjevih v Števerjanu. Prireditev so letos pripravili- v sodelovanju s KD Briški grič.
Obljubljajo, da bo prireditev, tako kakor prejšnja leta, vesela in prijetna. Letos bodo program izpolnili še z družabnimi igrami za odrasle (in otroke), če pa bodo koga srbele pete, se bo lahko zavrtel, ob zvokih harmonike, na borjaču.
Za bolj korajžne pripravljajo tudi rekreativni pohod, od pevmskega mosta do prireditvenega prastara. Odhod točno ob 9. uri.
V slučaju slabega vremena bo prireditev čez teden dni, v vsakem primeru.
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
ROD MODREGA VALA TRST — GORICA
V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo danes, v nedeljo, 17. oktobra, ob 11. uri, redni letni
OBČNI ZBOR
Na dnevnem redu so poročila, volitve, kratkometražni film, sejem opreme.
Vabljeni!
V Kulturnem domu vpisovanje za gledališki abonma
V teh dneh poteka v Kulturnem domu v Gorici vpisovanje za letošnji gledališki abonma. Doslej so lanski abonenti v veliki meri le potrdili lanske abonmaje, imajo tudi nove abonente. Kot je znano bo letošnja gledališka abonmajska sezona vsa v Kulturnem domu, tako da bo vsak abonent imel vedno na voljo isti sedel. Jzvenabonmajske predstave pa bodo v Katoliškem domu. Tam je bila prva taka pred stava sinoči.
Za goriško publiko bo imelo Slovensko stalno gledališče dve predstavi, enako kot lani, in sicer eno popoldansko ob nedeljah in drugo večerno, ob ponedeljkih. Z nedeljskimi popoldanskimi predstavami so pričeli v lanski sezoni in je namenjena predvsem obiskovalcem s po-delelja. V upravi SSG so nam povedali, da bodo organizirali avtobusno slulbo za obiskovalce s podeželja in zaradi tega jih vabijo, da se v čimvečji meri vpišejo med nedeljske abonente. Sicer pa si v Gorici tudi mestna publika želi nedeljskih popoldanskih predstav, kar smo ugotovili že ob nekaterih lanskih prireditevah in tudi v začetku te sezone.
Morda je prav. da povemo še drugo novost. Tržaško gledališče bo imelo v Kulturnem domu v Gorici še tretjo predstavo, ob torkih zve-
čer. Ta bo sicer namenjena obiskovalcem - abonentom iz Nove Gorice, ki so izrazili željo videti predstave tržaškega in drugih gostujočih gledališč. Morda bo tudi za Goričane na razpolago kaka vstopnica ob torkovih prireditvah.
••uiiiiiiMiiuHiiiiMiiiMiintiiMiiiMiHitiMiiniiitiiiMtiitHiinHiiiimiMiiniiiiiiMiMMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiittiiiiiHmvfiiiniMiiniiiifmiiiiiiiiimiiifiiifiimiHmimiiiimriiiiniiiiiiimiiiiiiiiMimiiiiMMiiiiiiiiiiiii«
ŠIRŠE DELOVANJE KMEČKE BANKE
OBRTNIKOM IN TRGOVCEM NUDIJO LEASING IN ŠE DRUGE SERVISE
V najem je moč danes vzeti industrjiski stroj, tovornjak, avtomobil • Več podpor s strani dežele
Že nekaj tednov, tako tudi danes, opažamo na geriški strani našega dnevnika možička v reklami goriške Kmečke banke. Podobno reklamo s podobnim možičkom smo opazili žei kak dan prej v italijanskih listih naše dežele, v skupni reklami konzorcija ljudskih bank, v katerega je vključena, kot edina banka te kategorije v goriški pokrajini, tudi Kmečka banka.
Sedanja reklama opozarja obrtnike na operacije v leasingu. Ker je o tem v zadnjem času veliko govora, ker na gospodarskih straneh italijanskih listov se ta angleška beseda večkrat ponavlja, tako v člankih kot v reklami, smo se obrnili na funkcionarje goriškega' slovenskega kreditnega podjetja, da bi nam povedali za kaj pravzaprav gre.
Le&sing pomeni koriščenje dobrine, ne da bi bil nekdo lastnik. Gre torej za najemno pogodbo. Doslej je bilo v navadi, da je nekdo vzel v najem stanovanje, trgovino, poslovne prostore. Sedaj pa dajejo posebne finančne družbe, običajno potom bank, v najem tudi stroje, avtomobile, tovornjake, pohištveno opremo za urade, itd. Kar je za najemnika pozitivno je predvsem to, da mu ni treba kupiti stroja, avtomobila, ali kaj drugega. Strošek za najemnino pa lahko odšteje od dohodka na vsakoletni davčni prijavi prav tako kot lahko odšteje najemnino za poslovni prostor.
Goriška Kmečka banka se je glede te službe povezala z milansko družbo Itallease. Leasing nudi ta družba obrtnikom, trgovcem, poslovnim ljudem. Na Kmečki banki < ra-vijo tudi vse kar je v zvezi s tem, da kdor zaprosi stroj v leasingu dobi tudi pomoč deželne uprave. Ta znaša 15 odstotkov stroška za leasing. Vrednost strojev, ki jih je moč dobiti v leasingu gre od 10 do 100 milijonov lir. Najemna pogodba traja od treh do petih let, najemnino se plača vsaka dva meseca. Ob koncu pogodbe je možnost odkupa stroja. V najem na tak način dajejo stroje, tovorna vozila, splošno opre mo. Omenili smo prej, da dežela da 15-odstotni prispevek za najemnino; ta se dvigne na 25 odstotkov pri
avtoprevoznikih. Teh ugodnosti so deležni tudi trgovci, so nam povedali na Kmečki banki, in sicer za razno opremo njihovih poslovnih o-bratov. Pri tem se poslužujejo najrazličnejših deželnih in državnih zakonov, ki tako obrtnikom kot trgovcem nudijo nižje obresti: to so ESA, Artigiancassa itd. Kar se trgovcev tiče pa veljajo tudi garancije CONGAFI.
Naši kreditni zavodi se torej lotevajo novih nalog. Banka ni več samo kraj kjer si izposodiš denar ali ga naložiš na hranilno knjižnico. Banka .je postala danes servis za najrazličnejše kategorije. Teh novih nalog se je lotila tudi Kmečka b»nka v Gorjcj, odkar ima na vodjo nove prostore na Verdijevem korzu, Nekateri pravijo, da ti že ne zadoščajo več. ■
f Čestitke
Včeraj sta se poročila SILVANO SEMOLIČ In LIDIA MARTELLA-NI. Obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti jima želi sekcija KPI iz Doberdoba.
SESTANEK NA ŽUPANSTVU V NABORJETU
Obnovili bodo poslopje kolonije v Lužnici
Stavba je last goriške pokrajinske uprave, namenili pa jo bodo v uporabo združenju ANFASS - Sredstva naj bi deloma prispevala tudi dežela
Goriška pokrajinska uprava ima v načrtu tudi popravilo in preureditev poslopja v Lužnici. ki ga je pred šestimi leti precej poškodoval potres. O namembnosti stavbe, kjer je bila nekdaj poletna kolonija, je bilo v zadnjem času že veliko razprav. Kot najbolj sprejemljiv se zdi predlog, da bi poslopje namenili v uporabo ustanovi ANFASS, ki bi tu uredila nekakšno poletno središče za paciente, ki jih ima v oskrbi. O tem vprašanju so razpravljali pred kratkim, na županstvu v Naborjetu, med delegacijo pokrajinske uprave, ki jo je vodil predsednik, prof. Cumpeta, pred
'0 OK
i,*1,—r?———
.1
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole 'na Livadi po pesniku Otonu Župančiču se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in pripomogli k uspehu proslave.
Pripravljalni odbor
stavniki pokrajinske uprave, Na-borjet - Ovčja ves, predstavnikoma ustanove ANFASS Musulinom in Di-blasom ter deželnim odbornikom Va-riscom. Srečanja sta se udeležila tudi pokrajinski odbornik Bressan in deželni svetovalec Brancati.
Sredstva, ki jih namerava pokrajinska uprava uporabiti za popravilo in ureditev poslopja ne zadoščajo in bi zato morala priskočiti na pomoč deželna uprava.
PRECEJ OSEB JE V TEH DNEH ZBOLELO ZA HEPATITISOM
Virusno vnetje jeter (hepatitis) je v tem letnem času še kar pogosta bolezen Pa tudi v drugih letnih časih je dovolj primerov o-bolelosti. Bolezen se v glavnem prenaša s hrano, zlasti pri uživanju surove zelenjave, sadja pa tudi drugih neprekuhanih jedil.
Zadnje tedne ima^o v goriški splošni bolnišnici veliko dela z zdravljenjem pacientov, ki so zboleli za hepatitisom. Menda jih imajo zadnje dni na zdravljenju kar sedemnajst, kar predstavlja nekakšen rekord zadnjih let. Vsi so se menda okužili v krajih izven pristojnosti goriške Krajevne zdravstvene enote Pojav je vsekakor pod strogim nadzorstvom zdravstvenih oblasti.
Nerodnost je v tem, da traja inkubacijska doba, to je čas od trenutka ko se zaužije z virusom okužena hrana do prvih očitnih bole zenskih znakov skoraj mesec dni. Inkubacijska doba je odvisna tudi od večje ali manjše odpornosti organizma posameznikov. Največ primerov nalezljivega vnetja jeter zabeležijo prav v začetku jeseni, pravijo v goriški bolnišnici. Največkrat se pacienti okužijo v krajih letovanja, ne da bi to sploh opazili. Posledice se pokažejo šele čez nekaj tednov, ko so počitnice že mimo in takrat se je treba zateči v bolnišnico.
Snidenje petdesetletnikov z Vrha
j*
i,'i
I
V.
I
■ r.
&
>!
I
s
Tokrat imamo na sliki petdesetletnike z Vrha. Deset jih je na sliki. Zbrali so se pred nekaj dnevi, s# poklonili spominu prijateljev, ki so se borili in padli kot borci v
narodnoosvobodilnem boju. Na domačem pokopališču so počastili spomin enega njihovega soletnika, ki je tam pokopan. Potem so šli na izlet po Furlaniji. Bili so tudi v
Gonarsu, kjer so počastili spomin tam pokopanih slovenskih in hrva ških internirancev. Bili so potem še v doževi palači Villi Manin in še kje drugje.
Kino
Gorivu
CORSO 15.30-22.00 »Frontiera*.
gra Jack Nicholson.
VERDI 15.30—22.00 <Rocky III.». Stallone.
VITTORIA 15.15—22.00 »Assassinio al cimitero etrusco*. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 15.00-22.00 «Conan barbaro*.
PRINCIPE 16.00-22.00 »Sul lago do-rato*.
Mova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Popajeve norčije*. A-meriška risanka, 16.00—18.00— 20.00 «Super vohljač*. Italijanski film.
SVOBODA 16.00 »Popajeve’ norčije*. Ameriška risanka. 18.00—20.00 »Varnost zajamčena*. Japonski film.
DESKLE 17.00 »Salaš v malem ri-tu». Jugoslovanski film. 19.30 »Berlin kaput*. Jugoslovanski film.
I Ul MB
Ob smrti očeta Nadje Graunar darujejo profesorji in dijaki III. B razreda rsizje srednje šole Ivan Trinko 45.000 lir za Dijaško matico.
Ob poroki Darija in Andreje, Cotič so Ida, Blanka in Ivanka prejele 150 tisoč lir. Omenjeno vsoto darujejo športnemu društvu Sovodnje (50 tisoč lir) in Kulturnemu domu v Sovodnjah (100 tisoč lir).
Delovanje
Mladinskega krožka-Gorica
Mladinski krožek Gorici' je po poletnem premoru 'znova pHčel z delovanjem. Letošnja sezona se dobro obeta, saj so pripravili pester program.
Po lanskem uspehu je odbor sklenil prirediti tudi letos plesni tečaj skupaj z društvom «0. Župančič* iz Štandreža. Tečaj za začetnike se prične jutri ob 20.30 v kulturnem domu »A. Budal* v štandrežu. Nadaljevalni tečaj se prične prav tako jutri in sicer ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Vpisnine se sprejemajo jutri ob za četku tečaja.
Poleg plesnega tečaja bo MKG priredil tudi dva koncerta. V Kulturnem domu bo 12. novembra na stopil znani slovenski kantavtor Andrej Šifrer, 4. decembra pa Tomaž Pengov. Delovanje MKG bo obogateno še z raznimi plesi izleti in predavanji.
Omenimo naj še, da se mladi srečujejo vsak petek ob 20.30 na sedežu krožka v Ul. Montesanto 84, za vsakršno pojasnitev pa se lan-ko obrnete na urad krožka, ki deluje vsak torek in petek od 18. do 19. ure v UL Croce s telefonsko številko 84495.
Tečaj za zborovodje pri ZSKD
Tudi letos bo Zveza slovenskih kulturnih društev priredila v Gorici tečaj za zborovodje. Ta je nedvomno velikega pomena za našo zamejsko pevsko kulturo. S tečajem vsaj deloma nadoknadimo zamujeno in vsaj delno rešimo problem zborovodij po naših društvih. Priznani pedagogi posredujejo tečajnikom potrebno znanje, svetujejo in nudijo neposredno porrtoč manj izkušenim pevovodjem, ki so se iz veselja do petja odločili za tako delo.
Taka so mnenja tečajnikov, ki so tak tečaj že obiskovali v prejšnjih dveh letih. Zato je bila izrečena želja, da bi se tečaj nadaljeval.
Spričo dobro opravljenega dela je zveza sklenila nadaljevati s tečajem, hkrati pa vabi k vpisu nove tečajnike.
Vabilo je namenjeno pevovodjem, ki bi se radi izpopolnili, učiteljem in učiteljicam, ki skrbijo, da naša mladimi poje in. zakaj ne, tudi pevcem, ki bi s pridobljenim znanjem bili pevskim zborom samo v pomoč.
Vsak, ki ga tečaj zanima, se lahko zglasi do 23. oktobra 1.982 v pisarni Zveze slovenskih kulturnih društev v Gorici, Križna ulica 3 (Ulica della Croce), kjer dobi podrobnejše informacije.
Razna obvestila
Kulturno društvo Briški grič v Števerjanu vabi člane in prijatelje, da se udeležijo srečanja s člani Slovenskega planinskega društva na prazniku kostanja pri Štekarjevih na Va-lerišču danes popoldne.
KD »Kras* Dol Poljane prireja v sredo, 20. oktobra, predvajanje filma «Divji svet Tanzanije*, ki ga bo vrtel prof. Černe. Pričetek bo ob 20. uri. Vabljeni!
Prireditve
Izpopolnjevalni tečaj za učitelje in vrtnarice
Pobuda goriškega tajništva Sindikata slovenske šole za organizacijo izpopolnjevalnega tečaja za učitelje in vrtnarice je naletela na velik odziv. Vpisalo se je kar 5 diplomiranih učiteljic in učiteljev ter vrtnaric.
Tečaj se bo vršil v prostorih šole Otona Župančiča na Livadi ob ponedeljkih in sredah popoldne. Prvo predavanje bo v sredo 3. novembra ob 16 30.
Predavala bosta prof. Božidar Mraulje, pedagoški svetovalec za u-smerjeno izobraževanje na Zavodu za šolstvo v Novi Gorici in prof. Joža Ferjančič, pedagoški svetovalec za predšolsko vzgojo na Zavodu za šolstvo v Novi Gorici. Vseh predavanj bo petnajst.
Tečaj joge v Kulturnem domu
V torek, 19. t.m., se bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pričel tečaj joge in psihofizične telovadbe. Tečaj bo vodil vaditelj Guido Marotta. član Sklada Serge Ray-naud de la Ferriere, mednarodnega znanstvenega združenja, ki ga urad no priznava UNESCO. Interesenti bodo podrobnejše informacije o te čaju dobili v telovadnici pred prvim treningom, ki bo v torek ob 19.30. Tečaj je namenjen mladini in odraslim, v programu pa imajo tudi tečaj za otroke.
Sekcija VZP1 - ANP1 v Štandre-žu prireja v soboto, 23. t.m., ob 20. uri prijateljsko srečanje bivših borcev in prijateljev. Spored obsega poročilo o akciji za postavitev spo minenika padlim v NOB. ogled razstave fotografij in diapozitivov, nagrajevanje najboljših risb z osnutkom spomenika inu .pro»tqazabavo. Prireditelji bodo poskrbeli za kostanj in vino ter zabavo ob zvokih domačega mladinskega ansambla.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Caterina Casagrande, Mic-hele Susmel, Andrea Toftul, Mi chela Comel, Alessandro Clede. Silvia Visintin. Danila Cargnel, Gior
cfin MpHoouci
SMRTI: 64 letni kmet Just Škerlj, 60-letni trgovec Alberte Ulili. 68-lel ni upokojenec Damaso Siaiino Fino. 37-letna upokojenka Leonilda Du-ca. 79-letna gospodinja Uršula Ku mar vd. Mižigoj, 61 letna gospodi nja Fidelma Musso - Paludan por. Bellotto, 79-letni upokojenec Anto nio Pecorari. 85 letna upokojenka Giuditta Cumin, 61-letni trgovec Luigi Gogar. 73-letna upokojenka Guglielma Feresin, 66-letni upokn jenec Alberto Ferrin, 75-letni upo kojenec Silvio Fabbro, 40-letni bol ničar Jurij Uršič, 79-letna gospodi nja Emiiia Leon, 82 letni upokoje nec Giuseppe Cortese, 63-letni upokojenec Giovanni Sfiligoi.
OKLICI: obrtnik Roberto Cando sin in uslužbenka Adriana Piani, obrtnik Guido Mian in študentka Adriana Turnu.
POROKE: delavec Giorgir, Ma stroianni in uslužbenka Marina Cos sovel, obrtnik Fortunato Pintorie ri in uslužbenka Adrianna Nardon.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italija 244. tel. 83 538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Ali a salute, Ul. C. Cosulich, tele fon 72-480.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
£.a Goriz/ana
GORICA
S R. L.
VIA D. D’AOSTA 180 • TEL. 84-845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
POLICAM)

O L A S BILA OZVOČIM JA TKHNIČNI SERVIS
TRŽIČ - tel. 0481 - 73245 Ulica IX. giugno, 86/1
ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA



TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174


e
JEZIKI
NEPOSREDNO Z NOVO METODO WALL STREET
ANGLEŠČINA ■ NEMŠČINA FRANCOŠČINA SLOVENŠČINA ITALIJANŠČINA
visoko kvalificirani profesorji, ki poučujejo v materinem jeziku
možnost, da si vsakokrat izberete ure in dneve, če ste drugod zasedeni
lingvistični individualni laboratorij, video - taps, kompjuterji za kontrolo posebni tečaji za podjetja in profesionalce tečaji za otroke po metodi «igra in pouk»
45 SEDEŽEV V ITALIJI
WALL
INSTITUTE
GORICA - Ul. De Gasperi TRŽIČ - Ul. Mazzini 34
40 - Tel. 33620 - Tel. 471395
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Operacije v leasingu
Z leasingom lahko takoj razpolagate z vsakovrstno delovno opremo, ne da bi io tako| in v celoti plačali.
Posebne ugodnosti pri teh operacijah imajo obrtniki, ki lahko zaprosijo za deželni prispevek in tako bistveno znižajo stroške.
Vse to vam lahko nudi naša banka in ostale članice konzorcija ljudskih bank F-JK v sodelovanju z družbo Italease.

Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi št. 51 • tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja
OB JUTRIŠNJI 70-LETNICI BRANKA BABIČA IN IZIDU NJEGOVE KNJIGE «PRIMORSKA NI KLONILA*
Človek, ki nikoli ni klonil v boju za svobodo, za socializem
Najbrž je naključje a je vendarle dejstvo, da ob 70-letnici Branka Babiča - Vlada pozdravljamo tudi izid njegove nove knjige (Primorska ni klonila*. Tako knjigo, ki bi iz srca in razuma govorila o nas, o naših najtežjih časih, o Trstu in kar smo v njem doživljali neposredno po osvoboditvi in v letih, ki so sledila, smo težko pričakovali in tudi močno potrebovali. Leta se odmikajo, akterji tistih časov odhajajo, stvari se pozabljajo a sc tudi zavestno ali podzavestno potvarjajo. Prav zato smo si je še bolj želeli in potrebovali. Res je, da že pišejo bi da bodo o tistih časih še pisali zgodovinarji na podlagi dokumentov toda odmaknjeno od tistega, kar presega suho dokumentacijo, kar govori iz občutij, Iz zavesti, skratka iz vsega tistega, kar je dokumente navsezadnje rojevalo ln jim dajalo vsebino. In ko človek prebere Babičevo knjigo, kot sem jo hlastno prebral v eni sami noči tudi jaz, se zave, da je Vlado napisal prav tako knjigo, ki sicer sloni na dejstvih, ki pa govori iz globokega doživljanja in zavestne soudeležbe v dogajanjih, katerih korenine segajo globoko v našo zemeljsko in bivanjsko stvarnost, kakor lepo ponazoruje Palčlčeva ovojnica za knjigo.
70-letnica predvsem, a tudi izid knjige (Primorska ni klonila* sta me napotila, da sem te dni obiskal na njegovem koprskem domu tovariša Vlada in se z njim sprehodil skozi to življenje, tako enostavno pa tako bogato, tako odmaknjeno pa vendar tako v središču zgodovinskih časov. In ko sva se pogovarjala se mi je list za listom razgrinjala njegova knjiga. Zato je ta zapis tudi splet Vladove direktne pripovedi in povzetkov iz knjige. In kot se knjiga začenja z njegovo mladostjo, tako se je tudi moje prvo vprašanje nanašalo na čas, v katerega segajo najnežnejše nitke njegovih korenin.
— Vprašuješ me po mojem otroštvu. Težko je bilo to moje otroštvo, a ne samo zame. Seveda mislim na tisto otroštvo, ki mi je ostalo v zavesti, na čas prve svetovne vojne. Oče je vodil gostilno v prostorih slovenskega gospodarskega združenja pri Sv. Jakobu v Trstu, še prej pa zadružno gostilno v Dolini, kjer sem se tudi rodil. Ko so ga leta 1915 poklicali kot avstrijskega vojaka na fronto, je opustil gostilno pri Sv. Jakobu in se z družino preselil v domači Vanganel. Tu sem začel zaznavati življenje in nekateri dogodki so mi ostali v spominu. Živeli smo težko, pri hiši smo bili bolj lačni kot siti. Mati. ki je bila prej učiteljica in je po poroki opustila poklic, si je s šivanjem po hišah prislužila nekaj koruze, moke in krompirja, da nas je nahranila. Večkrat smo jedli kruh iz kostanjeve moke in pili kavo iz praženih želodov. Sladkorja skoraj nismo poznali.
Pa so kljub temu bili občasno tudi boljši dnevi. To je bilo takrat, ko je oče prihajal na dopust, si oprtal nahrbtnik in se podal na Štajersko po hrano. Nekaj je nakupil, nekaj je izprosil pri kmetih in ko se je vračal jč bil pri hiši praznik. Takrat smo se najedli. Da bi olajšal bedo pri hiši je nekega dne odpeljal 8 seboj na eno takih svojih nabavnih potovanj na Štajersko, mojo pet let starejšo sestro in jo za ves čas vojne pustil pri nekem kmetu v neki vasi blizu Križevcev na Hrvaškem, kjer je opravljala lažja hišna dela za hrano.	/	... r
— In potem je bilo vojne konec, prišla je Italija in z njo kmalu fašizem in s fašizmom nasilje nad našim narodom in delovnimi ljudmi. Kako si doživljal to spremembo?
— Samega prihoda Italije se pravzaprav ne spominjam dobro, ostal pa mi je pred
očmi očetov povratek s fronte. Spet je prevzel društveno gostilno v Vanganelu in pozneje je odprl še trgovino z jestvinami. Lakote nismo več občutili kot prej, toda prišle so težave drugačnega značaja. Kot otrok sem jih seveda zaznaval drugače, posebno v zve zi s šolanjem. Prve korake v šolo sem napravil kar doma pri materi. Šele na koncu drugega razreda sem prestopil v pravo šolo v Lokvi, opravil preizkušnjo in prestopil naravnost v tretji razred, v katerega pa sem hodil v Povirju na Krasu, kjer je bil upravitelj šole moj stric Franc Bole. Bil je res odličen pedagog. Pri njem sem tudi stanoval. V Povirju sem končal petj razred.
Potem je prišla Gentilejeva šolska reforma in z njo ukinitev slovenskih šol. Starši so me vpisa'i na italijansko šolo v Pradah pri Kopru, kamor sem hodil vsak dan peš iz Vanganela. Zaradi privajanja k jeziku sem moral peti razred ponavljati, čeprav sem bil dober učenec. To je v meni rodilo nek naravni tihi odpor. Nisem se hotel učiti: Učitelj je to opazil. Bil je starejši možakar, dober človek. Doma je bil iz Kopra, pisal pa se je Minuti. Ko me je vpraša) zakaj se ne učim, sem mu odgovoril, da ne morem, ker ne znam italijansko in da nimam nobenega veselja do učenja. Razumel je moj odpor, saj je 'vedel, da smo moralj kot Slovenci po sili v italijansko šolo. a me je prepričeval, da se pač moram učiti, če hočem kaj znati. In me je tudi prepričal. Začel sem se res učiti in sem prav dobro končal razred. Še danes sem mu hvaležen.
Vse drugačen spomin imam na učitelja Z"tto v Kopru, kjer sem nadaljeval šolan,je. Bil je znan fašisl-škvadrist in je name in še na druga dva moja sošolca, ki nismo skrivali, da smo Slovenci, stresal vso svojo jezo in zlobo. Ko so ha šoli vpisovati v mladinsko fašistično organizacijo Avanguardia fa scista in dajali njenim članom uniforme, so se vanjo vpisali vsi italijanski učenci, le mi trije se nismo, kar je seveda spet imelo za posledico, da nas je Zetto pogosto kaznoval, zasliševal nas in starše in nas skušal loviti na neznanju, kar pa mu ni uspevalo, ker smo vsi trije bili dobri učenci.
Ta Zetto se mi je res zapisal v mladostni spomin in lahko rečem, da so prav spopadi z njim bile moje prve zavestne bitke s fašizmom.
— Takrat je v Slovenski Istri začelo
vreti proti fašizmu. Iz leta 1921 je znan
marežgamki upor. V Istro jc začel prodirati vpliv oktobrske revolucije. Kako sl
doživljal vse to?
— V času marežganskega upora mi je bilo 9 let in čeprav je bila v meni zavest proti-fašizma že vcepljena od doma in iz šolskih klopi, se samega dogajanja le bolj bledo spominjam, še največ v osebi enega takratnih vodilnih organizatorjev komunističnega gibanja v slovenski Istri. Rudolfa Bernetiča iz Marezig, ki je pogosto prihajal k nam v Vanganel na pogovore z očetom. Njunim pogovorom seveda nisem smel prisostvovati, zato pa sem izkoristil vsako priložnost, da sem skrivaj vlekel na uho, kar sta se menila. Tako sem začel slutiti, da obstaja neko organizirano gibanje, da se neki ljudje-komu-nisti skrivajo po gozdovih okrog Marezig in da kujejo nekaj proti fašistični oblasti. Ber-netič je tudi mojega očeta, narodnjaka in dovzetnega za vse, kar je dišalo po antifa-
šizmu, nagovarjal naj vstopi v komunistično partijo, toda oče se je bal, da ne bi oblasti kaj zasumile in mu odvzele obrtno dovoljenje za gostilno, ki je bila zanj in za družino edini vir kruha. Sicer pa je bil povsem na Ber-netičevi strani in je dejavnost komunistov spremljal s simpatijami, kar se je seveda prenašalo tudi name.
Potem nekega dne Bernetiča ni bilo več na spregled. Mnogo kasneje mi je oče zaupal, da je pobegnil čez mejo in odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je za vedno izginil kot žrtev Stalinovih čistk.
Ti moji mladostni, neorganizirani stiki z Bernetičem, so začeli v meni odpirati nek drug svet, ki bi ,v mojih predstavah moral biti lepši, pravičnejši, toda jasnih predstav o njem in o socializmu, o katerem je govoril Bernetič, nisem imel. Svojo zavest sem takrat črpal; bolj iz, narodnostnega odpora proti italijanskemu fašizmu, iz Edinosti in Bevkovih knjig. Toda v očeh oblasti med revolucionarnostjo in narodnostjo takrat ni bilo velikih razlik in tako so imeli karabinjerji tudi mene med zapisanimi. Poklicali so me na zasliševanje v Marezige in me opozarjali, naj se ne družim z nekaterimi ljudmi in da naj se ukrotim. Ker so takrat tudi že kar v velikem številu bile na vrsti aretacije in obsodbe ter pošiljanje ljudi v konfinacijo, so začeli govoriti, da bom kmalu na vrsti tudi jaz. In ker mi je tudi Vanganel sam začel postajati premajhen sem se odločil za odhod v Jugoslavijo. Staršem o tej odločitvi nisem povedal ničesar. Čutil sem se že zrelega človeka, čeprav mi ni bilo še 18 let.
— Leta emigracije v stari Jugoslaviji,
leta vključevanja v partijske vrste, prevzemanje vodilnih funkcij v njih, navezovanje stikov Mariboru, potem v Bosni.
Kaj ti je pomenilo to obdobje v tvojem
življenju?
— Pot iz Vanganela me je vodila, najprej v Trst k Jožko Babiču, ki je bil domačin iz Marezig in je učil na Ciril - Metodovi šoli. Ko sem mu zaupal, da hočem čez mejo, me je razumel in zagotovil pomoč prekd organizacije TIGR, s katero je bil povezan. Zveza je bila vzpostavljena v enem '-dnevu preko Gorice s pomočjo razpoznavnega znaka. Z vlakom sem potem skupno s svojim goriškim spremljevalcem nadaljeval pot do Podmelca v Baški grapi. Tam sva izstopila v bližini neke hiše, v kateri sem prespal, naslednje jutro pa me je domačin iz te hiše spremljal čez Porezen. Prav pod njegovim vrhom sem pri belem dnevu neovirano prekoračil mejo, se spustil v Selško dolino in še isti dan prišel v Ljubljano. Tako se je zame končalo prvo mladostno puntarsko obdobje in začelo novo, v novih razmerah toda kot nadaljevanje prejšnjega.
Iz Ljubljane sem takoj nadaljeval pot v Ponikve pri Celju, kjer je bil stric Dušan Bole za upravitelja osnovne šole. To jc bilo meseca maja 1930. V Ponikvah sem s presledki ostal nekaj let. Vmes sem nadaljeval šolanje v Celju in dokočal neke vrste trgovsko šolo. Vojsko so me poslali služit v Tuzlo in tudi tja me je spremljala karakteristika komunista, kar pa mi med sarpim služenjem kadrovskega roka ni povzročalo kakšnih posebnih sitnosti, celo v pisarni sem lahko delal. Na Ponikvah sem leta 1935 postal član slovenske partije in naslednje leto sekretar celice. Še prej sem v iskanju zaposlitve delal nekaj časa v neki tovarni v Splitu, potem v Beogradu in na mednarodnem vlaku, nazadnje sem pristal v Mariboru, ki je bil ena najpomembnejših etap v mojem življenju in partijskem delovanju. Tu sem se namreč popolnoma vključil v partijsko življenje, kar je seveda terjalo od mene mnogo požrtvovalnosti in tudi odrekanj. Maribor je bil za
tiste čase kar razvito industrijsko mesto in v njem je živelo tudi veliko število primorskih emigrantov, med njimi moji starši, ki pa so se še pred menoj preselili v Banjaluko. kjer je oče odprl na robu mesta trgovinico z živili, ki jim je omogočala skromno življenje.
Leta 1937 sem v Mariboru postal član mestnega komiteja in nato tudi organizacijski sekretar okrožnega komiteja. V tem svoj-stvu sem tudi precej hodil po bližnjih mestih in krajih. Stike sem imel tudi s prekmurskimi komunisti, ki so bili zelo aktivni. S Pinom Tomažičem nisem prišel v stik, ker je malo pred mojim prihodom odšel iz Maribora.
Seveda moja dejavnost reakcionarnim režimom ni ostala prikrita. Bil sem kompromitiran, dela nisem mogel več dobiti in po preselitvi staršev v Banjaluko nisem imel več pogojev za obstoj. Starši so me vabili naj pridem k njim m res mi ni kazalo drugega. Svojo namero sem sporočil partijski organizaciji, kar je bila moja dolžnost. Kmalu mi je tedanji član centralnega komiteja Miha Marinko sporočil, da imam za preselitev do voljenje CK in tako sem po zvezi preko Zagreba konec julija 1940 prišel v Banjaluko in bil že po nekaj dneh vključen v mestni partijski komite.
— Vemo, da je tvoje (bosansko* obdobje povezano s slavno Kozaro. Njej in
ljudem iz Podkoz&rja si s knjigo (Ljudje in boji na Kozari* postavil spomenik, zgrajen iz težkih osebnih izkušenj političnega delavca in vojaškega prvoborca, ko sl s tisoči delil strahotne preizkušnje. Pa vendar, kaj ti je povedala Kozara, kako je zasidrana v tebi danes, ko poteka natanko 40 let od takrat, ko ste prebijali obroče bi reševali življenja sebi, otrokom, ženam...
Kozara je še danes v meni tako, kot sem jo doživljal v tistih grozljivih časih. Tudi pred Kozaro, to je pred nacistično zasedbo Jugoslavije, je bilo moje kratko obdobje v Bosanski krajini silno intenzivno. Vključen naravnost v mestni partijski komite sem bil takoj sredi vrenja v Banjaluki, ki je imela močne tradicije v delavskem in naprednem demokratičnem gibanju. V močnem delavskem gibanju je imela partija čvrste pozicije, kar je omogočalo tudi celo vrsto uspešno izvedenih stavk. Najpomembnejša med vsemi je bila vsekakor stavka rudarjev v rudniku železa v Ljubiji avgusta 1940.
Predaleč bi zašel, če bi hotel opisati vse takratno živahno delovanje, potem kapitulacijo stare Jugoslavije, mojo mobilizacijo in peripetije po kapitulaciji ter skozi Maribor povratek v Banjaluko in spet umik iz nje na teren organizirati vstajo.
Marsikaj moram preskočiti. Dogodki so si sledili z bliskovito naglico ozračje je bilo naelektreno in borbeno razpoloženje na vrhuncu. V noči med 25. in 26. -julijem je bilo v bližini Prijedora partijsko posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se začne z vstajo takoj. In začelo se je na širšem območju Podkozarja in nastajala je Kozara z vso svojo silno epopejo, z vso svojo grozotnostjo, z vsem herojstvom.
Vprašuješ me, kako je Kozara zasidrana v meni. Kako naj ti to na kratko povem, ko niti ne vem, če mj je to uspelo povedati v knjigi o Kozari? Kozare se z besedami ne da povedati. Ni mogoče niti približno opisati predanosti kozarskih ljudi, njihovega trpljenja in boja, njihove vere v zmago kljub strahotnim
žrtvam. To ljudstvo je bilo zlato, človeško toplo in prisrčno, pristno v svoji najtežji zgodovinski preizkušnji. Kako naj ti rečem, rad sem ga imel, kot je imelo ono mene, (Slovenca*, kakor so me preprosto klicali, rad ga imam danes flip, mankot takrat.
V Podkozarju je pred vojno živelo kakih
200.000	ljudi. 35>000 jih' je umrlo v vojni, od tega samo v;-,veliki kozarski ofenzivi 25.000, med temi 8.900 otrok do 14. leta starosti. Od
17.000	borcev s tega območja jih je 8,200 padlo.
Ali je treba k tem številkam sploh še kaj dodati?
— In potem veliki povratek, povratek v Slovenijo in na rodno Primorsko. Po tolikih letih izpolnjena želja, toda v kakšnem času, sredi kakšnih dogajanj. Prepletanje odgovornosti in čustev, podoživljanje protifašističnega odpora med obema vojnama in slutnja, ne samo slutnja pač pa revolucionarna gotovost, da se bije odločilna bitka za osvoboditev Primorske In za združitev vseh Slovencev v skupni domovini. In prvi vtisi na primorskih tleh?
— Če sem iskren moram reči, da na Kozari nisem imel časa misliti na povratek v Slovenijo, saj nisem smel pomisliti niti na jutrišnji dan. O dogajanju na Slovenskem smo bili slabo obveščeni, o dogajanju na Primorskem še manj, bolj kot vedeli pa smo slutili, da se tudi Primorska dviga v oboroženi odpor.
Ko sem na poverjeništvu KP in v operativnem štabu za Bosansko krajino, ki je bil takrat v Podgrmeču, zvedel, da se pripravlja skupina oficirjev na odhod v Slovenijo, sem zaprosil, da me vključijo vanjo. Prošnja mj je bila uslišana, ne sicer takoj, ker sem prej še sodeloval pri zavzetju Bihača in ustanovitvi velikega osvobojenega področja od Kolpe do Neretve, ki ga je nemški okupator krstil za «Titovo državo*. Konec novembra
1942	me je dosegel poziv naj se javim v Bosanskem Petrovcu. Tam so bili že zbrani oficirji, določeni za odhod v Slovenijo, nekateri med njimi so prišli tudi na Primorsko. Uradno sporočilo, da potujemo po nalogu vrhovnega štaba v Slovenijo, nam je osebno sporočil sam vrhovni komandant Tito. Z vsemi se je rokoval in ko je prišla vrsta name in na Dušana Boleta, ki je tudi odhajal v Slovenijo, nama je dejal, da ve kdo sva in nama zaželel srečno pot. Naslednje dni smo bili že na poti. Na slovenska tla smo, če me spomin ne vara. stopili 28. novembra v Beli krajini in prva enota, s katero smo prišli v stik. je bila Cankarjeva brigada. Po nekaj dneh počitka sem nadaljeval pot proti Polhograj skim Dolomitom, kjer je imel takrat sedež centralni komite KPS.
Kakšni so bili moji občutki? Nepopisni! Biti tako rekoč doma, med slovenskimi partizani, v okolju tako različnem od onega v Bosni. Toda srce me je vendarle vleklo naprej, na Primorsko po skoraj trinajstletni odsotnosti. Končno se mi je izpolnila tudi ta želja.
— Primorska: soočenje s politično in vojaško sta most jo na previsu leta 1942-43. Prevzemanje novih odgovornih dolžnosti v vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Kako je vse to vplivalo nate, na tvoje občutje?
— Takoj po prihodu v Polhograjske Dolomite me je sprejel Boris Kidrič, politični komisar glavnega štaba, sekretar izvršnega od bora Osvobodilne fronte in član političnega vodstva Slovenije. Povedal mi je, da sem določen za sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje. V meni je zai gralo srce. Od Kidriča sem dobil dobre informacije o tem kaj se dogaja v moji ožji domovini. Čez nekaj dni sem se podal na pot s skupino še drugih političnih in vojaških -ka drov, ki jo je vodil sekretar CK KPS Franc Leskošek - Luka. Dobro se spominjam, bil je zadnji dan leta 1942, lep, suh decembrski dan. Na stari meji so nas pričakali primorski vodiči. Mejo smo prestopili v noči na 1. januar
1943	nekje pri Črnem vrhu. Nič se nismo ustavljali, šli smo naravnost v štab 3. čete 1. vipavskega bataljona Saškega odreda. Poveljeval ji je Janko Premrl - Vojko.
V Vojkovi četi, sestavljali so jo sami mladi odločni fantje, smo ostali ves dan in se pogovarjali o vsem. Vojko je naredil name močan vtis. Pripovedovati sem jim moral o partizanstvu v Bosni, o Titu. vse jih je zanimalo, kot je mene zanimala vsaka nadrobnost o prvih partizanskih izkušnjah Vojkove čete. Ko se je pred nas malo za tem postavljalo vprašanje ustanovitve prve primorske brigade in ko smo rešetali kandidate za njenega prvega komandanta, je odločitev padla brez pomišljanj na Vojka. Veselo novico mu je na povratku v glavni štab prinesel Franc Leskošek - Luka, a žal prepozno. Vojko je prav tedaj ležal na smrtni postelji zaradi rane v trebuh, ki jo je dobil med jurišanjem na italijanski bunker. Nekaj dni za tem je umrl v taborišču svoje čete.
Vojka sem takrat, ob prvem srečanju, videl prvič in zadnjič. Po celodnevnem bivanju v taborišču njegove čete smo nadaljevali pot čez Vipavsko dolino v Šmarje. Takrat sem spoznal šmarskega župnika Antona Bajta. Bil je aktivist Osvobodilne fronte. Z Lukom sva prenočevala pri njem v pravi postelji, kar se me ni zgodilo že dolgo časa. Zaspala sva kot ubita. V Šmarjah med prijaznimi in navdušenimi ljudmi bi še ostala, pa sva morala z Lukom naprej na Vogrsko, kjer je bil takrat sedež pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje. Sprejel naju je Aleš Bebler - Primož, ki je kot poverjenik CK KPS že od novembra 1942 vodil asvobodilno gibanje na Primorskem. Tu sem tudi prevzel dolžnost sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje.
— Velike stvari so se dogajale po tvojem prihodu na Primorsko: prva partijska konferenca, , prvi primorski pokrajinski plenum Osvobodilne fronte februarja ’43 v Lokah pri Kromberku in z njima nov zagon politične in vojaške rasti primorskega narodnoosvobodilnega gibanja; prihod generala Jake Avšiča in ustanovitev prvih dveh primorskih brigad (Gregorčičeve* in (Gradnikove*. Preskočiti morava vse to, čeprav si bil v središču tega
dogajanja. Zaustaviva sc raje pri poglavju. ki je za razvoj osvobodilnega gibanja v Trstu izjemno pomembno, pri vzpostavljanju stikov in sodelovanje med komunističnima partijama Slovenije in Italije...
— To je tako obsežno poglavje, da ga v tem razgovoru ne moreva obdelati, saj zajema tudi pretežni del moje knjige. Res pa je, da je to poglavje važno tudi iz današnjega zornega kota. Ustvarjanje stikov in sodelovanja med slovensko in italijansko partijo ter med našim osvobodilnim bojem in italijanskim odporništvom, se je začelo že pred mojim prihodom, dejansko že s prihodom organizatorja OF Oskarja Kovačiča poleti 1941 v Trst. Obstajale so tudi pasebne oblike povezovanja italijanskih in slovenskih delavcev po tovarnah z ustanavljanjem odborov Delavske enotnosti. Ko je bil ustanovljen mestni komite KPS, si je takoj zadal nalogo povezati se s tržaškim vodstvom KPI. Sekretar KPI v Trstu je bil takrat Vincenzo Marcon - Davida, ki je bil hkrati tudi sekretar KPI za vso Julijsko krajino. Ko sem s Kidričevimi navodiE odhajal iz Polhograjskih Dolomitov na Primorsko mi je posebej polagal na srce vprašanje dela z Italijani v mestih. Stvari so se začele dobro razvijati, ko je prišel januarja 1943 na sedež pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje sam Davida in ko smo tudi sklenili sporazum o sodelovanju v težnji po usposabljanju in usmerjanju organizacij KPI k aktivni vsakodnevni revolucionarni akciji in k mobilizaciji množic za boj proti fašizmu.
Že sredi februarja 1943 sem dobil od Ed Varda Kardelja pošto za vodstvo KPI oziro ma za člana vodstva, KPI Umberta Massoli -Quinta, ki je bil tačas v Milanu. Odpotoval sem s ponarejenimi dokumenti v Milan in se tudi sestal s Quintom in mu izročil Kardeljevo pismo. Po povratku sem poslal Karde lju poročilo o razgovorih s Quintom, kar je bilo vse prej kot laliko, ker sem padel na Goriškem v hajko. Vrnil sem se v Trst. Delo na organizaciji gibanja med Italijani v Trstu se je nadaljevalo. Formiran je bil okrožni komite KPI z DaviUom na čelu in z njim je pri organizaciji italijanske partije tesno sodeloval Jaka Platiša - Franci, tedaj sekretar naše partijske organizacije. Ustanovila se je Ljudska fronta, tkale so se direktne zveze med vostvoma KPI in KPS' in tako naprej. Veš, to je dolga pripoved. Posebno poglavje v mojem delu je bilo tudi pritegovanju tako imenovane (slovenske tržaške sredine* v Osvobodilno fronto.
— Potem je prišla prva svoboda. Kapitulacija Italije, splošna vstaja na Pri-
morskem, povsod napoplsno navdušenje, pomembne reorganizacije v NOV, nove brigade, divizije, nastanek IX. korpusa, prve velike nemške ofenzive proti mladi partizanski vojski, ustanovitev Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo...
— Ob tistem dogajanju sem po več kot 5-mesečni odtrganasti od Pokrajinskega komiteja zapustil T.Vt in odšel v vojsko.-kajti takrat je bila pa*, ja (Vse za «”*jsko». V vojski sem ostal, po formiranju IX. korpusa, s funkcijo namestnika politkomisarja do konca marca 1944, ko sem se ponovno vrnil na politično delo. V času po kapitulaciji Italije se je pod vplivom našega narodnoosvobodilnega gibanja začelo močno razvijati tudi italijansko partizanstvo predvsem v Furlaniji v neposrednem stiku -z našimi enotami. Spominjam se prvega srečanja z njegovim vodstvom v Brdih, spominjam pa se tudi prvih nesoglasij in sporov s KPI in vodstvom italijanskega odporniškega gibanja, ki so se seveda nanašali na vprašanje priključitve Julijske krajine k Jugoslaviji. Take težave so bile potem tako ali drugače stalno prisotne. Po prihodu Antona Vratuše - Vrana v svoj-stvu delegata OF in glavnega poveljstva NOV Slovenije z nalogo, da se poveže z italijanskim odporniškim gibanjem za Severno Italijo (CLNAI), je prišlo v začetku aprila do srečanja delegatov KPS in KPI in do dogovora o sodelovanju med obema partijama.
Po kapitulaciji Italije je prišlo tudi do velikih sprememb v tržaški KPI s povratkom mnogih italijanskih starih komunistov iz zaporov in konfinacij. Iz teh kadrov je bil ustanovi jeti nov mestni'1 komite1 KPI in njegov sekretar je posta) Luigi Frausin - Franz. Tedaj se je tudi močno zaobrnilo kolesje politike dotedanjega tržaškega vodstva KPI v odnosu do KPS. Davillo so razrešili in poslali v furlanske enote, ga kasneje obtožili izdajstva in obsodili na smrt.
— Vse to dogajanje opisuješ v svoji knjigi in predaleč bi zašla, če bi hotel zdaj vse to obnavljati v tem najinem pogovoru. Vsekakor si se proti koncu julija 1944 ponovno vrnil v Trst in takrat se je tudi začelo tvoje drugo tržaške obdobje — kot ga imenuješ v knjigi —, ki je trajalo s krajšim presledkom' — skoraj do konca vojne seveda v povsem drugačnih razmerah ne le v Trstu samem, pač pa tudi na svetovnih frontah, kjer se je krhal nemški vojaški stroj. Naše politično ln vojaško vodstvo je takrat slenilo, da je treba vso pozornost posvetiti prav Trstu, okrepiti v njem našo kadrovsko sestavo. V sredini septembra je prišla v Trst tudi Lidija Šentjurc.
— V tem času je bilo naše delo posvečeno po eni strani političnemu utrjevanju struktur narodnoosvobodilnega gibanja v Trstu po drugi pa utrjevanje vojaških sposobnosti organizacije za bližajoči se poslednji spopad za osvoboditev Trsta. Prišlo je tako do formiranja Komande mesta v drugi polovici avgusta 1944, do organizacije mesta po sekta rjih, formiranja vojaških enot, v katere so vstopati člani Delavske enotnosti Slovenci in Italijani, zbiranje orožja. Vse to so spremljali stalni napori za krepitev enotnosti. Gibanje so seveda pretresale tudi hude in tragične izgube v vrstah vodilnih kadrov, bodisi zaradi aretacij bodisi zaradi padanja v spopadih z Nemci. Namesto njih so prihajali novi ljudje.
Na drugi strani je v tem času, pa tudi že nekaj prej. začela nastajati na pobudo in pod okriljem meščanskih strank, italijanska nacionalistična fronta s CLN, ki je imela svojo prikrito oboroženo formacijo v Guardii ci-vici, ki pa je dejansko bila ves čas obstoja kolaboracionistična formacija, kar se je tudi konkretno pokazalo.
Še in še bi ti lahko pripovedoval kaj vse se je v tistem mojem drugem tržaškem obdobju dogajalo. Iz dneva v dan so se bližali odločilni trenutki, katerim pa žal nisem neposredno prisostvovat, ker so me 10. aprila nepričakovano in tudi brez potrebe poklicali na sedež CK KPS v Kočevski Rog na razgovore. Ko sem prišel na cilj, sem se tudi
takoj vrnil, toda vstaje, tistega čudovitega trenutka, za katerega sem živel in sem ga pomagal pripravljati, nisem ujel.
Žal mi je bilo, toda žalost je bilo kaj lahko utopiti v vsesplošnem navdušenju ob sva bodi, ki nas je stala toliko žrtev.
— Vem, da bi se lahko o tistih prvih majskih dnevih na dolgo razgovarjala, saj so pomenili krono naših in tvojih napa rov. Vstaja v Trstu je bila nekaj, na kar so tržaške demokratične množice, italijanske in slovenske, lahko upravičeno ponosne. Toda z osvoboditvijo se je začela dtu-
ga faza političnega, in ne samo političnega, boja*in tudi ti si bil postavljen pred nove naloge...
— Prav praviš, začela se je druga faza tega boja, na en način še težja od one v letih 1941-1945, saj je bilo sredi spletk velikih sil okrog (tržaškega vprašanja* oziroma a krog meje med Italijo in Jugasiavijo. treba braniti s krvjo doseženo zmago in uveljaviti tudi njeno politično, demokratično in revolucionarno vsebino. V spomin mi prihajajo vzpostavljanje organov mlade ljudske oblasti z ustreznim zastopstvom Italijanov in Slovencev v njih. prisiljen oziroma izsiljen umik jugoslovanske osvobodilne vojske iz Trsta, časi angloameriške vojaške uprave in spopadi s policijo, napori za pravične meje v zvezi s pogajanji za mirovno pogodbo v težnji, da se v dani mednarodni situaciji reši čimvečji del Primorske za združeno Slovenijo, prihod zavezniške komisije v tem okviru in manifesta ti vno izražanje volje v Trstu in po vsej Primorski za priključitev k Jugoslaviji, nikoli ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, dvostranska deklaracija in Pellovo rožljanje z orožjem, odgovor na Okroglici vse tja do Londonskega sporazuma o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda kar se mi je najbolj zarezalo kot boleča rana, je bila resolucija informbiroja, razkol v tržaških demokratičnih in antifašističnih silah in strahovita gonja, ki jo je proti Jugoslaviji, proti njenemu voditelju, proti njenemu narodnoosvobodilnemu boju po direktivah iz Rima in iz Moskve vodila tržaška informbirojevskega garnitura z Vidalijem na čelu.
Vse to je zdaj z nami in če ti o tem pripovedujem, je zato. ker je to zgodovina, ki je ni mogoče preskočiti. Vse to sem doživljal na vodilnih položajih v KP za STO. v Slovanskaitalijanski protifašistični uniji, kot predsednik Osvobodilne fronte za STO in nenazadnje tudi kot eno dobro leto glavni urednik Primorskega dnevnika vse do mojega odhoda iz Trsta v Ljubljano.
— Prav zadovoljen sem, da si se spomnil tudi na to tvojo sicer kratko toda pomembno časnikarsko oziroma bolj politično kot časnikarsko funkcijo. Tudi meni so še v živen spominu sestanki ožjega uredniškega kroga pri tebi, običajno kar v tvojem stanovanju na zgodnjem konca Ul. Ginnastica, v tisti stari vili, kjer je bil pozneje Dijaški dom. Bili so to tudi zame kot mladega časnikarja zelo poučni razgovori za vsakodnevno delo.
— Kako bi mogel mimo te moje zadolžitve, ki je bila, kot pravilno praviš, predvsem politična. Bili ste imenitna redakcija« če se spomnim na Renka, Rauberja. Kausa, Krausa pa seveda na tebe. Sklep o izdajanju
Primorskega dnevnika kot naslednika slavnega Partizanskega dnevnika, smo sprejeti na komiteju. Primorski dnevnik je takrat odigral veliko vlogo in ljudje so ga sprejemali kot vsakdanjo hrano. Če gledam iz današnjega zornega kota moram reči, da je kot glasnik našega boja odigral veliko vlogo.
Ko sem sprejel glavno uredništvo je bilo že precej jasno, da bo prišlo do tudi formalne ukinitve STO in njegove razdelitve med Italijo in Jugoslavijo. Takrat smo bili tudi še v vročem ozračju polemik s kominformom, ena od poglavitnih nalog Primorskega dnevnika pa je bila braniti čistost naših stališč proti klevetam, po drugi strani pa razkrinkavati kominform. ki je v Trstu bil na liniji italijanskega nacionalizma seveda pod krinko internacionalizma. Vse to je sicer razvoj potem jasno potrdil.
Se pred zaključkom razčiščenja. ki je seveda pomenilo našo popolnoma zmago, s tem pa zmago resnice, revolucionarne resnic* vsega našega boja in dokončno razkrinkanj# kominforma. sem zapustil Trst in odšel v Ljubljano na nove dolžnosti. Od tam sem potem tudi v svojih zadolžitvah kot član organizacijskega sekrelaria a CK KP Slovenije, kot poslanec v skupščini SR Slovenije, kot predsednik Zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Slovenije, predvsem pa kot predsednik komisije za mednarodne zveze republiškega sveta SRS in v vseh drugih zadolžitvah, v prvi vrsti pa kot primorski rojak, dan za dnem spremljal dogajanja v Trstu, zdaj z zaskrbljenostjo, zdaj z zadoščenjem, da je šel razvoj nazadn.je vendarle v pozitivno smer, vsaj kar se urednitve meje in odnosov meči Italijo in Jugoslavijo tiče.
— Tako sva se nekako sprehodila skozi tvoje življenje, boj in delo. Kot že rečeno, si vse to in še mnogo več napisal tudi v knjigi (Primorska ni klonila*. Gotovo je zgolj naključje, da jc skoraj istočasna prišla na trg tudi diuga knjiga, ki obravnava v glavnem isto čašo no obdobje. Seveda iz drugega zu nega kola Napisal jo je Vidali pod einlitematičnim naslovom (Povratek v mesto brez miru*,
— Knjige nisem še prebral, prebral pa sem tisto, kar je o njej prinesel «11 Piceblo* in kar ste zabeležili vi v Primorskem dnevnika. Ničesar ne bi fnogel zato reci o njej. Sodec p« po tem, kar sem prebral v dnevnikih, mi je pač jasno, da je Vidali stvari prikazal tako kot je njemu prav. ne pa kot jih je pisala zgodovina Vidali je prišel v Trst leta 1947 in naše stvarnosti sploh ni doživljal ne med vojno ne takoj po njej. Poslan je bil z namenom, da organizira v Trstu razkotiiištvo, kajti takrat se je resolucija informbiroja že pripravljala in v njeni funkciji je prišel v Trst. Prej ga ni« m poznal, toda zakaj je prišel mi je bilo takoj jasno še pred resolucijo, po- njej pa še ta liko bolj.
— Sva pri kraju. Samo šc eno vprašanje: če bi se znova rodil, bi šel po isti poti?
- Ne morem si predstavljati, da bi ma ge! po drugi poti. To je bilo v meiu skoraj od rojstva, od doma in mladostnih protifašističnih izkušenj. Tudi če bi vedel, da bi maral še enkrat skozi vse težave, skozi Kozaro, ne bi niti za trenutek okleval. Ničemur se ne odrekam iz teh mojih sedemdeset let. Navsezadnje sem poluo živel za svoje ideje in to mi je v zadoščenje.
Razgovor zapisal J. KOREN Foiogiaiije M. MAGAJNA
PrtmorSč! "dnevnik
KULTURA
17. oktobra 1981
ZAČETEK_ KONCERTNE SEZONE GLASBENE^ MATICE^
Komorni orkester RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom
Solistka Tea Košuta - klavir in Eva Novšak-Houška - alt
j Prihodnji torek, 19. t.m., bo glasbena matica s Komornim kon-Sertom RTV Ljubljana uvedla letošnje abonmajske koncerte v Kulturnem domu v Trstu. Nastopiti bi moral pravzaprav Slovenski komorni orkester, ker pa so lekateri člani tega ansambla tokrat zadržani, je prišlo do nujne ta menjave kar pa bistveno ne Spreminja predvideni program.
\ Radijski Komorni orkester iz .Ljubljane je že pred leti sodeloval pri koncertih Glasbene matije ter nam je še v spominu kot jzvrsten glasbeni poustvarjalec, j Program navaja najprej Con-•erto grosso v g-moiu Antonia Vivaldija, skladatelja, ki morda v tajvečji meri predstavlja italijanski glasbeni barok. Opus tega Vsestransko razgledanega glasbenika. ki ga srečujemo kot izvrstnega violinista, pedagoga, pa tuli kot uspešnega imprezarija. je žredno številen. Seveda pa naglica, s katero ,je Vivaldi pisal >- po njegovih besedah ni potreseva! za kompozicijo koncerta niti oliko časa, kakor drugi da ga »repiše — ni bila vedno v korist ijegovih skladb. Poleg vrste so-jat, simfonij in :oper sp posebno tomembna njegova dela za vio-ino a tudi za druge instrumente p njihove kombinacije.. Med te rodijo tudi Concerti grossi, zelo priljubljena instrumentalna oblita baroka, v kateri se zvočno do-»lnjujeta ozir. izmenjavata manj-ia skupina solistov, imenovana tuli Concertino, in večji ansambel, p ima predvsem spremljevalni fnačaj. Iz nasprotja med soli-jtičnim in spremljevalnim korpu-(om nastajajo zanimivi kontrasti, a se sprva radi omejujejo na dinamična nasprotja, kasneje pa se prenesejo tudi v muzikalno vsebino. Slog Concerta grosso je ne-ibtežen, igriv, kakor vsa dvorjan-,ka baročna glasba, ki je v glav-tem imela namen plemenitega razvedrila.
, Med najzanimivejše Vivaldijeve koncerte grosse sodi zvezek 12 ';oncertov op. 3 imenovan L’estro iirmonico iz leta 1712. Druga kladba v sporedu prvega abonmajskega koncerta bo Mozartov .laviaska koncert v Es duru KV 449.
'Volfgang Amadeus Mozart je bil 41ičen pianist zato se ni čuditi, la je že od rane mladosti rad risal za klavir. Med številnimi 'davirskimi deli, kamor sodijo lasti sonate, je Mozart napisal ludi 29 klavirskih koncertov od :aterih enega za dva in enega ia tri klavirje, šest koncertov iz jjegovega najzgodnejšega ustvar-mlnega obdobja pravzaprav ne
i iimiMiMimtiiiiitiiiiimimfiniiiiiiiiiMtinuteuiiMimtitiiHiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimiiuiiiiiitiiiii
moremo šteti kot polnovredna skladateljeva dela. Tako so trije koncerti za klavir, dve violini in bas KV 107, ki jih je napisal v starosti 9 let, predelave sonat J. Chr. Bacha. Prvi klavirski koncert, ki ga lahko kot takega imenujemo, je koncert v D-duru KV 175 sedemnajstletnega sladatelja.
S koncertom v Es-duru KV 449, se začne vrsta 12 velikih Mozartovih koncertov, v katerih se manj odraža prilagoditev okusu, pač pa so vedno vernejša podoba njegove čudorite muzikalne moči. Te koncerte je skladatelj napisal v času pičlih treh let in je presenetljivo, da niti eno od teh tehtnih del ni plod neke rutine, temveč predstavljajo vsak zase zrelo glasbeno umetnino.
V	klavirskem koncertu v Es duru KV 449 (v tej tonaliteti je Mozart napisal še tri klavirske koncerte) sestavljajo 'orkester godala, katerim se lahko pridružijo še dve oboe in dva rogova. Koncert ima virtuozen značaj, zato pa ga odlikuje stilna neoporečnost, s čimer se tudi razlikuje od koncertov prejšnjega .obdobja. V> njem ni ničesar več prepuščeno naključju ali zunanji učinkovitosti, vse preveva resnoba čiste glasbe.
Solistični part bo izvajala Tea Košuta, ki je v šol. letu 1979/80 kot dijakinja šole Glasbene matice diplomirala v razredu prof. G. Demšarja. Mlada pianistka se sedaj udejstvuje, kot pedagog v šoli Glasbene matice. Kot solist je že pred leti izvajala Haydnov klavirski koncert, tedaj ob spremljavi orkestra Glasbene matice.
V	drugem delu koncerta bo Komorni orkester RTV Ljubljana predstavil najprej ciklus pesmi »Mati* Srečka Kosovela, ki jih je za glas in godala uglasbil skladatelj Alojz Srebotnjak.
Srebotnjak sodi danes med najtehtnejše predstavnike slovenske glasbene ustvarjalnosti, ne samo če upoštevamo njegov bogat opus, v katerem zavzema pomembno mesto tudi vokal, marveč predvsem po dognanosti njegove glasbene govorice, za katero je posebno značilen nagib k ekspresionizmu in često naslon na ljudsko tematiko.
«Mati», ciklus med seboj kontrastnih a obenem dopolnjujočih se samospevov, spada med zgodnja skladateljeva dela. Tudi za to Srebotnjakovo intenzivno, ekspresionistično nabito skladbo, veljajo skladateljeve besede »Ustvarjam na različne načine, pač odvisno od dela, ki ga želim ustvariti. Pisanje glasbe v glavnem zahteva natančne tehnične priprave in
i 1
Primorske bibliografske vesti
MOST, št. 63/64, Trst.
Skoraj dve tretjini revije je posvečene literarnemu ustvarjanju dveh >esnikov Krasa *- Scipiu Slataperju in Srečku Kosovelu.
Primerjava dveh kraških pesnikov — Kosovela in Slataperja sega r članku Slataper in Kosovel le dva kraška pesnika (Slataper e Ko-lovel solo due poeti del Carso?), izpod peresa avtorja, ki se je podpi-lal z inicialkama A.L., »preko površnih podobnosti antološkega značaja ned obema imenoma: obadva sta pesnika Krasa, obadva sta umrla mla-la. po dveh dokaj tragičnih življenjih, obadva strastna soustvarjalca •vropskih kulturnih gibanj njunega časa*. Vendar v njunih poteh najdeno precejšnje razlike. O tem je razmišljal avtor članka (str. 144-151).
Kar 48 strani obsega študija Gina Brazzodura — Slataperjeva proti-ilovja. Ob ponovnem branju »Mojega Krasa* (Le contraddizioni di Sla-aper. «11 mio Carso* riletto). Brazzoduro je tehtno analiziral Slataper-evo knjigo «Moj Kras*, to lirično avtobiografijo, polno protislovnih ele-nentov, ki odražajo navzven Slataperjeve notranje boje.
Taras Kermauner pa si je v študiji (na straneh 210 - 236), ali je Kosovelova religiozna, etična, socialna drža še zanesljiva, zadal nalo-50, da analitično razplete, kar je v Kosovelovi zavesti — kot reprezen-ativne zavesti — njegove generacije in njegovega časa, prepleteno; av-or poskuša raziskati, vsaj na enem ali dveh reprezentančnih kosih, ikaj ena ali druga verska ali ideološka drža pomeni in opredeliti nje-10 naravo*.
PRIMORSKA SREČANJA, 35, 1982.
Prvi trije članki v prvem delu revije obravnavajo problematiko pre-iranjevanja oziroma kmetijstva. Janko Kosovel (Najpomembnejši vsak-lanji kruh - str. 238 - 251) je izhajajoč iz programa razvoja kmetijstva n živilske industrije v Sloveniji za obdobje 1981 - 85 analiziral kmetij-iki prostor Vipavske doline in njegov pomen za kmetijstvo pridelova-lje. Zdenko Ferletič pa je podal program, in kritične misli ob njem, •azvoja kmetijstva na Obali (str. 252 255). Zanimivo je razmišljanje nladega kmeta iz Malega dola Jožeta Furlana, ki ga je strnil v pri-ipevku - Stanje in možnosti za razvoj kmetije (str. 256 - 258).
Iz obsežnejše etnološke raziskave vaške skupnosti na Krasu kjer e avtorica Duša Krmel - Umek ugotavljala predvsem družbene oblike, ti so ljudi združevale, je objavljen tisti del. ki govori o družinsko -sorodstveni skupnosti v Kobjeglavi na Krasu (str. 259 - 261). Zakaj ljud-le bežimo iz bloka v individualno stanovanjsko hišo ugotavlja in ana-izira v prispevku Almira Pirih (str. 262 265), ki svoje ugotovitve opi-•a na sociološko študijo »Prostorska organizacija in razvojne težnje v Pestu Nova Gorica*. O fašističnih izgredih v slovenskih vaseh pod Krnom govori prispevek Draga Sedmaka, kustosa Goriškega muzeja str. 266 269). Silovitemu fašističnemu maščevanju, ko so med drugim ■»rušili tudi kip skladatelja Hrabroslava Volariča, je botrovala »dom levna slovenska porušitev* spomenika italijanskim vojakom na Krnu.
Ker je datum ustanovitve primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič v primorski historiografiji še vedno sporen, poskuša na a vprašanje ugotoviti Ciril Zupanc s pomočjo izjav borcev, ki so bili navzoči pri ustanovitvi.
O ustvarjalnem opusu Toma Vrana, slikarja in grafika, ki se je pred dvema letoma ponovno lotil slikarstva, je zapisal Carlo Milič. Z reprodukcijami Vranovih grafik in olj je opremljena tudi 35. številka revije. V zapiskih je poleg nekaterih recenzij knjig tudi nekaj misli iz različnih kulturno - zgodovinskih področij. Branko Marušič je prispeval diskusijski prispevek k proučevanju italijansko - slovenskih odnosov na primorskem. Marjana Lenassi je podala strnjen pregled delovanja matične knjižnice v Piranu, o novih prostorih matične knjižnice v Ilirski Bistrici je poročala Darinka Žbogar.
V rubriki Primorski portreti spoznamo življenje in delo treh zaslužnih delavcev: Maksa Pirnika, skladatelja, zborovodje in pedagoga, pokojnega Emila Smoleta, umetnostnega zgodovinarja in direktorja Zavoda za spomeniško varstvo Gorica ter dr. Ivana Hribernika, pred sedmimi leti umrlega idrskega zdravnika.
Ne
razčlenitev različnih tehničnih možnosti. A vse to mora biti v službi enega samega cilja: izpovedovanja lastne notranjosti*.
Solistični part je zaupan odlični koncertni in operni pevki altistki Evi Novšak - Houški.
Koncert bo zaključila Simple Symphony - Preprosta simfonija znamenitega angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Izšla je leta 1934, a kakor avtor sam navaja, «je bila v celoti zgrajena iz materiala kompozicij, katere je skladatelj napisal med svojim devetim in dvanajstim letom*, zlasti tretje suite in devete sonate za klavir. Napisana je za go-
dalni orkester.
Oblikovno predstavlja Simple Symphony ciklus štirih stavkov in je po svojem značaju dokaj bližja baročni suiti kot klasični simfoniji. čustvena napetost posameznih stavkov je izražena že v njihovih naslovih: Vihrava bourrč, Razposajeni pizzicato. Sentimentalna sarabanda in Veseli finale.
Anton Nanut, eden vodilnih jugoslovanskih dirigentov, je že dober znanec tržaških koncertnih o-drov kot odličen glasbeni interpret za katerega je posebno značilna neposrednost in elementarno podoživljanje glasbe.
dg
Dirigent Anton Nanut

NA ZBOROVANJU V CELJU
Slovenski zgodovinarji temeljito o slovenskem zgodovinopisju danes
Od šolstva do pouka zgodovine, do vprašanj gospodarske zgodovine in do revizije slovenske zgodovine od 1. 1918 dalje
V Celju so se, tokrat že ena-indvajsetič, zbrali na svojem zborovanju slovenski zgodovinarji (od 29. 9. do 2. 10. 1982). Z vso širino in temeljitostjo so se v dvaindvajsetih referatih lotili treh dominantnih tem — od šolstva in pouka zgodovine, do vprašanj gospodarske zgodovine pa tja do revizije slovenske zgodovine do leta 1918 — tem torej, ki so po svoji problematičnosti in kompleksnosti tudi dandanes predmet preverjanj in diskusij v okviru splošne zgodovinske znanosti na Slovenskem. Podajanju referatov, iznesenim temam, ter diskusiji (o-gnjevita in burna) so prisostvovali znanstveniki iz Avstrije in Italije ter iz drugih jugoslovanskih republik.
Širino in odprtost avditorija, po katerih so se slovenski zgodovinarji zmeraj odlikovali, je izkoristil akademik prof. dr. Bogo Grafenauer, saj je v svojem u-vodnem predavanju predstavil nekatera »vprašanja sodobnega stanja slovenskega zgodovinopisja kot znanosti in zgodovine v sistemu izobraževanja v Sloveniji*. Predavatelj se je v svojem podajanju dotaknil nekaterih bistvenih problemskih sklopov sodobnega slovenskega zgodovinopisja po letu 1945. V poglobljeni analizi zajete trditve so nas popeljale v polemike 50. in 60. let, ko so protagonisti tedanjega časa (Ziherl, Kos, Zwitter) usmerjali zgodovinske raziskave v tokove izven meščanskih historičnih shem v simbiozo z marksističnim pojmovanjem zgodovinopisja. Prav tem velikim možem se mora, po Gra-feriauerjevih besedah, današnje slovensko zgodovinopisje zahvaliti za svoj visok vzpon ter za mesto, ki ga v mednarodnih okvirih zaseda ime »Ljubljanska zgodovinska šola*.
Dosti manj rožnat je iz Gra-fenauerjevega predavanja izšel drugi, šolski aspekt razvoja zgodovinske vede. 1» ta je pred poslušalstvo privabil nekatere temne sence pouka zgodovine v reformiranem šolstvu. Podani hi-storiat šolskih reform na Slovenskem ro letu 1945 je prikazal, kako so se prav zgodovini rezali najtanjši deli programske pogače. Vse to seveda vzbuja pri histerikih določen strah, da «si narod sam reže svoje korenine*. Sklep, ki ga je akademik Grafenauer prebral kot apel, poslušalstvo pa sprejelo s toplim a-plavzom, je izzvenel nekako v smislu .. . «da je prav zgodovina imela v vsem oblikovanju slovenskega naroda neprecenljivo mesto, ko so zunanji sovražniki skušali zanikati, ne toliko jezika, kot, kulturo in zgodovino ter sa-
mobitnost slovenskega naroda*. Čeprav je referat bil obarvan z dokaj mračnimi toni, so diskutan-ti z veliko prizadetostjo ves dan razpravljali o iznesenih tezah, ter predlagali bolj poglobljen in predvsem bolj stalen pristop k tej tako kompleksni tematiki šolstva in pouka zgodovine.
Metodološke smernice v sklopu predavanj iz gospodarske zgodovine je nakazal prof. dr. Ferdo Gestrin, ki je v obsežnem in bogatem predavanju podal »Nekaj pogledov na gospodarsko zgodovino v slovenski historiografiji*. O-ceni, da je ogromno bilo storjenega na tem področju, da je stanje po regijah različno, da so razne panoge gospodarske zgodovine različno zastopane, je predavatelj dodal še kritiko storjenega in objavljenega, in to predvsem s plati »nesintetičnih prizadevanj sodobne gospodarske slovenske zgodovine, ki se izogiba globjih analiz in teoretičnih zaključkov*. Prav v tem vidi Gestrin neko omejevanje marksističnih prizadevanj v slovenskem gospodarskem zgodovinopisju, saj bi npr. opis določenih gospodarskih izbir, študij investicijskih tokov, preučevanje visoke finance in bančništva v določenem času in prostoru še bolj uveljavljali materialistični pristop v zgodovinopisju. Čeprav je na Slovenskem ogromno preučenega in napisanega, ostaja vse, po Ge-strinovih besedah, še na neki pozitivistični ravni, kar je vse krivo za to, da slovenska zgodovina še ni doživela prave valorizacije bodisi v okviru zgodovine na sploh, kot v okviru humanističnih ved še posebej.
Prav v tej sekvenci moramo o-meniti odličen referat docenta Petra Vodopivca, ki je, upoštevaje smernice svojega predgovornika, obdelal «nekatera vprašanja slovenskega meščanstva v 19. stoletju s posebnim ozirom na nastajanje železniške mreže na Slovenskem*. Predavatelj je smiselno povezal nekatere elemente pozitivističnega preučevanja podatkov z elementi sintetiziranja in političnogospodar-skih ocen slovenskega meščanstva sploh. Vodopivec se je dotaknil nekaterih izredno zanimivih pobud takratne konjunkture gospodarske politike na osi Dunaj - Ljubljana -Trst in na poskuse slovenskega meščanstva, da bi se vključilo v ta gospodarska prizadevanja. Zanimivo je zapažanje predavatelja, da so Kranjci vedno vneto podpirali tržaške gospodarske načrte, podpirali so tudi vsa prizadevanja po širjenju potencialnih tržišč tako na levantu kot na Balkanu (Kosta, Zupan, Toman), ter težili za tem, da bi vse slovenske dežele res postale nek center med-
narodne povezave.
V t.i. »Revizijskem dnevu* so bile po regionalnem principu obdelane nekatere sive lise slovenske zgodovine ob prelomu iz 19. v 20. stoletje. S poglobljenimi referati so nastopili Vrbnjak za Štajersko, Šebjanič za Prekmurje, Marušič za Goriško. Tematsko pa sta v ta okvir padla tudi I. Gantar - Godina in J. Stergar saj sta z referatoma o narodnoradikalni mladini dopolnila globoko vrzel v našem zgodovinopisju.
O Celjanih (grofih ali knezih o tem še teče diskusija) je z veliko širino ter s povsem novimi koncepti referirala dr. Nada Kla-jičeva iz Zagreba. Predvsem z novim arhivskih gradivom, pa tudi z velikim smislom za sarkazem je Klajičeva posegla v nekatere teze, ki so hotele Celjske grofe postaviti za nič več in nič manj
kot krivce, da se enotnost slovenskih in hrvaških dežel, pa vse tja do srednje Evrope ni izvršila, ker so Celjani doživeli usodo, ki jo poznamo. Okroglo mizo o tej problematiki so si organizatorji zelo posrečno zamislili. Celjski dan so izpopolnili še V. Melik (Celje in leto 1848), Ferenc - Ževart (Tematika NOB in izgradnje ljudske oblasti) ih drugi.
Izredno poglobljenemu in dinamičnemu XXI. zborovanju slovenskih zgodovinarjev lahko priznamo visoko kakovostno stopnjo, veliko mero odkritosti v obravnavanju nekaterih tem naše pretekle in polpretekle zgodovine, ter visok metodološki in znanstveni nivo stroke, ki je bila ves čas povojne izgradnje tesno povezana s političnim in družbenim dogajanjem v Sloveniji.
BORIS GOMBAČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiitiiiiiiiiiiHniiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiffiil
NOVOSTI KNJIŽNEGA TRGA
Pregledna knjiga o Judih in Izraelu
Napisal jo je bivši šef jugoslovanske misije v Izraelu Vojimir Šobajič
V letih 1964 - 1967 je bil šef jugoslovanske misije v Izraelu Vojimir Šobajič, ki se v času svojega bivanja v tej državi ni omejil samo na proučevanje tekočih dogodkov, ki so dosegli vrhunec leta 1967 s tretjo izraelsko - arabsko vojno, temveč se je začel ukvarjati tudi s proučevanjem zgodovine judovstva.
Pri proučevanju te zgodovine je odkril, da so Vse pomembnejše knjige o tem napisali judovski av-' torji in da ni bilo pomembnejše knjige te zvrsti, ki bi jo napisal nejudovski avtor. To pa ima pečat nepristranosti, kakor to velja tudi za dela arabskih avtorjev. Tako se mu je porodila misel, da bi ob različnem obravnavanju zgodovinskih dejstev napisal delo, ki bi objektivno obravnavalo judovski problem, problem Izraela, priznanje palestinskih pravic in priznanje pravice obstoja Izraela.
Nastala je knjiga, katere slovenski prevod imamo zdaj tudi na knjižnem trgu. Mladinska knjiga in prevajalka Ljuba Budimirovič sta pripomogli k izdaji te obsežne knjige.
OD 15. OKTOBRA DO 15. NOVEMBRA
V mesecu kulture v Sežani
Za Slovence izven meja Trubarjeve diplome v priznanje za širjenje slovenske knjige
15. oktobra do 15. novembra poteka tudi po vsej Jugoslaviji tradicionalna akcija Me-
Od letos
sec knjige. Njen osnovni namen je popularizacija knjige in branja. Zato se bodo v tem času zvr stili številni kulturni dogodki, namenjeni razširjanju knjige in kroga bralcev.
V	to kulturno akcijo so se občinske ZKO vklju čile in sodelujejo s kulturnimi društvi, društvenimi, krajevnimi in matičnimi knjižnicami, knjigarnami, šolami in občinskimi konferencami ZSMS. Organizirajo razne literarne večere, razgovore o knjigah, predstavitve novih knjig, knjižne razšla ve, obiske rojstnih hiš in spominskih sob slovenskih pisateljev in pesnikov in druge prireditve, ki so namenjene širjenju bralne kulture.
V	sežanskem kulturnem prostoru pripravljajo literarni večer mladih pesnikov iz sežanske obči ne: in zamejstva ter otvoritev slikarske razstave Petra Reharja. Obe prireditvi sta predvideni konec tega meseca v divaški knjižnici. Predstavili pa bodo tudi Almanah najboljših mladih sloven-
skih pesnikov, v katerem ima objavljeno poezijo Aldo Žerjal iz Pliskovice.
F mesecu knjige je ZKO Slovenije v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS razpisala za učence osnovnih in dijake srednjih šol nagradni razpis za spise o knjigi. Trideset avtorjev najboljših spisov na temi človek, ne jezi se in Smešna zgodba bo prejelo knjižna darila. Podelitev nagrad (slovesnosti se bodo udeležili tudi mentorji nagrajenih učencev in dijakov) bo v mesecu novembru v Ljubljani, hkrati s podelitvijo Trubarjevih priznanj.
Priznanju za večletno prizadevno delo ali posebne dosežke pri širjenju knjige v Sloveniji in med Slovenci, ki žive izven naših meja, je namenjena Trubarjeva diploma. Trubarjeva plaketa pa je najvišje priznanje ZKO Slovenije, ki ga lahko izjemno uspešno delo presega kriterije za podelitev Trubarjevih diplom. Nosilci Trubarjeve plakete prejmejo to priznanje samo enkrat.
Pa ne pozabimo, da nam je knjiga najboljša prijateljica.
Avtor poudarja že v uvodni besedi, da ni zgodovinar, da pa je kljub temu hotel s svojimi raziskavami opozoriti na zgodovinsko-družbene mednarodne okoliščine, ki so privedle izraelsko - arabski spor do take točke, da je postal nevarno vojno žarišče današnjega časa. Avtor se pri tem ni zadrževal pri delovanju velesil na Bližnjem vzhodu, čeprav je to iz njegovega pisanja čutiti, da za dogajanji stoje velesile. Mnogo misli posveča pomoči in aktivnemu sodelovanju ameriških Judov pri o-blikovanju politike, prav toliko kot izraelskim notranjim dogodkom nakazuje tudi možnosti rešitve krize, sicer pa ostaja predvsem informativen, marsikje celo preveč obširen za povprečne potrebe.
Tako je nastala obširna knjiga, razdeljena na sedem delov. Najprej prikazuje avtor nastanek judovstva in odseljevanje iz Palestine ter razseljevanje Judov. Konec 19. stoletja Se je začelo razvijati sionistično gibanje, kateremu je posvečen tretji del knjige. Četrti govori o izraelsko - arabskih vojnah, potem pa je spet govor o sedanjih političnih skupinah v Izraelu in o notranjih problemih Izraela.' Zunanjepolitičnim problemom Izraela je posvečeno zadnje poglavje knjige, ki izjemno podrobno obravnava vso problematiko, mestoma kot rečeno celo preobširno, mestoma ponavljajoče in delno celo nesistematično. Toda tudi že manj zahtevnemu bralcu pove knjiga toliko novega, poučne-. ga in dovolj zanimivega, da mu je v marsičem odkritje. Pri tem pa zbranost najrazličnejših podatkov, prevodov listin, poročil, izjav, številk, statističnih podatkov (manjkajo le zemljevidi), nit ni tako ' istVena. če je bila tragedija 6 milijonov judovskih žrtev v drugi vojni motiv držav, da so podprle ustanovitev Izfaela, je rešitev sedanjega zapleta v zvezi s to državo in njenim delovanjem nujna za svetovni mir, poudarja avtor te knjige, ki nam pomaga z našega zornega kota osvetljevati te probleme.
!ll EDI MOBIL!
Zastopnik kuhlni bfcfr moreiUZZD
TRST Ul Baiamontl 3 - tel. 82076« UL Di Vittorlo 12 — tel. 813301
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST
t
Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
KOSMINA SERGIJ
BARVNI r V SPREJEMNIKI — vse kar na|boljšega nudi nemška In itall|anska tehnika
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
ARNIEL
SsflsC«
TRST — ULICA S. CATERINA 11 TEL. 631277
•	OTROŠKA OBUTEV
•	2ENSKO SPODNJE PERILO
PETROL€HIMl€A
ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva
SERVIZIO
iS
TOTALCOMFORT '
TRST - DOMJO 145 - TEL: 817395 - 824400
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
liU
foto* kino |d|l
kontaktne leče
Ulica Buonarrott b (prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77 29 9«
Agraria
MOČILNIK
UL Udine 18 - Tel. 418478
■	RASTLINE
■	SEMENA n GNOJILA
■	MOTORNE ŽAGE
■	ORODJE
ipVSA OPREMA 24N
IN VETROVKE IZ GOSJEGA PUHA
IZREDNE CENE & KAKOVOST
•	velika Izbira vetrovk • tehnične In termične hlače
•	ženski, moški In otroški kompleti • |oplčl In plašči Iz gosjega puha — Vse to le prh
ŠPORT
veleblagovnica
ZA ŠPORT FERNETIČI 24
mPR/XJ
V Skednju v kratkem odprtje prostorov KD L Grbec
Spodbuda za preporod kulturne dejavnosti
V Škednju tečejo v teh dneh zadnje mrzlične priprave na slavnostno odprtje prenovljenih prostorov krajevnega kulturnega društva Ivan Grbec. Domačini bodo ta pomembni dogodek obeležili s kulturno prireditvijo, ki bo obenem tudi u-vod v prenovljeno življenje škedenjskega društva, pomembno narodnostno in družbeno komponento tega predela tržaškega predmestja.
Skedenj je bil še v prvih letih tega stoletja v bistvu skoraj popolnoma slovenski predel, kot zgovorno priča tudi vsestransko razvejano kulturno življenje po katerem lahko uvrščamo ta kraj med najbolj aktivne dejavnike na tem področju v tistem času. Splošni gospodarski razvoj me-
ško jedro, kjer stojijo cerkev, slovenska šola, dom Jakoba Ukmarja in tudi prenovljeni društveni prostori KD Ivan Grbec. Skedenj je torej z ene strani v bistvu sestavni del mesta, z druge strani pa si njegovi prebivalci krčevito prizadevajo, da bi »mestna civilizacija» ne rušila temeljev nekega posebnega in aktivnega odnosa do rodnega kraja in do lastne zgodovine. Podobno kot na primer pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, pri Sv. Jakobu :.n na Kolonkovcu, kjer prav v tem času z zadovoljstvom ugotavljamo, da je prišlo do obnovitve dejavnosti slovenskih društev, torej do nekakšnega kulturnega preporoda. V ta namen bo treba še mnogo delati in si prizadevati, tudi s pomočjo naših krovnih organizacij;

.
«***%''%: -v* t	? j -i
.y>0WN

/' •	S8S? p
Škedenjsko pevsko društvo »Velesila* leta 1899
Tabla na pročelju prenovljenega sedeža
sta, k. je ravno pod Skednjem dobil svoje stvarno o-beležie prej z gradnjo ladjedelnic in kasneje z gradnjo velike livarne, je že pred prvo svetovno vojno močno prispeval, da so se v ta slovenski kraj začeli naseljeva-. ti prebivalci italijanske narodnosti. Skedenj je tako počasi izgubljal svojo narodnostno podobo, ki jo je po drugi svetovni vojni še dodatno spremenilo naseljevanje istrskih beguncev. Zagonetnim mehanizmom narodnostne asimilacije pa se je zlasti sredi šestdesetih let pridružila še nebrzdana urbanistična politika, ki je močno načela tudi ambien-talno podobo tega kraja.
Kljub tem negativnim dejavnikom pa je Skedenj do danes ohranil še precej močno in celovito staro sloven-
TRŽAŠKI OKTET
išče
pevca za mesto drugega tenorja
Interesenti, ki so odslužili vojaški rok, naj se javijo ali telefonirajo na Glasbeno matico (teL 418-605) Ul. Ruggero Manna 29, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
kulturni in narodnostni u-trip v mestu in v predmestjih pa nas mora navdajati z optimizmom, da se je vendarle tudi na tem področju nekaj premaknilo.
Novi prostori KD Ivan Grbec bodo torej pridobitev ne samo za Skedenj in tudi za ostale bližnje mestne predele (kot je npr. čarbola), kjer vendarle živijo številni Slovenci. »Programe društva bomo skušali prilagoditi tudi potrebam mestnega človeka,* nam je povedal predsednik društva De-ziderij Švara, *za uresničitev le-teh pa že danes potrebujemo pomoč in sodelovanje vseh škedenjcev, ki jim je pri srcu slovenska beseda. Zato pozivam zlasti mlade, da se nam pridružijo in tako prispevajo svoj delež pri kulturnem preporodu Skednja. Še pred odprtjem prenovljenih prostorov pa se jasno zavedamo, da nas čaka nelahka naloga, ki pa ji bomo lahko docela kos z enotnostjo in vztrajnostjo.*
Prvi zametki kulturnega življenja v Škednju segajo v leto 1868, ko so v tem tržaškem predmestju ustanovili Kmečko čitalnico. Dve leti kasneje so domačini dali pobudo za razvoj prvega Gospodarskega društva, leta 1884 pa je migalo svoje prve, uspešne korake pevsko društvo »Slovanska vila*, ki pa je po nekajletnem delovanju razpadlo; toda že leta 1889 je v Škednju nastalo novo pevsko društvo »Velesila*. Istega leta so v tem kraju ustanovili tudi novo Slovensko čitalnico, ki je poleg skrbi za razvoj čitalnice in knjižnice, posvečala tudi pozornost osnovanju tamburaškega zbora.
S prihodom novega stoletja pa beleži škedenjsko kulturno - prosvetno življenje pravcati razmah. Leta 1901 se je na škedenjskem prizorišču pojavil glasbeni orkester, kmalu zatem pa se je spontano razvila tudi mladinska godba na pihala. V istem času gre zabeležiti ustanovitev telovadnega društva Sokol, akademsko društvo Balkan pa je dalo pobudo, da je tudi Škedenj takrat dobil svojo javno ljudsko knjižnico. Pred prvo svetovno vojno se je razvila amaterska gledališka dejavnost. Podobno kot drugod v mestu in po Krasu, pa so se ške-denjski ljubitelji odrske umetnosti združili v napredno usmerjenem Ljudskem odru. Leta 1915 pa je bila ustanovljena tudi Marijina
družba.
Prva svetovna vojna je tudi v Škednju prekinila kulturni utrip, ki je zaživel takoj po vojni tragediji z ustanovitvijo tako imenovanega budilnega odbora. Ta odbor si je zadal hvalevrednen cilj, da v najkrajšem času spet obudi in postavi na noge krajevno kulturno življenje in delovanje društev in skupin. Leta 1920 so tako spet odprli Slovensko čitalnico, z rednimi vajami in z nastopi pa sta pričela tudi pevski zbor in a-materski oder.
Prevzem oblasti s strani fašistov je negativno vplival na razvoj slovenskega življa v Škednju. Na Martinov dan leta 1922 črnosrajčniki so s silo vdrli na prireditev domačega dramatičnega krožka, razgnali občinstvo in poškodovali prostore kulturnega društva. Leta 1927 pa so tudi v tem kraju po znanem odloku fašistične prefekture prepovedali dejav-
Tudi letos prireja Narodna in študijska knjižnica knjižničarski tečaj. Predavanja bodo v popoldanskih urah od 25. oktobra do 17. novembra. Program se bo odvijal v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/U od 14.45 do 18. ure. Dnevi predavanj: 25., 27. in 29. oktober — 5., 8.. 10., 12., 15. in 17. november 1982.
Knjižničarski tečaj je namenjen širšemu krogu ljudi. Prvenstveno je tečaj namenjen izpopolnjevanju znanja tistih, ki imajo opravka z raznimi vrstami knjižnic. Gre lahko za šolske knjižnice, občinske. društvene, strokovne ali pa ljubiteljske. Udeleženec si bo lahko pridobil nekaj koristnega znanja in napotkov. Najbolj zaželena oblika pristopa je, da nekdo sledi vsem predavanjam, ker bo tako dobil celoten pregled nad problematiko.
Predmetnih sklopov predavanj je devet, naj jih navedemo:
1. Knjižničarstvo v Sloveniji (informacija o razvoju in stanju knjižničarstva v Sloveniji, naloge in delo, organizacija izobraževanja, knjižničarske stro-
nost kulturnih društev.
Po osvoboditvi je bil ustanovni občni zbor prosvetnega društva (15. avgusta 1945), leta 1961 pa je bilo ustanovljeno kulturno društvo, ki deluje v domu Jakoba Ukmarja. Posebno plodno je v njegovem okviru delovanje mešanega pevskega zbora, ki nadaljuje tradicijo prvega cerkvenega pevskega zbora, ki je v Škednju nastal že leta 1778.
Leta 1968 je bilo prosvetno društvo poimenovano po škedenjskem rojaku, kulturnem delavcu in skladatelju Ivanu Grbcu in v bistvu pričelo z novo dejavnostjo, ki se bo gotovo še nadalje okrepilo v novih društvenih prostorih.
To je sicer samo bežen in gotovo nepopolen pregled prosvetnega življenja v Škednju. Na to bogato in še v marsičem neraziskano zgodovino se bomo še povrnili ob odprtju prenovljenega kulturnega društva.
kovne organizacije). Za ta sklop so predvidene 4 ure
2.	Splošnoizobraževalne knjižnice (delovanje in pomen, nabavna politika v knjižnici, slovenska knjižna produkcija, zaščita knjižnega gradiva, uporaba gradiva, informacijska služba, izposojanje knjig). Tudi tu so predvidene 4 ure
3.	Obdelava knjižničnega gradiva (knjižnično gradivo, katalogi, abecedna imenska katalogizacija). Za ta sklop je predvidenih 8 ur
4.	Klasifikacija (UDK, sistematika znanosti, 4 ure)
5.	Knjižnice za mladino (pomen teh knjižnic, delo z mladim bralcem, 4 ure)
6.	Osrednji pregledi knjižničnega gradiva (Slovenska bibliografija, bibliografija na Primorskem, centralni katalogi, strokovna obdelava, 4 ure)
7.	Arhiv in arhivsko delo (4 ure)
8.	Italijansko bibliotekarstvi* in biblioteke (1 ura)
9.	Italijanska zakonodaja na biblioteke (1 ura).
Knjižničarski tečaj NŠK
POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI
Ljubo Košuta o načrtih kriškega društva
Kulturno društvo Vesna iz Križa praznuje letos 60. obletnico obstoja. Mogoče se bo zdelo komu čudno, ampak domači kulturni delavci ne nameravajo pripraviti za to priložnost kakšne posebne slavnosti ali jubilejne prireditve, želijo samo to, da bi bila nova sezona prelomna in da bi tako rekoč pustila sled v vaškem kulturnem in družbenopolitičnem življenju. Kar pa sodeč po ambicijah in programih društva vsekakor ni malo. Izkoristili smo priložnost «posebnega praznovanja* 60-letni-ce dejavnosti društva in zaprosili za pogovor predsednika Ljuba Ko- -šuto, ki že četrto leto vodi društvo KD Verna,
Kako je torej s to vašo šestdesetletnico? '
Že v prejšnji sezoni smo posvetili več odborovih sej debati, ali ima sploh smisel praznovati o-bletnico v obliki, ki je sorodna za skoraj vsa naša društva in organizacije. Prišli pa smo do zaključka, da so taka praznovanja prevečkrat sama sebi namen in da v bistvu zelo malo prispevajo h kulturnemu osveščanju neke vaške skupnosti, kot je naša. Mnenja smo, da ni koristno pozabiti na svoje korenine in da je to škodljivo, zlasti za mlade, ki morajo spoznavati tudi zgodovino lastnega vaškega društva. Za to pa res niso potrebne tradicionalne proslave, dolgi govori in še kaj podobnega.
Kaj pa smatrate za potrebno, oziroma za koristno?
Mi si ne delamo posebnih utvar, da bomo bistveno spremenili miselnost ljudi, ali celo gledanje do naše vsakdanje bitnosti, do naše kulture. Prepričani smo, da je vendarle treba začeti kaj novega in načrtovati vso dejavnost v skladu s potrebami in zlasti konkretnimi željami članov in vaščanov sploh. Ni prav tarnati, kadar je neka prireditev slabo obiskana, treba se je vprašati, zakaj se je to zgodilo. Skušati je treba odgovoriti na to vprašanje in napako (ali pomanjkljivost) popraviti.
S tem niste odkrili Amerike, vendar .. .?
Bomo videli. Za sedaj smo si začrtali kratkoročni program in ga bomo skušali izvesti. V lauski sezoni smo imeli v domu ^Albert Sirk» vsak mesec tudi štiri do pet prireditev in podobno. Ne misli-
mo, da so bile vse prireditve en sam polom, vendar so ljudje večkrat odhajali domov nezadovoljni, kdaj pa kdaj tudi razočarani. Naše delo smo sodili le po številu prireditev in to je botrovalo, da smo si ustvarili nejasno sliko naše prisotnosti in tudi naše vloge v vasi.
Kako pa bo v novi delovni sezoni?
V četrtek zvečer smo v Križu predstavili novo pesniško zbirko Marija Čuka in zabeležili spodbuden uspeh. To je vsekakor novost za društveno delovanje. Dan kasneje pa smo v sodelovanju s kulturnimi društvi zahodnega Krasa priredili glasbeno - humoristično srečanje z Andrejem šifrerjem in domačo kabaret skupino. Menim, da je taka vsebinska raznolikost
pri programih društva potrebna in da bo nedvomno naletela na zanimanje, tudi drugod, ne samo v Križu. Isto velja za tako imenovano klubsko dejavnost. Poleg že preizkušenih predavanj in večerov z diapozitivi, je treba iskati tudi pot osveščanja in razmišljanja o določenih aktualnih problematikah. V tem okviru'načrtujemo srečanje z operaterji nabrežinskega centra za umsko zdravljenje in razpravo o NOB. Slednjemu srečanju hočemo dati drugačen pečat, kot smo ga bili vajeni doslej. Povabiti mislimo bivšega aktivista in mladega človeka, ki je vojno doživljal le po knjigah in v kinematoerafih.
Tako imenovane tradicionalne dejavnosti bodo torej potisnjene v kot?
V društvu imamo dva pevska zbora in tudi godbo na pihala. Te dejavnosti še dalje ostajajo nosilne panoge KD Vesna, čeprav se zavedamo, da v tem trenutku zlasti moški zbor potrebuje nove, mlade pevce. V okviru godbe pa že deluje godbena šola, ki jamči vsakoletno pomladitev ansambla. Skupno s pevovodjema in z dirigentom godbe, oziroma z odbori teh skupin pa moramo izoblikovati tak program nastopov in gostovanj, ki bo zadovoljil v prvi vrsti pevce in godbenike, Pri tem bi-še omenil delovanje mladinskega odseka in zlasti dramske skupine, ki je lani uspešno migala prve korake pod vodstvom mladega režiserja Marka Sosiča.
«Ob sklepu najinega pogovora,* je še povedal Ljubo Košuta, «pa bi posvetil še par besed razstavni dejavnosti. Z njo smo se začeli ukvarjati že lani, zavedali pa smo se, da brez strokovneea znanja in brez poznavanja najosnovnejših konceptov umetniškega izražanja, bo vse naše delo zaman. V ta namen smo se obrnili na Društvo zamejskih likovnikov in se domenili za stvarno sodelovanje na tem področju. Vsekakor bomo razstavno dejavnost v obnovljeni galeriji foyerja doma A. Sirka odprli v soboto, 6. novembra, z retrospektivno razstavo našega rojaka, po katerem nosi ime naš dom. Letos poteka 35 let od Sirkove smrti in čeprav ne ljubimo obletnic, mislimo da je prav, da javnost in zlasti mlade generacije spoznajo ustvarjalnost tega našega velikega m ari ni sta.*
S skupinske slikarske razstave v Babni hiši v Ricmanjih
IZ ZGODOVINE NAŠIH DRUŠTEV
Kulturno društvo Jože Rapotee iz
Kulturno društvo <iJoie Rapotee» je med najmlajšimi obnovljenimi društvi na Tržaškem. Od začetka stoletja do prisilne ukinitve leta 1927 je v vasi deloval pevski zbor, prosvetnega društva pa vas ni imela. V zboru so sodelovali tudi pevci iz Kastelca in Socerba. 24. aprila 1927 je zbor priredil veliko veselico, na kateri so sodelovala okoliška društva. Pevski zbor je deloval ilegalno do leta 1939, ko je odšel v vojsko pevovodja Jože Rapotee. Leta 1944 je pobegnil iz italijanske vojske in se priključil -partizanom, vendar so ga Nemci kmalu zajeli in odpel jali v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se ni več vrnil. Po njem so po vojni poimenovali prosvetno društvo.
Leta 1912 je bila v vas zanesena ideja in program OF. Takrat je začela krožiti po vasi partizanska literatura. Leta 1943 je bil ustanovljen 'terenski odbor OF ter partizanska šola. Leta 1944 je v gozdiču pod Prebenegom delovala nekaj časa zasilna bolnišnica. V začetku leta 1944 so se osnovale tudi ženska in mladinska organizacija. Vas je med vojno dvakrat gorela; 2. oktobra 1943 so Nemci zažgali dvanajst hiš in gospodarskih poslopij, 13. junija 1944 pa dve gospodarski poslopji.
Avgusta 1944 so Nemci aretirali tri pre-beneška dekleta - partizanske kurirke: Ano Parovel, Miro Bandi in Elviro Kocjančič. Odpeljali so jih na Kozino in odtod na Opčine. Islcali so še dve dekleti, Marijo - Slavo Grahonja in Angelo Bandi, ki pa ju ni bilo doma. Ker niso dobili ku rirk, so nacisti odpeljali sorodnike. Dekleti, nista mogli prenesti, da bi nekdo drug zaradi njiju trpel, zato sta se javili nemškim oblastem. 29. avgusta so vseh pet deklet, od katerih je imela najstarejša 23 let, ustrelili v kraški dolini blizu Opčin. 1. maja 1945 so se Nemci umikali pred jugoslovansko osvobodilno vojsko in s topovi streljali na vas. Pri tem so delno ali popolnoma porušili pet poslopij ter smrtno ranili 15-letno dekle. Prebenežani so kljub ustrahovanjem, terorijti in požigom vztrajali in aktivno sodelovali v NOB. Vas je dala 22 partizanov, od katerih jih je šest padlo v boju. Skoraj vsi vaščani so po svojih močeh pomagali pri zbiranju hrane in raznega materiala za partizanske edinice. Vsem padlim borcem za svobodo so vaščani 10. septembra 1972 odkrili spomenik. Ob tej priložnosti je
Odbor za postavitev spomenika izdal brošuro tPrebeneg svojim padlim», v kateri je kratka zgodovina vasi v dobi NOB.
V poročilu društva z dne 16. januarja 1947, Slovenski prosvetni zvezi, je zapisano, da je bilo društvo ustanovljeno 30. oktobra 1946. Pod okriljem društva je deloval mešani pevski zbor, ki je štel 22 pevcev ter knjižnka. Prvi odbor društva so sestavljali: Angel Kraljič, Albin Žerjul, Anton Slavec, Josip Prašelj m Anton Bandi. Za miklavževanje je društvo naštudiralo igr ko «Miklavž», za božičnko otroka (24. dec. 1946) pa igro rVse za partizane*. 7. februarja 1947 se je društvo na občnem zboru poimenovalo po padlem borcu in prosvetnem delavcu Jožetu Rapotcu. V letu 1947 je društvo priredilo večerni tečaj in mesečna predavanja. Za Dan žena 1948 je na prireditvi nastopil ženski oletet ter dramska skupina z igro <tžena za skrinjo*. Dramski odsek je v teh letih uprizoril še igre: rGluhi prijateljici*, *Luknja v namiznem prtu* in ^Dva prstana*.
Tudi prebeneško društvo je zaradi nesoglasij ob resoluciji infomibiroja prenehalo z delom. Nekateri vaščani so se priključili bližnjim društvom, kjer še sodelujejo, posebno pri zboru *Valentin Vodnik* iz Doline.
Vaščani so prirejali le še tradicionalno sšagro* prvo nedeljo v avgustu. To do leta 1961, ko je prosvetno delo v vasi popolnoma zamrlo.
šele leta 1974 so na pobudo domače mladine oživeli star običaj in priredili vaško šagro. Trg pred cerkvijo je premajhen, zato so si vaščani uredili velik prireditveni prostor na tBržnici* pod vasjo. Avgusta 1975 so ob priliki vaške šagre s kulturnim programom proslavili 30-letnico osvoboditve. Decembra 1975 je bil v Pre-benegu javni sestanek, na katerem so razpravljali o preureditvi občinske hiše. Tudi v letih 1977 in 1978 je vaška mladina organizirala šagro.
Januarja 1979 so na množičnem sestanku izvolili pripravljalni odbor, ki naj bi v najkrajšem času obnovil prosvetno društvo v vasi. 20. aprila 1979 je imelo društvo ustanovni občni zbor, na katerem so sklenili, da bo društo obdržalo ime domačina Jožeta Rapotca. Kot prvo nalogo si je društvo zadalo obnovitev sfenjske hiše. Cilj društva pa naj bi bila ohranitev narodnostne istovetnosti vasi.
Ob priliki vaške šagre (l. 1979) je društvo priredilo otroški ex tempore. Ob 35-letnici ustrelitve petih kurirk je društvo pripravilo svoj prvi samostojni recital. Prireditev je bila 22. decembra 1979 v občinskem gledališču v Boljuncu.
3. februarja 1980 so slovesno predali svojemu namenu obnovljeno srenjsko hišo. Prireditev je sovpadala s Prešernovo proslavo, na kateri je prvič nastopil otroški pevski zbor prosvetnega društva. Odprtje vaškega družbenokulturnega centra je bilo za vaščane Prebenega pravi zgodovinski mejnik. Po vojni so se domačini posvetili obnovi uničenih domov. Končna faza obnove je bilo odprtje obnovljene srenjslce hiše. Ob tej priložnosti so člani KD Jože Rapotee pripravili posebno številko glasila '/Tabor*.
Marca 1980 je društvo organiziralo dve prireditvi: predavanje B. Samse o političnem položaju ter naporih za globalni zaščitni zakon in gostovanje članov KD *F. Prešeren* iz Boljunca.
Avgusta je društvo priredilo izlet na Triglav, katerega se je udeležila tudi sedemdesetletna domačinka.
Decembra 1980 je bil gost društva pan-
Prebenega
tornimik Valdes, pripravili so tudi uspelo miklavževanje, na katerem je nastopil otroški zbor ter skupina otrok z igrico *Mi-klavž prihaja*.
Ob koncu leta je društvo priredilo silvestrovanje, februarja pa Prešernovo proslavo. Maja 1981 je otroški zbor, pod vodstvom Valterja Smotlaka, nastopil v Ma-čkoljah ob 60-letnici prvega požiga vasi. Junija 1981 je društvo priredilo uspel izlet v Oglej, Gonars, Villo Manin in Jazbine v občini Štererjan. Sledile so še nekatere druge zanimive prireditve. 23. oktobra 1981 pa je imelo društvo svoj drugi redni občni zbor. Tedaj je požrtvovalnega predsednika društva Borisa Bandija zamenjala mlada Geni Kozina.
Poleg tradicionalne šagre se je društvo tudi letos, kot vsako leto, spomnilo padlih kurirk s komemoracijo. Po nagovorih in položitvi venca k spomeniku padlim, so po krajšem spominskem pohodu prižgali vrh vasi velik kres.
Septembra 1982 je imel odbor društva prvo sejo v tej sezoni, za katero smo prepričani, da bo uspešna kot dosedanje.
Sestavil
Odsek za zgodovino - NŠK
Pogled na Prebeneg
PORTRETI
Pianistka Tea Košuta
19. t.m. se začenja letošnja koncertna abonmajska sezona Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu in sicer z nastopom Slovenskega komornega orkestra iz Ljubljane, ki ga vodi Anton Nanut. Kot solistka bo na tem koncertu nastopila, poleg mezzosopranistke Eve Novšak - Houške, še naša tržaška rojakinja pianistka Tea Košuta. Obiskali smo jo, da bi se z njo pogovorila o tem njenem, prav gotovo najpo-, membnejšem nastopu in še o mar-'j sičem, kar spada tudi v njen po klic učiteljice klavirja. Mislila sem, da jo bom našla že vso živčno, napeto pred tako pomembnim nastopom, da bo celo nejevoljna, če jo nekdo v teh njenih pripravah moti, pa je bilo vse čisto drugače. Tea me ie sprejela nasmejana, torej kar dobre volje, verjetno z dobršno dozo treme pred tako pomeni-
I
S
1
bnim nastopom, ki pa jo je zna la dobro obvladovati. <Saj veste, da je človek pred takšmm nastopom le nervozen in napet, a je bolje, da tega ne preveč pokaže in da se zna obvladati. Sicer, kako bi lahko v drugačnem razpoloženju sploh nastopil.^
Strinjam se z njo in v tem sproščenem duhu, brez mrzlične napetosti, brez nervoze in i želji in tipanju, da se bo vse dobro izteklo, sva tudi začeli najin razgovor.
«Kako in koliko časa ste se pripravljali na ta koncert in kaj boste na njem izvajali?»
«že pred dvema letoma sva se s prof. Demšarjem, katerega gojenka sem vsa leta bila. odločila za tak moj nastop. Torei sem imela pravzaprav ves ta čas na razpolago, da se pripravim za ta Mozartov lconcert. s katerim bom tudi nastopila. Ker poučujem štirikrat tedensko klavir v Trstu iti p podružnici v Nabrežini, mi je ostalo za učenje in izpcpoinjera nje tega mojega nastopa le dopoldne, ki sem ga seveda izkoristila. kolikor sem le mogla. Kakšen elan sem lahko vadila več, drugič zopet manj, vedno pa sem skušala konstantno delati za čim boljšo izvedbo tega mojega nastopa.»
<Razen vas bodo v tej sezoni nastopili tudi drugi tržaški umetniki, tako na primer pianist Aleksander Rojc. basist Ivan Sancin in pa dirigent Stojan Kuret. Kako gledate vi na napore vodstva Glasbene matice, da vkliuči v svoje delovanje čim več domačih umetnikov — izvajalcev?*
Menim, da je to zelo pomembno in važno in da ie prav, do tudi bivši gojenci Glasbene šole pokažemo prav v koncertnem a-bonmajv kaj znamo in more mo. To bi se moralo nadaljevati tudi v prihodnjih sezonah, da se z delom Glasbene matice spozna čim širša javnost.»
-»Bili ste gojenka prof. Goimi rja Demšarja. Pri niem ste opravili tudi celoten študij?*
«Da, pri njem sem opravila šolo, diplomirala pa sem leta 1979. na tržaškem konservatorij.»
*Ste si že tedaj predstavljali, da boste nastopili tudi kot solistka na koncertu, vključenem v abonmajsko sezono Glasbene tna tice?»
«Načrtov za bodočnost si ta krat lihem delala, če bo kaj nri-šlo, sem si rekla, bo prišlo, dru
gače bom pač nadaljevala s poučevanjem. Seveda pa moram povedati, da sem si takega nasto pa želela. In kdo si ga ne bi? h {.Pred tem vašim nastopom v Kulturnem domu v Trstu ste že imeli kak pomembnejši nastop?* ^Tokratni je zame seveda najpomembnejši. Pred diplomo pa sem s svojim diplomskim programom že nastopila v Slovenj Gradcu, snemala sem tudi za Ra dio Ljubljana in Radio Koper, vendar menim, da je to moj prvi izredno pomemben nastop, s katerim se, ob sodelovanju tako priznanega glasbenega ansambla, kot je Slovenski komorni orkester iz Ljubljane, predstavljam svo jemu, domačemu občinstvu.»
«že v začetku set povedali, da poučujete na podiužmci Glasbene šole v Nabrežini, pa tudi v Tr stu. Vam jemlje to delo veliko časa?»
«To seveda ni lahko delo. človek se mora nanj dobro pripraviti. Vsak učenec zahteva od nas drugačen pristop in tako mi poučevanje tako v Trstu, kot v Na brežini iemlje precej časa — kon kretno štiri popoldneve.»
«Če imafe s svojimi učenci vre cej dela sklepamo, da jih imate tudi dovoli. Kai to pomeni, da-se naši mladi, bodoči oiasbeniki. še vedno odločajo za nouk klavi rja. čeprav so v zadnjem času v modi drugi instrumenti, kot kitara. flavta, harmonika itd.?* eKljub različnim modam, kihih temu. da je- klc.mr, kot instrument dran. se mladi, po moiem še vedno radi odlexav> nrav zanj.
NEVA LUKFŠ
(Nadaljevanje na 4. stran)
NAČRTI KULTURNIH DRUŠTEV
Kaj pripravljajo v dolinski občini
Kulturna sezona naših društev prehaja v živo; v dolinski občini so se že sestali vsi odbori kulturnih društev in si vsaj v bežnih okvirih začrtali program za delovanje (vsaj za prve mesece) v sezoni 1982/83.
V KD Fran Venturini pri Dom ju so se odborniki sestali na prvi letošnji seji v sredo, 6. oktobra, in sprejeli več pomembnih odločitev. Z novo sezono je začel pri Dom ju delovati otroški pevski zbor, ki ga vodi Frida Valetič in ki vadi ob sobotah popoldne. Odbor načrtuje tudi povečanje harmonikarskega ansambla, kakšnih dvajset članov pa se zavzema za ustanovitev dramske skupine. Odbor je določil, da bodo zadnjega dne tega meseca proslavili 30-letnico postavitve spomenika pri Dom ju. V programu družabnih srečanj pa ostane kot nepremakljiva točka organizacija silvestrovanja. Medtem pa je moški zbor KD Fran Venturini že uspešno nastopil v Mar-zabottu, 10. oktobra pa je obiskal pobrateni zbor Loški glas iz Zagorja ob Savi in z Zagorjani preživel prijetno popoldne na čemseniški planini.
KD Slavec iz Ricmanj in Loga je že uspešno startalo v novo sezono z razstavo, ki jo je v Babni hiši priredilo DZL in ki je zgodovinskega pomena, 12. oktobra pa je bila istotam predstavitev nove sezone Slovenskega stalnega gledališča. Do konca leta pa nam Ricmanjci obetajo zelo pester program z izletom na Krk (že danes), 23. oktobra pa bo v Babni hiši klavirski recital Vihre Kodrič. Sedmega novembra bo KD Slavec v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov priredilo slikarski ex tempore z razstavo, ki bo nato odprta dva tedna; 13. in 14. novembra pa bo razstava in pokušnja domačih vin z nastopom godbe iz Ricmanj in ansambla Pomlad. Za december pa napovedujejo ricmanjski kulturniki nastop amaterskega gledališča iz Povirja pri Sežani in družabni večer, na katerem bodo podelih priznanja udeležencem na novembrski razstavi.
Do decembra bodo izšle tudi tri številke društvenega glasila.
PD Slovenec iz Boršta načrtuje za prihodnji mesec (ali že konec tega meseca) gostovanje v Taboru pri Celju pri pobratenem društvu Ivan Cankar. Društvo Tabor pa bo obisk povrnilo decembra ali januarja z dramskim delom (veseloigro).
KD France Prešeren iz Boljunca napoveduje za pne dni novembra pričetek plesnega tečaja za klasične in modeme plese, ki ga bo vodil prof. Karlo Vodušek z Reke. Z vajami bo pričel tudi mladinski zbor, ki ga vodi Giorgio Gustinčič in ki bi moral doživeti krstni nastop še letos decembra. Tudi v Boljuncu bodo počastili 35-letnieo postavitve spomenika. V novembrski program spada tudi večer, posvečen starejšim, in pa Ščenov, Belmondov in De Vettakov kabaret z Andrejem Šifrerjem. Dan po božiču pa bo na Gorici običajno lučanje sv. Štefana, kateremu bo v gledališču France Prešeren sledil kulturni program.
Pred kratkim se je sestal tudi odbor KD Valentin Vodnik iz Doline. Novembra bodo v Dolini ponovno priredili srečanje z borci aktivisti in interniranci, v začetku decembra pa bo v dolinskem društvu gostoval znameniti ansambel TOZD Lopovi. Z vajami bo pričel lutkovni oder, tik pred izidom pa je nova dvojna številka društvenega glasila Tabor. Moški zbor Valentin Vodnik pa se te dni vestno pripravlja na povratni obisk k zboru Bauerschther Gesangverein iz Giessna v ZR Nemčiji.
Odbor KD Jože Rapotec s Prebenega na prvi seji še ni obravnaval programskih smernic za novo sezono. O teh bomo izvedeb v eni izmed prihodnjih številk naše priloge.
KD Primorsko iz Mačkolj se ravna po dejavnosti sosednjih društev in kroji svoj program na podlagi «trenutne ponudbe*. Vsekakor pa imajo v načrtu nekaj kulturnih in zabavnih večerov, za njihovo vsebino pa bomo določneje zvedeli kasneje. V društvu pa že sedaj mislijo nr proslavo drugega požiga vasi; leta 1983 bo namreč poteklo 40 let. odkar so nacisti zažgali Mačkolje.
PD Mačkolje ima v načrtu več nastopov mešanega in otroškega zbora predvsem na Reviji Primorska poje. na reviji, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov in na reviji mladinskih in otroških zborov Naša pomlad. Letos poteka tudi 30-letnica mačkoljanskega prosvetnega društva in zbora. Obletnico bodo pri PD Mačkolje primerno obeležili s proslavo, ki bo letos decembra. Dramski odsek društva pa pripravlja veseloigro.
(ris)
OB PRVEM NASTOPU V KRIŽU
L narečnim kabaretom od osmič do peškadurjev
Človek se lahko zabava in kratkočasi na različne načine: sedi pred televizijo, posluša popevke, obiskuje osmice. Laliko pa tudi sede h klavirju ali seže po kitari in začne — kar tako. mimogrede — prevajati tekste znanih italijanskih popevk v domače narečje. Tako naključje je privedlo do nastopa kabaretske skupine, ki se nam je v petek zvečer predstavila v kriškem kulturnem domu.
Miran. Miloš in Marjan so prebili kar precej ur ob klavirju in s kitarami v rokah, ko so najrazličnejše pesmi prevajali in po-skušaii tolmačiti na svoj način. Kasneje sta se jima pridružila še Igor in prav pred kratkim Boris. V začetku je bila šala, zabava, kratkočasje. Nekoliko manj šaljivo je postalo, ko so jih povabili pred radijske mikrofon^. Sedaj pa so se odločili, da stopijo na oder: glasovi so torej dobili obraz in figuro.
Predstavili so se kot kabaretska skupina z večerom, ki nosi naslov «Zmerej menj je dnabreb osmic». Ostali smo torej v domačem okolju, v domači osmici, med domačimi vinskimi bratci, bi vendar skuša ta skupina povedati nekaj več. Govorimo o kabaretu, kljub temu, da fantje ne izhaja jo iz g’edališča, kabaret je pa ne dvomno gledališka zvrst. Eden od elementov kabareta je glasba. Ta
V Gorici premiera filma «Pus(o!a»
V goriškem Kulturnem domu bo v petek, 29. oktobra, premiera slovenskega filma «Pu-stota* ki govori o tolminskih puntih. Film so posneli po romanu Vladi mira Kavčiča. Premiero prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z goriškim Kinoatelje-jem in Piceo'o cineforum.
skupina je pravzaprav ^priplava j la* od kabareta po glasbi, ker ji je ta najbližja.
Takoj se nam pojavi vprašanje, kakšna je ta glasba. Fantje se navezujejo na moderno glasbo, na «mlado» glasbo, kar je povsem razumljivo. ker so tudi sami mladi: od Dalle do Paolija, od De Cre-scenza do Šifrerja, ne izmikajo se pa napevom, ki so postali znani po zaslugi Franka Sinatre. Znane napeve pojejo v zanimivi mešanici narečij, v nakem «srednjekra-škems narečju, saj so z različnih vasi; Miran iz Križa, Marjan s Proseka, Miloš bi Igor z Opčin, Boris pa iz Nabrežine. Čuden, pa vendar privlačen koektail za moderne napeve, ki v njihovi izvedbi postanejo precej bolj domači.
In tako je po Šifrerju nastala «Zmeraj mejn je duabreh osmič*, po Dalli pa «Ma kan graju peške-durji*. V repertoarju imajo nekaj klasikov, kot sta Prešeren in Gruden. Seveda so originalu dodali in primešali začimbo narečja in tujega motiva, da je končni izdelek bolj «njihov». Premorejo pa tudi tekste, ki niso v narečju, in glasbo, ki je izvirna, ki nikomur ne jemlje ali krade, ki je popolnoma njihova, napeve, ki si jih je izmislil eden ah pri katerih je sodelovala cela skupina.
Zanimivo je tudi. kako se sku pina pojavlja na odru. Miranček seveda igra na klavir in poje. Šeen in Bclmondo pojeta in igrata na kitaro, baron de Vettak poje in igra na violino. Igor je pa «glavni glas*. Poleg glasbe skupina predstavlja tudi nekaj likov, kot so John Česnik, kravar iz Toronta. njegova žena Jolanda (,ki se v petek zvečer ni pojavila) in pro fesor. Resnici na ljubo moramo [miverlati, da je skupina pri teh likih nekoliko šibkejša. Včasih primanjkuje osti, pikrosti. satire, kar seveda še ne pomeni, da zaradi tega preneha biti kabaret. Reci mo. da glasba prevladuje, kol:čin-sko in kakovostno, v vseh nian-■ sah in oblikah, ki jih te sktt; ma r sposobna. Tudi ne sunemo misJli,
Kabaretna skupina med vajo
da se skupina omejuje na popivanje in na popevanje ter na osmi-ce. V pesmih je govor o ljubezni, o zamejstvu, o morju, nekoliko manj o politiki. Izbor, ki ga je skupina predstavila v petek, je seveda le del repertoarja, ker fantje seveda upajo še na druge nastope in so si nekatere tem in njim primerne pesmi prihranili za druge priložnosti.
Mladi fantje in mlada glasba smo rekli v začetku, torej kabaret za mlade, ki se ne izogibajo osmič, ki pa tudi občutijo in o-bravnavajo probleme na vedno nove načine Načinov je dosti, pro blemov pri nas tudi. torej ima-tudi ta skupina kar precej možnosti, da doseže prijetne uspelte.
(nak)
. tem času skoraj stalen gost mno-I gih kulturnih društev in organizacij, kjer je vedno deležen toplega sprejema in simpatije s strani občinstva.
Mario Magajna v torek gost kriškega društva
KD Vesna prireja v torek. 19. oktobra, ob 20 30 v mali dvorani do ma Alberta Sirka v Križu sreča nje z rojakom Mariom Magajno, ki bo prikazal barvne diapozitive o potovanju po T a'inski Ameriki. Foiogiaf našega dnevnika je v
Srečanje
ZSKD-ZKO
V petek zjutraj sta se v Sežani sestali delegaciji Zveze kulturnih organizacij iz Sežane in Ilirske Bistrice ter predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev. Predmet razgovorov je bilo sodelovanje med krovnima kulturnima organizacijama iz obeh strani meje ter vprašanje usklajevanja in izmenjave kulturnih prireditev. Po srečanju si je delegacija ZS KD v spremstvu gostiteljev ogledala gradbišče sežanskega kulturnega doma Srečko Kosovel.
• V Galerip Babne hiše v Riema-njih je do nedelje. 24. 10., odprta razstava Društva zamejskih likovnikov. ki so jo na vsak načia velja ogledau.
Tokrat v žarišču
Današnja zgodba bo kratka, jedrnata in dokaj enostavna, saj je tako krvavo resnična in žal, aktualna. Zaradi tega nič manj pomembna.
Skoraj vso Evropo je zajela recesija, močna gospodarska kriza in mi seveda nismo izjema. Kriza gloda prav vsa področja, zato od vsepovsod slišimo obupane krike k varčevanju. Jasno je, da je kriza zajela tudi sredstva, ki naj bi bila namenjena kulturi. Denarja je malo, zahteve in projekti pa vedno bolj ambiciozni. Blagajne naših kulturnih društev so suhe kot puščava, kar seveda močno hromi delovanje le-ieh. Kaj bo z vsemi načrti, i-dejami, projekti, ko je že sedaj njihova izvedba vprašljiva. Tolažba, da je bUa slovenska kultura najbolj trdoživa tedaj, ko je bila ogrožena in ni razpolagala s finančnim zaledjem, je dokaj pekoč obliž, ki ne more prekriti in ozdraviti rane.
Ali naj zato vržemo puško v koruzo, kot se temu pravi. Ali naj nas zajame malodušje?
Nikakor ne! Konec koncev z minimalnimi sredstvi naša kultura še razpolaga, ta sredstva pa bi lahko bila znatno večja, ko bi imele deželne oblasti več posluha za slovensko kulturno stvarnost. Vendar ne. Delitev deželnih sredstev je na moč diskriminacijska do nas, oblasti nas zapostavljajo in ne dajejo ničesar. Na ta žebelj bodo morale naše organizacije še z večjo zavzetostjo m silo tolči. Pa niti to ni najbolj krvavo.
Kaže, da smo postali skupnost, ki veliko tarna in berači. Postali smo skupnost, ki se odreka žt-lavosti in borbenosti. Postali smo ljudje, ki zelo malo riskiramo, če ne vidimo na obzorju dobička. KVub težkemu finančnemu položaju pa bi kazalo zavihati rokave. Kazalo bi reaktivirati domišljijo in voljo, ki v nas samih peša. Iskati poti, ki bi bile vsaj delna uteha nastalemu položaju in Jci bi v naše kulturno življenje vnesle novo vitalnost. V takem položaju je naša skupnost že bila. In danes smo prav tako ogroženi, danes je tudi naša kultura na prepihu.
Zato naj bo ta enostavna zgodbica poziv k ustvarialnosti, k združevanju moči, smotrnemu načrtovanju. In naša kultura bo še močnejša, bolj živa in odmevna.
MARIJ ČUK
VABILO VZHODNOKRASKIM DRUSTVOM_ K SODELOVANJU
Godba na pihala «Parma» se mora razširiti
Odborniki trebenskega godbenega društva med razgovorom
Rodila se je skoraj za šalo. V razgretem in razigranem pustnem vzdušju je nekomu šinilo na misel, da bi za silo skrpucano godbo. s katero so ošemljeni vaščani po lepi pustni navadi hodili od hiše do hiše pobirat jajca in klobase. lahko zamenjala prava. Namesto razglašene harmonike, obrabljenih pokrovov kuhinjske posode in kdove iz česa izdelanega bobna, bi kupili prave inštrumente in se lotili resnega dela. Tako so leta 1913 modrovali Trebenci ob dobrem kozarcu v domači gostilni, ko jim je bilo razglašenega razbijanja dovolj in si je njihova glasbena žilica zaželela kaj boljšega in privlačnejšega za uho.
Že istega leta so napol v šali izrečene namene uresničili. Zbrali so najbolj navdušene fante in može, kupili najpotrebnejše za prve vaje in poiskali učitelja, ki bi jih uvedel v privlačne skrivnosti godbene umetnosti. Nastala je prva trebenska godba na pihala, ki so ji dali ime po znanem tržaškem skladatelju Viktorju Parmi, ka-pelniško taktirko pa je prvi zavihtel Svetoivančan Ferdo Majcen.
Trebensko skupnost je tako obo-
Trebenska godba leta 1963 ob proslavi 50-letnice
gatila nova kulturna pobuda, ki je ohranila življenjskost do današnjih dni. Prihodnje leto bodo trebenski godbeniki proslavljali 70-letnico delovanja. Obnovili bodo obred, ki predstavlja vselej pomemben kažipot tako v preteklost, kamor gredo lahko samo spomini, kot v prihodnost, kamor stopajo želje in načrti. Z njimi, današnjimi godbeniki in vsemi vaščani, ki s ponosom spremljajo njihovo dejavnost, se bomo za hip podali tudi mi v obe smeri.
Pot spominov je lažja, čeprav je vse bolj meglena, čim bolj se spuščamo nazaj v desetletja. Najbolje nam jo lahko osvetli Viktor Kralj, ki je odložil glasbila pred nekaj leti, potem ko je prvič zapihal v bas še kot najstnik. Danes jih ima krepko čez osemdeset in je edini še živeči član prve godbe. Pri godbi se je torej aktivno udejstvoval nad šestdeset let, dalj časa je bil tudi njen odbornik.
Prve korake mlade godbe je kmalu zaustavila vojna. Mnogi so morah na fronto in nekateri se niso več vrnili. Praktično je bilo treba vse začeti znova, pa tudi leta. ki so sledila, niso bila hvaležna. Slovenskih prireditev je bilo med fašizmom za dalj časa konec in godba je lahko igrala le na procesijah in pogrebih. Godbo je tedaj vodil domačin, nadarjen samouk Danilo Kralj, leta 1938 pa jo je prevze' Franc Benčina. Z drugo svetovno vojno spet popolna prekinitev — vas se je z dušo in telesom predala narodnoosvobodilnemu gibanju. Mnogi, tudi iz godbeni'- vrst, so padli, vendar kmalu je družbeno in kulturno življenje spet vzklilo. Vzklila je tudi godba »V. Parma*, ki sta jo prva leta po osvoboditvi nekako izmenično vodila Franc Benčina in Danilo Kralj (do svoje prerane smrti leta 1962). Vse se-
Prireditve e septembru
5. Koncert TPPZ Pinko Tomažič v Križu na festivalu KPI
5. KD Primorsko — izlet v Rezijo
5. Nastop moškega zbora Fran Venturini in ansambla TOZD Lapovi v Zabrežcu na prazniku SSk
5. Nastop mladinske folklorne skupine KD Rdeča zvezda na Proseku na prazniku FC Primorje
10.	- 14. Seminar za animatorje gledaliških skupin v organizaciji ZSKD
11.	Nastop TFS Stu ledi v Barkovljah na festivalu KPI
11. - 12. KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria prirejata šagro
11.	- 12. Mešani pevski zbor Lipa na seminarju v Tolminu
12.	Nastop ŽPS Stu ledi v Lonjerju na šagri
12. KD Barkovlje — izlet na otok Krk
17.	Nastop moškega zbora Igo Gruden v Seslianu ob srečanju zdravnikov iz zamejstva, koprskega in goriškega območja
18.	Nastop godbe iz Ricmanj na Dnevu kmetijstva v Bol juncu
18. Gostovanje dramske skupine iz Sromelj pri Bre-
žicah z veseloigro Županova Micka na Proseku kot gost AO J. Štoka
19. Celovečerni nastop TFS Stu ledi v Portorožu
19. Nastop godbe na pihala Breg na Dnevu kmetijstva v Boljuncu
19. KD Slavko Škamperle in KD Union prirejata Praznik manderjerjev, nastop otroške folklorne skupine SKD Tabor
22.	SKD Tabor in knjižnica P. Tomažič — razgovor z ljubitelji slovenske knjige
25.	TPPZ Pinko Tomažič — celovečerni koncert v Bassano del Grappa
26.	Proslava ob 35. obletnici odkritja spomenika na Kontovelu in ob 10. obletnici odkritja spomenika na Proseku — sodelovali so zbor Vasilij Mirk, godbeno društvo Prosek, člani AO J. Štoka’ ter gojenci GM na Proseku
25. Tržaški oktet gostoval v Volterri (Piša) na mednarodni zborovski reviji Seznam gostovanj SSG po društvih v septembru z igro Partija remija
21. Prosvetni dom na Opčinah
23.	Dom A. Sirk v Križu
28.	Dom Igo Gruden v Nabrežini
29.	Dom J. Ukmarja v Skednju
veda ni šlo vedno gladko. Plime in oseke so vselej spremljale tudi godbo, ki se je po malem vedno borila s težavami, predvsem zaradi pomanjkanja ljudi. Po drugi strani je bilo tudi veliko zadoščenj. Prihajala so ob vseh vaških in izvenvaških nastopih, ob najrazličnejših priložnostih, že sama na sebi ima godba posebno moč. Prireditvam daje slovesnejši značaj. Žal je v javnosti še vedno zakoreninjena predstava, da sodi godba na pihala bolj k šagram in ljudskim veselicam, medtem ko bi se moralo uveljaviti prepričanje, da je lahko koncert godbenega orkestra prav tako pomembno kul-tumo-umetniško doživetje kot so koncerti drugih glasbenih ah vokalnih skupin.
Kadrovske in druge tehnične težave so trebenski godbi vedno preprečevale, da bi se kakovostno dvignila in dosegla vidnejše uspehe. Večkrat je prišlo do zamenjave kapelnika. Po smrti Danila Kralja je nekaj časa prevzel krmilo Sveto Grgič, ki pa so ga druge dolžnosti in obveznosti kmalu odtegnile iz Trebč. Nato je godba spet nekaj let igrala doma in drugod pod vodstvom Franca Benčine. Po njegovi smrti leta 1970 so se na trebensko godbeno nebo spet zgrnili temni oblaki. V naslednjih letih je bilo nekaj dvi-
Viktor Kralj
gov in padcev, nekaj uspehov pa tudi razočaranj, ker ni bilo dovolj ljudi, ah ker ni bilo kapelnika. Pri vodstvu godbe sta se v teh letih zvrstila še Danilo Škrgat ki Ernest Gruden. Godba je v svoji novejši zgodovini sodelovala, kot rečeno, na vseh vaških prireditvah in na raznih pomembnejših prireditvah širom po zamejstvu ter v matični domovini. S precejšnjim u-spehom se je udeležila tudi dveh tekmovanj v Kopru in v Postojni.
Do tod spomini. Od tod naprej gredo načrti. Morda bogati kot še nikoli. V vrstah trebenske godbe je zavel dramilen in dražeč veter, ki spodbuja k delu in izvablja nove ideje. Če je bila doslej godba, pa naj je bila po svoji kakovosti kakršna kch že, nekaj nerazdru-žljivega z vaško skupnostjo, trdna točka v vaški kulturni stvarnosti in nepogrešljiv dejavnik vaškega življenja. za dobiva v novi perspektivi drugačno podobo, vsebino in vlogo. Njeni vodilni možje — mladi predsednik Doro Možina, dolgoletni in zaslužni godbenik Gior-gio Kralj in drugi, s katerimi smo prijetno kramljali o tem in onem — menijo, da je napočil čas, ko bi godba lahko prestopila vaške meje in postala nekaj širšega. Zavedajo se. da godba ne sme posta ti. le sredstvo za poživitev šager, prvomajskih budnic, ali za svečanejše pogrebe. V današnjem času vse kompleksnejših kulturnih zahtev in pretakanj, postanejo lahko tudi godbe tolmač globljih kulturno - umetniških potreb in posredovalec pomembnejših sporočil in užitkov. To pa pomeni, da se mora godba kakovostno krepiti in številčno rasti. Ena sama vas. pa naj bo v njej še toliko nadarjenih in požrtvovalnih ljudi, bo težko dosegla takšen cilj. Nova težnja gre zato v smeri prostorske razširitve. In Trebenci predlagajo svojim sosedom vzhod nokraškega področja prav to. U-čeno bi takšnim izbiram rekli integracija kulturnih naporov. Po številu večja in po kakovosti bolj-
ša godba, ki bi zajemala vse vzhodnokraško področje, bi v našem kulturnem prostoru pomenila in dosegla veliko več, kot mala in šibka vaška godba.
Idejo trebenski h godbenikov z veseljem posredujemo društvom, ki delujejo od Opčin do Bazovice in pridružujemo se tudi njihovi želji. da bi društveni odbori res u-k čepa h in pozvali zlasti svoje mla-
Odbor godbe »Parma* vpisuje nove člane ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
de člane, pa naj bodo moškega ali ženskega spola, da se aktivno vključijo v godbo.
Kot pomemben podatek moramo navesti, da je tehnično-umetniško vodstvo godbe Parma pred kratkim prevzel kapelnik Rado Škabar. po rodu iz Repna in bivajoč v Sežani. Dolgo let je uspešno vodil godbo na pihala iz Divače. Trebensko ponudbo je z navdušenjem sprejel in se lotil dela z dvajsetimi godbeniki, kolikor jih trenutno premorejo Trebče in desetimi mladimi, ki bodo kmalu lahko okrepili godbene vrste. Vse to pa še ni dovolj in od tod želja in vabilo, da bi se godba razširila.
Godbi na pihala »Viktor Parma* srčno voščimo, da bi svojo 70-letnico praznovala v drugačnih razmerah, številčno in kakovostno krepkejša.
D. Kalc
• Tea Košuta
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mogoče zato, ker lahko že po ne kai mesecih vidijo rezultate, ker lahko že kai tudi sami zaigrajo. Klavir pač ne potrebuje spremljave, sam sebi zadostuje in daje tako tudi učencu že takoj neko zadoščenje.»
«Kot učiteljica, oziroma profesorica ste strogi? Vas imajo vaši učenci radi?»
»V glavnem mislim, da nisem stroga. Če pa sem. je to zato. ker bi jih želela čim več naučiti — torej v glavnem v njihovo dobro.*
»Kaj pa če bi vas vprašali za vaše načrte, jih imate že kaj?*
«Po pravici povedano, nimam, v tem času preveč časa, da bi lahico delala še načrte za bodočnost. želim si predvsem, da bi ta moj, prvi tako pomembni nastop uspel, potem pa bomo videli.*
tVsakdo izmed nas ima svoje želje, mlad človek pa še prav posebno. Kaj si vi na primer, kot mlada pianistka v tem trenutku najbolj želite?*
»Z našim domačim orkestrom sem že nastopila pred leti v Trstu To je bilo zame lepo doživetje in tudi bogata življenjska izkušnja Če bi bilo mogoče, bi seveda z njim prav rada še nastopila. Samostojno nastopati na svojem recitalu, je seveda veliko težje in morda tudi manj prijetno. Pa c tem sedai zaenkrat niti ne razmišVam in niti časa nimam za to.»
*Se vam zdi, da je bita vaša pot do uspeha težavna, da ste imeli kot zamejska umetnica več težav, kot bi jih imeli sicer, če bi delali p matični domovini?*
tMislim, da ne. Do sedaj je moja življenjska pot potekala še kar p redu. Opravljam delo. ki aa imam rada. Sedai me čaka še tako pomemben nastop Upam. da bom vse dobro opravila. Že jutri grem v Ljubljano, da malo tMskusim tudi z orkestrom. Upam. da bo šlo in da ne bom razoča ra1a niti mojih profesorjev, niti mojih učencev, niti naše publike *
Kulturno prilogo sta pripravila
DUŠAN KALC SANDOR TENCE
ZERIMTT
Elektrogospodinjski
stroji
Bolcor
(Lastnik S. VICINI)
TRST
Ul. S. Maurizlo 2 1. nad.
Tel. 796612
ROLICH
NABRE2INA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE
ČOK SILVANO Pripravljen beton — pesek — gramoz Prodaja na debelo: gradbeni material — železo — opeke izolacijski material TRST — Bazoviška cesta — telefon: 55443 - 54680	
	
Zasteklitve Lauro Izdelava In montaža: •	aluminijastih zasteklitev s posebnim termičnim rezom •	aluminijaste rolete In polkna •	zunanja zložljiva vrata •	kovinske police •	barvanje v peči 180° TRST — Industrijska cona — III Est Telefon 820-016	Trgovina R08I2H BRUNO TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059 OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE ■	Pisalni stroji ■	Računalniki po neprekosljivih cenah ■	Oprema
Toplota in udobje
I
Cel
ua
T ARREDAMEIMTI
V
O
MODERNO IN
STILNO
POHIŠTVO
LESTENCI
ZAVESE
PREPROGE
ferv-J
Res |e, da danes kamin ni več najprimernejše sredstvo za ogrevanje, lahko pa vseeno pomaga pri reievanju problema mrzlih zimskih večerov In obenem zna ustvariti prijetno psihološko vzduš|e.
V pravem pomenu besede se kamin prvič po|avi v srednjem veku. Prične se tako n|egov razvoj, ki se še danes ni zakl|učll. V teku stoletij je vedno Igral važno vlogo, vedno |e bil neoporečno središče doma. Občutil je vplive raznih umetnostnih smeri. Te so vplivale na njegove oblike, ga bogatile z okrasi, okusnimi In elegantnimi linijami. Prav moderni stil pa bo tisti, ki mu bo povrnil tradicionalno obliko in ga, izpopolnjenega z vsemi dosežki moderne tehnologije, ponovno vključil v domače okol|e. Opažamo tako centralne kamine, kamine z ločenim ali vključenim dimnikom, kamine, ki so postavljeni pod okno, s stranskimi cevmi, kamine, ki so dvign|enl nad pod ali pa so enostavno zarezani v steno, kamine Iz blestečega |ekla, posebnega stekla, lesa ali preprosto zidane. Vse pa označuje skupna lastnost: da|ati domu svetlobo, intimnost In toploto.
Za postavitev dobrega kamina obstaja vsekakor vrsta pravil, od katerih so tri osnovna:
1.	paziti |e treba, da se razni deli kamina harmonično u|ema|o;
2.	paziti |e treba, da je dimnik zelo visok In vsekakor ne nlž|l od šestih metrov;
3.	skrbeti je treba za pravilno kroženje zraka.
To so osnovni podatki za postavitev kamina, elementa, ki |e sam po sebi zelo skromen, a ki |e bil v teku stoletl| podvržen čezmernemu si|a|u In prebogatemu okrasju, ki |e skoral vedno zavzemal osrednji prostor v sobah In zato tudi služil
kot n|ih centralni okras In obenem kot središče, okrog katerega se |e odvijalo domače življenje.
Pri gradnji kamina lahko vsakdo sprosti svojo fantazi|o In izbira med najrazličnejšimi oblikami In materiali tja do montažnih delov, ki jih danes tržišče nudi v veliki izbiri. Izdelati predračun za tak strošek pa |e dejansko nemogoče. Nanj namreč vpliva vse preveč elementov in vsak je izredno spremenljiv.
Vedno pa je treba upoštevati varnostne norme, ki |lh izdelovalci in prodajalci toplo priporočajo. Za postavitev vseh tistih sistemov za ogrevanje, ki zahtevalo napel|avo, je bol|e, da se zaupamo sposobnosti in izkušnji tehnikov, ki so tudi v stanju Izpolnjevati vse številne zakonske dispozicije, ki danes ure|u-|ejo »problem ogrevanja«.
Ko smo na podlagi naših potreb, karakteristik prostorov, ki |ih nameravamo ogrevati, in naših okusov izbrali svo| kamin, nikar ne pozabimo, da proizvajati toploto stane, danes bolj kot kdajkoli — bodočnost pa je precej meglena — In tudi če nismo več nava|eni misliti na skupno korist, se vendarle potrudimo In se spomnimo, da so plin In naftni proizvodi danes med prvimi vzroki ogromnega deficita državne blagajne in da smo konec koncev država «MI».	1
Realizacija
OGLASNI ODDELEK
Strankam na razpolago opremljen laboratorij in tehniki za vsako potrebo pri opremi doma.
34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395
m
dpi
Vaillant
S. p. 8.
Stenski kotil in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca In nadomestni deli:
Podjetje GIARETTA LUIGI
23126 TRST — ULICA G. VERGA 16 — TEL. 040/574-310
B0LTERIARREDAMENTI
OPREMA ZA 00M • URAD • TRGOVINO - SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINIJA
Ulica Tneste • nasproti letališča v Gorici Telet 0481/83873
medeninaste postelje za zlate sanje
dl OSMO
materasso
Vzmetnice PERMAFLEX, mreže ONDAFLEX, udobni SUPERMOLLEGGIATI GOMMAPIUMA Pirelli: vse kar pač človek potrebuje, da se v redu spočije.
Sedaj pa vas Časa del Materasso vabi na izredno razstavo medeninastih pozlačenih postelj, modernih in v stilu, za eno ali dve osebi. Vse prav gotovo čudovito zato, da bo vaša spalnica še bolj nova in elegantna.
Časa del Materasso: ne samo za dobro spanje, pač pa tudi za lepo spanje.
Ul. Italo Svevo 6 (nasproti ladjedelnice sv. Marka) - LASTNI PARKIRNI PROSTOR
PODJETJE
Alojz Daneu
Prodaja gradbenega materiala Lesa
Izolacijskega materiala Železnine in drugo
OPČINE — Proseška ul. 13 Tel.: 211044
AVTOPREVOZI
IN PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA
STARC RMLCARDO
Preskrbljen prevoz
TRST - FERNETIČI	TEL.: 040/829-235
300 m od meje zraven avtoodpada R M.F
KOVINSKE ZASTEKLITVE
DOLINA
•	premična in klasična vrata
•	verande
•	okna
•	brezplačni predračuni
TRST — Dolina 271 — tel. 228769
"SERVIS IN ASISTENCA"
Blasi Luciano
Kotli in ogrevanje ter bojlerji na plin Vzdrževanje In originalni nadomestni deli
JUNKERS
Oruppo BOSCH
e.l.m. leblanc
■RIPLEXMrogaš
TRIPLEX S. DUVAL Trst — Ul. Molino a vento 59/A — tel. 040/741-866
i BIKLIM
Kz5i BELLELI CLIMATIZZAZJONC
MANTOVA - TARANTO
Murri
e Zložljive podstrešne stopnice e Gradbeni ter izolacijski mateial
♦	Ploščice
♦	Sanitarije
♦	Železnina
♦	Ognjišča — Kamini z instalacijo toplega zraka in vode
ZGONIK, DEVINŠČINA 2/A Telefon 225-783
ŽELEZNINA LORENZO
•	električni kablji
•	brusilke Star - Bosch e trapani Bosch
TRST — Fernetiči, 14

thermoforniture *■«.
UL. NAZIONALE 180 - TEL. (040) 213495 34016 OPČINE — TRST

ctimAmif/tuti
GORILNIKI - KOTLI SONČNI PANOJI VODNE NAPELJAVE
TEHNIČNA ASISTENCA IN PRODAJA
Buderus
KOTLI • PLIN - PLINSKO OLJE POLIGORIVA
GAS	A
Guss	n
HEIZ
KESSEl Buderus
qior<jio cutam
Ul. SETTEFONTANE, 95 - TELEFON 945070
ISOVER JE TU
ISOVER. Izolacijska sredstva za termično in akustično izolacijo iz steklene volne podjetja Balzaretti Modigliani

%umt tfHrte
TRST
Šalita di Gretta 6/a, 8/a Tel. 040/422491
—	obrtniška Izdelava vseh vrst senčnikov po naročilu
—	na jI :gi
ves potreben material, da sami izdelate senčnike
—	predmeti za opremo in darila
Misni
bogata Izbira
preko 600 razstavljenih preprog oddelek zidnih tcpet
Takojšnja dobava
URADNI DOBAVITELJ KULTURNEGA DOMA V GORICI
TRST
Ul. del Bonomo 5-A (vogal Dreher) Telefon 569285
I i
I i
OB ODPRTJU MUZEJA V RAVNO
Zgodovinska torkla spominja na trde dni
Nekoč je bilo na področju slovenske Istre veliko oljk Pozeba I. 1929 je opravila svoje - Pri obiranju oljk je delalo veliko ljudi ■ Bilo je to težavno delo
RAV'EN — Oljke so bile že od nekdaj pomemben sadež za prebivalce Istre. Mastili in stiskali so jih in iz njih pridobivali olje v vsaki vasi. Vsak zaselek z nekaj hišami je imel svoj mlin — torklo za oljke. Danes so torkle za pridobivanje oljčnega olja že svojevrstna zgodovinska redkost. Prav zaradi tega so se v piranskem pomorskem muzeju »Sergej Mašera» odločili, da so v prenovljeni Tonini hiši v Ravnu pred dnevi odprli tak 300 let star (lesen) mlin za mletje in stiskanje olik in na ta način ohranili še en delček zgodovine slovenske Istre.
Pred veliko pozebo leta 1029 je bilo v slovenski Istri okoli 300 tisoč oljk, po zadnjih podatkih iz leta 1955 pa je na tem območju še 120 tisoč dreves. Mlinov za oljke je manj. so pa nekaj povsem drugega v primerjavi z zgodovinsko torklo v Tonini hiši v Ravnu. Večina oljarn s kamnitim mlinom in leseno prešo, kakršna je oljarna v Ravnu. je nastala v 18. in 19. stoletju. Takrat .je oliarstvo v Primorju doživljalo pravi razcvet. Pobiranje oljk je bilo takrat tako pomembno opravilo, kot je danes na primer trgatev. Oljke so pobi rali tudi otroci, prihajali pa so na pomoč tudi sezonski pobirači in delavci v torklah. Sadeže so nabirali v vreče — balihe — ki so si
Preobilna letina
Pravijo, da se kmet nikoli ne pritožuje nad preobilno letino. In to je povsem razumljivo, če jemljemo v poštev izreden trud in ve-haa sredstva, ki jih mora kmet vlagati, da mu zemlja rodi. In vendar se letos čujejo tudi glasovi, da je letina preobilna. Iz Švice prihajajo vesti, da so nekateri pre možnejši vinogradniki imeli tolikšno letino, da jim je zmanjkalo vse posode in so mošt morali začasno točiti v bazene. Pa tudi iz Avstrije. konkretno iz Gradiščanske prihajajo podobne vesti, ki pa jih spremljajo tudi negativne pri pombe.
V kraju Vorištan na Gradiščanskem je zrastla buča, ki tehta 47 kg. To je zares izreden »pride lek». saj meri njen obseg 180 cm. Toda buče od 30 do 40 kg niso bile letos nikakršna redkost. Seveda je to odvisno od polja' in $0’-ljedelca. Toda tudi sama priroda je bila tokrat izredno plodna. V Kortnavi na jradiščanskem se je nekemu gobarju sreča izredno nasmehnila: našel je 3,5 kg težkega jurčka, njegov kolega pa je našel jurčka, ki je tehtal 3 kg.
jih privezali okoli vratu in jih polne pretresali v večje vreče in brente. Doma so oljke očistili, jih stresli v posebne čebre, potresli s soljo, da se ne bi pokvarile. Obiranje oljk .je bilo garaško delo. vendar obirači niso pohabili na veseljačenje, pili in peli so kot za praznik.
Oljke so najprej zmleli z ve likim mlinskim kamnom, ki so ga obračale domače živali (konj, osel ali govedo). Ker so živali hodile neprestano v krogu, so .jim mora li čez oči privezati «mačkaro», da se jim ne bi zavrtelo v glavi. Torklar je moral paziti, da so oljke enakomerno drsele poti mlinski kamen. Z zmleto «pašto» so napolnili »športe* — okrogle vre če pletene iz konopljine vrvi in Itotem te športe podstavili pod pre šni koš. Zmečkane oljke so nuj prej prelili s kropom, ki so ga sproti segrevali v bližnjem ognjišču, tako tla se je olje lažje ločilo sadežev. Potem so začeli štirje možje stiskati presni vijak in tako je začelo clje, pomešano z vodo odtekati v sod (fatur), nameščen pod prešo. Olje z vodo so kuhali v bakrenih kotlih, ki so viseli nad ognjiščem na verigah, toliko ča sa, dokler ni pričelo v kotlu evr čati. kar je pomenilo, da je vsa voda izhlapela. Takrat je bilo de lo končano in olje nared. Spravili so ga v kamnite posode — v kam ne. Tisti starejši ljudje, ki so si okusili tako pripravljeno oljčno o-lje. vedo povedali, da je neprimerno boliše, da lepše diši in da je lepše barve. Goščo (morklo), ki je ostala v sodu na dnu. pa so uporabljali za mazanje osi pri vozovih. za zdravljenje živine. In tudi proti ušem je bila menda učinkovita. Z ostanki oljk, namreč s peškami, ki iim pravijo nogliee. so krmili prašiče, ali pa kurili. Tako so prežali ves čas od svete Katarine pa t ja do pusta, vsak dan od zore do poznih večernih ur. Lastnik oliarne je vodil delo in nad zoroval mletje. Tisti, čigar zrn:e so mleli, pa je moral kuriti peč za segrevanje vode. oblivati šeorte in poskrbeti za hrano torklarjem. Ti so lahko /aslužPi v denarju ali v naturalijab — olju.
Stare lesene preše s kamnitimi mlinskimi kamni so sčasoma na domeščali z vedno bolj sodobnimi oljarskimi pripravami. Dve pozebi sta opravili svoje in marsikdo je oFarstvo opustil, ker je hilo ohk mani. Pri koprski Aerariji sicer načrtuiek). da bodo začeli obnavljati oljčne nasade Tudi v oljarnah ie seda i delo nenrimerno la žje. Nanredek je prinesel tudi na tem področju veliko novega.
BORIS ŠULIGOJ
[=■
NEDELJA, 17. OKTOBRA 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.30	Koncert za jutri
11.55	Sledovi časa
12.15	Zelena linija
13.00	TV DNEVNIK
14.00	V teku nedelje
14.10	Športne novosti
15.55	Discoring
16.45	Muppet Show
17.20	Fantastico bis
18.30	90. minula
19.00	Nogometno prvenstvo
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Parmska kartuzija
21.30	Športna nedelja
23.25	TV DNEVNIK
Drugi kanal
11.45	TV lilm - Idi n doktor
12.10	Opoldanski program
13.00	TV DNEVNIK
13.30	Čarovnice ne jočejo
15.10	Blitz — spektakel, šport in kviz
15.45	Športne novosti
17.	(X) Ameriška Hit Parade
18.00	Nogometno prvenstvo
18.45	DNEVNIK — gol flash
19.50	TV DNEVNIK
20.00	Nedeljski sprint
20.30	G. B. Show — 3. del
21.45	Hill Street ponoči in podnevi 22.45-Speeiale Miser — dokument 23.35- Problemi mladih haudikapi
rančev
Tretji kanal
11.45	Srečanje z Mel Levvis in Bobom Mintzerjem
15.00	Neposredni športni prenos
17.25	»Canla clie non ti passa»
17.55	Kantavtdrji danes in jutri
19.00	TV DNEVNIK
19.15	Deželni šport
19.35	Jazz prva ljubezen
20.40	športna oddaja
21.40	Mednarodno srečanje s kinom
22.10	TV DNEVNIK
22.30	Nogometno prvenstvo A lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
8.10	Živ žav — otroška matineja
8.55	Človekova glasba
9.50	Skag, ameriška nad.
11.10	TV kažipot
11.30	Slovenski pihalni orkestri
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.45	Afriška zgodba
16.30	Poročila
16.35	Rokomet: CZ ■> Crvenka
17.55	Športna poročila
18.10	Sestanek v nebotičniku 19.23 TV in radio nocoj
19.25	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Partizanska šola
21.45	človek brez meja
e' Koper
17.00	Pogled v prihodnost — dok. oddaja
18.	(X) Visoki pritisk — zabavno -
glasbena oddaja
19.00	Prisluhnimo tišini
19.30	Z nami pred kamero - TVD -Stičišče
TRST A
8.30.	13.00, 14.00, 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Ma
ša: 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski o-der: »Emil in detektivi*. 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah:	14.10 Nedi.ški zvon:	14.40
šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
KOPER
(Slovenski umamm)
7.00,	8.00. 14.00, 16.00 Poročila;
7.10	Otvoritev; Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.15 Obvestila in EP:
7.30	Za zdravje; 8.07 Kinospored objave; 8.10 Stoji, stoji lipdca
spored slovenskih ljudskih pesmi;
8.30	Polje, kdo bo tebe ljubil - od daja za naše kmetovalce; 13.00 Na valu radia Koper - Sosednji kraji in ljudje; 13.30 Glasbeni notes EP; 13.45 Glasba po željah:
15.00	Radio Koper na obisku; 15.30 Domača rock scena: 16.15 Objave in zabavna glasba; 16.30 Naša pesem; 17.00 Nedelja na športnih igriščih.
KOPER
(lloliinnski orogrnm)
7.30,	12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 _
9.30	Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 7.50 Domenicollage; 8.33 Pesem tedna Radija Koper; 9210 Lucianovi dopisniki; 10.32 Glasbe-
ni prostor: 10.40 Mozaik; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah;
12.50	Nazdravimo z...; 14.30 Glasbeni sejem; 15.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.30 Crash;
17.45	Glasbeni dnevnik; 18.30 Športna nedelja.
RADIO 1
8.00.	10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 8.50 Jutranja oddaja;
8.50	Naša zemlja; 10.15 Domenica in...; 11.00 Permette, cavallo?;
13.15	Glasbena oddaja: 13.30 Pao la Pitagora predstavlja; 15.20 Pool sportivo; 16.58 Zeleni val.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00.
14.00,	15.00. 17.00, 19.00, 21.00 in
23.00	Poročila; 6.15 Danes je nede tja Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vo jaki; 7.40 Vedri zvoki; 8.07 Radij ska igra za otroke: Težko je spoznati prave junake; 9.05 še pomnite. tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proiz vajalce; 14.05 Humoreska C. Dickens: Iz Pickvvickove zapuščine:
14.25	Z majhnimi ansambli; 14.40 Pihalne godbe: 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža;
15.55	Listi iz notesa; 16.15 Minute zn EP; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Priljubljene operne melodije: 17.50 Zabavna radijska igra Goran Rabič: Avtostop; 18.50 Minute za EP.
PONEDELJEK, 18. OKTOBRA 1982
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro ix> naše; 8.10 Almanah: Dodaj življenje letom, ne samo leta življenju!; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Poldnev-niški razgledi; 12.00 Gledališki g,asovi po stezah spominov: 12.40 »Pesem \ prijateljstvu 1980»; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih «Galjot».
14.30	Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 š|x>rt; 16.00 Beseda in glasba v najnovejših smereh rocka: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Od_Milj do Devina,
KOPER
(Slovenski piogram)
6.00.	6.30, 7.25, 13.00. 14.00 in
16.00	Poiočila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski iri filmski spored, 7.28 Za ključek; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; lo.l5 Kinospored; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Spored mladinske zborovske glasbe; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16.15 Glasba, objave;
16.30	V podaljšku pregled športnih dogodkov; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Itnlijonski »roqraml
6.30,	7.30, 12.30, 15.30, 18.20 Radijski dnevnik: 8.30. 9.30, 10.30.
11.30,	13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.03 štiri četrtine;
9.15	Ln ti, kdo si?; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo otroci;
10.40	Mozaik; 11.36 Tisoč popevk;
12.00	S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Zdravo otroci -ponovitev; 15.45 Igra orkester Oscarja Lindoka; 16.32 Crash'
17.00	Ob spominu na opereto; 17.32 Juke box; 18.45 Slišimo se jutri
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11 00.
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00 in
23.00	Poročila; 6.10 in 6.45 Pio metne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedov;
7.30	Z radiom na poti; 8.05 Aktualni problemi marksizma: 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...: 11.05 Ali poznate...: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V gosteh pri zborih;
14.25	Naši poslušalci čestitajo:
14.55	Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16,00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Iz finskega baladnega izročila.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK. 19, oktobra 1982 LJUBLJANA
8.35,	10.35, 15 55 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Lolek in Bo'ek;
17.25	Praznični dnevi slovenske folklore; 17.55 Pisani svcV 18.25 Obzornik; 18.40 Čas, ki živi; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio no coj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19 55 Vreme: 20.00 Vpliv m’adih pri odločanju; 20.40 Propagandna oddaja: 20.45 Ber lin - Alexanderplatz; 21.45 V zna menju.
KOPER
13.30	Odprta meja; 16.30 Odprta meja ponovitev; 17.(X) TV šola;
17.30	Z nami pred kamero TVD -Novice; 18.00 Strah vlada svetu: 19 00 Aktualna tema; 19.30 Z nami pred kamero TVD - Stičišče;
20.15	šepet v temi - čelov, film;
21.45	TVD Danes: 21.30 Crvstal los film iz gorskega festivala. SREDA, '20. oktobra 1982 LJUBLJANA
8.35.	10.35 TV v šoli: 17.35 Poročila: 17.40 Ciciban dober dan;
17.55	Gusarji kapitana Gancha;
18.25	Obzornik; 18.40 Za pesmijo v Slavonijo; 19.05 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 20.00 Otroci iz št. 67 zahod
nonemški film; 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov;
21.45	V znamenju.
KOPER
13.30	Odprta meja; 16.30 Odprta meja ponovitev: 17.00 TV šola: 17.30 Z nami pred kamero -TVD - Novice; 18.00 Film - ponovitev 19 30 Z nami pred kamero TVD Stičišče: 20.15 Visoki pritisk; 21.15 TVD Danes: 21.25 Nenavaden par - TV film: 22.25 TVD - Danes - nogomet : evropski pokali.
ČETRTEK. 21. oktobra LJUBLJANA
8.35,	10.35 TV v šoli; 10.55 Kragujevac: Velika šolska ura (Ko-memorativna svečanost ob 41 letnici pokola): 15.45 Plavanje; 17.00 Poročila; 17.05 Pojmo s ptički -1. dal; 17.20 Zapisi za mlade:
17.55	Mozaik kratkega filma: 18.25 Obzornik; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do trna;
19.30	TV dnevnik; 19.55 Vreme;
20.00	Borštnikovo Srfcedtije 82;
22.05	V znamenju.
KOPER
13.30	Odprta meja: 16.30 Odprta meja ponovitev; 17.00' TV šola;
17.30	Z nami pred kamero TVD novice: 18.(X) Fontamara - TV na-
daljevanka: 19.00 Eurogol; 19.30 Z nami pred kamero TVD stičišče: 20.15 Serijski film; 21.15 TVD -stičišče; 20.15 Serijski film: 21.15 TVD Danes; 21.30 Turistični vodič; 21 35 Kdo pozna umetnost?
PETEK. 22. oktobra LJUBLJANA
8.55, 10.35 TV v šoli; 15.35 Kongres Zveze socialistične mladine Slovenije; 17.20 Poročila; 17.25 Prvi cvetovi; 17.55 Telestart 81. zabavno - glasbena oddaja: 18.25 Obzornik; 18.40 Bistre vode - Una;
19.10	Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreiife; 20.00 Fantje s Hill Slreela: 20.55 Ne prezrite: 21.10 Zgodbe iz delavnice; 21 55 Spremljajmo - sodelujmo; 22.05 Nočni kino: Sojenje strahu ameriški film.
KOPER
13.30	Odprta meja: 16.30 Odprta meja ponovite«;..* 17.00 TV spl a,;
17.30	Z nami pred kamero; 18.00 Film - ponovitev; 1(1,30 Z nami ‘pred kamero TVD - Stičišče; 20J5 Godot čelov, film; 21,45 TVD -Danes;, 21.00 Gimnastika - svetovni pokal: Ob koncu TVD - Danes.
SOBOTA, 23. oktobra 1982 LJUBLJANA
8.00	Poročila; 8.05 Lolek in Bo
lek; 8.15 Ciciban, dober dan; 8.30 Pojmo s ptički; 8.45 Prvi svetovi; 9.15 Gusarji kapitana Gancha;
9.40	Pisani svet; 10.10 Povezave;
11.00	Pozdravljena, Makedonija;
11.15	Po sledeh napredka; 11.45 Včeraj ... za jutri - dok. serija;
12.15	Poročila: 14.25 Niš: nogo met — Radnički Sarajevo; 16.20 Poročila; 16.25 TV kaseta; 16.55 Košarka: Crvena zvezda - Jugo-plastika; 18.20 Naš kraj: Reka;
18.35	Kronika kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije; 19.00 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Živel je slepar - ameriški film; 22.05 Modni utrinki;
22.10	Zrcalo tedna; 22.25 Pepe Lin-hardt - zabavno glasbena oddaja;
23.20	Poročila.
KOPER
14.25	Nogomet: Radnički .-vijSarajevo; 16.15 Z nami pred kamero TVD,.- no\dce; 16.55 Košarka: Crvena zvezda - Jugoplastika;
18.30	Inšpektor Bluey; 19.15 Risanke; 19.30 Z nami pred kamero TVD - Stičišče; 20.15 dok. film;
21.15	TVD - Danes; 21.30 Anno Domini 1573; 22.30 Gimnastika -svetovni pokal; 23.30 TVD - Danes.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja — Zgodovina italijanskega vrta
13.00	Knjižne novosti
13.30	TV DNEVNIK
14.00	TV film iz serije MASH
14.30	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Trapper — poseg v sili
16.20	športna oddaja
17.20	Con un tolpo di bacchetta
18.20	Kulturna oddaja
18.50	Sandra lVIondaini in Raimon do Vianello
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Najdaljši dan — čelov. film.
22.10	TV DNEVNIK
23.30	Srečanje s kinom
23.40	TV DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Oddaja o zdravstvu
13.00	TV DNEVU
13.30	Šola in vzgoja
16.00	Šola in v..„	,
16.30	Univerza popevke
17.30	'IV DNEVNIK — flash
17.40	Omni — nove meje
18.25	Prosti kotiček
18.50	TV film — I professionals
19.45	TV DNEVNIK
20.30	Sinovi in ljubimci
21.30	Dvajset let po vatikanskem koncilu
22.35	Strah pred nepredvidenim
23.00	Protestantizem
23.55	TV DNEVNIK
Tretji kanal
16.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
19.00	TV DNEVNIK
19.30	Deželni špo t
20.05	Šola in vzgoja
20.40	Kako govori italijanski film
21.30	Potovanje v mesto 22 00 TV DNEVNIK
22.35	Ponedeljkov proces
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljano
17.00	Poročila
17.05	Povezave — ameriška poljudnoznanstvena serija
17.55	Muzeji Makedonije: Kruševo
18.25	Obzornik
18.45	Pop godba
19.20	Cik - Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vremenske razmere
20.00	Zrcalo — drama
21.00	Aii se med seboj dovolj poznamo
21.45	V znamenju
. i oiwx;BflB»r i.. .
13.30	Odprta meja
16.30	Odprta -Joeja — ponovitev
17.00	TV šola .
17.30	Z nami pred kamero TVD -novice
18.00	Film — ponovitev
19.30	TVD - Stičišče - turistični vodič
20.15	Fontamara — nadaljevanka
teden
K
potrošnika
c0%>
(/>
l
o'
sr
i
CD
O)
=t
ČD
%
CD
TD
6
03
r\j
semensko olje Rustichella 1 I	olivno olje Sag ra 1 I	Buitoni zdrobove testenine	bela moka '00'	riž Curti RB	kocke za juho Knorr konf. po	mineralna voda 1 I S. Pellegrino	piščanec AIA domač 1 kg	Pirelli plišaste rokavice	pršut kuhan in pečen
3 O	O & CU	1 kg 090	1 kg 440	950 g 990	; eaa 250+		9880	990	10 dkgQ79
sveža jajca 55/60	milo Vidal Natura	Scottex toaletni papir 10 rol	maslo Giglio	sir «latteria»	parmezan reggiano Casteli s/v 10 dkg	jajčne testenine Mantovano	švicarska čokolada 4 kosi po 80 g	Barilla krhko pecivo 380 g 1140	pecivo Fabbri	J
ri590	)3o 9 420 2hhHJ		10 dkg	10 dkg459	1099	250 g 690	1980		k°s 150
Zaini bonboni 250 g	Santa Rosa marmelada 400 g	Ambrosoli med 500 g	mleta kava Meseta 200 g	Hausbrandt kava 500 g	grah Cirio	Star mezga	Calve majoneza v steki, vazi	Simmenthal tun 170 g	Vlvidop šampon	1
1490	1180 2590		1290 3950		410 g LS90	400 g4SO	250 g990 1490		1 790
Barilla	Lines Liberty	Domopak	Čuki	I Mentadent P	Pampers	Scala	Gibbs	mleko Corona	Vališ Kraft
paradižnikova omaka	vložki 20 kosov	| 12 m 		aluminijasta rola 8 m	| zobna pasta vel. form	. vložki - vel. format	milo za pranje konf. 3 kosi	zobne ščetke	del. posneto	margarina
120 g 490	1290	790	1	980	1190	bl348C	1 990	880	1 > 480	200 g 660
Dover Kraft	Ramek	salama ps	mortadela ps	Pont!	hrenovke	grah Iglo	špinača Iglo	Alglda	Algida
v kozarcu 200 g	sirčki 8 kosov	I domača		| vinski kis	Principe konf. 4 kom.	zamrznjena 1 kg	zamrznjen 1 kg	torta	Astoria	Bon Top 6 por.
1140	990	10 dkg>72lE3	|l0 dkg«ZŠcB!«3	1'640	1180	1880	1880	1990	1 1790
Recoaro gingerino	Recoaro tonic	sir burrini	sir Cacetto in scamorze	pivo Dreher	Amaretto	Brandy Stock	namizno	China	piščanec AIA
6 st. x cc. 100	ivater - 6 st. x cc. 170	I Polenghi Lombardo	Polenghi Lombardo	st. 66 cl	di Saronno 70 cl	VSO P 40° 70 cl	vino 2 i	Martini 75 cl	stegna Gross 1 kg |
1720	1950	10 dkg	10 dkgB5S 59Dt st		4990 48901290+.			< 4790	-J (0 (0 □
cene veljajo od 14. do 30. okt. do popolne razprodaje
Vi
COOPERATIVE OPERAIE - DELAVSKE ZADRUGE
^SSSfS^nSk
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. oktobra 1£S2
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Veliko zanimanje za tekmo v Vidmu
K Udineseju prihaja v goste Juventus - Tudi v Milanu zelo pomembno srečanje Inter-Napoti - Sampdoria igra v Turinu
Kot običajno je tudi ta teden preveval italijanski nogomet na najvišji ravni val polemik. Grozilna Pisma, obtožbe na račun sodnikov, groba igra, itd., so bile teme. ki so se redno pojavljale na prvih straneh športnih dnevnikov. Danes pa bo drugače, saj bo spet «sprego-vorilas igra.
Današnji dan obeta prav zanimive tekme. Na prvo mesto bi vsekakor postavili srečanje med Inter-•iem in Napolijem v Milanu, saj bo ta tekma o marsičem odločala. Inter mora dokazati, da je njegov naskok na državni naslov upravičen. Napoli pa mora nujno zbrati kako točko, sicer bi bil v še večji krizi, kot je. Zanimivo bo tudi v Turinu na srečanju med Torinom in Sampdorio, pa v Avellinu, kjer gostovala Fiorentina, ki jo na Pot tudi spremlja val polemik.
Udinese bo tokrat igral na domačem igrišču. V goste prihaja nič manj kot Juventus, kar zagotavlja P*“avi nogometni spektakel. Zato je veliko zanimanje za to tekmo vsekakor upravičeno, nadejati se moremo samo še tega, da bo tudi igra na višini, kar pa renome obeh moštev brez nadaljnjega zagotavlja.
DANAŠNJI SPORED
Avellino - Fiorentina; Catanza-ro - Ascoli; Genoa - Cagliari; In-ter - Napoli: Piša - Verona; Roma -'rešena; Torino - Sampdoria; Udinese - Juventus.
gometašem, zaradi česar bo Trie-stina prav danes spet zaigrala v popolni postavi. Že neodločen izid bi bil dokajšen uspeh, vendar se ne bi čudili niti, ko bi se Tržačan; vrnili domov s polnim izkupičkom.
DANAŠNJI SPORED Brescia - Mestre; Forli’ - 'San remese; L. R. Vicenza - Triestina: Parma - Sanremese; Pro Patria -Modena; Rimini - Padova; Rondt-nella - Piacenza; Trento - Spal; Treviso - Fano.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Zagrebčani osvojili točko v Beogradu
V včerajšnjem anticipiranem srečanju in derbiju 11. kola v prvi jugoslovanski ligi sta v Beogradu Cr-vena zvezda in zagrebški Dinamo i-grala neodločeno 1:1.
Neodločen izid je seveda bolj prilegel Zagrebčanom, saj so v gosteh iztržili točko enemu od kandidatov
za državni naslov. Včeraj pa so o-digrali še dve srečanji.
V Splitu je Hajduk premagal sarajevskega Željezničarja z 2:0, srečanje v Skopju med Vardarjem in Vojvodino pa se je končalo brez zadetkov.
Ostale tekme bodo igrali danes. Ljubljanska Olimpija pa se bo v Beogradu pomerila z drugouvrščenim Partizanom.
DANAŠNJI SPORED
Partizan - Olimpija; Velež - Dinamo (Vinkovci); Osijek - Radni-čki; Sarajevo - Beograd; Rijeka -Galenika; Budučnost - Sloboda.
Nepričakovan spodrsljaj Connorsa
SYDNEY — Američan Gene Mayer je v polfinalu teniškega dvoranskega prvenstva Avstralije povsem nepričakovano premagal rojaka Jim-myja Connorsa v treh setih z izidom 6:3, 2:6, 6:3. V finalu se bo Mayer pomeril z McEnroejem, ki je v polfinalu s 6:3, 6:1 odpravil Steva Dentona.
NAMIZNI TENIS
VČERAJ V ŽENSKI A LIGI
f
Kras zlahka do novih točk
Naše predstavnice so pred številnim občinstvom v prvi domači tekmi zanesljivo premagale skromno moštvo Vigorja iz Ternija - Miličeva odlična
Kras — Vigor Terni 5:1
Milič - Chiappelli 2:0 (18:12) Cergol - Fioroni	2:0 (9:4)
Sedmak - Moroni 1:2 (21, —10, —17) Cergol - Chiappelli 2:0 (7:15)
Milič - Moroni Sedmak - Fioroni
2:0 (13:12) 2:0 (16:14)
Po pričakovanju si je Kras včeraj v Repnu s precejšnjo lahkoto priigral drugo prvenstveno zmago v namiznoteniški A ligi. Gostujoči Vigor se je sicer trdoživo upiral, dobra volja pa le ni veliko zalegla in zmaga Krasa s 5:1 je bila logična posledica takega razmerja sil.
Moštvo iz Ternija se je predstavilo z dokaj poprečno ekipo, v kateri izstopa le že afirmirana dru-gokategornica Moroni. V takih okoliščinah tudi tekma ni mogla biti kdove kako zanimiva in spektakularna.
Krasovke so igrale predvsem zares pred številno publiko in so hotele z virtuozizmom izzvati burno odobravanje, kar je včasih imelo za posledico nepotrebne napake. Mili-

KOŠARKA
DANES V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Italijanska B-liga
DANAŠNJI SPORED
Bari - Pistoiese; Bologna - Lazio: Campobasso - Atalanta; Catania -rerese; Cavese - Arezzo; Como -Palermo; Cremonese - Foggia; Monza - Milan; Perugia - Lecce, £>ambenedettese - Reggiana.
Triestina bo skušala obdržati prvo mesto
Po današnjem kolu prvenstva tretje italijanske nogometne lige C-i bo marsikaj razčiščeno. Zvedeli bo »no. če je Triestina zares tako niočna kot so pokazala prva kola.
je bil izkupiček osmih točk le naključen. Dejstvo je, da se odpravljajo Tržačani na nevarno gostovanje v Vicenzo, kjer bodo igrati proti istoimenskemu moštvu, ki je glavni favorit za prestop v B-ligo.
Triestina gre na pot optimistično razpoložena. Trener Buffdni je v sredini tekmi proti Gorizii cprihraj. Pil* nastop vsem standardnim no-
Tržaški Bic proti Scavoiiniju
V moštvu Pesara, ki ga trenira Petar Skansi, igrata tudi Kičanovič in Jerkov - Goriški San Benedetto na težkem gostovanju v Rimu
Za naše ljubitelje košarke bo gotovo današnje osrednje srečanje v prvi italijanski košarkarski ligi v Trstu, in sicer med domačim moštvom Bic in Scavolinijem iz Pesara.
Zanimivo je, da po treh kolih imata obe ekipi le po dve točki. Če je bilo to za tržaško peterko tudi pričakovati, pa nedvomno preseneča dosedanji skromni obračun Skansijevih varovancev, ki so v minulem prvenstvu nizali zmago za zmago in so se tudi uvrstili v finalni dvoboj za državni naslov z milanskim Billyjem. Skansijevo moštvo pa je v letošnjem prvenstvu začelo dokaj slabo. Izgubilo je prvi dve srečanji, nato si je delno opomoglo proti Carreri. Proti Benečanom je končno igral bolje tudi Jerkov, ki je v prvih dveh tekmah razočaral. Boljšo formo je ujel tudi Kičanovič.
V današnjem srečanju v Trstu sp seveda košarkarji iz'Pesara favoriti, toda tudi Tržačani niso brez
ODBOJKA
NA SP V ARGENTINI
Sovjeti svetovni prvaki
Premagali so brazilsko šeslerko z zgovornim 3:0 - Argentinci na odličnem tretjem mestu Italijani (14. na lestvici) so razočarali
možnosti. Če bodo igrali zagrizeno, odločno in predvsem pazljivo v o-brambi, ni izključeno, da bodo lahko poskrbeli za presenečenje tudi zato, ker Scavolini letos ne v tem prvenstvu še približno ne igra tako uspešno kot v minulem.
Pred izredno težko nalogo bodo tudi Goričani, ki se bodo v Rimu pomerili z moštvom Bancorome, ki je skupno s Cidnemom najugodnejše presenečenje tega uvodnega dela prvenstva.
Sicer pa bo danes derbi kola v Milanu, kjer bosta igrala Billy in Ford.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
BIC TRST — Scavolini; Billy -Ford; Honky - Sinudyne; Cagiva -Cidneo; Latte Sole - Berloni; Peroni - Lebole; Bancoroma - SAN BENEDETTO; Carrera - Binova.
Udinese Cantine 83:73
V anticipiranem srečanju 4. kola italijanske košarkarske A-2 lige je včeraj videmsko moštvo premagalo ekipo Cantine Riunite s 83:73.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
LESTVICA
Zadar, Šibenka in Jugoplastika 6; Crvena zvezda, Budučnost in Olimpija 4; Bosna, Partizan in Kvarner 2; Cibona, Borac in Rad-nički 0.
BOKS
Obelmejias
v težavah
GENOVA — Fulgencio Obelmejias, ki se bo konec meseca v San-remu pomeril z Marvinom Hagler-jem za svetovni naslov v srednji kategoriji, ima težave s pripravami. Oba «sparring-partnerjas>, ki mu jih je priskrbel Rodolfo Sabbatini, namreč nista bila primerna za tako za hteven nastop; prvi je bil prepočasen, drugi pa se je že po prvem resnejšem udarcu moral ustaviti. Tako je Obelrpejias ostal na cedilu in je sedgj zahteval od Sabbatinija, naj . nemudoma poskrbi za druge «sparring-partnerje».
BUENOS AIRES - Sovjetska Zveža je osvojila deseto odbojkarsko svetovno prvenstvo, ki se je od-vijalo v Argentini. Sovjeti so svojo Premoč na SP kronali z gladko zmago nad Brazilijo, ki se je dokaj Presenetljivo uvrstila v finale.
Finalna tekma za prvo mesto je *Prej bila brez zgodovine, saj se Brazilci razigranim Sovjetom niso krogli upirati. Že sam rezultat 3;0 U5i3, 15:4, 15:5) zgovorno kaže na razmerje moči na igrišču, saj so Brazilci v treh setih zbrali samo J2 točk. Sovjetski stroj je torej de-loval brezhibno. Pa še postava zmagovalcev: Pančenko, Zajcev, Savine, Surikhine, Moliboga, Loor, Dorokov, h.elivenov, Losev, Sorokolet, Smugi-Ijev, Gzilov.
V finalu za tretje mesto je Argentina nekoliko presenetljivo odpravila Japonce s 3:0 (16:14, 16:14, 45:11) predvsem po zaslugi izredne-Sa bloka.
Močno so razočarali Italijani, ki 80 v tekmi za 13. mesto izgubili Proti ZDA s 3:0 (15:10, 15:5, 15:6).
KONČNA LESTVICA
L Sovjetska zveza, 2. Brazilija, 5- Argentina, 4. Japonska, 5. Bol-^Arija, 6. Poljska, 7. Kitajska, 8. Južna Koreja, 9. češkoslovaška, 10. $uba, 11. Kanada, 12. NDR, 13.
14. Italija, 15. Romunija, 16. r ranči ja, 17. Finska, 18. Mehika, 4". Venezuela, 20. Irak, 21. Tuni-ZlM, 22. Avstralija, 23. Čile in 24. Libija.
kolesarstvo
Saronniju dirka po Lombardiji
Jules (Fr.)
Moscr (It.)
Vanderbrucke (Bel.)
Vandi (It.) vsi v zmagovalčevem času.
Podvig Olimpije Derbi Zadru
V 3. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Olimpija poskrbela za lep podvig.
Ljubljančani so namreč v Sarajevu premagali domačo Bosno z 89:88 (53:48). Najboljši v Olimpijinih vrstah je bil Vilfan, ki je do segel kar 32 točk. Dobro je igral tudi Polanec (25).
Derbi včerajšnjega kola pa je bil v Zadru, kjer je domače moštvo premagalo zagrebško Cibono. Državni prvaki so tako po tren kolih še brez točke.
IZIDI 3. KOLA Bosna - Olimpija Šibenka - C. zvezda Zadar - Cibona Budučnost - Partizan Jugoplastika - Borac Radnički - Kvarner
88:89
95-94
74:73
77:72
94:89
96:99
3 RIELLO £ 4ERMEC
a	% BI RELLO COW/IONATOm
Fibak v finalu turnirja WCT
NEAPELJ — Na turnirju WCT v Neaplju je prišlo do velikega presenečenja. Poljak Fibak se je uvrstil v današnji finale z zmago nad Šmidom s 6:1, 6:3, 5:7 in 6:1. Poljski teniški igralec je tako presenetil vse, saj mu nihče ni pripisoval velikih možnosti. Prava senzacija pa je bila njegova zmaga nad favoritom Vilasom v četrtfinalu.
V današnjem finalu bosta torej i-grala Fibak in Lendl, ki je po predvidevanju odpravil Južnoafričana Krieka. Jasno je, da je Lendl velik favorit, saj je svojega današnjega nasprotnika doslej premagal šestkrat v sedmih tekmah.
0D 29. PO 31. OKTOBRA V TRSTU i/ ORGANIZACIJI ŠZ BOR
Turnir za «Memorial Nede Mijot
.o .-:	[ LAHDIS & GYR )
(f) B I LLM A N
Trst
o a.
§ O
<o
34127 Trst Ul. F. Severo 42 Tel. 56920/02
čeva je še enkrat dokazala, da je pravi steber ekipe in je kot vino, ki z leti še pridobiva na kakovosti. Cergolova je začela sijajno in je s pravim izborom raznovrstnih težkih udarcev sprožila spontano odobravanje. V zadnjem setu pa si je privoščila pavzo in je ob nekaterih banalnih napak postala živčna. Edini poraz s sicer minimalno razliko je doživela Sedmakova, ki se je morala takoj «na mrzlo» spoprijeti z najboljšo nasprotnico Moronijevo, ki je približno enako kotirana na rang-lestvici. Prepričani smo, da bi Damjana tudi zmagala, le če bi pokazala malo več odločnosti in predvsem prepričanja v lastne moči. Vtis smo namreč imeli, da v ključnih trenutkih ni pokazala zadostne zagrizenosti in je spričo neugodnega trenutka še živčno popustila. (B.S.)
Umrl med nogometnim srečanjem
MATELIČA (Macerata) — Med nekim nogometnim srečanjem se je mladi amaterski nogometaš, 24-letni Corrado Fabiani, zaradi slabosti nenadoma zgrudil na tla. Nezavestnega so ga odpeljali v bolnico, vendar mu zdravniki niso mogli več pomagati.
KOŠARKA
2. zvezna jugoslovanska liga
Uspešen start Sežancev
Kraški zidar — Tima Maribor 99:91	(46:47)
KRAŠKI ZIDAR: Brezec 36, šu-pič 12, Srdič 6, Gvardjančič 8, Strnad 13, Kobe 18, šegš 2, Dautovič 4.
TIMA MARIBOR: Papak 6, Mirt 22, Vujačič 18, Kocbek 2, Olojič 19, Babič 12, Matijevič 4, Ojstršek 8.
Nova košarkarska sezona se je za Sežance začela uspešno. Na svojem igrišču so gostili ekipo Time iz Maribora, ki je domačim igralcem ved-
no povzročala v medsebojnih srečanjih obilo težav. Tudi tokrat se tradiciji niso izneverili, saj je prvih deset minut tekme potekalo v izenačeni igri, tako da sta se obe ekipi menjavali v vodstvu. Igralci Kraškega zidarja so predvsem v o-brambi igrali premalo agresivno.
Trener domačih Jurič je svojo ekipo v polčasu vsekakor dobro motiviral, saj so z agresivno igro v obrambi povsem zmedli igralce Time ter takoj prešli v vodstvo, ki se je do dveh minut pred koncem tekme gibalo od 5 do 10 točk. Takrat pa je popustila koncentracija Sežancev, saj so v napadu izgubili nekaj zaporednih žog, vendar gostje tega niso znali izkoristiti, tako da je zmaga domačih igralcev povsem zaslužena.
V domači ekipi so predvsem v drugem polčasu dobro zaigrali Brezec, Gvardjančič in Šupič, pa tudi ostali so dokazali, da bodo na domačem igrišču težko prepuščali točke gostujočim ekipam.
Miha Nagy
*
Domači šport
VAM PREDSTAVI
DANES
Nedelja, 17. oktobra
NOGOMET
1.	amaterska liga
14.30 v Križu: Vesna - Palmanova
2.	amaterska liga
14.30	v Repnu: Kras - Čampi Eli-si Prisco; 14.30 v Trebčah: Gaja -Muggesana; 14.30 v Bazovici: Zarja - Primorec
3.	amaterska liga
10.30	v Ul. Flavia: S. Anna - Primorec: 14.30 v Dolini: Breg - Chiar-bola; 14.30 v Štandrežu: Juventina -Mladost: 14.30 v Sovodnjah: Sovod-nje - Italcantieri
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI
10.00 v Dolini: Breg - Roianese (prijateljska tekma)
POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI
8.30	pri Domju: Blue Star - Primorje
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici: Zarja - Opicina; 10.30 v Trebčah Primorec - S. Lui-
11.45 pri Campanellah: Chiar-bola - Vesna.
11.00	v Moši: S. Lorenzo - Juventina
ODBOJKA
DEKLICE
11.30	v Trstu, telovadnica M on te Cengio: CUS - Kontovel
INTERLIGA ZA PIONIRKE
10.00	pri Banih: nastopajo Sloga, Breg in Koper.
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
11.00	v Budriu: Budrio - Jadran KADETI (turnir mesta Trst)
12.00	v Trstu (športna palača) Inter 1904 - Kontovel
ATLETIKA
7.30	v Cascini: državno prvenstvo hoji 50 km, nastopa tudi Adria;
9.00 v Gorici: deželno prvenstvo naraščajnikov, nastopa tudi Bor; 14.30 Škednju: deželno tekmovanje v hoji in teku, nastopa tudi Adria.
M
•llliliilllliniaiiiiuiiilllliliiilli iMiiiimiiiiiiiirHiuimmililllllliilniillliliiiiiliiiHiiiiiiHiMMimiiiniiiliiilllIl
KOŠARKA
PRVENSTVO C-1 LIGE
mmmm
ORVISI
bogata
Igrač
Izbiro vsakovrstnih
TRST — UU
n .ft? /tuni;:
PONCHIELLI 3
Jadran v Budriu
Tekma se bo pričela ob 11. uri - Tokrat brez Edija Krausa - Naši optimistično razpoloženi
V tretjem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige bo Jadran danes gostoval v Budriu pri Bologni, kjer se bo ob 11. uri pomeril z domačo peterko.
Da čaka naše košarkarje danes v Budriu težka naloga, kaže že podatek, da so današnji Jadranovi nasprotniki v prejšnjem kolu premagali kar v gosteh moštvo Pachere.
Poleg tega so jadranovci odpotovali v Budrio le danes, tako da seveda ne bodo ravno ob najboljših pogojih odigrali te tekme. Če dodamo še, da trener Splichal ne bo mogel računati na Edija Krausa (službeno zaposlen), potem je jasno, da bodo lahko jadranovci zmagali, le če bodo dali vse od sebe in ne bodo ponovili napak iz prvih dveh srečanj.
Sicer pa so se naši fantje za današnjo tekmo temeljito pripravili. Trenirali so ostro hi zavzeto, pa tudi razpoloženje v moštvu je zelo dobro.
V Jadranovem taboru pa se obenem tudi zavedajo, da morajo danes nujno jurišati na zmago. Nov spodrsljaj bi bil lahko usoden v borbi za višja mesta.

ODBOJKA
VČERAJ V PRVENSTVU DEKLIC
Boru slovenski derbi v Nabrežini
Kljub porazu Sokol zadovoljil - Brezanke zmagale v gosteh
Sokol — Bor	0:3
(11:15, 7:15, 11:15)
SOKOL: Paulina, Pertot, A. in M. Jazbec, Ušaj, Rudež, Gruden, Per-dec, Legiša, Visintin, Radetič.
BOR: Godina, čač, Stoper, Fo-raus, Favaretto, Gombač, V. in M. Klemše, Ukmar, Centazzo in Kebar.
Drugi letošnji slovenski derbi v prvenstvu deklic se je končal z gladko zmago Bora, ki pa ni bila tako prepričljiva, kot bi bilo moč sklepati iz posameznih izidov. Čeprav je bila razlika med obema šesterkama očitna, Tržačanke nastopajo s starejšo in izkušnejšo e-kipo, razen Forausove in Stoperje-ve imajo vse ostale članice prve postave za seboj že več let igralskega staleža, so bile domačinke v prvem setu povsem enakovredne. Do rezultata 11:7 so celo vodile, nato pa dokaj nepričakovano popustile, čeprav so bile že na pragu delne zmage.
Drugi in tretji set sta bila manj izenačena. Borovke so se nekoliko prebudile in čeprav niso igrale tako, kot bi morale, je bilo to dovolj za zmago.
Kljub porazu zaslužijo Nabrežinke pohvalo za požrtvovalno igro (ne gre za običajno uteho, ki jo privoščimo poražencu) v polju in za nekatere kombinacije, ki ekipi obetajo boljšo prihodnost, Borovke, ki računajo na visoko uvrstitev v prvenstvu, pa bodo morale v prihodnjih nastopih vendarle pokazati nekoliko zanesljivejšo, predvsem pa bolj konstantno igro. (ak)
Club Altura — Breg 2:3
BREG: Sancin, Tavčar, Možina, Velikonja, Elizabet Žerjal, Maranzi-na, Pertot, Elena Žerjal, Štranj.
V prvenstvu deklic je šesterka Brega zasluženo prišla do obeh točk. Breg je tokrat zmagal v gosteh proti ekipi Club Altura in to povsem zasluženo. Varovanke trenerja Uča Jurkiča so včeraj igrale zanesljivo, veliko so gradile in se pomikale po igrišču, tako da je bil napredek v primerjavi s prejšnjo tekmo viden.
Včerajšnje srečanje je bilo zelo izenačeno in obe ekipi sta se menjavali v vodstvu do zaključnega seta, ko je Breg zmagal s 15:13. Tekma je trajala kar dve uri.
COMO — Italijanski kolesar Giu-SePPe Saronni je na najboljši način reključii letošnjo tekmovalno sezo n°. Saronni je namreč včeraj zma-6al na dirki po Lombardiji, katere je udeležila vsa smetana evrop-JJrega kolesarstva, med njo tudi reneoz Hinault, ki pa je po 111. Km dirke odstopil. Saronni ima ta-Ko letos nadvse pozitiven izkupiček.
Uirka sama je bila po napovedih Zelo naporna in pobegi so se vrsti-11 nna. tekočem traku, vendar pa je Uločitev padla v sprintu, kjer je ‘,?ronni prihitel Francoza Julesa in
Moserja.
VRSTNI RED
4- Saronni (It.), ki je prevozil 251 km v 6.5’7” s p.h. 40,754 km na
ur*
Ena osrednjih zamejskih odbojkarskih manifestacij ,ie tradicional ni «Memorial Nede Mijot*. ki ga organizira Športno /druženje Bor za ženske šesterke. Borove odboj-
karice bodo tako tudi letos, kot že v prejšnjih letih, počastile spomin na eno svojih najbolj priljubljenih igralk, ki .je pred leti še mlada preminila.
Mijotova je bila ena temeljnih članic šesterke, ki .je Borove barve branila v L italijanski ligi in njen delež za uvrstitev te šesterke v najvišje italijansko ligaško tekmovanje nikakor ni bil majhen.
Izstopala pa ni le kot igralka, ampak je bila tudi sicer vidna kulturna delavka, zlasti pri Sv. Ivanu, kjer je svoje sile razdajala za to, da je bilo prosvetno življenje tamkajšnjih Slovencev pestro in bogato.
Z enako zavzetostjo in vedrino, kot športu in kulturi, se .je predajala kasneje tudi svoji mladi družini, vendar jo je kruta usoda prekmalu poklicala iz vrst vseh tistih, ki so jo imeli radi.
«Memorial» pa bo obenem tudi prava generalka za naši ekipi Bora in Sokola pred skorajšnjim pričetkom druge italijanske lige.
Prva srečanja tega mednarodnega turnirja bodo v petek. 29 oktobra, nadaljevala pa se bodo do ne delje.
Na tem turnirju pa bodo poleg Bora nastopili še nabrežinski Sokol, Spinea in Koper. Predvidevati je ogorčen boj in zanimive tekme, saj so si ekipe dokaj enakovredne.
SPORED PETEK, 29.10.
' 19.00: Sokol - Koper Koper - Bor SOBOTA, 30.10.
18.00: Sokol - Spinea 20.00: Bor - Spinea NEDELJA, 31. 10.
10.00: Koper - Spinea 11.30: Bor - Sokol
tri točke. V končnici pa so bili bo rovci nekoliko bolj prisebni in pri stanju 13:13 izbojevali še dve potrebni točki in s tem tudi končno zmago.
Med zadnjim srečanjem, ko sta se spoprijeli juvehtina Belca in La Talpa je bilo v balonu že nekoliko hladno. Pri obeh ekipah so bili o-pazni tudi znaki utrujenosti, ne glede na to pa sta bila prvi in zadnji niz na razliko. Nekoliko slabši je bil le drugi set.
Turnir je bil izredno dobrodošel za vse tri ekipe in v ponedeljek, 25. t.m. bo podoben uraden turnir novi dvorani Kulturnega doma Gorici v isti zasedbi.
IZIDI:
La Talpa - Bor 2:1 (8,6, -11); Bor - Juventina Belca 2:1 (12, —13, 13), La Talpa - Juventina Belca vn r 14 4 Ml
KONČNI VRSTNI RED:
La Talpa Trst 4 točke, Bor 2, Ju ventina Belca Štandrež 0.
TROBOJ NA «1. MAJU*
Zanimivi boji
Rosi obdržal naslov
PERUGIA — Gianfranco Rosi je obdržal italijanski boksarski naslov v welter kategoriji. V sedmem krogu je namreč premagal 38-letnega A-zeveda, ki je letos postal italijanski državljan.
Odbojkarski troboj na stadionu «1. maj* med La Talpo iz Trsta, Juventino Belco iz Štandreža in tržaškim Borom se je končal z zmago La Talpe, ki je premagala obe slovenski šesterki.
V prvem srečanju sta se spoprijela Bor in La Talpa. Mladi slovenski odbojkarji so pričeli izredno slabo. Ne preveč zanesljivemu sprejemu so dodali svoj kanček še teh-ničarji, kar so nasprotniki izkoristili in prepričljivo slavili v prvih dveh nizih. Tretji set je bil le formalnost, ker je bilo dogovorjeno, da se igra vse tri tekme po tri nize. Glede prikazane igre borovcev pa ta del ni bil formalnost, ker so zaigrali, tako kot znajo in na koncu so imeli z delno zmago lepo zadoščenje.
Najlepša tekma večera pa _ je bila brez dvoma neposredni obračun med Juventino Belco in Borom. Vsi trije seti so bali dokaj izenačeni in obe šesterki sta pokazali dobro odbojko. Borovci so dobro pričeli in bili stalno v vodstvu ter tudi zasluženo slavili. To pa gostov ni potrlo, ki so zaigrali še bolj zagrizeno in podjetno, da so povsem zasluženo stanje izenačili. Odločilni, tretji niz je bil tudi izenačen saj je bila največja razlika samo
Za tekme Jadrana vstopnice v predprodaji
Da bi se izognili gneči pred blagajno v tržaški športni palači, je odbor Jadrana sklenil, da bodo vstopnice za prvenstvene košarkarske tekme v predprodaji od torka do petka pred vsako domačo tekmo. Predprodaja vstopnic bo pri naslednjih podjetjih oziroma trgovinah :
V TRSTU pri potovalnem u-radu AURORA, Ul. Cicerone 4 NA OPČINAH v trgovini čevljev MALALAN. Proseška ul. 18 NA PROSEKU v cvetličarni RUPEL.
,„]Pri omenjenih so tudi na razpolago izkaznice KLUBA PRIJATELJEV JADRANA, ki omogočajo znaten popust pri nakupu vstopnice.
Vsem, ki bodo kupili vstopnice v predprodaji, bo na voljo poseben vhod brez čakanja v vrsti.
ODBOJKA
INTERLIGA ZA PIONIRKE
Tudi danes na štirih igriščih
Danes se bo v štirih različnih telovadnicah nadaljevala odbojkarska interliga za pionirke, rojene leta 1967 in kasneje.
Kot smo že poročali, nastopajo tem prvenstvu vse zamejske pionirske ekipe ter ekipe s Koprskega in Goriške. Današnje tekme se bodo pričele ob 10. uri. Pri Banih bodo igrali: Sloga. Breg in Koper; Brdih: Brda, osnovna šola Janko Premrl - Vojko in Kanal; v Kopru Semedela, Nova Gorica in Kontovel; v Solkanu: Solkan, Bor in Sokol.
Vse tekme bodo odigrali na dva o-svojena seta.
INKA
MLADINCI Juventina — Libertas Krmin 0:3 (-5, -13, -11)
OBVESTILA
Turnir v Baslu
BASEL — V četrtfinalu teniškega tprnirja v Baslu je Noah premagal Peccija s 6:4, 3:6, 6:3, Hogsted Krišnana s 6:3, 6:4, Wilander Le-conta s 6:3, 6:4 in Lapidus Doyla s 6:3, 7:5.
ŠZ Bor — Atletska sekcija
obvešča, da bo v sredo, 20. oktobra, ob 19. uri na stadionu «Prvt maj* seja odbora sekcije.
me*
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 18. oktobra, ob 20. uri na sedežu ŠD Kontovel seja košarkarske komisije.
• • *
ŠZ Jadran
obvešča, da bo sestanek tehničnega odbora Jadrana v torek, 19. oktobra, ob 20.30 v prostorih ŠD Kontovel na Kontovelu (poleg Društvene gostilne).
Kdor želi pomagati Jadranu tako pri organizaciji kot v upravi, je vljudno vabljen, da se sestanka udeleži.
» • •
ŠD Sokol — košarkarska sekcija sporoča, da so urniki treningov v nabrežinski telovadnici za začetnike ob torkih in petkih od 14.45 do 16. ure.
m * •
ŠD Breg
sporoča, da je v teku v dolinski telovadnici tečaj otroške telovadbe, in sicer ob sredah in petkih z naslednjim urnikom: od 17.00 do 17.45 — prva skupina od 17.45 do 18.30 — druga skupina • * *
Športna šola Trst
sporoča, da bo skupna vadba za otroke stare od 2. do 4. leta (vključen L letnik otroškega vrtca) jutri, 18. oktobra, ob 17. uri. Pri vadbi sodeluje odrasla oseba: starši, babica ali dedek. Potrebna je telovadna oprema za otroke in za odrasle. Vadbene ure bodo vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7, tel. 51-377.
* * *
Športna šola Trst —
Sv. Ivan
sporoča, da se bo telovadba za otroški vrtec začela jutri, 18. oktobra, ob 16. uri. Otroci naj i-majo s seboj telovadno opremo, vpišejo pa se neposredno pred pričetkom. Vadbene are bodo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure na stadione «1. maj*, Vrdelska cesta 7, tel. 51-377.
• • *
ŠD Sokol - Odbojka
sporoča, ure treningov v nabrežinski telovadnici za začetnice: v ponedeljek in četrtek od 14.30 do 16.00. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
* • *
SPDT
obvešča, da bo ib petkih ob 20.30 na stadionu «1. maj* predsmučar-ska rekreacijska telovadba za o-draslc pod vodstvom prof. Furla-niča.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja komisije za namizni tenis.
Dnevni red: program za prihodnjo sezono.
Od jutri na «Prvem maju» zopet živo
Telovadnico na stadionu «1. maji | [»moglo k njegovi socializaciji. Pri v Trstu bodo jutri ob 17. uri ponov- skupni vadbi ima odrasla oseba no razživeli nasmejani in navihani | zelo važno vlogo, s tem da mu sledi.
obrazi najmlajših telovadcev, skupaj z njihovimi mamicami, očki ali babicami. To so dveletni in triletni otroci, ki prvič stopijo v telovadnico in po večini je to njihov prvi stik v širši družbi vrstnikov.
Pri športni šoli Trst so vpeljali skupno vadbo pred tremi leti. Pridobljene izkušnje na tem področju nam narekujejo, da treba s tako vadbo vztrajati in jo čimbolj propagirati. Marsikomu se bo zdelo neumestno in pretirano, da začnejo ti mali «fižolčki» že tako zgodaj telovaditi. Vendar treba ta predsodek čimprej odpraviti, kajti po modernem gledanju na otroško telesno vzgojo, se meni, da je treba telovaditi z otrokom že od rojstva (seveda v njemu primerni obliki). Mestno okolje, s pomanjkljivimi objekti kot so otroška igrišča, bazeni, ipd., v katerem otrok živi, predstavlja veliko oviro pri zadostitvi njegove naravne potrebe po gibanju. Delno lahko zadosti tem potrebam 2-krat tedenska vadba v telovadnici, kjer se bo otrok lahko raz-tekel, razgibal, zarajal, vse to v družbi ostalih malčkov, kar bo pri
ga spodbuja in pomaga pri zahtevnejših vajah. Kar je pa za takega otroka zelo važno: odrasla oseba se z njim poigra. Tudi ta naravna potreba je tako zadoščena. Odrasla oseba, ki otroka spremlja, je lahko oče, mama, babica ali dedek, skratka oseba, ki otroka dobro pozna in ki je v času določenem za vadbo pač najbolj razpoložljiva.
Ta nova oblika dela se je pojavila že leta 1972 v Novem sadu in Beogradu. V Jugoslaviji se je razširila po zaslugi Jane Berdyhove, profesorice za telesno kulturo na
ZSŠDI
obvešča, da se bo
PLAVALNI TEČAJ v Lipici
pričel v torek, 19. oktobra.
Karlovi univerzi v Pragi.
Za nas je to še nova oblika dela, ki se še ni povsem uveljavila. V tržaških italijanskih krogih jo še ne poznajo, kot tudi ne v širšem državnem okviru. Edina organizirana skupina v Trstu, ki vključuje že 6 mesecev stare dojenčke, se bavi s plavanjem in to v bazenu društva Sporting club Altura.
Zdravniki, psihologi in pedagogi so si edini: če hočemo vzgojiti vsestransko razvitega, čustveno in psihično nemotenega človeka, moramo skrbeti za otroka z veliko ljubeznijo že v najzgodnejši mladosti. To je osrednja naloga staršev, skupna telovadba pa mnogo pripomore k temu.
Loredana Kralj
Predšolski otroci V prihodnjem tednu bo stekla pri športni šoli Trst .elovadba za predšolske otroke, ki obiskujejo otroške vrtce na mestnem področju. Teh n-trok je približno 130. Organizirano vadbo imajo otroški vrtci v Škednju, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Ul. Conti, na Greti, v Dijaškem domu in v Barkovljah. Na sliki prizor s «1. revije najmlajših*, ki je bila na sporedu maja mesec*.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (89723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedel|ah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90.00, letno 900.00 din, za organizacije in pod|etja mesečno 120,00, letno 1200.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 -5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 12	17. oktobra 1982
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADil — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
hd.|.Um SESJSSSIllJl
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in ti$kaf ^Tr*t založnikov
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA
Ob 15. obletnici smrti Pepke Husu daruje hči Slavica 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIZA
Srečko Sedmak (Prosek) daruje
20.000	lir.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA V BRIŠČIKIH
Ob 11. obletnici smrti Julija Pu-riča daruje žena Karla 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA
V	spomin na Pierino Kralj darujejo Licia Furlan 20.000, Nada in Nin 10.000, Albin Kralj 10.000, Berta Kralj por. Pra.šelj in Angelina Kralj por. Fattori 20.000 lir.
V	spomin na Pierino Furlan ter v počastitev spomina bratov in moža daruje Štefanija Furlan 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
V	počastitev spomina Anice Sosi-čeve in Venceta škrlavaja darujeta Stanka in Ivani a Hrovatin 25.000 lir.
V	spomin na Venceta Škrlavaja darujeta Anica in Justina Danev
15.000	Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča daruje Pierino Šuligoj 10 tisoč lir.
V	spomin na Dušana Kodriča daru jeta Majda in Aleksander Cergol
20.000	lir.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje Darinka Franovič 20.000 lir.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje jo Alojzija. Danica in Nadja z družinama 30.000 lir.
V	spomin na Dušana Kodriča da rujeta Marjuča in Aljoša Žerjal
60.000	lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Tx>jzke Škabar in Marije Germani daruje Lojzka Guštin (Kontovel) 10.000 lir.
V	spomin na nepozabno prijateljico Nedo Mijot daruje Grazia Baretto z družino 10.000 lir.
V	spomin na cenjeno učiteljico A-lojzijo Brana daruje družina Pavla Barette 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mihaela Guština in Antonije Raubar daruje Julija (Col 21) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob tete Lojzke Škabar darujeta Maria in Juika (Repen) 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Antonije Rauber daruje Justa Guštin (Col 4)
10.000	lir.
V	spomin na Lojzko Škabar daruje Vida 20.000 lir.
• • •
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča darujeta Nadja in Boris Bandel 50.000 lir za Center za ra kasta obolenja.
Namesto cvetja na grob tov. Dušana Kodriča daruje družina Stojana Pertota 30.000 lir za Glasbe no matico.
V	počastitev spomina Dušana Ko driča daruje družina Jankovič 30 tisoč in Marija Gembrini Krečič
15.000	lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Dušana Kodriča da rujeta Primož in Aleksija Možina
20.000	lir za Glasbeno matico.
V	hvaležen spomin na Dušana Kodriča daruje Olga Stokovič (Mačko Jje) 20.000 lir za Društvo slaven skih upokojencev.
V	spomin na Dušana Kodriča da rujeta Klavdija in Silvio Birsa 10.000 za tabornike RMV in 10.000 lir za 6Z Bor.
V	spomin na Dušana Kodriča da rujeta Zdenka in Stojan Sancin 10 tisoč za atletsko sekcijo ŠZ Bor in
10.000	lir za ŠD Breg.
V	spomin na Dušana Kodriča daruje Aleksander Biekar 10.000 za Dijaško matico, 5.000 za TPPZ Pin-ko Tomažič in 5.000 Lir za tržaško glasilo Delo.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje Valeria Godina 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča damje Adalgiza Biekar 10.000 za TPPZ Pinko Tomažič in 5.000 lir za tržaško glasilo Delo.
Namesto cvetja na grob dragega Dušana Kodriča daruje družina O skarja Kjudra 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča darujeta Robi in Drago Gantar 50.000 lir za PD Kolonkovec.
V	spomin na Dušana Kodriča da rtijejo Darinka in Vida Kodrič 50.000. Dario Czervvenka 10.000, Ema in E. neslo Vatta in družina 20.000 ter Alma in Oton Žerjal 30.000 lir za G asbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da-ruie dr. Sonja Mašera 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na tov. Dušana Kodriča daruje Avgust Castellani z družino
10.000	lir za Združenje aktivistov o-avobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 10.000 lir za PD Rovte -Kolonkovec, V isti namen daruje Amalija Castellani 10.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje družina Segulin 30.000 lir za Giasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje Ivica Simonič 20.000 lir za Di jaško matico.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča darujejo teta Maria. Slavko in Sergio 50.<KH) za Glasbeno malico in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča darujeta Danila in Milena
20.000	lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Dušana
Kodriča darujeta Grozdana in Ito Kolerič 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tr-
žaškem ozemlju in 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča daruje I-adi z družino 30.000 lir za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča darujeta Marija in Mario Magajna 20.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča daruje družina Godina - Ce-roni 25.000 za Glasbeno matico in
25.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča daruje Minka Pahor 10.000 lir za KD Ivan Grbec v Skednju.
V	spomin na gospo Lojzko Škabar daruje Minka Pahor 10.000 lir za SKD Tabor - Opčine.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča daruje Pia Novak 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča darujeta Vera in Janko Ban
10.000	-lir za Glasbeno matico. V isti namen daru,je Olga Ban 10.000 lir za Tržaški oktet.
Namesto cvetja na grob Lojzke Škabar darujejo Kristina in Aleksander Podobnik 20.000 ter Ivan Peterlin 10.01X1 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Vide Hrvatič daru,je Draga Kosmač (Dolina) 10.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Jorgano-ve tete Amalije darujeta Adriana in Dora Čok 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob praznovanju rojstnega dne Milke Grilanc (Salež. 4) daruje mož Karlo 10.000 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča daruje Vera Kral 10.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Dum,jo. V isti namen daruje Mirko Maver 5,000 za sekcijo VZPI - ANPI Donijo.
Vilma Tul daruje 10.000 lir in Franc Volk 20.000 lir za sekcij*) VZPI - ANPI Dom.jo.
V	počastitev spomina matere Ljudmile daruje Danilo Žerjal 10.000 za VZPI - ANPI Dom jo. V isti namen daruje Darko Žerjal 10.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Domjo.
Namesto cvetja na grob Gregorjevega očeta Adolfa Pertota daruje jo kolegi z. radia Trst A 100.000 za obnovitev žuoni,jakega doma v Nabrežini in 150.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 48. obletnici porokp darujeta Zofija in Albert Urriih 20.000 za Dijaški dom, 20.000 za Glasbeno matico in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob gospe Lojzke Škabar darujeta sestri Ne rina in Marija Grego 30.000 lir za OP7, Vesela pomlad.
Namesto cvetia na grob Dušana Kodriča darujejo Mara in Nino Grando 10.(XX) ter Danilo in Iva Birsa 25.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dragega Dušana Kodriča daruje Iujzka ščuka z družino 25.000 za Glasbeno matico in 25 000 lir za DijH-ko matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da-ruie<a Renata In Walter Basaldella 50 000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča darujejo Licia in Walter Stibili 20.(XXI ter Kristina Birsa 10 tisoč lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da rujeta Carmen Ferluga in Jakob Renko 10.(XX) lir za PD Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča daruje Združene staršev osnovne šole M. Gregorič 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da rtijejo starši otrok 5. razreda osnovne šole M. Gregorič 00.(XXI lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da ni jeta Anica in Srečko Orel 30.(XX) lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina tov. Dušana Kodriča daruje sekcija PCI - KP1 Opčine - Barii 50.000 lir za Krožek za politične in socialne vede Pinko Tomažič.
V	spomin na tov. Dušana Kodriča daruje Dorči Sosič in družina
10.000	lir za glasilo KPI Delo
V	spomin na dobrega prijatelja tov. Dušana Kodriča daruie Miro Kapelj KUXX) lir za SKI) Tabor.
Marcello in Anica Svagelj daruje ta 50.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Itojzke Ška bar in Toneta Biščaka darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 25.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 20.(XXI za tržaško glasilo Delo in 20.(XX) lir za Krožek Pinko Tomažič.
V	spomin na Antona Biščaka daruje družina Gori 10.(XX) za SKD Ta bor in !0.(XX) Ur za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na dragega moža Toneta Biščaka daruje žena 3().0(Hi za ženski in 30.000 lir za moški zbor Tabor.
V	počastitev spomina Lojzke Škabar darujeta Pavla in Ž.iva Gruden
20.000	Ur za SKD Tabor. V isti namen darujejo Zmaga Malalan 10.000 ter Pepka in Karla Malalan 10.(XX) lir za SKD Tabor.
V	spomin na lojzko Škabar da rujeta družini Kodrič in šiškovič
30.000	Ur za ŠD Polet.
V	spomin na gospo Alojzijo Škabar darujeta Marko in Elvira Ten-ce 20.000 za SKD Tabor in 20.000 lir za SZ Jadran.
V	spomin na Dušana Kodriča darujeta Marko in Elvira Tenee 10.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvet.ia na grob Lojz.ke Škabar darujeta družini Sosič in Lakovič 20.(XK) lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Itojzke Škabar darujeta Norma Ražem in Divna čuk 203X10 lir ca ŠD Polet.
Petdesetletniki s Proseka In Kon-tovela darujejo 4Q.0W za ženski |>ev. ski zbor Prosek - Kontovel, 403HMI za pevski zbor Vasilij Milk. 40.000 za ŠD Kontovel in 40.000 Ur za godbeno društvo Prosek - Kontovel.
V	spomin na tov. Dušana Kodriča darujeta Laredana in Vojko 30.000 Ur za atletsko sekcijo SZ Bor.
V	spomin na tov. Dušana Kodriča in Štefka Bratoža daruje Rožica Cesar 203XX) Ur za atletsko sekcijo ŠZ Bor.
V	spomin na Filipa Pertota darujejo Rožica in Gregor 10.000 za ŠD Sokol ter Marinka 10.000 Ur za SKD Igo Gruden.
V	spomin na gospo Josipitm Daneu vd. Štoka darujeta Marko in Elvira Tence 15.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na Štefana Bratoža daruje družina Sigulin 20.0ŠK) lir za SPDT.
V	počastitev spomina msgr. dr. Alberta Metlikovca daruje družina Lupine (Praprot) 203XX) Ur za zbor Fantje izpod Grmade.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča darujeta sestri Bizjak 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvrtja na grob svakinje In tete lajzke Škabar darujeta Ivanka in Alojz 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Dušana Kodriča darujejo Steliio Brana 10.000 za TPPZ Pinko Tomažič, Duilio Švara 10.000 za Glasbeno matico in Walter Wal-derstein 10.000 Ur za VZPI - ANPI.
Ob 10. obletnici smrti tete Lidije Sossi darujejo Stefano, Gianluca in Mauriz.io 20.(XK) lir za pevski zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Dušana Kodriča darujeta Slava in Dušan Križman 15 tisoč za Dijaško matico in 15.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje Pina Žnidaršič 5.000 za Glasbeno matico in 5.000 iir za TPPZ Pinko Tomažič,
Ob praznovanju 86. rojstnega dne daruje Ivan Slavec (Dolina 121)
20.000	Ur za moški pevski zbor V. Vodnik.
Ob 4. obletnici smrti žene, mame In none Rozalije Križmančič se je spominjajo mož Srečko, sinovi Srečko. Marčelo in Lucijan z družinami ter darujejo 10.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
Ob 6. obletnici smrti Netie Mijot darujeta mama Alojzija in brat Vojko 20.000 lir za odbojkarsko sekci jo ŠZ Bor.
V	spomin na nepozabnega kolega Albina Sedmaka darujejo tovarniški svet in kolegi podjetja Stock 01.000 za ŠD Vesna, 61.(XX) za KD Vesna in 61.(XX) Ur za spomenik padlim v NOB iz. Križa. V isti namen darujeta Alba in Karlo 20.000 Ur za kriško godbo na pihala.
Marij Čuk daruje ob predstavitvi svoj« pesniške zbirke v Križu 70.000 lir ,za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob Filipa Pertota darujeta Ida in Edvard 20 tisoč lir za KD Igo Gruden.
Ob prvi obletnici smrti drage že ne in matere Amalije Grgič daru jeta mož Just in -sin Ladi lO.(KK) za KD Slovan. 5 (XXI za ŠD Zarja in 5.(XX) lir za osnov ho šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob brata in strica Filipa Pertota darujejo brat Slavko in družina, sestra Ana (Nan ca) in družina ter sestra Zora in družina 5(MXX) za moški in dekliški zlior Igo Gruden. 50.(XX) za zbor Fantje izpod Grmade in 503XXI lir za Dijaško matico.
V	spomin na Filipa Pertota da rujejo Viktor Petelin in družina 40 tisoč ter Ida Portot 20.000 za God beno društvo Nabrežina. Stanko Gru den in družina 5().(XH) za ŠD Sokol ter Tatjana in Karlo Pangos 30.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Filipa Pertota daruje Bogdan Petelin 20 tisoč Ur za SKD Igo Gruden.
V	spomin na gospo Lojzko Škabar daruje Ivica Simonič 20.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na gospo txijzko ška bar daruje Antonija Simonič 10.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na l-ojzko Škabar daruje Poženel 10.000 Ur za SKD Tabor.
V	spomin na Lojzko Škabar, Stefana Bratoža in Dušana Kodriča darujeta Vlado in Vanja Turina 15 tisoč- za SKD Tabor, 15.000 za SZ Jadran in 20.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Lojzke Škabar darujeta družini Coccoli in Zugna 20.000 za cerkev sv. Jerneja in 10.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Lojzko Škabar da rujeta Marija in Ivanka Sosič 10.000 lir za Skupnost družina Opčine in
10.000	Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Lojzke Škabar darujejo družine Guštin. Kri žman, Colja in Grilanc 40.000 Ur za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Pepija Ko cjančiča, Pepija Bana in Pine Gla vič darujeta Pina in Viktor Kante 30 (XX) lir za šentjakobski dom.
Namesto cvetja na grob Štefana Bratoža daruje M. C. B. 10.000 Ur za SPDT.
V	počastitev spomina dragega prijatelja in planinskega tovariša Štefana Bratoža daruje Pavel Vouk 10.000 za SPDT in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Stefana Bratoža daruie Bojana Modrijan 5 tisoč lir za SPDT.
V	spomin na Stefana Bratoža daruje dr. Sonja Mašera 100.000 Ur za SPDT.
Namesto cvetja na grob Angele Sancin - Žerjal darujeta Ana Bol-člč 10.000 in 'Rozalija Ota 10.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec.
Nosilci krste Angele Sancin — Mi l.io Žerjal, Germanu Švara. Nardi Bandi in Žanko Zobec — darujejo 30 000 Ur za Zvezo borcev Bol junec.
V	spomin na Stefana Bratoža da rujeta Pino In Alenka Rudež 30.000 Mr za SPDT
V	snomln na lojzko Škabar daru (ota Maida ln Srečko Sedmak 20.000 lir za ŠZ Jadran.
Namesto cvetja na grob gospe, Lojzke Škabar darujeta Genia in Lidija (Konkonel) 20.000 lir za ŠZ Bor
V	počastitev spomina I.ojzke ška bar darujeta Silva in Jolanda Malalan 15.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Lojzke Škabar darujeta Eda in Giulio 30.000 lir za popravila cerkve na Opčinah.
V	počastitev spomina Lojzke Škabar daruje Savo z družino 20.000 za Center za rakasta obolenja in 20.000 lir za popravila cerkve na Opčinah.
V	spomin na Izijzko Škabar darujeta Paolo in Pepi Milic 20.(XK) za ŠD Polet, 20.000 za ŠZ Jadran in
20.000	lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Ix>jzko Škabar darujejo Mila in Milko (Repentabrska ul.) 10.000, Ivanka in Savica (Kontovel) 10.000 ter Anica in Marcello Malalan 30.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvrtja na grob Lojzke Škabar darujeta družini Serafa Hrovatina in Ivana Hrovatina 20.(XX) Ur za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Ixijz.ke Škabar darujeta Mario in Viktorija Sossi 25.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na drago Lojzko Škabar damje Ivanka Dolenc 15.000 za ŠD Polet in 15.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob I-o.jzke Škabar darujejo Vera. Albina in 0-nelija Purič 10.000 za SKD Tabor.
10.000	za ŠD Polet in 10.000 lir za openski pevski zbor.
V	spomin na Lojzko Škabar daruje družina Ostrouška 303X10 in Pepi Starc 10.000 Ur za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob v Mariboru umrle sorodnice Anice Sosič (s Pikeljca) darujeta Angel in E-milija Vremec 2()3XX) Ur za ŠZ Jadran.
Namesto cvetja na grob I,ojzke Škabar darujeta Francka in Guido Vremec 20.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob tete Uijzke Škabar darujeta Irma in Ninko z družinama 60.000 lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na T/ijzko Škabar darujeta Anica in Marcello Svagelj 30.000 lir za ŠD Polet.
Marcelo Svagelj daruje 100.000, I,adi Rebula 10.000 in Mario Brišček 10.000 lir za ŠZ Jadran.
Marcelo Svagelj daruje 50.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na gospo Lojzko Škabar damje družina Danila Daneva 25.000 za ŠD Polet in 25.000 za cerkev sv. Jerneja ter Ivanka in Stanko Hrovatin 10.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na drago mamo Pepko Husu damje hči Slavica z družino 203KK) Ur za Godbeno društvo Prosek.
Marija Carli Opčine damje 10.000 in N. N. 53XX) lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
V	spomin na Dušana Kodriča darujejo prijatelji iz zelenjadnega tr ga: Giusto Caris 10.000, Alojz. Debeliš 20.000, Giuseppe Fabris 10.000. Giovanni Turk 5.000, Ondina Slavec
5.000,	Luigi Terz.on 5.000. Pina Čehovin 50.000, Ana Grisonič 5.000, Vir-gilio Klobas 10.000, Miro Pangos 10 tisoč, Giordano (San Luigi) 10.000 in Carlo Valentinčič 10.000 lir — skupni znesek 150.000 lir za Dijaško matico: Vittorio Coretti 5.000. Ange la Maver 5.000, Anna Abram 5.000, Maria Vivoda 5,000, Alessandro lor dan 53XX). Giusta Cam-iani 5.000. Fe-derico Polšak 103XX). Marcello Debe lis 10.000, Slava Hrovatin 10.(XX), So-fia Blaževlč 5.000, Stelio Pribac 10 tisoč, Zora Turco 2.000, Petrič 15.000, Anna Rudi 5.000, Fulvia Policreste
20.000,	Saule Nadalin 5.000. Maria Rakar 10 0(X), Maria Leban 103)00, Anica Furlan 5.000, Elio Danieli 10 tisoč. Maria Palčič 5.(XX), Anna Mi clavčič 5 000. Rosa Cavrini 5.000, Ne-rina 6.000, Giusto Barič 10.000, Valeria Bonazz.a 5.000, Rudi Kretchmar
5.000,	Gisella Knez. 5.000, Olga Furla ni 5.000, Albina Roiac 5.000 in Maria Zugna 5.000 - skupni znesek 217.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja in v spomin tovari šev: Dušana Kodriča. Pierine Kralj -Schmidt ter Štefana Bratuža in Lojzke Škabar damje Dušan Košuta z družino 25.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. 253100 za izgradnjo sporne nika pri Sv. Ani. 25.000 za ŠD Polet. 25 000 za TPK Sirena. 25.000 za SP DT in 25.000 lir za vzdrževanje doma Albert Sirk v Križu.
V	spomin na Dušana Kodriča darujejo ravnateljica, učno in pomožno osebje Znanstvenega liceja «France Prešeren* 100.000 lir za Glasbeno matico.
Gradbeno pod|et|e geom.
IDLE TUL & C.
S n. C.
GRADNJA IN OBNOVA Hlft
TRST — Ul. Flavia. 22/3 Tel. 040/818141
CASTEL
Drevored XX Settembre 67/b teiefom 973098 - TR81
ŠTEDILNIKI S CENTRALNIH GRETJEM NA PREMOG IN DRVA ALI NA PLIN od 12.000 Kcal. do 25.000 Kcat
tne1alact|e in naprave to centralno gretje
Mali oglasi
telefon (040) 79 4G72
Zt.vii.jisCA, začasno nezazidljiva, na Furlanski cesti blizu Konto-vela, prodam. Interesenti naj pišejo na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kontovel*.
PRODAM stanovanjsko hišo — nedograjeno s 1,5 ha zemljišča v okolici Žalca. Informacije na naslovu — samo popoldan od 20. oktobra da lje: Marija Kralj Ložnica 8 — 63310 Žalec.
MOŠKI z dobro urejenimi življenjskimi pojogi, vitalen, išče žensko brez obveznosti, srednje postave, po možnosti črnolaso z znanjem italijanskega jezika, staro približno 50 let. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vitalnost*.
PRODAM nezazidljivo in zazidljivo zemljišče z odobrenim gradbenim dovoljenjem. Telefon 040/226577.
IŠČEMO prodajalko za trgovino jestvin. Telefonirati ob delovnih u-rah na št. 040/212197.
PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 po zelo ugodni ceni (20.000 lir). Telefon 040/53441.
P v I
AM železnina
M	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Indutfrljtk* cona) DOMJO, 1!) Tal. M4 979
PRODAM Jiišo z zemljiščem v Bo ljuncu. Telefon 040/228370.
ORIGINALNI BANF1 - zeliščno te kočino proti izpadanju las dobite na Opčinah pri Kozmetiki 90.
PRODAM lancia fulvio berlina v o dličnem stanju s petimi prestava mi — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST. UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
IŠČEMO izkušeno/ega prodajalko/ca za trgovino radioaparatov in strojev za domačinstvo. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi. 6, pod šifro »Trgovina*.
15-LKTNI fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob ur niku trgovine na St. 040/54 390.
IŠČEMO vajen-a za mizarstvo z, vozniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vajenec*.
DOKTOR komercialist organizira te čaj o davčni amnistiji (condono fisrale) Telefon 040/763965.
IŠČEMO sposobnega mizarja, delav ca ali obrtnika z vozniškim dovo Ijenjem za namestitev pohištva Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, . pod šifro »Sposoben mizar*.
MONTARBO mixer amplifikator 456S 200 W. pomožni amplifikator lo renzon 25 W in dva mikrofona s stojali prodamo po ugodni ceni Telefon 040/942222.
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118
Opčine
tel. 212094
ŠOPKI IN VENO PO NAROČILU
DELAVEC tvrdke FIAT proda fiai 131CL doba osem mesecev, pre voženlh 2700 km. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224 NA OPČINAH v Repentabrski ulici prodam zazidljivo parcelo. Telefo nirati od 18. do 20. ure na št. 040/211454.
PRODAM mladiča, nemškega ov
čar ja, čistokrvne pasme s pedi-grijem po ugodni ceni. Telefon 040/208373.
ZA PRVI letnik trgovskega tehnič nega zavoda kupim Algebro - pr vi del. Slovensko slovnico in Slo venski knjižni jezik prvi in drugi del. Telefonirati po 15. uri na št 040/200878.
PRODAM ford transit v zelo dobrem stanju opremljen za štiri o sebe. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/751243.
IZREDNA PRILIKA: cirkularka za hobbiste, mali kompresor 25 1, komhinirka :a obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul. Conti 9/1 Trst. Telefon 040/793(171.
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A Soracc
TRST
Ulica S Spiridione 12 Tel 60-252
€d
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 11. oktobra 1982, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. januarjem 1983, vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih:
a) obveznice, ki sestavljajo sledeče «serije»:
Serija štev.
1-20-28-29-33-54 5-22-25-35-51-58-97 18-24-52-75-85-94-96 20-31-35-37-39-40-59-02-110 9-15-26-46-48-53-55-83-102 17-18-20-43-69-77-82-103-105-108-114 1-18-41-46-58-65 84-98-101-103-105-127-134-141-184-191-194-196-210-238-247-265-275
92-110-111-119-129-137-157-190-197-220-
236-242-256-297-320-343-365-390-394
Obveznice
po 500 ob.: Od Št. 17201 do Št. 18389 Od Št. 19208 do št. 19542
po 1000 obv.: od Št. 30337 do Št. 31333 od št. 84455 do št. 91875
Obveznice, predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. julija 1983 dalje.
Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
naslov posojila
6% 1965-1985 I. em. (Galvani) 6% 1960-1986 I. em. (Pacinotti) 6% 1967-1987 (Righi)
6% 1988-1988 I. em. (Marconi) 6% 1909-1989 I. em. (Ampere) 7% 1970-1985 (Faraday)
7% 1972-1987 (Edison)
7% 1973-1993 (Meucci)
b) spodaj navedene obveznice: naslov posojila
6% 1965-1985 II. em.
OD 16. DO 30. OKTOBRA 1982
Mario Suban, ki je že vsem znan zaradi navdušenja pri iskanju različnih narodnih jedi, je v sodelovanju z eno izmed najbolj znanih restavracij Budimpešte pripravil celoten prikaz PUSZTE — tipične madžarske kuhinje .Te izredne večere bo razveseljeval ciganski ansambel.
Ker je število mest omejeno, prosimo cenjene goste, da pravočasno rezervirajo prostor.
Gostilna
..smasaifi 1865“
TELEF. 040/54368
Nudi pravim l|ubltel|em kave
1.	Široko Izbiro najboljše kave
2.	najbol| ugodne cene, ki se u|ema|o s kakovost|o kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih ln kavarnah.
PRIMO ROVIS