IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS Zalog
Pogoji za centralno
čistilno napravG v Zalogu
Priprave na gradnjo centralne čistilne naprave (CČN) prebajajo v sklepno fazo. Kot je ugotovil izvršni svet SO Lj. Mosle-Polje na seji 8. aprila 1986, so strokovne osnove za izdelavo lokacijskega načrta za gradnjo CČN nared s tem, da se v besednem delu lokacij-skega načrta ne uporablja pogojnikov, ko se obravnavajo objekti, iz katerih »bi lahko smrdelo«, kakor tudi ne pri gradnji potrebnih transportnih poti, ki morajo območje CČN povezati z ustreznimi prometnimi potmi do cenfralne deponije na Barju. Za temi zahte-vami stoji tudi vodstvo krajevne skupnosti, pri čemer moramo za razjasnitev našega položaja poudariti naslednje.
Krajevna skupnost Zalog se je prek svojih predstavnikov vklju-čila v predlokacijske razprave za gradnjo CCN v decembru 1979 na prvi predlokacijski razpravi, ki jo je sklical republiški sekrcta-riat za urbanizem. Na tej razpravi smo jasno postavili svoje zahte-ve, ki niso bile nič nemogočega, saj so se z njimi strinjali in jih pod-prli tudi predstavniki SO Lj. Moste-Polje, skupščine mesta Ljub-ljana in komunalne skupnosti Lj. Moste-Polje. Te zahteve se v ce-Ioti nanašajo na varovanje okolja, ki je v tem predelu izredno obremenjeno z obstoječo industrijo in bi vsak nadaljnji nekontro-liran poseg v ta prostor lahko pomenil katastrofo, kot v zaključkih navaja raziskovalna naloga »Pogoji bivanja v KS Zalog.« Ome-njene zahteve je sprejel tudi investitor, ki ga je na vseh predloka-cijskih razpravah zastopal dr. Jože Kolar.
S teh predlokacijskih razprav smo odhajali dokaj pomirjeni, saj smo ponovno dobili občutek, da se investitor dovolj strokovno lo-teva zahtevne naloge, da več let preučuje ustrezne parametre, ki vplivajo na delovanje CČN, nadalje da investitor spremlja razvoj tozadevne tehnologije v svetu in te ugotovitve prenaša v koncepte gradnje in delovanja CČN. Ogledali smo si tudi podobno čistilno napravo v Avstriji (Graz) in se prepričali, da današnja tehnologija omogoča delovanje čistilne naprave brez zaznavnih motenj za bližnjo okolico.
S sodelovanjem v predlokacijskih razpravah stno prevzeli zelo nehvaležno vlogo, ko smo o teh naših zapažanjih poročali na se-stankih v krajevni skupnosti. Ne da bi želeli, smo bili pred krajani postavljeni v vlogo »branitelja« gradnje CČN, čeprav smo na omenjenih sestankih samo odgovarjali na postavljena vprašanja in pojasnjevali predvidene ukrepe, s katerimi investitor zagotavlja nemotečo gradnjo in delovanje CČN. Poudariti moramo, da so ar-gumcnti proti gradnji CČN na tej lokaciji, ki jih navajajo krajani, dovolj utemeljeni in se nanašajo na empirična spoznanja pri delo-vanju čistilnih naprav v Sloveni ji, na naš splošni družbeni odnos do zaščite bivalnega okolja ter na realizacijo danih obljub in zagoto-vil. V prepričanju, da bo pri omenjeni investiciji imela stroka vso potrebno družbenopolitično podporo— ne verbalno, temveč kon-' kretno pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev —, da bo pri gradnji in delovanju CCN dejansko upoštevana najmodernejša tehnologija kakor tudi da bodo predhodno ali vzporedno zgrajeni vsi potrebni infrastrukturni objekti, ki jih zahteva realizacija ome-njenega projekta, smo navedeno problematiko kljub vsem pomi-slekom, ki jih imamo do gradnje CČN na tej lokaciji, obravnavali dokaj strpno in z razumevanjem širših družbenih interesov. Ob teh razpravah je prišla do izraza tudi nemoč krajevne skupnosti, saj le-ta ni v stanju enakovredno stopati v polemike z investitorjem, ki ima na voljo obilo analiz in drugih strokovnih podlag, na osnovi katerih utemeljuje »Iastne in širše družbene interese«, ki nareku-ijejo gradnjo CČN na predvideni lokaciji.
V zadnjem času pa zaznavamo pri obravnavah navedene pro-blematike precej spremenjen ton. V strokovne in akademsko vo-dene predlokacijske razprave se je zavlekel voluntaristični aspekt. Po razpravah na političnih forumih je investicija dobila »zeleno luč«,investitor jepospešil pripravein pritiskna ustrezne organeza izdajo lokacijskega dovoljenja, »pozablja« se na predhodne raz-prave in zahteve soglasodajalcev, opazno je odmikanje stroke, na dan prihaja voluntarizem. Vse to pa lahko privede do tega, da se bomo v krajevni skupnosti odločno uprli gradnji CČN na predvi-deni lokaciji, saikot smo ocenili v varnostno-politični oceni, po-meni gradnja CCN na predvideni lokaciji »iskrico, ki lahko pov-zroči požar v naši krajevni skupnosti.«
* Vsekakor razprava o lokaciji bodoče CČN v Ljubljani še ni kon-čana. V mesecu juniju bo OK SZDL Lj. Moste-Polje sklicala sek-cijo o varstvu okolja, na kateri bomo obravnavali predvsem grad-njo CČN in možne lokacije za gradnjo toplarne v Ljubljani. V tem mesecu bo razgrnjen predlog lokacijskega načrta za CČN in ob koncu razgrnitve bomo organizirali javno razpravo — zbor obča-nov. Na tem zboru bomo izoblikovali dokončno stališče krajevne skupnosti do omenjene gradnje. Zato pozivamo vse krajane, da se omenjenih javnih razprav udeležite v čimvečjem številu in s svo-jimi razpravami sooblikujete naše skupno stališče.
CVETO BAŠELJ