Na?a sodobnost
321
ZADNJA POT
Pavle   Zidar
O jutro bridko, petelini
kopljejo po licu
tvojem,
iz sna se otroci osipajo
na mater,
a jaz ko cesta derem
zdoma.
Sam s sabo
hodim
po temni rosi.
temne smrti,
sam s sabo
kakor mrak nad deteljo,
v katerem luna
prislu?kuje.
322