štev. 109
TRST, sreda 20. aprila l9IO<
Tečaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
1a<H ik nedeljah la praznikih ah 5., ah peaedeljklh ah 9. zjutraj. Pasamlčne itev. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) t mnogih lob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele i ter. po 5 nvfc. (tO stot.). 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v giroboati 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« aO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka . aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-■aanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave ,Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utožljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost1* za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
za ealo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlana naročnine, se uprava ne ozira, ■utfalat a* aMelJak* letanj* „BOIMOSTI" itu«: s« ••!• lat« Kron 9*30, za pol lata Kron 9*IO.
▼si dopisi nag se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma aa ne sprejemajo ia rokopisi se m vračajo Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost41. - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18.	.-.-—
PoStn o- h ran 11 n RnJ račun JL 841652. TELEFON SL 11-57.
BRZOJflUNE UESTI. '
Monsignor Perathoner noče v Trst.
DUNAJ 19. „Reichspost* je priobčila iz Rima pismo prelata dr Perathonerja. V tem pismu prosi Perathoner, naj se dementuje informacije glede njegove osebe kakor kandidata za tržaško škofijsko stolico, in pravi, da bi on iz zdravstvenih ozirov odločno odklonil to škofijo, ako bi se mu jo ponudilo.
Srbski prestolonaslednik na Dunaju.
DUNAJ 19. Srbski prestolonaslednik Aleksander je grede v Pariz sinoči v najstrožjem inkognitu dospel semkaj in se nastanil v hotelu „Imperial". Princ namerava ostati tukaj še jutri.
Dopolnilne saborske volitve na Hrvatskem.
ZAGREB 19. Na dopolnilnih volitvah za sabor v volilnih okrajih Varaždinu, Gospiću, Bošnjacih so na temelju pakta z banom dr. TomaŠičem z veliko večino zmagali kandidatje, ki jih je postavila hrvatsko-srb-ska koalicija. V Varaždinu je bil izvoljen vseučil. profesor dr Rorauer, v Gospiću vseučil. prof. dr. Krišković, v Bošnjacih sekcijski načelnik dr. Milan Amruš.
Pretep pri volitvah na Hrvatskem.
ZAGREB 19. Tukajšni listi so poročali včeraj, da so pri včerajšnih nadomestnih volitvah v volilnem okraju Bošnjaki v vasi Stitar policisti, po drugi verziji orožniki smrtno ranili kmeta Ilijaševića, ker je hotel preprečiti odstranitev nekega opozicijonel-nega volilnega proglasa. To poročilo je prešlo tudi v druge liste. Ban je dal takoj izvesti strogo preiskavo, ki je dognala, da poročilo v tej obliki ne odgovarja resnici. Ilijašević je prišel v prepir z večimi kmeti, ki so pristaši kandidata dr. Amruša, ker je hotel kmete preprečiti, da bi odstranili nek opozicijonelni volilni proglas. Tekom nastalega pretepa je bil Ilijašević dobro nabit. Policisti in orožniki pri tem niso bili niti zraven.
Hrvatski ribiči proti madjarskim ribičem.
REKA 18. V Martinščici se je zbralo včeraj okolu 100 hrvatskih ribičev, ki so napadli in deloma razdejali ribolovno podjetje madjarske tvrdke Weis & Antal, ki je tukajšnje siromašno hrvatsko prebivalstvo znatno oškodilo in nekatere celo upropastilo. Došli orožniki so razkropili razjarjeno ljudstvo in dva ribiča aretirali. Med prebivalstvom vlada silno razburjenje.
Roosevelt na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 19. (Ogr. biro) Bivši predsednik je na povabilo poljedelskega mi-nisterstva predpoludne obiskal Babolno, kjer si je ogledal žrebčarno. Zvečer se je Roosevelt povrnil v Budimpešto.
Grozna nesreča v tvornici vžigalic.
SEGEDIN 19. (Ogr. biro) V grofa Palffy-ja tvornici vžigalic se je danes ob 8.15 zjutraj razlelel kotel. Dvanajst deklic in en mož so bili ubiti, sedemnajst deklic in en mož težko ranjeni, 31 pa lahkoranje-nih. Prostor za kotel, švedski oddelek in oddelek za fosfor so zavzemali trioglati prostor, v katerem je ob času eksplozije delalo okolu trideset deklic. Kotel, ki je tehtal 8 kvinta-iov, je vrglo 20 metrov visoko, a takoj so se podrli zidovi omenjenega poslopja. Na pomoč došli vojaki, gasilci i? rešilno moštvo so v kratkem izvlekli izpod razvalin 8 mrličev ter 21 ranjencev. Od teh so umrli trije, preden so jih naložili na voz re-
šilne postaje. Od drugih ranjenih oseb so dve umrle v bolnišnici.
Polkovnik Mašin umrl.
BELIGRAD 19. Sinoči je umrl polkovnik Mašim, svak pokojne kraljice Drage in eden zarotnikov na umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage. Bil je že dalje časa bolehen.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 18. Skupššina je z 88 proti enemu glasu vsprejela v prvem čitanju v prvem čitanju novelo o carinski tarifi. Poljaki se vdeleže vseslovanskega kongresa.
SOFIJA 19. (Bolg. brz. ag.) Na zadnji seji organizacijskega odseka vseslovanskega kongresa je preds. naznanil, da so ga obvestili, da pridejo Poljaki na kongres, ne da bi se pa vdeležili delovanja.
A. J. Gučkov pri carju.
PETROGRAD 19. Car vsprejme teh dni v posebni avdijenci predsednika tretje ruske dume A. J. Gučkova. Predsednik obvesti carja o minolem in bodočem delovanju ruske dume.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 18. Reuterjev biro proroča z Čangče: Jemen guvernerjev je bil popolnoma razdejan in njegov sin ubit. Mesto gori. Norveška misija in katoliške misije so pogorele, ostale so bile razdejane. Mesto je oplenilo na tisoče roparjev. Med razdejanimi poslopji se nahaja tudi japonski konzulat. Angležka topničarka je povozila neki čoln, ki je plul brez luči. V Čolnu so bili baje trije nemški misjonarji, ki so utonili. Znano je pa, da je bito v Čangči le osem Nemcev, ; ki so pa vsi na varnem. Neko poznej'e po-• ročilo pravi, da pogrešajo tri Amerikance. Bržkone so se isti potopili z džunko.
LONDON 18. Reuterjev biro poroča iz Haikova, da je sedaj v Čanči mir. Zakladnik pokrajine je prevzel vladne posle.
Mladofinska konferenca.
HELSINGFORS 19. V Wiborgu se je nedavno vršila konferenea mladofinske stranke, na kateri je bila enoglasno vsprejeta resolucija, da finski narod ne more in ni-kor noče vsprejeti zakone, ki jih ni odobril finski deželni zbor.
Kairo 19. Kedi se poda začetkom maja v Aleksandrijo. Dne 1. junija odpotuje v Carigrad in od tamkaj se poda na Dunaj in v London.
Ouebec 19. Blizu Lataque se je skalovje vdrlo na neki delavski vlak. 25 delavcev je bilo ubitih.
Državni zbor.
Nadaljevanje razprave o službeni pragmatiki. — Predlog za železnico Opčina—Sežana.
DUNAJ 19. V današnji seji državnega zbora se je nadaljevalo prvo čitanje službene pragmatike. Minister notranjih poslov Haerdtl se je izrekel proti organizaciji, ki bi hotela poskusiti izvrševati pritisk na predpostavljene, sicer je pa izjavil, da vlada ne odreka uradnikom koalicijske pravice do organizacije. Minister je navajal dobrote ki jih bodo imeli uradniki od pragmatike in seje izrekel proti personalnim komisijam.
Med doŠlimi vlogami se nahaja predlog posl. Hribarja za podaljšanje tržaške male železnice iz Opčin do Sežane.
Železniška zveza — z Dalmacijo.
Tekom nadaljevanja razprave o prvem čitanju službene pragmatike se je izjavila
večina govornikov proti omejitvi koalicijske I rega je bila zgradjena, marveč, da bo tudi in združevalne pravice dri?, uradnikov. Go-1 izpostavljena raznim elementarnim neugod-vorniki so se zavarovali proti temu, da bi! nostim, posebno silnim vetrovom in razbur-
se ponižalo drž. uradnike za državljane druzega razreda. Pozamezni govorniki so se zavzeli zato, da bi se sodnike ne uzelo v službeno pragmatiko radi očuvanja sodniške neodvisnosti.
Posl. pl. Stransky in Muhlwert sta
kanemu morju.
Ko so gradili to železnico, niso šli za tem, da se glavno pomorsko avstrijsko tržišče spoji s sedežem deželnih oblasti v Istri po najkrajši in najpraktičneji poti, marveč se je hotelo, da vsa istrsko-itali-
PODLISTEK.
Jurkica Agićeva.
Povest
Hrvatski spisal Ks. Šacdor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel.
Tako so pričakali današnjega dne. Bilo je 29. oktobra. Zlagajoča prtljago v zaboj, plakala je mati — plakala je hči. Sele tedaj pa, ko je dospel postrešček, ko so zaklenili veliki, rjavo pobarvani zaboj in ga je mož Hidi odnesel, začela je stara gospa grenko m bolestno tarnati ter vzdihovati v enomer: „Bog moj, — zdi se mi, da so mrtvaško krsto odnesli iz hiše. Joj, joj, — morda se ■e bomo videli nikoli več —
Strogo in osorno je moral nastopiti •če, da je napravil konec temu mučnemu prizoru. A tudi tukaj še — na tem praznem, dolgočasnem kolodvoru — bučali so Jurkici v ušesih obupni materini klici; globoko so jej segali v srce, kakor bi se jih bala; bilo
zahtevala narodno razdelitev kvalificijskih janska „mesteca" na zapadni strani pokra-kemisij iii disciplinarnih senatov za Češko in jine dobe takorekoč železnico pred vrata. Radi Moravsko.	tega je postala ta železniška proga silno
Razprava o službeni pragmatiki je bila draga, za potnike in promet nepraktična in na to pretrgana in nadaljevala se je raz- izpostavljena omenjenim neugodnostim, prava o nujnem predlogu posl. Vukovića Na vse te nedostatke so členi manjšine glede Kranjsko-hrvatsko-dalmatinske zveze, deželnega zbora istrskega v razpravi o na-Zelezniški minister Vrba je povdarjel važ- črtu za gradnjo te železnice opozorili toliko nost, ki pride tej železnici toliko s stališče deželnozborsko večino, kolikor vladnega Avstrije, kolikor s stališča ukupnih interesov zastopnika. Ali deželnozborska večina se ni monarhije in obrambe države. Rekel je ozirala na te utemeljene prigovore, uprava zato, da pripoznava brez druzega, da je državnih žeieznic pa je odobrila in vspre-dolžnost vlade, storiti vse, kar je v njeni jela načrt, vsprejeti od deželnega zbora moči, da pride do uresničenja nameravane Istre.
zveze. Na avstrijski strani so predštudije; Ko je bila ta železnica dograjena, je deloma že izvržene, deloma se na istih dela. slednjič tudi veČina deželnega zbora istr-Vlada je z vso odločnostjo zahtevala že skega uvidela, da je zgradba slabo izvedena opetovano izvršitev te črte tudi na Hr- in proga sama izpostavljena nevarnostim, vatski strani in bo to zahtevala tudi naprej, V seji deželnega zbora istrskega dne 11. pri čemur računa pred vsem na pomoč julija 1. 1902 je stavil namreč poslanec vojnih krogov. Konečno je izjavil minister, da Tomasi, člen italijanske večine, predlog, da se gleda železnice Samec-Doboj in Bugojno- se vlado pozove, naj odpomore mnogim Aržano ter glede popolnitve bosansko-her- nedostatkom na železniški progi Trst-Poreč! cegovinskih železnic vrše pogajanja med V svojem obrazloženju je omenjal tudi, da prizadetemi ministerstvi in da nima ničesar je vžaveljski dolini burja zvrnila poskusni proti meritumu predloga.	i vlak. Poslanec Belli pa je povedal istim po-
Posl. Bugatto in Ivanišević, ki sta 'vodom, da železnica večkrat ne vozi radi povzela besedo za ministrom, sta izjavila, strahu pred burjo v Zavijah, in celo tudi da je celi vladni program o gospodarski tedaj ne, ko trabakuli potujejo z na pol povzdigi Dalmacije brez pomena, ako se ne razpetim malim jadrom (tarcarola) m ko napravi primerne železniške zveze z monar- parobrodi Koper-Trst m Milje-Trst oprav-hijo, s čemur bi se gospodarska moč de- ijajo redno svoje plovbe, žele dvignila, omejilo bi se izseljevanje in I Predlog poslanca Tomasi-ja je^ bil popolnoma iztisnilo italijanski import na vsprejet in ni dvoma, da ga je deželni sadju, sočivju in cvetlicah. Tudi bi prišlo odbor s primernim obrazloženjem sporočil !do narodnega miru med Hrvati in Italijani cesarski vladi.
v Dalmaciji, ker se najdejo Hrvatje in Itali-j Kakor doznajemo iz časopisov Primorja, jani vedno, ko se gre za gospodarska upra-' |e bilo ministerstvo za železnice tudi kasneje šanja.	i opetovano opozorjeno na nevarnost, pretečo
Posl. Bugatto je izjavil med drugim, da \ potujočemu občinstvu na burji izpostavlje-je potrebna gospodarska sanacija razmer v njh mestih, posebno med Trstom in postajo Dalmaciji, da se bodo zamogle pridružiti Dekani.
Dalmaciji tudi balkanske države, od česar j Nu, uprava državnih železnic ni uvažene sme biti izključena niti Srbija, ki je na- (Vala teh opominov, vsaj ne v takem obsegu, vezana na avstrijsko železnico.	;da bi preprečila grozno nesrečo, ki se je
Posl. Silvester je izjavil, da mora Av-■ dogodila na tej progi dne 31. marca 1910. strija zasledovati pred vsem zavedno dalma-1 Vlak št. 957 na progi Trst-Poreč je tinsko politiko, ako hoče slediti mornarski okolo 4. ure popoludne pred postajo Milje in adrijski politiki. Vlada mora nastopiti z burja zajela in ga preobrnila. Ta vlak, ki je največjo energijo proti Ogrski, da bo Ogrska odšel iz Trsta z zamudo 10 minut, je se-spolnila dolžnosti, ki jih je sprejela glede staja! iz lokomotive, službenega voza, 6 dalmatinskih priključnih železnic. Parlament osebnih voz in poslednjega voza z ogljem, je zapravo dovolil to železnico le zato, ker V vlaku se je vozilo 186 potnikov, torej je je bila obljubljena ta železnica. (Živahno bil natlačen.
i odobravanje.) Govornik se je izjavil za Vsled te nesreče so tri osebe ostale nujnost. Nato je bila razprava prekinjena. mrtve; 9 jih je bilo težko, a 40 lahko ra-j Med vlogami se nahaja ena interpela- njenih.
cija posl. Spadaro o železniški nesreči pri Kakor je ugotovljeno po storjenih po-Miljah in posl. Scabar-ja o istem pred- izvedbah, pada vsa krivda radi te nesreče ■ metu.	! samo na železniško upravo, oziroma na njej
Na to je bila seja zaključena ob 7*45 podrejeno osobje, kajti :
zvečer.
nesreča no Istrski železnici pri postoji mije.
i 1) vlak ni bil sestavljen po obstoječih predpisih (dve zavori za potrebo) ; I 2) vlak je, kakor se govori, vozil z veliko hitrostjo;
3) ob tako hudi burji (120 kilom, na
Interpelacija poslancev M a tka Mandića in UTO) ne bi bil smel vlak Sploh oditi; tovarišev na gospoda ministra za železnice v seji 4) kraj nesreče je V položaju, ki zbornice poslancev dne 14. aprila 1910.	zavarovan pred burjo z zaščitnim zidom.
ni
i Ozkotirna državna železnica, ki spaja Opaziti je dalje, da vlak, pripravljen od i Trst s Porečem, je bila zgradjena tako ne- železniške uprave za prvo pomoč, ni imel srečno, da je bilo predvidjati, ne le, da ne stroja za ozkotirno progo ter ni mogel vo-bo odgovarjala svojemu namenu, radi kate- žiti po istej, marveč je moral preko sv.
jej je, kakor da zveni iz njih nekaj proro-škega, in duša se jej je krčila od bolesti
ločitve in muk črnih slutenj.
* *
♦
Žvižeg lokomotive je vsem presekal nit dosedanjih razmišljevanj. Nehal je stotnik, nehala stotnikova, nehala tudi Jurkica z razmišljanjem o komaj prošlih dneh. Zopet so se, a to ne samo telesno, ampak tudi duševno, znašli na kolodvoru. V prvem tre-notku so vsi trije skočili k oknu, da se uverijo, je-Ii ta vlak dospel. A bila je le nizka lokomotiva, ki se je počasi premikala sedaj naprej, sedaj zopet nazaj. Med tem je solnce že zašlo. Nastopila je zopet jesen z vsemi svojimi pravicami in skozi okno je silil svež, hladen večerni vzduh. Prikazovali in zbirali so se že železniški postreščeki, prihajali so vedno gosteje kmečki in delavski potniki, in kmalu zatem so doneli iz čakalnice tretjega razreda vik in krik, pesem, smeh in prepir. Trenotek kasneje se je prikazala na vratih perona oseba vratarjeva; pomolil je glavo v čakalnico, ozrl se Bog zna kod, se vmaknil takoj zopet ter zaprl vrata za seboj; a stotnik ga je uprav kotel
»
* vprašati, kedaj odide vlak. Za nekoliko časa je zopet zašumelo s ceste. Bil je to ropot ; težkih voz. Prikazal se je najprej jeden, pa še dva ali trije hotelski omnibusi. Izstopilo je iz njih nekoliko potnikov, ki so najhitreje pometali svoje kovčeke po klopeh čakalnice, sami pa se požurili v bližnjo restavracijo.
—	Ne pozabi, Jurkica, poglej! v to košarico sem pravila piščance in kifelce ! — je rekla gospa Agićeva.
—	želis-li čašo piva? — jo je vprašal Agić icr segnil v žep, da se prepriča, koliko ima denarja.
Med tem se je zmračilo. Služabniki so prižgali plinove luči, pustivši za sedaj vsako tretjo svetiljko še nevžgano. Od zunaj je bilo slišati, kako je vsakotoliko dospela kaka kočija in dvorana se je polnila bolj in bolj. Postreščeki so letali po hodniku hitro in žurno. Trenotno se je pokazal tudi kak železniški uradnik, hodeč važno; kakor skrbi-poln je hital od jednega konca zgradbe na drugi ter je z neizrečno nadutostjo premo-trival vso to množico potnikov, ki jo je smatral kakor potreben predmet svoje zoamenitosti. Prihajali sa posamični vlaki.
Razdraženost stotnikova je dosegla vrhunec. Bil je kakor izgubljen. Naposled je imel oditi tudi vlak v Žakanj. Vratar je vstopil in klical postaje, mimo kateri bo vozil vlak. Po sreči je vprašala Jurkica v tem hipu očeta za vozni listek. A glej! — ni ga še preskrbel, a tudi prtljage ni bil še oddal. Zdela se mu je cela večnost, dokler se je preril do blagajne ter kupil tu vozni listek in oddal prtljago; a od nekod — tam zunaj — mu je zadonel glas zvončeka — znamenje, da vabi že vdrugo. Mej tem, ko je urejal vse potrebno, je bil že skrajni čas, da si Jurkica zagotovi v kupeju svoje mesto. Zato si prav za prav niso rekli niti: „z Bogom!" — temveč pohiteli so brzim korakom jeden za drugim k vlaku, vsaki noseč v roki ali kak omot, ali košarico, ali torbico. A stotnik je poleg druzega nesel tudi podvzglavje.
Jurkico sta obvladali razdraženost in nemirnost. Ni pazila, v kateri voz vstopa ter krenila takoj v prvi, jej najbližji. Še-le sprevodnik jo je opozoril, naj vstopi v oddelek, določeni za gospe.
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST« ft, 10».
V Trstu, dne 20. aprila 1910.
Sabe s strojem normalne proge odpeljati se proti Žavljam, odkjer so morali s pomočjo navadnih vozov prepeljati vse predmete, potrebne za reševanje.
Tako je vlak, določen za prvo pomoč, došel na kraj nesreče še le po polnih dveh urah.
Obžalovati se mora tudi, da ozkotirna proga Trst-Poreč nima niti enega voza za reševanje.
Z ozirom na vse to nam je v dolžnost, da stavimo na vašo ekscelenco sledeče vprašanje:
Je-li vaša ekscelenca voljna, da naroči takoj vse potrebne poizvedbe v svrho, da se ugotovi, na koga posebno pada krivda radi težke gori opisane nesreče; in je-li dalje voljna nemudoma ukreniti vse potrebne odredbe, da se odpravijo vsi težki nedo-statki na železniški progi Trst-Poreč in da sc enkrat za vselej preprečijo in onemogočijo nadaljne nesreče ? ! !
izpred sodišča.
Obdolžena krivega pričanja pred vojaško sodnijo.
Včeraj sta morala pred tukajšnjo dežel, sodnijo Ivan Hrvati n, kmet iz Pavlin, občina Materija, in njegova l3-!e a hči josipina odgovarjati radi pregrc ka goljufije, zakrivljenega s krivim pričevanje »11.
Podlaga obtožnice je bila sledeča:
Dne 2. novembra 1908 je I var Irvatin šel svojim vozom skozi Boljunec, * čaje se iz Istre. V bližini cerkve sta srečala Ivana Hrvctinu C!vt
po trditvi orožnikov ni imel prižgane luči pri vozu, dočim pravi Hrvatin, da je imel luč sicer prižgano, a da je slabo gorela.
Eden obeh orožnikov je ukazal Hrvatinu, da mora stopiti z voza, kar je ta tudi storil. Hrvatin se je opravičeval, da ima malo olja, a da so prodajalnice že zaprte in torej olja ni mogel kupiti. Hrvatin trdi, da ga je orožnik pri tem zagrabil jza grlo, prijel za vrat in mu izbil iz ust en zob, a druzega zrahljal. Kakih sto korakov za vozom Ivana Hrvatina se je nahajal njegov brat Josip Hrvatin s svojim vozom. Ta je videl, da je orožnik prijel njegovega brata Ivana in ga stresel. Zato je pristopil bližje in prosil orožnika, naj pusti pri miru njegovega brata. Orožnik pa je zarohnel nad njim in mu za-povedal, naj gre s svojim vozom naprej. Josip Hrvatin je tudi res odšel s svojim vozom naprej, dočim je že omenjeni orožnik naročil svojema tovarišu, naj ostane pri konjih, mejtem ko je Ivan Hrvatina s katerim je bila ves čas tudi njegova 13-letna hčerka Josipina, odvel v vas nazaj, da bi ta kupil olja za svojo svetiljko. Ker so bile prodajalnice zaprte, je orožnik poklical pri obč. svetovalcu Josipu Maverju, kjer je Hrvatin tudi dobil olja. Potem je orožnik vodil Hrvatina v orožniško kasarno, kjer se je zabeležil njegove generalije. Ves ta čas je orožnik pretepal Hrvatina, dal mu je najmanje 16 udarcev z odprto roko, pestjo in puškinim kopitom, dočim ga je pod levim očesom opraskal z bodalom. Hrvatin pravi, da ne more reči, ali ga je orožnik z bodalom ranil namenoma, ali po nesreči, vsekako pa ga je opetovano namenoma udaril s puškinim kopitom. Po Hrvatinovi trditvi ga je orožnik pretepal kaki dve uri in slabo ravnal z njim, kar je tudi še isti večer povedal v Borštu in Bazovici, ter kazal ob enem rane, ki mu jih je prizadel orožnik. Naslednji dan je šel Hrvatin v Sežano, da bi si dal napraviti zdravniško spričevalo, na podlagi katerega bi mu bilo možno nastopiti proti orožniku. Ker pa zdravnika ni dobil doma, je odnehal od prvotne namere, da bi orožnika ovadil, misleč, da je z udarci, ki jih je dobil od orožnika, plačal tudi kazen za to, ker ni imel svetiljke pri vozu. Ko je pa Hrvatin videl, da ga je orožnik kljubu temu naznanil in je bil radi pomanjkanja svetiljke pri vozu tudi obsojen v 48 urni zapor, je napravil ovadbo proti orožniku.
Na podlagi Hrvatinove ovadbe je bila od strani domobranske sodnije v Ljubljani uvedena kazenska preiskava proti orožniku Luki Kandutu.
Hrvatin je potrdil pred domobransko sodnijo svojo ovadbo. Njegove trditve je potrdila v polnem obsegu tudi njegova hči Josipina, ki je bila ves čas prisotna. Deloma sta potrdila Hrvatinovo ovadbo tudi njegov brat Josip in nečak Josip Hrvatin, sin Josipa. Orožnik Kandut je seveda tajil, tajil je pa tudi njegov tovariš, orožnik Grasser.
Domobranska sodnija je zbog tega prekinila kazensko postopanje proti Kandutu in odstopila spise državnemu pravdništvu, ki je — kakor omenjeno uvodoma — dvignila proti Ivanu in Josipini Hrvatin obtožbo radi krivega pričanja.
Obtoženec Ivan Hrvatin je na včerajšnji razpravi izjavil, da se ne čuti krivega, ker je pred domobransko sodinijo govoril le resnico.
Obtožena Josipina Hrvatin je izjavila, da je govorila vedno le resnico ter je v vsem potrdila izjave svojega očeta.
Priča Josip Ho rvat in, brat obtoženca, je videl, kako je orožnik zgrabil njegovega brata od spredaj. Na vprašanje namestnika drž. pravdnika, ni mogel reči, če ga je zgrabil za grlo ali samo za obleko. Druzega ni videl, ker mu je orožnik ukazal, da mora s svojim vozom naprej.
Priča Josip Hrvatin ml., 12-Ietni sin prejšnjega, je videl, kako je orožnik prijel njegovega strica od zadej za vrat in mu potisnil glavo proti tlem. Videl je tudi, kako je orožnik njegovemu stricu s pestjo stisnil skupaj obe lici. (Obtoženec trdi namreč, da mu je orožnik Kandut tedaj, ko mu je stisnil
Dnevne novice.
Afera nadškofa Dvornika ne bo Še
tako hitro rešena. Iz Spljeta poročajo, da je papež Pij X. pozval dalmatinske škofe, naj povedo svoje mnenje o Dvornikovi aferi. Kakor znano, se pritožuje Dvornik,
zrahljal.) Druzega priča ni videl, ker je odšel z očetom naprej.
Priča Luka Kandut, to je oni orožnik, ki je baje grdo ravnal z obtoženim Ivanom Hrvatinom, je izjavil, da bo govoril nemški.
Branitelj dr. Slavik se je uprl temu, da bi to pričo zaprisegli, ker je kazenska preiskava proti njemu le prekinjena in ne ustavljena. Tej priči torej fpotovo ne gre dosti vere, ker se ne more zahtevati, da bi pričal proti sebi in si vničil svojo ekzistenco.
Drž. pravdnika nam. dr. Zumin je zahteval, da se tudi to pričo zapriseže. Kandut je bil zaprisežen. Za pravo je bil on na zatožni klopi in ne Hrvatin.
To je mož tudi čutil; bil je bled in prepaden, tako, da je nehote vzbujal usmiljenje. Mož ni mogel zatajiti svoje razburjenosti ; tresel se je na vsem životu; prava „Jammergestalt"
Pravi, da Hrvatina ni zlostavljal, in ga nikdar ni udaril. Vsa ovadba je nastala le vsled sovraštva do orožniškega stražmeštra Mučiča, ker so mislili, da je bil Mučič oni, ko je Hrvatina dobil brez luči po noči z vozom na cesti. Hrvatin da je bil popolnoma pijan (total betrunken) in se je torej bržkone v pijanosti pobil.
Na vprašanje predsednika, kafco je mogoče, da je Hrvatin kljubu temu, da je bil popolnoma pijan, vendar-le lahko šel z njim po olje in v orožniško postajo, je Kandut rekel, da Hrvatin ni ravno padal, odločno pa je priča tajil, da bi bil šel s hrvatinom v orožniško kasarno. Rekel je, da je bil ž njim samo pri svetovalcu Maver/u, kjer je on — Kandut — nalil Hrvatinu ol ja v svetiljko, ker je bil ta 3am tako pijan, da tega ni mogel storiti. Generalije mu je oa'-vzel na cesti.
Priča orožnik Grasser razume same nemški. Bil je koncem oktobra 1908 skupaj s Kandutom poslan v Istro radi deželnozborskih volitev. Ko je Kandut ustavil Hrvatina, je bil priča poleg. Mejtem, ko je odšel Kandut
skupaj obe lici, zlomil en zob in druzega da se je o njegovi zadevi izrekla sodba -	-	-	- brez ozira na predpise kanomčnega prava.
Nekateri ško^e so se baje izrekli Dvorniku v prilog.
Dr. Kramif, voditelj mladočeške stranke, je vNeapolju, kjer se sedaj nahaja, resno obolel. Poslal je posl. Mastalki pismo, v katerem toži, da trpi na srčnih bolečinah, ki jih je imel tudi pred dvemi leti.
„Pokret" dementuje vest, ki so jo prinesli razni listi, da je namreč volilna reforma za hrvatski sabor že izdelana in predložena v predsankcijo. Tudi vest, da bo uvedeno tajno glasovanje z glasovnicami, ne odgovarja resnici. Volitev bo javna in ustmena.
Camil Flammarion o Halleyevem kometu. — Slavni francoski zvezdoslovec Flammarion je izjavil nekemu časnikaiju, da je po njegovem računu izključeno vsako trčenje z našo zemljo. Rep dotakne zemlje 19. maja ob 4. uri
se
zjutraj. Dolg je 23 milijonov kilometrov, kar ni nič posebnega. Rep one repatice, ki smo jo opazovali letos v mesecu februvarju, je meril nad 100 milijonov kilometrov. Onega dne, ko se bo Halleyeva repatica pomikala med solncem in zemljo, bo ta poslednja letela z hitrostjo 106.000 kilometrov na uro in sicer v nasprotni smeri kometa, ki bo letel s hitrostjo 110.000 km. na uro. Dotika repa z našo zemlfo ne bo imela prav nobenih posledic, ker je njegova atmosfera tako redka, da ne more uplivati na atmosfero naše zemlje.
Velika poneverjenja, ki iznašajo okoli 8 milijonov grških drahem, so odkrili v grškem vojnem ministerstvu. Denar je bil poneverjen še za vladanja vojaške lige v poslednjih mesecih.
Štrajk v Marselju traja še vedno. Vsa pogajanja so se doslej razbila.
Peary, ki še vedno trdi, da je odkril I severni tečaj, je vložil proti 32 amerikan-i skim listom tožbo radi obrekovanja, ker so prinesli poročilo, da je on svoje poročilo o odkritju severnega tečaja prepisal iz nekega1
z obtožencem po olje, je ostal on pri konjih, t d . JizišI let| 1873 davljenju njemu ni m me znano, j	_
O kakem zlostavljenju On ni nič videl in pravi, da bi bil moral videti, ako bi bil Kandut res kaj storil Hrvatinu.
Hrvatin je temu nasproti izjavil, da je stal Grasser spredaj, pred konji in torej ni mogel videti, kaj se je godilo ob vozu, to pa ten manje, ker je bila tema in noč oblačna.
Jal je je Grasser izjavil, da je bil Hrvati;: sicer dobre volje (angeheitert), a pijan ni b''..
; redsednik je vprašal Kanduta, kako to, da ju on rekel, da je bil Hrvatin popolnoma pijan, dočim Grasser trdi nasprotno.
Kandut je skušal pred sodnim dvorom utajiti, da bi bil rabil besede : total betrunken, na ker mu je rekel predsednik: Saj nas je dosti prič tukaj, ki so čule vaše besede i
Zaslišan je bil kakor priča S. Fabijančič iz Hrušice, ki je izjavil, da sta mu obtoženec Hrvatin in njegova hči še isto noč pripovedovala v Bazovici, kako ga je pretepal neki orožnik. Hrvatin mu je kazal tudi rane.
Prečitane so bile izjave raznih prič, katerim je Hrvatin pripovedoval, kako ga je orožnik pretepal in poškodoval.
Med temi je posebno važna izjava orožnika Jakoba Stožerja in dveh drugih orožnikov, ki trde vsi, da je prišel Kandut dne 2. novembra 190& v kasarno z nekim voznikom in malo deklico ter si je tam zabeležil njegove generalije. Te izjave treh orožnikov se krijejo popolnoma z izjavo obeh obtožencev, a so v nasprotju z izjavo orožnika Kanduta, ki taji odločno, da bi bil z obtožencema v orožniški kasarni! Ko mu je predsednik predočil omenjene izjave, je Kandut Še vedno vstrajal pri svojem tajenju.
Branitelj dr. S1 o v i c h je predlagal, da se pozove nekatere nove priče, ki naj dokažejo verodostojnost trditev obeh obtožencev.
Drž. pravdnika nam. Dr. Zumin se je protivil dr. Slavikovemu predlogu; predlagal pa je, da se pozove kakor priče orožnika Stožerja in ona druga dva orožnika, katerih izjave pred okrajno sodnijo so v direktnem nasprotju z izjavo orožnika Kanduta. Dr. S 1 a v i k je pristal na predlog nam drž. pravdnika. Sodni dvor je odklonil toliko predlog obtožbe, kolikor obrambe, na kar je drž. pravdnika nam. dr. Zumin zahteval obsodbo, dočim je branitelj dr. Slavik v svojem govoru povdarjal, da se ne čudi vojaški oblastniji, ker so pač take razmere, a čudi se državnemu pravdništvu, kako je moglo dvigniti tako obtožbo! Zahteva oprostilno razsodbo za oba svoja branjenca.
Po kratkem posvetovanju, proglasil je sodni dvor oprostilno razsodbo.
V obrazložbi je rečeno, da se sodni dvor sicer ni mogel prepričati o tem, da je Kundut res zlostavljal Hrvatina, da se ni mogel prepričati niti o nasprotnem. V dvomu je bilo torej treba izreči oprostilno razsodbo.
Opažamo, da Hrvatin z razsodbo ni bil zadovoljen, češ, kdo mi plača moje bolečine ?!
Domače vesti,
Nov kandidat za tržaško-kopersko j š kofijo. „Slovenec" poroča, da bo v krat-k em imenovan škofom v Trstu vladni j k; indidat mons. Lavrencij — pravzaprav j Frančišek — Čast elit z, vodja bogoslov-| ne ga semenišča in katehet na ženskem1 uč iteljišču v Gorici, Italijan po mišljenju, ki: je pa zmožen slovenskega jezika. — Kakor je razvidno, kandidatov za tržasko-kopersko j škcfijo ne manjka.
Na adreso g. finančnega ravnatelja v 1 Vstu. Prejeli smo : G. dvorni svetnik ! j Uve li ste pri finančni straži hrano v lastni rezfjii. To je bilo možtvu na veliko korist, j kjer je tako dobivalo cenejo in dobro hrano, i Vino n. pr. po isti ceni kakor v konsumnem! mag azinu. Ta uvedba je bila v veliko do- ; brot o izlasti za mlajše uslužbence, ki imajo; še majhne plače.
Na južnem kolodvoru v oddelku 6. in 7. smo n. pr. plačevali za kosilo in večerjo j po 76 stot in se je včasih nabralo do 100 in več kron prihrankov. Zasluga je bila tu! viših finančnih stražnikov Švingerja, Po- ] merja in Sondelok, ki so pošteno upravljali; in vestno vršili svojo dolžnost: Ko pa je lansko leto prva dekla Brzekova prevzela, kuhanje v najem v finančni kasarni na juž- i nem kolodovru, se je izplačalo iz prihran- j kov na hrani po nad trideset kron za moža.
Po tej primeri naj priredijo gospodje nai finančni direkciji, kedaj je bilo boljše za finančno možtvo: ali prej, ko je za 76 stot. dobivalo dobro hrano opoludne in zvečer ali pa sedaj, ko moram plačevati več za i slabšo hrano M
G. vodja oddelka, viši rescipijent Weble je sicer drugačnega mnenja in trdi, da jej za nas boljše, ako je menaža dana v najem ter sili možtvo, da mora jesti v kasarni. In ker Ignacij Švinger ni bil več mesecev na hrani pri Brzekovi dekli, mu na ukaz reče-! nega višjega respicijenta niso smeli dne j prvega aprila izplačati menažnega de- j narja.
Prosimo c. kr. finančno ravnateljstvo, naj ono presodi, da-li so taki ukazi, oziroma prepovedi pravilne?! Je-li to opravičeno, da mož ne prihaja do svojega plačila? Tudi bi želeli jasne odredbe, po kaki ceni se sme v finančni kasarni prodajati vino in pivo: ali z dobičkom ali pa brez dobička.
Mi sumimo, da Vam, gos. dvorni svetnik, nič znano o vsem tem. Zato se obračan; o do Vas z vsem zaupanjem, da odredite primerno, da nas v bodoče ne bo mogla več ona Ženska tako, izkoriščati in po vrhu še biti ošabna in arogantna z nami!
Slavofobstvo na dri železnici. Prejeli smo:
Dne 31. marca, torej ravno onega uso-depolnega dne, ko se je zgodila železniška katastrofa pri Miljah, sem se odločila za
potovanje po tej polž-železnici. PrisedSi k blagajni državnega kolodvora sem zahteval« vozni listek za v Poreč seveda v slovenskem jeziku.
V uradu sta bili dve gospici, ki sta se na mojo zahtevo v slovenskem jezika — zaničljivo posmehovali med seboj. A ker sem jaz vstrajala pri svoji slovenski zahtevi, se je zdelo kakor da sta gospici v zadregi. V tem se je pridružil neki nepoznani mi gospod, ki je hotel posredovati, meneč, da jaz ne umejem italijanski, na čemer sem se mu pa jaz lepo zahvalila. Naposled mi je gospica izročila vozni listek, a je na moje slovensko vprašanje, koliko da stane, za-rohnela : Quatro corone e novanta centesimi f Jaz pa sem na to reagirala, ker bi bila od take gospice pričakovala malo več takta. Na mojo apostrofo, da-li ne zna slovenski, me je zavrnila arogantno, zakaj da jaz ne govorim italijansko ?! In slednjič je še zagrešila impertinenco rekši: Qui e servizio regi« e qui si parla in — tedesco!! (Tu je državna služba in tu se govori ne m ški!!).
Tako je torej v tej blaženi Avstriji! Na državnem uradu države, ki jej je prebivalstvo po veliki večini slovansko, ne smej« pripadniki te večine govoriti v svojem materinem jeziku, ampak — nemški !
Ali naslednjega dne sem se zgrozila sama nad seboj in mučiti me je začela grozna misel, da-li nisem jaz zakrivila one katastrofe s tem, da nisem hotela govoriti nemški ? !
Ali šalo na stran. Na svojih domačih tleh, za svoj pošteni denar in na državnem podjetju, ki je moramo vsi podpirati se svojimi žulji, moramo trpeti zasramovanja od strani njih, ki jih plačujemo I Mesto da bi bili vsaj skromni, ker nimajo potrebne kvalifikacije za službo, za katero so plačani — pa nas še žalijo in brutali-zirajo !
Take so razmere na naših državnik železnicah.	T. G.
Volitve v okrajno bolniško blagajno
Opozarja se vse slovenske delavce, ki so učlenjeni pri imenovani blagajni in ki se dovršili 24. leto, da vprašajo v o 11 i 1 n • pravico, do 22. t. m. potom tiskanih pol, ki se dobijo v N. D. O., da bodo mogli voliti dne 8. maja 60 členov v glavni občni zbor.
Natanjčneja pojasnila daje urad „Narodne delavske organizacij e" in krajevne skupine.
Tržaške narodne dame so uljudno vabljene na velevažni razgovor, ki se bo vršil v sredo ob 4. uri pop. v dvorani Slavj. Čitalnice (Nar. dom). Na razgovoru bo: sodelovanje naših dam pri 25-letnici naše družbe sv. Cirila in Metoda. Na ta sestanek prideta tudi g. prvomest. A. Sene-kovič in blagajnik A. Hudovernik iz Ljubljane. Želeti bi bilo, da se tega sestanka vdeleže polnoštevilno vse p, n. odbornice CM. podružnice.
Posnemanja vredno. Gospod Filip Ivaniševič, posestnik in trgovec z vinom, je poklonil zalogu za bodočo nižjo trgovsko šolo v Trstu nagrado K 72 03, ki bi jo imel prejeti kakor nadzornik „Trgovsko-obrtne zadruge" v Trstu. Hvale in posnemanja vreden čin,
Nevročljive poštne pošiljatve. Tukajšnje poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposialo seznam vseh onih priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki s« bile v mesecu marcu 1910 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam bo objavljen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu.
C. in kr. vojna mornarica, Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" pred včeraj priplula v Sangaj, kjer ostane 10 dni. Na ladiji vse zdravo.
Preskušnje za potrjevanje zavarovalnih tehnikov. V smislu določeb ukaza ministerstva za notranje stvari in minister-stva za bogočastje in nauk z dne 3. februarja 1895. drž. zak. štev. 23 o potrjevanju zavarovalnih tehnikov, daja se s tem na znanje, da se bo v ministerstvu za notranje stvari pred preskuŠevalno komisijo koncem aprila 1910. vršila preskušnja kandidatov, ki želijo doseči potijenje za zavarovalnega tehnika.
Prosici za pripuščenje k preskušnji imajo podati zakonito kolekovane in obložene prošnje na c. kr. ministerstvu za notranje stvari.
Prošnje morajo biti v smislu §. 3 omenjenega ukaza obložene:
1)	z domovinskim listom ali z drugim dokazilom o avstrijskem državljanstvu;
2)	z dokazilom o samostojnosti (rodbinski ali krstni list ali pa potrdilo pnlno-letnosti);
3)	s potrdilom izdanim po pristojni oblasti o neomadeževanosti;
4)	s potrdilom, da je dovršil kak« srednjo šolo;
5)	z dokazilom, da je prosilec preskušnje na kaki šoli poslušal predavanje « viši matematiki;
6)	z verojetnimi potrdili, da je in toliko časa prosilec, bodi samostojno, ali pa v službi kake zavarovalnice ali v kakem javnem uradu imel opraviti z izvrševanjem zavarovalnih tehniških del.
V Trstu, dno 20. aprila 191©
»EDINOST < H. 109
Stran III
Roke za opravljanje preskušnje določuje predsednik preskuševalne komisije za posamične k preskušnji pripuŠčene kandidate.
Prvi kavarniški vodja odlikovan.
Tukajšnja kavarna „Commercio" je že v minulem letu dobila diplomo družbe sv. Cirila in Metoda za K 200 nabranih v druž-bino pušico.
Danes ima ta kavarna že nad K 400 nabranih v pušici in po družbenem blagajniku za mestne pušice, g. Vrščaju, poslanih m\ Ljubljano.
Ker pa ima vodja kavarne g. Josip D o m e n i k (po rodu Bovčan) največ zasluge pri tem nabiranju, so darovalci izrazili željo, naj druga diploma velja njemu — in vodstvo družbe je tudi vpoštevalo to željo.
Vse priznanje darovalcem, nabiralcu in lastniku kavarne! Menda je to prvi slovenski lokal, ki je prejel že drugo diplomo za pridno nabiranje v korist naše družbe!
Tržaška mala kronika.
Radi žuganja zopet v luknjo. Matej Kodan, star 29 let, iz Poreča, je bil predvčerajšnjem izpuščen iz zapora po prestani 14-dnevni kazni, v katero je bil obsojen, ker je Ani Radojkovič žugal, da jo ubije. Čim je bil prost, ni imel nujnejšega opravila, nego iti zopet v stanovanje one ženske. Ker je bilo isto zaprto, je hotel vdreti šiloma noter. Pri tem je razsajal in kričal, da jo ubije. Bil je aretiran.
Tatvina. Predvčerajšnjem zjutraj ob 10 30 je nek individuj strgel z izložnice manufakturne trgovine Aleksija Maligni na trgu Caserma št v. 5, črn predpasnik iz satena in jo na to popihnil. Bil je aretiran. Tat je zopet enkrat r e g n i k o 1 o.
Nasilen deček. Konrad Creglietto, star 15 let, pristojen v Mali Lošinj, brez službe, se je zabaval dan na dan s tem, da je bombardiral s kamenjem kinematograf Argus v ul. Riborgo. Včeraj je isto storil in ko ga je gospodar posvaril, je ničvreden deček potegnil dolg nož ter z istim žugal.
Ponesrečeno dete. Marija Lazarič, stara 3 leta, je včeraj popoludne padla z okna drugega nastropja hiše štv. 3 v ul. S. Vito. Strta ji je čelna kost, kakor tudi za-tilnik. Spravili so dete v bolnišnico. Težko da bo okrevalo.
Koledar in vreme. — Danes: Mar-celin šk. — Jutri: Anselm šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 203 Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno, semtertja megleno. Hladni vetrovi. Temperatura mila.
N&še gledališče,
V nedeljo 24. t. m. priroma po dolgem času tudi na naš oder Govekarjev igrokaz, narodne pripovedke
„MAK FIN KRPAN*.
Kdo ga ne pozna, orjaka, Samsona Krpana, ki je prenašal svojo kobilico, kakor malega mačka ? Vsak, kdor je hodil v slovensko šolo, se ga spominja iz šolskega berila in vzbude se mu iznova spomini iz otročjih let na one brezskrbne dni. Zaželi si iznova one dobe, ko je poslušal lepe slovenske narodne pripovedke in gotovo bo vsakomur ugajalo, če bo mogel vse to zo pet videti lepo uprizorjeno na našem odru. Pred nekaj tedni se je uprizoril „Martin Krpan" v Ljubljani kot zaključek sezone, in tudi mariborsko gledališče ga je uprizorilo v nedeljo t. j. 17. t. m. kjer je gostoval v naslovni vlogi g. Verovšek, kakor bo tudi pri nas.	_
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Jutri v četrtek častni večer gdč. Tarquini. Poje se „La Boheme". V petek edina predstava japonske igralske družbe cesarskega gledališča v Tokio pod vodstvom gospe Hanako. Na programu sta enodejanki „Cajnica" in „Otake" od Loi-fu.
FENICE. Danes se zopet ponavlja opereta „Grof Luksemburški". Jutri prvič „Dolarska princesinja".
Društvene vesti.
Akad. fer. dr. „Balkan" ima danes ob pol deveti uri zvečer svoj redni sestanek v narodnih prostorih. Ker je sestanek zelo važen, prosim polnoštevilne udeležbe.
Podpredsednik.
Čitalnica pri sv. Jakobu priredi, kakor že objavljeno v nedeljo 1. maja celodneven izlet v Šmaije pri Vipavi k slavnosti 10-let-nice tamošnjega bral. in pev. društva Školj. Odhod bo s prvim vlakom do Štanjela, od Štanjela z vozovi v Šmarje. Povratek z zadnjim vlakom. Vsi, ki se želijo vdeležiti tega krasnega izleta, naj se javijo ustmeno ali pismeno do jutri (četrtek) v „Čitalnici" radi raznih ugodnosti, ki jih misli Čitalnica dobiti za ta izlet.
Ruski kružok. Odborova seja „Ruskega kružka" se bo vršila v sredo, dne 20. aprila t. I. ob 7 in četrt zvečer v prostorih „Slovanske čitalnice."	Predsednik.
Jahalni odsek telovadnega društva wSokola". Odbor jahalnega odseka vabi vse svoje člene na važno sejo, ki se bo vršila
v sredo, dne 20. aprila t. 1. ob 8 in četrt zvečer v restavraciji „Balkan", Odbor.
Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba priredi dne 1. majnika t. 1. na lepo okrašenem vrtu gostilne „Pri treh rožah" v ul. S. Marco Št. 19 od v4. ure popoludne naprej pevsko zabavo. Šentjakobčani, ki ne mislijo napraviti daljšega izleta v okolico, so vljudno vabljeni da pridejo na veselico mnogoštevilno. _
Nar. de!, organizacija.
Danes zvečer ob 6. uri se vrši zelo važen sestanek delavcev iz proste luke radi okrajne bolniške blagajne.
DAROVL
—	Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo naknadno v Matjokovo kapo po veselici društva „Zarja" v Rojanu med veselo družbo še 3 K in sicer tudi brezobrestno.
—	Rocolski podužnici CMD. daruje gospa Kati Zornova soproga finančnega nadkomisarja 2 K.
—	Možki podružnici CMD. v Trstu je podaril mesto venca na grob pokojne Gusti Prebil 2 kroni Fran Godina. Hvala!
—	Nabiralnik v Kavarni „Commercio" je te dni dosegel drugič svoto 200 kron. Lep izgled za druge naše lokale!
Vesti iz Goriške.
Volitve v goriškem slovenskem vele-posestvu. Klerikalna stranka je postavila sledeče tri kandidate: Leopolda Bolko, župnika Grčo in Zucchiattija iz Medane. — Društvo slovenskih veleposestnikov še ni postavilo kandidatov,
Prve šparglje so prinesli na goriški trg minoli teden. Cena jim je bila od 2 80 do 4 00 K za kg.
Rektificirani volilski imenik za slovensko goriško veleposestvo priobčuje včerajšnji „Osserv. Triestino". Vsled uloženih volilnih reklamacij je namestništvo sprejelo 14 novih volilcev ter izbrisalo enega. Zbrisan je volilec Jakob Bolaffio pokojnega Lazarja. Na novo so upisani sledeči: Bolaffio Jakob in dr. Graziadio Ajdovščina-Trst (ena volilna tvrdka), Brumat Peter (St. Peter) Delniška družba mehaniške predilnice v Ajdovščini, Juretič Anton (Kobarid), Ivančič Valerijan, (Deskle), Lapanja Blaž pokojnega Antona (Slap), Mrevlje Josip pokojn. Josipa (Dornberg), Mušič Katarina vdova Sfiligoj (St. Martin, Kviško), Pavlin Rudolf (Lok—Solkan), Ples Friderik (Devin), Pod-bršček Anton p. Mihaela (Lestevnica— Deskle), Toroš Leopold pok. Frana (Me-dana), Vipavska železnica, delniško društvo (Beč), Živic Josip od Josipa (Skopo). Število vseh volilcev v slovenskem goriškem veleposestvu znaša glasom rektificiranega volilskega imenika 144.
Štrajk v Goriški tiskarni. Iz Gorice 19.: Ker so začeli stavci v Goriški tiskarni štraj-
IG
1BI:
nissiG
a
Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna.
Ivan Rucker, Trsful.S.flnfoniolO
Velika trgovina vsakovrstnih predmetov iz kože za potnike, turiste in planince
V lastni tovarni se zielujejo kovčekl, klobnfinlce, platnena, umetn> izdelana pokrivala za kovfteke var aa Izvršujejo vsakovrstni popravki. — ZMEllSE CENE. TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH.
1
delavnica
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes v sredo od 9—12 in od 3—6 pop.
Velika množina slamnikov in klobukov iz zajčevine za gospode, dame in otroke. Umetne cvetice, peresa, pajčolani, trakovi in drobnarije.
Kmetsku hranilnica In poso). u Lokvi
vpisana zadruga z neomej. poroštvom vabi na svoj
111.redni občni zbor
ki ga priredi
dne 26. aprila 1910 ob 8. uri zvečer. Dnevni red:
1)	Predloženje računov za leto 1909.
2)	Volitev odbora.
3)	Različnosti.
Načelnišfuo.
Za Kmetsko hranilnico in posoj. v Lokvi ANTON MEVLJA.
TRŽAŠKO PODP. IN BRALNO DRUŠTVO
vsbi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v irieljo dne 24. aprila ob 2% uri pop.
===== v ulici Stadion Ste t. 19. =====
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4 lajava pregledovalcev računov in odobrenje aa leto 1909.
5.	Sprememba dm&tvemh pravil.
6.	Slučajnosti.
7.	Volitev novega odbora.	ODBOR.
OPOMBA. Predlogi morajo biti naznanjeni druitve-u vodstvu vsaj 8 dni pred obfeim zborom.
I sedlo7ja in potnih predmetov
^ FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO. ^
SEBEESlHEEaTEEEET
VLEKS. FRANC MAYER - TRSI
žgaMica kave
TELEFON 1743.
Hajboljftl vir za dobivanja pečene kave.
Ali se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Carincci št. 40 (prej Tomnte).
Tam dobite
Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . • od Krcn 2 tlo 20
Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga srajo, hlaS In dragih predmetov za delavce.
Sprejemajo se naročbe po meri.
ALLA ČUTA' Dl TRIESTE
Trst, nliea (Mosae Carduoci stev. 40 (prej Torrente)
TRST, ul. Ctviu 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Predaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna i 1 na dom
Gostilna „Al Sinnasio" "„r?
ima pijače in jedila prva vrate- Priporoča se slavn. občinstvo za obilen obisk H. K o s i č.	1237
iT Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL ViSINTiNi
Trst al mm Cardial 31.
Filljallca ul. 8. Sebastlano 8
Velika iz bera moških in ienskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po imenih cenah
Pristno hrnsHo sukno
Pomladna in poletna sezona 1910
Kos dolg 3-10 m za popolno moško
obleko (jopič, hlače in ::: telovnik stane

1	kos 7 kron
1	kos 10 kron
1	kos 12 kron
1	kos 15 kron
1	kos 18 kron
1	kos 20 kron
Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah soliina m reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - lmhof v Brnu.
Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blago naravnost lz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vedno svfcie |jj blago. — Stalne, ugodne oene. — Tudi jg majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno.
!! NA ZNAffJfi PEKOM !! Najboljša vrsta malca
SILESIA. ili FBUMENTIN
9.e dobiva pri
ANDRE1U SCHLEIMER
ulica Stadion štev. 12, Trst
Zastonj* in poštnine prosto se razpošilja;
Domača knjižnica.
Seznan izbranih, najboljših dei slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Kieinmayr I Fed. Baniberg, knjigarna v Ljubljani.
Tržaška posojil, in hranilnica
V lasmi SliSl.
tg^ŽZ' I Telefon St. 353. j
Trst, Plozzo Caserma 2, L n.- (Uhod po Slavnih stopnicah)
Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in jih obrestuje "Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Foaajlla, daja na vknjižbo po dogovoru V/,—6*/t» na menjice po 6*/o» na zastave
4 VI«
po 5V,'/, in na amortlzaoljo za dalj-So dobo po dogovora o o o o o
Ura de e are: od 9.—12. ure dopolodne in od 2.—5. popoludne. Izplačuje a« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nede-ljah in praznikih je urad zaprt.
Poitao - hranilnični račun 816 004.
Im aaJsMdsraeje srejeeo varnostno oelloo za sbraaibe vrednost papirjev, listin itd. kakor tndi hranilne pusioe, s katerimi se najuspešneje navaja štedi ti svojo deco.
trgovino Jakob Bambič v trstu
alioa Glulfta štev. i 1 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga vsakovrstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BiMBIt
Biran IV.
„EDINOST4 St. 109.
V Trstu, 20. aprila
kati, zato nista danes izšla ni „Soča" ni „Gazzetino". Štrajk utegne trajati še nekoliko dni.
Iz Nabrežine. Veselica tukajšnje „Javne ljudske knjižnice" dne 10. t. m. je vspela izborno v moralnem in gmotnem oziru. Pevci pod vodstvom g. Jos. Macarola so želi s svojim preciznim petjem obilo vsestranske pohvale. Neumornemu in požrtovalnemu g. Mararolu vsa čast! Naj bo prepričan, da večina vaščanov, umevajočih njegovo požr-tovalnost, simpatizuje z njim, in da je le malo gotovih „davkoplačevalcev", ki ga ovirajo v njegovem plodonosnem delovanju ■a polju prosvete, hoteči mu škodovati z Majpodlejšimi sredstvi. Odhajajočemu jzre-kam v imenu odbora in členov knjižnice najprisrčnejšo zahvalo za njegov trud, ter želimo, da se skoraj vrne med nas, da se bo započeto delo nadaljevalo.
Veseloigro »Šolski nadzornik" so domači diletantje — členi knjižnice — izvedli nepričakovano dobro. Vidi se, da se je tu-kašnja mladina začela zavedati svoje naloge in — dolžnosti. Upajmo, da ne ostane samo pri navdušenju, ampak, da bodo sledila tudi dejanja. Predpogoji so tu, nekoliko dobre volje in ideja dramatičnega odseka „J. lj. knj." se realizira.
Na predplačilih in darovih se je nabralo lepo svoto K 33. — Ker se je večina darovalcev izrekla, da naj se imena ne objavijo, se omejujem na to, da jim v imenu odbora in členov knjižnice skupno izrekam presrčno zahvalo.
_Člen „J. lj. knj."
Vesti iz Istre.
Oče in hčerka hkratu na mrtvaškem odru. — V Sv. Antonu pri Kopru je umrl minoli teden, dne 13. t. m., Rudolf Križman. Bilo mu je komaj 22 let. Pokojnik je bil oženjen ter je imel 17-mesečno hčerko Novenko Doro, ki je le nekaj ur pred njegovo smrtjo izdahnila. To pa ni bolnika popolnoma nič užaiostilo, kajti čutil je, da se tudi njemu bliža konec. Bil je zadovoljen preseliti se s svojo ljubljenko na oni svet. Zato je tudi čisto mirno gledal smrtno bolezen svoje hčerke ter še dostavil: „Pustite jo,, naj le umre, saj se bova kmalu zopet videla !a Neopisen je bil prizor, ko je pokojnik umirajoč stiskal svoje umrlo dete k sebi. Kmalu potem je izdahnil tudi on. Koliko bolest je preneslo mlado materino srce, ko je videlo svojega otroka in svojega moža istodobno ležati na mrtvaškem odru, — to si more vsakdo — predstavljati !
Pogreb se je vršil v petek popoludne. Ta je bil nad vse Veličasten. Slišala se je govorica, da ni bilo v Sv. Antonu še takega pogreba. Že precej popoludne se je začelo zbirati občinstvo pred hišo žalosti. Mnogo njih, ki so bili zaposleni, so pustili popoludne delo, samo da so se mogli udeležiti pogreba. — Ob 4.30 se je začel pomikati sprevod proti cerkvi. Za križem so šli najprej šolski otroci, potem domači g. župnik v spremstvu g. župnika iz Kubeda; njima sta sledili obe mrtvaški krsti, hčerke in očeta, ena za drugo, za katerima so stopali oče in bratje pokojnikovi, katerih eden je župni upravitelj v Tinjanu pri Pazinu, drugi pa učitelj v Sv. Križu pri Trstu. Tudi domača godba je spremljala pokojnika k zadnjemu počitku ter je napravila s svojimi žalostinkami na ljudstvo globok utis. Ni ga bilo očesa, da ne bi se bilo porosilo. — Že na tem mestu bodi izrečena najiskre-nejša zahvala domači godbi, ki je na tak lep način izročila zadnje pozdrave pokoj-«iku. svojemu nekdanjemu tovarišu in so-drugu. Ravnotako bodi izražena najlepša zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem ni znancem, ki so se udeležili pogreba, ter onim, ki so skrbili, da se je vršil sprevod v najlepšem redu.
Tebi nepozabni Rudolf in Nevenka pa Jdičemo: „Bila Vama zemljica lahka, na svidenje nad zvezdami!"	X. Y.
Druge slovenske dežele.
V	Vipavi so v drugem in tretjem razredu na občinskih volitvah zmagali kandi-datje S. L. S.
V	Dravo je skočila pri Studenicah na Štajerskem soproga revidenta južne železnice g.a Ema Novak ter utonila.
Posestvo Savinjski dvor pri Celju je
kupila posojilnica v Ribnici na Kranjskem. To posestvo obsega več stavbišč, ki se nahajajo v pomeriju celjskega mesta.
Divjega petelina je izsledil in ustrelil •a Javorniku pri Postojni gosp. ravnatelj Brinar.
Na dopolnilnih volitvah. V Ljubljanski občinski svet so bili izvoljeni skoraj soglasno Marodno-napredni kandidatje.
Vas Brda na Kranjskem pogorela.
V petek dopoludne je pogorela gorska vas Brda, župnije Radovljica. Vas leži na griču pod planino Jelovca. Hiše so bile krite s slamo. Pogorelci ,so bili zavarovani za malenkostne svote. Škodo, ki jo je provzročil požar, cenijo na 80.000 K.
Izzivanja nemških realcev v Ljubljani so postala v zadnjem času zelo pogosta. Sedaj strašijo po Ljubljani z buršev-skimi čepicami in ob belem dnevu izzivajo slovensko občinstvo s tuljenjem „Die Wacht am Rhein". Ravnateljsko realke se pa ne
■■■■ ■ ni S>8 ■■■■	HALI OSLflJI	K; ■■■■■■■
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.	<u>
gane in ne stori nobenega koraka, da bi tem pobičem prepovedala izzivanje domačega prebivalstva.	'_
Razno vesti.
Ogoljufal svoje lastne delavce. Tridesetletni Ivan Lenin, stanujoč v Mariji Senzendorfer, je bil podpodjetnik pri kopanju temelja za cesarsko jubilejno bolnišnico, ki bo zgrajena na troške dunajske občine. Minolo soboto je dobil 1400 kron denarja, da jih razdeli med delavce in je pobegnil s tem denarjem. Poleg tega je napravil tudi 4000 kron dolga po raznih prodajalnicah.
Delavci — večinoma Italijani — so ostali zato brez plače in niso imeli kaj jesti. Zato je nastalo med njimi živahno gibanje. Bili so preprečeni večji izgredi le s tem, da je dala policija razdeliti med delavce kruh. Nek magistratni funkcijonar je obljubil delavcem, da dobe čim preje poneverjen denar.
AtienllfOrii kmetijske šole z dobrim apriče-MUgUlVvlll valom in večietno prakso išče sluxbe. Naslov pove Ed.nost.
63
Vn jflm se odda zemljiSČe s 1000 kvadrat, ndjt/afl nih Betnjev z hišo in vodnjakom, vse na lepem prostoru pri sv. Ivana. Ogla ni i de pri g. Josipu Vatovcu p. d. Bumba, sv. Ivan štav. 1100
641
pn..p | Napol jeke testenine, boknjBki riž, salsa ■ UŽU! ■ s sicilijanskega paradajza se prodajajo v ulici Farneto 3.	585
nrndai v naiEm bišica in dvorec, piUUdJ prazna in meblirana. — Peter M a 1 a 1 a n — Opčine._602
Pitnflo CD mizarski bank, več miz. orodja in i rUUO OO kope j jz cinka. Naslov InB. odd F	640
E:inosti
DhaHa aa moderna spalna soba — ter razno rrOUa	dru pobiStvo. Mizar, Leo 2. (623)
Na r97nnhnn BOba meblirwia » dvem®
MCI I ufcpuiajju posteljama in s brano pn
slovenski družini. Ul. Farneto 12, L n.
637
Hiša z zemljiščem
Naslov pove Ioser. odd- Edinosti.	636
7olnno Krompirja, «1)»» česna, Čebule in sladke LalUlJa repe, August Z o 1 i j a, Trst, ulica deli' Olmo 5tr. 12.	(2001
0« 9U
Zeli se kupiti
vodno silo
od 6 do 8 konjskih sil t bližini kake železnice.
Ponudbe pad:
A. R. 2©"

Postrestante, glavna pošta Trst
|Ja nrnriai P08estV0> hiša. vinograd, vrt z UUoJ dvema vodnjakoma pripravnu za vrtc&ija. Več se poizve pri g. Ivanu S u b a n pri sv Ivanu, gostilna ,Na vi&svi-. '	608
S8I!
Stajeriki vina
G (pripravna za miš-maš) S9
kakor tudi pristni Opolo In belo z Visa sladko, ali pa pristni Istrski teran domače vrste, izboren refošk in Astl spumante se dobivajo samo v zalogi
buteljk E. Jurceo, Trst, Acouedotto 9.
_ sprejema pošiljatve. —
IfnriCIimnn društvo v Bazovici išče Ukoj l\U 113 U lili IU spretnega gostilničarja.
635
Pohištvo
svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. MF vid po nlikl ceni.
Izgofovlj. moške obleke ..... in siualni stroji .....
na obroke la ceno. — Proda
IVANKA DOREGHINi, Trst
(Zaloga pohištva) ul. Madonnir>a8
Via delle Poste štev. 6
—s vogal Via Nicol6 Machiavelli ■
3©°
Ker tmo nakupili na Dunaju veliko partijo manu-fakturnega blaga, izdelanih oblek ter ženskih in možicih čevljev, se ponuja slavnemu občinstvu prilika
z znižanjem cen za 80°|o
Via Poste S, vogal m Nicolo Machiavelli"
Caro & Jellinek
Družb« z omejenim poroštvom Internacijcc^ino prevažanje is selitv*
— — — na vse kraje — — —
C2T § posebnimi zaprtimi vozovi.
s
fi	T
*	1
i	£
Zl	T5
Naznanilo.
Naznanja se slava* mu občinstvu, da p e nahaja
VATOVEO :
* (prej trg Barrtera. veoohla) sedaj M
nI. Istltato 25 (vogal ul. ManzonI 1)
Zaloga testenin domačega pridelka, „PEKATETE" iz ILIRSKE BISTRICE, tukaj, pridelka in nap an-skega. Zaloga olja iz oljk, viaskega jeaiha, kav- . ,j»d-k'trja itd. Posebnost: vina domača la tv. ^uja ▼ atekltnloah la pivo. Toplo se pripor« * slavn. občinstvu in svojim prejfinjim cenjenim odjemalcem.
Naročnine po poŠti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.
tciej« 16-27 Trst - Ulica Carridori 15 - frst
■i Fo nizki ceni
se dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri
UMBERTO CESCfl, TRST
Via della Caserma štev. 11. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad. _
Prva io edina piserna
(*/v vojaški stvari
^/Daja nasvete in informacije o vpem\ (jv ^ /kar se tiče novačenja in voj. službe. <o /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-\ ■^/šenj vojaSk. značaja — oproSČecje od\ ^ vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-' /stovolptvo, ženitbe, dosezanje zakonitih' •fi: /ugodnosti glede prezenčne službe vspre rjetja ▼ vojaške Bole itd. — PooblaSčena je\ ^ 'zastopati stranke pred oblastnijami. — Po-\ 'srednje v najtežavnejih slučajih — Reševanj m hitro in točno — Uradno uro : Ob delavni-1 'kih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi.\ Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud \
Prva in edina pisarna v vo-Jaiki stvari, koncesijonira-na od c. kr. namestniitva.

Ker sem prisiljen v kratkem se preseliti
prodajalo ee bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd.
milili po čudesno ni »kil« cenah.
: ulica Nuova štev. 36 :
Trgovina posameznih partij
Sigmund Vamos
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ I UGODNI PRILIKI!
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUOHBH
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso Stev.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih nr. Kupnje in menja stara
zlato in tudi srebro z novimi predmeti. _
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
^PELO SOLIDNO. CENE ZMERNE^
Ugodna prilika!
Z dnem 26. februvarja 1910
se je otvorila
■to M
a IZDELANE MOŠKE OBLEKE ::
Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, raznih hlač, telovniki fantazija itd. itd.
Prodaje se tudi na obroke Ul. Madonnina 3, I. nad.
Vedno bogato preskrbljena zaloga lesa In oglja
Smairael Uindspach
Trst - VSa Ireneo della Croce 4,
se priporoča slavnemu občinstvu v nabavo v»akovr9t-nega oglja (mehkega in trdega*, briketa in drv po celo ugodnih cenah na dom in franco. Naročila se sprejemajo tudi potom dopisnte in ss izvrSujejo najhitreje. Oglje se razpečuje v plombiranih vrečah. Za naročbe, tudi za poskus se priporoča s spoštovanjem
Emanuel Windspach.
Rogaška kiselica
TEMPEL, RADINSKIGIZELIN
VRELEC Najboljši min. vodi
---ZASTOPNIK:---
LACKO KRIŽ, PULA
I V
^ «
I C
I «
m
Trst - ulica Tivarnela št. 3 r«
Si	Telefon 16-64.
'd ZALOGA VSAKOVRSTNEGA
*d Oglja in Premoga. ^
Zdravljenja: krvi
Čaj „Tlsočernl cvet- (Milleflorl)
C att kri ter Je Izvrstno sredstvo proti onim slufajim će pače v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju io hemeroldam. Jeden omot za zdravljenje Btane 1 K Ur r se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša)
Telefon 377
Pofttae poiiljatve se isvriujejo takoj in franko, ako se dopođlje Kron l io.
©

T V 3B Ji
ostoris
đkladšdče oblek zsu ^ršk« in dečk t
Trst, via S, <2$ovsanni 16, I. r.
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke In površnike M mo^ke, perilo itd.
f4a;dcgovorne]še eene.
POZOR! Skladišče ni v pritličji anpafc v prvsm na da t r op j u.
HERCULES
zavaruje oaebe :: bree raelike »fr», »arod-noati in stanu, katere niso na dan upisa mlaj Se od 1A. ter atarejSe od 80. leta. - Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, osiroma tretjo osebo t lastao korist in to bree sdravniik. pr»gl*Ja. v »a pojasnila daje za OorlAko glavna zastopstvo zadruga Harcalo« v Oorloi ali pa tudi
Bavnstoljitvo podporne sadrago „HEBIULE8" as Sakl (Ftome).