GOLTE: SE BREZ
SMUČANJA
Stran 4
USTAVA ZALEDENILA
CELJSKE PLOČNIKE
V KLASJU
STO LJUDI PREVEČ
Stran 10
NOVI TEDNIK
ST 51 - LETO 57 - CELJE, 19.12.2002 - CENA 350 SIT j
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
ZMAGA MAME
ALOJZIJE
Stran 7
PARTVIN
OHCET
Stran 24-25
KRVAVO
PRAZNIČNO
VESELJE
Stran 26
2
DOGODKI
NOVI TEDN
H UVODNIK
Nosilci interesov
v senci
Slovenija danes dobiva novo vla-
do. Ropova ekipa, ki se od Drnovško-
ve razlikuje le v treh imenih, je na
zaslišanjih v matičnih telesih držav-
nega zbora odgovarjala na vpraša-
nja, kako naprej. Bivši-bodoči mini-
stri so bili deležni tudi manj vizio-
narskih vprašanj; potrjevanje nove
vlade je bilo zlasti za opozicijo tudi
priložnost za inventuro dosedanje-
ga vodenja države.
V senci oblikovanja nove vlade se
je oblikoval tudi nov Državni svet
RS; če ne bi bilo za predsednika dveh kandidatov; izvolje-.
nega Janeza Sušnika in protikandidata Jožefa Jeraja iz\
iste stranke (SLS), bi slednje šlo še bolj mimo javnosti, kot-,
je sicer šlo. Naša parlamentarna ureditev je bila pred do-\
brim desetletjem utemeljena na zakonodajnem DZ; obi
njem pa naj bi kot nekakšen svet modrecev nad zakoni-'^
tostjo in razvojem države bdel tudi DS. V dveh mandatih]
seje izmenjalo po 40 nosilcev interesov iz lokalnih in funk-\
cionalnih oziroma poklicnih okolij. Pa doslej DS ni delo-\
val kot svet modrecev; še najbolj je prišel do izraza kot\
zadnji ventil, ko so po sprejemu »spornih« zakonov svet-]
niki veljavnost le-teh odložili s sprejemom odložilnega ve-i
ta.
Največkrat zgolj začasno... Da v delu niso bili bolj kon-:
struktivni, bolj učinkoviti, so krive zakonske omejitve delo-\
vanja oziroma pristojnosti nekakšnega drugega parlamen-^
tamega doma, kar naj bi bil DS. Krivi pa so tudi svetnikii
sami, ki si niso znali, zmogli izboriti »pomembnejšega«
položaja. Ker ni rezultatov, gledamo na DS kot na le še.
enega od organov, kjer je dovoljeno, celo zaželeno le meša-\
nje megle... svetniki pa so za to početje nagrajeni s tretjino]^
poslanske plače oziroma preračunano v tolarje z vsaj 200 ^
tisočaki.
Ob zaključku vsake od petletk so državni svetniki izdalil
poročilo o delu; zadnje na blizu 180 straneh A4 formata]
prinaša tudi pregled svetniških vprašanj in pobud. Lokal-
ne interese s Celjskega sta zastopala dr Vladimir Korun iz\
Velenja in Lojze Oset iz Celja. Prvi jih je v petih letih nani-:
zal za poldrugo stran v poročilu, drugi nobenega... Če pu-]
stimo ob strani, da posebnega učinka niti ni bilo, je prvi'
vsaj poskušal! ]
Do leta 2007 sta nosilca lokalnih interesov s Celjskega v^
DS Velenjčan Drago Bahun in Gregor Vovk Petrovski iz\
Žalca. Pa bosta - in kako - te interese res zastopala? Vj
novem mandatu naj bi bilo delo svetnikov bolj prepoz-\
navno, bolje naj bi sodelovali s poslanci, z manj oportuni-]
stičnega nasprotovanja za vsako ceno... Če ne bo tako, če
se državni svetniki tudi sami ne bodo skušali »postaviti:
na noge«, potem je doslej že nekajkrat izrečeno vpraša-]
nje, zakaj jih sploh imamo, res na mestu. Tako v senci, dai
jih niti ob porabi proračunskega denarja ne bi opažih, pa\
spet niso! \
IVANA STAMEJCIC
Novosti na

Prebivalci Celjskega ce-
nijo vlake, saj je železniš-
ka postaja Celje po potniš-
kem prometu v Sloveniji na
drugem mestu. Sprememba
voznega reda je tako v na-
ših krajih med pomembnej-
šimi dogodki. Zadnja velja
od nedelje, 15. decembra.
Iz Celja proti Ljubljani je
po novem nekoliko drugače
v večernih urah. Tako vozi
proti Ljubljani nov potniški
vlak iz Maribora, ki odpelje
iz knežjega mesta ob 22.12
(brez prestopanja). Spremem-
ba je tudi pri večernem hitrem
vlaku pendolinu, saj odpelje
iz Celja v prestolnico po no-
vem že ob 20.35, skoraj uro
prej kot doslej. Nekateri drugi
vlaki v prestolnico pa vozijo
po novem voznem redu le z
nekajminutno razliko.
V mednarodnem prometu
je po novem ukinjen regio-
nalni vlak Rogla, med Ljub-
ljano in Dunajem. Železni-
čarji so poskrbeli za novo
zvezo, vendar s prestopa-
njem. Novost je v zvezi z In-
ter City vlakom Pohorje: »Po-
horc«, ki je doslej vozil med
Mariborom in Koprom, vo-
zi po novem vse do avstrij-
skega Gradca (ter nazaj).
Tako kot v smeri proti
Ljubljani, je treba biti od ne-
delje pozoren na nekajmi-
nutne spremembe tudi pri
nekaterih vlakih v smeri pro-
ti Mariboru. Te so tudi na
obeh stranskih progah, Ce-
Ije-Velenje ter iz Celja v Ob-
sotelje. Na stranskih progah
drugih bistvenih sprememb
ni.
Nov vozni red SŽ bo veljal
vse do 14. junija, ko ga bodo
prilagodili obdobju počitnic
in dopustov.
BRANE JERANKO
Ropova ekipa
na startu
v DZ popoldne glasovanje o novi vladi - S Celjskega ostajata Rihterjeva in
Presečnik, na novo Kovačeva in Gaber
»Tile dnevi se vrtijo hi-
treje od običajnih,« je v za-
četku prejšnjega tedna ko-
mentiral dogajanje v Dr-
žavnem zboru RS (DZ),
stranki in nastajajoči vla-
di do danes še poslanec s
Celjskega dr. Slavko Gaber.
Potem ko je v sredo pred-
lagani kandidat za pred-
sednika Vlade RS mag. To-
ne Rop v DZ dobil preprič-
ljivo večino 63 poslanskih
glasov, se je sestavljanje
vladnega kabineta iz zaku-
lisja koalicijskih strank
pomaknilo bolj pod luči
javnosti. V ponedeljek in
torek so ministrski kandi-
dati - med njimi s Celjske-
ga na novo dr. Gaber in
mag. Zdenka Kovač - us-
pešno opravili zaslišanja
v matičnih telesih DZ in po
začrtanem rokovniku bo
Slovenija nocoj že imela
novo vlado.
Ob vseh namigovanjih, da
naj bi se poslovil od ministr-
skega stolčka Jakob Preseč-
nik, ostaja le-ta še naprej na
čelu ministrstva za promet.
Prav tako je že z dosedanjim
dobrim delom upravičila po-
ložaj ministrice za kulturo
Andreja Rihter. Iz ekipe do-
sedanjih ministrov se je po-
slovila le dr. Lucija Čok, saj
mag. Rop kot prvega šolnika
v državi znova vidi dr. Slav-
ka Gabra. Slednji je mini-
strstvo že uspešno vodil od
maja 1992 do julija 1999, ko
je na svojo željo odstopil in
napovedal, da se umika iz ak-
tivne politike. Dr. Gaber, ki
je mladost preživel v Celju
in se tudi danes rad vrača k
družini na Ljubečno, je leta
2000 kandidiral na listi LDS
za državnozborskega poslan-
ca v obeh celjskih okrajih in
dobil neposredni mandat vo-
livcev.
Mag. Zdenka Kovač
Na Ropovo pobudo se je
dr. Gaber zdaj poslanskemu
stolčku odrekel (nadomestil
naj bi ga Janez Komljanec iz
Slovenj Gradca, ki pa se men-
tla bolj ogreva, da bi ostal dr-
žavni svetnik, zato dobro kaže
Savinjčanu Nikolaju Roži-
ču).
Člani matičnega odbora
DZ so s 16 glasovi za in no-
benim proti ocenili, da je
dr. Gaber primeren kandi-
dat za novega ministra za
šolstvo, znanost in šport. Če-
prav javnosti ostaja v spo-
minu kot minister, ki je
pospešeno »gradil« nove šo-
le in kot trd borec, da ve-
rouk ne prestopi šolskega
praga, je tokrat tudi opozi-
cijske poslance prepričal s
svojim zavzemanjem za
vrednote v šolstvu kot so
strpnost, sprejemanje dru-
gačnosti in znanje... Sicer
pa je poudaril, da je prav,
da šola ostane »nevtralna«.
Na zahtevo koalicijskega
DeSUS-a bo v novi vladi mag.
Zdenka Kovač skrbela za re-
gionalni razvoj. Kar nekaj od-
prtih vprašanj, kako naj se
48-letna Konjičanka sploh lo-
ti dela, še ostaja, zato je toli-
ko več vredno prav njeno za-
gotovilo, da v nobenem pri-
meru regijam ne bo jemala
denarja, pač pa po najbolj-
ših močeh skrbela, da denar,
ki je v posameznih resorjih
namenjen za regionalni raz-
voj, dejansko v regije tudi pri-
de.
Kovačeva živi v Slovenskih
Konjicah, magistrirala je s po-
dročja globalnega menedž-
menta, podjetništva in samo-
zaposlovanja in prav po sled-
njem je poznamo tudi na
Celjskem. V letih 1990 do
2000 je najprej v Celju, za-
tem na sedežu Zavoda RS za
zaposlovanje in nazadnje kot
državna sekretarja za zapo-
slovanje (pod ministrom Ro-
pom) vodila celotno področ-
je zaposlovanja, izstopala pa
je zlasti s svojim vodenjem
aktivne politike zaposlova-
nja. Bila je eden od pobud-
nikov razvojnega pristopa »od
spodaj navzgor«, z mrežo lo-
kalnih in regionalnih pospe-
ševalnih centrov, ki so kasne-
je prerasli v mrežo regional-
Dr. Slavko Gaber
nih razvojnih agencij. Od le-
ta 2000 je bila Kovačeva di-
rektorica Pospeševalnega
centra za malo gospodarstvo,
po glasovanju v DZ pa naj bi
nocoj postala ministrica brez
listnice za regionalni razvoj.
Odbor za gospodarstvo je
njeno kandidaturo podprl z
10 glasovi, dva poslanca pa
sta bila proti, pri čemer je
dr. Andrej Bajuk (NSi) svo-1
je nasprotovanje utemeljil z
besedami, da še sam manda-
tar »ne ve točno, kaj želi s
tem ministrstvom doseči«.
Zato pa očitno ve Kovačeva,
ki svojo prvo nalogo vidi v
pripravi enotnega program-
skega dokumenta za črpanje
evropskega denarja. Med
ključnimi nalogami izpostav-
lja še večjo vlogo sveta za
strukturno politiko, ki ga je
bilo doslej premalo slišati,
prav tako pa si bo prizadeva-
la okrepiti vlogo Javnega skla-
da RS za regionalni razvoj in
ohranjanje poseljenosti slo-
venskega podeželja.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GK, IZ
KRATKE-SLADKE
Strankarsko -
nestrankarsko
Novi - stari zreški podžu-
pan Gorazd Korošec je ob to-
kratnem imenovanju pouda-
ril svojo željo, da se svetniki
pri delovanju v občinskem
svetu ne bi obnašali preveč
strankarsko, da bi torej ved-
no imeli pred očmi zgolj in
samo skupne interese obči-
ne. »V odnosu do Ljubljane
pa le izkoristite vsa svoja
strankarska znanstva in poiš-
čite vse poti, po katerih lah-
ko pride do nas čimveč de-
narja,« jih je vzpodbudil. To
zadnje je bolj kot ne pravilo
v vseh občinah, zato ni čud-
no, da je na cestah v prestol-
nico takšna gneča in da na
koncu vsi pobirajo samo
drobtinice.
Okradli
notarja
Kdo so roparji, ki so vlo-
mili v prostore enega od celj-
skih notariatov in izmed treh
računalnikov odnesli prav ti-
stega, v katerem je bila shra-
njena baza vseh podatkov, je
vprašanje, na katerega krimi-
nalisti še vedno iščejo odgo-
vor. V primeru, da je bila ta-
tvina načrtna, se bo verjetno
v bližnji prihodnosti tresla
marsikatera notarjeva stran-
ka. Ali pa notar sam...
Dedek Mraz
Kako otroku razložiti, da
ni pomembno, v kateri stran-
ki sta po volitvah Božiček ali
dedek Mraz, si ne znajo od-
govoriti v nekaterih celjskih
vrtcih, kjer so letos - menda
zaradi različnih veroizpove-
di staršev - ukinili prihod ded-
ka Mraza. V še vedno visoki
ceni, ki so jo morali starši
plačali za obdarovanje otrok
v vrtcu, pa se to, da dedka
Mraza v vrtec ne bo, menda
nikjer ne pozna...
Preživetje
zavarovalne
police
Sprašujemo se, kaj bi lah-
ko pomenila postavka »pre-
živetje«, za katero v eni sk
venskih zavarovalnic obljul
Ijajo zelo visoko zavarova
nino. Najbolj verjetna razli
ga je, da si zavarovanec zs
služi nagrado, če preživi vse
postopke, ki sodijo k uveljav-
ljanju zavarovalne police...
4
Zanimanje za
poroke
Zreški svetniki so se n3
ponedeljkovi seji najbolj
razživeli pri imenovanju
pooblaščencev za sklepanje
zakonskih zvez. Nikakor se
niso strinjali, da bi ta časi
pripadla samo članom LDS
in samo moškim. No, stran-
karsko so problem razreši'
St. 51-19. december 2002
NOVI TEDNIK
DOGODKI
3
Obtožnica za Šrota in
Šumaica?
Celjski policisti ovadili župana Bojana Šrota in prokurista LPC Romana
Šumaka
Zaradi utemeljenega su-
ma, da sta pri prodaji občin-
skega zemljišča v Gajih v
Trnovljah storila kaznivo de-
janje, so celjski policisti po
nekajmesečni preiskavi
okrožnemu državnemu to-
žilstvu v Celju poslali ovadbi
zoper celjskega župana Bo-
jana Šrota in prokurista Lo-
kalnega podjetniškega cen-
tra Romana Šumaka. Gre za
zemljišče, na katerem je na-
zarsko podjetje Viva letos
zgradilo novo tovarno.
Kot smo poročali že okto-
bra, ob otvoritvi tovarne, je
občina 58 milijonov tolarjev
vredno zemljišče brez javne-
ga razpisa prodala za račun
Sklada za razvoj obrti in pod-
jetništva oziroma Lokalnega
podjetniškega centra, ki je za
gradnjo opravil tudi celotni
inženiring. Pogodba z direk-
torjem Vive Jožetom Melanš-
kom je bila podpisana januar-
ja 2001 (podpisal jo je od žu-
pana Bojana Šrota pooblaš-
čeni prokurist Lokalnega
podjetniškega centra Roman
Šumak), čeprav je mestni svet
šele dobre tri mesece kasneje
sprejel pogojni sklep, da ob-
čina »podarja« zemljišče pod-
jetniškemu centru.
Ker naj bi Bojan Šrot pri
tem poslu prekoračil poob-
lastila, Roman Šumak pa naj
ne bi spoštoval občinskega pra-
vilnika o načinu, pogojih in
postopkih prodaje občinskih
zemljišč, so zadevo začeli pre-
verjati kriminalisti. Toda na
policiji uradnih izjav o tem
ne dajejo, prav tako so že pre-
tekli mesec zanikali, da bi z
dokončanjem preiskave od-
lašali zaradi volitev. Ovadbi
sta sedaj že v tožilčevih ro-
kah, ki se bo odločil za sesta-
vo obtožnice ali pa za še ne-
katera »posamezna preisko-
valna dejanja«. Možnost je se-
veda, da ovadbi tudi zavrne,
nam je povedal vodja Okrož-
nega državnega tožilstva v Ce-
lju Ivan Žaberl. »Nemogoče
pa je že zdaj napovedati, kdaj
bo ta odločitev znana,« je še
dodal. Šlo naj bi torej za sum
kaznivega dejanja zlorabe
uradnega položaja in pravic.
Kazenski zakonik za tovrst-
no kaznivo dejanje predvide-
va do enega leta zapora.
Roman Šumak je bil te dni
zaradi številnih službenih ob-
veznosti nedosegljiv. Škoda, saj
bi bilo zanimivo slišati, kako
danes komentira izjave, ki nam
jih je povedal konec oktobra,
ob otvoritvi Vivine tovarne. Ta-
krat je namreč vsa namigova-
nja o domnevnih nepravilno-
stih odločno zavrnil in napo-
vedal, da kriminalisti potem,
ko bodo pregledali vse listine,
ne bodo našli nič nezakonite-
ga. Dejal je tudi, da je prepri-
čan, da za vsem stoji nekaj lju-
di iz Zavoda za planiranje in
izgradnjo, ki jih motita odpr-
tost centra do podjetniških po-
bud in tudi njegova pripravlje-
nost, da ljudem, ki želijo dela-
ti za dobro mesta, pomaga za
čim hitrejšo uresničitev njiho-
vih ciljev. Na vprašanje, zakaj
za prodajo zemljišča ni bilo jav-
nega razpisa, je Šumak takrat
odgovoril, da po njegovem to
ni bilo potrebno. Poudaril je
še, da je v javnost prišel le del
zgodbe, saj so tisti, ki so zade-
vo spravili med ljudi, nameno-
ma poskrbeli za pomanjkljive
informacije.
JANJA INTIHAR
SIMONA ŠOLINIČ
Križi in mulce MCC-ja
Mladinski center se pogaja za del denarja, ki ga je doslej dobival Klub
študentov
Obstoj Mladinskega cen-
tra Celje (MCC) je ogrožen,
glavni krivec pa je Klub štu-
dentov celjske regije oziro-
ma njegovo vodstvo, ki kot
soustanovitelj ne izpolnju-
je svojih finančnih obvez-
nosti do MCC-ja. Tako bi
lahko povzeli javno razpra-
vo, ki so jo v ponedeljek pri-
pravili v Mladinskem cen-
tru Celje. Nekoliko okrnje-
na zasedba udeležencev ni
odkrila rešitev, razprava pa
je pogrela znane težave štu-
dentske in mladinske popu-
lacije v knežjem mestu.
Večina udeležencev je se-
veda s prstom pokazala na
Klub študentov Celjske regi-
je (KŠCR), ki je zaradi samo-
držstva vodstva ostal brez
koncesijskih dajatev štirih
celjskih študentskih servisov.
Gre za okoli 4 do 6 milijo-
nov mesečno, denar pa se se-
daj steka na poseben račun
Študentske organizacije uni-
verze v Ljubljani (ŠOU). Njen
predsednik Matjaž Titan se
razprave ni udeležil, zato pa
je v pozdravnem pismu pred-
lagal »...sklenitev dogovora,
na podlagi katerega bi ŠOU
v Ljubljani pripomogel k ob-
stoju in nadaljnjemu razvo-
ju MCC...« Direktorica MCC-
ja Tanja Čajavec je včeraj
odšla na pogovore v Ljublja-
no, obeta pa si, da jim bo ŠOU
vsak mesec izplačeval prib-
ližno milijon tolarjev sred-
stev, ki se stekajo na omenjeni
račun.
V razpravi je bilo poudar-
jeno, da bi morala tako KŠCR
kot Mestna občina Celje
(MOC), oba sta soustanovi-
telja MCC-ja, prispevati 40
odstotkov proračuna zavoda
(ta je lani skupaj s sredstvi z
razpisov znašal skupaj slabih
32 milijonov tolarjev), ven-
dar pa se dogovora drži sa-
mo MOC, medtem ko so v
KŠCR-ju ustavili še doseda-
nje, že tako skromno finan-
ciranje, kar je močno ogro-
zilo delo zavoda. Ta se po be-
sedah direktorice Čajavčeve
lahko za dokaj nemoteno de-
lo zahvali samo dobri volji
občinske oblasti, kljub temu
pa mu grozi drastično krče-
nje programov, če jim ne bo
uspelo dobiti denarja iz Ljub-
ljane.
Svojo podporo MCC-ju je
izrazil tudi Bojan Stojano-
vič, predsednik novega štu-
dentskega društva DUM, ki
naj bi z blagoslovom celjske-
ga Mladinskega sveta zapol-
nil mesto KŠCR-ja v Zvezi
študentskih klubov Sloveni-
je in začel prejemati konce-
sijske dajatve. Vendar je več
sogovornikov poudarilo, da
je KŠCR pravno formalno
soustanovitelj MCC-ja, kar
pomeni, da je potrebno nje-
govo soglasje za vse spre-
membe. Rok Steiner, član
sveta zavoda MCC-ja, pa je
opozoril, da bosta po novem
letu soustanovitelja, se pra-
vi tudi KŠCR, imenovala vsak
po tri nove člane v svet za-
voda, pa čeprav slednji ne
izpolnjuje svojih obvezno-
sti.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
KRATKE-SLADKE
li z imenovanjem še enega
pooblaščenca, ki ni iz LDS,
ženske pa so same zavrnile
Pobudo, češ, če že na cerk-
venih porokah poročajo sa-
mo moški, pa naj še na ci-
vilnih... 4
Virtualna
voščilnica
Banka Celje pošilja te dni
kot voščilo čudežno napra-
\'o za množenje novcev s pri-
loženim tolarjem. Če znaš na-
pravo sestaviti, se v odsevu
fijenih stranic pokažejo do-
datni tolarčki - žal le navi-
dezni. Pa ne, da nam hočejo
s tem kaj več povedati o svo-
jem delovanju?
Voščila in
napotila
Dostojanstveno in v slo-
gu sta se od županovanja po-
slovila Stanislav Krajnc v
Vitanju in Jurij Malovrh v
Šentjurju. Krajnc s tem, ko
sploh ni vnovič kandidiral;
se je pa v novoletnem voš-
čilu zahvalil za dobro so-
delovanje na skupnih pro-
jektih in hkrati zaželel, da
bi takšno ostalo tudi z no-
voizvoljenim prvim mo-
žem občine pod Pohorjem
Slavkom Vetrihom. Tudi
Malovrh se je zahvalil za
spremljanje in poročanje o
dogodkih v šentjurski ob-
čini in voščilu za vse do-
bro v letu 2003 pridal še
željo in svoje prepričanje
v to, da dosežkov v Šent-
jurju tudi pod novim ob-
činskim vodstvom s Štefa-
nom Tislom na čelu ne bo
manjkalo. Upamo, da bo h
kar največjim kot držav-
nozborski poslanec - znan
po tem, da mu uspe »od-
preti« marsikatera vrata v
Ljubljani - pripomogel tu-
di sam...
Obrtniški bal
Kaj bo Sklad za izobra-
ževanje delavcev pri samo-
stojnih podjetnikih obrtnih
zbornic Žalec, Mozirje, Ve-
lenje, Šentjur in Šmarje po-
čel v prihajajočem letu? So-
deč po fotografijah v njiho-
vem namiznem koledarju
2003 bodo januarja utruje-
ni od uspešnega dela sedli
za mizo in si podelili priz-
nanja, februarja bodo ime-
h vesele požrtije, marca se
jim bo spahovalo, aprila bo-
do že rahlo zardeli čakali
na novo porcijo, maja bo-
do očitno na vrsti kure, ju-
nija sladica, julija si bodo
prižgali cigareto, avgusta
uživaško podremuckali,
septembra kraljevsko popi-
vali, oktobra bodo že kaza-
li gole noge, novembra še
komaj gledali nato pa se de-
cembra končno le spravili
domov. In poduk: če si že
upate narediti takšen zma-
zek, ga za božjo voljo vsaj
ne pošiljajte naokoli...
ZA IN PROTI
»Predsedniškiff
zakon
Vroče razprave o tem, kakšen Zakon o zagotavljanju po-
gojev za opravljanje funkcije predsednika republike potre-
bujemo, so se v Sloveniji prepletale z volilno kampanjo pred
predsedniškimi vohtvami in morda tudi zato toliko pregre-
tih strasti. Zdaj, ko smo za predsednika države izvolili dr.
Janeza Drnovška in se dosedanji predsednik Milan Kučan
poslavlja, se je v torek zakonsko besedilo vrnilo na poslan-
ske klopi, a zaradi vrste dopolnil m predlaganih sprememb
čaka zakon še na tretjo obravnavo v januarju.
Bistvo vseh, dokaj polemičnih razprav glede »predsedniške-
ga« zakona je v tem, da je prvotno besedilo prinašalo po mnenju
poslancev preveč pravic in ugodnosti, zlasti za bivšega predsed-
nika.
Poslanska skupina LDS v Državnem zboru Republike Slo-
venije:
»Predlog zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funk-
cije predsednika republike naj bi odpravil neprimernost in po-
manjkljivosti obstoječe ureditve. Predlagana vsebina podrob-
neje navaja materialne in druge pogoje za opravljanje predsed-
niške funkcije, zagotavlja sredstva za delo predsednika in njego-
vega urada, obveznosti vlade in njenih služb, ministrstev in dru-
gih organov glede zagotavljanja pogojev za opravljanje predsed-
niške funkcije, podlage za organizacijo in delovanje urada pred-
sednika republike, plačo in druge pravice iz dela predsednika
republike, položaj in pravice zakonca v zvezi z opravljanjem
protokolarnih in drugih družabnih obveznosti in pravice pred-
sednika republike po prenehanju funkcije.
Ker se je sedanja ureditev, v kateri je zagotavljanje materialnih
in drugih pogojev za delo predsednika republike urejeno samo
v prehodni določbi zakona o poslancih ter v nekaterih drugih
zakonih in podzakonskih aktih, izkazala za neprimerno in po-
manjkljivo, menimo, da je ta vprašanja treba urediti komplek-
sno in konsistentno, s posebnim zakonom. Sicer pa si predsed-
nik republike ureditev v posebnem zakonu zasluži že zaradi
svojega ustavnopravnega položaja in simbolnega pomena funk-
cije. Enako velja tudi za pravice predsednika republike po pre-
nehanju funkcije. Iz spoznanj tujih parlamentarnih demokracij
izhaja, da je ne samo prav, ampak tudi koristno, da bivši pred-
sednik še določen čas uživa nekatere ugodnosti (uporaba pisar-
ne, strokovna pomoč, storitve protokola...), saj so mu v drago-
ceno pomoč pri izpolnjevanju nalog bivšega predsednika in do-
ločenih obveznosti, ki jih je sprejel še v času opravljanja funkci-
je. Le-te pa seveda ne smejo biti nesorazmerne z njegovimi po-
trebami niti ne smejo presegati finančnih zmožnosti države.
Predlog zakona ureja vsa ta vprašanja primerljivo z ureditva-
mi drugih držav, v katerih je položaj predsednika države podo-
ben naši ureditvi.«
Poslanska skupina SDS v Državnem zboru Republike Slo-
venije:
»V poslansjd skupini SDS soglašamo z mnenjem, da področ-
je, ki ga ureja predlog zakona o zagotavljanju pogojev za oprav-
ljanje funkcije predsednika republike, ni ustrezno urejeno in da
je čas, da se to tudi zakonsko uredi.
Vendar pa hkrati menimo, da besedilo zakona, ki ga je v zvezi
s tem predlagala vlada, ni primerna podlaga za ureditev tega
področja, saj daje vsakokratnemu bivšemu predsedniku repub-
like in njegovemu partnerju preveč ugodnosti.
Stroški, ki bodo nastali z morebitnim sprejemom predloga
zakona, so daleč pretirani (po predlogu vlade bi letni stroški za
bivšega predsednika republike bili enaki stroškom za 200 Zoi-
sovih štipendij za najbolj nadarjene študente v državi). Načelo-
ma smo za to, da vsak predsednik republike po prenehanju
mandata uživa nekatere ugodnosti iz naslova opravljanja bivše
funkcije, vendar naj bodo te ugodnosti primerljive z drugimi
evropskimi državami in skladne z našimi materialnimi mož-
nostmi.
Zato smo tudi nasprotovali stališču, da je zakon v prvi obrav-
navi primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru RS.
Predvsem bi opozorili na pravice, ki po predlogu zakona pri-
padajo bivšemu predsedniku republike. Menimo, da naj bivše-
mu predsedniku pripada pravica do pokojnine v skladu z zako-
nom, pravice iz protokola, sodelovanje v mednarodnih aktiv-
nostih v funkciji nekdanjega predsednika, pravica do službene-
ga vozila le v času protokolarnih dogodkov, kamor je bivši pred-
sednik vabljen. V zvezi s tem smo v poslanski skupini SDS vloži-
li k predlogu zakona amandmaje, vendar razen redkih, ključni
amandmaji niso dobili zadostne podpore na seji matičnega de-
lovnega telesa.«
Št. 51-19. december 2002
4
DOGODKI
Fotografija je
postala film
Rodil se je leta 1952. Sam
zase pravi, da je bil neug-
nan, svojeglav mladenič, ki
so mu ves čas pridno razla-
gali, da iz njega »ne bo nič«.
Tudi njegovo zanimanje za
fotografijo v okolici ni vzbu-
dilo posebnega navdušenja,
kaj šele upanja, da iz njega
»bo kaj«. No - očitno je to
nezaupanje vzel predvsem
kot pogon za željo po uspe-
hu. Vseeno se je namreč šel
učit za fotografa, in srednjo^
fotografsko šolo je tudi do-
končal. Po služenju vojske
se je malce uklonil racional-
nosti okolice, kajti zaposlil^
se je kar v bližini - v Cinkar-'
ni Celje. Tam je delal vse dq$
leta 1977. Nato je začel štu-
dirati na FDV, takratni FSPN,
politologijo, nazadnje pa se
je zaposlil na SZDL.
Lahko rečerfio, da je bil
eden od aktivnejših članov
zveze. Na Novem tedniku se
ga spomnimo, da je nekoč
ob objavi
članka o
drogah pro-
testiral za-
radi »stig-
matizacije
posamezni-
kov«; ured-
ništvo je na-
mreč ob
članku po
njegovem
mnenju
»preveč sa-
moumev-
no« objavilo
sliko dolgo-
lasega hevi-
metalca. Ko
je     barka
SZDL v začetku devetdese-
tih potonila, je ostal brez de-
la, zato med svoje delovne
izkušnje z nasmeškom uvrš-
ča brezposelnost. Menda za-
radi tega še sedaj rad ponu-
di priložnost nezaposlenim.
Sliši se povsem filmsko,
toda... tedanji direktor Celj-
skih kinematografov, Fran-
ci Horvat, ga je srečal v sre-
dišču mesta, pri Zvezdi, in
ga preprosto vprašal, če bi
šel za novega direktorja. To
je bilo novembra 1990. Vi-
vod je pristal, se prijavil, to-
da prvi razpis je bil razve-
ljavljen - kar mu sploh ni
storilo hudega, saj je lahko
vmes, decembra, diplomi-
ral. Potem se je razpis poi
novil in... Celje je dobilo no-
vega kino direktorja. Tedaj
so časi videokaset ravno mi-
nevali, film je znova prido-
bival na veljavi. Spreminja-
li so se tudi načini poslova-
nja: iz približnega v natanč-
nega, iz erotike v blockbu-
sterje...
ftoslovni izlet v tufino iri
ogled tamkajšnjega multiki-^
na je porodil zamisel o do-
mači verziji, ki jo že nekaj
vikendov tako vneto obisku-
je širna okolica. Cena za to
je bila, kot temu rečejo, »us-
pešna samoprodaja Tušu.«
Zlobneži pravijo, da se je od
Tuša navzel tudi črnogradi-
teljskih navad. Podiranje zi-
du pri njegovi hiši v starem
mestnem jedru namreč ni
potekalo povsem po pravi-
lih.
Letos je praznoval 50 let
in rad se pohvali, da živi ze-
lo zdravo; to, da je prene-
hal kaditi, šteje za zelo ve-
lik dosežek.
V njegovi
družini -
mimogre-
de, poročil
se je pozno,
pri petintri-
desetih - je
poleg dveh
njegovih
otrok tudi
deklica, ki
so jo vzeli v
rejo.
Ime tedna
pa je postal
zaradi svoje
zadnje po-
slovne pote-
ze: ni čakal,
da bi obljube države in ob-
čine poleg ust odprle še de-
narnice, temveč je kar sam
zastavil Art kino Metropol
in s tem pobil več muh na
en mah. Ohranil je vsaj ne-
kaj življenja v mestnem je-
dru, postavil je Celje ob bok
evropskim mestom in dal je
priložnost lokalpatriotom,
da se po tarzanovsko tolče-
jo po prsih: Celje premore
nekaj, k čemur Ljubljana te-
ži že dolgo, pa ji tega še ni
uspelo izvesti.
Kar se da lepo povezati z
njegovim začetkom: tudi za
fotografijo dolgo časa nih-
če ni mislil, da lahko posta-
ne film.
PETER ZUPANC
Bojan Vivod
Smučanja do konca
januarja ne bo
Z direktorjem podjetja Golte Slovenija Richardom Stampflom o usodi
smučišča in načrtih - »V nevarnosti je celotna investicija«
»Za nas in za naša pri-
zadevanja je bila nesreča v
Žekovcu, v kateri sta umr-
la dva delavca, strahoten
udarec,« pravi Richard
Stampfl, italijanski direktor
podjetja Golte Slovenija.
»Načrtovali smo, da bi Gol-
te spet postale atraktivne kot
smučarsko in poletno po-
potniško središče. Verjetno
bomo morali sedaj predelati
načrte in si zastaviti nove
strateške cilje.«
Sicer je direktor Stampfl
presenečen, ker so celjski kri-
minalisti minuli teden ova-
dili tudi delavca RTC Golte,
saj naj bi krivdo za nesrečo,
ki je nastala pri menjavi je-
klene vrvi, iskali pri avstrij-
skem podjetju Teufelberger
Seil. Za Golte ne ostaja dru-
gega, kot usposobiti nihalko,
saj ceste v tako kratkem ča-
su ni mogoče urediti. »Zad-
nja dogajanja na Golteh za
nas pomenijo, da po treh le-
tih investicijskih vlaganj še
Pred nesrečo v oktobru so
bili na Golteh praktično pri-
pravljeni na začetek zimske
sezone. Smučišče bi lahko
pripravili tudi sedaj, saj je
poleg naravnega snega v
akumulacijskem jezeru do-
volj vode, s katero bi ob ugod-
nih temperaturah lahko v 14
dneh zasnežili 5 kilometrov
prog. Na Golteh so poskrbeli
za razširitev in dodatno zaš-
čito prog ter posebej uredili
lažje dostope. Skupno so do-
slej v smučišče vložili več
kot 3 milijone evrov.
vedno ne moremo >žeti<. S tem
oziroma zaradi tega je v ne-
varnosti celotna investicija
na Golteh,« pravi direktor
podjetja Golte Slovenija Ric-
hard Stampfl.
Ste mogoče v stikih z dru-
žinama ponesrečenih?
Vedno znova se tako ali
drugače pogovarjamo s svojci
ponesrečenih delavcev.
Pojavljajo se prvi komen-
tarji, da se že poraja itali-
jansko-avstrijski spor?
Nenehno smo v stiku z av-
strijsko montažno firmo, to-
rej s podjetjem Teufelberger
Seil, ki mora zaključiti de-
la, naročena v mesecu maju.
Pri tem mislim predvsem na
montažo nosilne vrvi, prav
tako pa mora sanirati nasta-
lo škodo. Glede na to, da ob-
staja podpisana pogodba ozi-
roma naročilo, v katerem je
določena tudi ustrezna odgo-
vornost, sem prepričan, da
mora vso nastalo škodo po-
ravnati avstrijsko montažno
podjetje.
V smučarski center ste
vložili veliko denarja ter po-
skrbeli za mnogo izboljša-
ve...
Golte so bile praktično pri-
pravljene za start v novo, us-
pešno sezono. Žal pa, kakor
kaže, so bila prizadevanja za-
man... Tudi med vodilnimi
v firmi Schar&Reden, ki so
lastniki smučišča, preprosto
ni več energije in ambicij, da
bi iz Golt naredili lepo in pri-
jetno smučarsko središče. Ka-
kor kaže, nam ne bodo dali
na razpolago nobenih dodat-
nih sredstev več.
Kakšne razlike opažate
med Italijo in Slovenijo - ta-
ko na področju zakonoda-
je kot raznih dogovarjanj,
ki so verjetno potrebna?
Slovenska zakonodaja je na
prelomu. Ponekod veljajo
zakoni iz bivše Jugoslavije,
drugje upoštevajo slovenske
zakone, ne moremo pa mi-
mo novih zakonov, ki so že
prilagojeni evropskim smer-
nicam. Največji problem je,
ker te zakone vsak interpre-
tira po svojih merilih.
V preteklosti ste že opo-
zarjali, da ste več pomoči,
ne le z besedami, pričako-
vali od lokalnih skupnosti.
Tako naj bi se že sestali z
novim mozirskim županom
Ivom Suhoveršnikom, med
ljudmi pa je slišati, da ste k
sodelovanju povabili tudi
bivšega župana Jožeta Kra-
merja...
Novemu mozirskemu žu-
panu Suhoveršniku sem
predstavil Golte ter pojasnil
naše načrte in želje glede
partnerstva z lokalnimi skup-
nostmi. Kar se tiče gospoda
Jožeta Kramerja, meni želje
po sodelovanju ni izrazil. Se-
daj smo gospoda Petra Sev-
nika (namestnika oziroma
slovenskega direktorja pod-
jetja) imenovali za prokuri-
sta, da bo kot novi direktor
opravljal posle za Golte
d.o.o.
Kakšna so bila vaša pri-
čakovanja glede letošnje se-
zone?
Pred zadnjimi dogajanji
smo načrtovali pametno in
atraktivno cenovno politiko.
Richard Stampfl
s katero bi v center pripelja-
li 60 tisoč smučarjev. S tem
bi ustvarili približno 700 ti-
soč evrov prometa in tako do-
segli pozitiven pritok denar-
ja.
Ljudje v dolini in širše ne-
strpno pričakujejo odloči-
tev glede začetka smučar-
ske sezone. Kaj konkretne-
ga lahko napoveste?
V zadnjih dveh mesecih po-
skušamo storiti vse, da bi do-
končali nujna pripravljalna
dela, ki bodo omogočila po-
pravilo vseh poškodovanih in-
frastrukturnih objektov. De-
la bi se lahko začela, vendar
je treba z avstrijsko montaž-
no firmo razčistiti finančna
vprašanja. Glede na današnje
stanje stvari lahko rečem le,
da pred koncem januarja se-
zone ne moremo pričeti.
U. SELIŠNIK
Zabava za slepe in
slabovidne otroke
V predprazničnem času je dedek Mraz obiskal tudi slepe
in slabovidne otroke.
V nedeljo so se otroci, ki so člani društva Zvezdica, na pova-
bilo celjskega Mc Donald'sa zabavali v priljubljeni restavraci-
ji, kjer so ob pravljični pogostitvi dobili tudi darila. Praznova-
nja se je udeležilo sedem dmžin s slepimi oziroma slabovidni-
mi otroki. Dan pozneje so novoletno zabavo pripravili še v
društvu slepih in slabovidnih Celje, kjer je otroke obdarila
tudi Zveza slepih in slabovidnih Slovenije. Pet predšolskih
otrok ter nekaj tistih, ki so vključeni v integriran pouk, so
razveselile vzgojiteljice vrtca Mavrica iz Vojnika, ki so zanje
pripravile zabavni program in lutkovno predstavo. Otroke, ki
bivajo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani ter
se zaradi šolskih obveznosti praznovanja niso mogli udeležiti,
pa so člani društva obiskali in obdarili kar v zavodu.    AMS
Hitreje do specialistov
v celjski bolnišnici bodo bistveno skrajšali čakalne dobe v ambulantah
Sprememba delovnega časa prijaznejša za bolnike j
V želji, da izboljšajo ka-
kovost dela in s tem povr-
nejo bolnišnici ugled, so se
v Celju odločili, da bodo z
dodatnim delom zdravni-
kov v popoldanskem času
in ob sobotah skrajšali ča-
kalne dobe v najbolj obre-
menjenih ambulantah, kjer
bolniki čakajo na preglede
več kot 6 mesecev.
Kot je v torek na novinar-
ski konferenci povedal stro-
kovni direktor bolnišnice
doc.dr. Radko Komadina,
čaka na prvi pregled pri ne-
vrologu 900 ljudi, na ultra-
zvočni pregled srca in funk-
cionalno diagnostiko 600, na
ultrazvočno preiskavo čaka
200 otrok, pri katerih so ugo-
tovili šum na srcu, izredno
dolge so čakalne dobe za pre-
gled pri ortopedu, kjer čaka-
jo predvsem ljudje, ki potre-
bujejo oceno delazmožnosti
za obravnavo na invalidski ko-
misiji, nenormalno dolge pa
so tudi čakalne dobe za pre-
gled ščitnice.
Ker samo z rednim delom
čakalne dobe v teh ambulan-
tah ne morejo skrajšati, so
se v bolnišnici odločili za do-
datno delo v popoldanskem
času in ob sobotah. Zdravni-
kom in ostalim članom ekip
bodo to delo posebej plača-
li, ocenili pa so, da bo zanj
zadoščalo 5 milijonov tolar-
jev, ki jih bo bolnišnica pri-
hranila drugje. Pričakujejo,
da bodo na ta način ne le skraj-
šali, temveč povsem odpra-
vili sedaj predolge čakalne
dobe.
Novo leto pa bo prineslo
vsaj urico več jutranjega spa-
nja bolnikom na zdravljenju
v bolnišnici. Čeprav bo uso-
da novele zakona o zdravniški
službi jasna šele jutri, ko bo
o njeni spremembi (ali pa ne)
odločal državni zbor, so se v
celjski bolnišnici pripraviU
na njeno uveljavitev. To za
bolnike pomeni predvsem
delo ambulant med 8. in 16.
uro, za zdravnike pa tudi dru-
gačno organizacijo dežurne
službe. Delu zdravnikov v am-
bulantah se bodo prilagodili
tudi drugi zdravstveni delav-
ci, medtem ko bodo na bol-
niških oddelkih delali po sta-
rem. Kot je povedala glavna
medicinska sestra bolnišni-
ce Duška Drev, bodo medi-
cinske sestre na oddelkih pri-
čenjale z delom ob 6. uri, ker
pa bo več časa do zdravniške
vizite, bo jutranja izmena
prevzela del nalog, ki jih je
sedaj bila dolžna opraviti noč-
na ekipa. To pa za bolnike
pomeni vsaj urico več jutra-
njega spanja.
Vse novosti, povezane z de-
lovnim časom in dežurno
službo, bodo v bolnišnici
sproti spremljali in po potre-
bi spreminjali s ciljem, tako
vršilka dolžnosti direktorice
bolnišnice Štefka Presker,
Svet zavoda celjske bol
nišnice je prejšnji teden spre-
jel finančni načrt bolnišni-
ce za leto 2003, ki ne pred-
videva izgube iz tekočega
poslovanja. Začel je tudi po-
stopke za spremembo statuta
bolnišnice, v katerem bodo
med drugim na novo razme-
jili pristojnosti med poslo-
vodnim in strokovnim direk-
torjem. Odločili so še, da bo-
do do februarske seje pripra-
vili razpis za poslovodnega
direktorja bolnišnice.
»da bi bilo delo varno za bol
nike in prijazno za zdravni-
ke«. Seveda pa tudi v celjski
bolnišnici upajo, da bo no-
vela zakona o zdravniški
službi spremenjena, saj je v
skladu s sedaj veljavno sko-
raj nemogoče ustrezno orga-
nizirati delo na manjši bol-
niških oddelkih.
MILENA B. POKLIC
St. 51-19. december 2002
NOVI TEDNIK
TEMA TEDNA
5
Ustava
zaledenila
pločnike?
Skrbi zaradi razveljavljenega odloka o izvajanju zimske
službe v Celju
Ustavno sodišče je razve-
ljavilo nekaj členov dveh
celjskih odlokov o prome-
tu in redu na občinskih ce-
stah. Gre predvsem za čle-
ne, ki urejajo delovanje
zimske službe, zlasti čišče-
nje pločnikov pred stavba-
mi in lokali. Po zdaj razve-
ljavljenem odloku so bili za
čiščenje pločnikov in zem-
ljišč dolžni poskrbeti najem-
niki sami, ustavno sodišče
pa je ugotovilo, da sodi po
Zakonu o javnih cestah to
delo med obvezne lokalne
javne službe, ki jih mora
zagotavljati občina. V pro-
računu denarja za izpolni-
tev teh obveznosti ni.
Zimsko čiščenje in posipa-
nje pločnikov je doslej v Ce-
lju teklo pretežno nemoteno,
odločitev Ustavnega sodišča
pa je sprožila pravi mali vi-
har v mestni komunalni di-
rekciji, ki je tista lokalna jav-
na služba, ki mora zagotoviti
čiščenje in posipanje pločni-
kov. To lahko stori sama ali
pa za ta dela odda koncesijo.
Za vzdrževanje normalne pre-
voznosti cest sta pogodbena
partnerja oziroma izvajalca
del VOC in CE-KA, a ker so
po odločitvi sodišča tudi ploč-
niki del cest, je zelo vprašlji-
vo, če lahko dodatne zadol-
žitve preprosto prenesejo na
ta izvajalca. In to kljub temu,
da že sedaj ista dela opravlja-
ta za približno tretjino ploč-
nikov in drugih javnih povr-
šin v Celju. Potem ko so 4.
novembra v Uradnem listu vi-
deli odločitev ustavnega so-
dišča, so v komunalni direk-
ciji bolj kot ne le nemočno
zmignili z rameni. Že 11 dni
zatem se je namreč začela le-
tošnja zimska služba in z njo
stalna pripravljenost.
Odločitev ustavnega sodiš-
ča ne bo »udarila« le Celja-
nov. Na podoben način, to-
rej z odloki, ki zavezujejo
uporabnike, so težave z od-
pravo zapadlega snega in po-
ledicami, reševali tudi v šte-
vilnih drugih slovenskih ob-
činah. Je torej odločitev us-
tavnega sodišča, ki je preso-
jalo pritožbo Matije Rožiča,
Mozirjana z odvetniško pi-
sarno v Savinovi ulici, ki ga
pred sodiščem toži občanka
(poškodovala se je na neo-
čiščenem pločniku pred nje-
govim lokalom), sprožila
plaz težav za večino sloven-
skih občin?
Lahko da, a zaenkrat je od-
lok »padel« le v občinah Ce-
lje in Žalec in v saj kar Celje
zadeva, zelo pozno.
Zvezane roke
»Glede na trenutno stanje
imamo roke zvezane z obsto-
ječim planom in v proraču-
nu odmerjenimi sredstvi. Ni-
mamo finančnega kritja, da
bi stvari opravili, kot nalaga
odločba. Na tako veliko spre-
membo pa se tudi ne more-
mo pripraviti dovolj hitro,«
je povedal Anatol Sazonov,
s celjske komunalne direk-
cije. »Od skupaj okoli 100 ki-
lometrov pločnikov, smo jih
že doslej čistili približno tret-
jino, okoli 70 kilometrov pa
je zdaj dodatnih pločnikov,
ki jih bo treba vzdrževati. Do-
slej smo skrbeli le za pločni-
ke, kjer je bila stopnja kon-
centracije in migracij viso-
ka - za železniško in avtobu-
sno postajo, mestni peš križ,
bolnišnico, zdravstveni dom
in pot iz obeh postaj do šol-
skega centra na Lavi. Več tu-
di fizično ne zmoremo,« je
povedal Sazonov.
V Občini Žalec je podo-
ben odlok, kot je celjski, na
ustavnem sodišču »padel«
že v spomladanskih mese-
cih. Sicer za urejanje jav-
nih površin v Mestni skup-
nosti Žalec skrbi podjetje
Idila, po novem letu pa bo-
do pri Javnem komunalnem
podjetju Žalec ustanovili
posebno enoto za urejanje
javnih površin, ki naj bi med
drugim skrbela tudi za čiš-
čenje pločnikov.
Koliko bo razveljavitev od-
loka stala Mestno občino Ce-
lje, je zaenkrat nemogoče na-
povedati. Po prvih, zelo prib-
ližnih ocenah, bi za nove na-
loge potrebovali vsaj še štiri
stroje za čiščenje pločnikov s
posipalci, največji problem pa
je, seveda, tisti del pločnikov,
kjer mehanizacije ni mogo-
če uporabiti in je potrebno roč-
no čiščenje. »Tudi če bi imeli
denar, ne vem, kje bi danes
našli toliko delavcev. Razmiš-
ljamo sicer o navezavi na do-
ločene gradbene družbe, za
katere je zimska sezona mr-
tva, pri čemer pa še ne vemo,
ali imajo za fizična dela red-
no zaposlene ljudi ali pa so
to le sezonski delavci,« je ugi-
bal Sazonov.
Šlo bo le po
starem
Finančne posledice za pro-
račun so tiste, ob katerih se
ne bi smeli zamisliti le na ob-
čini, ampak praktično po-
vsod. Kajti doslej je bilo ved-
no tako, da so ob večjih snež-
nih padavinah planirana
sredstva za zimsko službo
smeli prekoračiti, pokrili pa
so jih s sredstvi za letno vzdr-
ževanje lokalnih cest. AU to
pomeni, da bo v primeru hu-
de zime denarja za vzdrže-
vanje in obnovo lokalnih cest
manj?
»Na vsak način. Toda ve-
deti je treba, da je bilo mor-
da prav zaradi milih zim v
zadnjih letih obnovljenih več
cest,« je povedal Anatol Sa-
zonov.
VOC in CE-KA, ki sta vzdr-
ževalca cest na območju
Mestne občine Celje, sta pre-
skrbljena z zadostno količi-
no soli in posipnega mate-
riala, imajo tudi dovolj me-
hanizacije. Ni nas torej tre-
ba skrbeti, ali bodo ceste red-
no plužene in vzdrževane.
Povsem druga zgodba pa so
pločniki, ki jih je občini na
pleča naložila ta odločba. In
tudi, če jo bodo uspeli ure-
sničevati in vsaj za silo oči-
stiti pločnike, kaj bo s pre-
hodi med koridorji do loka-
lov, kaj z odvažanjem od-
pluženega snega? Vprašanj je
vsekakor več kot odgovorov,
čeprav je jasna odločitev, da
vsaj letos pločnikov ne bo
mogoče vzdrževati tako, kot
narekuje odločba Ustavne-
ga sodišča.
In če se pripeti kakšna ne-
sreča in posledično tožba...
»Odgovorna bo občina. Ven-
dar pa predlagam ljudem, da
razumejo, da fizično ni mo-
goče izvesti teh čiščenj in po-
zivam, da ohranimo uveljav-
ljen sistem vsaj do nove se-
zone, ko bomo poskušali tu-
di čiščenje pločnikov stro-
kovno in finančno pokriti,«
poziva Sazonov in dodaja:
»Osebno sem prepričan, da
v ožjem mestu težav ne bo.
Lastniki ali najemniki loka-
lov bodo že po zdravi logiki
za čiščenje poskrbeli sami,
že iz želje, da stranke pride-
jo in da imajo obisk. Se bo
pa gotovo našel kdo, ki tega
ne bo hotel. Prisiliti ga ne bo-
mo mogli, kaznovati, po no-
vem, tudi ne. Toda posledič-
no neurejeno stanje ne bo ni-
komur v korist. Računam pa,
da bo vsaj pretežna večina po-
skušala ohraniti uveljavljeni
sistem vsaj do nove zime, kar
bi nam dalo potreben opera-
tivni čas, da pripravimo po-
trebne ukrepe.«
Za kakšne denarje gre, bo
morda najbolj ponazoril po-
datek, da je komunalno di-
rekcijo oziroma proračun
samo dežurstvo za morebit-
no »zimsko« posredovanje
na cestah od 15. do 30. no-
vembra stalo dobre 3 mili-
jone tolarjev. Pa posredova-
nje ni bilo potrebno. Toli-
ko stane le pripravljenost
zimskih služb. In če se gre-
mo malo računstva, ugoto-
vimo, da le pripravljenost
na intervence proračun sta-
ne okoli 30 milijonov tolar-
jev. Kaj šele delo samo...
Celjanom očitno ostaja,
vsaj za to zimo, ena sama od-
ločitev - ali bodo pločnike še
naprej čistili sami ali pa si
bodo nakupili čevlje s pose-
bnim »zimskim profilom«,
morda celo dereze. Hoja po
mestu utegne biti to zimo še
posebej nevarna.
BRST
Foto: AŠ
Kdo bo čistil pločnike v Celju?
V hiši zdravja in sprostitve
BiO VITAL
vam specialist ortoped in nevrolog dr. Genadij Filipov
iz Rusije pomaga pri lajšanju bolečin v križu, hrbtenici,
mravljincih v rokah In nogah, glavobolu (migreni).
Masaža telesa aH posameznih delov.
Tel.: 03 498 00 00
748 90 60, 041 621 018
St. 51-19. december 2002
6
INTERVJU
Gradili bomo
mostove za Evropo
Ali Evropa regij počasi postaja podobna nekakšnim Združenim državam Evrope?^
Na vrhunskem zasedanju
Evropske unije v danski
prestolnici Koebenhavnu je
Slovenija, skupaj s še de-
vetimi državami kandidat-
kami, po skoraj petih letih
zaključila pristopna poga-
janja. Evropa je tako Slo-
veniji, ob največji širitvi
unije v zgodovini, na širo-
ko odprla vrata. Nove čla-
nice bodo, če bodo uspeli še
referendumi v njihovih dr-
žavah, v unijo vstopile 1.
maja 2004.
Na predvečer tega dogod-
ka je Evropska komisija v Re-
publiki Sloveniji v Narodnem
domu v Celju pripravila jav-
no razpravo o prihodnosti
Slovenije in Evropske unije,
na kateri je približno 70 zbra-
nim govoril veleposlanik EU
v Sloveniji Erwan Fouere. To
je bila priložnost za pogovor
z veleposlanikom unije.
Je Slovenija dovolj dobro
pripravljena na sprejem v
unijo?
Slika o Sloveniji je, gle-
dano na splošno, zelo pozi-
tivna. Taka je bila že ugoto-
vitev izjemno ugodnega ok-
tobrskega poročila o pribli-
ževanju Slovenije EU. So pa
področja, kjer ste še šibki in
prav ta nenehno nadzoruje-
mo, da bi tako pomagali.
Prepričan sem, da bo do dne-
va vstopa Slovenija izpolni-
la še preostala pričakovanja
unije. Seveda pa veste, da
smo tudi mi kar precej po-
storili. Že deset let tečejo
programi Phare, ki so obli-
ka predpristopne pomoči in
so vredni preko 300 milijo-
nov evrov. Oblasti in ljudje
sami so odlično sprejeli
možnosti za uresničitev teh
in programov drugih struk-
turnih skladov. Prav eden od
prvih projektov, ki sem ga
videl po prihodu v Sloveni-
jo, je bil začetek gradnje či-
stilne naprave v Celju, ki je
odličen primer uveljavitve
predpristopne pomoči.
Celje bo, kot kaže, kan-
didiralo še z enim projek-
tom - Centrom za ravnanje
z odpadki...
Ispa je bila kot oblika za
pomoč ustanovljena prav za-
radi priprav držav na spre-
jem vseh okoljskih standar-
dov. Tega ste se pravočasno
zavedli in prvi Ispa projekti
so stekli v Sloveniji. Načrta,
o katerem sprašujete, pa po-
drobneje ne poznam.
Kako vidite Slovenijo v
EU?
Veliko predpristopnih do-
gajanj je bilo namenjenih te-
mu, da smo se prepričali, da
bo Slovenija tako z ekonom-
skih kot socialnih vidikov
pripravljena na tekmovalno
okolje, v katerega vstopa. Ve-
liko smo se posvečali majh-
nim in srednjim podjetjem,
jim pomagali izboljševati
tehnologijo, marketing, da
bi bila sposobna napredova-
ti, ne le v današnjem oko-
lju, ampak tudi širše. Veli-
ko je področij, kjer bo Evropa
lahko čutila prisotnost Slo-
venije. Toda vsekakor mora
ta področja Slovenija dolo-
čiti sama. Veliko je vreden
poseben položaj Slovenije do
držav jugovzhodne Evrope,
kar ima ključen gospodarski
in politični pomen, kajti to
so dežele, ki počasi že trka-
jo na vrata unije. V tem po-
gledu bo imela Slovenija na-
logo graditeljice mostov. Vse
to zagotavlja Sloveniji dober
položaj, čeprav je podobno
kot Irska, od koder prihajam
sam, ena najmanjših držav
v uniji.
In kaj menite o težavah
s proračunom, o skorajš-
njem položaju neto plačni-
ce?
Zelo pomembno je, da
smo znali prisluhniti poseb-
nostim posameznih kandi-
datk in smo zagotovili, da bo-
do bodoče članice neto pre-
jemnice pomoči od dne pri-
stopa. In da bo teh sredstev
toliko, da bodo lahko izpol-
njevale vse sprejete obvezno-
sti. Tu mislim predvsem na
šengensko mejo. V Koeben-
havnu so, mislim, znali tako
vaši pogajalci kot predstav-
niki unije dobro izkoristiti
še tisto malo manevrskega
prostora, kolikor ga je v po-
gajanjih ostalo.
Vseeno pa Evropa ni ta-
ko enotna. Težave se pojav-
ljajo v Avstriji, veliko je te-
žav v kmetijstvu...
Kar zadeva kmetijstvo, je
celo mene presenetil kar pre-
cejšen odziv na zahteve, zla-
sti glede kvot, pa tudi kar za-
deva neposredna plačila za
nadomestila kmetom. To je
dobra popotnica za državo.
Seveda se v EU mnenja razli-
kujejo, tudi kar zadeva po-
men širitve. Zdaj so vse čla-
nice dolžne bolj upoštevati
politični pomen širitve in
dejstvo, da končno združu-
jemo narode, ki so bili prej
neenotni, zapleteni v spore
in vojne. Ponovno združuje-
mo Evropejce, ne le Evropo.
Kako vidite Evropo pri-
hodnosti?
Veliko bo odvisno od us-
peha konvencije o prihodno-
sti Evrope. Še pred nekaj me-
seci, ko se je konvencija pri-
čela, ni bilo govora o evrop-
ski ustavi, zdaj že vsi govori-
jo o njej. Iz skromnih začet-
kov smo dosegli dinamično
razpravo in bržkone bo mo-
goče zgraditi enotno ustavo
za vso Evropo, ki bo odraža-
la položaj vseh ljudi v Evro-
pi, ne le državljanov današ-
njih 15 članic.
Nekakšne Združene dr-
žave Evrope?
Osebno sem temu zelo na-
klonjen. Način odločanja v
zveznih državah, ko ljudem
približaš odločanje, je eko-
nomsko in politično bistve-
no bolj smiseln, posebej če
upoštevamo regionalizacijo.
saj odločitve s tem ne ostaja-
jo na državni ravni in niso
nujno centralizirane. Seveda
ne mislimo vsi tako. Pri ce-
lotni zamisli ne gre samo za
združevanje držav, gre za
združevanje ljudi in na to ob
razpravah o institucijah no-
ve Evrope prepogosto pozab-
ljamo.
Omenili ste regije, bodo-
ča Evropa bo Evropa regij,
kako pa te regije vidite v
Sloveniji?
Slovenija je v pogajanjih
dobila še nekaj časa, da se
odloči o decentralizaciji.
Namesto šestih bo v doku-
mentih zapisana le ena re-
gija, kar bo državi omogo-
čilo odločanje o tem, kam
bo usmerjala sredstva iz
evropskih skladov. Upam, da
bo Slovenija sledila državam,
ki so posvojile regionalni si-
stem, pa naj bodo male, kot
Avstrija, ali velike, kot Nem-
čija. Izkazalo se je, da je si-
stem pokrajin zelo dober za
razvoj demokracije, zagotav-
lja pa tudi močan razvojni
naboj. In sicer to, da je de-
nar iz unije enakomerno raz-
porejen in ne služi le razvo-
ju posameznih, največkrat
upravnih centrov.
Prav to je, se mi zdi, eden
večjih slovenskih proble-
mov.
Da, tudi na Irskem je bilo
tako. Zgodila se nam je pre-
tirana koncentracija virov v
glavnem mestu. To pa ni do-
bro za obrobje. Iz teh irskih
napak bi se lahko Slovenija
naučila marsikaj koristnega.
Ali povprečni Slovenec ve
dovolj o uniji?
Presenetljivo, a menim,
da, kar dokazujejo raziska-
ve. Slovenija je bila v tem po-
gledu vedno v vrhu držav
kandidatk. Med svojimi obi-
ski po občinah me je raven
tega znanja vedno preseneti-
la. To je odlična osnova za
delo naše komisije, ki mora
zagotoviti še boljšo obvešče-
nost. Ta namreč povečuje
možnosti za uspeh referen-
duma o vstopu v unijo, ki bo
prihodnje leto. Zelo smo hva-
ležni, da so v mnogih obči-
nah postavili evropske kotič-
ke, kjer lahko ljudje res iz-
vejo veliko o vsem, kar nas
čaka na skupni poti.
Po drugi strani rezultati
raziskav o zaželenosti Slo-
venije v EU niso dobri. Ne-
nehno smo na enem od zad-
njih mest...
Razlogov je več. Eden od
njih je premalo znanja,
stopnja vedenja o novih
evropskih državah znotraj
unije. Na to bi vlade mora-
le bolj paziti. Slovenija tu-
di ni dovolj naredila za svojo
promocijo. Na BBC ali CNN
lahko dnevno gledate spo-
te o Hrvaški in uspeh je ve-
lik. Slovenija sodeluje na
sejmih in podobno, a to ni
dovolj, manjka ji identifi-
kacije...
Nas imajo v Evropi še
vedno za komunistično dr-
žavo?
Ne. Ljudje bolj govorijo
o Sloveniji kot o delu Bal-
kana, kjer so bile vojne in
takoj je slika negativna.
Vsem, ki so se nekoliko po-
trudili, bih pri vas ali se bo-
lje pozanimali, je jasno, da
so se tu dogajale le pozitiv-
ne spremembe. Toda mo-
rali bi narediti več za pred-
stavitev svojih političnih in
gospodarskih dosežkov. Do
njih ste prišh v zelo krat-
kem času in to so dosežki,
ki so mnogo boljši kot v os-
talih državah jugovzhodne
Evrope.
Je majhno lepo?
Da, zame je, saj sem iz
majhne države. Zavedati se
morate, da lahko Evropi, ne
glede na majhnost, prinese-
te vsaj toliko kot večje drža-
ve. To ne velja le za politič-
ne ali kulturne entitete, am-
pak tudi za gospodarstvo, za
posel. »Razmišljaj majhno«,
je slogan, ki se je izkazal za
uspešnega, saj lahko na tak
način dosežeš več. In ne po-
zabimo - moč Evrope se me-
ri po njeni kulturni raznoli-
kosti in to si postavljajte v
ospredje.
V Sloveniji ste zdaj de-
vet mesecev, je drugačna
kot ste si jo predstavljali,
ko ste prevzemali nalogo?
Imam samo dobre vtise.
Preseneča me razvoj, prese-
neča vaše znanje, prijaznost
ljudi. Ti so sicer nekoliko za-
držani, a to je bržkone pov-
zročila zgodovinska izkuš-
nja. Tudi Irci smo rabili dol-
ga leta, da smo se znebili
manjvrednostnih komplek-
sov. To je vprašanje časa.
Imate vse možnosti, da zac-
vetite, saj ste mlada, dina-
mična država, ljudje razmiš-
ljajo mladostno, kar bo v uni-
ji prav prišlo.
Se vam ne zdi, da smo pre-
malo časa država, da bi se
ji z vstopom v unijo kar ta-
ko odrekli. Stoletja smo sa-
njali... Bomo v Evropi iz-
gubili identiteto?
Slovenija obrača pomem-
bno stran v svoji zgodovi-
ni. Ta odpira nova obzorja
in je nekakšna osvoboditev
sama po sebi. Odstranjuje-
mo ovire, meje... Če bi os-
tali zunaj, bi sami ustvar-
jah nove meje. Priključitev
vam odpira povsem nov
spekter možnosti in prilož-
nosti - političnih, gospodar-
skih, socialnih. Irska je bi-
la pred letom 73, ko je
vstopila v unijo, tako odvi-
sna od Britanije, da je bil
občutek ob vstopu prav os-
vobajajoč. Odpiranje bo
imelo podoben pomen za
Slovenijo. Svojo identite-
to boste prinesh s seboj in
verjemite - je vredno.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Veleposlanik EU v Sloveniji Ervvan Fouere
Št. 51-19. december 2002
AKTUALNO
7
Z lokacijskim dovoljenjem do legalizacije. Polkrožna črna gradnja pod Kalobjem je odmevala po vsej Sloveniji.
Alojzija Erjavec z ekološke kmetije v Planinci, ki je bila več kot leto dni
brez elektrike. Politično preganjana?
Zmaga mame Alojzije
Lokacijsko dovoljenje za odmevno gradnjo pod Kalobjem - Ekološka kmetija brez verske dejavnosti? - Politično
preganjanje Alojzije Erjavec in somišljenikov?
v ogromni hiši nekdanje Ljubljančan-
ke Alojzije Erjavec, v Planinci pod Kalob-
jem, so imeli prejšnji teden razlog za veli-
ko veselje. Po dolgotrajnih prizadevanjih,
ki so odmevala po vsej Sloveniji ter širše,
so prejeli za sporno gradnjo lokacijsko do-
voljenje.
Gre za drugostopenjsko odločbo ministrstva
za okolje, prostor in energijo, ki omogoča
legalizacijo črne gradnje objekta v tlorisu
33 metrov dolžine ter 11 metrov širine. Na
prvi stopnji so namreč odločbo zavrnili. Er-
javčeva in njeni sostanovalci so namreč brez
potrebnih dovoljenj postavili veliko polkrož-
no stanovanjsko hišo. Na mestu, kjer je sta-
la običajna kmečka hiša.
Erjavčeva in njeni somišljeniki živijo pod
Kalobjem že nekaj let. Leta 1995 so kupili
zapuščeno kmetijo, ki je bila na prodaj
več kot desetletje. Za prebivalce kmetije
je najširša javnost izvedela, ko se je poja-
vilo na Internetu sveto pismo, ki ga je na-
pisala vodja skupine »mama Alojzija«. Med
zapisanim je bilo mogoče prebrati tudi o
njenem brezmadežnem spočetju, njeni re-
šitvi letala v stiski, njenem ustvarjanju le-
pega vremena in podobno. Za najbolj spor-
ne pa so v delu javnosti obveljali lastniški
odnosi v Planinci, pojavil se je sum more-
bitnega izkoriščanja.
Po Kozjanskem je pred tem odmevala
prestavitev kalobskega župnika, saj naj bi
se bil z nevsakdanjimi farani preveč zbli-
žal. S častilci indijskega Sai Babe (rein-
l^arnacije Jezusa Kristusa), Jezusa Kristu-
sa in Alojzije Erjavec, vseh obenem, ki so
Vestno prihajali k njegovim mašam. Poz-
■leje se je začelo o nevsakdanji kmetiji go-
voriti celo v povezavi z izginulim pojo-
*5im majorjem Troho, ki naj bi se skrival v
f^laninci. Erjavčeva je to zanikala, glede
Verske dejavnosti pa lani povedala, da svoje
Preteklosti ne skrivajo.
Brez elektrike
v takšnih razmerah je začela na kmetiji
■■^sti ogromna črna gradnja, ki je zbujala po-
kornost že zaradi polkrožne oblike. Grad-
^k, ki je zbudila pozornost slovenske jav-
■^osti, saj ji je občinska oblast v Šentjurju
■Nasprotovala. Zakon je bil seveda na strani
Občine.
Tako je prišlo lani v začetku jeseni celo do
"Odklopa elektrike, prebivalcem kmetije je
^stal le priključek v gospodarskem poslop-
ij- To je v tem mesecu vzpodbudilo Zvezo
ekoloških gibanj Slovenije, ki je ob dnevu
človekovih pravic, 11. decembru, napisala
»Obvestilo za javnost«. Slovensko javnost je
obvestila o hudem kršenju človekovih pra-
vic, ki jih doživlja podjetje Naravovarstve-
na ekološka kmetija, s sedežem v Planinci.
Ustanovili so ga Erjavčeva in njeni somišlje-
niki, ki so svojo kmetijo po ekološki plati
resnično vzorno uredili.
»Ko gre za krivični odklop električne ener-
gije, se gospodarska in materialna škoda za-
radi blokade celotnega projekta s strani ob-
čine in upravne enote še povečuje, najbolj
pa ob sveči trpijo otroci,« je zapisal pred-
sednik zveze Karel Lipič, odličen poznava-
lec razmer v Planinci. »Sprašujemo se, kako
to, da ni bilo doslej že številnih izklopov v
več kot približno 10 tisoč črnogradnjah v
Sloveniji, brez gradbenih in lokacijskih do-
voljenj. Med njimi so tudi državni objekti,
številni vikendi, planinske in lovske koče,
cela naselja kot Rakova Jelša, Tomačevo...«
Med stanovalci do zdaj spornega objekta so
tudi trije otroci.
Zaradi njene drugačnosti skupine v Pla-
ninci nekateri ne marajo, tudi zaradi sporne
verske dejavnosti in črne gradnje. Kot kaže,
je med slednjimi šentjurski poslanec in do-
nedavni župan Jurij Malovrh. »Zavzema-
mo se, da pravni red velja za vse, ne le za
eno izbrano družino, za katere izselitev iz
občine stalno lobira državni poslanec poli-
tične stranke na oblasti,« piše v pismu jav-
nosti (poslanem predsedniku države in pre-
mierju) Karel Lipič. Poslančevega imena si-
cer ne omenja. »To je izmišljotina,« je ogor-
čen Malovrh. » Gre za bolno razmišljanje.
Izselitev je nemogoče doseči, tudi, če bi kdo
želel. Ta je mogoča le za tuje državljane, pa
še za te le v posebnih primerih.«
Drugostopenjska odločba o lokacijskem
dovoljenju, ki jo je investitorka Alojzija Er-
javec prejela od ministrstva, je za Malovrha
še vedno sporna: »Preučili bomo, ali mini-
strstvo sega v pristojnost občine. Občina lah-
ko sproži tudi ustavni spor, vse je odvisno
od novega župana.« Zakon je enak za vse,
poudarja Malovrh. »V nasprotnem primeru
so tisti, ki spoštujejo zakonodajo in plaču-
jejo zakonsko predpisane dajatve, drugora-
zredni državljani. V Zvezi ekoloških gibanj
Slovenije si tega ne bi smeli privoščiti.« Ma-
lovrh pravi, da ogromna gradnja presega vsake
razumske mere za to področje. »Gre za hud
poseg v naravo, poleg tega je Planinca pla-
zovito območje.«
Sicer pa Lipičev poziv v prid kmetije na
Planinci ni prvi. Podobni apeli z različnih
naslovov, ki so opozarjali na javne kršitve
človekovih pravic v Planinci oziroma Slo-
veniji, so romali po vsem svetu. V času prib-
liževanja Evropski uniji in zvezi Nato, na
kar so naši voditelji seveda posebno občut-
ljivi.
Vzorna kmetija
Alojzija Erjavec ter Klavdij Es, direktor
Naravovarstvene ekološke kmetije, ki smo
ju po zmagi obiskali v Planinci, poudarjata
tamkajšnje dosežke. Ti so zares vredni po-
sebne pozornosti, kmetija je med najbolj ure-
jenimi v državi. Že peto leto deluje njena
rastlinska čistilna naprava za 70 enot, ne upo-
rabljajo nobenih kemičnih sredstev, gnojijo
s travo, ki jo pokosijo ročno...
Na njivah prisegajo na stare sorte, ki niso
gensko spremenjene. Tako med različnimi
vrstami pšenice rastejo poleg pire stara re-
sarica, kamut (iz starega Egipta) in pirika,
pa tri vrste soje, ščir, ženof, ajda, oves, proso
in ječmen, med oljnicami lan in riček, ko-
ruza je stara trdinka... Med vrtninami sta
bob ter skoraj pozabljeni rozinarji. Sadijo
celo sirek, ki ga uporabljajo za izdelovanje
metel, iz plodov pa je mogoče pripravljajo
prvovrstno pecivo. Vsa semena vzgojijo sa-
mi. Sicer pa so vsi prebivalci kmetije vege-
tarijanci. V trgovini kupujejo le kvas in sol.
Celo njihov parket je »naravovarstven«.
Med našim obiskom kmetije so polagali v
stanovanjskem objektu parket, ki so ga iz-
delali sami iz posekanega grmovja. Med de-
lom so si pomagali z električnim podaljš-
kom iz gospodarskega poslopja.
Klavdij Es, direktor podjetja Naravovars-
tvena ekološka kmetija d.n.o., je dejal, da
njihovo podjetje ne more delovati, saj je brez
sedeža. Stara hiša je podrta, nova gradnja še
ni legalizirana. »Živimo pa od ene same po-
kojnine,« je omenila Erjavčeva. Vprašali smo
jo tudi o za nekatere sporni verski dejavno-
sti, vendar je dejala, da so na kmetiji običaj-
ni rimokatoliki. Na kmetiji je videti, tako
kot vsa leta, Kristusova razpela ter Marijine
kipe. Na Internetu svetega pisma mame Aloj-
zije že dolgo ni več, danes se predstavlja Pla-
ninca izključno kot ekološka kmetija.
Sicer pa vse kaže, da se zadeva »Planinca«
bliža h koncu. Do ponovnega zanimanja naj-
širše javnosti bi lahko prišlo le v primeru,
če bi se pojavili med prebivalci kmetije gla-
sni spori. Če bi se kdo iz skupine odločil za
odhod ter na glas zahteval svoj premoženj-
ski vložek.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Shramba Naravovarstvene ekološke kmetije. Po ekološki plati je kmetija pod Kalobjem resnično vzorno
urejena. Po novem bo lahko urejena tudi po pravni plati.
-   Št. 51-19. december 2002--
8
AKTUALNO
O posameznikih,
ki iščejo bližnjice
Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Viktor Štokojnik o mlečni aferi - Tri možnosti vnosa kloramfenikola:
dodajanje antibiotika, dermo sprej ali različna zdravila
Mlečna afera dobiva neslutene razsež-
nosti, sploh potem, ko so v minulem ted-
nu veterinarski inšpektorji spet odkrili
prisotnost kloramfenikola v nekaterih
vzorcih mleka. Med zelo odmevnimi je
bil nedeljski sestanek na kmetijskem mi-
nistrstvu, na katerem so med drugim spre-
jeli sklep o jemanju individualnih vzor-
cev. Vendar dokončnega odgovora, ka-
ko je kloramfenikol prišel v mleko, še ved-
no ni.
»Ne glede na vsa dogajanja je bistvo v tem,
da je kloramfenikol prisoten v mleku, kjer
ne bi smel biti,« pravi Viktor Štokojnik, pred-
sednik Veterinarske zbornice Slovenije, ki
od letos združuje vse veterinarje. Štokojnik
je seveda dobro znan tudi med Celjani, saj
že dlje časa deluje v različnih veterinarskih
institucijah, njegovo delovno mesto pa je tudi
v Veterinarskem centru na Trnoveljski cesti.
»Za prisotnost kloramfenikola v mleku se
opravljajo presejalni testi,« je razložil Vik-
tor Štokojnik in primerjal preiskave z iska-
njem dveh kamenčkov v velikanskem kupu
zemlje. Prvi in hkrati najcenejši elisa test
pove, ali je vzorec zagotovo negativen. Če ni
negativen, ga pošljejo na dodatne preiska-
ve. Vzorce, ki tudi po drugem testiranju os-
tanejo na situ, pregledajo še v referenčnih
laboratorijih v Italiji ali na Nizozemskem,
kjer dokončno potrdijo ali ovržejo sum o
prisotnosti kloramfenikola.
Od kod kloramfenikol v
mleku?
Tudi Štokojnik meni, da so tri možnosti,
kako bi kloramfenikol prišel v mleko. »Z
dermo sprejem, ki ga ponekod delijo kme-
tom za reklamo, je možen vnos kloramfeni-
kola. Sicer je uporaba za zdravljenje živah,
katerih meso in mleko se uporablja za na-
daljnjo predelavo, že dve leti prepovedana.
Vendar pa je dovoljena uporaba za pse ali
muce in po našem vedenju je sprej še vedno
na prodaj. Torej je uporaba možna. Če je
kmetu sprej predpisal ali svetoval veterinar
za zdravljenje na primer vimen, je napaka
na veterinar j evi strani. Če ga je kmet kupil
in uporabljal sam, je krivda njegova.«
Drugi vzrok vnosa raziskujejo v nekon-
trolirani uporabi zdravil mimo veterinarjev.
Gre za zdravila, ki jih uporabljajo predvsem
rejci, ki se na to »spoznajo«. Do uporabe zdra-
vil, kupljenih na črnih trgih v Sloveniji ali v
tujini, prihaja zato, ker si hočejo ljudje po-
magati zaradi menda dragih veterinarskih
storitev. »Ceno našega dela primerjam s ce-
no dobrega kolesa. Ta je vreden toliko kot
krava. Ob okvari kolesa nihče ne bi niti slu-
čajno pomish, da bi sredi noči poklical stroj-
nega inženirja - v primeru obolele krave pa
je seveda drugače. Preprosto moramo upo-
števati delo, čas, ceno zdravil...« pravi Što-
kojnik in dodaja, da si tudi zato ljudje po-
magajo po svoje.
Kot tretjo možnost raziskujejo dodajanje
kloramfenikola, »čudežnega sredstva, ki bi
preprečilo kvarjenje mleka. Če ga je kdo upo-
rabljal, je bil v resnici mojster in je moral o
kloramfenikolu veliko vedeti. Gre za zelo
učinkovit in poceni antibiotik, ki ga je tež-
ko odkriti, na trgu pa je sorazmerno lahko
dostopen. Koliko naj bi bil v resnici neva-
ren, predvsem za okvaro kostnega mozga,
niso nikoli do konca dokazali,« je razložil
Štokojnik in dodal, da če bi bil v resnici ta-
ko nevaren, ga tudi v medicini sploh ne bi
smeli uporabljati. »Ponavljam - velja dolo-
čilo, da mleku ne smeš ničesar odvzeti in
ničesar dodati. Za večino od 17 kmetov, pri
katerih so odkrili v mleku kloramfenikol.
pridejo v poštev vse tri kombinacije. Naj še
omenim, da je število >osumljenih< v primer-
javi s 16 tisoč kmeti, ki se ukvarjajo s pride-
lavo mleka, pravzaprav majhno.«
KGZS stoji na bregu in
zmerja
»Zaradi mlečne afere smo vsi prizadeti.
Pri zapiranju prog je vsaka odločitev napač-
na: če zapreš progo, prizadeneš kmete, če
odpreš progo, ki ni negativna, ogroziš zdravje
potrošnikov...« razmišlja Štokojnik in opo-
zarja, da ne velja posploševati. »Vem, da je
kmečki poklic težak, ravno pri mlečni proi-
zvodnji pa se je treba še posebej truditi. Go-
vorim za večino, zagotovo pa so med kmeti
tudi takšni primeri, ki bi radi šli po bližnji-
ci.«
Minister za kmetijstvo Franci But je v
začetku tedna predlagal, da v najkrajšem
času preidejo na obvezno jemanje posa-
meznih vzorcev. Stroške testiranja, ki zna-
šajo približno 2 tisoč 500 tolarjev, bodo
zelo verjetno plačali kmetje. Kako bodo
pristojne službe opravljale teste, se bodo
na kmetijskem ministrstvu še dogovorili.
V zadnjem času nekateri poskušajo na vsak
način diskreditirati zaupanje v različne in-
stitucije. Na udaru so tudi veterinarji. »Naj-
lažje bi bilo, da bi krivdo dokazali kar vete-
rinarjem,« navrže Štokojnik. »Dajte no - vsi
vemo, da ima vsak rejec, ki se ukvarja s pri-
rejo mesa ali mleka, posebno hlevsko knji-
go. Če ima rejec poštene namene, mora knjigo
ponuditi veterinarju, da vpiše bolezensko sta-
nje, uporabljena zdravila, vrsto in količino
ter dobo karence. Je pa res, da nekateri ni-
majo te hlevske knjige, drugi imajo pa po
dve! Prav tako se veterinarji z zdravili oskr-
bujejo pri verificiranih veledrogerijah, ki
imajo dovoljenja za prodajo veterinarskih
pripravkov. Omogočena je popolna sledlji-
vost tudi na terenu. «
»Veterinarji bomo svoje ljudi, ki so ga po-
lomili, poiskali in ustrezno ukrepali. Od Kme-
tijsko gozdarske zbornice Slovenije pa pri-
čakujemo, da ne bo samo stala na bregu in
zmerjala, pač pa med svojimi člani poiskala
tiste, ki so namerno delali napake - torej ti-
ste, ki celemu kmečkemu stanu delajo ško-
do in sramoto,« pravi Štokojnik.
U. SELIŠNIK
Viktor Štokojnik
Ivan je še v bolnišnici
Ivan, bolnik z aidsom iz okolice Celja, o katerem smo pisali zaradi nemogočih
razmer v domačem okolju, kjer nima nikogar, da bi stalno skrbel zanj, je še na
zdravljenju na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Kot je povedal doc.dr. Janez Tomažič, se mu je zdravje popravilo, še vedno pa zanj
niso našli namestitve v katerem izmed domov, kjer bi mu lahko nudili stalno nego in
skrb. Dosedanji poskusi niso bili uspešni, vendar v Ljubljani še niso vrgli puške v koruzo.
Morda bodo Ivana vsaj začasno sprejeli na negovalni oddelek bolnišnice v Sežani. To bi
bila sicer kratkotrajna rešitev (največ 30 dni), a bolje kot nič. Če tudi pri tem ne bodo
uspeli, se bo Ivan v kratkem vrnil domov. MBP
10
GOSPODARSTVO
V Klasju še vedno
sto ljudi preveč
Do konca prihodnjega leta naj bi se število zaposlenih zmanjšalo na 330 - Terjatve delavcev
poplačane do avgusta 2003
Izguba v celjskem Klas-
ju se je v letošnjih desetih
mesecih v primerjavi z ena-
kim obdobjem lani zmanj-
šala za 56 odstotkov, kar ka-
že na uspešnost sanacijskih
ukrepov, je povedal direktor
družbe Matjaž Pavčič. Ce-
loten prihodek je v tem ob-
dobju za dobrih 9 odstotkov
manjši od lanskega in zna-
ša 3,2 milijarde tolarjev, to
pa je predvsem posledica kr-
čenja proizvodnega progra-
ma lastnih izdelkov in uki-
nitve prodajnih programov,
ki so se izkazali za nedo-
nosne in v katerih je imelo
Klasje zgolj vlogo trgovca.
»Sanacijski program, ki bo
prave učinke pokazal šele pri-
hodnje leto, sestavlja niz
vzporednih dejavnosti, ki se
dopolnjujejo in od letošnje-
ga avgusta že kažejo poziti-
ven poslovni rezultat,« je še
poudaril Matjaž Pavčič. V
Klasju so v proizvodnem pro-
gramu ohranili le še 260 iz-
delkov, ki jih bodo odslej tr-
žili pod blagovnimi znamka-
mi Klasje, Knežje pekarne in
Rogla. Na širšem celjskem in
zasavskem območju so zaprli
polovico svojih pekarn, ta-
ko da jih bodo od 1. januarja
prihodnjega leta imeli le še
sedem. Najtežja in hkrati od-
ločujoča za obstoj podjetja
pa bo kadrovska sanacija.
V Klasju razmišljajo tu-
di o krčenju števila malo-
prodajnih enot, saj so veči-
noma v najetih prostorih
ali pa v objektih, kjer teče-
jo denacionalizacij ski po-
stopki.
Letos so z odpovedmi po-
godb za določen čas ter z do-
kupi delovnih let in vojaške
dobe zmanjšali število zapo-
slenih za 58, tako da jih v ce-
lotnem Klasju dela trenutno
436. Pavčič ocenjuje, da bi
bilo primerno število zapo-
slenih 330, kar pomeni, da
bo do konca prihodnjega le-
ta podjetje moralo zapustiti
še najmanj sto ljudi. Ko so
naredili analizo zaposlenih,
so ugotovili, da je več kot 36
odstotkov ljudi z dokonča-
no ali nedokončano osnov-
no šolo, premalo pa je kvali-
ficirane delovne sile s četrto
stopnjo izobrazbe. »Ključni
problem Klasja je togost za-
poslenih, saj večina tistih, ki
v podjetju dela dvajset ali še
več let, le s težavo sprejema
spremembe, brez sprememb
in prilagajanja tržnim razme-
ram pa tekme s konkurenco
ne bomo preživeli. K sreči gre
pri tistih z najnižjo izobraz-
bo večinoma za starejše lju-
di, kar pomeni, da se bomo
reševanja tega problema lah-
ko lotili z dokupi let in še s
kakšnimi drugimi mehkimi
variantami odpuščanja,« je
napovedal Pavčič.
Nedavni izstopi vseh naj-
večjih lastnikov Klasja iz
nadzornega sveta ne pome-
nijo nič posebnega, pravi
Matjaž Pavčič. V ozadju
sprememb je Probanka, s
katero so tako ali drugače
povezani vsi pomembnejši
lastniki podjetja.
Predsednik uprave Klasja
je tudi povedal, da bodo za-
poslenim najpozneje do av-
gusta prihodnjega leta v ce-
loti poravnali terjatve, ki jih
imajo na račun manj izpla-
čanih plač. Kot je znano, so
marca letos zaradi izredno
hudih likvidnostnih težav naj-
prej za tri mesece znižali pla-
če za 12 odstotkov, nato pa
še tri mesece za 10 odstot-
kov. Skupna vsota, ki jo pod-
jetje dolguje delavcem zna-
ša 41 milijonov tolarjev bru-
to. Pavčič pravi, da bodo ter-
jatve zmanjševaU postopno,
in sicer z denarjem, ki ga bo-
do dobili s prodajo poslov-
no nepotrebnega premoženja.
Letos jim je poleg manjšega
objekta v Zbelovem pri Lo-
čah uspelo prodati le pekar-
no v Sevnici, prihodnje leto
pa naj bi prodali pekarni na
Dobrni in v Štorah, kjer so
letos zaradi varčevanja usta-
vili proizvodnjo in jo presta-
vili v Celje. Še vedno pa iš-
čejo kupca za upravno stav-
bo v Celju, zaradi katere se
je podjetje pred nekaj leti za-
dolžilo za več kot 800 mili-
jonov tolarjev.
JANJA INTIHAR
Celjski strelovod na
parlamentu
Celjsko podjetje Hermi, ki
se je v zadnjih letih uvelja-
vilo kot eden najpomem-
bnejših proizvajalcev stre-
lovodne opreme v Sloveni-
ji, je na tradicionalnem
prednovoletnem srečanju
gostilo 80 poslovnih part-
nerjev in elektroprojektan-
tov.
Okrog dvajset povabljen-
cev je bilo s Hrvaškega, kjer
je Hermi avgusta letos odprl
lastno podjetje, da bi lažje
prodrl na to in še druga tr-
žišča nekdanje Jugoslavije.
Hermi je družinsko podjetje
za proizvodnjo in prodajo
strelovodne opreme, ki jo je
kot samostojni podjetnik že
pred 17 leti pod lastno bla-
govno znamko začel razvijati
Herman Rauter. Trenutno
dela v podjetju petnajst lju-
di, ki se poleg proizvodnje
ukvarjajo še z montažo, me-
ritvami in svetovanjem. Stre-
lovodi Hermi, ki so po Rau-
terjevih besedah narejeni po
vseh evropskih standardih, so
danes nameščeni na več ti-
soč individualnih objektih
doma in v sosednjih državah,
ter na mnogih poslovnih, in-
dustrijskih in javnih objek-
tih, tudi na slovenskem par:
lamentu. \
JI
Bimex bo tiskal
i
v Srbiji
Celjsko podjetje kupilo tiskarno v Požarevcu - Najprej ]
le najbolj nujne posodobitve j
Med celjska podjetja, ki
so se odločila za nakup proi-
zvodnih obratov na ozem-
lju nekdanje Jugoslavije, se
je te dni vpisal tudi Bimex,
ki se ukvarja s proizvodnjo,
veletrgovino in zastopa-
njem. Na nedavni dražbi je
namreč za 78.000 evrov ku-
pil 70-odstotni delež tiskar-
ne Prosveta v Požarevcu.
V Bimexu se doslej niso
ukvarjali s tiskarstvom, so pa
v Sloveniji že nekaj let za-
stopniki avstrijskega koncer-
na Roman Bauernfeind, ki iz-
deluje kartonsko embalažo,
papir in valovito lepenko. Ker
so Avstrijci želeli, da jih celj-
sko podjetje zastopa tudi na
srbskem trgu, so se po bese-
dah Biserke Klajnšek, ki vo-
di podjetje skupaj z možem
Damjanom, odločili za na-
ložbo v tej državi. Tiskarna
v Požarevcu, v kateri je za-
poslenih 77 ljudi, se je zad-
nja leta usmerila predvsem
v tiskanje embalaže, novi last-
niki pa nameravajo obstoje-
či program še razširiti in po-
večati obseg dela, vendar bo
treba proizvodnjo najprej teh-
nološko posodobiti.
Biserka Klajnšek o kon-
kretnih številkah še ne želi
govoriti. »Pravzaprav niti ne
morem,« pravi, »saj še ne ve-
mo, kaj vse nas v Srbiji ča-
ka. Pogosto se namreč zgo-
di, da se pravi problemi po-
kažejo šele kasneje.« Cena za
tiskarno je bila sicer ugodna
in kupnino so v začetku tega
tedna že v celoti poravnali,
vendar bodo kljub temu na
začetku vlagali le v najnuj-
nejše. Pri tem jih bodo fi-
nančno podprli tudi avstrij-
ski partnerji, ki jim za proi-
zvodnjo v Srbiji obljubljajo
tudi pomoč v tehnologiji in
strokovno podporo.
Bimex je doslej z zasto-
panjem tujih podjetij ustva-
ril desetino celotnega pro-
meta, 30 odstotkov prihod-
kov so zaslužili z lastno proi-
zvodnjo dušilk za prepreče-
vanje radijskih motenj, ki jih
prodajajo na evropskem tr-
gu, večji del prometa pa je
predstavljala veleprodaja
tehničnih plastičnih mas, ki
jih za podjetje Bayer proda-
jajo na slovenskem trgu. La-
ni so imeli okrog 561 mili-
jonov tolarjev prihodkov iz
poslovanja in 27 milijonov
tolarjev čistega dobička, le-
tos pa pričakujejo še neko-
liko boljše poslovne rezul-
tate. Bimex ima že vsa leta,
odkar deluje (začeli so leta
1990 kot Gorenjevi koope-
ranti z vstavljanjem meha-
nizmov v ohišja malih bu-
dilk), počasnejšo, a zdravo
letno rast. Ves dobiček vla-
gajo v rezerve in povečanje
osnovnega kapitala ter zapo-
slujejo nove ljudi. Trenutno
jih v podjetju dela dvajset,
že januarja pa se bo število
zaposlenih v proizvodnji
spet nekoliko povečalo.
JANJA INTIHAR
Evropski
milijoni za
nova
delovna
mesta
v Savinjski regiji bo-
do s pomočjo evropske-
ga denarja v naslednjih
enajstih mesecih odprli
najmanj 150 novih de-
lovnih mest. Gre za ta-
ko imenovane pilotne ak-
tivnosti, s katerimi se bo-
sta regija in na njenih iz-
kušnjah tudi celotna Slo-
venija pripravili na
Evropski socialni sklad.
Regija je za izvedbo ak-
tivnosti iz programa Pha-
re ter iz ministrstev za de-
lo in za šolstvo pridobila
3,8 milijona evrov. S tem
denarjem bo financirala
nove programe izobraže-
vanja, usposabljanja in za-
poslovanja za potrebe tr-
ga na svojem območju,
vzpostavila pa naj bi tudi
regionalni informacijski
sistem za področje človeš-
kih virov.
Kot je povedala Lilija-
na Drevenšek, ki v Regio-
nalni razvojni agenciji Ce-
lje vodi programe Evrop-
ske unije, so novembra že
podpisali pogodbe z ose-
mindvajsetimi izvajalci
projektov. Prednost so dali
razvoju perspektivnih pa-
nog, dejavnostim, ki so v
zatonu, preprečevanju be-
ga možganov in zaposlo-
vanju najtežje zaposljivih
ljudi. Ob koncu pilotnih
aktivnosti naj bi regija do-
bila vsaj 150 novih delov-
nih mest in deset inova-
tivnih zaposlitvenih pro-
jektov na področju turiz-
ma, kemične industrije,
orodjarstva, poslovnih sto-
ritev, tekstila, kovinsko-
predelovalne industrije,
gradbeništva in kmetijstva.
JI
Era si je priključila
Dravinjski dom
Delničarji Dravinjskega
doma so na skupščini so-
glasno sprejeli sklep o
vključitvi družbe v velenj-
sko Ero. Delnice bodo
umaknili z ljubljanske bor-
ze, izstopajoči delničarji pa
bodo za 15 delnic Dravinj-
skega doma dobili eno del-
nico Ere.
Era, ki bo prevzela celotno
dejavnost in vseh 170 zapo-
slenih v Dravinjskem domu,
je bila že doslej večinska last-
nica konjiške trgovske druž-
be. Ob koncu leta 2000 si je z
javno ponudbo za odkup del;
nic zagotovila skoraj 70-o(
stotni lastniški delež, nato p
je kupila še 22 odstotkov de
nic, ki jih je imela Emona Bli
govni center.
Z vključitvijo Dravinjski
ga doma v Ero in s predlag«
no zamenjavo delnic so se n
ponedeljkovi skupščini stl
njali tudi lastniki Ere. Kot,
povedala članica uprave Ei
Nada Zavolovšek Hudarii
bo Dravinjski dom kljub pn
nosu dejavnosti še naprej d
loval kot samostojna pravr
oseba.
Št. 51-19. december 2002
GOSPODARSTVO
11
Zorko podpisal
zavezništvo s
Hidrio
Celjski Kovintrade podpira idrijsko korporacijo pri naku-
pu Acronija in se v konzorciju domačih podjetij poteguje
za Metal
Predsednik uprave celj-
skega zunanjetrgovinske-
ga podjetja Kovintrade Du-
šan Zorko in predsednik
korporacije Hidria Edvard
Svetlik sta prejšnji teden
podpisala pogodbo o stra-
teškem zavezništvu pri na-
kupu Acronija. V obeh
družbah so namreč ugoto-
vili, da so njihovi strateški
interesi v zvezi s položa-
jem, privatizacijo in bodo-
čim razvojem jeseniške že-
lezarne, v kateri država
prodaja svoj 80-odstotni
lastniški delež, skladni. Za-
to so se s pogodbo zaveza-
li, da bodo te interese spo-
štovati tudi v prihodnje.
Kot sta poudarila oba pod-
pisnika pogodbe, pomeni so-
delovanje Hidrie in Kovintra-
dea prvi korak povezovanja
slovenskega gospodarstva pri
zaščiti strateškega dobavite-
lja v procesu privatizacije, saj
lahko obe družbi uspešno
predstavljata domače proi-
zvode na tujih trgih. Korpo-
racija Hidria, ki v Sloveniji
in v tujini združuje več kot
30 proizvodnih in trgovskih
družb, tesno sodeluje z Acro-
nijem že dve desetletji. Zato
si zelo prizadeva za nakup po-
slovnega deleža v tem žele-
zarskem podjetju, za katerega
se sicer potegujejo še trije in-
teresenti.
Za celjski Kovintrade, ki ima
zelo dobro razvito divizijo
metalurgije, pomeni sodelo-.
Dušan Zorko: »Kovintrade ima z
Acronijem in Metalom okrog 32
milijonov evrov letnega prometa.«
vanje z Acronijem okrog 22
milijonov evrov letnega pro-
meta. »Ni nam vseeno, kdo
bo novi večinski lastnik jese-
niške železarne, s katero zad-
nja leta, odkar jo vodi dr. Va-
silij Prešeren, zelo dobro so-
delujemo. Zato podpiramo ta-
ko imenovano slovensko raz-
ličico in se borimo, da bi še
naprej imeli možnost enako-
pravnega nakupa izvoznih
fondov,« je povedal Dušan
Zorko in poudaril, da je pred-
nost Kovintradea predvsem v
zelo dobro razvejani zunanje-
trgovinski mreži. Pri prodaji
železarskih izdelkov so zla-
sti uspešni na Češkem in Slo-
vaškem ter v Rusiji, Beloru-
siji in Ukrajini. »Ker želimo
dosedanje poslovno sodelo-
vanje z jeseniško družbo na-
daljevati tudi v prihodnje, smo
zainteresirani, da bi novi last-
nik ohranil obstoječ asorti-
man proizvodov,« je zavezniš-
tvo s Hidrio in željo, da bi idrij-
ska korporacija uspela pri pri-
vatizaciji Acronija, pojasnil
Zorko. Tudi sicer meni, da
imamo v Sloveniji veliko bla-
ga, ki bi ga lahko izvažali, ven-
dar bi bila pri tem nujna po-
moč bank, gospodarske zbor-
nice in še koga.
Acroni pa ni edina železar-
ska družba, ki zanima Kovin-
trade. Kot je znano, se Celja-
ni potegujejo za nakup raven-
skega Metala, s katerim naj
bi letos imel za 10 milijonov
evrov prometa. Kovintrade
sodeluje pri nakupu 80-od-
stotnega deleža v okviru kon-
zorcija domačih podjetij, v
katerem sta še Merkur in
zreški Unior, v kratkem pa
naj bi se jim pridružila še Ci-
mos in Petrol. »Ali nam bo
uspelo aU ne, je za zdaj še
težko napovedati, saj ne ve-
mo niti cene niti ostalih po-
gojev nakupa. Januarja bo-
mo opravili skrben pregled
ponudb, februarja pa bomo
pristojni komisiji ministrs-
tva za gospodarstvo že posre-
dovali zavezujočo ponudbo.
Postopek prodaje naj bi bil
končan v drugi polovici le-
ta,« je še pojasnil Zorko.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Zreški Unior vodi odslej Gorazd
Korošec.
Nova
uprava
Uniorja
Vodenje Uniorja je prejš-
nji teden prevzela nova
iprava, ki ji predseduje Go-
razd Korošec.
Gorazd Korošec je bil v pre-
teklem mandatu namestnik
flosedanjega predsednika
|Jprave Janeza Špesa, ki osta-
la v Uniorju kot svetovalec
oprave. Novi člani vodilne
^kipe zreškega podjetja so še
•Robert Ribič, ki je bil že do-
klej član uprave za tehnično
Področje, ter Marjan Korošec
'n Darko Hrastnik.     MBP
NA KRATKO
Banka Celje uspešna
Po napovedih predsednika uprave Nika Kača bo Banka
Celje tudi poslovno leto 2002 zaključila uspešno. Konec
septembra se je bilančna vsota banke povzpela na 265 mili-
jard tolarjev, kar je za 40 milijard oziroma za slabo petino
več kot ob koncu minulega leta. Bruto dobiček banke je
znašal 2 milijardi 800 milijonov tolarjev.
Dolar še pet let
Nadzorni svet žalskega Juteksa je na nedavni seji podalj-
šal mandat dosedanjemu direktorju Milanu Dolarju še za
naslednjih pet let. V Juteksu, kjer so oktobra pridobili
okoljski certifikat, tudi letos poslujejo zelo dobro, saj bo-
do imeli še boljše rezultati kot lani, presegli pa bodo tudi
letošnji načrt. Čisti dobiček naj bi znašal okrog 1,5 mih-
jarde tolarjev. Podjetje je letos uspešno zaključilo tudi ce-
lotni investicijski načrt, vreden 2,7 milijarde tolarjev. Naj-
večja in tudi najbolj pomembna je bila naložba v linijo za
izdelavo štirimetrskih talnih oblog, na kateri že teče proi-
zvodnja za novo kolekcijo za leto 2003. Nadzorniki Jutek-
sa so potrdili tudi izhodišča proizvodnega in finančnega
načrta za prihodnje leto. Podjetje bo obseg prodaje koli-
činsko povečalo za 30 odstotkov, dobiček pa naj bi ostal
nespremenjen.
Večji obisk zdravilišč
v Nacionalni turistični zvezi napovedujejo, da bo za 15
slovenskih naravnih zdravilišč letošnja turistična sezona zelo
uspešna. Do konca novembra je zdravilišča obiskalo za 3
odstotke več gostov kot v enakem lanskem obdobju. Število
tujih gostov se je povečalo za 9,4 odstotka, število domačih
gostov pa je ostalo na lanski ravni.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, v zadevi St. 34/2001 z dne
13.12.2002 nad dolžnikom
LES - AND d.o.o. - v steč^u
Cesta na Žago 21, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
objavlja stečajni upravitelj
ZBIRANJE PONUDB
( II. dražbeni narok )
I.   PREDMET PRODAJE
PRAVNA OSEBA LES-AND d.o.o. - v stečaju, ki vsebuje:
1. NALOŽBA v Hmezad Duri - pravno osebo (100 % delež), ki je registrirana pri Okrožnem
sodišču v Celju na. Srg: 199404638 in vsebuje:
1.1 NEPREMIČNINE - ZEMUlŠČA IN OBJEKTI (idealni lastniški delež)
Nepremičnine so ocenjene kot celota v ce-
nitvi pravne osebe, izklicna cena je zniža-
na za 20% in znaša 51.807.178,00 SIT.
1.2 VREDNOST PRAVNE OSEBE HMEZAD
DU/?/KOT PODJETJA
Vrednost registracije ter imena in firme prav-
ne osebe.
Vrednost pravne osebe kot podjetja je
znižana za 20% In znaša 544.000,00
SIT.
2. PREMIČNINE - Stroji in oprema
Stroji, oprema, drobni inventar in ma-
terial v objektih, na lokaciji Les-and d.o.o.
v stečaju, Cesta na žago 21, 3311 Šem-
peter, vse po cenitvenem seznamu (nakla-
dalec SKIP, pisarniške mize, stoli, omare,
brusilni stroji, vrtalni stroj, voziček z orod-
jem, kompresorji, gasilni aparati, razno drob-
no orodje, razni lesni vijaki, brusilni trakovi,
sponke, idr.)
Premičnine so ocenjene kot celota v
cenitvi pravne osebe, vrednost je zni-
žana za 20% in znaša 649.912,00 SIT.
3. VREDNOST PRAVNE OSEBE LES-AND
KOT PODJETJA
Vrednost registracije ter imena in firme prav-
ne osebe.
Vrednost pravne osebe kot podjetja je
znižana za 20% in znaša 544.000,00
SIT
Premoženje »pravna osebe LES-AND
d.o.o. v stečaju, Cesta na Žago 21, 3311
Šempeter" se prodaja v kompletu kot celo-
ta, izklicna cena je znižana za 20% in znaša
53.600.000,00 SIT, varščina znaša
5.400.000,00 SIT
Premoženje »pravna oseba« je ocenjeno kot
celota s cenitvenim poročilom z dne
30.09.2002. Izklicna cena je v skladu s
cenitvenim poročilom ga. mag.Vide
POTOČNIK univ.dipl.oec, s pooblastilom
kot izkušene ocenjevalke vrednosti podjetij,
štev. 081-1/98-043, ki ga izdal Slovenski
inštitut za revizijo. Cenitev nepremičnin in
opreme je izvedel pooblaščeni cenilec g.
Zvonko JEZERNIK univ.dipl.ing.
II.  POGOJI PRODAJE
1. Premoženje »pravna oseba« se prodaja v
kompletu kot celota, z zbiranjem ponudb,
po sistemu »videno-kupljeno«.
2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu
ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj
pod nadzorom predsednika stečajnega se-
nata (154. čl. ZPPSL).
3. Podpis pogodb in plačilo kupnine : za pre-
moženje mora kupec podpisati pogodbo v
roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega
upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino
pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
4. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je dolo-
čen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odsto-
pi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne pla-
ča v dogovorjenem roku, ima stečajni upra-
vitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma
razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodat-
nega roka za izpolnitev.
5. Izklicna cena ne vsebujejo nobenih davščin
in prispevkov. Davščine in prispevki se zara-
čunajo izbranemu ponudniku dodatno. Vse
dajatve in stroške v zvezi z prenosom last-
ništva mora plačati kupec.
6. Stečajni senat bo s ustreznim sklepom za-
gotovil vpis novega lastnika pravne osebe v
sodni register Okrožnega sodišča v Celju.
7. Kupljeno premoženje, pravna oseba (kor-
poracijske pravice - 100 % lastniški delež)
bo kupcu izročeno v posest in last po plačilu
celotne kupnine.
8. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine
ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se
mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki osta-
ne po pokritju varščine od dodatnih stroš-
kov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od
pogodbe.
III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z
ZBIRANJEM PONUDB
1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb
lahko sodelujejo domače pravne in fizične
osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo
varščino v določeni višini izklicne cene. So-
delovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki
so določene v 153. členu I, II., in III.odstav-
ka ZPPSL.
2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca
in njegov točen naslov, ponujeni znesek, po-
nudbo pa mora podpisati odgovorna osetja.
Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo
o plačilu varščine potrjeno s strani banke,
fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS,
pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji
pravne osebe ter pooblastilo ža zastopanje
pravne osebe.
3. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo
upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpol-
njevale vse razpisane in navedene pogoje.
4. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski
račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki
Celje, št. 06000-0905389181, s pripisom
namena nakazila: varščina za zbiranje po-
nudb.
5. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega
ponudnika, se varščina brez obresti vrne v
osmih dneh od izbire najugodnejšega po-
nudnika.
IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi v
dnevnem časopisu.
2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo
odločeno v osmih dneh od poteka roka za
zbiranje ponudb.
3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega po-
nudnika obveščeni v 8. dneh od izbire.
4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o pro-
daji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor
ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih po-
gojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne
more skleniti kupoprodajne pogodbe
5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upošteva-
jo.
6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo
kot neveljavne.
7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodiš-
če v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s
pripisom - Stečajni postopek St 34/2002 -
Ponudba za odkup - ne odpiraj.
V  DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom
premoženja dobijo zainteresirani ponudniki
pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel.
03 427 44 80 in GSM 041 652-185.
Dodatne informacije o premoženju in ogled
cenilnega zapisnika je mogoče dobiti v ste-
čajni pisarni v Šmarju, Obrtniška ul. 2, vsak
delovni dan od 10. do 14. ure, po predhod-
nem dogovoru s stečajnim upraviteljem.
Št. 51-19. december 2002
12
Cn/IC nad
Mariborsko
Obnova najpomembnejše celjske magistralke se bo
pričela, ko bo to dovolilo vreme
Tretjo fazo obnove Mari-
borske ceste v Celjubo opra-
vilo podjetje CM Celje. Ta-
ko nam je v ponedeljek,
zaenkrat še neuradno, po-
trdil član uprave Darsa Jo-
že Zimšek, ki je tudi pove-
dal, da naj bi predlog ko-
misije, ki je za izvajalca del
predlagala CM Celje, upra-
va Darsa obravnavala vče-
raj.
Če pritožb na izbor ne bo,
bo z bližnjim podpisom po-
godbe odprta pot do izvedbe
ene najpomembnejših pro-
metnih naložb v Celju. Zim-
šek pritožb ne pričakuje, saj
je med tremi ponudniki le CM
Celje izpolnil predvidene zah-
teve. Med njimi je bila na pr-
vem mestu cena, z vsemi po-
nudniki pa so o tej opravili
tudi pogajanja. Izgradnja šti-
ripasovnice s podvozom pod
železnico od vojašnice do kri-
žišča z Levstikovo ulico bo
stala dobre 3 in pol milijar-
de tolarjev, pri čemer bo Mest-
na občina Celje v naložbi so-
delovala z dobrimi 17 odstot-
ki sredstev. Preostanek je v
finančnem načrtu Darsa in
tretjega partnerja - Sloven-
skih železnic.
Zaenkrat je še prezgodaj
napovedati, kdaj se bodo de-
la, ki jih bodo zaključili v letu
2004, pričela. Lahko pa na-
povemo, da bodo v večjem
obsegu stekla takoj, ko bo to
dopuščalo vreme. Zaneslji-
vo pa se bodo kmalu nada-
ljevala že začeta pripravljal-
na dela, ki vsebujejo tudi ru-
šitev dveh hiš na obstoječi tra-
si. Kdaj bodo Mariborsko za-
prli za promet in uvedli ne-
priljubljene, a nujne obvo-
ze, bomo še poročali. Na CM
Celje pa so nam potrdili, da
bodo skladno s projektom in
možnostmi upoštevali pred-
loge občine za izvedbo ob-
vozov, pri čemer bo nujna ob-
nova mostu pri Biodomu,
kajti tovorni promet naj bi
bil v času gradnje speljan po
Kidričevi in Teharski cesti.
BRST
Lučka miru že v Celju
v Celju so luč miru iz Betlehema skavti in taborniki sprejeli v nedeljo ob 7. uri in
58 minut na železniški postaji. Odtlej jo skrbno varujejo in vabijo, da si ob njej
prižgete tudi svoje lučke miru.
Po sprejemu so v cerkvi sv. Cecilije pripravili skavtsko mašo. Posebno prireditev
pripravljajo tudi v Pravljični deželi v nedeljo, 22. decembra, ob 16. uri. Istega dne bo ob
10. v Marijini cerkvi sveta maša, kjer bodo prav tako delili plamen letošnje lučke miru.
Geslo letošnje akcije je Dar sosedu, s čimer želijo nagovoriti ljudi, naj se spustijo z
gora predsodkov in sprejmejo svojega soseda, sočloveka kot dar. Organizatorji želijo,
da bi na božični večer luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah in jim prinašala
mir. BS
Skromen sejem
Na Prešernovi in Stane-
tovi ulici v Celju je v pone-
deljek zaživel letošnji bo-
žično-novoletni sejem.
Organizatorju, podjetju
Celjski sejem, je letos uspelo
pridobiti le 25 podjetnikov,
ki prodajajo na stojnicah.
»Podjetnike je vse težje pri-
dobiti za sodelovanje na tak-
šnih sejmih, kar pripisujemo
priljubljenosti in ponudbi
bližnjih velikih nakupovalnih
središč,« je povedala Slavica
Kresnik iz Celjskega sejma.
Kljub težavam in manjši po-
nudbi pa je sejem zanesljivo
vreden ogleda. Na stojnicah
boste našli drobna darilca,
medene izdelke, nogavice, su-
ho robo, sadje, torbice, igra-
če, slikanice, knjige in tekstil-
ne izdelke. Sejem bo odprt
do 30. decembra, z izjemo bo-
žičnih dni, vsak dan od 9. do
19. ure.
Včeraj pa je z že znanim
programom in nekaterimi
novostmi odprla svoja vrata
tudi letošnja celjska Prav-
ljična dežela, kjer tudi le-
tos pripravljajo dopoldanska
vodenja po mestu, izlete v
Pokrajinski muzej, na raz-
stavo jaslic, vožnjo s koči-
jami in obiske Božička in
dedka Mraza, nastope števil-
nih šolskih dramskih, pev-
skih in lutkovnih skupin in
za odrasle še večerno petje
na mestni zvezdi.
BS, Foto: SHERPA
Brez zlate vrtnice
v hotelu Astor v Celju je
v sredo zvečer Turistično
društvo Celje razglasilo do-
bitnike letošnjih vrtnic in
priznanj ter metle za leto
2002.
Podelili so 5 srebrnih in 12
bronastih vrtnic za lepo ure-
jeno okolje, ter 38 priznanj.
Zlate vrtnice niso podelili,
posebej pa so pohvalili sta-
novalce na Skalni kleti, Nje-
goševi ulici in Cinkarniški po-
d, ki so s svojim trudom po-
lepšali soseske in s tem me-
sto v celoti.
Turistično društvo Celje
vsako leto nameni metlo ti-
stemu, ki za svoje okolje ali
širšo okolico ne skrbi dovolj
dobro. Komisija je obravna-
vala predvsem predloga za
območje nekdanjega skladiš-
ča Avtomotorja na. Trnovelj-
ski cesti in za objekt nekda-
njega Ingrada ob Ljubljanski
cesti. Vendar se je zataknilo
pri iskanju pravega lastnika,
tako da metle niso imeli ko-
mu podeliti. Prav zaradi neu-
rejenih pravno premoženj-
skih, nerešenih denacionali-
zacijskih postopkov in dru-
gih lastniških zadev, nastaja-
jo v Celju takšna degradira-
na območja. Zato so metlo
za letos namenili tistim, ki
so odgovorni za to stanje.
BS
Le še »socialciff ?
Ali se bodo celjske Nepre-
mičnine počasi spremenile
v socialno ustanovo? To
vprašanje si v tem podjetju
zastavljajo ob pogledu na
vselej enako dolgo listo
upravičencev do socialnih
stanovanj.
V Celju, v nasprotju z mno-
gimi mesti v državi, tudi po
osamosvojitvi stanovanjska
izgradnja ni nikoli zastala.
Ravno zato se je hitro izpraz-
nila lista prosilcev za nepri-
dobitna stanovanja. Mnogo
počasneje pa rešujejo vloge
upravičencev do socialnih sta-
novanj, čeprav jih je samo la-
ni dobilo stanovanja več kot
sto. »Nerešenih je ostalo še
150 primerov, za katere ni-
mamo primernih stanovanj,«
pravi direktor Nepremičnin
Slavko A. Sotlar. »Ko bomo
prihodnje leto objavili nov
razpis, jih bo na spisku spet
preko 250,« dodaja. In ker
so dobitniki teh stanovanj
upravičeni do subvencije sta-
narine, ki se lahko zniža ce-
lo do petine najemnine, se
kaj lahko pripeti, da bo na
trg postavljeno celjsko občin-
sko podjetje Nepremičnine
kmalu v položaju socialne us-
tanove. »Edina pot za reše-
vanje stisk upravičencev do
socialnih stanovanje je na-
mreč prodaja nepridobitnih
stanovanj tistim najemni-
kom, ki imajo dovolj denar-
ja, da jih lahko odkupijo po
tržni ceni. Ta denar pa lahko
usmerimo v pridobitev sta-
novanj za prosilce s socialne
liste,« pravi Sotlar.
BRST
Z bližanjem avtoceste so v zadnjem letu cene nepre-
mičnin v Celju zrasle za skoraj 30 odstotkov, pričakova-
ti je mogoče še približno 20-odstotno podražitev. Kva-
dratni meter stanovanjske površine na najbolj zažele-
nih lokacijah v Celju (Otok) je tudi v neobnovljenih sta-
novanjih že dosegel ceno 200 tisoč tolarjev.
Srečanje z uporabniki
pomoči na domu
v prostorih Doma upoko-
jencev Celje so pripravili 1.
družabno srečanje z upo-
rabniki pomoči na domu,
za katere skrbi 24 oskrbo-
valk Centra za pomoč na
domu Celje. Prišla je dobra
tretjina vseh uporabnikov,
ki jih je v občinah Celje, Voj-
nik. Štore in Dobrna 145,
Oskrbovalke centra za po-
moč na domu, ki ga vodi Ma-
ja Brglez Vivod, pomagajo
varovancem pri osebni ne-
gi, pri gospodinjskih opra-
vilih in pri ohranjanju social-
nih stikov. 86 uporabnikom
vsak dan pripeljejo tudi ko-
silo, s pomočjo telefonov li-
feline pa na daljavo skrbijo
za 11 uporabnikov. Program
pomoči na daljavo so na sre-
čanju predstavili vsem ude-
ležencem, ki so si lahko og-
ledali tudi prostore centra.
Zanje so pripravili tudi kul-
turni program in jim ponu-
dili ogled razstave izdelkov
stanovalcev doma upokojen
cev.
»Odhajali so z željo, da jih
še kdaj povabimo. Predvide-
vamo, da bomo srečanje or-
ganizirali še pred poletjem,
ko bomo obiskovalcem mor-
da že lahko povedali kaj veČ
o gradnji dnevnega centra, ki
bo s svojo odprto dejavnost-
jo še nadgradil delovanje centra
za pomoč na domu,« je na-
povedala Maja Brglez Vivod.
MBP
St. 51-19. december 2002
JVI TEDNIK
CELJE
13
Smuka na Celjski koči
Dan prej kot lani so minu-
lo soboto z dnevom brezplač-
ne smuke in po hudem boju
s petkovo odjugo in dežjem
odprli smučišče na Celjski ko-
či. Prvi dnevi smuke na pri-
ljubljeni točki, le 8 kilome-
trov iz Celja, so kljub nepri-
jaznemu vremenu zadovo-
ljili goste.
Pred sezono so zamenjali
obe vlečnici, prva ima zmog-
ljivost 800 smučarjev na uro
in je tudi bistveno hitrejša in,
varnejša. Drugo, ki vodi prav;
pod Tovst, bodo odprli v na-
slednjih dneh. Uvedli so tudi
nov sistem nadzora vozovnic
ski data, za prihodnje dni pa
napovedujejo še ureditev te-
kaške proge mimo lovskega
doma proti Vipoti.
V lanski sezoni so imeli na
Celjski koči 42 smučarskih dni,
na kar računajo tudi letos. To
je pravzaprav skromen cilj, saj
imajo tri topove za umetno za;
sneževanje in teptalec. Teža-
va je v legi smučišča na Celj-
ski koči. Le-ta je na višini, ki
je najbolj izpostavljena vre-
menskim spremembam, zla-
sti otoplitvam, saj je preniz-
ka, da je te ne bi prizadele, in
previsoka, da bi ostala v ob-
močju inverzije. Ima pa eno
veliko prednost - je zelo blizu
Celja in odkar so pred dvema
letoma uredili tam tudi noč-
no smuko, je ena od najpri-
Cena smučanja znaša za
otroke do 12 let 1.500 tolar-
jev, za poldnevno in nočno
smuko 1.000 tolarjev, za
odrasle je dnevna cena 2.000
tolarjev, poldnevna in noč-
na pa 1.500 tolarjev. Sezon-
ska karta za otroke stane
12.000 tolarjev ter za odra-
sle 17.000 tolarjev. Sezonska
karta z Rogle velja tudi za
smučišče na Celjski koči, in
sicer namesto dnevne karte.
vlačnejših za poznopopoldan-
sko ali večerno pretegovanje
udov po napornem delavniku.
Prve hladne dni so izkori-
stiU za zasneževanje in od
prejšnjega ponedeljka do dne
obratovanja porabili 1.000 ku-
bičnih metrov vode in naredi-
li 2.500 kubičnih metrov sne-
ga. Smučišče se razprostira na
dveh hektarjih in pol od nad-
morske višine 650 do 800 m.
Celjska koča ima novega na-
jemnika, podjetje Kac d.o.o.
iz Celja. Lastnik Cveto Kavka
obljublja boljše storitve, kot
so jih bili smučarji in tudi po-
hodniki izven zimske sezone
vajeni na tej postojanki. Da bi
le vreme služilo, si želijo tako
upravljavci, celjski ZPO, kot
tudi uporabniki smučišča z mi-
slijo, da prvo decembrsko smu-
čanje na Celjski koči le ne bi
imelo prekratke sape. BRST
Kreativni dijaici v učnem podjetju
Učna podjetja so po no-
vem obvezna v šolah za
ekonomskega tehnika, za-
to so ga v tem šolskem letu
uredili tudi na Srednji eko-
nomski šoli v Celju.
V učnem podjetju dijaki
uporabljajo teoretično zna-
nje, ki so se ga naučili pri dru-
gih urah. Gre za simulacijo
dela v podjetju. Učno pod-
jetje ima vse potrebne oddel-
ke, ki jih ima večina stori-
tvenih podjetij, od tajništva
do vodje oziroma direktor-
ja, kadrovski ter finančno ra-
čunovodski oddelek, odde-
lek nabave in prodaje.
Dijaki si na začetku leta
sami izberejo delovno me-
sto, kjer bi želeli delati, se
prijavijo na razpis, opravi-
jo razgovore z mentorjem,
nato pa opravljajo dela in na-
loge, ki so značilne za od-
delek, v katerem delajo.
Vsako delovno mesto je
opremljeno z računalnikom.
Poleg tega imajo video ka-
mero, diktafon, slušalke za
povezavo na internet, tele-
fonsko centralo in štiri tele-
fone, ki so razdeljeni po od-
delkih.
Posebnih učbenikov, ki bi
jih uporabljali za delo v uč-
nem podjetju, ni. Obstajajo
le smernice, kaj bi bilo po-
trebno pri tem predmetu
obravnavati, od mentorja pa
je odvisno, kako zna dijake
zaposliti za vsak delovni dan
in to za vsak oddelek pose-
bej.
Dijaki so učno podjetje ze-
lo dobro sprejeli. »Čeprav so
v učilnici štiri zaporedne šol-
ske ure, želijo kar nadalje-
vati z delom. Težko jih je pri-
praviti, da končajo svoje de-
lo, ker so zelo zaposleni in
zelo kreativni,« pravi men-
torica Sabina Gajšek.
SIMONA BRGLEZ
Foto: ALEKS ŠTERN
Vozijo varno
Kar 178 od skupno 219
voznikov avtobusov celj-
skega Izletnika je včeraj na
slovesnosti v hotelu Štor-
man dobilo nagrade za var-
no vožnjo v letu 2001.
Nagrade že peto leto sku-
paj podeljujeta Izletnik in Za-
varovalnica Triglav, dobijo pa
jih vozniki, ki letno brez vsa-
ke nesreče ali odškodninske
odgovornosti prevozijo vsaj
40 tisoč kilometrov, ob tem
pa se tudi potniki ne prito-
žujejo nad njimi. Nagrade so
vredne od 30 do 60 tisoč to-
larjev. Posebej ponosnih je
bilo tistih 26 voznikov, ki so
ob nagradi prejeli še prizna-
nje, imenovano Srebrni vo-
lan. Skupaj z miniaturo av-
tobusa prejme to priznanje
vsak tisti voznik, ki ni imel
nobene nezgode pet let za-
pored. Skupaj z včerajšnji-
mi nagrajenci ima to prizna-
nje doma že 40 vzornih voz-
nikov Izletnika. Direktorica
Ana Jovanovič je ob tem po-
nosno povedala, da ti dosež-
ki uvrščajo v Sloveniji Izlet-
nik na prvo mesto po varno-
sti vožnje.
.    . BS, Foto: AŠ
14
Skrivno
sporočilo
v kamnu
Razstava učencev žalskih šol v OŠ
Šempeter - Premalo znane skrivnosti
antičnega parka
v Osnovni šoli Šempeter
bo do 10. januarja 2003 na
ogled čudovita razstava ki-
parskih del, ki so jih na te-
mo rimskih izkopanin, raz-
stavljenih v šempetrski ne-
kropoli, ustvarili učenci
žalskih šol.
Učenci in učitelji Osnov-
ne šole Šempeter si že tret-
je leto prizadevajo, da bi
kulturno dediščino Šempe-
tra predstavili celotni Slo-
veniji. Tako so se na šoli lo-
tili sistematičnega odkriva-
nja preteklosti v obliki več-
jih projektov. Na razstavi
^Skrivno sporočilo v kamnu
s svojimi izdelki sodeluje-
jo učenci OŠ Griže, I. in II.
OŠ iz Žalca, OŠ Petrovče in
šole gostiteljice - OŠ Šem-
peter, ki so ustvarjali na te-
mo razkrivanja sporočil in
mitov Enijeve grobnice, naj-
večje znamenitosti šempe-
trskega antičnega parka. V
svojih delih so skušali upo-
dobiti skrivno sporočilo
grobnice v vsej mitološki
podobi. Vsi razstavljeni iz-
delki so narejeni v različ-
nih kiparskih tehnikah. Šte-
vilni obiskovalci so si z za-
nimanjem ogledali tudi
predstavo o mitih na Enije-
vi grobnici, ki so jo pripra-
vili igralci KUD Grifon Šem-
peter, učenci pod vodstvom
mentorice Simone Kučer in
Orffova skupina z mentori-
co Valerijo Dolar.
Šempetrski antični park
praznuje v letošnjem letu 50-
letnico. Spomeniki v njem se
uvrščajo med najpomem-
bnejše in neprecenljive umet-
niške in zgodovinske najdbe
iz andčne dobe v Sloveniji,
visoko cenjeni pa so tudi v
evropskem prostoru. Vendar
je po mnenju učencev park
premalo znan po Sloveniji irL
tudi v domačem kraju. Zato
so že predlani vsi učenci v
kulturnem maratonu Rimski
mozaik mojega kraja odkri-
vali skrivnosti rimske zgodo-
vine, lani pa izdelali osnu-
tek grba krajevne skupnosti.
Vsi predhodni projekti, raz-
stava in aktivnosti v nadalje-
vanju bodo prispevali k vse-
bini raziskovalne naloge, s
katero bodo učenci sodelo-
vali na državnem festivalu Tu-
rizmu pomaga lastna glava,
kjer sta že dve njihovi nalogi
o kulturni dediščini Šempe-
tra prejeli zlato državno priz-
nanje. Verjamejo, da jim bo
tudi Enijev spomenik uspe-
lo ponesti v širši slovenski
prostor.
Prizadevanja učencev in
vodstva šole sta ob odprtju
kiparske razstave pohvalila
predsednik sveta Krajevne
skupnosti Šempeter Jože
Randl in žalski župan Lojze
Posedel, ki je ob pomoči do-
mačinke in hkrati žalske po-
džupanje Zlatke Masnec od-
prl kiparsko razstavo Skriv-
no sporočilo v kamnu.
U. SELIŠNIK
Šempetrski učenci so se za pomoč pri ustvarjanju zahvalili tudi ravnateljici šole Ivici Čretnik.
NA
KRATKO
Priznanji tudi
Grmiču in
Doriju
Predsednik države Milan
Kučan je podelil državni od-
likovanji tudi dvema posa-
meznikoma, ki sta še pose-
bej priljubljena in znana
med Savinjčani. Tako je ško-
fa dr. Vekoslava Grmiča od-
likoval s srebrnim častnim
znakom svobode, duhovni-
ka Izidorja Pečovnika Do-
rija pa s častnim znakom
svobode. Dr. Grmič je od-
likovanje prejel za življenj-
sko delo, prispevek k slo-
venski kuhuri in duhovne-
mu svetu. Izidor Pečovnik
je bil odlikovan za delo v
Nemčiji in prepoznavnost
Slovenije v svetu.
Nov program
za praznike
Pevke in pevci mešanega
pevskega zbora A Cappella
iz Petrovč so za božično-no-
voletne koncerte pripravili
nov program, ki JF prilago-
jen poslušalcem sakralno-bo-
žičnih pesmi, s številnimi
koncerti pa se bodo predsta-
vili v več krajih na Celjskem.
Pevci A Cappelle bodo v Slo-
venskih Konjicah zapeli v so-
boto, 21. decembra, v dvor-1
cu Novo Celje 22. decembra
ob 16.30 uri, v cerkvi sv. Jo-
žefa v Celju pa 26. decem-
bra ob 11. uri. Na praznični
dan bodo popestriU tudi do-
gajanje na Vranskem, sklop
koncertov pa bodo petrovs-
ki pevci zaključili dan kasneje
v Dravogradu. Pevke in pev-
ce bo spremljala Nataša Va-
lant, dobitnica nagrade Pre-
šernovega sklada.
Zakonci na
okroglo
v polzelski župniji že ne-
kaj let pripravljajo slove-
snost, na kateri zakonci sku-
paj proslavijo okrogle oblet-
nice zakonskih zvez. Na sre-
čanje prihajajo zakonci s 5-,
10- in večletnim stažem. Na
letošnjem srečanju se je zbra-
la večina povabljenih, ki so
še posebej počastili zlatopo-
ročenca Tkalčec ter Terglav,
ki sta praznovala 55 let skup-
nega življenja. Praznovanje
na Polzeli združijo s sveto ma-
šo, ki jo obogatijo cerkveni
pevski zbori.
Ideje in
cvetovi
člani izjemno aktivne Uni-
verze za tretje življenjsko ob-
dobje Žalec so pripravili raz-
stavo, na kateri so predstavi-
li del svoje dejavnosti. V avli
Kulturnega doma v Žalcu se
tokrat predstavljajo članice
likovnega krožka, ki so us-
tvarjale z motom Vsaka ide-
ja je nov cvet. Razstava je v
avli kulturnega doma odpr-
ta še danes od 16.30 do 19.30
ure.
US, TT
Parkirišča za tovornjake
Na četrtkovem zasedanju
so žalski svetniki s sprejet-
jem zazidalnega načrta
prižgali zeleno luč za grad-
njo parkirnih prostorov za
tovorna vozila na industrij-
skem območju Juteksa.
Območje za gradnjo 209
parkirnih mest za tovorna vo-
zila leži na severnem delu Ju-
teksovega območja na Ložnici.
Poleg parkirnih mest za to-
vorna vozila je v zazidalnem
načrtu predvidenih še 214 par-
kirišč za osebna vozila, pro-
stor za vzdrževanje vozil, av-
tomehanična delavnica in
pralnica, sanitarni objekt z
manjšim gostinskim lokalom
ter prometna navezava na ob-
stoječe cestno omrežje. Bo-
doči investitor, ki se bo odlo-
čil za gradnjo parkirišč, bo
moral pred pridobitvijo grad-
benega dovoljenja pridobiti
študijo o vplivih na okolje.
Svetniki so sklenili, da
bo žalski mladinski center
z novim letom ugasnil, v ro-
ku treh mesecev pa naj bi
posebna komisija, v kateri
so predstavniki mladinske-
ga centra, občine in drugih
organizacij, ki se ukvarja-
jo z mladimi, pripravila pro-
jekt ustanovitve Zavoda za
mlade Žalec.
Na seji so žalski svetniki
sicer z zadržki, pa vendarle
skoraj soglasno sprejeli tu-
di zazidalni načrt za območ-
je podjetja Juteks, s katerim
bodo v Juteksu legaliziraU
nekaj že postavljenih objek-
tov. V zazidalnem načrtu je
predvidena gradnja dodatnih
proizvodnih in skladiščnih
objektov. Pomisleki so se
med svetniki pojavljali pred-
vsem zaradi tega, ker se v Ju-
teksu v preteklosti niso od-
zivali na zahteve krajanov na
Ložnici.
Novost, ki se obeta Obči-
ni Žalec po zadnjem zase-
danju občinskega sveta, je us-
tanovitev enote za urejanje
javnih površin v občini. Eno-
ta bo z novim letom zažive-
la pri Javnem komunalnem
podjetju Žalec, za začetek pa
bodo zaposlili pet delavcev.
Ti bodo skrbeli za košnjo ze-
lenic, urejanje javnih poti in
nekategoriziranih cest, cvet-
ličnih gred in korit, čišče-
nje javnih površin, opravlja-
nje zimske službe in podob-
ne dejavnosti, ki so jih za
mesto Žalec doslej opravljali
v podjetju Idila, v krajevnih
skupnostih pa delavci, zapo-
sleni preko javnih del. Za us-
tanovitev enote, ki naj bi pre-
ko leta prevzela urejanje po-
kopališč, bodo v žalski ob-
čini v prihodnjem letu na-
menili dobrih 30 milijonov
tolarjev. Podrobnejše delo-
vanje enote bodo opredelili
v posebnem internem pra-
vilniku, ki ga morajo do
marca prihodnje leto pripra-
viti v žalskem komunalnem
podjetju.
U. SELIŠNIK
Rešitev
Rešitev problemov parkiranja in odlaganja smeti? Foto-
grafijo je v okolici Braslovč posnela Nada Stojan iz Celja.
HMEZAD
KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE z.o.o.
Braslovče 23, 3314 BRASLOVČE
na podlagi sklepa Upravnega odbora
z dne 18.10.2002 objavlja
LICITACIJO
osnovnih sredstev,
ki bo v ponedeljek, dne 23.12.2002 ob 10.uri
na dvorišču KZ Braslovče.
Izvršila se bo prodaja naslednjih osnovnih sredstev:     ^
Ogled strojev bo možen dve uri pred licitacijo oz. po dogovoru
na tel. 031-749-870 - Bizjak.
Vsi interesenti morajo položiti varščino v višini 10% od izklicne
cene, ki se po končani licitaciji, v kolikor ne pride do nakupa,
vrne.
Vse cene so brez DDV in se obračunajo kupcem v skladu z
zakonodajo.
Vljudno vabljeni!
KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE
Št. 51-19. december 2002
15
Žalčani se bodo
kopali čez dve leti
Za gradnjo bazenov ob Hotelu Žalec bo občina prispevala zemljišča -
Pokriti bazen do leta 2004, nato še olimpijski in dva otroška bazena
v torek sta Fanika La-
movšek kot predstavnica
investitorja - Hotela Žalec
ter žalski župan Lojze Po-
sedel podpisala pogodbo o
zakupu zemljišča za iz-
gradnjo bazenov ob žal-
skem muzeju.
Občina bo tako hotelu od-
stopila potrebno zemljišče za
dobo 99 let, zakupnino pa bo-
do obračunavali na podlagi
mesečnih računov, ki jih bo-
do izstavili v hotelu. Bazene
bodo namreč lahko otroci iz
vrtca in žalskih šol dopold-
ne med 8. in 12. uro brez-
plačno uporabljali.
Sicer gradnjo bazenov ob
hotelu načrtujejo v dveh sklo-
pih. V prvem naj bi v prihod-
njem letu začeli iskati toplo
vodo, jeseni pa začeli z grad-
njo prizidka in pokritega ba-
zena. V prizidku ob hotelu
bodo zgradili prostore za gar-
derobe, fitnes, savno in raz-
lične masaže, pod bazenom
pa bodo prav tako v prvi fazi
dogradili garažo s 54 parkir-
nimi mesti. Pokriti bazen se
bo razprostiral na več kot
1.200 kvadratnih metrih, do-
gradili pa ga bodo v letu 2004.
Nato naj bi po načrtih začeli
z izvajanjem druge faze, v ka-
teri bodo zgradih olimpijski
bazen ter dva manjša otroš-
ka bazena, globine meter in
60 centimetrov.
Po podpisu pogodbe je
župan Lojze Posedel pred-
stavnike sredstev obvešča-
nja povabil na prednovolet-
no srečanje, na katerem se
je novinarjem zahvalil za
dobro sodelovanje v minu-
lem letu.
V pogodbi so vsi roki toč-
no določeni, marsikaj pa je
odvisno od denarja in tega,
kdaj bo ljubljansko podjetje
Geoprojekt našlo toplo vo-
do v žalski vrtini. Z iskanjem
vode bodo začeli v spomla-
danskih mesecih in takrat bo-
do okoliške prebivalce pro-
sili za posebno razumevanje.
»Voda bo,« je zatrdil Damjan
Lamovšek iz žalskega hote-
la, njegovemu prepričanju pa
se je pridružil tudi župan Loj-
ze Posedel. Občina Žalec bo
za izvedbo načrtov v drugi fa-
zi gradnje bazenov morala
poskrbeti za ureditev lastniš-
kih razmerij, prestaviti igriš-
če, že prihodnje leto pa bo-
do na severni strani atletske-
ga stadiona zgradili novo ba-
linišče. Celoten bazenski^
kompleks se bo ob žalskem
hotelu razprostiral na 7 tisoč
kvadratnih metrih, vrednost
investicije pa še ni natančno
opredeljena. Fanika Lamov-
šek je ob podpisu pogodbe
poudarila, da v Žalcu obsta-
jajo dolgoletne želje za iz-
gradnjo bazena ter da bodo
načrti zagotovo zaživeli.
Idejno rešitev za gradnjo
bazenov so pripravili v ve-
lenjskem podjetju Pop, ki že
osem leti skrbi za podobo žal-
skega hotela. Direktor pod-
jetja Branko Caglič je izpo-
stavil, da je podpis tovrstne
pogodbe primer zglednega
sodelovanja med občino in
zasebnim kapitalom.
U. SELIŠNIK
Fanika in Damjan Lamovšek iz Hotela Žalec ter župan Lojze Posedel pred podpisom pogodbe o zakupu zemljišča.
Gospodar Ivan Jošt z dragocenimi kobulami hmelja.
Zimski iimeij za zdravje
Pri Joštovih v Gotovljah so minulo soboto pripravili
zimsko obiranje hmelja, ki ga bodo uporabili v zdravil-
ne namene.
Hmelj, ki ga obirajo pozimi, pri Joštovih porabijo za iz-
delavo zdravilnega piva in različnih čajev. »Hmelj je narav-
no dozorel in izomeliran. Je zelo zdravilen, saj s sadike
odpadejo vse moške kobule, ostanejo pa čiste, ženske ko-
bule, ki so zdravilne,« je prepričan Ivan Jošt. »Hmelj so
preučili tudi v žalskem inštitutu za hmeljarstvo in pivovars-
tvo, zato pričakujem, da se bo zimsko obiranje hmelja še
razmahnilo. Letos obiramo* sorto aurora, enako učinkovite
pa so tudi druge sorte.« Za zimsko obiranje hmelja so se po
navedbah Joštovega gospodarja zanimali tudi Japonci.
TT
Za boljšo vodo
v Gornjem Gradu je Društvo za varstvo voda Dreta
v petek pripravilo javno razpravo, na kateri so skuša-
li poenotili stališča lokalnih nevladnih organizacij
za zaščito vodnega ekosistema.
Problematiko porečja reke Drete so na javni razpravi
prvič obravnavali že v lanskem letu. Medtem se je gor-
njegrajska občina lotila revizije dolgoročnega prostor-
skega plana, ki bi omogočil gradnjo različnih vodnih ob-
jektov. V projektu trajnostnega razvoja podeželja, o ka-
terem so govorili tudi na javni razpravi, naj bi zagotovili
večjo kakovost pitne vode, temeljitejše čiščenje odpad-
nih voda, razvoj ribištva in ribogojstva ter zmanjšali po-
plavno nevarnost. Naročnik projekta je vladna služba za
evropske zadeve, sponzorirata pa ga občini Gornji Grad
in Nazarje. Na današnji javni razpravi so del pozornosti
namenili tudi izrabi in čiščenju pitnih voda.
US
MA KRATKO
Dražji vrtec
s prvim januarjem prihodnje leto se bo ekonomska cena
v žalskih vrtcih v povprečju povečala za 6,5 odstotka. Tako
bo ekonomska cena za dnevni program v oddelkih prvega
starostnega obdobja nekaj več kot 70 tisoč, za otroke druge-
ga starostnega obdobja pa nekaj več kot 58 tisoč tolarjev. V
žalski občini obiskuje vrtec 682 otrok. Velika večina, kar
73 odstotkov staršev, je razvrščena v spodnje tri plačilne
razrede, kar pomeni, da za drugo starostno skupino otrok
odštejejo od nič do nekaj več kot 17 tisoč tolarjev. Razliko
do polne cene poravnavajo iz občinskega proračuna.
Le tretjina veteranov
Na slovesnosti spodnjesavinjske Območne organizacije
Zveze veteranov vojne za Slovenijo so na novo sprejeli 54
članov. Veteransko združenje sedaj šteje približno 600 čla-
nov, kar je še vedno samo tretjina tistih, ki si lahko pridobi-
jo status vojnega veterana. US, DN
16
LAŠKO
ŠENTJUR
RADEČE
Ciljev za več mandatov
Ustanovna seja OS Šentjur šele v ponedeljek - Predlagani podžupani Jožeta Artnaka (LDS),
Jožeta Koržeta (SDS) in mag. Draga Arzenška (NSi)
Ker je ustanovna seja no-
vega šentjurskega občin-
skega sveta - tudi zaradi
drugega kroga županskih
volitev v občini - sklicana
šele za ponedeljek, 23. de-
cembra, je župan Štefan Ti-
sel v torek opoldne na no-
vinarski konferenci vnaprej
predstavil ekipo svojih na-
jožjih sodelavcev. Kot je že
pred izvolitvijo napovedal,
bo županova! nepoklicno,
v občinski upravi pa bo za
slabo uro dosegljiv vsak dan
takoj po 7. uri ter ves dan
ob četrtkih. Sam bo v celoti
skrbel za področje družbe-
nih dejavnosti, pri delu pa
se bo opiral na tri nepoklicne
podžupane.,
Svetnikom v potrditev bo
predlagal tri predsednike ob-
činskih odborov strank, ki so
ga podprle v kandidaturi; Jože
Artnak (LDS) naj bi prevzel
področje infrastrukture in
gospodarskega razvoja, Jože
Korže (SDS) usklajevanje de-
la s krajevnimi skupnostmi
in mag. Drago Arzenšek
(NSi) skrb za okolje, kme-
tijstvo ter kulturno in narav-
no dediščino.
Precejšnje breme strokov-
nega vodenja občinske upra-
ve bodo v Šentjurju zaupaU
novemu direktorju občinske
uprave. »Vesel sem, da se nam
je uspelo dogovoriti z Jože-
tom Palčnikom iz Telekoma,
ki je izkušen menedžer, us-
posobljen za delo z ljudmi
in za vodenje zahtevnih pro-
jektnih nalog, hkrati pa ka-
drovsko neobremenjen s po-
litičnim delom vodenja ob-
čine,« pravi Tisel in dodaja,
da bo Palčnik prevzel občin-
sko upravo s 1. februarjem.
Takoj zatem bodo sledili te-
meljiti pogovori z vodji ob-
činskih oddelkov in sprejeta
skupna odločitev, ali naj stro-
kovno vodenje posameznih
področij obdržijo dosedanji
vodje ali pa bo potrebna kak-
šna menjava.
»Brez jasnega vpogleda v
stanje ol3činskih financ ne
moremo začeti z delom, za-
to bomo najprej pregledali
zadolžitve občinskega prora-
čuna, krajevnih skupnosti in
javnih zavodov ter podjetij v
občinski lasti. Nadaljevali
bomo s pripravo proračuna
za leto 2003 ter izdelavo pro-
računskih načel za naprej, sle-
dih bodo dolgoročni prostor-
sko-ureditveni načrti, znotraj
katerih je treba predvideti po-
goje za razvoj gospodarstva,
infrastrukture in stanovanj-
ske gradnje,« niza prve nalo-
ge novoizvoljeni šentjurski
župan Štefan Tisel. Temelj
vsega prihodnjega dela - v
koaliciji priznavajo, da je nji-
hov program preobsežen za
en mandat, da bi potrebova-
li vsaj dva ali več, če želijo
uresničiti vse - bodo v Šent-
jurju v prihodnjih mesecih
strniU v enoten dokument o
dolgoročni strategiji razvo-
ja Šentjurja. Pri tem pa žu-
pan Tisel napoveduje, da bo-
do ves čas izpolnjevali pred-
volilne obljube o odprtem,
preglednem in javnem delu.
»Vsaj štirikrat letno bomo svo-
je delo zagovarjali na novi-
narskih konferencah, za do-
bro obveščenost naših obča-
nov pa bomo najbrž, prav ta-
ko štirikrat letno, izdali po-
seben bilten, ki ga bodo brez-
plačno prejeli v vsa gospo-'
dinjstva.«
IVANA STAMEJČIČ
Šentjurski župan Štefan Tisel s svojo ekipo podžupanov; Jožetom Artnakom, Jožetom Koržetom in mag.
Dragom Arzenškom (od leve proti desni).
Zlata skupna leta
zakoncev Pušnik
Na Breznem pri Rimskih
Toplicah sta Jožefa in Ja-
kob Pušnik pred kratkim
slavila zlato poroko. Kot
mnoge druge iz teh krajev
je tudi njiju v zakon zdru-
žilo rudarsko življenje.
Jakob je kot prvi otrok v
družini, v kateri se je rodilo
še pet otrok, od katerih da-
nes živita še dve sestri in brat,
na svet privekal leta 1924 pri
sv. Petru nad Laškim. Osem-
najst let kasneje je bil mobi-
liziran v nemško vojsko in
po treh letih grozot je leta
1945 pristal kot ujetnik v ta-
borišču v Franciji. Po vrni-
tvi domov se je takoj zapo-
sUl pri obnovi pivovarne, za-
tem pa v rudniku Pečovnik,
saj je bil rudar tudi njegov
oče. Ko je rudnik v Pečovni-
ku leta 1951 začela zalivati
voda, so večino rudarjev pre-
mestili v rudnik Laško, kjer
je Jakob po končani šoh
opravljal delo jamskega nad-
zornika vse do upokojitve. In
prav v službi je našel tudi svo-
jo življenjsko sopotnico Jo-
žefo iz Uničnega pri Hrast-
niku, ki je delala kot kuhari-
ca v rudniški menzi v Hudi
jami. »In to kot izvrstna ku-
harica, saj je svoje znanje na-
birala celo pri kuharskem
mojstru Ivačiču,« jo hvali Ja-
kob in doda, da sta se leto
kasneje poročila in kmalu se
jima je rodil edini sin Janez,
ki je danes že tudi poročen
in uspešen poslovnež. V ve-
selje zdaj babice Jožefe in
dedka Jakoba, sta se jima v
zakonu z življenjsko sopot-
nico Zdenko rodila sinova
Matej in Andrej.
Pušnikovi so živeli na majh-
ni kmetiji, ki jo je Jožefa po-
dedovala po starših, a je mla-
da družina vseeno hrepene-
la po lastnem domu. Želja se
jim je uresničila, ko sta sku-
paj s sinom Janezom leta 1976
začela graditi hišo na Brez-
nem. Ko se je Jakob tri leta
kasneje upokojil, je verjel,
da bosta poslej z Jožefo ži-
vela mirno in srečno. A ved-
no se najde kaj, kar vsaj ma-
lo skali srečo in mir; pri Ja-
kobu je bila to zahrbtna ast-
ma, zaradi katere se je kar
desetletje zdravil v Topolši-
ci. Pa se Pušnikova nista da-
la in kljub vsemu se imata
na jesen življenja lepo in to-
plo jima je pri srcu ob spo-
minu na vseh skupnih 50 let.
VLADO MAROT
Pušnikova, izvrstna kuharica Jožefa in jamski nadzornik Jakob, po
petdesetih letih skupnega življenja.
V Rečici zapleti s
predsednikom
Na lokalnih volitvah smo
v večini slovenskih krajev
izvolili tudi predstavnike v
svete najožjih lokalnih
skupnosti; krajevnih, vaš-
kih, četrtnih in mestnih
skupnosti.
V krajih, kjer vajeti v roke
za naslednji 4-letni mandat
prevzemajo novoizvoljeni
svetniki, so se zvečine že zvr-
stile ustanovne seje svetov, na
katerih so ob potrditvi volil-
nih rezultatov svetniki pra-
viloma izvolili tudi novega
predsednika sveta. Do zaple-
ta z izvolitvijo predsednika
sveta je prišlo v KS Rečica pri
Laškem, kjer so konec prejš-
njega tedna na ustanovni se-
ji izvolili za predsednika Sve-
ta KS Cveta Žoharja. Ko se
je to med ljudmi razvedelo.
so z zbiranjem podpisov zah-
tevali izreden sklic zbora kra-
janov, na katerem bi sprejeti
sklep razveljavili. KS Rečica
pri Laškem je v prejšnjem
mandatu uspešno vodil Mat-
jaž Piki in Rečičani so me-
nili, da bi tako moralo ostati
tudi prihodnja štiri leta.
Do zbora krajanov v Reči-
ci sicer ni prišlo oziroma tu-
di ni bilo več potrebno, saj
so se na izredni seji znova se-
stali člani sveta KS in obrav-
navali odstop novoizvoljene-
ga predsednika Cveta Žohar-
ja. Slednji se je, očitno gle-
de na javno mnenje v kraju,
sam odločil za odstop, svet-
niki pa so za novega predsed-
nika sveta izvolili Matjaža Pi-
kla.
VM
Vilharjeva 103. razstava
V razstavišču Kulturnega centra Laško bo do 13. fe-
bruarja na ogled samostojna likovna razstava slikarja
in kiparja Maria L. Vilharja.
Razstava v Laškem je že njegova 103., doslej je samostoj-
no razstavljal po nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, na Danskem,
v Italiji, na Nizozemskem, Švedskem in v Švici, svoja dela
pa je predstavljal tudi v okviru petindvajsetih skupinskih
razstav v nekdanji Jugoslaviji, na Danskem in v Italiji. Ob
odprtju tokratne razstave v Laškem je delo in slikarsko-
kiparski opus leta 1925 rojenega umetnika predstavila li-
kovna kritičarka Marlen Premšak, v programu ob odprtju
razstave pa sta nastopila Jerca Mrzel in Emil Glavnik.   IS
0   NA
KRATKO
Za zdrav način
življenja
v Šentjurju je v okviru
Centra za socialno delo
pred desetletjem zaživela
Skupina za zdrav način
življenja. Pod strokovnim
terapevtskim vodstvom se
vanjo vključujejo zlasti
zdravljeni alkoholiki, od-
prta pa je tudi za njihove
svojce in druge.
Ker se je v skupino iz ce-
lotnega Kozjanskega in Ob-
sotelja vključevalo preveč lju-
di, se je v letu 2000 izločilo
del članov, ki zdaj kot samo-
stojna skupina delujejo v
Šmarju pri Jelšah. V obeh sku-
pinah se rednih srečanj ude-
ležuje med 25 in 30 članov,
v Šentjurju pa se dobivajo ob
četrtkih med 18. in 20. uro v
prostorih Centra za socialno
delo.
Koncert za
Tatjano
v Radečah so tudi letos
pripravili spominski Klavir-
ski koncert za Tatjano. Na-
stopili so Tatjanina hčerka
Nina Mole s skladbami Bac-
ha in Liszta, Matija Dedič
iz Zagreba ter Renato Chic-
co trio z jazz priredbami slo-
venskih ljudskih pesmi.
Prvi Klavirski večer za Tat-
jano so pripravili pred tremi
leti, ko so nastopili učenci
glasbenih šol iz Radeč in
Hrastnika ter poklicni glas-
beniki, koncert pa so razde-
lili v popoldanski in večerni
del. Letos so spomin na Tat-
jano Mole, pianistko in pe-
dagoginjo, ki je s svojim de-
lom močno zaznamovala ra-
deško glasbeno šolo ter šte-
vilne mlade glasbenike v njej, '
prvič obeležili s samostojnim
koncertom poklicnih glasbe-
nikov, ki mu bo januarja sle-
dil še koncert učencev glas-
bene šole.
Etnološki
muzej v Loki
v Tavčarjevi hiši v Loki
pri Zidanem Mostu so ko-
nec tedna slovesno odprli
etnološko muzejsko zbir-
ko.
V njej je na ogled staro
kmečko orodje, v drugem de-
lu etnološkega muzeja pa so
prostor namenili železnici in
železničarstvu ter ekspona-
tom, povezanim s preteklost-
jo Loke, med katerimi so svoj
kotiček odmeriU tudi starim
šivalnim strojem. Preteklo-
sti Loke in bližnje okolice je
namenjena tudi knjiga Sledi
časa, v kateri se je avtor Ni-
kola Čobanovič posvetil
obrtnikom in obrtništvu v Lo-
ki in bližnji okolici.
IS
St. 51-19. december 2002
ROGATEC I  ROGAŠKA S.I  ŠMARJE P. J.l      KOZJE
17
Strmol v nekdanjem blišču
Po osmih letih prenavlja-
nja bo dvorec Strmol v Ro-
gatcu konec leta končno v
novi podobi. Gre za enega
pomembnejših spomenikov
preteklosti na tem območ-
ju, ki bi bil dobrodošla po-
pestritev tudi za razvoj tu-
rizma v občini.
Dela v notranjosti objek-
ta, ki ima skupaj preko de-
vetsto kvadratnih metrov po-
vršin, naj bi zaključili do
konca decembra, zunanje po-
vršine pa naj bi začeli ureja-
ti takoj po novem letu. S pro-
jektom sanacije dvorca je Ob-
čina Rogatec kandidirala tu-
di na razpisu ministrstva za
kulturo in tako letos prido-
bila 28, prihodnje leto pa še
nadaljnjih 10 milijonov to-
larjev. Lokalna skupnost, ka-
tere uprava naj bi se prav ta-
ko preselila v grajsko prista-
vo, bo v ta namen letos pris-
pevala 20, drugo leto pa prav
tako 10 milijonov tolarjev.
Sicer pa sta se v projekt
obnove dvorca vključila tu-
di dva lokalna soinvestitor-
ja, podjetji Marka in GIC
Gradnje, ki bosta v prvi eta-
ži uredila grajsko restavra-
cijo, v kletnih prostorih pa
grajsko vinoteko. Slednja
naj bi bila zaprtega tipa,
kljub temu pa bodo možni
tudi ogledi in degustacije.
Z vnaprej plačano najemni-
no za vinoteko naj bi obči-
na uredila okolico dvorca,
ki vključuje dovozno pot in
cesto, kanalizacijo, javno
razsvetljavo in drugo. Še v
tem letu bo povsem dokon-
čana tretja etaža s poročno,
malo in veliko dvorano, ka-
pelo in ostalimi prostori,
napeljava v drugi ter resta-
vracija v prvi etaži. Slove-
snost ob odprtju dvorca je
predvidena marca prihod-
nje leto.
BoJ
Foto: AŠ
V kapelici, ki se nahaja v tretji etaži dvorca, so restavratorji pod plastjo ometa odkrili originalne freske, ki
segajo celo v 16. stoletje, kar je zanimalo tudi rogaškega župana Martina Mikoliča.
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinarka Marjela Agrež. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Slaba cesta do
Klanca
Našega bralca I. L. z Do-
brne zanima, kdaj bo obči-
na uredila ozko in strmo ce-
sto od hotela Dobrna do na-
selja Klanec.
Župan občine Dobrna Mar-
tin Brecl: »Eden izmed kri-
terijev, po katerih določamo
prednostni vrstni red izgrad-
nje cest v občini, je število
prebivalcev, ki jih cesta po-
vezuje. Cesta do naselja Kla-
nec povezuje majhno števi-
lo gospodinjstev, poleg tega
pa bi bila njena sanacija dra-
ga, saj je njena sedanja trasa
zelo strma, del pa je tudi pla-
zovit. Sanacija te ceste v re-
balansu proračuna ni pred-
videna. Zagotovo še ne bo
prišla na vrsto vsaj še dve le-
ti, razen če se bodo novi čla-
ni občinskega sveta odločili
drugače.«
Označbe
celjskih ulic
Celjanka P. K. nas je opo-
zorila ne neustrezne označ-
be ulic v celjski občini. Za-
nimalo jo je, kdo in kdaj bo
poskrbel zanje.
Odgovarja Jože Smodila iz
celjske komunalne direkci-
je: »Vseh 400 uličnih tabel bo-
mo zamenjali v roku dveh do
treh mesecev. Z zamenjavo
bomo pričeli še ta teden.
Predvidoma bomo najprej oz-
načili Čopovo in Ljubljansko
cesto, nato pa postopno prav
vse ulice, ceste in naselja v
občini. Nameščali jih bomo
hkrati v vseh delih občine,
torej hkrati v Centru, na La-
vi, na Teharju... Nove table
bodo vidne tudi ponoči, na
njih bo poleg imena ulice ozi-
roma naselja tudi številka ce-
ste ali ulice ter hišne števil-
ke.« (MBP)
Za mednarodno sodelovanje
n. osnovna šola Rogaška Slatina, ki je
v zadnjih treh letih sodelovala v medna-
rodnem projektu šolskih partnerstev Co-
menius 1, bo sredi januarja prihodnje leto
v Rogaški Slatini gostila predstavnike part-
nerskih šol iz različnih evropskih držav.
Pripravljalnega obiska, kot so ga poime-
novali, naj bi se tako udeležili Švicarji,
Italijani, Nemci, Poljaki, Finci, Grki, Ro-
muni in Čehi.
V okviru srečanja naj bi se bodoči partner-
ji v naslednjem triletnem obdobju predvsem
spoznali in se dogovorili o ciljih ter temah
predvidenega projekta. Le-ta omogoča izva-
janje številnih aktivnosti, kot je denimo iz-
popolnjevanje in izobraževanje učiteljev v
tujini, pa tudi načrtovanje medsebojne iz-
menjave otrok pod okriljem Comenius jezi-
kovnih projektov. Sicer pa tudi izmenjave
pedagogov niso nič novega na tej slatinski
šoU, saj v tem šolskem letu že gostijo tudi
Comenius asistentko za francoski jezik, Ber-
nardette Kovač, ki fakultativni pouk francoš-
čine izvaja pod mentorstvom Jasne Čugalj in
v sodelovanju s I. osnovno šolo ter slatinsko
gimnazijo. BoJ
Ljubezen med
preprostimi ljudmi
člani literarnega krožka
na gimnaziji Brežice so se
pod vodstvom mentorice
Marijane Požun - Milekič
lotili zanimive raziskoval-
ne naloge, kako so si lju-
bezen predstavljali prepro-
sti ljudje na Kozjanskem,
ki se ljubiteljsko ukvarja-
jo s pisanjem poezije in
proze.
Ker so zanimivo temo ra-
ziskovali pred adventno - bo-
žičnim časom, so jo zaradi
tega razširili še na to področ-
je, zbrano gradivo pa bodo
predstavih v soboto, 21. de-
cembra, ob 16. uri na lite-
rarnem večeru v Podsredi.
Raziskavo so opravili v va-
rovanem delu Kozjanskega
parka v okolici Pisec, Pod-
srede in dela Bistrice ob Sotli.
Zbrali so veliko zanimivih
preprostih, vendar iskrenih
misli ljudi, katerim sta poe-
zija in proza ventil za sproš-
čanje notranjega ustvarjalne-
ga nemira. Na srečanju v
Podsredi pričakujejo osem
avtorjev s Kozjanskega.
Zbrana literarna dela ljubi-
teljskih ustvarjalcev s Koz-
janskega bodo izdali v po-
sebni publikaciji.
TV
Le še
peščica
dolžnikoif
Občina Šmarje pri Jel-
šah, ki se je še leto dni po
prevzemu obveznosti nek-
danjega stanovanjskega
sklada neuspešno trudila
izterjati dolg iz naslova
najemnin, bo v novem pro-
računskem letu precej laž-
je zadihala.
Terjatve, ki jih je bilo še
avgusta letos za približno
17,7 milijona tolarjev, je v
zadnjih mesecih dokaj us-
pešno izterjal novi upravlja-
vec, celjski Atrij, ki sicer
upravlja in vzdržuje tudi ob-
činske nepremičnine v ve-
čini drugih obsoteljskih ob-
čin. Šmarska občina se je z
Atrijem, ki ima sicer tudi
pisarno v Rogaški Slatini, do-
govorila že aprila letos, po
pogodbi pa naj bi stanovanj-
sko podjetje polovico na-
jemnin namenila za lastne
stroške dela, upravljanja in
vzdrževanja. Čeprav je spr-
va kazalo, da prihodkov iz
najemnin ne bodo uspeli iz-
terjati, pa se je nazadnje iz-
kazalo, da le še kakšnih dvaj-
set odstotkov večinoma stal-
nih dolžnikov ni poravnalo
stroškov. BoJi
Po novem letu le še s prepustnicami
s prvim januarjem bo mogoče mejne pre-
hode, kamor sodijo tudi prehodi Rogatec,
Rajnkovec, Podčetrtek in Sedlarjevo, preč-
kati le z mejno prepustnico oziroma tako
imenovanimi kmetijskimi vložki.
Le-te izdajajo na šmarski upravni enote in
njenih izpostavah, do prepustnic pa so upra-
vičeni državljani, ki imajo stalno prebivališ-
če na omenjenem obmejnem območju. Do-
volilnica je namenjena prestopanju na mej-
nih prehodih za obmejni promet, meddržav-
nih in mednarodnih mejnih prehodih ter ne-
prekinjeno bivanje na obmejnem območju
druge države za največ teden dni. Tudi vnosi
pridelkov in živali bodo tako po novem letu
dovoljeni le imetnikom kmetijskih vložkov,
ostale pa naj bi napotili na redne carinske
preglede. BoJ
Ustaviti odliv
kadrov s
Kozjanskega
Kozjanski park je preko
Phare programov dobil
sredstva za uresničitev pro-
jekta, s katerim bi mlade za-
držali v domačem okolju.
Projekt je ocenjen na 261
tisoč evrov. Ministrstvo za de-
lo, družino in socialne zade-
ve bo prispevalo 68 odstot-
kov potrebne vsote, ostalo pa
Kozjanski park s sodelova-
njem občin, ki so v njem. Ure-
sničevanje projekta bodo za-
čeli prihodnje leto, ko bodo
za začetek zaposlili enega ali
dva delavca, ki bosta skrbela
za uresničevanje programa za-
drževanja mladih strokovnja-
kov na Kozjanskem. Prilož-
nost zaposlitve bodo imeli
mladi z doseženo 6. in 7 stop-
njo izobrazbe in so mlajši od
30 let, nezaposlene osebe s
6. in 7. stopnjo izobrazbe, ki
prvič iščejo zaposlitev in ose-
be, ki zaključujejo visokošol-
ski ali univerzitetni študij.
Prednost bodo imeli tisti, ki
so doma na Kozjanskem, kjer
naj bi tudi ostali in z znanjem
pomagali k hitrejšemu razvo-
ju različnih področij, pred-
vsem pa turizma. Zanimiv
projekt bo Kozjanski park iz-
vajal skupaj z Zavodom za za-
poslovanje in Regionalno raz-
vojno agencijo Savinjske re-
gije. TV
Št. 51-19. december 2002
18
Mladi za mlade -
proti drogam
Slovenske Konjice so med
22 slovenskimi občinami,
ki še imajo aktivno lokal-
no akcijsko skupino za boj
proti zasvojenosti z droga-
mi (na našem območju so
aktivni le še v Velenju in v
Celju). Na zadnjem sestan-
ku so prisluhnili poročilu
5. nacionalne konference o
lokalnih akcijskih skupi-
nah v Murski Soboti v or-
ganizaciji Urada RS za dro-
ge ter začrtali okvirni pro-
gram dela za prihodnje le-
to.
Udeleženci konference so
ugotavljali, da se mladi vse
bolj zapirajo vase in da eks-
perimentirajo z novimi vrsta-
mi drog, predvsem tako ime-
novanimi plesnimi drogami,
katerih učinki so še nerazi-
skani in zato še bolj nepred-
vidljivi. Pozvali so k večji an-
gažiranosti politike in posa-
meznikov, da pozitivno de-
lujejo v lokalni skupnosti in
da v LAS vključijo predstav-
nike mladostnikov, to je
predstavnike največjih poten-
cialnih uporabnikov drog.
Posamezne članice LAS Slo-
venske Konjice bodo po do-
govoru oddale svoje program-
ske osnutke - smernice delo-
vanja za prihodnje leto do 20.
decembra - in se dogovorile
za posamezne termine preda-
vanj, okroglih miz in ostalih
aktivnosti. Pri tem bo še na-
prej pomembna vloga Mladin-
skega centra in Kluba študen-
tov Dravinjske doline. Svoje
delo bodo usmerjali predvsem
v primarno preprečevanje zas-
vojenosti s stalnimi brezplač-
nimi prostočasnimi delavnica-
mi pod skupnim imenom Do-
bra družba. Tudi prihodnje le-
to bodo pripravili akcijo »Ve-
ter v laseh s športom proti dro-
gi«, septembra bodo pripravi-
li teden aktivnosti za prepre-
Urad RS za droge je vsem,
ki imajo težave z drogami,
namenil anonimno telefon-
sko številko. Številka 080
15 53 je dosegljiva vsako sre-
do od 12. do 14. ure, mladi
pa lahko pokličejo tudi v in-
formacijsko pisarno Mla-
dinskega centra Dravinjske
doline (03 759 13 20) v ča-
su uradnih ur.
čevanje kajenja, v okviru me-
seca preventive proti zasvoje-
nosti načrtujejo, podobno kot
letos, razstave, obeležitev sve-
tovnega dneva boja proti aid-
su, strokovno predavanje, gle-
dališko predstavo, dobrodel-
ni koncert mladi za mlade...
Opredelili so se tudi za stalno
dodatno izobraževanje o zas-
vojenosti in za še boljše sode-
lovanje s posameznimi sorod-
nimi organizacijami.
MBP
Tradicionalni novoletni koncert
Konjiška godba na pihala pripravlja že 12. novoletni koncert. Tudi letos bosta kon-
certa dva, zvrstila pa se bosta po božiču, 26. in 27. decembra.
Rdeča nit letošnjega koncerta je slovenska glasba in slovenski skladatelji, manjkal pa
seveda ne bo obvezni Strauss in njegov sodobnik Jacques Offenbach. Gost na koncertu bo
mešani pevski zbor Strune, ki bo eno od skladb izvedel tudi skupaj z orkestrom. Vstopnice
za oba koncerta so na voljo v kulturnem domu. MBP
Vedno več
stanovanj
Občina Slovenske Konjice razpolaga z 213 stanova-
nji, od katerih je tretjina socialnih. V lasti ima tudi več
poslovnih prostorov in garaž. Skupna vrednost tega
premoženja je blizu 1,24 milijarde tolarjev.
V zadnjih štirih letih so v občini izvedli dva razpisa za
pridobitev socialnih stanovanj in v najem oddali 23 stano-
vanj. S preureditvijo stare konjiške glasbene šole bodo pred-
vidoma pridobili še pet stanovanj. Občina je uspešno kan-
didirala tudi na dveh razpisih za pridobitev ugodnega poso-
jila za gradnjo neproftinih stanovanj. Pred štirimi leti so
tako kupili štiri nova stanovanja, lani pa zgradili objekt v
Slovenskih Konjicah s šestnajstimi neprofitnimi stanova-
nji. Letos so v Ločah zgradili objekt z enajstimi stanovanji
in soinvestirali izgradnjo 18 stanovanj v objektu v ulici To-
neta Melive v Slovenskih Konjicah. A.F.
Studio za (še)
neuveljavljene
V kletnih prostorih stavbe Društva upokojencev na Žički
4a v Slovenskih Konjicah, kjer sicer domuje in deluje
Mladinski center Dravinjske doline, so uredili dodaten,
primerno opremljen kletni prostor, ki je namenjen mla-
dim, neuveljavljenim konjiškim bendom. Poimenovali
so ga Studio.
Z obilo prostovoljnega dela in dobre volje je Studio dobil
novo podobo predvsem zaradi posameznikov Kluba dija-
kov Dravinjske doline, ki se aktivno vključujejo v redno
delovanje Mladinskega centra. Konec prejšnjega meseca so
v Studiu začeli z »vajami« Kord (punk), Stampedo (ročk) in
nadobudni Rapholikz (rap). Fantje se bodo v dvorani MC
Patriot predstavili še ta mesec na skupnem koncertu pod
naslovom »Za-nas«.
MBP
Maruša Ljubic
Šolarji za starejše
V okviru Rdečega križa v Osnovni šoli Ob Dravinji v
Slovenskih Konjicah že tretje leto uspešno deluje skupi-
na, ki redno obiskuje varovance Lambrechtovega doma
za starejše.
V skupini, ki jo vodi mentorica Dragica Taks Rutar, je
17 učencev, večinoma deklic od 6. do 8. razreda. Na starej-
še, ki jih obiskujejo najmanj enkrat na teden, so se navezali
in kot sami pravijo, so jim obiski pri njih v veselje. Z njimi
se največ pogovarjajo, hodijo na sprehode, igrajo človek ne
jezi se in druge družabne igre. Iz spominov na stare čase se
tudi veliko naučijo, najbolj pa mlade osrečuje, da lahko
starejšim in osamljenim polepšajo življenje. Ali kot pravi
ena izmed prostovoljk, Maruša Ljubic: »Vsakega obiska v
domu starejših se veselim. Vidim, da je veliko ljudi samih
in rada bi jim pomagala tudi potem, ko bom končala osnov-
no šolo. V Lambrechtov dom bom hodila, dokler bom lah-
ko, odločam pa se tudi za poklic, v katerem bom lahko
pomagala ljudem.« MBP
Z OBČINSKIH SVETOV
Staro novo vodstvo
ZREČE - Občinski svet je sedaj v polni sestavi. Na seji v
ponedeljek so potrdili mandat še svetniku z liste LDS Alek- ^
sandru Bukovšku, ki je nadomestil za župana izvoljenega
Jožeta Koširja. Za podžupana občine so imenovali Gorazda
Korošca, ki je to delo opravljal tudi v prejšnjem mandatu,
sicer pa je predsednik uprave delniške družbe Unior. (MBP)
Proračun januarja       4|
ZREČE - Župan Jože Košir je svetnikom predstavil delov-
no gradivo za proračun za prihodnje leto. Znaten delež bo-
do še naprej namenjali odplačilu šole v Zrečah in na Gore-
nju ter za pitno vodo, pri izgradnji in obnovi cest pa bodo
imele prednost tiste, ki povezujejo naselja. Svetniki bodo o
proračunu govorili konec januarja, do konca maja pa bodo
predvidoma sprejeli tudi 4-letni plan naložb v občini. (MBPl
NA KRATKO
Lepši zdravstveni dom
v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice so letos za ure-
janje prostorov in nakup novih naprav porabili več kot 20
milijonov tolarjev. ObnoviU so dežurne prostore, hodnik in
dve ambulanti v prvem nadstropju, v drugem nadstropju pa
sejno sobo. Hkrati so obnovili avdio-videosistem, ki jim
skupaj s snemanjem telefonskih zunanjih linij omogoča prav-
no varnost.
Vandaii urejajo oicoije
v občini Slovenske Konjice so skladno z odlokoma o jav-
nem redu in miru ter o komunalnih taksah v zadnjih štirih
letih izdali skoraj dvesto plačilnih nalogov za prekrške v
zvezi s parkiranjem. Zaradi vandalizma, predvsem ob kon-
cih tedna in na prireditvah, je občina poiskala pomoč pri
varnostnih službah Technokom in Hvvarang. S pomočjo po-
licijske postaje so našli nekatere storilce, ki so kazen odslu-
žili z urejanjem okolja v mestu Slovenske Konjice. V tem
obdobju so v občini evidentirali tudi okoli 140 zapuščenih
avtomobilov. Stroške odstranitve in kazen so zaračunali last-
nikom, ostale stroške pa bodo plačali iz poračuna občine.
(AF)
Nasilje, drugačnost, strpnost
Na otroškem občinskem parlamentu v Slovenskih Konji-
cah so sodelovali osnovnošolci iz dveh konjiških šol in iz
šole v Ločah. Parlament so vodili učenci iz Osnovne šole Ob
Dravinji, ki so pripravili tudi odličen program na temo na-
silja ter in na temo drugačnosti in strpnosti. Učenke te šole
bodo tudi predstavile sklepe konjiškega otroškega parla-
menta na regijskem parlamentu, ki bo v začetku januarja v
Celju. (MBP)
Nov stanovanjski blok v Globočah
V Globočah pri Vojniku so včeraj
slovesno predali ključe stanovalcem
že drugega tamkajšnjega stanovanj-
skega bloka. V njem bodo prav tako
bivali zaposleni pri obrtnikih in sa-
mostojnih podjetnikih.
Gre za delavce, ki prispevajo za reše-
vanje stanovanjskih vprašanj po dva od-
stotka od bruto plače. Sicer pa je vseh
šest stanovanj v novem bloku dvosob-
nih ter merijo po 65 kvadratnih me-
trov. Gradiš je začel z gradnjo lani, po
dograditvi pa je pet stanovanj odkupi-
la Stanovanjska ustanova delavcev pri
s. p. Celje. Vrednost njene naložbe za
pet stanovanj znaša 68 milijonov tolar-
jev.
Prvi blok v Globočah, ki je povsem
enak novemu, je bil zgrajen lani. Pred
tem je omenjena stanovanjska ustano-
va v zadnjih letih poskrbela tudi za dva
osemstanovanjska bloka v Bukovžlaku,
do nameravane gradnje bloka v Dragi
pri Štorah pa zaradi nestrinjanja meja-
šev še ni prišlo.
V Globočah je na voljo zemljišče, ki
omogoča izgradnjo še tretjega bloka. V
obeh tamkajšnjih blokih imajo čistil-
no napravo.
BJ
St. 51-19. december 2002
KULTURA
19
Spominska soba
v Starem piskru
Pogumna akcija osvoboditve zapornikov vzela sapo okupatorju
v spomin na noč med 14.
in 15. decembrom leta 1944,
ko je šest mladih mož (Ri-
ko Presinger-Žarko, Jože
Gaber-Brus, Martin Klanči-
šar-Nande, Jože Zelinka-Oč-
ka, Dominik Lebič-Boris in
danes še edini živeči med
njimi, Ivan Groblenik-Ivo),
osvobodilo zapornike iz
zloglasnega zapora Stari
pisker v Celju, sta Muzej no-
vejše zgodovine Celje in Ob-
močno združenje borcev in
udeležencev NOB Celje v
spominski sobi Starega pi-
skra pripravila razstavo.
O tem dogodku se je po voj-
ni bolj malo govorili, se spo-
minja Ivan Grobelnik-Ivo, »če-
prav je radio London o tem
dejanju, ki je osupnil oku-
patorja, poročal že naslednji
večer«. Eden izmed vzrokov,
zakaj so bili detajli osvobo-
ditve zapornikov, ki bi jih na-
slednji dan peljali na strelja-
nje, manj znani, je bila bo-
jazen, da bi dogodke potvar-
jali. »Tega pa nismo hoteli do-
voliti«, pravi danes Ivan
Groblenik. Po nemških po-
datkih je bilo tisto noč osvo-
bojenih 127 zapornikov, iz-
puščenih pa je bilo okoli 300,
vendar so jih Nemci pri be-
gu precej ujeli.
Jedro razstave tvorijo raz-
glasi o streljanju zapornikov
in fotografije o teh dogodkih,
»kar je pri nas redkost«, pra-
vita avtorja razstave. Skozi
12 fotografij je dokumenti-
ran ves proces streljanja, raz-
stavljena so pretresljiva po-
slovilna pisma in nekateri
predmeti zapornikov in tudi
izdelki zapornikov. Vse do da-
našnjih časov.
Slovesnost se je uro za
tem nadaljevala v Narod-
nem domu v Celju in je bila
posvečena 60-letnici okupa-
cijskega nasilja na Štajer-
skem. Slavnostni govornik
je bil dr. Janez Stanovnik.
Razstavo v Starem piskru,
avtorjev Marije Počivavšek in
Toneta Kregarja iz Muzeja no-
vejše zgodovine Celje, sprem-
lja tudi obsežen katalog (tu-
di z angleškim prevodom),
ki v sliki in besedi zajema še
več podatkov, kot jih more v
majhnem prostoru prikaza-
ti razstava sama.
Razstavo dopolnjujeta še
dve umetniški deli. Prvo de-
lo se imenuje »roki talca«, ki-
parja Cirila Cesarja, ki sta v
spominski sobi Starega piskra
že vse od začetka, od leta 1965,
ko je bila postavljena prva stal-
na razstava. Iz te skulpture je
oblikovalec Jože Domjan iz-
delal tudi logotip tokratne raz-
stave v Starem piskru. Drugo
delo pa je relief Tončke Čeč,
odlitek v bron, iz spomenika
Vojna in mir, kiparja Jakoba
Savinška.
Razstavo je odprla mini-
strica za kulturo Andreja Rih-
ter, ki je poudarila, da če bo-
mo ohranjali preteklost, bo-
mo imeli lepšo prihodnost.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Ivan Grobelnik-Ivo in Andreja Rihter
Kurja koža -
drugič drugače
Etno trio Kurja koža je s
koncertom za prijatelje, kot
so ga poimenovali, minulo
soboto zvečer pod oboki Ga-
lerije sodobne umetnosti
Celje proslavil deseto oblet-
nico delovanja.
Jubilejno leto je trio, ki ga
Sestavljata brata Drago in Pe-
ter Kunej ter Nenad Firšt, zao-
krožil z izdajo druge zgoš-
čenke z ljudsko glasbo vzhod-
ne Štajerske. Izšla je v nakladi
SOO izvodov. Posneli so jo v
studiu KK na Otočcu, naslo-
vili pa: Kurja koža - drugič
drugače.
Na njej trio Kurja koža si-
cer ostaja zvest svojemu os-
novnemu vodilu predstavlja-
nja glasbenega izročila do-
mačega področja s pomočjo
ljudskih glasbil, vendar že
naslov plošče nakazuje dru-
gačen, za trio morda manj
običajen način muziciranja.
Ne samo, da je uporabil ne-
katera manj značilna in red-
keje uporabljena glasbila,
ampak je uporabljena glas-
bila tudi drugače, bolj ali
manj zvesto ljudskemu izro-
čilu, družil.
MP
Ples za praznik
Praznična produkcija
plesalcev Harlekina, šole za
plesno vzgojo, klasični ba-
let in sodobni ples, ki je bi-
la minulo soboto dopoldne
v Narodnem domu v Celju,
je pokazala pot razvoja ple-
salcev v posameznih sku-
pinah, od klasičnega bale-
ta in sodobnega plesa do
jazza. Kot gostje so v dru-
gem delu programa nasto-
pile plesalke Srednje glas-
bene in baletne šole iz Ljub-
ljane.
Ljubitelje plesa in starše
otrok, ki so se predstavili na
tej praznični produkciji, so v
prvem delu programa navdu-
šili najmlajši plesalci z moti-
vi iz pravljice o Zvezdici zas-
panki, v koreografiji Ane Vovk
Pezdir. Sledil jim je program
baleta za nekoliko starejše ple-
salke, v koreografiji Zale Pez-
dir in Ane Vovk Pezdir, med-
tem ko je koreografijo za so-
dobni ples in jazz (na foto-
grafiji) pripravila Rosana Štor-
gelj. Bela pot iz tega sklopa
pa je bil avtorski ples Sandre
Jazbec, nekdanje plesalke Har-
lekina, sedaj pa dijakinje
Srednje vzgojiteljske šole in
gimnazije Ljubljana.
Naslednja večja prireditev
plesnega Harlekina pa bo že
10. Brezova metla!
MP
Foto: SHERPA
OCENJUJEMO
Levstikov Martin
Krpan v SLG
Na komornem Odru pod
odrom so v okviru izvena-
bonmajske ponudbe celj-
skega SLG 3. decembra pre-
mierno predstavili pripo-
vedni nastop igralca Igor-
ja Žužka, ki si je za svojo
samostojno stvaritev (ob
strokovnem sodelovanju re-
žiserja Miha Alujeviča) iz-
bral interpretacijo klasične
povesti Frana Levstika Mar-
tin Krpan z vrha (iz leta
1858).
Kot je mogoče domneva-
ti, je umetniško vodstvo spre-
jelo pripovedni nastop in nje-
govo vsebino v svoj repertoar
na pobudo pripovedovalca.
V naslednji sezonah pa bo-
mo lahko opazovali, aH se bo
iz prvega programskega po-
skusa te vrste nemara poro-
dilo bolj načrtno in sistema-
tično ukvarjanje z umetniš-
ko interpretacijo nedramske
literature (pripovedništva,
pesništva) na odru kot eno
od zanemarjenih oblik odr-
skega ustvarjanja.
Igor Žužek se je lotil brez
dvoma primernega besedila
za uspešno in odmevno na-
govarjanje razmeroma širo-
kega avditorija. Pripoved je
členil in oblikoval v glavnem
govorno sproščeno in lahkot-
no, mestoma že kar preveč,
tako da so nekateri drama-
tični prizori ali nepozabni
Levstikovi opisi oziroma
ljudske primere kar prehitro
zdrsnili mimo interpretove
in naše pozornosti. Zdelo se
je, kot bi zbranost oziroma
pozornost pripovedovalca
prehitro zdvomila nad govor-
no izraznostjo oziroma pre-
pričljivostjo in bi se hotela v
zadregi reševati z nekateri-
mi ne vselej najbolj premiš-
ljenimi in med seboj smisel-
no povezanimi gledališkimi
pripomočki oziroma poma-
gali, kot so kostum (črn dolg
plašč in klobuk s širokim,
spredaj privihnjenim kraj-
cem), rekviziti (kij in mesa-
rica) in par lutk (kot nado-
mestek za dunajske mešča-
ne) na ročnem vozičku ter le-
sen konj (za Martinovo tiho-
tapljenje vreč s soljo in je-
žo). Uprizoritev, ki je nasta-
la, je torej več od pripoved-
nega večera (čeravno bi se tu-
di znotraj tega žanra še dalo
marsikaj izboljšati) in manj
od gledališke uprizoritve
(kjer bi veljalo razmišljati
predvsem o bolj strogi izbiri
in obenem večpomenski upo-
rabi izbranih odrskih zna-
kov).
SLAVKO PEZDIR
Foto: GD
Dokumenti
na gradu
Galerija likovnih del^
mladih na Starem gradu|
nad Celjem, ki jo vodi Mi-|
hajlo Lišanin, pripravljal
jutri (petek) ob 18. uri še|
en likovni dogodek, s ka-|
terim zaokrožujejo to le-;
to.
Pod naslovom Dokumenti|
se razkrivajo originali na-
grajenih likovnih del v os-j
mih letih razpisa, prav ta-j
ko časopisni prispevki o tej
svojevrstni galeriji, o raz-|
pisu in reviji, ki izhajala v|
22 svetovnih jezikih. Na og-|
led bodo priznanja števil-|
nih veleposlaništev, tujih|
ministrstev za kuUuro,!
ključ častnega občana, zah-l
vale, dopisi in številne fo-|
tografije. I
Pravljični večer v slovo>
od starega leta bodo priča-j
rala skrivnostna bitja iz goz-|
da, z nekaj plesnimi koreo-|
grafijami pa se bosta pred-|
stavila Miha Godec in Do-I
men Požlep iz plesnega klu-|
ba Bolero iz Ljubljane.    I
MPi
št. 51-19. december 2002
20
INFORMACIJE
Rešitev
nagradne
križanke iz
št. 49
Izid žrebanja l<rižanke iz
Novega tednika, ki je izšla
5. decembra. Prispelo je
1304 rešitev.
Rešitev: IKA, ZAR, AVI,
BS, ČEH, JABLANA, LANI-
TAL, UNION, CO, NAVA-
DA, LAK, GLIPTOTEKA,
IK, IKE, IRI, KAMA,
ASTROSKOP, OER, RIL,
KALMI, DEKLE, OMAR,
lAN, AVALA, BAKER, MN,
AVE, OL, ENAKOST, MI-
RA, RD, ALT, MASERKA,
TER KOALA, SNOV, SRT,
ALTERNATIVA, PEKING,
AT, ITA, ARENA, SONO-
METER, TRIK, PECA
Geslo: Veličastne azij-
ske prestolnice.
Izid žrebanja
1. nagrado 10.000 tolar-
jev prejme: Marija Sodin,
Tepanje 134, 3210 Sloven-
ske Konjice
2. nagrado 5.000 tolar-
jev prejme: Gregor Petro-
vič, Miklošičeva 3, 3000
Celje
3 nagrade po 2.000 to-
larjev prejmejo: Manja
ŠkrabLTršišče 12, 3250 Ro-
gaška Slatina, Tatjana Str-
lekar. Planinska 10, 8290
Sevnica in Alojzija Hrasto-
vec, Prapreče 19 c, 3305
Vransko
Vsem izžrebanim iskre-
no čestitamo!
Denarno nagrado boste
prejeli s poštno nakaznico.^
Voščilnice že
prihajajo
čeprav je zadnji dan za
oddajo voščilnic 2003 31.
december, pa že dobiva-
mo prve primerke skupin
in posameznikov, ki so se
odločili, da bodo letos so-
delovali v 6. natečaju No-
vega tednika in Radia Ce-
lje Izbiramo najlepše voš-
čilnice.
Tako smo dobili dve iz-
jemno lepi pošiljki druži-
ne Terezije Dernač iz
Olešč v občini Laško in Ve-
re Červan iz Celja. Že po
teh in drugih voščilnicah
lahko zapišemo, da bo tu-
di letos izjemno močna
konkurenca za najboljša
mesta in da se kvaliteta do-
ma izdelanih prazničnih
voščilnic iz leta v leto iz-
boljšuje.
V naslednjih dneh priča-
kujemo voščilnice izdela-
ne v vrtcih, šolah in raz-
ličnih društvih ter od po-
sameznikov, ki se v dolgih
zimskih večerih lotijo te-
ga zanimivega ustvarjalne-
ga dela. Kot pomoč za do-
bro idejo je še vedno mo-
žen ogled razstave lani iz-
delanih voščilnic, ki je v
prostorih knjižnice v Voj-
niku.
Tudi tokrat je pokrovitelj
akcije NT-RC občina Vojnik
z županom Benom Poder-
gajsom, spominske diplome
za najboljše pa že izdeluje
slikar Jože Žlaus iz Globoč
pri Vojniku, ki bo s Tatjano
Cmok iz knjižnice Šentjur
in dvema predstavnikoma
NT-RC član komisije za iz-
bor najboljših, najlepših in
najoriginalnejših s poseb-
nim poudarkom na besedi-
lih. Uporabite svoje ročne
spretnosti in domišljijo ter
avtorske voščilnice čimprej
pošljite na naš natečaj.
TV
Št. 51-19. december 2002
novi TEDNIK
ŠPORT
21
Hvala Prilepi Kje je Voronež?
15 golov razlike še na povratni tekmi osmine finala - In res je šlo rado v tretje na Dunaju - Proti
ruski Energiji za med štiri
Rokometaši Celja Pivo-
varne Laško so preživeli pri-
jetne ure in urice v južni Ma-
kedoniji, od koder so se vr-
nili polni lepih spominov.
Uvrstitev med najboljših
osem moštev v pokalu po-
kalnih zmagovalcev so si si-
cer zagotovih že v Golovcu,
za zmago pa so se vidno po-
trudili tudi v drugem polča-
su v gosteh. Domačini so bili
zelo gostoljubni tako v dvo-
rani kot tudi izven nje.
Ponudili so vse, kar ima-
jo, a so zato pričakovali ne-
kaj milosti na igrišču. Te se-
veda ni bilo.
Slišali levite
Celjski rokometaši na-
mreč. Velika razlika v kvali-
teti je bila očitna tudi na ma-
kedonskih tleh. Čeprav sta
portugalska sodnika na vse
pretege pomagala domačim,
bi pivovarji morali prevzeti
pobudo. A so si do odmora
priigrali le zadetek predno-
sti, po uvodnem vodstvu s 6:2.
»Ob polčasu smo v slačilnici
zapretili tudi s kaznimi. Za-
leglo je, naša kakovost je po-
tem le prišla do izraza. Eki-
pa je pokazala pravi karak-
ter. Polsezono smo zaključi-
li po predvidevanjih. Naš
spomladanski doseg je lah-
ko izjemno visok,« je pripo-
vedoval športni direktor Slav-
ko Ivezič, zadovoljen seve-
da tudi nad toplim spreje-
mom gostiteljev. No, ni se
končalo idealno, nad visokim
porazom je bil predsednik
domačega kluba tako razo-
čaran (in tudi užaljen), da se
ni udeležil zaključne večer-
je.
Gajičevih 5-5
Do 50. minute je Dejan Pe-
ric nanizal 20 obramb. Kar
naivno so igralci Tutunske-
ga kombinata streljali v ne-
branjen del vrat, potem pa
se je iztegnila ali noga ali ro-
ka celjskega vratarja in pro-
tinapadi so se vrstili. Vendar
ko je spretno, a obilno levo
krilo Goce Makaloski takoj
po odmoru dosegel gol z igral-
cem manj, nato pa je Rubin
Laškoski celo povedel svo-
je moštvo v vodstvo s 15:14,
se je zdelo, da bo napeto do
konca. A zgodilo se je prav
nasprotno: zadnji alarm je po-
polnoma predramil Celjane,
ki so najprej poskrbeli za del-
ni izid 8:0. Nato se je razli-
ka le višala, tudi z igralci, ki
tekme niso začeli. Dragan
Gajič, Miladin Kozlina in
Marko Oštir sploh niso zgre-
šili, Nenad Maksič, Edvard
Kokšarov, Luka Žvižej in
Rok Ivančič pa le po enkrat.
Renato Vugrinec se je izka-
zal z 8 asistencami.
Prilep
v pol ure so letala z Brni-
ka poletela proti Tirani, Pri-
štini, Skopju, Sarajevu in
Podgorici. Skoraj dve uri je
trajala vožnja z avtobusom
do Prilepa, takoj po trenin-
gu pa je bila neučakanost pre-
velika, da bi počakali na ve-
čerjo v hotelu z imenitnim
imenom Kristal Palas. Čevap-
čiči so bih povsod odlični,
tako kot pijača pa »zastonj«.
Pred tekmo se nam je v dvo-
rani pridružil uslužbenec to-
bačne tovarne Tutunski kom-
binat, prijazni šofer avtobu-
sa. S prižgano cigareto je pou-
daril: »Ne da se v dvorani ne
sme kaditi, tukaj se mora ka-
diti!« Bivši igralec Celja Pi-
vovarne Laško, legendarni
makedonski športnik Pepi
Manaskov iz Velesa, v Gr-
čiji več ne igra, zaradi spo-
ra, je le kratko dejal. Zadr-
žal se je na klepetu in kritič-
no ocenjeval celjske igralce.
Skeptičen je bil za Dika Koz-
lino. Ko je izvedel za njego-
vo starost, je poudaril le, da
če bo veliko in dobro delal,
bo še kaj iz njega.
Požun spet v
Voronež
Lani decembra je Gorenje
s trenerjem Mirom Požunom
spet moralo v Rusijo. Ener-
gia je v prvem evropskem na-
stopu, v šestnajstini finala po-
kala pokalnih zmagovalcev po
dveh tekmah v Izraelu odpra-
vila Maccabija, nato pa na pr-
vi tekmi doma ugnala Velenj-
čane za 4 gole. V Rdeči dvo-
rani se je končalo s 34:34. »Se-
veda sem z žrebom zadovo-
ljen. To je eden od tekmecev,
ki smo si jih želeli. Voronež
je posebno okolje. Podoben
morda kot Prilep, čeprav je
milijonsko mesto. Dvorana je
poglavje zase. Potrebno se je
prilagoditi podlagi, hladu.
Pravzaprav gre za preurejeni
hangar. Za občinstvo ni veli-
ko prostora, zato se gledalci
nagnetejo na tribuni. Energia
je profesionalno moštvo, za
tamkajšnje razmere dobro
plačano. Zvezdnik je Rastvor-
cev, ki pa še ni dovolj star, da
bi lahko zapustil Rusijo. Igrajo
obrambi 6-0 in 5-1. Moramo
jih vzeti resno, zaigrati mak-
simalno, potem pa bo vse v
redu,« je tekmeca opisoval Po-
žun, ki si je za oddih z ženo
izbral Banovce. Dvometraš
Aleksej Rastvorcev, ki igra
na mestu levega zunanjega na-
padalca, je Gorenju zabil kar
29 golov. A imajo Celjani do-
bre spomine z ruskimi eki-
pami. Po dvakrat so namreč
premagali volgograjski Kau-
stik in moskovski CSKA.
DEAN ŠUSTER
Foto: GK, RP
Prizor iz prilepske dvorane, kjer so Celjani po daljšem času oblekli zelene drese.
Tutunski icombinat - Celje
Pivovarna Laško 22:37 (13:14)
PRILEP - Univerzalna športna dvorana, 1000
gledalcev. Sodnika: Antonio Marreiros in Jorge Gil
(Portugalska).
PRILEP: Čuparkoski (8 obramb), Sokoloski (2);
Neškoski 1, Makaloski 6 (2), Lokvenec, Laškoski 4,
Trajkoski 1, Petkoski 2 , Bozaroski 3, K. Ilioski,
Šokoski 4, S. Ilioski 1, Lukič, Kogoj.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Peric (20 obramb),
Lorger (4); Rutenka 7, Vugrinec 2, Bilbija, Oštir 1,
Gajič 5, Maksič 7 (3), Ivančič 2, Tomšič, Kozlina 3,
Milosavljevič 2, Žvižej 3, Kokšarov 5.
Sedemmetrovke: Prilep 3-4, CPL 3-5.
Izključitve: Prilep 2 min, CPL 6.
Rdeči karton: Šokoski (52.).
Bistveni potek rezultata:
0-1, 1-3, 2-6, 6-7, 9-8, 9-10, 13-14, 15-14, 15-22, 16-
24, 18-28, 19-34, 21-35, 21-37, 22-37.
Portugalca sta jezila Edija Kokšarova, a razjezila ga nista.
Št. 51-19. december 2002   -
Piše: DEAN ŠUSTER
Moj
iapsus
Ne, zdaj ne gre več. Ne
vzdržim. V enem večeru to-
liko televizijskih biserov,
predvsem od novinarskih
kolegov, to je že potrebno
omeniti. Začel je novope-
čeni sm.učarski as, ki je
poročal iz Sestriera, ko je
zmago Ivice Kosteliča oce-
nil za zasluženo. Ste že
kdaj videli nezasluženo
zmago v smučanju?
Tisti, ki uporablja zelo
zanimive izraze med
spremljanjem nogometa
in rokometa - izstopata za-
gotovo »nepotrebna napa-
ka« in »zaključni strel«
(nelogičnosti izrazov naj-
brž ni potrebno razlaga-
ti) - je za Končnico posnel
pogovor s selektorjem slo-
venskih rokometašic v sil-
nem trušču danske dvora-
ne. Vem, včasih ne gre dru-
gače, vendar če se to zgodi
komu drugemu, gledajo
nanj z »nacionalke« zelo
posmehljivo. In potem je v
isti oddaji razplet v skupi-
nah lige rokometnih prva-
kov svetlolaska ocenila kot
pričakovan, da je minil
brez presenečenj... Potem
ko se je v četrtfinale uvr-
stil vselej sumljivi Zagreb,
po zmagi v Kielu!
Večer je začinil prvi mož
Banke Celje. V intervjuju
na Televiziji Celje, katere
program je kakovostnejši
iz dneva v dan, je veliki
donator polzelske košarke
neskromno poudaril, daje
Banka Celje postala sve-
tovno znana. Možno, če je
seveda tudi smučarska
zmaga lahko nezasluže-
na, napaka potrebna,
zmaga Zagreba pri Kielu
pričakovana... Svetovno
znana bi morebiti lahko
postala še Cinkarna. Skup-
na točka? Celjski šport hre-
peni tudi po njenem de-
narju.
V revnem Prilepu doma-
či rokometni klub podpi-
ra najmočnejše podjetje v
mestu. Tam smo na pro-
gramu Premiere spremljali
prenose bundesligaškega
kroga žogobrcarjev, na BK
(Brača Karič) tekme NHL,
na makedonski dvojki
obračun Manchester Uni-
teda in West Hama. Vse
se da, pravijo. A če se ho-
če, dodajajo. In še moj Iap-
sus: izpustil sem imena.
Namera ni očrniti, temveč
osvetliti.
22
ŠPORT
Laščani preskočili Široki
Kruščič vseeno napovedal kazni - Zrečani slavili v Šoštanju
Polovično uspešen vi-
kend je za najboljšimi moš-
kimi košarkarskimi ekipa-
mi s celjskega področja.
Dve zmagi in trije porazi je
bera, ki jo je v dveh najmoč-
nejših prvenstvih doseglo
pet ekip tega območja,
Laščani so se z zmago od-
lepili od dna lestvice, vse štiri
ekipe l.A SKL pa so še v igri
za hgo za naslov prvaka Slo-
venije v tej sezoni.
Vzdržali pritisk
Igralci Pivovarne Laško so
dosegli četrto zmago v Good-
year ligi, pa čeprav z igro ni-
so blesteli. Neugodna ekipa
Širokega Brijega nikakor ni
bila lahek nasprotnik. V tem
hercegovskem mestecu, kjer
prebiva pretežno hrvaški ži-
velj, je namreč košarka eden
od glavnih dogodkov oziro-
ma skrbi za promocijo me-
sta. Zato tudi ne čudi cela vr-
sta znanih košarkarskih
imen, ki so trenutno v tem
delu Bosne in Hercegovine,
od Gordana Zadravca, tre-
nutno poškodovanega Stipeta
Šarlije pa do trenerja Ivice
Buriča.
Takšno moštvo, ki je letos
že dodobra pokazalo zobe,
so pivovarji uspeli premaga-
ti potem, ko so v finišu vzdr-
žaU močan pritisk. Do takrat
razpoložena Smiljana Pavi-
ča (20 točk ob kar 67-odstot-
nem metu, 10 skokov) in Er-
mala Kuqa (16) je uspešno
zamenjal Primož Kobale in
preprečil preobrat v finišu.
za četrto zmago v sezoni Laš-
čanov, ki bo dvignila samo-
zavest ekipi. Zmaga je tem
pomembnejša, saj ni zaigral
češki reprezentant Radek Ne-
čas, ki je poškodovan. V zad-
njih sedmih minutah na par-
ketu ni bilo najboljšega strel-
ca Laščanov Kenyana Weak-
sa, ki se je spri s trenerjem.
V soboto prihaja v Laško
Gibona, to pa bo tudi pravi
test za moštvo Predraga
Kruščiča. Slednji je zagro-
zil s kaznimi svojim varovan-
cem: »Celoten prvi del sezo-
ne sem bil dokaj popustljiv
do odnosa in dela nekaterih
igralcev. Sedaj pa se moja po-
trpežljivost bliža koncu. Ne-
resnost in neodgovornost ni-
mata mesta v kolektivnem
športu!« Vbrizgavanje adre-
nalina je bilo potrebno tudi
zaradi sinočnjega gostovanja
v Frankfurtu. Menedžer mo-
rebitne okrepitve, branilca iz
ZDA Lennya Browna, pa je
v Tri lilije sporočil le, da nje-
govega varovanca ni v letalu
proti Evropi.
Strnad za
preobrat
Lokalni derbi je bil v Šo-
štanju, kjer pa gledalci niso
videli kvalitetne košarke, lah-
ko pa so uživali v dramatiki
tekme med »električarji« iz
Šoštanja in »smučarji« iz
Zreč. V raztrgani igri so več-
ji del niti srečanja v rokah
držali domačini, ki so slabe
štiri minute pred koncem še
vodili s 67:60, nato pa do kon-
ca dosegli le še eno samo toč-
ko. Preobrat je prinesel do
takrat nevidni Nejc Strnad,
ki je zapored dosegel 6 točk,
ob koncu pa je bil še dovolj
zbran pri prostih metih. Si-
cer pa je sklepni napad 24
sekund pred koncem imela
Elektra pri izidu 68:70, a se
je Smiljan Čustič že po po-
lovici napada odločil za ne-
smiselen met za tri točke in
zmaga je odšla v Zreče.
To je drugi zaporedni po-
raz Elektre doma, v ekipi Mi-
loša Sagadina pa ni več De-
jana Jevtoviča (odšel bi naj
v Sežano), manjkal pa je tu-
di poškodovani kapetan Sa-
šo Tajnik, ob Bojanu Kova-
ču, ki je za to sezono že iz-
gubljen. Na drugi strani so
Zrečani prekinili serijo treh
zaporednih porazov, kar bo
dobra spodbuda za drugi del
lige, ki se pričenja to sobo-
to.
Prepustili
zmagi
Šentjurčani so v Domžalah
izpustili vehko priložnost za
zmago, ki bi jim na stežaj od-
prla vrata lige za prvaka. Do-
bro minuto pred koncem so
imeli pet točk prednosti in
žogo, nato slabo minuto pred
koncem še tri točke predno-
sti in dva prosta meta Ilije
Petroviča. A je sicer odlič-
nemu branilcu Kemoplasta
(19 točk, 6 asistenc) roka za-
drhtela, domači pa so po zni-
žanju zaostanka odločilni koš
dosegli tri sekunde pred kon-
cem za minimalno zmago.
Morda se bo Šentjurčanom
ob koncu rednega dela pr-
venstva še kako kolcalo po
tej tekmi. Možno je namreč,
da jih bo prav ta poraz pah-
nil v ligo za obstanek.
Polzelani so odšU na Go-
renjsko po dve točki, a so se
ušteli. Vse je bilo v rokah
Hopsov do sredine zadnje če-
trtine. Takrat bi sicer razpo-
ložena Matjaž Tovornik (29)
in Matjaž Cizej (22 - 83%)
Peterka kroga: Meško,
Dundovič (oba Rogla), Pa-
vič (Pivovarna Laško), No-
vakovič (Alpos Kemoplast),
Cizej (Savinjski Hopsi).
Igralec kroga: Smiljan
Pavič (Pivovarna l^ško).
Trener kroga: Memi Be-
čirovič (Rogla).
potrebovala pomoč soigral-
cev, ki pa je pa ni bilo in zma-
ga je pripadla Triglavu.
Naslednji krog, zadnji v
tem koledarskem letu, pri-
naša tri gostovanja, Alposa
Kemoplasta v Sežani, Rogle
v Kranju in Hopsov v Zagor-
ju. Edino domače srečanje bo
odigrala Elektra, proti vodil-
ni ekipi lige ljubljanskemu
Slovanu.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
ALEKS ŠTERN
Marko Meško je dobival dvoboje z Dagmarjem Dražovičem.
Zmaga in poraz
Košarkarice celjskega Merkurja zanesljivo proti final - fouru
Celjanke so podaljšani vi-
kend preživele v Bosni in
Hercegovini. Najprej so se
ustavile v Tuzli in v ne-
deljo zlahka opravile z
bivšim evropskim prva-
kom Jedinstvom z 69:50.
To je bila vnaprej odigra-
na tekma 12. kroga lige
Trocal.
Redno tekmo (10. kroga)
so odigrale dan kasneje v
Sarajevu. Domači Željezni-
čar, pri katerem se je izka-
zala Slavica Pretreger s 17
točkami, je slavil s 67:61.
Imel je kar 48 prostih me-
tov, Merkur le 14! Sodila
sta Sarajevčana, gostje pa
so dve minuti pred koncem
še izenačile, potem pa klo-
nile. Trener Dragomir Buk-
vič je omenjal utrujenost
svojih varovank, čeprav jim
je odpadel predvideni tre-
ning v Tuzli, kajti domači-
ni niso našli prostega ter-
mina, ki so ga prej oblju-
bili.
Po tretjem porazu in os-
mih zmagah bo Merkur pri-
čakal ekipo Gospiča, s ka-
tero je izgubil za 4 točke.
Viza za zaključni turnir v
Sarajevu (23. in 24. januar)
je že v žepu, nadaljuje pa
se boj za prvo mesto po red-
nem delu lige.
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
■ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOrA21.12.
1. SL - moški, 12. krog:
Sežana: Kraški zidar - Alpos
Kemoplast, Zagorje: Zagor-
je - Savinjski Hopsi, Kranj:
Triglav - Rogla, Šoštanj: Elek-
tra - Geoplin Slovan (19).
Trocal liga, 11. krog, Ce-
lje: Merkur - Gospič (18).
VATERPOLO
1. DL, 4. krog, Celje: Po-
sejdon - Olimpija (20).
~ NEDEUA22J2r~"
KOŠARKA
Goodyear liga, 12. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Gi-
bona 1181.
Po treh urah urejevanja dokumentacije za Čehinjo Lucijo Čonkovo na
meji, je celjski Merkur le zapeljal na ozemlje BIH.
PANORAMA

POiCAL ULEB
7. krog: Pamesa - Pivovar-
na Laško 93:74 (70:50,
46:30,30:14); Weaks 22, Ko-
bale 17, Pavič 15, Popovič
12, Dojčin 5, Kuqo 2, Brolih
1. Vrstni red: Valencia, Že-
leznik 13, Roseto, Pivovar-
na Laško 10, Opel Skyliners
9, Ostende 8.
GOODVEAR LIGA
U. krog: Pivovarna Laš-
ko-Feal Široki 82:78 (60:57,
43:40, 17:15); Pavič 20, Ku-
qo 16, Kobale 14, Weaks 13,
Miletič 9, Dojčin 7, Popo-
vič 3. Vrstni red: Union
Olimpija 21, Zadar 19, Cr-
vena zvezda, Maccabi 18,
Zagreb 17, Krka, Feal Širo-
ki 16, Pivovarna Laško, Split,
Gibona 15, Borac 14, Bosna
11.
SKL - moški
11. krog: Elektra - Rogla
68:72 (60:51, 37:32, 18:15);
Čustič 16, Latovič 11, Dra-
žovič, Nuhanovič 10, Bela-
novič 8, Rupreht 6, Goršek
4, Vidovič 3; Dundovič 20,
Meško 18, Brohh 11, Strnad
8, Zinrajh 7, Sivka 4, Beni-
č, Mihajlovič 2. Helios - Al-
pos Kemoplast 80:79 (57:59,
34:40, 17:25); Novakovič
25, Petrovič 19, Ribezi 15,
Novak 9, Kahvedžič 5, Ma-
ček 4, Jovanovič 2. Triglav
- Savinjski Hopsi 97:90
(66:72, 34:47, 22:19)^ To-
vornik 29, Cizej 22, Čato-
vič 12, Kadič, Gržina 8, Čo-
vič 6, Skok 3, Arčan 2. Vrst-
ni red: Geoplin Slovan 19,
Koper 18, Helios 17, Rogla,
Elektra, Alpos Kemoplast
15, Savinjski Hopsi, Kraški
zidar 14, Triglav, Birokrat
13, Zagorje 12.
TROCAL LIGA
10. krog: Željezničar -
Merkur 67:61 (45:44, 28:31,
14:17); Temnik 12, Potoč-
nik, Ramšak 11, PerUč, Jo-
cič 9, Markovič 5, Jereb 4.
12. krog: Jedinstvo - Mer-
kur 50:69 (44:53, 21:38,
10:17);Jocičl8,Čonkoval3,
Temnik 12, Potočnik 10,
Ramšak 6, Tratsiak 5, Perlič
3, Markovič 2. Vrstni red:
Gospič 8-2, Merkur 8-3, Že-
ljezničar 7-2, Jezica, Šibenik,
Montmontaža 4-6, Wels 4-5,
Jedinstvo 1-10.
SAVINJSKA LIGA
7. krog: Žalec - Velenje
57:79, Polzela - Parižlje
80:83, Gomilsko - Gornji
Grad 110: 74, Laško - Prebold
66:57 Vrstni red po rednem
delu: Velenje 14, Gomilsko
13, Laško 12, Gornji Grad 11,
Žalec 10, Parižlje 9, Prebold
8, Polzela 7.
ROKOiVIEr
1. SL - moški
11. krog: Gorenje - Celje
Pivovarna Laško 24:33
(ll:18);Sirk6,Tamše,J. Do-
belšek 5, Mlakar, Sovič 3;
Maksič 9, Vugrinec 6, Milo-
savljevič 5, Rutenka, Kokša-
rov 3, Tomšič, Ivančič 2, Koz-
lina, Žvižej, Oštir 1. Vrstni
red: Mobitel Prule 67 22, Ce-
lje Pivovarna Laško 20, Pre-
vent 15, Gorenje 14, Trimo
13, Škofja Loka, Rudar 9, In-
les. Velika nedelja, Cimos 7,
Slovan 6, Pivka 3.
ODBOJKA
1. DL - moški
11. krog: Šempeter - Tri-
glav 3:0, Šoštanj Topolšica -
Pomurje 3:0. Vrstni red: Sa-
lonit 30, Fužinar 22, Kamnik
21, Svit 20, Bled, Stavbar 17,
Šoštanj Topolšica 14, Šempe-
ter, Triglav, Pomurje 8.
vaterpolo
1.DL
3. krog: Triglav - Posejdon
21:2 (7:0, 2:2, 6:0, 6:0); Za-
gernik, Štuhec 1. Vrstni red:
Triglav 6, Olimpija 4, Bra-
nik, Koper, Kokra 2, Posej-
don 0.
-  Št. 51 -19. december 2002  -
ŠPORT
23
Redki trenutki za nasmeh izjemno marljivih Fabjanovih deklet.
Celjanke v deželi juda
Tretje mesto Petre Nareks - Dirka na silvestrovo
Najboljše judoistke celj-
skega Sankakuja so s tre-
nerjem Marjanom Fabja-
nom zaključile priprave na
Japonskem, kjer je Petra
Nareks osvojila odlično
tretje mesto na močnem
mednarodnem turnirju v
Fukuoki.
Fabjan je na Japonsko po-
peljal pet tekmovalk, poleg
dobitnice brona na EP Na-
reksove še Urško Žolnir, Ni-
ves Pere, Majo Uršič in Ma-
tejko Dragšič. Štiri dni so
se pripravljale na univerzi
Tsukuba, ključni del pri-
prav pa so preživele v to-
kijskem glavnem centru ju-
da Kodukanu, kjer so lah-
ko trenirale z odlično japon-
sko reprezentanco. »Sedem
dni smo v gneči bivale v vo-
jaški sobi brez oken. Imele
smo tri treninge na dan. Ju-
tranjega kondicijskega smo
opravile kar po mestu, na
Japonskem namreč ni goz-
dov ali večjih parkov, pri-
mernih za tek,« je bivanje v
Tokiu opisala Nareksova.
Zaključne priprave pred tur-
nirjem pa so preživele še v
centru Komatsu.
Prvi dan tekmovanja v Fu-
kuoki je nastopila Urška
Žolnir in zaradi pristransko-
sti sodnikov, ki so vneto po-
magali domačim tekmoval-
kam, na koncu pristala na
devetem mestu. Že nasled-
nji dan pa so se Celjanke ve-
selile novega uspeha. Narek-
sova je namreč premagala
Belgijko in nato na veliko
presenečenje prisotnih še naj-
boljšo domačo tekmovalko.
V ponesrečenem nastopu, ki
je odločal o finalu, pa je Pe-
tra z ipponom izgubila s
Francozinjo. V borbi za tret-
je mesto je ugnala še eno Ja-
ponko. Fabjan, ki je ponov-
no živčno spremljal borbe
svojih varovank, je bil razo-
čaran nad pristranskostjo
sodnikov v državi, kjer je ta
šport doma.
Slovenske tekmovalke so
ponovno dokazale, da se lah-
ko enakovredno merij^o z
vsemi svetovnimi judoistka-
mi, čeprav je na Japonskem
samo v eni kategoriji 600 tek-
movalk, med katerimi lah-
ko trenerji selekcionirajo re-
prezentanco. Za Celjanke pa
letos priprav še ni konec. Na-
slednji teden bodo odšle v
Italijo, od koder se bodo v
Slovenijo vrnile prav ob iz-
teku starega leta.
PETRA ŠAFRAN
Uspehi savinjskega kolesarja
Franc Kekec, 68-letnik iz
Griž, je eden izmed tistih,
ki so športno kariero priče-
li v poznih letih.
Kolesariti je začel pred
sedmimi leti, najprej za re-
kreacijo, nato pa je začel tu-
di tekmovati. Trenutno Ke-
kec tekmuje v kategoriji
masters F, to je od 65 do 70
let. Odkar Kekec nastopa z
licenco U. C. L, je kar 77-
krat stal na stopničkah od
prvega do tretjega mesta. Le-
tos je bil pokalni prvak Slo-
venije ter osvojil več dru-
gih in tretjih mest v krono-
metru, cestni in gorski vož-
nji. Poleg posamičnih uspe-
hov je s klubom Sokol iz
Ljubljane osvojil prvo klub-
sko zmago.
Franc Kekec je še posebej
zadovoljen, ker uspehe v ko-
lesarstvu označuje kot oseb-
ne zmage. Sodi tudi med naj-
bolj uspešne tekmovalce
Spodnje Savinjske doline. V
kolesarski šport je vložil
ogromno truda, saj so za
tekmovanja potrebne ure in
ure treninga ob vsakem vre-
menu. Vmes prihajajo tudi
krize, zato je Kekec še bolj
zadovoljen z doseženim.
TONE TAVČAR
Franc Kekec
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 26. decembra na
zimski pohod Loka-Lovrenc-Kozje-Gašperjeva koča-Zida-
ni Most. Odhod ob 6.22 uri z železniške postaje v Celju.
Prijave do 23. decembra na tel 03 545 29 27 ali 040 324
669.
NA KRATKO
Dani ima bron
Mar del Plata: Celjan Danijel Pavlinec je na svetovnem
prvenstvu v plavanju za invalide v Argentini osvojil brona-
sto medaljo na 400 metrov prosto v kategoriji S6. V isti
kategoriji je na 100 metrov v finalu dosegel četrti čas.
Streljala proti Hrvatom
Ljubljana: Na dvoboju Slovenije in Hrvaške v streljanju
z zračnim orožjem je bila boljša naša selekcija. Nastopila
sta tudi člana SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Kse-
nija Maček je v streljanju s pištolo osvojila 2. mesto pri
članicah, Peter Tkalec pa je bil v isti disciplini med člani
četrti. Na tekmovanju za pokal Eurospekter, ki ga je pripra-
vilo SD Olimpija, so ekipno 2. mesto osvojili Poženelovci,
Tkalec pa si je pristreljal tudi posamično 3. mesto.
»Policajif« najbolj vešči
Sevnica: Na tekmovanju v ju-jitsu se je pomerilo devet
slovenskih klubov. Najboljši so bili člani celjskega Policij-
skega kluba borilnih veščin. Najzaslužnejši za uspeh Celja-
nov so Dragan Milutinovič, Boštjan Bevc in Sebastjan Ce-
sar, ki so v svojih konkurencah zmagali. Druga mesta so
dodali Gregor Škerlak, Matej Lednik, Žiga Samsa in Miloš
Maj. (JK)
Celjsko-velenjski finale v
Golovcu?
Ljubljana: Vodstvo NZS je izžrebalo polfinalna para za-
ključnega turnirja zimske lige malega nogometa, ki bo 12.
januarja v celjski dvorani Golovec. Za vstop v finale, ki ga
bo neposredno prenašala tudi slovenska televizija, se bosta
najprej pomerila Relax Korotan in domači CMC Publikum,
nato pa še velenjski Rudar in Ljubljana Viator«&Vektor. Žreb
polfinala pokala NZS (CMC Publikum, Olimpija, Dravo-
grad, Korotan) pa bo danes v Ljubljani.
Sulejmanovič je znal biti nevaren tudi v napadu.
Braco v Belgijo
Celje: Vrste celjskega Publikuma je zapustil branilec Al-
mir Sulejmanovič, ki je podpisal pogodbo z belgijskim pr-
vakom Genkom. Glede na določilo v pogodbi med Sulej-
manovičem in celjskim klubom, da lahko igralec ob na-
tančno določeni odškodnini v premorih med posameznimi
deli prvenstva zapusti klub, v Publikumu prestopu niso mo-
gli nasprotovati. Praznino na mestu branilca je že zapolnil
21-letni branilec Korotana in mlade slovenske reprezentan-
ce Uroš Plaznik, ki je podpisal štiriletno pogodbo. Nato je s
prevaljskega v celjski klub prestopil še Dragan Glamoča-
nin, ki pa se je vezal le z enoletno pogodbo, tako da večje
priložnosti pri Marijanu Pušniku ne bo dobil.
Foto: GK
Luka in Eva Nina
Trbovlje: 600 karateistov iz petih držav je sodelovalo na
močnem mednarodnem turnirju. Ob odsotnosti Matjaža Kon-
čine je največji uspeh za žalski klub dosegel mladi Luka
Maric, ki je v kategoriji športnih borb do 68 kg osvojil 3.
mesto. V mlajših kategorijah se je izkazala še Eva Nina Koz-
mus, ki je med 40 tekmovalkami v katah osvojila drugo
mesto.
St. 51-19. december 2002
Matjaž Pavčič (Klasje), levo direktorjeva soproga Darja, desno pa
Egolstova Milanka.
Močna bančniška zasedba: Niko Kač, Dušan Drofenik in Uroš Goričan (vsi
Banka Celje) in spominski posnetek z Damjano.
Slavljenka, Aleksander Svetelšek (Engrotuš) in ministrica za vzdušje Vladimira
Skale.
Miss Slovenije Nataša Krajnc, občudovana in povsod zaželena.
Družabna scena minulega tedna
Bili smo na treh družabno-svečanih dogodkih minulega
tedna, o katerih se je in se še bo govorilo zaradi razlogov,
ki so botrovali tem dogodkom, predvsem pa zaradi povab-
ljencev, ki so dajali pečat posameznim scenam, ki vse bolj
dišijo po mondenosti, glamuroznosti in prestižnosti. In
zakaj ne?
Za poseben dogodek je poskrbela novinarka POP TV Dam-
jana Seme, ki je minulo sredo priredila rojstnodnevni žur in
ga delovno-ustvarjalno popestrila s snemanjem dveh svojih
oddaj Zaslišanje, ki bosta na sporedu Radia Fantasy. Damjana
je v noči na četrtek, ko je dopolnila trideset let, v celjskem
Evergreenu razrezala torto velikanko in jo razdelila med svo-
je goste, večinoma prijatelje, sodelavce in »žrtve« svojih Za-
slišanj, blizu štirideset se je že nabralo Celjanov, ki v tem
mestu kaj pomenijo ali so po čem prepoznavni, zanimivi.
Med gosti so bili kar trije
sedniški kandidat Jure Cf
Romih in Peter Thaler. 1
kabaretni nastop Tine Go
nistom in sploh se je ves^
nečenjih, ki jih je večinoi
in protokol, Vladimira S
Četrtek, spet Evergreen
Andrej Kuzma, je v izteki
ne partnerje in sodelavce,
najlepše Slovenke Nataše
metnih asov kluba Celje Pi
CO so vijugale še dične Bali;
tekel in tekel po grlih, nii
krožnikih in v kozarcih vs
Rokometna žoga, ki jo je gostitelju Andreju Kuzmi podaril najboljši v
vratih. Dejan Peric, kajpak.
Jure Cekuta rad podarja svoje slike. Na praznovanje Damjaninega 30.
rojstnega dne je prišel s svojo izbranko, Janino novinarko Andrejo Comino
V četrtek sta bila med povabljenci tudi dva »sveža« celjska občinska svetnika,
Cveto Kavka-Kac in Milan Kos.
Št. 51-19. december 2002
Gostitelj Andrej v dotiku z veselima hostesama.
Gromki smeh Mirka Tuša.
kje in zakaj, kdo s kom, kako kje...
z minulih volitev: pred-
ipanska kandidata Janja
a poslastica večera je bil
rema soigralcema in pia-
il v najrazličnejših prese-
ia« mojstrica za vzdušje
1
^a lokala in firme Ogis,
lil svoje prijatelje, poslov-
ij »začinil« s prisotnostjo
jratiniral s posadko roko-
iko. Med izbrano množi-
tiostese, da o viskiju, ki je
[imo. In sploh je bilo na
\[ce in duša poželita.
Petek. Dan pred »da«. Ta dogodek je bil v znamenju novega
začetka, ko se je znani celjski podjetnik Jože Janežič ponovno
odločil, da si nadene zakonski jarem. Njegova izbranka, zdaj
že soproga, je mlada Velenjčanka Nataša Zidansky. V znano
picerijo Verdi v Grižah so prišli nazdravljat prijatelji, sodelavci
in poslovni partnerji mladoporočencev, vse pa se je odvijalo v
velikem slogu in velikopoteznosti vse do sobotnih jutranjih ur.
Sveže meso za to slavnostno pojedino je prispelo naravnost iz
Banja Luke (darilo Jožetovega poslovnega partnerja), ražnjiči,
pleskavice in čevapčiči pa so se potem sproti »rojevali« na Ver-
dijevem žaru. Ženin in nevesta sta pred matičarja stopila v so-
boto, poročna svečanost pa je bila v ozkem krogu sorodnikov
na Dobrni. Srečno na skupni poti, Nataša in Jože!
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se Jože Janežič oženil že v petek. Pa se ni dal,
kljub temu, da se mu je Živko Beškovnik ponudil v vlogi samega škofa, ki se je na
obredni trenutek skrbno pripravil in zbrano družbo spravljal v gromki smeh.
Pivovarski športni par, Žikica Milosavljevič in Dejan Peric.
Jože in Nataša bosta odslej počela vse skupaj. V Grižah jima je šlo dobro od rok.
V sožitju z mobijem, informacije morajo biti sveže. Novinarja Dejan Obrez in
Uroš Kranjc(TV Celje).
Mladoporočenca, vmes Mercatori, dramski igralec Jernej Kuntner in
popularni pevec Valentine. «
Št. 51-19. december 2002
26
KRONIKA
Krildvo praznično veselje
S petardo lahko raznese tudi roko - Kazni za neposlušne otroke in starše
Nesmiselno je pričakovati, da
bi silvestrovanje minilo v tišini.
Še nobeno leto ni. Poki in posle-
dično s tem tudi bobnenje v uše-
sih je sestavni del novoletnih praz-
novanj. Prodajne police s piroteh-
ničnimi izdelki pa se že vztrajno
praznijo. Medtem ko si prodajal-
ci manejo roke, so na najdaljšo
noč pripravljeni tako policisti kot
zdravniki. Slednji namreč tudi za-
to, ker je petarda lahko nevarna
igrača. In v primeru nepremišljene
igre so zdravniki nepogrešljivi.
Lanskega decembra na Celjskem
k sreči ni bilo nobenih tovrstnih
poškodb. Vsaj ne takšnih, ki bi bi-
le evidentirane. V primerjavi s pre-
teklimi leti je bilo mirno, toda pred
leti so bile ambulante v bolnišnici
v času praznovanj polne. »Najhuj-
še so tiste poškodbe, ki nastanejo
zaradi uporabe doma narejenih pi-
rotehničnih izdelkov. Gre za hude
odtrganine in zmečkanine ter v po-
sameznih primerih tudi za hude
opekline obraza,« nam je povedal
specialist splošne kirurgije Ernest
Novak, dr. med., iz oddelka za pla-
stično kirurgijo v Splošni bolnišnici
Celje. »Če gre za manjše opekline,
posledice niso tako hude, odtrga-
nine in zmečkanine pa imajo lah-
ko za posledico trajno invalidnost.«
Največkrat so se zaradi poškodb
pri nevarni igri k zdravniku oglasi-
li najstniki, predvsem fantje. »Spo-
minjam se fanta, starega nad dvaj-
set let, ki smo mu pred leti morali
amputirati roko v predelu zapest-
ja. Poškodbe so bile resnično hude
in neprijetne na pogled,« nam je
razlagal Ernest Novak, ki je mne-
nja, da so preventivne akcije tako
policije kot tudi medijev, ki jav-
nost opozarjajo na nevarnost piro-
tehnike, izjemnega pomena. »Mi-
slim, da takšne akcije iz leta v leto
dosegajo večjo učinkovitost. Poš-
kodb je vedno manj, ljudje so ne-
koliko bolj previdni pri uporabi,
sredstva pa so tudi izdelana tako,
da so bolj varna za uporabo,« je še
dodal. Tudi letos bo silvestrovo v
celjski bolnišnici preživela dežur-
na ekipa. Ostali zdravniki pa bo-
do, v primeru hujše poškodbe za-
radi pirotehničnih izdelkov, doseg-
ljivi ves čas.
K pameti!
Policisti tudi letos javnost nago-
varjajo, naj se vendarle spametuje
pri uporabi pirotehničnih sredstev.
Ker se je tudi letos zataknilo pri
denarju, ljudem niso mogli ponu-
diti več kot stalno preventivno opo-
zarjanje na nevarnost pirotehnike
in preventivno akcijo Zvezda. Ta
tudi tokrat apelira na osnovnošol-
ske otroke, predvsem petošolce in
jim skuša dopovedati, da se igra s
takšnimi izdelki lahko konča s hu-
dimi poškodbami. Da pokanje ni
moteče le za prebivalce stanovanj-
skih naselij, temveč tudi za živali.
Pred leti je pohcija nagradila vse,
ki so na policijsko postajo prinesli
petarde. Letos se je, kot že rečeno,
zataknilo pri denarju.
Policisti neposlušne, tako mla-
doletnike kot njihove starše, zdaj
tudi večkrat udarijo po žepu. Osem
posameznikov se je lani znašlo pred
sodnikom za prekrške. Inšpekcij-
skim službam pa so poslali šest po-
ročil o kršitvah, ki so jih ugotovili
na terenu. »Zasegli smo 23.889 ko-
sov pirotehničnih izdelkov, in si-
cer 23.718 petard, ostalo so bile
rakete,« je povedal Bojan Vrečic,
načelnik Urada uniformirane po-
licije Policijske uprave Celje.
Bodo kazni
zalegle?
»Prodaja in uporaba pirotehnič-
nih izdelkov prvega in drugega raz-
reda sta dovoljeni otrokom do šti-
rinajstega leta starosti le, če so pod
nadzorom staršev ali skrbnikov. To
obvestilo mora imeti prodajalec na
vidnem mestu,« je razlagal Vrečic.
Ali se tega držijo povsod, pa je tež-
ko reči za vse prodajalne, ki ponu-
jajo takšne izdelke na Celjskem.
Na poUciji pravijo, da je letos ne-
koliko manj tudi prodajalcev na čr-
no. »Pred leti jih je bilo kar nekaj
na celjski tržnici ter na tako ime-
novanem svinjskem sejmu. Enega
pa smo pred dnevi prijeli v Vojni-
ku,« je povedal vodja skupine za
javni red in mir pri Uniformirani
policiji PU Celje, Matjaž Kselman.
Letos so že zasegli nekaj piroteh-
ničnih izdelkov, poročilo o tem pa
so že poslali tržnemu inšpektora-
tu, ki bo odločal o nadaljnjih ukre-
pih.
»Sicer pa ugotavljamo, da je pro-
daja pirotehničnih izdelkov v pro-
dajalnah dokaj urejena. Izdelki so
ustrezno opremljeni z navodili za
uporabo, oznakami in opozorili.
Resda je v prejšnjih letih največji
problem predstavljal črni trg, pred-
vsem na področju Maribora in Ljub-
ljane. Letos tržni inšpektorji odkri-
vajo le redke posameznike, ki pro-
dajajo pirotehniko na črno. Mor-
da temu botruje tudi široka ponudba
pirotehnike, ki se prodaja na za-
konit način,« je povedal glavni slo-
venski tržni inšpektor Roman Kla-
došek. Sodelovanje tržnih inšpek-
torjev in policije pa je usklajeno,
nam je še povedal. »Vsak piroteh-
nični izdelek, ki je v prodaji, mora
biti uvrščen v določen razred, kar
mora biti označeno na izdelku in
na embalaži. Nadzor nad preizku-
šanjem le-teh, preden gredo v pro-
met, opravlja komisija za preizkus
eksplozivnih snovi, ki jo imenuje
minister za notranje zadeve. Tako
je pri nas prepovedana prodaja pi-
ratk. Načeloma velja, da je dovo-
ljena le prodaja pirotehničnih iz-
delkov v prodajalnah, ki imajo us-
trezne pogoje za prodajo. Vsaka pro-
daja izven prodajaln, denimo, na
stojnicah, trgih, ulicah pa je neza-
konita. V takih primerih ukrepa-
mo tako, da pirotehnične izdelke
zasežemo in jih skupaj s predlo-
gom za uvedbo postopka za kaz-
novanje izročimo pristojnemu sod-
niku za prekrške.«
Koliko pa si star?
Najbolje gredo v prodajo male
piratke, pasje bombice, t.i. čičo-
linke, baterije in rakete. Kar nekaj
jih je po tem spraševalo tudi v ča-
su, ko smo bili v eni izmed trgo-
vin, ki na veliko oglašuje možnost
nakupa pirotehničnih izdelkov. Ce-
ne se gibljejo od slabih dvesto to-
larjev do sedem tisočakov in več.
Torej, laično je moč sklepati, da je
marsikatera decembrska žepnina
končala v tovrstnih trgovinah, saj
so cene večinoma sprejemljive tu-
di za manjši in bolj prazen žep.
»Naval je bil kar velik, še pose-
bej mlajših od štirinajstega leta in
predvsem na začetku meseca,« nam
je povedala prodajalka. Da petar-
de in ostalega ne prodajajo mlaj-
šim od 14. leta, pa je jasno videti
na prodajnem pultu.
Uboge živali
Na bližajoče se pokanje opozar-
jajo tudi pri društvih proti muče-
nju živali. »Pok petarde ni prijeten
niti za človeška ušesa, še toliko
manj pa za pasja, ki sUšijo veliko
bolje kot ljudje, zato naj psički ne
bodo del pokajočega praznovanja.
V nasprotnem primeru pa jim je
potrebno ponuditi zaščito, saj se
bo pes najbolj varno počutil pri svo-
jem lastniku,« so napisali na svo-
jih spletnih straneh v tem predpraz-
ničnem času. Kot smo izvedeli bo-
do pri zvezi društev proti mučenju
živali naslednje leto vložili zahte-
vo za prepoved uporabe piroteh-
ničnih izdelkov. Zdaj zbirajo pod-
pise. Enako zahtevo je pred več le-
ti imelo tudi združenje invalidov,
toda dlje od tega ni prišlo.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Je vredno poka petarde?
Pirotehnični
izdeiici:
I. razred - pirotehnične
igrače (pokajoče vžigalice,
pokajoče žabice, pokajoči
vložki za cigarete, pasje
bombice, pokajoči trakovi,
male petarde...)
II. razred - izdelki za male
ognjemete (petarde, majh-
na ognjenietna kolesa in ba-
terije,bengalične bakle in
svečke, rakete...)
III. razred - srednje veli-
ki ognjemetni izdelki za
javne prireditve
IV. razred - veliki ognje-
metni izdelki za javne pri-
reditve
Prepovedi in kazni
Znano je, da lahko izdelke prvega in drugega razreda ljudje
uporabljajo med 26. decembrom in 2. januarjem, pa še to pod
posebnimi pogoji. Pokati se ne sme v strnjenih naseljih, zapr-
tih prostorih, v bližini bolnišnic, šolskih ustanov, skratka tam,
kjer je zbrano večje število ljudi. Posameznike, ki tega ne upo-
števajo, lahko policisti kaznujejo z desetimi tisočaki, kar se
številnim še vedno zdi premajhna kazen. Starše, ki dovolijo,
da se otroci »igrajo« s pirotehničnimi sredstvi, pa lahko doleti
kazen od pet do petdeset tisoč tolarjev. To področje zaenkrat
še ureja Uredba o pirotehničnih izdelkih. Maja pa bo stopil v
veljavo novi Zakon o eksplozivnih snoveh, ki bo prinesel tudi
višje kazni. Neposlušni posamezniki bodo namesto desetih po
novem odšteli tudi do petdeset tisoč tolarjev. Za pravne osebe
bo številka mnogo višja, za kršitve bodo odgovarjali s plači-
lom tudi do milijona tolarjev.
Uporaba pirotehničnih sredstev je dovoljena samo v skladu
z navodili proizvajalca. Prepovedano je povezovanje izdelkov
zaradi povečevanja učinka, uporaba v steklenicah in drugih
predmetih in lastna izdelava novega izdelka iz eksplozivnih
snovi.
Prodajalci ponujajo. Igro ali nevarnost?
St. 51-19. december 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
GORELO JE
Tridesetmilijonska
škoda
v noči na nedeljo, 15. de-
cembra, je požar v žalskem
podjetju Feniks povzročil za
trideset milijonov tolarjev
škode. Po do zdaj znanih po-
datkih je zagorelo v notranjo-
sti sušilnega stroja, ogenj pa
se je nato razširil na glavni
kompresor. Zaradi visoke
temperature in pritiska se je
po haU razpršilo tudi olje, ki
se je zatem še vnelo. Kot nam
je povedal vodja proizvodnje
v livarni Borut Triplat, je za-
radi požara okrnjeno tudi de-
lo, tako da v teh dneh dosega-
jo okrog 65 odstotkov nor-
malne proizvodnje. V času po-
žara so v proizvodnih prosto-
rih bili tudi delavci, vendar k
sreči ni bil nihče ranjen. Za-
deve že sanirajo, Triplat pa še
dodaja, da je do požara priš-
lo zaradi napake oziroma krat-
kega stika na proizvodnih stro-
jih, čeprav natančen vzrok po-
žara še ni znan. Ogenj, ki je
ohromil delo v žalskem pod-
jetju, je gasilo več kot dvajset
gasilcev s petimi vozili.
Ogenj v hišah in avtih
Kar za tri milijone tolar-
jev in pol je nastalo gmotne
škode v sredo, 11. decembra,
na stanovanjski hiši, last J.
V., v Primožu pri Ljubnem.
Zgodaj zjutraj je namreč za-
radi eksplozije na dimniku
zagorelo v podstrešnih pro-
storih. Gasilci so požar pra-
vočasno pogasili in prepre-
čili, da bi se ogenj razširil.
Dva dni kasneje pa je gorelo
tudi v kurilnici stanovanjske
hiše v Babni Reki. Tam je
ogenj poškodoval kombini-
rano peč, oljni gorilec in elek-
trično napeljavo, uničil pa je
tudi opremo, ki se je nahaja-
la v prostoru. Gmotno ško-
do ocenjujejo na okrog pol
milijona tolarjev. V petek,
13. decembra, je gorelo tudi
na Cesti XIV. divizije v Što-
rah. Ognjeni zublji so zajeh
improviziran prostor, ki je
služil za dimljenje mesa. Po-
žar je poleg dimnice uničil
tudi meso, škode pa je za sto
tisočakov. Pretekli vikend je
zagorel še osebni avtomobil
Renault Twingo, in sicer pred
gasilskim domom na Ljubeč-
ni. Do napake naj bi prišlo
na delovanju motorja, ško-
de pa je za več kot milijon
tolarjev.
CVETKE
• Vrh celjske policije se je
ob zaključku leta v ponede-
ljek odločil napojiti in na-
pitati celjsko sedmo silo.
Kljub temu, da smo pogre-
šali odojek in prebranac, je
bila požrtija dobra. Šefi na
policiji so nam ob tej pri-
ložnosU oprostili tudi, da
smo novinarji včasih »nad-
ležne muhe« pri njihovih
preiskavah. Ne glede na vse,
bomo vodilne na policiji z
zbranimi podpisi poskušali
prepričati, da bi nas pogri-
njek in prigrizek v novem le-
tu gospodovem čakala na
vsaki redni tedenski novinar-
ski konferenci...
• Iz zaupnih virov smo iz-
vedeli, da je Božičku naj-
več pisem priromalo ravno
s celjske policije. Kljub na-
šim vztrajnim poskusom,
nam od prvega človeka celj-
ske policijske uprave ni us-
pelo izvleči, kaj je napisal
v pismu, razen tega, da naj
mu Božiček že enkrat pri-
nese terminatorja, ki si ga
je že od otroštva želel. Iz-
vedeli pa smo tudi, da ima
košarico za darila pod
smrekico postavljeno tudi
tiskovna predstavnica celj-
ske policije.
• Neznanec si je v noči na
petek zaželel kavice v kavar-
nici v središču Celja, a se je
glede odpiralnega časa hu-
do vštel. Po nekaj minutah
obračunavanja z vrati so ta
le uspela ostati dovolj trd-
na, da ga niso spustila ne-
povabljenega v notranjost.
Če je xy ostal nepotešen, kar
se tiče kave, ga povabimo na
kofetkanje mi.
• Pogumnežem, ki so v sre-
do iz neke trgovine odnesli
okrog dvesto zavojčkov ci-
garet, se obetajo temni ča-
si. Predvsem pa zakajeno sil-
vestrovanje. Dan prej pa je
neznanec iz predprostora
pekarne v Celju odnesel dva
petdesetlitrska kovinska so-
da. Tudi on je poskrbel za
silvestrsko praznovanje, saj
bo lahko nazdravil z več li-
tri belega vina, ki je bil v so-
du.
Radarski nadzor
cestnega prometa bo:
• jutri, 20. decembra, popoldne na območju Velenja;
• v soboto, 21. decembra, popoldne na območju Rogaš-
ke Slatine;
• v nedeljo, 22. decembra, popoldne na območju Šent-
jurja;
• v ponedeljek, 23. decembra, dopoldne na območju
Šmarja pri Jelšah,
• popoldne pa na območju Žalca;
• v torek, 24. decembra, dopoldne na območju Šentjur-
ja,
• popoldne pa na območju Mozirja.
PREJELI
Enfant
terrible
v Novem tedniku sem bil
v prejšnji številki »okronan«
kot ime tedna v sicer novi-
narsko objektivnem in ze-
lo dobrem zapisu gospe Mar-
jele Agrež: Enfant terrible.
Pa vendarle je prišlo do
dveh t.i. škratov, ki ju bom
v prid Resnici slekel do go-
lega. Naj še povem, da sva
z omenjeno gospo med na-
jinim pogovorom oba čuti-
la močne medsebojne sim-
patije (zgolj človeške, da
spet ne bo pomote!), ki so
morda botre omenjenih
škratov.
Alpinistični škrat: stene
Khumbakarne, kot piše Mar-
jela, nam žal ni uspelo sple-
zati (niti videli je nismo od
blizu), ker se je Damjan smrt-
no ponesrečil že prej. Sam
niti približno nisem tako do-
ber alpinist, da bi si upal sa-
njati o tem (hvala Bogu, ni-
sem Tomo Česen). Prvenstve-
ne smeri imam sicer v naših
hribih, na Altaju, pa tudi v
Nepalu, a o tem morda kdaj
drugič.
Seksualni škrat: na Kriz-
nem centru za mlade v Ce-
lju sem delal v okviru jav-
nih del kot nočni dežurni de-,
lavec, skupino za rekreativ-
no plezanje pa je vodil gos-
pod Krstič, jaz sem zgolj al-
pinistično - pohodniško bdel
nad dogajanjem, poleg ko-
lega Andreja Palirja (tudi al-
pinista).
V sodnem procesu in na
obravnavi, ki mu bo (tako
upam) sledila, si ne prizade-
vam in si tudi ne bom priza-
deval dokazovati oblasti, da
sem nedolžen. Naj oni do-
kažejo, da sem kriv. Meni gre
zgolj in samo za Resnico in v
tem kontekstu sploh ni važ-
no, če sem s katero od obeh
deklet karkoli počel (ena
sploh ni bila več uporabnica
Kriznega centra, hkrati pa la-
že kot pes, druga pa je bila
sprejeta v Krizni center po
svojem 18. letu, kar sploh ne
bi smela biti...), dejstvo je,
da se z njima nisem ukvarjal
kot socialni delavec, duhov-
nik, zdravnik... o čemer go-
vori 184. člen KZ. Kakorko-
li že, taki zakoni so pisani za
zaščito (in protekcijo) tistih,
ki nimajo sami dovolj pogu-
ma za soočanje z Resnico v
vsej njeni večplastnosti, in za
tiste, ki dejansko zlorablja-
jo nemočne. O zakonih na
splošno: hitrost karavane je
hitrost najpočasnejše kame-
le v njej.
Jaz sem v celoti zapisan
drugim zakonom in nepri-
merno bolj strogi etiki in mi
svetovno dol visi, če prese-
dim kako leto ali dve na Do-
bu.
Naj bo dovolj, sicer lahko
t.i. oblast dobi občutek, da
se skušam na tak način bra-
niti. Končno mi pa tudi za to
dol visi.
Vsem bralcem voščim mir
v srcu.
DANIJEL BEDRAČ
(Thubten Khyentse)
Plečnik
potrdil
svojo vero
Svetovno znani slovenski
arhitekt Jože Plečnik je re-
kel, ko je oblikoval kelihe in
načrtoval cerkve, da na tak
način moli. To svojo vero je
izpričal v funkcionalni popol-
nosti in estetski izraznosti.
Njegova dela so vidna mar-
sikje doma in v tujini, zlasti
na Dunaju in v Pragi. Načr-
toval pa ni samo kelihe in
cerkve, ampak tudi posvet-
ne stavbe, kot so v Ljubljani
Križanke, pa študijska knjiž-
nica v Celju in hranilnica ozi-
roma banka.
Prav pri celjski zgradbi
banke se vidi pristna vernost
Jožeta Plečnika. Čeprav je
znan rek, da je denar sveta
vladar, je arhitekt Plečnik na
vrhu stavbe postavil križ, ki
se lepo vidi z Vodnikove in
Stanetove ulice.
S tem je potrdil zapis: »Če
Gospod ne zida hiše, se za-
man trudijo z njo graditelji«
in da je denar brez ljubezni
slab sveta vladar. Vse to iz-
pričuje današnji čas, ko vse
večje blagostanje ne prina-
ša nujno sreče in zadovoljs-
tva. Blišč potrošništva, ki iz-
haja iz vere v »boga, ki v ban-
ki svoj oltar ima« ene omam-
lja, saj potrebujejo vedno
več, druge onemogoča in pe-
ha v eksistenčno stisko.
Prednovoletni čas posta-
ja marketinško obredje za
večjo prodajo artiklov ter
hoče izničiti tisto pristno
hrepenenje, pričakovanje
sreče in veselja, ki ga naz-
nanja Božje dete, ki prina-
ša ljubezen, enako do bliž-
njega, kot je do samega se-
be.
To dejstvo lahko v Celju s
pomočjo arhitekta Plečnika
simbolno lepo prikaže tudi
osvetlitev križa na banki v
središču Celja. Sedaj, ko so
dolge noči in ko se vse bleš-
či po mestu in vabi ljudi v
potrošnjo, bi bilo prav, da
se blešči tudi križ na banki,
ki je pot, življenje in resni-
ca, ki edina odrešuje in pri-
naša srečo.
To bo tudi dokaz spošto-
vanja do velikega mojstra
Plečnika in potrditev kultur-
nosti naroda, ki se zaveda,
da materialne dobrine le v po-
vezavi z duhovnimi vredno-
tami, zlasti sočutjem do bliž-
njega, prinašajo srečo in za-
dovoljstvo.
To je edinstven primer, ki
je vreden ogleda, saj je to lah-
ko ponos Celja in potrditev
velike umetniške osebnosti
Jožeta Plečnika. Upam, da bo-
do odgovorni uredili tako, da
bo križ osvetljen in lepo vi-
den.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
Vprašanja,
ki terjajo
odgovore
Spoštovani urejevalci
cestne signalizacije v mestu
ob Savinji, vprašujem se, ah
hodite kdaj peš po mestu, ki
sta ga sama lepota in ureje-
nost? Dvomim, saj bi potem
videli, kako so urejeni sema-
forizirani prehodi za pešce,
posebej tisti v križišču pri
Intersparu. Tam pride pri ze-
leni luči čez križišče le za-
jec, ki ga podi pes, ne pa nor-
malen človek, saj zelena luč
gori le sedem sekund. Sam
sem to izmeril iz smeri In-
terspar - Golovec. Gospod-
je, ste kdaj pomislili na bol-
ne, invalide in tiste, ki ni-
majo avtomobila in morajo
v strahu, zaradi vaše igno-
rance, teči ali pa sploh ne
morejo varno čez križišče,
ki ste ga tako funkcionalno
uglasili? Dajte, gospodje, ma-
lo popešačiti pa se boste sa-
mi prepričali.
Ob tej prihki prosim od-
govorne, da na Upravni eno-
ti, kjer občani pišejo razne
prošnje in izpolnjujejo
obrazce, uredijo mize, kot
se spodobi, saj so nekatere
kot sveže zorana njiva ali pa
nanje položite vsaj steklo, da
bo mogoče normalno pisa-
ti. Gospodje, pojdite na
Upravno enoto in tam na mi-
zi napišite kakšno vlogo, va-
še upravne delavke pa bodo
mishle, da so jo vložile ko-
koši, ki znajo pisati.
DUŠAN SELŠEK,
Teharje
Graščina
Majpigel -
malo
drugače
v Novem tedniku je bila
objavljena reportaža o graš-
čini Majpigel blizu Dobrne.
Ker sem bil 16. novembra na
Dobrni, sem se odločil, da si
graščino ogledam.
Na pot sem se odpravil z
Dobrne in po približno tri
četrt ure hoje prispel v bli-
žino Majpigla, tam pa sta
me napadla dva volčjaka.
Ko se je končno pojavil nje-
gov lastnik, mi je pokazal,
po kateri poti naj grem na-
prej. Prišel sem do montažne
hišice, kjer je bilo nekaj
otrok, ženska in dva moš-
ka. Vprašal sem jih, če imajo
pri hiši psa. Ženska je deja-
la, da ga imajo, privezane-
ga. Šel sem tja gor in nale-
tel na velikega ovčarja, ki
ni bil privezan. Seveda sem
se vrnil do tiste hišice, kjer
pa se mi je skupina otrok
posmehljivo režala. Še po-
tem, ko sem bil daleč proč,
sem čutil njihovo posmeho-
vanje. Eden od otrok mi je
dejal, da je ženska na gra-
du njegova sorodnica. Tja
sem šel predvsem z name-
nom, da vidim, če je njiho-
va preša večja od naše do-
mače. Naša namreč meri na
debelem koncu slemena
okoli meter.
Že dolgo se mi večina Slo-
vencev ne zdi več kulturna.
Množica nevarnih volčjakov
se prosto sprehaja po vaseh.
Ko sem hotel iti na celjsko
lovsko kočo, je na vrhu hri-
ba, za cesto pri hiši z nizko
ograjo, stal volčjak. Za vsak
slučaj sem se obrnil. Psi, po-
sebno nevarni, bi morali biti
privezani. Tudi napisi »hud
pes« so zelo primitivni in
enostranski. Zraven bi mo-
ral biti še napis: vstop pre-
povedan.
ANTON FRANC JELEN,
Velenje
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax; (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
13.453 izvodih. Cena izvoda je
350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcij skega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:      ^
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič   I
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-if
ga uredništva
telinika.tediuk(ft*nt-rc.si
RADIO CEUE.
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Glasbeni urednik:
Stane Špegel
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič
Telefon studia
(za oddaje v živo);
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
UREDNIŠTVO
Marjela Agrež, Milena Brečko-
Poklič, Simona Brglez, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Mateja Podjed, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, Simona
Šolinič, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj, Petra Vovk
Telefon: (03) 42 25 190
fax; (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA
MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-
63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
liomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov
trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
Št. 51-19. december 2002
Obisk kamnite lepotice
Jordansko skrivnostno mesto Petra v težko dostopni soteski
čeprav utrujeni od vož-
nje, smo hoteli še isti dan
videti skrivnostno mesto
Petra. Ubrali smo jo proti
dolini, se skoraj nagonsko
izognili uradnemu vhodu,
kjer so pobirali vstopnino
in jo mahnili kar povprek
prek razmetanega skalov-
ja. Skušali smo se povzpe-
ti čim više, da bi morda od
kod le uzrli skrito sotesko,
toda kljub številnim poiz-
kusom je bilo vse zaman.
Obupali smo šele pred vi-
soko steno, ki je ni bilo mo-
goče obiti.
Od nekod je zrasla temno-
polta brkata pojava: »Kam pa
kam? Ste namenjeni v Pe-
tro?« »Hmm, no ja, pravza-
prav ne! Samo malo si ogle-
dujemo okolico,« sem se sli-
šal mencati, kot bi me zalo-
tili pri kraji. »Zakaj ne bi vsee-
no vstopili, ko ste že tu. Saj
ni treba plačati, tako ali ta-
ko obiskovalcev že debelo uro
ne pričakujemo več.«
Nismo si dali dvakrat re-
či. Trenutek kasneje smo bi-
li v skalni razpoki, katere ste-
ne se dvigujejo tudi do dve-
sto metrov visoko. Le nekaj
metrov široka peščena pot je
na videz brezkončno izginjala
nekje v mraku. Mislil sem že,
da soteske ne bo nikoli ko-
nec, ko se je pred mano naen-
krat odprl pogled na eno naj-
lepših zgradb Petre, khazneh
- zakladnico. V rdečkasto ska-
lo vklesana grobnica se je
bleščala v zadnjih žarkih za-
hajajočega sonca. Gotovo je
prav po tej čudovit zgradbi
Petra pridobila sloves rožna-
to-rdečega mesta. Tako kot
ostale mojstrovine izklesane
v živo skalo, je pročelje ti-
sto, ki vzbuja največ pozor-
nosti. V notranjosti sta le dve
prazni sobi. Stavba z izkle-
sanimi stebri je sprva služila
kot grobnica, toda kasneje je
dobila ime zakladnica po
zgodbi, ki pravi, da so roparji
skrili bajen zaklad v veliki
žari visoko nad tlemi. Govo-
ricam je marsikdo verjel, kar
dokazujejo tudi posledice
strelov, s katerimi so v pre-
teidosti skišaM lazbiti^ebe-
lo skalnato posodo in se po-
lastiti zaklada.
Grobnice,
templji,
žrtveniki...
Dolina se nekaj deset me-
trov naprej razširi. V visoki
steni na desni so nas vabile
kraljeve grobnice, v notranjo-
sti katerih so izkopali sobe
ogromnih razsežnosti. Le
težko si je predstavljati, ka-
ko so v tistih davnih časih gra-
ditelji izklesali čudovite ste-
bre, oboke in vse te velikan-
ske sobane. Delo jim je v ve-
liki meri olajšala posebna
kamnina, ki jo je dokaj eno-
stavno oblikovati, če se jo na-
moči z vodo. Kljub navidez-
ni krhkosti pa kamnina ohra-
nja izklesano obliko in tako
umetnine starodavnih moj-
strov še danes uspešno klju-
bujejo času.
V prijetnem pričakovanju
še česa drugačnega smo be-
gali od ene zgradbe do druge
in se navduševali nad moj-
strovinami. Čas za predah*
smo našli šele pri žrtvenem
oltarju na enem izmed vrhov,
ki se strmo dvigujejo nad
skrivnostnim mestom in po-
nujajo najlepše poglede na ce-
lotno Petro. Vrh kamnitih
stopnic so Nabatejci svojim
bogovom žrtvovali živali, o
čemer pričajo kanali ob ro-
bu kamnite ploščadi, po ka-
terih je odtekala kri ubitih
žrtev.
Dobro uro kasneje smo se
povzpeli na naslednji vrh ma-
siva El Habis, kjer so vidni os-
tanki križarske trdnjave iz 12.
stoletja. In kot to še ne bi bilo
dovolj, smo jo kmalu spet ubi-
rali po kamnitih stopnicah
navzgor proti velikemu samo-
stanu. Samostan je na prvi po-
gled podoben zakladnici, le
da je precej večji. Širok je ka-
kih petdeset metrov in visok
petinštirideset metrov, za
osemmetrskimi vhodnimi
vrati pa se skriva podobno ne-
zanimiva notranjost kot pri
zgradbah v dolini. Samostan
so zgradili Nabatejci v 3. sto-
letju pr. n. št., kasneje pa so
ga uporabljali tudi kot krščan-
sko cerkev. Pred njim nas je
k počitku vabila vrsta kamni-
tih sedežev, s katerih se je od-
piral eden najlepših razgledov
na vas Wadi Musa in na drugo
stran proti dolini Wadi Ara-
ba, ki se razprostira med Mr-
tvim morjem in Akabo.
IGOR FABJAN
Ena najlepših zgradb skalnega mesta.
Št. 51-19. december 2002
30

Dober dan, Celje
Odprl se je Art kino Metropol
Prejšnji teden v četrtek je
bila v Celju zbrana filmska
smetana Slovenije: mini-
strica za kulturo Andreja
Rihter)e odprla Art kino Me-
tropol, otvoritev kina pa so
pozdravili tudi Jelka Ster-
gel, direktorica LIFFA, Ne-
rina Kocijančič, predstav-
nica filmskega sklada Slo-
venije, ter Silvan Furlan, di-
rektor Slovenske kinoteke.
Kaj pomeni art kino in nje-
gova otvoritev? Za Celjane:
dodatno ponudbo komercial-
ni filmski ponudbi Planeta
Tuš, možnost stalnega izbo-
ra zahtevnejšega, avtorskega
in v pretežni meri evropske-
ga filma. Ministrica za kul-
turo Andreja Rihter je ob tej
priložnosti poudarila, da
»...je to zgodovinski trenutek
in priložnost, da uresniči svo-
je obljube, povezane s fil-
mom, ter ureditvi art mreže
v Sloveniji nameni tudi dr-
žavni denar...«, in da smo pri-
ča: »... zgodovinskemu dne-
vu, ko se je Celje kot prvo
mesto v Sloveniji vpisalo ob
bok evropskim metropo-
lam.«
Art kino Metropol je prvi
člen v mreži art kin Sloveni-
je - naslednji člen bo Ljub-
ljanski Kinodvor, ki se bo od-
prl spomladi 2003. Z mrežo
se bo vzpostavila tudi alter-
nativna distribucija neodvi-
snega filma. Domači skepti-
ki bodo verjetno dejali, da
se art kino ne bo mogel fi-
nančno pokrivati, toda to tudi
ni njegov namen. Art kino je
kot knjižnica, kot muzej: kul-
turna ustanova z alternativ-
no ponudbo. Odtod finanč-
ni dogovori z občino, drža-
vo in filmskim skladom. (Če-
prav so edini, ki za sedaj
prevzemajo finančno odgo-
vornost za projekt, celjski ki-
nematografi.) Čez pol leta bo
art kino Metropol smel kan-
didirati tudi za pomoč evrop-
skega filmskega sklada. Obe-
nem pa to ne pomeni, da se
art kino ne bo trudil s poseb-
nimi dogodki in programom
pritegniti čim širšega občins-
tva. Samo za primerjavo: me-
sec marec bo zagotovo v zna-
menju Oskarjev... toda v nas-
protju z oskarjevci s Planeta
Tuš bodo Metropolski oskar-
jevci prihajali iz preteklosti.
Občinstvo si novi Metro-
pol išče tudi preko svojega
kluba, ki članom ponuja niz-
ko članarino, ugodnosti pri
nakupu vstopnic, avtomatsko
pa tudi ugodnosti pri neka-
terih drugih celjskih ponud-
nikih zabave ali kulture. K
tem spremembam sodi še na-
povedana preureditev kavar-
ne Metropola, ki se bo ver-
jetno zgodila že zgodaj v za-
četku naslednjega leta. Spre-
membe bodo prihajale poča-
si... Celjani pa so vabljeni,
da postanejo del teh spre-
memb.
O programu: med tednom
bo na sporedu art kina po en
film na dan, med vikendi pa
se bodo temu filmu pridru-
žili eden ali dva filma me-
sečnega ciklusa. Prvi ciklus
je Liffe po Liffu. V sklopu ci-
klusa se bo zavrtelo nekaj po-
vsem umetniških filmov, ne-
kaj rahlo sredinskih, praktič-
no vsi pa so dobili nagrade
na večjih evropskih ali sve-
tovnih festivalih. Januarski
ciklus bo Evropa zdaj, kjer
se bodo zavrteli filmi Moret-
tija, Hanekeja, Guediguia-
na, Almodovarja..., napove-
dani pa so še ciklusi Obrazi
daljnega vzhoda [Kitano, Yi-
mou...], (starejšega) sloven-
skega filma, itn...
Otvoritev art kina je začel
odlomek iz filma Rdeči Boo-
gie ali Kaj ti je, deklica Kar-
pa Godine, voditeljica je bi-
la Neja Petek, do konca pa
so otvoritev pripeljali Hump-
hrey Bogart (Dušan Zevnik),
ki je pospremil na oder mi-
nistrico za kulturo, ter Char-
lie Chaplin (Tanja Šentjurc),
ki je prinesel filmski trak za
razrez. Slavnostni del otvo-
ritve je zaključila Marlene
Dietrich (Mateja Ajdnik Ko-
rošec) v spremstvu klaviatu-
rista Urbana Lavrenčiča.
Otvoritveni filmi art kina
so bili: Dober dan, Celje Stan-
ka Josta, Crackhead Bob Ma-
teja Ocepka in V ponedeljek
zjutraj Otarja losellianija. Do-
ber dan, Celje je dokumenta-
rec iz leta 1978, njegov avtor
Stanko Jost pa je eden manj
znanih, a obenem izredno
plodnih režiserjev, ki je po-
snel, reci in piši, osem ama-
terskih celovečercev. Iz pogo-
vora z njim, ki bo v celoti ob-
javljen v naslednji številki:»...
prišli so na idejo, da se po-
sname moderen, barvni do-
kumentarni film; na Viba film
so celo objavili razpis za sne-
manje. Tedaj je v Sloveniji de-
lalo kakšnih 30 profesional-
nih režiserjev, a se tega filma
ni hotel lotiti nihče. Potem so
vpoklican mene - kar dolo-
čili so me. Do tedaj sem sne-
mal igrane celovečerce, do do-
kumentarca nisem imel afi-
nitete. Ampak sprejel sem in
nazadnje je izpadlo, da je to
bil edini film v moji filmski
karieri, za katerega sem do-
bil honorar. Jure Pervanja je
bil snemalec, zavrteli pa so
ga za uvod v TDF 1978.«
PETER ZUPANC
Foto: AŠ
Dokumentarni film Dober dan, Celje je načel platno prvega Art kina
Metropol.
Harry Potter in
dvorana skrivnosti
Da tudi filmski Harry po-
staja pojem, je jasno: pojem
avanturističnega, domišljij-
skega, rahlo detektivskega,
duhovitega in družinskega
filma. Vse v enem paketu.
Besedici Harry Potter bosta
lahko nadomestili vse te pri-
devnike; morda sta to že sto-
rili. Če bo - ali je že - Harry
postal standard, po katerem
se merijo ostali tovrstni fil-
mi, jo še nismo slabo odne-
sli. Lahko bi bilo slabše; lah-
ko bi bilo manj domišljijsko
in manj verbalno... in celo
bolj nedosledno.
Toda del tega standarda je
precej neprijeten, in ta del
je itak v tesni navezi z eno
največjih »objektivnih« težav
filma. Prvi del filma, nare-
jen po precej kratki knjigi, je
trajal dve uri in pol. Dvora-
na skrivnosti, narejena po
malce daljši knjigi, je dolga
dve uri in štirideset. Četrta
knjiga bi morala - sledeč tej
logiki - v filmski verziji tra-
jati vsaj tri ure in pol. Kar je
nadvse dolg standard za dru-
žinski film. Ustvarjalci se bo-
do morda vendarle počutili
prisiljene narediti nekaj, če-
sar do sedaj niso počeli. Ana-
lizirati knjigo, vreči ven ne-
potrebna notranja nasprot-
ja, premisliti, kako bistva
knjige najbolje vizualizirati
- pa čeprav za ceno
kakšnih manjših
sprememb zgod-
be. Tako bi film pri-
dobil tudi trdnejšo
notranjo zgradbo:
koristilo bi mu. Ne-
kaj razmišljanja se sicer Dvo-
rani že pozna: če je bil quid-
ditch v prvem filmu foto sta-
tika, mukoma prisiljena v gi-
banje, je tokratna tekma bolj
podobna vizualnemu šusu.
Ampak takšne podrobno-
sti niso dovolj - tudi Dvora-
na je še vedno predvsem film,
ki se zaveda, da sloni na nad-
vse uspešni knjigi in da tudi
njemu niti ne preostane dru-
gega, kot da je uspešen, zato
se ne trudi, da bi storil kaj
Piše: PETER ZUPANC
veliko več... kot prenesel le-
pe slike iz knjige na platno.
Za darilo oboževalcem. Chris
Columbus se je sicer tokrat
pokazal v svoji najboljši luči
(čeprav se ni mogel upreti
Sam doma variacijam - ju-
naki Rowlingsove
niso nikoli pokaza-
li toliko okrutnosti
do starejših, kot jo
Ron in Harry poka-
žeta do našopirjenega
Kenetha Branagha)...
igralci so vsaj solidni
(zares škoda preminulega
Richarda Harrisa, ki je dal
filmu prepotrebno človeško
noto)... in film v celoti je mno-
go bolj tekoč kot prvi del. Dvo-
rana skrivnosti lahko »deset-
letnike« zapelje v zaljublje-
nost do filmskega platna, kar
je vredno hvale. Ampak če
že sam Harry odrašča, bi lah-
ko tudi film pokazal več sa-
mostojnosti. ..
PETER ZUPANC
Ocena: 6/10
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (9. 12. do 15. 12.)
■ PRIHAJAJO
Planet zakladov
Treasure Planet
Igrajo (glasovi): Emma Thompson, Brian Murray,
Jospeh Gordon Levvitt...
Režija: John Musker in Ron Clementds
Scenarij: John Musker, Ron Clementds in Rob Edwards
Zvrst: animirani film
Dolžina: 95 minut
Ena najlepših mladinskih
pustolovskih zgodb - Otok za-
kladov Roberta Louisa Steven-
sona - je v celovečernem risa-
nem filmu pridobil novo di-
menzijo, saj tokrat junaki ne
plovejo po morju, temveč sko-
zi vesoljske širjave. Tako kot
v romanu je junak 15-letni
Jim Havvkins, ki se je kot va-
jenec na vesoljski galeji pri-
družil medgalaktični odpravi pri iskanju planeta zakladov.
Spoprijatelji se z ladijskim kuharjem, kiborgom Johnom
Silverjem, toda ta je v resnici pirat, ki se želi polastiti zem-
ljevida planeta zakladov...
Umrl kdaj drugič
Die Another Day
Igrajo: Pierce Brosnan, Halle Berry
Režija: Lee Tamahori
Scenarij: Neal Purvis, Robert Wade
Zvrst: akcija
Dolžina: 132 minut
Najnovejše poslanstvo Ja- r?
mesa Bonda se začne v demi-
litarizirani coni, ki ločuje Se-
verno in Južno Korejo, s spek-
takularnim pregonom čez
minska polja. Akcijsko doga-
janje je razpeto od Hong Kon-
ga, preko Kube, Londona, Is-
landije do eksplozivnega soo-
čenja in nepozabnega konca
v Koreji, kjer se je vse začelo. Zlobnež je tokrat Gustav
Graves (Toby Stephenson) s svojim neusmiljenim priboč-
nikom Zaom (Rick Yune), zajčici pa Jinx (Halle Berry) in
Frost (Rosamunda Pike).
Govori z njo
Hable con ella
Igrajo: Javier Camara,
Dario Grandinetti,
Leonor VJatling, Rosario
Flores, Geralde Chaplin
Režija: Pedro Almodovar
Scenarij: Pedro Almodovar
Zvrst: drama
Dolžina: 112 minut
Marco in Benigno sta na-
ključna gledalca plesnega pri-
zora, ki Marca spravi v Jok, Be-
nigno pa mu ne upa povedati,
da je ganila tudi njega. Nekaj
mesecev se spet srečata v zasebni kliniki, kjer dela Benigno.
Marco obiskuje svoje dekle Lydio, bikoborko, ki leži v komi.
Benigno pa ravno takrat pazi na Alicio, mlado študentko bale-
ta, ki ravno tako leži v komi. Benigno takoj ogovori Marca in
začne se izredno intenzivno in tesno razmerje.
Sinova soba
La stanza del figlio
Igrajo: Nanni Moretti, Laura Morante, Jasmine
Trianca, Giuseppe Sanfelice, Silvio Orlando,
Claudia Della Seta
Režija: Nanni Moretti
Scenarij: Nanni Moretti, Linda Ferri, Heidrun Schleef
Dolžina: 99 minut
Nagrade: Cannes 2001 (zlata palma) nagrada FIPRESCI
Družina Sermonti živi mirno in harmonično v Anconi.
Oče Giovanni je psihiater, mati Paola je dobra gospodinja,
sin Andrea in hči Irena sta vzorna srednješolca. Giovanni se
nekega jutra odpove jutranjemu teku s sinom, ker ga psihično
nestabilen pacient prosi za izredni sestanek. Andrea se gre
zato potapljat, kjer v nesreči umre. Družina se sreča z bolečo
izgubo: mati svojo bolečino izkriči, medtem ko skuša
Giovanni čustva potlačiti in nadaljevati s prakso.
TV VODIC
31
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
četrtek, 19. decembra, ob 12.15:
odmev
Praznovanja nekoč in danes
Gost v studiu bo etnolog iz Pokrajinske-
ga muzeja Celje, mag. Vladimir Šlibar, ki
bo povzel šege in navade praznovanj boži-
ča in novega leta nekoč in danes. Tema po-
govora, ki ga bo vodila Mateja Podjed, bo
poslušalce vodila tudi v kuhinje naših ba-
bic, ki so za praznike nekoč napekle potic
in peciva. Danes ju večina (pre)zaposlenih
gospodinj kar kupi. Nostalgija po vonja-
vah ob praznikih, kakršni so bili nekoč, pa
ostaja...V Odmevu bo priložnost za obuja-
nje spominov nanje in komentarje o tem,
kakšni so prazniki danes. AU so res povsem
skomercializirani in ali se res s šegami in
navadami oziramo preveč po tujih deželah?
Vse to v Odmevu!
petek, 20. decembra, ob
tarča
Kdo bo pozimi čistil
pločnike v Celju?
Ustavno sodišče je v začetku oktobra raz-
veljavilo nekaj členov dveh celjskih odlo-
kov, ki urejata promet in red na občinskih
cestah. Gre predvsem za razveljavitev čle-
nov, ki urejajo zimsko čiščenje pločnikov
pred stavbami in lokali. Po celjskem odlo-
ku so za to dolžni poskrbeti najemniki sa-
mi, ustavno sodišče pa je ugotovilo, da sodi
po Zakonu o javnih cestah to med obvezne
lokalne javne službe, ki jih mora zagotav-
ljati občina. Zimsko čiščenje in posipanje
pločnikov je doslej v Celju teklo večinoma
nemoteno, odločitev ustavnega sodišča pa
je sprožila pravi vihar v mestni komunalni
direkciji. V proračunu denar za to ni bil pred-
viden. Poslušajte Tarčo in izrazite svoje mne-
nje o čiščenju pločnikov v Celju!
nedeua, 22. decembra, ob
10.10: znanci pred mikrofonom
Dedek Mraz o treh dobrih
možeh
Otroci so v teh decembrskih dneh pol-
ni pričakovanj. Obiskal jih je že Miklavž.
Svoj prihod čez nekaj dni napoveduje Bo-
žiček in iz daljnih, mrzlih krajev se vozi
z vprego jelenov tudi dedek Mraz. Otroci
so vse tri može vzeli za svoje. Mi pa smo
v oddajo Znanci pred mikrofonom pova-
bili v. goste dedka Mraza. Dobrega moža,
ki ima te dni toliko naročil za obiske otrok
v šolah in vrtcih ter doma, in toliko pi-
semc v košu, kaj naj kupi in prinese, da
smo ga s težavo ujeh za urico kramljanja
pred našim mikrofonom. A prišel bo za-
gotovo, je obljubil dobri stari dedek Mraz,
ki mu je glas posodil Peter Simoniti. Z
njim bo kramljala Mateja Podjed. K po-
slušanju so še posebej vabljeni najmlajši
poslušalci!
jOREK^ 24. decembraIob'i91i0:
božični večerni program
Božična noč na Radiu Celje
Program v božični noči Radia Celje se
bo začel po novicah ob 19. uri in bo trajal
do 24. ure. Med prijetno glasbo vam bo-
mo predstavih simbole božiča. Kvartet Svit
s citrarko Majo iz Bevč pri Velenju bo pel
adventne, božične in novoletne pesmi, pri-
pravili pa so tudi nekaj reportaž. Ljudski
pesniki s Kozjanskega bodo predstavili av-
torsko literaturo na temo ljubezni, adventa
in božiča, predstavili bomo poezijo Ma-
rije Vuk ter ljudske predmete, izdelane v
steklarskih delavnicah v Kozjem. Pri-
pravili bomo tudi praznično versko od-
dajo. Program v božični noči pripravlja
Tone Vrabl.
TEDENSKI SPORED.

90,6 95,1 95,9 100,3
ČiTRTEK, 19. decembra
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Norodno-zabav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zaprašenimi bukvomi, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00
Utrip s Gelfskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev oddoje Od-
mev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordono in Oolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love
songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionolnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 20. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabav-|
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40Tečojni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40
Holo, Zdravilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbira-
mo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20
vrodh, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študent-
ski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih rodijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 21. decembra
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabav-
na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00
Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podobo dneva, 11.15
Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00
Regijske novice, 14.30 Izbiromo melodijo popoldneva, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Rodia Celje,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo <
lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokoinih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 22. decembra
5.00 Zočetek jutronjego programa, 5.30 Narodno-zabov-l
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 8.00 Po-
ročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10
Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Do-
mače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00
Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postoj Slovenije
PONEDEUEK, 23. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
na melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba
dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack,
14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 16.15 Top 5 glasbenih željo, 17.00 Kronika,
18.00 Rodi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slo-
venije
TOREK, 24. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Porodla, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s
Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute (oddaja vsokih 14
dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Božični večer no
Rodiu Celje
SREDA, 25. decembra
5.00 Zočetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Podobo dneva, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice,
13.30 Moli 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Fullcool, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NOVI TEDNIK
NASVETI
35
Igrače naj bodo
otrokom pisane na kožo
Čeprav še tako dobra, napačno izbrana igrača pozabljena obleži na polici - Otroci ne marajo preveč enostavnih ali
preveč zahtevnih igrač
Miklavž je svoje delo za letos
že opravil, v teh dneh menda naj-
bolj množično nakupuje Boži-
ček, s prvimi nakupi pa je začel
tudi dedek Mraz. V njunih vre-
čah je za najmlajše največ igrač.
A kakšnih? Res vselej izbereta
tiste, ki so primerne za male ob-
darovance, varne, zdrave in
funkcionalne, za povrh pa še tak-
šne, da se jih otroci tudi razve-
selijo? Nakupovanje igrač je na
prvi pogled morda res preprosto,
a že takoj na drugi zelo zahtev-
no opravilo.
Zato, ker so igrače, med kateri-
mi lahko izbiramo v naših trgovi-
nah, zelo različne; od sicer bleš-
čeče, največkrat plastične navla-
ke, ki kljub cenenosti ni vredna
odštetega denarja, do resnično do-
brih igrač. Še zlasd pa zato, ker
80 si otroci tudi v igri zelo razHč-
ni; in če igrača malčku ni pisana
na kožo, tudi znak dobra igrača ni
porok za veselo in ustvarjalno igro.
Otrok ni otroku
enak
Luka je danes star 26 let. Zadnji
komplet lego kock mu je dedek
Mraz prinesel, ko je bil že gimna-
zijski maturant. Pozno, prepozno?
Prej bo držalo, da bi se jih razvese-
lil še kakšno leto kasneje, najbrž
tudi danes...
Eva je njegova 12 let mlajša se-
stra. V družini so bili še tako pod
vtisom Lukovih lego kock, da so
bile to tudi njene prve igrače. Če
so jo ropotuljice in prvi, nezahtev-
ni bloki iz programa duplo s svojo
živopisanostjo v prvem letu še pre-
pričali, je bilo zatem iz meseca v
mesec drugače. Eva je prisegala na
barbike, njihova oblačilca, opre-
mo in ni bilo dolgo, ko je vso igral-
no površino v njeni sobici zaseda-
la Barbie hiša.
Luka in Eva sta tako prepričljivo
izbrala »svoje« igrače, da so vsi po-
skusi, da bi se igrala še s čem dru-
gim, klavrno propadU. Saj ne, da
ne bi poskusila. A kot pribito drži,
da ju nič drugega ni pritegnilo. In
zato so bila prava darila zanju le
lego kocke in barbike...
Zatem je, po petih letih, v druži-
no prišla Zala. Za razliko od sta-
rejših dveh je bila izrazito odprt
otrok za različne igrače. Še več, kot
igrače je prepoznavala tudi še mar-
sikaj drugega v stanovanju. Kuhinj-
sko posodje, testo za piškote, pla-
stenke s šamponom, tekočim mi-
lom in kar je še podobnega v ko-
palnici, naprimer. Bila je imeniten
godbenik z loncem na glavi in ku-
halnico ter pokrovko v rokah. Kaj
plastelin in fimo masa, domišljij-
ske podobe se da oblikovati tudi iz
testa za piškote... In kasneje, ko se
zapečejo, brez slabe vesti pohru-
stati! Zala se je »znala« igrati z vsem,
kar ji je prišlo pod roke. Družino
je prvič pripeljala v položaj, ko je
bilo pred nakupom nove igrače treba
pomisliti. Še najslabše so se pri ZaU
odrezale igrače, ki so za igro pred-
pisovale natančno določena pravi-
la. Drugače pa ni težav; pri devetih
letih ostaja v igri odprta, merilo,
po katerem presoja igrače, pa je
stopnja ustvarjalnosti, ki jo dopuš-
čajo.
Ni vsaka igrača
dobra igrača
Komisija za oceno igrač je bila
v Sloveniji ustanovljena leta 1984,
v svojem skoraj 20-letnem nepre-
kinjenem delu so člani z različnih
strokovnih področij razvili meto-
dologijo ocenjevanja tako, da lahko
znak »dobra igrača« prejmejo le
tiste, ki v celoti izpolnjujejo opre-
deljene kriterije kakovosti glede
zdravstveno-higienskih, psiho-pe-
dagoških, likovno-oblikovnih, teh-
noloških in tehnično-vzgojnih last-
nosti.
Znak dobra igrača je porok, da je
igrača za otroka varna, zdrava, es-
tetsko oblikovana, primerno izde-
lana in pozitivno vpliva na njegov
razvoj in učenje. Doslej se v Slove-
niji s tem znakom ponaša okoli 400
igrač; komisija pa je na predlog proi-
zvajalcev ocenjevala domače in na
predlog uvoznikov tudi igrače tuje-
ga porekla. Do uvedbe davka na do-
dano vrednost, ki je leta 2000 poe-
notil davčno stopnjo za vse igrače
in s tem izničil prejšnjo olajšavo za
dobre igrače, je med proizvajalci in
uvozniki igrač, žal, zanimanje za
ocenjevanje igrač upadlo. Po svoje
razumljivo, saj znaku dgbre igrače
ostaja le še moralna, žal pa nič več
tudi ekonomsko podprta vrednost.
Del obsežne in bogate zbirke dobrih
igrač, s katerimi se lahko igrajo slo-
venski otroci, je na ogled v Herma-
novem brlogu Muzeja novejše zgo-
dovine Celje.
Prizadevanja, da bi tudi na tržiš-
ču igrač ločili zrnje od plev, segajo
še precej dlje v preteklost. Že leta
1974 je bila prav v Celju prva raz-
stava igrač; njen namen pa poveza-
ti stroko s tržnimi interesi ter obli-
kovanje enotnega pravilnika za oce-
njevanje igrač, ki bi velja za celot-
no območje takratne države. Duša
dolgoletnih prizadevanj, kako do-
bri igrači utreti pot do otrok in ji
priznati njen pomen, je bila Celjan-
ka Ana Četkovič-Vodovnik, še raz-
log več, da se je največ niti v znak
dobre igrače stkalo prav v Celju pa
je bil tudi sejem Vse za otroka, v
okviru katerega so kot predhodni-
co znaka dobra igrača začeli pode-
ljevati odličja zlata zibka.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Igrače za spodbujanje
Preveč enostavnih igrač se otrok
hitro naveliča, preveč zahtevne pa
mu jemljejo samozavest. V svo-
jem razvoju potrebuje različne
igrače, ki ga spodbujajo. Jasno je,
da tisto, kar je primerno za tri-
letnika, dolgočasi šestletnika, če
z zahtevnostjo igrač pretiravamo,
pa malček spet potegne krajšo. Tu-
di s prezahtevnimi igračami igra
ni prijetna.
Dojenček raziskuje svet preko
zaznavanja in gibanja. Igrače no-
si v usta, spoznava barve, mate-
riale, zvoke ter različne oblike.
Zato so za otroke v prvem letu
starosti primerne mehke igrače,
nihajoče igrače, ropotuljice, igra-
če, ki piskajo, takšne za žvečenje
ali za igro z vodo, žoge, sestav-
ljanke iz nekaj delov, igrače, ki
jih otrok potiska ali vleče, avto-
mobili, knjige iz pralnega blaga...
Malčki med prvim in tretjim le-
tom starosti so že bolj gibalno
spretni, radi posnemajo odrasle.
postajajo ustvarjalni, radi gradi-
jo, sestavljajo, oblikujejo različ-
ne materiale. Zanje so najprimer-
nejše igrače, ki se natikajo ali zlo-
žijo ena v drugo, takšne, ki jih
otrok potiska ali vleče, avtomobi-
li, velike kocke, glasbene igrače,
knjige, punčke, otroška orodja in
otroški gospodinjski pripomočki.
Med tretjim in četrtim letom
starosti otrok intenzivno raziskuje
okolico, preskuša svoje telesne
sposobnosti, v igri posnema lju-
di in predmete, je ustvarjalen, rad
sestavlja in oblikuje tudi že iz
drobnega materiala. Primerne
igrače v tej starosti so barve in bar-
vice, magnetna tabla, knjige, se-
stavljanke, žebljički, igrače za se-
stavljanje, kocke, avtomobili,
športne igrače, tricikel, konjiček-
gugalnik, avto na pedala, kostu-
mi, otroška orodja in otroški gos-
podinjski pripomočki.
Štiri- do šestletnike zanima ve-
liko stvari, preizkušajo, kako kaj
deluje, radi sodelujejo z drugimi
otroki v družabnih igrah, se igra-
jo gledališče, radi gradijo, obli-
kujejo, rišejo, preskušajo svoje te-
lesne sposobnosti. Primerne igra-
če so enostavne družabne igrice,
sestavljanke, žebljički, kocke, av-
tomobili, punčke, kostumi, pla-
stelin, knjige, barvice, otroška
glasbila, daljnogled, škarjice za
papir, športne igrače in otroško
kolo.
Otroke nad šestim letom sta-
rosti privlačijo težavnejše aktiv-
nosti in igre, zanima jih branje,
pisanje, računanje, radi posnema-
jo odrasle, zanimajo jih razisko-
valne, domišljijske igre. Zanje so
primerne družabne igre in igre na
prostem, konstrukcijske igrače,
zahtevnejše sestavljanke, punčke,
preprosti pripomočki za ročna de-
la, igrače, ki ponazarjajo resnič-
ne naprave, preprost fotoaparat,
električni vlakci, knjige in glas-
beni instrumenti.
Kaj kupujemo?
Povpraševanje po igračah je v zadnjem mesecu močno poraslo. V
vrečah treh decembrskih dobrih mož, še dodajajo v celjskih trgovi-
nah, pa se v večjem deležu kot sicer kaže prodaja preko leta, znajde-
jo tudi igrače višjega cenovnega razreda.
V trgovini z igračami Najdihojca v Kocenovi ulici so zadnji mesec
najbolje prodajali mojstra Miho (lego duplo), plišastega Pikačuja iz
serije Pokemonov, Mali vedi II., govorečega robota Robibota ter bionic-
le (lego). Vse igrače, razen plišastega Pikačuja, se ponašajo z znakom
dobre igrače.
Na oddelku igrač v blagovnici Vele je tudi zadnji mesec največ pov-
praševanja po družabnih in namiznih igrah; prednjačijo pa igre Mono-
poli, različne sestavljanke ter igre prepoznavanja obrazov Ugani kdo,
Kviz za otroke in Potapljanje ladjic. V blagovnici opažajo, da je interes
proizvajalcev in uvoznikov, da bi se s svojimi igračami potegovali za
znak dobre igrače, po uvedbi davka na dodano vrednost močno upadel,
zato ga praktično skoraj nobena od novih igrač nima več.
Morda presenetljivo, saj je za vzorec snega zapadlo šele konec tedna,
so se na prvem mestu najbolje prodajanih na oddelku igrač in športa v
megamarketu Interspar znašle sanke, sledijo pa punčke-dojenčki (baby
bom), namizni nogomet, modeli avtomobilčkov in plišaste igrače. Na
nobenem od njih ni znaka dobre igrače, razloge pa gre verjetno spet
iskati v tem, da so to pretežno nove igrače.
St. 51-19. december 2002
36
NASVETI
NOVI TIDNii
Slavnostna večerja
Za praznike lahko pri-
pravimo slavnostno toplo
večerjo, če pa se zbere več-
ja družba, je bolje, da po-
strežemo gostom s hladnim
prigrizkom. Večerjo zao-
krožimo s sladico. Izbere-
mo jedi, ki jih je mogoče
pripraviti vnaprej, tako si
popoldne pred praznova-
njem že lahko oddahnemo.
Jedilnik imate najbrž že
izbran, mogoče pa kakšen
predlog za predjed, prigri-
zek, glavno toplo jed ali
sladico vendarle ne bo od-
več.
Obloženi
kruhki
Pred slovesnejšo večerjo
postrežemo z drobnimi pri-
grizki: s slanim pecivom; sla-
nimi lešniki in tudi z oblo-
ženimi kruhki. Iz rženega
kruha narežemo okrogle
kruhke s premerom 3 centi-
metre. Obložimo jih z zelišč-
nim maslom in tanko nare-
zano gnjatjo.
Za 4 osebe potrebujemo:
20 koščkov kruha, 100 g ze-
Uščnega masla, 100 g tan-
ko narezane gnjati ali pršuta
ali vratine, drobnjak, limo-
nin sok in poper
Zeliščno maslo razmeša-
mo. Dodamo drobno sese-
kljano gnjat in narezani drob-
njak, limonin sok in poper.
Dobimo zmes, ki jo nato s
polivinilasto vrečko, ki smo
ji odrezali vogal, nabrizga-
mo na kruhke. Kruhke po-
stavimo za najmanj 30 mi-
nut na hladno.
Dušena
pečenka v
mleku
K pečenki ponudimo
krompir v kosih in dušeno
rdeče zelje. Lahko pa jo po-
nudimo tudi hladno, kot na-
rezek.
Za 6 oseb potrebujemo: 1
kg puste svinjine, 1 strok če-
sna, 1 lovorjev list, ščepec
janeža, majaron ali bazili-
ko (1 žličko), 40 g masla,
1,5 litra mleka, sol, poper
Meso razrežemo, da dobi-
mo velik, ploščat kos. Na vrh-
nji strani natremo meso s so-
ljo, poprom in drobno sese-
kljanim česnom. Meso nato
zvijemo v debel zvitek, pe-
čenko povežemo s sukancem.
V kožici segrejemo maslo, na
katerem zapečemo pečenko,
da z vseh strani porjavi. Pe-
čemo jo na zmerni vročini.
Posebej zavremo mleko, pri-
lijemo ga k popečeni pečen-
ki. Mleka naj bo toliko, da
je meso ravno pokrito. Na
majhnem plamenu kuhamo
pečenko v mleku najprej 1
uro. Potem dodamo tudi lo-
vorjev list in majaron ah ba-
ziliko. Meso večkrat obrne-
mo, omako premešamo, da
se ne prismodi. Po 40 minu-
tah vzamemo meso iz koži-
ce, ga razrežemo in shrani-
mo na toplo. Mlečno omako
kuhamo na močnem plame-
nu dalje, da povre in je osta-
ne le še za eno skodehco.
Omako postrgamo z dna ko-
žice, premešamo jo z metli-
co, da je gosta in svetlo rjav-
kasta. Precedimo jo in preli-
jemo čez narezano pečenko.
Piščančja
bedra s
paradižnikovo
skorjo
Za hladen prigrizek pripra-
vimo pečena piščančja be-
dra. Če želimo, da jedo gost-
je brez pribora, pečena be-
dra dodobra odcedimo. Ko
so pečena, jih zložimo na re-
šetko in počakamo, da se
ohladijo. Pod rešetko pod-
stavimo plast časopisnega
papirja, ki vsrka sok in od-
večno maščobo, ki se nate-
če iz beder. Pekač, v kate-
rem smo spekli piščanca,
obložimo z novo plastjo alu-
minijaste folije. Na folijo po-
ložimo ohlajenega piščanca.
Prekrijemo s plastjo folije in
shranimo na hladno do na-
slednjega dne. Piščančja be-
dra lahko na koncu ovijemo
s papirjem ali z aluminija-
sto folijo, da si pri jedi ne
zamažemo rok.
Za 12 oseb potrebujemo:
12 piščančjih beder, sol, po-
per, 250 g čebule, 25 g mar-
garine, 150 g paradižniko-
ve mezge, 2 žlici medu, rož-
marin poper
Veliki pekač iz pečice ob-
ložimo z aluminijasto foli-
jo. Piščančja bedra operemo,
obrišemo do suhega, natre-
mo s soljo in poprom, nato
jih zložimo na pekač. Čebu-
lo olupimo in drobno sese-
kljamo. Prepražimo jo na
margarini, da se zmehča.
Med čebulo zamešamo med
in paradižnikovo mezgo. Pri-
stavimo na štedilnik, da pre-
vre, nato pretlačimo skozi ce-
dilo ali pa sesekljamo z elek-
tričnim mešalnikom. Oma-
ko solimo, popramo in zači-
nimo z rožmarinom. Piš-
čančja bedra na pekaču tan-
ko premažemo s paradižni-
kovo omako. Pečico segre-
jemo na 200 stopinj. Piščanč-
ja bedra pečemo približno pol
ure. Vsakih 5 minut jih obr-
nemo in znova premažemo
s paradižnikovo omako. Po
20 minutah porazdelimo po
bedrih preostanek paradižni-
kove omake. Pečemo še 5
minut, nato vzamemo pekač
iz pečice in počakamo, da se
piščanec ohladi.
Lahka sadna
sladica
Po obilni večerji se prile-
ze osvežujoča sladica iz sku-
te in vloženega sadja. Sladi-
co pripravimo že prejšnji
dan, shranimo jo v hladil-
niku.
Za 12 oseb potrebujemo:
] kg skute, 300 g mandljev,
8 rumenjakov, nekaj kapljic
vanilijeve arome, 1/2 litra
sladke smetane, 126 g ma-
sla, 200 g sladkorja, nastr-
gano limonino lupini, šče-
pec soli, 200 g rozin, 200 g
vloženega sadja za okras -
sadje naj bo pisano in raz-
noliko.
Skuto damo na svežo kr-
po, jo iztisnemo in damo v
skledo. Med skuto zameša-
mo 200 g olupljenih, zmle-
tih mandljev, rumenjake, va-
nilijev izvleček ali 2 vrečki
vanilijevega sladkorja, raz-
topljeno in ohlajeno maslo,
sladkor, sol, nastrgano limo-
nino lupino in nestepeno
sladko smetano. Dobro pre-
mešamo, nato pa dodamo še
v rumu namočene in odce-
jene rozine. Zmes damo v
široko in plitvo skledo, po-
krijemo in postavimo čez
noč v hladilnik. Tik preden
nameravamo postreči s sla-
dico, potopimo dno sklede
v vročo vodo. Sladico zvr-
nemo na krožnik. Okrasimo
jo s celimi, neolupljenimi
mandlji in odcejenim sad-
jem. Režemo jo na kose ka-
kor torto.
Flambiran
savarin
Savarin je kolač iz kvaše-
nega testa. Spečemo ga in
prepojimo z rumom, da je
sočnejši. V sredino kolača da-
mo vloženo sadje. Ko prine-
semo kolač na mizo, ga pre-
lijemo z ogrerim rumom in
flambiramo. Sladica je pri-
merna za slovesne priložno-
sti.
Potrebujemo: 400 g mo-
ke, zavitek suhega kvasa, 1/
8 litra mlačnega mleka, pol
žličke soU, 4 jajca, nastrga-
no limonino lupino, 150 g
masla ali margarine. Za pre-
liv 4 žlice vode, 75 g slad-
korja, 6 žlic ruma; za okras
250 g vloženega ali svežega
sadja; za flambiranje 6 žlic
ruma.
V skodelici zmešamo suhi
kvas in žlico sladkorja. Pri-
lijemo malo mlačnega mle-
ka, razmešamo in postavimo
na toplo, da se kvas napne in
vzhaja. Nato zamesimo testo:
v skledo damo moko, slad-
kor, preostalo mleko, sol,
jajca, nastrgano limonino lu-
pino in vzhajani kvas. Z elek
tričnim ročnim mešalnikom
zamesimo iz sestavin gladko
testo. Pokrijemo ga, posta-
vimo na toplo in pustimo, da
vzhaja 30 minut. Zmehčano
maslo ali margarino nareže-
mo na koščke, postopoma ga
zamesimo v vzhajano testo.
Testo damo v namaščen mo-
del, pokrijemo, ga postavi-
mo na toplo in pustimo vzha-
jati 30 minut. Kolač pečemo
v ogreti pečici pri 200 stopi-
njah na spodnji rešetki prib-
ližno 55 minut.
Pripravimo preliv: zavre-
mo vodo in sladkor, kuha-
mo, da se sladkor raztopi.
Odstavimo s štedilnika, oh-
ladimo, nato pa zmešamo z
rumom.
Pečeni in ohlajeni kolač
zvrnemo na velik krožnik.
Napojimo ga z rumovim si-
rupom. V sredino kolača da-
mo sadje. V zajemalki segre-
jemo rum (nad svečo) ali pa
ga segrejemo v kožici in ga
nato prelijemo v zajemalko.
Ko postavimo kolač na praz-
nično pogrnjeno mizo, ga
prelijemo z vročim rumom.
Rum nato prižgemo.
Piše: MAJDA KLANSEK
NOVI nDHIK
NASVETI
37
Njegova
slovesna
oblačila
Silvestrska podoba za ležeren moški
svet je svetleča in rafinirana barvi-
tost!
Ko se pri temah, ki obrav-
navajo odnos do oblače-
nja, pojavita oznaki povr-
šnost in brezbrižnost, se
nam kar nekako zazdi, da
se govori o moških. Kri-
vica? Naj mi bo oprošče-
no, a v veliki večini pri-
merov se nam zazdi kar
prav.
Naš povprečen moški pač
na modo, trende in skrbno
premišljeno urejanje vi-
zualne podobe ne da preti-
rano dosti. Ali še manj. Žal!
Ampak, dragi moji, tudi
moški svet se spreminja! Na
bolje, seveda! Še posebej,
ko gre za oblačila za večer-
ne, slovesnejše priložnosti,
kakršna je denimo tik pred
vrati. Silvestrovo.
Za »pravo« stvar se je na-
mreč še tako zagrizen obo-
ževalec ponošenih kavbojk
in obrabljenih vetrovk pri-
pravljen preleviti v elegant-
nega, urejenega šarmerja.
Vendar so klasična bela sraj-
ca, metuljček ali svilena kra-
vata, črna obleka in lakasti
čevlji za mnoge, predvsem
mlajše fante, čisti dolgčas.
Odsev
bleščeče noči
na moških
prsih
Poglejmo, kako blizu je
prišla letošnja moda zagri-
zenim nasprotnikom stiska-
jočih kravat in poškroblje-
nih srajc... Čisto blizu, saj
^Ijub obujanju klasično-tra-
dicionalnih moških oblek,
s trendovsko-androgenimi
domislicami razbija uve-
ljavljene kalupe prejšnjih
modnih sezon.
Večerni suknjiči se običaj-
no zapenjajo z dvema ali le
enim gumbom. O revoluci-
ji pri materialih smo že ve-
liko povedali, zato tokrat
morda le še to, da se prav
na tem področju pojavlja-
jo presenečenja v obliki svi-
leno in žametno svetlečih se
površnikov, razkošno veze-
nih, z bleščicami posutih re-
verjev. Nekatere vzorčasto-
svetleče tkanine bi lahko,
če ne bi poznali androgenih
vzdušij v moški modi, kar
preveč asociirale na prefi-
njene moške pižame... Le
kroji hlač so rahlo ožji, več-
krat imajo ostro zalikane ro-
bove in se zaključujejo z za-
vihki. Obvezno se dopolnju-
jejo v harmonično barvno
celoto s čevlji. Suknjiči so
oprijeti, reverji se lahko
spogledujejo s šal-ovratni-
kom kot pri smokingu.
In spodaj? Srajce, ki so
namesto s kravato nadgra-
jene z mikavnimi pentlja-
mi, na prsnem delu prešite
z drobcenimi volani v ba-
ročnem stilu, barvito veze-
ne z orientalskimi blešče-
čimi se nitkami, zlatimi a-
plikacijami stiliziranih li-
stov... Pod obleko oziroma
suknjič pa lahko oblečete tu-
di svileno, čipkasto ali tan-
ko bombažno majčko. Naj-
bolj trendovske imajo na pr-
snem delu kakšen efekten
motiv, izvezen iz drobnih
svetlečih in barvitih kristalč-
kov. Lahko pa pozabite tu-
di na suknjič in nad srajco
oblečete le bleščeč, vezen
telovnik.
Barvitost je poleg blešča-
vosti eden najpomembnej-
ših poudarkov letošnje ve-
černe moške mode. Prav-
zaprav so tovrstna oblači-
la čisto »po cesarjevo« gla-
murozna. Z zlatimi in sre-
brnimi odbleski, v kardi-
nalsko rdeči, zamolklo vi-
jolični, mistični indigo
modri barvi. In seveda, da
vas ne odvlečemo predaleč
od vašega okusa in oblačil-
nih navad; tudi najbolj vzvi-
šena in prefinjena črna je
še vedno v samem modnem
vrhu.........._________......_.........
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Po darila v WiT BOY Planet Mode
Pred nami so dnevi nakupovanja daril za naše najbližje. V trgovi-
nah WIT BOY Planet Mode, ki so prepoznavne po živi oranžni
barvi, so se na čas obdarovanja posebej pripravili z veliko izbiro
trendovskih oblačil znanih blagovnih znamk, novimi kolekcijami
in dodatnim decembrskim popustom na že tako ugodne cene.
Obiščete jih lahko na že znani lokaciji v Laškem in na dveh novih
lokacijah v Celju - v Planetu Tuš in v centru na Stanetovi 3.
38
GLASBA
EKSPRES EKSPRES
^ Po daljšem zatišju se v
Celje znova vrača rave kul-
tura. Medgalaktična križar-l
ka Space Group je poiska-
la svoje korenine in bo 21.
decembra pristala v hali L|
celjskega sejmišča ter pri-|
pravila noč, ki se je bomo|
spominjali (A Night to Re-
member). Na prireditvi, ki
naj bi sprva potekala na Ble-
du, bodo poleg številnih!
znanih tujih in domačih DJ-^
jev nastopili skupini The
Stroj, ki predstavlja svojo-
novo ploščo, in Rotor.
^ Kultno avstralsko politič-
no angažirano ročk skupino
Midnight Oil je po tridese-
tih letih zapustil frontman Pe-
ter Garrett. Gologlavi aktivist
se bo za čisto okolje in pra-
vice manjšin - še posebej av-
stralskih domorodcev Abo-
riginov - odslej boril kot po-
litični insajder, ostali člani
benda pa ostajajo predani
glasbi.
Legendarni ameriški ročk
poet Lou Reed bo januarja ob-
javil dvojni album The Raven
z impresivno listo gostujočih
glasbenikov in igralcev (Wil-
lem Dafoe, Steve Buscemi,
Amanda Plummer, Elizabeth
Ashley, Fisher Stevens, David
Bowie, Ornette Coleman ,
Laurie Anderson...), ki so mu
pomagala pri njegovi uglas-
bitvi poezije slavnega Edgar-
ja Alana Poea.
^ Kitarist Slash je zbral
nekdanje člane skupine Guns
'N' Roses, ki sedaj z edinim
originalnim članom, pevcem
Axlom Roseom, na turneji
polni odpovedi in škandalov,
promovira proslulo ploščo
Chinese Democracy. Slashu
so se pridružili Duff McKa-
gan, Izzy Stradlin in Matt So-
rum, vlogo »frontmana« pa
naj bi po še nepotrjenih ve-
steh prevzela Courtney Lo-
ve, nekdanja pevka skupine
Hole, igralka in vdova Kurta
Cobaina iz Nirvane.
^ Vodilna hip-hop založba
Interscope bo še pred kon-
cem leta objavila nadaljeva-
nje megauspešnega sound-
tracka 8 Mile. Na plošči bo
trinajst skladb, med avtorji
pa bodo skoraj vsi največji
hip-hop artisti (Eminem,
Naughty By Nature, Outkast,
Notorious BIG, Method Man,
Wu Tang Član, Method Man
in Mary J. Blige).
^ Več kot dva meseca pred
podelitvijo glasbenih nagrad
Brit Avvards je že znan do-
bitnik nagrade za življenjsko
delo. Na ceremoniji v Lon-
donu bodo to prestižno na-
grado podelili Tomu Jone-
su, ki je pred dvema letoma
za ploščo Reunited že prejel
nagrado za najboljšega moš-
kega izvajalca.
^ Britanski sint-pop duo
Erasure se dve leti po - pred-
vsem pri kritikih - zelo ce-
njenemu albumu Loveboat
spet vrača na lestvice. Vince
Clarke in Andy Bell sta svoj
deseti studijski izdelek Other
People's Songs zapolnila s pri-
redbami svojih najljubših
skladb. Prvi single bo prede-
lava odlične balade Solsburj
Hill Petra Gabriela.
^ Z v začetku novembra
objavljenega drugega albuma
trenutno najbolj vroče angleš-
ke fantovske skupine Blue je
po No.l uspešnici One Love
ta teden izšel nov single. To-
krat se je na tem formatu
znašla nova verzija 26-let sta-
re pop klasike Sony Seems
To Be The Hardest Word El-
tona Johna. Najbolj slavni
istospolno usmerjeni pop ar-
tist je pesem tudi zapel sku-
paj s fanti, kot zanimivost pa
velja omeniti še, da je ome-
njena skladba prvič izšla na
njegovem albumu Blue Mo-
ves.
® Z novim singlom pa je po-
stregla tudi najuspešnejša
ameriška pevka tega leta
Pink. Z njenega že v več kot
sedem milijonski nakladi pro-
danega albuma Missundaz-
tood je založba LaFace po me-
gauspešnicah Get The Party
Started, Don t Let Me Get Me
in Just Like A Pili tokrat sne-
la pesem Family Portrait.
^Na podelitvi med glasbe-
niki še posebej cenjenimi na-
gradami Billboard Music
Avvards sta letos triumfirala
Ashanti in Nelly - 22-letna
R&B diva je prejela osem na-
grad, raper Nelly pa šest. Med
večkratnimi dobitniki nagrad,
ki jih že trinajsto leto zapo-
red podeljuje časopis Bill-
board, glavno merilo pa sta
prodaja plošč in play-liste
ameriških radijskih postaj, ve-
lja omeniti še rockerje P.O.D.,
Eminema, Mobya in Nickle-
back. Nagrado za življenjsko
delo je prejela Cher.
KONCERTALIJE
Vladek s Kreslinčicami
v Modri dvorani Celjskega sejma je bil v
petek koncert Vlada Kreslina s spremljeval-
no skupino, v kateri je bil tudi odlični kla-
viaturist Celjan Davor Klarič. Zanimanje za
koncert, tako med mladimi, kot tudi starej-
šimi, je še en dokaz več, da v Celju nujno
potrebujemo dvorano, v kateri bi lahko pri-
pravljali podobne koncerte in bi bila tudi
bolj akustična od obstoječih dvoran.
Iz stolčkov je občinstvo ploskalo, pelo, šte-
vilne mlade pa je Kreslin tako navdušil, da so
se vstali in žurali stoje v zadnjem delu dvora-
ne, na koncu koncerta, po dodatku, pa so prišli
v sprednji del. Številno občinstvo se je Kre-
slinu stoje zahvalilo za njegove Kreslinčice.
Kreslinčice so drobne rožice oziroma naj-
ljubše pesmi Vlada Kreslina, ki niso izšle
samo na njegovem zadnjem dvojnem albu-
mu, temveč tudi v knjižni obUki. Vlado je
svojevrsten fenomen, prav tako pa tudi Kre-
slinčice, za katere je Vlado po štirih dneh
prodaje že dobil platinasto ploščo.
SIMONA BRGLEZ
............. .   .foto: ALEKS.ŠTERIsL

Eminem je s pesmijo Lose Yourself zavzel
vrh lestvic na obeh straneh velike luže - v
ZDA in Angliji. Mesto nižje so v Veliki
Britaniji zasedle Popstarovke Cheeky Girls
z zares debilno štanco Cheeky Song, Rob-
bie Williams pa se je s prvim singlom Feel
z novega albuma prebil le do četrtega me-
sta. Je pa zato njegov album Escapology
brez težav zadržal najvišjo pozicijo in ta-
ko postal najbolje in najhitreje prodajan
album letošnjega leta na otoku. V samo
treh tednih je Robbie tam prodal never-
jetnih 1,2 milijona kopij, sicer pa je do sedaj njegov LP
kupilo že več kot tri in pol milijona ljudi.
V Ameriki se je na vrh Billboardove lestvice albumov povzpela
kanadska pevka Shania Twain, drugo mesto pa je tokrat pri-
padalo njenemu kravarskemu soborcu Timu McGrawu. (SŠ)
Sveže zapečeno
Virtual Voodoo
BUGI-VUGI
(TehNika, 2002)
Cena (Big Bang): 3499 to-
larjev
Ocena: OOOO
Iztoku Turku, praočetu slo-
venske elektronske godbe, ko-
mandirju legendarnega elek-
tro-pop pogona Videosex, idej-
nemu vodji house grupacije
Rotor in najbolj iskanemu do-
mačemu producentu s stroji generirane glasbe, se je na stara
leta zmešalo. Takšen je bil vsaj vtis po prvem poslušanju nje-
govega novega projekta Bugi-vugi. Skrit za imenom Virtual
Voodoo je gospod Turk cedejko in njej spremljajočo vinilko
namreč zapolnil z visokook-
tansko techno galopado, ki se
po uvodni urbani afro-viži Tin-
gili sprevrže v neusmiljeno uč-
no uro sicer že slišanega, pa
zato nič manj zanimivega ple-
menskega ropotanja. Vse sku-
paj je zgledno zmiksano v kom-
paktno verigo, ki bo v jutra-
njih urah godila tako tistim naj-
bolj vztrajnim plesalcem vse
bolj redkih raverskih veselic,
kot tistim, ki tja pridrvijo ig-
norajajoč cestno-prometne
predpise. (SŠ)
Natalija Kolšek
nagrajuje
Natalija Kolšek z gosti pripravlja to nedeljo ob 17. uri
božični koncert. Starše bo nagradila z brezplačnim vstopom
njihovih otrok, otroke bo razveselil Božiček, nekaj bralcev
Novega tednika, ki ste pravilno odgovorili, da je Nataliji
sestri ime Milena, pa Natalija nagrajuje z brezplačnimi
vstopnicami na koncert.
Nagrade se bodo razveselili: Greta Gmajner iz Celja,
Karolina Gaber z Ljubečne, Marta Arzenšek iz Vrbnega,
Jerica Senica iz Planine in Darja Krajnc iz Brstnika. Potrdilo
o nagradi bomo poslali po pošti. SB
20 VROČIH RC
Št. 51-19. december 2002
GLASBA
39
Veseljaki so
razveselili Dobje
Sredi decembra so Vese-
ljaki iz Dobja pripravili
predstavitev kasete in plošče
Pozdrav Dobju. Kljub moč-
nemu sneženju je bila dvo-
rana domačega kulturnega
doma pretesna za vse, da
bi lahko sedeli in sprošče-
no spremljali prijetno glas-
beno prireditev.
Veseljaki so se res potru-
dili in se predstavili tako,
da se bodo njihovega nasto-
pa vsi še dolgo spominjali.
Izkazali so se kot dobri in-
štrumentalisti in izvrstni
pevci, še posebej pri narodni
Pri farni cerkvici. Ansam-
bel, ki deluje dobro leto in
pol, je v studiu Mimik Mi-
ra Klinca posnel dvanajst
skladb, ki so izključno av-
torsko delo članov skupine.
Največ melodij sta napisa-
la Matjaž Vodišek (glasba)
in Jani Šmid (besedila), eno
pa je dodal vodja Stane Že-
kar.
Na prireditvi so se pred-
stavili še ansambel Unikat iz
Gorice pri Slivnici (za silve-
strovo bo igral v Kranjski Go-
ri), ansambel Primoža Založ-
nika iz Vitanja (končal je sne-
manje prve kasete Na drugi
strani sonca, ki bo v prodaji
še pred koncem leta) in Mo-
drijani z Dobrne (letos so os-
vojili deset kolektivnih in eno
posamezno nagrado) ter an-
sambel Luba Užmaha. S hu-
morjem je navdušil Miro
Kline kot Klobasekov Pepi.
Veseljaki so hvaležni vsem,
ki so jim pomagali pri izda-
ji prve kasete in plošče ter
predstavitvenem koncertu,
še posebej staršem in župa-
nu Občine Dobje Francu Sa-
lobirju, ki jih je v imenu ob-
čanov tudi pozdravil. Pose-
bej so se zahvalili Aljoši Jur-
košku, sicer članu ansamb-
la Jurij, ki jim je skoraj pol
leta pomagal z igranjem,
Gašperju Jelenu, Francu Sa-
lobirju in mentorju Mateju
Mastnaku.
TONE VRABL
Veseljaki s prijatelji po uspelem koncertu v Dobju
Modrijani v
Avstralijo?
štirje mladi fantje, Blaž
in Rok Švab ter Peter in Fra-
njo Oset z Dobrne, tudi v
decembru dobesedno gara-
jo, saj imajo na dan po dva
ali celo tri nastope.
V silvestrski noči bodo
igrali pri Smogavc pod Ro-
glo, 1. januarja pa v Gaber-
kah, kjer plakatov Modri-
janov za reklamiranje pri-
reditve sploh ne potrebu-
jejo, ker so vse vstopnice
že razprodane. Do konca le-
ta bodo imeli Modrijani
okoli 150 nastopov, k te-
mu je treba prišteti še va-
je, snemanja, fotografira-
nja in potovanja, da o obi-
skovanju šole sploh ne go-
vorimo.
Za prihodnje leto je za
Modrijane veliko povpraše-
vanje, predvsem jih želijo
ljudje slišati na raznih za-
ključnih prireditvah. Peter
Švab ima tako veliko težav,
kako uskladiti urnik, da bi
bilo za vse prav. Dogovor-
jeno imajo štirinajstdnevno
turnejo po Ameriki, pred
nastopom v Dobju pa je v
telefonskem pogovoru Jože
Žlaus Petru Švabu predla-
gal možnost gostovanja Mo-
drijanov v Avstraliji. Turne
ja naj bi bila na začetku dru-
ge polovice prihodnjega leta
in naj bi trajala štiri tedne.
Kako se bodo Modrijani od-
ločili? Upamo, da modro...
Z dvema skladbama so se
že prijavili na Festival slo-
venske polke in valčka, ki
bo 29. marca verjetno v Ljub-
ljani, želijo si ponovno na-
stopiti na Vurberku, Štever-
janu in Ptuju ter po nekaj le-
tih tudi na Graški Gori. Ob
tem bi radi izdali še novo ka-
seto in pripravili ob prazni-
ku občine Dobrna velik kon-
cert na prostem. Letošnjega
si je ogledalo skoraj 3.000
ljudi.
Modrijani so se prvič jav-
no predstavili avgusta leta
2000 na prireditvi Pokaži kaj
znaš v Dobju, kjer so s pe-
smijo Mladih Dolenjcev os-
vojiU 7. mesto. Lani so osvo-
jili tri nagrade, letos deset
plus eno. Kako bo prihodnje
leto? Samo, da bodo njihovi
glasovi zdravi...
TONE VRABL
Dobra glasba in humor
To sta zaščitna znaka Mi-
ra Klinca iz Liboj, znane-
ga glasbenika, ki ima stu-
dio Mimik in ansambel Mi-
ra Klinca. Zadnja leta Mi-
ro uspešno nastopa tudi kot
voditelj različnih glasbenih
prireditev, pogosto se pojav-
lja tudi v vlogi Klobaseko-
vega Pepija, ki s svojimi dov-
tipi, šalami in domislicami
navduši polne dvorane ob-
činstva.
Miro Kline je s svojim an-
samblom tudi zmagal v de-
cembrski oddaji na sloven-
skem radiu za naj melodijo
2003 (od decembra 2002 do
novembra 2003) ter postal
prvi finalist tekmovanja, kjer
so letos zmagali Modrijani,
finahsti pa so bili tudi vitezi
Celjski.
Miro Kline kot mentor po-
maga mnogim ansamblom
in glasbenim skupinam, med
zadnjimi so Veseljaki iz Dob-
ja, kjer je Miro nastopil v
dvojni vlogi: kot tonski moj-
ster in Klobasekov Pepi (na
sliki). Sicer pa bo Miro Kline
s svojim ansamblom letos or-
ganiziral silvestrovanje v dvo-
rani kulturnega doma v Li-
bojah.
TV
Davor Pušnik
najboljši
harmonikar?
TV3 je izbrala najboljše-
ga pevca (Rok Švab, Modri-
jani) in pevko (Jelka Haf-
ner, Igor in Zlati zvoki) v
letu 2002, izvedla pa je tu-
di izbor najboljšega mlade-
ga harmonikarja. Po glaso-
vanju občinstva in strokov-
ne komisije je laskavi na-
slov najboljšega osvojil Da-
vor Pušnik, vodja ansamb-
la Unikat iz Gorice pri Sliv-
nici, priznanje pa bo dobil
prihodnje leto na posebni
prireditvi. To je nov dokaz
o prihodu novega, mlade-
ga vala glasbenikov na Celj-
skem, ki so opaženi tudi v
slovenskem prostoru.
TV.
TV OKO ZA ODROM
Večmetrsko pismo iz
Avstralije
Vesele Štajerke so po gostovanju v Avstraliji dobile veliko
pisem, razglednic in SMS-sporočil z zahvalo za prijetne na-
stope s predstavitvijo slovenskih pesmi. Najbolj so bile (od
leve) Marjana Hercog, Loti Žlaus, Mojca Črešnar in Vida
Sadek vesele večmetrske zahvale v sliki in besedi, ki so jo
poslali učenci in učitelji neke šole v Avstraliji, kjer so Vese-
le Štajerke pripravile »učno uro« slovenske glasbe. Njihov
vodja Jože Žlaus je povedal, da bodo vesele Štajerke v silve-
strski noči nastopile v Ajdovščini, za 1. januarja pa upa, da
bodo dekleta prosta in lahko doma, kar si po vseh nastopih
še kako želijo in tudi zaslužijo. TV
P MED
aPlOTAMI
• Ansambel Jurij bo pred-
stavil prvo kaseto in zgoščen-
ko v nedeljo, 22. decembra,
ob 15. uri v dvorani osnovne
šole na Lipi v Štorah.
• Ansambel Korenjaki iz
Oplotnice (najmlajši član
je 12-letni Sašo Leva, naj-
starejši pa 60-letni kitarist
Adi Trdin, v triu igra tudi
Andrej Leva) bo predstavil
kaseto in zgoščenko Poroč-
ni zvonovi v nedeljo, 22.
decembra, ob 15. uri v
športni dvorani v Oplotni-
ci. S Korenjaki prepeva
kvartet Miha Fridrih, Jan-
ko Šumečnik, Drago Smo-
gavec in Tine Klančnik.
Gostje bodo Slak, Franc
Rajgl s harmonikarji. Uni-
kat, Saša Landero in Atom-
ček.
• Kje bodo igrali nekateri
ansambli v silvestrski noči
in 1. januarja? Jurovski ga-
di bodo 31. 12. v Virštanju-
in 1. 1. v Rušah, Veseljaki iz
Dobja pa bodo 1.1. igrali v
gostišču Mlakar v Celju.
Franci Zeme bo v silvestrski
noči igral na kmečkem tu-
rizmu Goršek v Lipi pri Fran-
kolovem. Vitezi Celjski v Bo-
hinju, ansambel Založnik pa
31. 12. na kmečkem turiz-
mu Marguč v Draži vasi pri
Poljčanah ter 1. 1. v Vitanju.
Ansambel Izvir z Dobrne bo
preživel silvestrsko noč na
prostem na Dobrni, 1. ja-
nuarja pa bo igral v gostišču
Volk v Studencu nad Veliko
Pirešico. Unikat iz Gorice pri
Slivnici bo v silvestrski no-
či v Kranjski Gori, Okrogli
muzikanti iz Laškega pa 31.
12. v Brežicah na prostem
in 1. 1. v Slovenj Gradcu.
Kvintet Dori bo 31. 12. igral
na Aškerčevem trgu v Laš-
kem, ansambel Savinja pa
31. 12. in 1. 1. v gostišču Uli-
pi pri Zrečah.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Št. 51-19. december 2002
ZA AVTOMOBILISTE
41
Med f iesto in
f ocusom je f usion
Ameriški Ford je bil pred
leti uspešen zgolj doma, se
pravi v ZDA, medtem ko je
njegov evropski del ostajal
v globoki senci, saj posel
ni bil kaj prida. V zadnjem
času se je položaj spreme-
nil: v ZDA gre slabo, med-
tem ko je Evropa znova v
ospredju. Prav za evropske
kupce in njihov okus ter žep
je Ford tako postavil na og-
led novo vozilo fusion.
Z njim se pelje v razred,
ki je precej nedoločen, saj je
fusion narejen na osnovi fie-
ste, uvrstiti pa ga je mogoče
med fiesto in focusa, hkrati
pa je nekje vmes med kara-
vanom, enoprostorskim vo-
zilom in terencem. To, da se
fusion spogleduje s terencem.
dokazuje tudi njegova večja
oddaljenost od tal, poleg te-
ga voznik in sopotniki sedi-
jo dokaj visoko in imajo ugo-
den pregled nad dogajanjem.
Dolžina je znova med nižjim
in nižjim srednjim razredom
(402 centimetra), prtljažnik
ni izjemno vehk (337 litrov
v osnovni postavitvi), medo-
sna razdalja s 248 centime-
tri pa tudi ne napoveduje iz-
jemne prostornosd. Vendar
je notranjost narejena neka-
ko čisto, čeprav vsaj deloma
spominja na ono v novi fie-
sti.
V motorni ponudbi so ta
hip trije motorji. Bencinska
sta dva, pri čemer 1,4-litrski
razvije 80 KM pri 5.700 vrt-
ljajih v minuti (največja hi-
trost je 163 km/h), 1,6-litr-
ski pa zmore 100 KM pri
6.000 vrtljajih, največja hi-
trost je 185 km/h. Zanimiv
je seveda dizelski 1,4-litrski
TDCi motor, ki je skupno de-
lo s Peugeotom. Razvije 68
KM pri 4.000 vrtljajih v mi-
nuti, vbrizg je urejen preko
skupnega voda (common
rail), po tovarniških podat-
kih pa bo fusion s tem agre-
gatom zmogel največ 164 km/
h, medtem ko povprečna po-
raba ne bi presegla 5,5 litra.
Menjalnik je ročni in petsto-
penjski, za doplačilo je ozi-
roma bo na voljo tudi samo-
dejni, pri Fordu pa ob tem
pravijo, da bo fusion sicer
zahteval izjemno malo vzdr-
ževanja.
Fusion bo na slovenski trg
pripeljal predvidoma pred za-
četkom spomladi, vendar ce-
ne za sedaj še niso znane.
Jaguar X
Jaguar X kot karavan
Britanski Jaguar nima izjemno velikega uspeha s svojim malim jaguarjem z oznako X, pa
vendarle gre avto tako dobro v promet, da se pripravljajo na predstavitev karavanske (esta-
te) verzije. Pri njegovem oblikovanju je pomagal priznani Pininfarina, pri Jaguarju pa
računajo na ustrezen tržni odziv, saj je prodaja nekaj večjih karavanov na evropskih trgih
v zadnjih časih v razcvetu. Koliko bo avto stal, je ta hip še prezgodaj pisati. Po drugi strani
se pri Jaguarju ukvarjajo tudi z dizelskimi motorji. Dizelski pogon naj bi tako namenili X
kot tudi S type, pri čemer je znano predvsem to, da naj bi šlo za šestvaljnik s turbinskim
polnilnikom, svoje pa naj bi prispeval Ford (ki je sicer lastnik) z dizelskim štirivaljnikom
in oznako TDCi, ki naj bi pri Jaguarju zmogel kakšnih 130 KM. Dizelski šestvaljnik naj bi
bil namenjen prestižnejšemu S type, vendar še ni znan podatek o končni moči.
42
ZA AVTOMOBILISTE
Micra« japonski avto
iz Velike Britanije
Japonski Nissan je doslej
naredil 1,3 milijona micr,
kar pomeni, da je to najus-
pešnejši nissan na evrop-
skih tleh. Sedaj tovarna
predstavlja povsem novo
micro, ki je narejena na is-
ti osnovi kot novi renault
clio. Povezava je razumlji-
va, saj je Renault pomem-
ben lastnik japonske avto-
mobilske tovarne.
Nova micra je dolga 371
centimetrov, kar je 30 mili-
metrov manj kot prej. Je pa
zato avto pridobil v višino in
tudi širino, medtem ko se je
medosna razdalja povečala za
70 milimetrov na 243 centi-
metrov. Vse to dokazuje, da
hoče biti nova micra pred-
vsem mestno vozilo, čeprav
pri Nissanu pravijo, da po-
vsem ustreza tudi drugim že-
ljam. Zunanja oblika je delo
oblikovalcev na Japonskem,
medtem ko je notranjost na-
rejena po evropskem vzoru
in zahtevah, pravijo. Vseka-
kor je micra oblikovno za-
nimiva in drugačna, sem in
tja skoraj revolucionarna.
Nissan je že z novo primero
pokazal, da hoče biti pri ob-
likovanju avtomobilov ino-
vativen; morda je korak na-
prej naredil tudi z novo mi-
cro. Če so torej zunanjost na-
redili oziroma si jo zamisli-
li na Japonskem, je notranjost
plod dela oblikovalcev v Nis-
sanovem studiu v Evropi. Mi-
cra se bo na trge vozila s tre-
mi in petimi vrati, verjetno
pa pri tovarni razmišljajo še
o nekaterih karoserij skih raz-
ličicah.
Motorjev je pet oziroma
šest, in sicer dva turbodizla,
ki prihajata iz Renaulta in spa-
data v serijo cDi, ter trije ben-
cinski agregati. Oba dizelska
imata gibno prostornino po
1,5-litra, vendar pa različno
moč (enkrat 65, drugič pa 82
KM). Za dizelska motorja ve-
lja, da bosta na voljo malen-
kost kasneje. Osnovni ben-
cinski agregat ima gibno pro-
stornino 1,0-litra in 65 KM
pri 5600 vrtljajih v minuti,
sledi 1,2-litrski štirivaljnik s
80 KM (na nekaterih trgih bo
na voljo tudi izvedenka s 65
KM), najmočnejši pa je 1,4-
Htrski motor, ki ponuja 88
KM pri 5200 vrtljajih v mi-
nuti. Menjalnik je ročni pet-
stopenjski (razvil ga je Re-
nault), kasneje pride še šti-
ristopenjska   avtomatika.
opreme pa so tri. Vse izve-
denke, tudi osnovna, bo se-
rijsko opremljena s protib-
lokirnim zavornim sistemom
ABS in štirimi zračnimi var-
nostnimi blazinami. Micro
bodo kmalu začeli izdelova-
ti v Nissanovi tovarni v bri-
tanskem Sunderiandu, letno
računajo na 160 tisoč vozil.
Novi Nissanov malček se bo
pri nas pojavil 1. marca in
prav od cen, ki še niso zna-
ne, bo odvisno, kako se mu
bo godilo.
Nissan micra
Prihodnje leto
ekološka taksa?
Evropska unija (EU) je že
pred časom sprejela direk-
tivo o ravnanju z rabljeni-
mi oziroma odsluženimi av-
tomobili. Tako je bilo dolo-
čeno, da morajo avtomobil-
ske tovarne do konca leta
2006 zagotoviti ekološko
razgradnjo vseh avtomobi-
lov, ki so jih od 1. julija le-
tos prodale. Po 1. januarju
2007 pa bo treba poskrbeti
za vse avtomobile, ne gle-
de na njihovo starost.
To seveda pomeni, da bo-
do morale takšne predpise o
razgradnji avtomobilov spre-
jeti tudi vse tiste države, ki
kandidirajo za vstop v Evrop-
sko unijo, se pravi tudi Slo-
venija. Dela se je med drugi-
mi lotilo ministrstvo za oko-
lje, ki ugotavlja, da bo treba
pri nas vsako leto poskrbeti
za razgradnjo od 40 do 50
tisoč odsluženih avtomobi-
lov. Stroške naj bi deloma po-
krila država, deloma izdelo-
valci vozil, vsekakor pa tudi
kupci. Po sedanjem načrtu bi
bilo treba organizirati mre-
žo podjetij, ki bi bila tehno-
loško sposobna izpeljati pre-
delavo oziroma razgradnjo
rabljenega avtomobila. Do teh
naj bi prišli z javnim razpi-
som. Kot pravijo na ministrs-
tvu za okolje, bi izbrano pod-
jetje, če bi hotelo poslovati
pozitivno, moralo v letu dni
predelati ali razgraditi vsaj
15 tisoč avtomobilov oziro-
ma če bi bila posebna taksa
za razgradnjo (to naj bi pla-
čali ob nakupu novega vozi-
la) najmanj 100 evrov. Me-
nijo, da bi v Sloveniji potre-
bovali od tri do pet podjetij
oziroma koncesionarjev za
razgradnjo.
Še nekaj o taksi za razgrad-
njo. Po sedanjem načrtu naj
bi jo začeli pobirati že v pri-
hodnjem letu, znašala pa naj
bi 10 tolarjev za kilogram teže
vozila. Upoštevaje, da gredo
pri nas najbolje v promet av-
tomobili nižjega in nižjega
srednjega razreda, ki tehta-
jo od 850 do 1150 kilogra-
mov, bi bila povprečna viši-
na takse približno 11 ali 12
tisoč tolarjev. Sicer pa naj bi
višino takse določala vlada
vsako leto, vsekakor pa se bo
povišala po letu 2007, ko bo
treba v skladu z direktivo EU
poskrbeti za predelavo prav
vseh vozil.
IVIovi
land
cruiser
Eden najbolj znanih te-
rencev zadnjih nekaj de-
setletij je Toyotin land
cruiser. Tovarna sedaj po-
nuja že peto generacijo, za
začetek pa izvedenko z oz-
nako 90.
Novo podobo tega veli-
kega terenca (v dolžino ga
je za 485 centimetrov, kar
velja za petvratno različi-
co, medtem ko trivratna
meri 440 centimetrov) so
narisali v Franciji, za obe
izvedenki pa velja, da so ji-
ma povečali medosno raz-
daljo, kar je pripomoglo k
prostornejši notranjosti.
Ampak tisto, kar naj bi naj-
več štelo, je potovalno
udobje, saj naj bi bil novi
land cruiser tišji, bolj vo-
dljiv kot prej in tudi manj
naj bi se nagibal. Očitno je,
da so pri Toyoti hoteli bolj
kot prej zadostiti tistim kup-
cem, ki bolj cenijo udobje
in jim je za drugo malo mar.
Vendar pa je jasno, da novi
land cruiser 90 v osnovi os-
taja terenski avtomobil. To
kaže tudi njegova oddalje-
nost od tal (207 milime-
trov) kot tudi to, da naj bi
bil zmožen »plavati« v do
70 centimetrov globoki vo-
di.
V land cruiserju 90 se bo
za začetek vrtel znani 3,0-
litrski dizelski štirivaljnik
D-4D s 163 KM in 343 Nm
navora med 1600 in 3200
vrtljaji v minuti. To bo za-
dostovalo za najvišjo hitrost
170 km/h, pri čemer pa si
je mogoče omisliti ročni ali
samodejni menjalnik. Pri
tovarni napovedujejo tudi
4,0-litrski bencinski motor,
ki bo zmogel bolj poskoč-
nih 250 KM. Kot pravijo pri
Toyoti Adria, ki zastopa ja-
ponsko avtomobilsko tovar-
no, naj bi v prihodnjem le-
tu pri nas prodali kakšnih
60 novih land cruiserjev.
Znane so tudi cene, saj bo
stala najcenejša izvedenka
8,6, najdražja pa več kot 13
milijonov tolarjev.
Dva zastopnika
tovarne Škoda
Pisali smo že o tem, da
utegne ljubljanski Avtoim-
pex, ki je bil šestnajst let za-
stopnik tovarne Škoda, iz-
gubiti zastopstvo za Slove-
nijo. To se je tudi v resnici
zgodilo, vendar vsa zgod-
ba še ni končana. Tovarna
Škoda je Avtoimpexu odpo-
vedala zastopniško pogod-
bo z zadnjim dnem leta
2003, hkrati pa bo s 1. ja-
nuarjem 2003 omenjeno to-
varno pri nas zastopal tudi
Porsche Slovenija.
Pri Škodi pravijo, da na slo-
venskem trgu potrebujejo bolj
dinamičnega in zanesljivega
partnerja kot je bil Avtoim-
pex. Poleg tega bi radi pove-
čali število prodanih vozil.
Dejstvo je, da sta se Avtoim-
pex in Porsche Slovenija, ki
je pri nas predstavnik koncer-
na Volksvvagen, ta pa je last-
nik Škode, več kot leto dni
pogajala o prenosu oziroma
odkupu zastopstva oziroma
pravic (skupaj s prodajno mre-
žo, objekti, ljudmi ipd.), ven-
dar nista našla skupnega jezi-
ka. Pri Avtoimpexu pravijo,
da jim je Škoda brez pojasni-
la in tudi brez razloga odpo-
vedala pogodbo in da razmiš-
ljajo o morebitni tožbi. Pri
Porsche Slovenija pa trdijo,
da so Avtoimpexu ponudili ze-
lo ugodno ceno oziroma odš-
kodnino, vendar se zanjo ni-
so odločih.
V prihodnjem letu bosta to-
rej avtomobile škoda pri nas
prodajala tako Avtoimpex kot
tudi Porsche Slovenija. Ško-
da pravi, da bosta oba imela
enak položaj, vendar je tež-
ko verjeti, da bo Avtoimpex,
upoštevaje, da je s koncem
prihodnjega leta ob zastopniš-
ko pogodbo, enakovredno
konkuriral Porsche Sloveni-
ja. Predstavnik Škode je ob
tem dejal, da naj bi Škoda pri-
hodnje leto povečala obseg iz-
delave na 500 tisoč avtomo-
bilov in priznal, da je superb,
največja škoda doslej, neus-
pešen model, saj ne gre v pro-
met tako, kot so računaU.
Škoda superb
Težave z otroki in sedeži
Sem in tja se zgodi, da nekateri slovenski vozniki ne sme-
jo z avtomobilom v Avstrijo, še posebej, če peljejo na zad-
njih sedežih mladoletne otroke. To velja predvsem za vozi-
la starejšega letnika, ki na zadnjih sedežih nimajo vgrajenih
varnostnih pasov. Kot pravijo Avstrijci, se otroci, mlajši od
14 let in manjši od 150 centimetrov, v takšnih avtomobilih
sploh ne bi smeli voziti. Med vožnjo bi namreč morali sede-
ti v posebnih sedežih, ki jih je mogoče pritrditi z varnostni-
mi pasovi. Zato AMZS opozarja slovenske voznike, naj za
svoje mladoletne otroke priskrbijo posebne sedeže, saj se
jim utegne zgoditi, da v nasprotnem primeru ne bodo mogli
v Avstrijo. Naj dodamo, da podoben predpis velja tudi pri
nas, vendar ga očitno ne spoštujemo...
Jaguar S
IMovi zastopnik Jaguarja
in Land Roverja
Ljubljanski Summit Motors, ki je uradni predstavnik For-
da pri nas, bo v prihodnje precej razširil svojo dejavnost.
Kot je bolj ali manj znano, je Ford med drugim lastnik šved-
skega Volva, pa britanskega Jaguarja in Aston Martina, tudi
Land Roverja ipd. Po novem bo ljubljansko podjetje posta-
lo zastopnik Jaguarja za slovenski trg, hkrati pa še za Land
Roverja. Za povrh bodo tudi eden od pooblaščenih proda-
jalcev volvojev na slovenskem trgu.
St. 51-19. december 2002
48
ZANIMIVOSTI
NOVI TEDNii
Papirnate jaslice iz Velenjskega gradu
Božične
sicrivnosti
v predbožičnem času se
številni organizatorji odlo-
čajo za postavitev jaslic.
V Pokrajinskem muzeju
v Celju so na ogled že od za-
četka decembra, predstavljajo
pa jaslice, ki so v božičnem
času krasile cerkev sv. Dani-
jela in Marijino cerkev v Ce-
lju, ostale pa domove po-
membnih Celjanov. Na og-
led bodo vse do 7. januarja,
ogledovali, pa si jih bodo tu-
di najmlajši na prazničnem
obhodu po mestu v okviru
Pravljične dežele, ki je vče-
raj odprla svoja vrata.
V Velenjskem gradu pa je
vse dni na ogled zanimiva raz-
stava papirnatih jaslic iz zbir-
ke Marjana Marinška.
V Gasilskem domu Dreši-
nja vas bo že od jutri, petka,
20. decembra, na ogled dru-
ga razstava božičnih jaslic in
božičnih okraskov. Razstava
bo na ogled do 22. decembra,
vsak dan od 9. do 19. ure. Pri
Žličarjevih v Šentjurju so
prav tako že na ogled velike
ročno izdelane jaslice s prav-
ljično deželo, ki si jih je že
lani ogledalo okrog tri tisoč
ljudi iz vse Slovenije.
Turistično društvo Šempe-
ter bo v sodelovanju z doma-
čim KUD Grifon pripravilo Bo-
žično skrivnost v jami Pekel.
Božično zgodbo bodo predsta-
vili v obliki posameznih pri-
zorov, ki jih bodo »postavili«
v spodnjem delu jame. Prizo-
re bodo vklopili v čudovit jam-
ski ambient ob spremljavi bo-
žičnih pesmi in glasbe, pro-
gram pa bodo pripravljali KUD
Grifon Šempeter, vokalnoin-
strumentalna skupina Marga-
reta s Polzele, vokalna skupi-
na Nika Župnije Žalec in Sa-
vinjski oktet. Božično skriv-
nost bodo lahko obiskovalci
spoznavali na božični dan ter
na Štefanovo, 25. in 26. decem-
bra, od 16. do 18. ure.
Tradicionalne postajajo ži-
ve jaslice, ki jih bodo člani Kul-
turnega društva Avgusta Hri-
barja iz Doliča letos že sed-
mič pripravili v Hudi luknji.
Like predstavljajo domači
igralci, prireditev spremljajo
nastopi pevskih in glasbenih
skupin. Žive jaslice v Hudi luk-
nji si vsako leto ogleda več kot
2 tisoč obiskovalcev. Ogled je
privlačen tudi zaradi lepot, ki
jih skriva jama Huda luknja,
pri organizaciji pa sodelujejo
tudi člani Šaleško-koroškega
jamarskega kluba Speleos Si-
ga. Žive božične jaslice v Hu-
di luknji bodo postavili na bo-
žič in Štefanovo, 25. in 26. de-
cembra, od 15. do 18. ure.
Člani Turističnega društva
Rečica ob Savinji bodo žive
jaslice postavili letos četrtič,
po dve predstavi pa bodo med
25. in 27. decembrom pripra-
vili v Dol-Suhi, v neposredni
bližini Rečice. Igrane prizo-
re Kristusovega rojstva bodo
člani TD pripravljali ob 17. in
18.30, prireditev pa bodo obo-
gatili člani kvarteta Joy.
U. SELIŠNIK, foto: GK

pravljicami
Pravljična dežela na dvorišču Knežjega
dvorca je letos spet odprla svoja vrata. Pro-
gram pričenjajo ob 16. uri, otroke pa ani-
mirajo pravljične vile. Poskrbeli so za za-
nimiv spored, ki ga oblikujejo lutkovni,
dramski in glasbeni krožki celjskih šol in
vrtcev. Že tretje leto zapored pripravljajo
tudi vodenja po Celju, ko vile popeljejo otro-
ke po mestu in njegovih muzejih. Letos je
zanimanje izredno, zlasti za zadnje šol-
ske dni, ko prostih terminov za vodenja
ni več.
Novost je pravljična kočija, s katero se je
mogoče popeljati po Gosposki ulici do mestne
zvezde ali pa z drugo na razstavo jaslic v po-
krajinski muzej. Plačilno sredstvo v dežel
so pravljični zlatniki, vsak je vreden 100 to
larjev, zanj pa boste dobili vroč čaj ali za
dva kuhano vino. Prav tako je novo večerni
petje vsak dan ob 18. uri na mestni zvezdi
Tudi letos pripravljajo organizatorji - pro
gram, ki so ga pripravile kulturne inštituci
je mesta, usklajuje Zavod za turizem - otrošk(
silvestrovanje. To pot bodo otroke na silve
strovo od pol enajstih naprej zabavale Fox\
Teens. Zvečer pa odrasle čaka silvestrova-
nje na Trgu celjskih knezov, ob povezova-
nju Iztoka Gartnerja bodo za dobro počutje
skrbeli člani ansambla Journal.
BS, foto: GK
■■ TRAČNICE
Včerajšnji
rogijičid
Naj vas potrdilo o Sloven-
ski kakovosti (SQ), ki si ga
je znana celjska pekarna po-
nosno obesila na steno pro-
dajalne v središču mesta, ni-
kar ne zavede. Ob nedeljah
se vam bo pri njih prej pri-
kazala Marija kot pa sveži
rogljički.
Navdušenje
»Vedno nas navdušujejo be-
sede župana, gospoda Loj-
zeta Posedela,« so učenci v
OŠ Šempeter dvakrat napo-
vedali slavnostnega govorni-
ka. In potem skoraj zapeli
»druže Lojze mi ti se kune-
mu, da sa tvoga puta ne skre-
nemo...«
Samoironija
»Največje županovo me-
dijsko trobilo« je očitno po-
stalo že tako učinkovito, da
ga uradno ne vabijo več niti
na županove zajtrke z ured-
niki in novinarji...
Nagradna igra
Slovenija - lepa in gostoljubna. Slovenija -
prijazna. Odkrijmo stranske poti. S temi in po-
dotinimi slogani vabi turistična zveza na pote-
pe po domovini. Mi pa zastavljamo nagradno
vprašanje: V katerem manjšem slovenskem kraju,
ki ga označuje krajevna tabla na sliki, smo bili?
Vsi, ki boste pravilno odgovorili, da je to Zado-
brova, si boste prislužili čopič in barvice ter
nagradni izlet z nagradnim barvanjem krajev-
nih tabel. Kako uspešni so takšni izleti, si lahko
ogledate na številnih krajevnih tablah in pro-
metnih znakih ob cesti od plinarne do centra
Interspar.
Št. 51-19. december 2002