PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRON TE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Trsi, sobota, 23. lunl]a 1945 ■ lelo 1. sfev. 36 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št l-l Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2,- liri Mnenje preprostega človeka ®h« izmed stvari, ki j« tudi za ipreprostega* človeka vendarle mal-Prehuda, Je nedvomno uvodnik, k* 8« je »Giornale Alleato* prina-!a v evoj tretji številki. Pod naslovom Uprava Julijske Benečije nastaj uvodnik na podlagi novi-konference nekje v bližini na katero ni bil povabljen zastopnik našega lista. Ne-podatke o poslovanju jugoslo-^nske vojaške uprave do 12. junija ■■ k je novinarjem nudil neki nič očneje označeni visoki zavezniški ki je kakor kaže pooblaš-^ da daje predstavnikom tiska nradne izjave AMG (zavezniške vo-»»ke uprave), ki so postale šele na ® n»čln dostopne ostalemu tisku. p,*m«niko vpraianje Pooblaščeno AMG je izjavil: »Ju-*®>'ovani so demobilizirali znatno ’ avilo čet, ki so kot civilni uslužno* ali drugače zaposlene ostale na ozemlju, ki so ga morale jugo-^nske čete zapustiti* * izmer težav zavezniške upra. ’ ki jo omenja, je sledeča: Svodu & ^tr**anJ* civilnih oseb je nu-brezmejno možnost pritoka onamernlh ljudi* preko demar- ^c|j«ke čre, ki jih ni bilo mogo ^kontrolirati, dokler niso pričele pP«nsko svojega nezaželjenega de-®v®nja. Neprijetno nas je zadelo, je zavezniški častnik uporabil ol_®ar°dnostne probleme besedo me, ki smo Jo bili vajeni slišati "st fašistov. V tej zvezi želimo det**0^1*1 javno*ii navesti nekaj t*^V, ki zadevajo narodnostna p^*»*nJa v slovenskem Primorju. Vtik svetovni vojni (1914,- «_ je bilo število Slovencev, ki ikili v Trstu in slovenskem Pri-ju v avstrijski državni službi, "“Puščeno od italijanskih oblasU. »o se priselili v Jugoslavijo. IJ/av tako se je odselilo mnogo |^*nekega osobja nekdanje av-*ke južne željeznice z družtno-tred. po izvedbi Gentilijeve SoU reforme 1924. leta, ki je na ukinila vse slovensko solstvo, bili slovenski in hrvatski učite-j' Prisiljeni izseliti se v Jugo-"»Vijo. Bilo Jih pe nič manj ne->»«00. & letom 1928, je fašizem pričel 'lvM*ti fašistično zakonodajo. Te JVbe so pomenite uzakonitev j^toijanja in zatiranja slovensk« ‘"»»Jšine v Slovenskem Število ljudi, ki so zapadli določ* bam fašističnega policijskega zakona, fašističnega kazenskega zakona in vseh ostalih izrednih zakonov, je strahotno rastlo. Kdor je. imel kaj opravka s fašistično poll-eijo, kdor je bil kedaj v konfinacij, v zaporu, kdor je prestal politino kazen v čječi, se je po največ izselil, ker so mu fašistične oblasti onemogočile obstanek v domovini. Dalje: Ze za časa abesinske vojne je nešteto naših mladeničev, ki so bili poklicani pod orožje, raje dezertiralo v Jugoslavijo, nego se odzvalo poklicu. Pozneje po izbruhu vojne leta 1940. so za vojsko spo-, sobni fantje iz Slovenskega Primor-i ja v trumah bežali preko meje. Ste-, vilo teh gre v deeettisoče. Število vseh teh emigrantov se giblje med 80.000 in 90.000. Računa se, da je iz samega Trsta iz navedenih razlogov odšlo približno 15.000 Slovencev in Hrvatov. Mnogi izmed teh izgnancev, pregnancev, preganjancev, bivših konfinirancev, nekdanjih obsojencev, fašističnih rednih in izrednih sodišč, se vračajo tja kjer imajo svoj« domove, sorodnike, družine. Ne smemo končno še pozabiti, da so v tej vojni Slovenci in Hrvatje iz Slovenskega Primorja in Hrvat-ske Istre, ki so bili proti svoji volji ln čustvovanju mobilizirani od fašistične Italije prešli k zaveznikom, mnogo izmed njih je stopilo v zavezniške vojske ali pa v Jugoslovansko vojsko ln se tudi ti sedaj vračajo na svoje domove. To so dejstva! Primorci, ki so morali zaradi 251etnega fašističnega terorja zapustiti svojo rodno zemljo in iskati zaslužka drugod, ter se sedaj vračajo na svoje domove, označuje izjava častnika kot »zlonamernih oseb*. Primorci, ki so vbo dolgo dobo nacionalnega in fašističnega zatiranja ostali na svoji zemlji, ki so prostovoljno stopili v vrste borcev proti fašizmu, kamor Jfh je preko londonskega radija pozival tudi znani angleški dopisnik Harrieon, tl Primorci naj bi torej zapustili svojo rodno zemljo sedaj, ko so s svojo krvavo borbo pripomogli k uničenju skupnega sovražnika in je nad izmučeno Primorsko zasijala svoboda. Res čudni in sila demokratičen primer reševanja »plemenskih vprašanj*! Z.V.U. izjavlja: «Zaveznlška policija je zaprla številne fašiste, znanega častnika fašistične republikanske armade generala Esposita z nekaterimi člani njegovega glavnega štaba, ki so sodeloifall zNem-ici. Bil je na svobodi celih šest tednov po osvoboditvi Trsta. Objavili j so tudi aretacijo treh sumljivih fašistov, ki so delovali pri radijski postaji Trst v času Jugoslovanske iuprave*. Ta del izjave je oblikovan tako, kot da je jugoslovanska vojaška uprava ščitila faaiat«. Tak ton predstavlja žalitev za borce, ki so bili v borbi proti fašizmu najdo-slednejsi in najpožrtvovalnejši. Toda pustimo to. Postavimo raje zgornja namigavanja v pravo luč. General Esposito »e j« pojavil šele, ko so zavezniške oblasti zasedle Trst. Mesto v zaporu je general E-sposlto v bolnici, kjer lahko sprejema obiske in ima vso možnost, da se kakor general Roatta izvije roki ljudske pravice. Drugače je s tremi »^umljivimi fašisti*, ki so bili uradniki tržaškega radija. Oni spadajo v vrsto tistih, ki so s« kompromitirali z Nemci, potuhnili iv času jugoslovanske uprave, 12. (junija pa, ko je Jugoslovanska armada zapustila Trst, mislili, da je Primorju. Milijoni zavoda Banca cflftalia ed« Izjave, da so jugoslovanske »I h81'* °*>lMti »vzele* v podružni-»B»*kepa državnega zavoda n«a dTtalia* 120 milijonov — ^Poročilu objavljenem v »Glasu Hr e*nlk°v» pa celo 160 milijonov 4Hi~~ bi imeli predvsem pripom-la* k okupacijska vojska, kar »ttgL bila v Tlrstu Jugoslovanska na osnovi IV. haaške kon-Ve,j k o vojevanju na kopnem drjj Upravičena konflscirati vso 1U0 Z10 imovlno. Ze načelno ne bi HROv *ave,ln'Ska uprava ničesar že bi Jugoslovanska ar-boetopala po vojnem pravu. fddai jg. ar Pa je stvar z gotovino pri Banca dltali* ta, da je ^ icna in nacistična uprava da-O-Uatl ne samo v*o gotovino temveč tudi gotovino vseh bank. Tako so ob prihodu j^sOslovanske armad« v Trat oata- *»e bank« v Trstu- akoro brez v**tev ter bi bil« priil« v kon--a gj*> če ne bi jugoslovanska oblast •Jj ^iUa izplačil. V podružnici zavo- ro S «4 ®anoa dTtalia ni bilo niti to-kotovine, kolikor s« j« stekalo °d nabranih mesečnih davkov v»ota, najdena pri banki ni niti « ^ *i»led zadostovala za izplačilo j«) ^»^esečnlh obveznosti banke, ki & *amo za področje Hrvat- y y I»tr« in Rek«, kamor tudi spa- • ** 0*rltorlalno območje tržaške po- lir “voda okoli 150 milijonov ' ^»Janško pa je v dobi okupa- y ^^fsta p« Jugoslovanski arma- / 4^ lla podana vsa osnova za to, # dvign« Trst iz finančnih te- tsj^it^terlh ga je zapustil naol- Borba proti fašizmu in fašistom napočil čas za sejanje nacionalnega razdora med Slovenci in Italijani. Kolikor nam je znano, je njihova aretacija le začasen ukrep. Ce v prvem primeru naše oblasti niso vedele za nahajališče zločinca ln ga zaradi tega niso mogle areti. rati, so v drugem primeru ravno one dale pobudo za aretacijo. O kaki zaščiti fašistov torej ne more hiti govora. Ker Je že beseda o postopanju proti fašistom, si dovoljujemo ugotoviti sledeče: Lahko se je zgodilo, da kdo od fašističnih veljakov v Trstu ni bil zaprt pri prvem posegu. Toda nikdar se ne bi moglo zgoditi, da bi naše oblasti dale glavno besedo kakemu fašističnemu veljaku. Nikdar s« pod našimi oblastmi ne bi moglo zgoditi, da bi na primer Sepral prišel pod konrolo Dol-zanija, bivšega vodje GUFa (viso-koškolske fašistične mladine). Nikdar se ne bi moglo zgoditi, da bi že zaprti fašistični funkcionar prišel brez procesa in kazni na svobodo, kot se je to zgodilo s Pagninijem. V zvezi z izjavo, da je bilo ustavljeno poslovanje ljudskih sodišč in da bo bila na njegovo mesto postavljena sodišča Z.V.U., ugotavljamo, da je prva obsodba teh sodišč zadela ne dva fašista, temveč dva ne. dolina manifgstanta, kriva samo doslednosti v borbi za obrambo s krvjo priborjenih demokratičnih pravic. O „prevratnei!h“ Z.V.U. izjavlja: »Dejstva govore o obstoju določenega načrtnega ljudskega napora, ki ga organizirajo določeni prevratni el«menti z namenom, da ovirajo in preprečijo ZV.U.-ju organizacijo nov« civilne policije*. 25 let fašističnega terorja nam je skoraj udomačil izraze »prevraten, prevratnež, prevrata ost itd.*, e katerimi so po paragrafih posebnega sodišča za zaščito države v Rimu pitali antifašiste, preden so jih poslali umirat v svoje zapore. Kljub temu nikakor ne moremo prezreti dejstva, da uradna izjava Z.V.U. imenuje prevratneže tiste preizkušene antifašiste, ki so bili vedno v prvih vrstah v borbi proti fašizmu in tudi sedaj ne morejo in ne bodo dopustili, da bi se stari ln znani fašisti ponovno dvignili na mesta, s katerih bi se lahko zopet znašali nad najzavednejšimi borci za demokracijo. Vso vojno smo se morali Jugoslovani boriti za to, da je resnica o naši borbi prodrla v svet. Mnogo natolcevanja, ki je v prvih letth naše borbe širili o nas del zavezniškega tiska in radija, je bila kriva nepoučenost nekaterih zavezniških krogov. Upamo, da gre tudi to pot za nepoučenost In naša dolžnost je, da postavimo stvari v pravo luč. ,V/.%W/V.*^W/A/AWWAVAV» Pod težo poraznih dokazov Sovjetski vojaški tožilec ob zaključkeu obravnave proti poljskim teroristom vojaške diktature. Združili so na tisoče morilcev ia Jih oborožili s strojnicami in celo artilerijo. To je neizpodbitno, kajti voditelj fašistov Sosnkowski je bil direktno povezan z ustanovitvijo nove teroristične organizacije. Ubili rdetearmejd Nato je Afanasijev prešel k podrobni analizi terorističnih dejanj obtožencev. Od julija 1944. in do 25. maja 1945, so ubili Okulickijevi in Jankowskljevl teroristi v zaledju Rdeče armade 95 oficirjev, 154 podoficirjev in 364 rdecearmejoev ter ranili 219 vojakov. Okulickijevi teroristi so brutalno mučili rdece-an-mejce, preden so jih dokončno umorili. Banditi iz «AK* so se kaj malo razlikovali od hitlerjevskih pošasti. Obtoženci Okulicki, Jankovski, Jasinkowicz in Ben so krivi vsega tega. Terorizem je bil organiziran ln voden po njihovih navodilih ln direktivah. Janson, German, Kuaminaki, Stankievicz, Okulicki, Jankovski — z njimi so povezani v peklensko verigo, ki j« vezala tolpo poljskih političnih gangsterjev v Londonu z voditelji «AK», in vsem poljskim podtalnim gibanjem, direktni izvrševalci terorističnih dejanj. Ko je analiziral material preiskave in sodnih preiskav Je povdaril Afanasijev, da Je dokazano, da je Okulicki osnoval vohunsko službo po navodilih emigrantske poljske »vlade* v Londonu kot tudi sovražno propagando proti Sovjetski zvezi in je zbiral in širil v Inozemstvu zlobna, obrekljiva poročila o položaju na Poljskem. Afanasijev smatra za dokončno ugotovljeno, da so obtoženci kot voditelji poljskega gibanja delovali po načrtu za pripravo vojašk« akcije skupno z Nemčijo proti Sovjetski zvezi, kar so delali po navodilih in direktivah poljske emigrantske vlade v Londonu. V zvezi s tem ne bo odveč omeniti, da so ob priliki svojega odhoda iz Ljubljane iz tamošnje podružnice banke fasisti odnesli 600 milijonov Ut gotovine, last bivše Pokrajinske uprave, ali točneje rečeno, last slovenskega naroda. Dnin« po 600 lir V izjavi Z.V.U. se dalje navaja, da Je bil eden izmed vzrokov nemirov v Trstu dejstvo, da so Jugoslovanske vojaške oblasti plačale za nekvallfiolrano pristaniško delo celo preko 600 lir dnevno. Te gospodarsko neutemeljene plače, da bi utegnile povzročiti zavezniški upravi precej .neprijetnosti. Gr« tu sicer za preoej nekonkretizirano izjavo, tako da ne vemo, na kateri primer se nanaša. Ce se nanaša na potapljače, ki so zaposleni pri dviganju ladij v pristanišču ter so dejansko dobili tako plačo, gotovo ne bi mogli reci, da bi to bila ravno visoka dnina, ker so potapljači stalno v smrtni nevarnošti. Ce pa je mislil zavezniški častnik s tem primer, ko so dobivali visoke dnine delavci pri raztovarjanju v luki, Je Slo tu za separatni kontrakt za nujno delo, ki Je trajalo le nekaj dni in ni bil to kolektiven kontrakt. Pozneje J« ljndska oblast zaveznikom predlagala, da bi s« v luki obnovil stari agencijski sistem, ki je veljal nekoč pod Avstrijo. Toda zavezniška vojaška uprava ta sistem odklanja. Dejanski položaj je, da zavezniška uprava ponuja dnin« od 70 do 85 lir, ki so v današnjih razmerah neprimerne, ker bi morali delavci delati več dni, da bi sl mogli kupiti na primer 1 kg limon. Prehrana Trsta in legenda o belem kruhu ^ "tadni lajavi Z.V.U. bodo pre-Trsta prejemali v bodoč« količin« hrane (m««ečno na ' • kg kruha, 1 kg teetenln, Prahu za mineštro, 125 gr. V °rla, loo gr slanine, 100 gr *°0 gr eoll, 1600 gr mleka v V|* (to, le za nekatere osebe. Prebivalstva). H^oiičina ostaja nespremenje-mesecev, k u |»tl izjavi Z.V.U. predstavlja J ^»ličine zboljšanje v primeru prejšnjih uprav. *>e v t^imsrjavo navajamo količi Vti>*. jč*11®, ki Jih J« tržaško prebl-i1 V»h«iu, J>rp^era®'° “ «*•* Jugoslo-> t-6 ,** *«Jaške uprave, in sicer: kruha (zadnje dni o k«; v bi bila količina zvišana dočlm so večje količine ^•Ja*w® delavci), sladkorja 15. gr , na °»eb0> 7‘ J,mlJa > *Wci 1 olroci Od 4. do 18. !«ta ln 150 88 ktom >80 fT’ maščob: 0,K 200 gr masti, riža: 200 gr, (otroci 350 gr), soli MO gr Razen prvih dni j« bil kruh ve* čas Jugoslovanske uprave bel ln ni bilo treba Tržačanom čakati zavez, niške vojaške uprave, da bi okusili bel kruh »prvič P° zelo dolgi dobi*, kakor pravi uradna izjava Z.V.U. Imamo pa zato danes prosto prodajo živil po cenah, ki sl jih lahko le malokdo privošči, ker zaradi sedanjega položaja prehranjevalni odsek Mestnega ošvobodllnega odbora ne more kontrolirati razdeljevanja živil in določanja cen. Glede uradna izjav« Z.V.U., ki podčrtuje, da so »vprašanja prehrane ln zaposlitve teano povezana a političnim položajem* priznamo, da nam J« stvar nekoliko nejasna. Do-sedaj so nas uolli, da J« vprašanj« prehrane 1 n zaposlitve gospodarsko vprašanje, organizacije dela ln razdelitve dobrin. D* bi blio to' vprašanje sat« politično, nam J« na lastni Voft 4al čutiti le fašizem, aa resničnega demokrata pa je gornja Izjava popolnoma nesprejemljiva. i Moskva, 22. Tass. Na včeraJSnji seji sodišča, ki vodi proces proti organizatorjem, voditeljem in sodelavcem poljskega podtalnega gibanja v zaledju Rdeče armade, so se zvrstili govori tožilstva in obrambe. Prvi je govoril zastopnik državnega tožilstva, glavni vojaški tožilec -Rdeče armade generalmajor sodne stroke Afanasijev. »S popolno te-meljitostjp in nepristranostjo, ki sba vedno odlikovali sovjetsko sod-stjvo, ste, tovariši sodniki, proučili pričevanje in dokaze, ki jih je zbralo državno pravdnlštvo proti lju-djem, ki sedijo tu in ki so obtoženi najtežjih zločinov proti Rdeči armadi in Sovjetski Zvezi* je Afanasijev pričel svoj govor. »Ta proces*, je nadaljeval, soupada z epohalno zmago Sovjetske Zveze in njenih zaveznikov nad hitlerjevsko Nemčijo. Štrije značilni momenti To je prva karakteristična črta tega procesa. Zločinsko delovanje obtožencev j« bilo usmerjeno proti Rdeči armadi, ki je osvobodila poljski narod nemškega jarma ln je za ceno največjih žrtev rešila vb« evropska ljudstva pred hitlerjevsko tiranijo. To Je druga karakteristična poteza procesa. Proces razkriva vsa zločinska početja poljskih reakcijonarjev, ki se že mnogo letbore proti ZSSR, proti koristim Poljske kot tudi vs«h svobodoljubnih narodov. To Je tretja karakteristika procesa. Sovjetska država Je igrala odločilno vlogo pri osvoboditvi sveta izpod hitlerjevske tiranij«. In prav na sovjetsko-nemškl meji so bile uničene glavne nemške oborožen« sile. In prav ta so nemško vojsko ddletrii težki porazi, ki so s pomočjo oboroženih sil naših zaveznikov, Združenih Držav In Velike Britanije pripomogli k njenemu končnemu porazu. Proti Junaški Rdeči armadi, o-svoboditeljlci Poljske in. narodov Evrope so tl zločinci usmerjali svoje podlo delovanje ln naklep«. Te podtalne lutke, ki s« se naalvale same sobe »ministre* in »politične voditelje*, so dvignile svoje umazane roke, da bi z nožem zabodle v hrbet Rdeči armadi. Slepi krti iz poljsega podzemlja so zamenjali našo velikodušnost s slabostjo in so mislili, da se bodo lahko s svojimi gnusnimi zločini nekaznovano izvili. Toda uračunali so se. Vse gradivo in tudi sodna preiskava kažeta, da so bili tl ljude enotni v svojem sovraštvu do Sovjetske zveze, do velikega sovjetskega ljudstva, da so sovražili heroično Rdečo armado. Peklenska nakane Delovanj« vseh obtožencev j« bilo sporazumno in po smernicah poljske emigrantske vlade v Londonu. Tu Je silila obtožence, na pot zločinov proti Rdeči armadi ln Sovjetski zvezi. Ze leta 1940 J« So«now-ski poslal Okulitskega na ozemlje Lvova, da bi tam organiziral prevratno delovanje proti Sovjetski zvezi. Poljska emigrantska vlada v Londonu je delovala v soglasju s fašistično Nemčijo, skušala J« vnesti razdor med Združene narod« ln počela vse, da bi popačila vzrok borb« Združenih neirodov proti Nemčiji. Vodilno vlogo v taj zločinski poljski kliki so IgraU fašistični elementi, ki so s« imenovali »sanacija* iq ki nosijo glavni ds-lel odgovornosti za. nesrečo, ki J« zadela Ppljako v J. 1939. V njihovi pdiltlki se jih vodfll samo interesf peščice fevdalnih magnatov in vojnih dobičkarjev iz stare Poljske. Ta reakcionarna klika je počela vse mogoče, da bi povzročila razkol med Poljsko in njenim zgodovinskim zaveznikom veliko Sovjetsko zvezo. S svojimi spletkami je ta zločinska emigrantska klika v Londonu skušala doseči edini cilj: na-pravati iz nov« povojne Poljske drugo Izdajo stare predvojne Poljske. Zaradi tega Je zločinska poljska emigrantska klika v Londonu prepričevala poljsko ljudstvo, naj se ne bori proti Nemcem, kajti s tem bi pomagala Sovjetski zvezi. Citirajoč dokumente, ki izvirajo od poljske emigrantske klike v Londonu, je tožilec dokazal, kako so Sosnoekovvskl, Raczkievvlz in Ar-caizevski in drugi skušali stalno ovirati osvobodilno borbo Rdeče armade proti hitlerjevski Nemčiji. Toda Rdeča armada Je zadajala Nemcem udarec za udarcem in ko je približevala Poljski, je Poljska reakcionarna klika pričela novi manever. Hinavsko se sklicujoč na sodelovanj« z Rdečo armado, so Raztkle-vrids, 8osnkowski in kolegi izdali nova navodila, v katerih so zahtevali pojačtnje prevratnega delovanja proti Sovjetski zvezi in Rdeči armadi. Tožilec Afanasijev je navedel različne članke iz publikacij Soan-koarkega in Arcissewakega, posebno izjavo, da js glavna naloga poljskega podtalnega gibanja protl-ruski upor in a« upor proti Nemcem. Proti Interesom lastnega ljudstva Nasprotno vsem zločinskim spletkam poljske emigrantske klike v Londonu se je poljsko ljudstvo heroično borilo proti svojim stoletnim sovražnikom-Nemcem. Sovjetsko ljudstvo je podalo poljskemu ljudstvu bratsko' pomoč Rdeča armada je skupno ■ poljskimi četami tolkla nemška fašistične hord«, zaklete sovražnike Slovanov ln osvobodila Poljsko. Zastave poljska republike so sopst zaplapolale nad Varšave, Krakovim in drugimi poljskimi mesti. Poljsko ljudstvo Je svobodno zadihalo. Zločinska klika Arciszevvskega pa je skušala omar jati to bralstvo in prijateljstvo^ utrjeno s krvjo poljskega in sovjetskega ljudstva. Obtoženci so vršili svoje zločinsko delo po navodilih ln smernicah t« »vlada*. Na teh direktivah J« bila osnovana organizacija vsega prevratnega delovanj« Okullckega, Jankowskega ln drugih zločincev proti Rdeči armadi ln Sovjetski zvezi. Na osnovi teh direktiv so obtoženci trdili, da so razpustili »Armljo KraJowo», v resnici pa se ohranili vs« njen* kadre ln ustanovili novo podtalno teroristično organizacijo pa začeli s terorističnim delovanjem in sabotažo. Na podlagi radiograma štev. 7201, prejetega od emjgrantsk« vlad« v Londonu, so obtoženci osnovali špijonažo v zaledju Rdeč« armad«. Vs« podtalno delovanje j« imelo za cilj pripraviti oborožen boj proti Bovjstski zvezi. Vse to jt poljska emigrantska kitka v Londonu zahtevala od obtožencev in vse, kar so počeli, J* bilo usmerjeno k bloku z Nemčijo proti ZSSR. Dokumenti in pričevanj« dokončno potrjuj«jo to najvažnejše dejstvo, Obelodanjen J« zločinskega početje reakcionarne emigrantske polj ske klike v Londonu Ih poljskega podtalnega gibanja je ogromne kol ristl pri ustvarjanju nove Poljske.-Sovjetsko sodišče pomaga poljskemu ljudstvu r njegovi borbi za ustvaritev neodvisne demokratske in svobodne Poljske. Ta Poljska je trdno stopila na pot prijateljstva z velikim vzhodnim sosedom, na pot zavezništva in medsebojne pomoči Poljske in SZ ln nobene mahlna-r'1e emigrantske poljske klike n« n rejo omajati volje ljudstvo Poljske in SZ, kot tudi ne morejo oslabiti prijateljstva obeh držav, ki postaja z vsakim dnem močnejše. Vreden naslednik Bora - Komarovskega Tožilec j« prešel h konkretni a-nalizi zločinov, ki so jih zagrešili obtoženci. Posebno s« je pomudil pri vlogi Okullckega kot organizatorja ln voditelja prevratnega podtalnega delovanja. Ko je dospel maja 1944. z angleškim letalom iz britanske pomorske bagp Brindi-sija na Poljsko, je bil najprej namestnik Bora-Komarovskoga pri poveljstvu »Armije Krajowe» in potem, ko se je Komarovski predal Nemcem, je sam postal poveljnik podtalne »A. K.*. Obenem s Oku-lickira je vodil podtalne akcije Jan-kowtki, glavni delegat emigrantske vlade v Londonu in predsednik ta-kozvanega podtalnega »ministrskega sveta*. Poleg njiju sta delovala Jankow-skijeva ministra Ben ln Jaslnko-wicz. Po direktnih navodilih poljske emigrantske vlade v Londonu, so vodili obširno prevratno delo, organizirali sabotaže na prometnih zvezah Rdeče armade in izvrševali teroristična dejanja, širili sovražno propagando proti SZ in namenoma Sirili v tujini obrekljiva poročila. Da bi prikrili svoje zločine, so objavili potvorjene in zlagane naredbe o razpustu »A. K.*. Afanasijev se je zadržal pri hinavskem ln perfldnem ukazu, ki ga j« izdal Okulicki 1. Januarja 1945. »Ta ukaz*, je rekel Afanasijev, js Izdal Okulicki dva dni po osvoboditvi Varšave. Ta ukaz je izšel istega dne, ko so smele čet« maršala Konjeva osvobodile staro prestolnioo Poljske Krakov. Ta dan Je Okulicki, skrit pod pridevkom »Nedz-wiadek» izdal direktivo, da se o-harnijo štabi in kadri podtalne armade, da e« ohrani orožje in skladišča municij« in pojača borba proti Rdeči armadi. Na podlagi vsega gradiva, ki ga je dobilo sodišče, smatra tožttslj za dokazano, da je v osebi Okullckega poljska reakcionarna klika našla vrednega naslednika «Bora»-Komarovskega. To sta ptiča z enakim perjem. Upor, toror, sabotaSa Nato je Afanasijev analiziral delovanje nove podtalne organizacije ln vlogo Okullckega ln Jankovrske. ga kot ustanoviteljev ln voditeljev t« organizacije. Njihov cilj J« bil, da pripravita upor proti ZSSR, da ustanovita skupine za teroristična dejanja, da organizirata sabotažo in vohunstvo, ter tudi propagando proti SZ. To j« bilo jasno dokazano na sodišču. Tsroristična organizacija j« imela namen ostati tudi po ustanovitvi začasne poljske vlade v soglasju z določbami Krimske kon ference. Okulicki, Jankoamkl in o-etall obtoženci so hinavski izjavljali svoje odobravanje glede določb Krimske konference, v resnici pa •° Jih sabotirali in s« pripravljali, da jUi’ on«mogočlj6. S «VoJlm delovanjem so stremeli k vzpostavitvi Španska politika Velike Britanije London, 22. — »Bodete U glasovali za Franca 7», pod takim naslovom objavlja «Daily Hecald* uvodni članek, v katerem se bavi s politiko Churchilla do Franca. Med drugim pravil »Eno izmed vprašanj, ki bi jih morali postaviti vsakemu torrjrjevskemu kandidatu pri volitvah Je: Ali podpirate Churchillovo prijateljsko politiko do Francove vlade v Španiji? To vpraianje je najnujnejše. General Franco se zopet začenja dobrikati Britaniji. Rad bi, da bi Britanija in Amerika storili kaj prijateljskega, da bi mogel s tem prikriti svojo diktatu, ro. Potem se list spominja besed o generalu Francu, ki jih Je Churchill izrekel pred letom dni. Besede predsednika vlade so prestrašile naš narod, ki hode, da se njegov« želje izpolnijo. Vsaka akcija, ki bi poskušala okrepiti Francov režim, bi pomenila pravcato izdajstvo vojnih smotrov*. IZ JUGOSLAVIJE Praznik slovenske mladine Vrsta svečanosti v okviru ljubljanskega kongresa ZSM Glavni odbor Zveze slovenske mladine J« objavil poslednja navodila za veliki, ljubljanski kongres, ki v njih podaja razpored svečanosti v okviru kongresa. Da bo II. kongres ZSM res praznik vse slovenske mladine, da bo vsa mladina seznanjena z nalogami in da bo vsa mladina soudeležena pri proslavi svojega kongresa, se p ovseh okrožjih in okrajih formirajo kongresni odbori, ki bodo prevzeli skrb, da se kongres čimbolj proslavi po vseh krajih Slovenije. Predvsem Je potrebno’ da se zberejo točni podatki o delu mladine v času priprav za drugi kongres. Na ta dan naj se tudi zbirajo prostovoljni prispevki za n. kongres. Za časa kongresa samega, ki se bo pričel 24. junija, se bodo organizirale po vseh okrajih in okrožjih slavnosti v čast II. kongresu. Te slavnosti naj imajo naslednji spored: 23. junija, na dan pred kongresom naj mladina sirom naše domo. vin« kuri kresove v proslavo kongresa 24. junija na dan kongresa, bo mladina priredila po vseh okrajnih centrih slavnostne miting« s povorkami, kulturnimi prireditvami, športnimi prireditvami, plesi in festivali. Govorniki, ki bodo nastopali, naj govorijo o deležu mladine v narodnoosvobodilnem gibanju, o pomenu organizacije, o pravicah, ki Jih je mladina priborila in predvsem o nalogah, ki še stoje pred naso mladino (konkretno delo pri obnovi). 25. Junij je posvečen spominu padlih borcev. Mladina bo okrasila grobove, zvečer pa se bodo vriile komemoracije s primernimi govori. 26. junij je dan udarniškega dela. Mladina po tovarnah in obratih bo delala 2 uri preko delovnega časa. Po državnih podjetjih brezplačno, v privatnih pa naj se delavci odpovedo plačila v korist II. kongresu, Ta dan se bodo vršile kolektivne akcije mladine, predvsem iz centrov, medtem ko bodo delovne skupin« kmečke mladine obdelovale polja sirot, partizanskih vdov, invalidov, državna posestva itd. 27. junij je posvečen bratstvu in edinstvu jugoslovanskih narodov. Ta dan bo mladina zbrala razen material, denar, hrano, obleko, perilo, obutev, papir, pisarniške potrebščine, knjige in drugo za mladino Bosne, Hercegovine in Crne gore, ki je največ žrtvovala v teku narodnoosvobodilne borbe. Zvečer tega dne bodo zaključni mitingi, na katerih bodo govorili tisti mladinci in mladinke, ki se bodo do kongresa in za časa kongresa samega najbolj izkazali pri delu. Ti najboljši bodo kandidati za L kongres balkanske mladine, ki se bo vršil 8, Julija 1945. v Beogradu. Glavni odbor Zveee Slovensko Mladino IZ SOVJETSKE ZVE Dvorana daril za Stalina Movskva, 22. Tass. — Te dni so v muzeju revolucij« odprli dvorano z raollčnimi darili, ki jih j« prejel Stalin. Tu vidimo stotisoči magnet, ki ga j« poslala tovarna za električno orodje v Moskvi leta 1933, prvi aluminijasti rešo, ki ga J« izdelala tovarna aluminija »Stalin* l«ta 1933, karabinko, ki Je bila izdelana ob 50 letnici izdelave prve moderne karabink« v kijevski tovarni, ln obsežno beležno knjigo ljudskega komisariata za težko mehanične gradnje s podatki o tovarniškem orodju, ki Je bilo poslano na vzhod. Darila, poslana Stalinu, vodji ln organizatorju sovjetskih vojaških sil in držav, so spravljena v vitrini s napisom: »Stalinu, našemu velikemu poglavarju*. Oglejmo si fotografski poenetek zgodovinske listin«. To j« prisega, ki jo j« podpisal Stalin kot član vojaškega sveta Rdeč« armad« 38. febrparja 1939. Ista. Zraven je videti dragocene dokumente da- našnjih dni: Krasna darila, ki pričajo o neločljivi povezanosti ruskega ljudstva z njegovim vodite te-ljem. V dvorani j« mnogo osebnih daril. V neki vitrini n. pr. vidiš prtič, okrašen z izredno finimi čipkami in posvetilo: »Darilo stoletne Meniikove, Kazan*. V bližini je zapestnica, izdelana is okovov, ki jih je nosil na nogah dekabrlst Anen-kov, upornik v letu 1825, ter košček jermena, ki Je vezal okove; to Je darilo r«voluolonarjeve vnukinje Stalinu. Mnogo daril J« tudi lz tujine. Tu je dolg rumen sastor a črnim, ročne slikanim napisom: »Poadrav mongolskega ljudstva Kalka Stalinu, dragemu soncu premnogih*. Kitajski narod Je poslal Stalinu v pozdrav rdečo svilo s črnimi kitajskimi črkami. Album znamk »Franc« libre* je darilo francoskega narodno osvobodilnega odbora Stalinu. V neki vitrini J« vzorec strojnice «bren», ki Je bila izdelana v tvornioi čeških iaseljeulh do- nad- Jugoslovansko-bolgarsko bratstvo Ob slavnostnem sprejema bolgarske 1. armade v Sofiji » General Stojčev maršalu Titu London, 22. Reuter. — Bolgarsko L armado ki se je sredi septembra 1944. s četami maršala Tita prebila pot v Srbijo in Makedonijo in se j« kasneje borila ob strani Rde. če armade na Madžarskem in v Avstriji, so svečano sprejeli ob njenem povratku v Sofijo. Ministrski predsednik Georgijev in vojni minister Vlčev sta v govorih izrazila zahvalo naroda častnikom in moštvu. Generalni major Radovanovič Je govoril v imenu Jugoslovanske armade ln dejal, da Jugoslavija nima nikakih teženj proti sosedom in da si želi bratskih in zaupnih odnosajev z Bolgarijo. Jugoslovanske brigade so se udeležile parade na trgu Aleksandra Nevskega, kjer Je vojni minister »prejel njihov pozdrav. Prisotni so bili mpljubovi v Newcaetelu v Angliji. Operacije na Pacifiku New Tork, 22. NNU. Včepaj j« padel na Okinavi poveljnik X. ameriške armadne skupine, general Simon Bolivar Buckmer Jr. Njegov naslednik j« general major Roy & Geiger, ki poveljuje sedaj vsem ameriškim silam na odseku Riukiu. Bombniki »Liberator* so v ned«. Ijo napadli Kuril« ln potopili 2 tovorni ladji manjše tonaš«. Na novo so s« Izkrcali Avstralci na Borneu, na področju We*tona, vatnega železniškega križišča. Weston J« bil ■avzet brez boja. Avstralske Čet« napredujejo proti notranjosti. Izkrcanje, ki s« je vršilo brez pred-hodnega letalskega bombardiranja, js utrdilo saveznišk« postojanke na področju zaliva Brunel. Težki ln srednji bombniki ter lovci so napadli letališča, zbirališča det ln ob. skrbovalna oporišča Japonoev na severnem delu Bornea. Tudi na Filipinih ameriške čet« še vedno napredujejo. Stockholm, 22. Asa Preša — V odgovor na Izjavo predsednika Trumana, da se mor« vojna z Japonsko končati le ■ brezpogojno kapitulacijo, j« zastopnik japonske vojsk« po radio dejal: »Japonsko-am«rlška vojna s« mor« zaključiti 1« s strašnimi lakrcevalnlmi operacijami ameriških čet na Japonskih tleh, kjer bodo sovražne čete prekrile reke in bregove s svojimi trupli In pobarvale japonsko oba*o s svojo krvjo*. To je bil del govora, ki b! ga moral imeti dr. Košaku Tamura. Zaradi, njegove nenadn« bolezni J« govor prečltal radijski poročevalec. Iz tega govora Jasno izhaja, da Japonci računajo s sko-rajšno ameriško Invazijo. Melbourne, 22. NINU. - Reuter poroča, da so tokijski listi ponovno opozorili japonski narod na modnost zavezniškega Izkrcanja na Japonskem tar so objavili navodila za obrambo matičnega ozemlja. List »As*hi Slmbun* je opozoril, da nameravajo zavezniki kot pripravo m invazijo bombardirati muncijske tovarne in prometa« zveze. regenti in člani aaveznlšk« zorne komisije. Iz Beograda poročajo, da je mar. žal Tito prejel od generalnega poročnika Vladtmira Sojčeva, komandanta I. bolgarske armade' naslednjo brzojavko: »Ob povratku v domovino se vam znova toplo zahvaljujem za prisrčni sprejem v bratski Jugoslaviji kakor tudi za to, da st« dovolili, da prisostvujejo predstavniki vaše slavne armade skupno z armado, ki mi je poverjena, simboličnemu povratku, potem ko smo skupaj prelili našo Junaško kri v borbi proti skupnemu sovražniku. Srečen sem, da more velikansko navdušenje bolgarskega naroda objeti tudi vaše junake. Obenem vam izrekam prisrčno željo, da bi š« nadalje vodili narode slavne bratske Jugoslavije po sveti pgti, ki ste jim jo pokazali*. Maršal Tito j« poslal gen«ralu Stoj če vu naslednji odgovor: »Prisrčno s« vam zahvaljujem za vašo pozdravno brzojavko. Veseli m«, da st« šli is Jugoslavije z najlepšimi vtisi o simpatijah naših narodov do bratskega bolgarskega naroda. Mnogo uspeha želim vasi domovini in še v«čj«ga prijateljstva in sodelovanja med našimi narodi*. Ustali prod sod»iiom Zagreb, 31. Tanjug poroča: Vojaško sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt ustaškega generala Me-cerja Josipa, enega izmed glavnih organizatorjev ustaškega taborišča Janka Puste na Madžarskem ter ustaškega generala Sabljaka Adolfa, predsednika ustaškega vojnega sodišča, ki Je odgovoren za množične pokolje. Pavelič Jo podelil Sab-ljakni naslov »viteza Izrednih zaslug*. Na smrt j« bilo obsojenih še pet drugih ustnikih častnikov, dočlm j« bilo pet ustaikih agentov obsojenih na prisilno delo. Vojni iloilnd London, 22. — Jugoslovanski zastopnik pri komisiji Združenih narodov za kaznovanj« vojnih zločincev dr. Viakovtč je navedel kot vojne zločinca ljudi, ki so s« pregrešili proti jugoslavanslumu narodu: Mlhajlovlča, generale von Kleista, ministra Basttaninlja, general« Roatta, admirala Hortyja in druge. Dr. Viakovlč Je izjavil, da dosedanja italijanske oblasti niso pokazale v tem pogledu nlkakega smisla za sodelovanje. Tudi Italija naj prekine > Francom Rim, 21. AFP. — List »Voce rs-pubblicana* aahteva prelom diplomatskih odnošajev e Francovo Španijo. »Ker načeluje italijanski vladi mož Iz gibanja odpora, j« upravičeno, če zahtevamo od njega prekinitev odnošajev s Francom. Ni mogoče, da bi F«nruoclo Parri priznaval vlado, ki so jo v Španiji vzpostavili Mussolini, Roatta in Ber-gonzoll. Prekinimo stike s Francom! Izvršimo to dejanj« kot skromno zadoščenje junaškim Špan-skirn republikancem!* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — . 23. junija It Manifestacijo solidarnosti V Kopru je 10.000 ljudi iz istrskih obalnih mest in dežele odločno nastopilo za stvar Trsta in Slovenskega Primorja - Resolucija za Trumana in Churchilla Nad 10.000 ljudi lz Izole, Kopra In Pirana, Je v torek manifestiralo v Kopru za solidarnost z ljudstvom, ki je ostalo na oni strani demarkacijske črte, pod zavezniško vojaško oblastjo. Koper se ni videl takih manifestacij. In tudi druga mesta Istre ne. Manifestacija je bila veličasten dokaz solidarnosti vseh treh mest istrske obale v skupni borbi, v skupnih težnjah za Ohranitev in utrditev ljudske oblasti na vsem ozemlju Slovenskega Primorja. Pred množico so morali nastopiti govorniki. Govorili so tov. Busan, tajnik Narodno osvobodilnega odbora za Koper, komandant mesta Kopra, tajnik N.O.O. za piranski okraj tov. Šema, tov. Vojmir in zastopnik mladine s Kopra, ki je dejal, da je našla danes vsa mladina pravilno pot v bodočnost v organizaciji GA.I. (Gioventii anti-fascista Italiana). Slovenska mladina Ji je pokazala, kako se je treba boriti proti fašizmu in kako se ustvarja srečna bodočnost italijanskega in slovenskega naroda v Slovenskem Primorju. S te manifestacije je nad 10.000 glava množica poslala predsedniku angleške vlade Wlnstonu Churchillu in predsedniku vlade Združenih držav Amerike Trumanu resolucijo, ki pravi: «Slovenci in Italijani o priliki Italijansko-slovenske protifasištične manifestacije ne moremo preko tega, da vam ne bi izrazili svojega globokega začudenja in nezadovoljstva nad odnosom zavezniške vojaške uprave do organov ljudske oblasti v Trstu in vseh ostalih krajih Slovenskega Primorja, ki so prišli na podlagi doseženega sporazuma med Veliko Britanijo, ZDA in Jugoslavijo sedaj pod upravo angleških in ameriških čet. Ves svet ve, da je sedaj obstoječa ljudska oblast v Trstu in v vsem Slovenskem Primorju rezultat naše dosledne borbe proti fašizmu, da so bili naši NOO-ji in tržaška Kon-znlta izvoljeni na najbolj demokratičen način, po je od ljudstva samega. Zato je odločba, po kateri naj bi sile ponovno oživljene stare fašistične upravne in policijske oblasti, kakor kvestura, prefektura In sodišče na podlagi zakonodaje izpred 8. septembra 1943 izvala med nami odločen odpor in to se posebno zato zaradi tega, ker pomeni tako ravnanje teptanje narodove volje. S tem, da so si Slovenci in Italijani v Trstu in Slovenskem Primorju že izbrali svojo oblast, so s staro fašistično metodo upravaljanja pred 8. septembrom dokončno obračunali in jo zavrgli. V naporu za dokončno priznanje naše demokratične po ljudstvu postavljene oblasti, računamo na podporo vas, ki ste v tej vojni za očuvanje demokracije pred fašizmom bili eden od velikih voditeljev. Prav tako računamo na podporo Vaših narodov, kateri prav tako ne bodo dopusili, da bi bila naša kri prelita zaman in bodo vztrajali na demokratičnih pridobitvah, na samoodločbi narodov, ki smo jo v Trstu in Slovenskem Primorju že dosegli. Tudi v Seianl Tudi v naS vasici smo manifestirali. Ljudstvo iz bljižnjih vasi se nam je v povorki pridružilo. Zavezniški vojaki so se ustavljali ter z zanimanjem opazovali naše zastave. Vedno znova so se nam pridruževali tovariši ln tovarišice In med neprestanim vzklikanjem maršalu Titu in naši vojski, smo odkorakali v Sežano. »Živel maršal Tito!* »Trst je Jugoslovanski!* Mi hočemo samo Titovo vojsko!*, se je razlegalo Iz navdušenih grl. Vsi, prav vsi so morali spoznati, da smo v naši vasi, kakor tudi po vseh okoliških vaseh vsi za Tita in njegovo federativno in demokratično Jugoslavijo. Toda to nam ne zadostuje. Hočemo in zahtevamo, da nam priznajo tudi vse, ono za kar smo se štiri leta borili, kar smo sl s svojo krvjo in z najtežjimi žrtvami priborili — našo demokratično ljudsko oblast! Prvi* po M latih V nedeljo se je vršil na Konto velju, po dvaindvajsetih letih, prvi slovenski miting. V lepo okrašeni dvorani »Ljudskega odra*, se je zbralo veliko število vaščanov in mnogo ljudi iz okoliških vasi, predvsem s Proseka, da prvič po toliko letih svobodno prisostvuje predvajanju slovenskih pesmi, recitacijama in igram. Miting se je otvoril e himno »Hej Slovani*, ki jo je zaigrala domača godba. Nadaljeval se je z zanimivimi t°čhami mladinskega in moškega pevskega zbora, pod vodstvom starega pevovodje tov. Mar- | telanca. Najbolje so uspele deklamacije in igra «Zmaj svobode*, ki so jih predvajali pionirčki in pionirke. Po zaključku sporednih točk, se je ljudstvo še nadalje zadržalo v dvorani ter se sprostilo v domačo zabavo, ki je trajala dolgo v noč. Mladi in stari so skupno prepevali partizanske pesmi in tako po toliko letih fašističnega zatiranja prvič dali duška svojemu svobodnemu veselemu razpoloženju. ^VWVWWWWVWAMAS Zadnje priprave za kongres ZSM Mladina iz Gorice in okolice je imela v Ajdovščini svoje drugo j predkongresno zborovanje, ki je bi- . lo otvorjeno s slovensko In itali- j jansko him»o. Tovarišica Marija je pozdravila vse navzoče. Najprej je imel kratek govor tov. Srečko, za njim pa Je podal politični referat tov. Dujc. Tovarišica Nataša je podala kratek pregled dela in napak naše mladine. Sledil je referat o predkongresnem delu. Pri volitvah v okrožni plenum je bilo izvoljenih 45 članov. Izvoljeni so bili tudi delegati, ki bodo zastopali mladino Goriškega okrožja na kongresu v Ljubljani. Vsi govori so bili podani v italijanščini in slovenščini. nabiralnih akcijah. Zavest, da bodo skupno z vso ostalo slovensko mladino praznovali svoj II. kongres, jih vzpodbuja pri njihovem delu. V Grgarju so imeli okrajno konferenco ZSM. Plenum, ki je bil izvoljen pred osmimi dnevi, je imel danes svojo prvo sejo. N* njej so sklenili, da se bo posvečala čim večja skrb aktiviziranju mladine in vzgajanju novih kadrov. Tekmovanje poteka v redu, posebno pri obnovi. Zgodaj zjutraj vstajajo in gredo na delo, da čim-preje zgi%dijo nove domove In obnove gospodarstvo. Večeri so posvečeni študiju. Zbirajo se po čitalnicah in knjižnjicah, ki so že skoraj v vsaki vasi. Pionirji tekmujejo v raznašanju literature in pri Pionir Renko Veselo je gledati devetletnega pionirčka Renkota, kako se, vedno s titovko na glavi, moško pogovarja in razglablja z ostalimi pionirčki o njihovem delu. Niegov nastop, njegova razumnost delata iz njega moža. Ko je iz vasi Kazlje pri Sežani odšla Jugoslovanska vojska, se je zresnil. Njegovo mlado srčece ga je bolelo, toda obupal ni. Čaka in bo potrpežljivo čakal. Trdno veruje, da bo prišel dan, ko se bodo naši borci vrnili. Toda mali pionirček ne izgublja časa, neprestano mMli na partizane. Zadnje dni je njegova glava polna misli in skrbi, kaj bo napravil in podaril Titu za II kongres ZSM. Res, Renko je pravi pionir. Ni mu za čokolado. Ze prvega dne jo je odklonil rekoč: «Kar mi je dajo partizani, jo vzamem, od drugih pa ničesar ne*. Neumorno in pridno organizira tudi vse ostale pionirčke. Iz njih hoče napraviti .. prave partizane, zavedne mladince, kot je on sam. sodnika, ki mora prt mestnem narodnem sodišču biti sodnik-pravnik. Predsednik sodišča sestavlja senate, jim določa predsednika, razdeljuje delo ter nadzoruje poslovanje sodnikov in sodnega osobja in opravlja posle, ki so mu s posebnimi odloki dodeljeni. Pri sestavljanju senatov je paziti na to, da senat, v katerem je strokovnjak iz določene stroke, sodi prvenstveno zadeve iz te stroke. Clen 6. Kazniv je vsak sodnik ali tajnik, ki sprejme ali pusti, da kdo drugi zanj sprejme, dalje ki pusti sebi ali komu drugemu obljubiti darilo, odnosno kakršnokoli drugo korist (podkupnino) za to, da bi v izvrševanju sodstva odločil v odrejenem smislu ali tako oddal svoj glas ali da bi uplival na drugega sodnika naj to stori. Kaznuje se z odvzemom svobode, združenim s težkim prisilnim delom za dobo najmanj enega leta, s trajno izgubo državljanskih pravic in z zaplembo imovine najmanj v višini podkupnine. Obtežilno je, če je sodnik ali taj. nik odkupnino zahteval. Ce je sodnik potem, ko je bila njemu ali z njegovo vednostjo komu drugemu dana ali obljubljena podkupnina, resnično oddal svoj glas, ali če je dejansko odločil v dogovorjenem smislu, je kazniv v težkih primerih tudi s smrtno kaznijo. V vsakem primeru pa poleg tega odškodninsko odgovarja za vso po. vssročeno škodo. Sodniki in tajnik so nadalje disciplinsko kaznivi, če neredno ali nemarno opravljajo sodne posle, jih zavlačujejo ali odklanjajo sodno delovanje, dalje če je njih osebno zadržanje tako, da je nezdružljivo a izvrševanjem sodne funkcije. Disciplinske kazni so: ukor, odvzem sodne funkcije, denarna kazen do 10.000.— lir in odvzem pasivne volilne pravice za določeno dobo, ne nad 5 le. nlk zapiše in ravno tako vrne opise sodišču. Porovnalni potopek mora »pravnik izvesti najkasneje v 14 dneh. Clen 11. Spravnike postavlja Osvobodilni Svet mesta Trst. Clen 13. Osobje, potrebno za vodenje sodnih pisaren, postavlja na predlog predsednikov narodnih sodišč Osvobodilni Svet mesta Trsta. Clen 13. Vsa narodna sodišča so dolžna dajati ostalim narodnim sodiščem pravno pomoč. Tujezem-skim sodiščem pa, če je podana vzajemnost in če niso zaprosila v navskrižju z našim Javnim redom. Prehodna določila Clen 14. V skladu s sklepom skupščine mesta Trsta z dne 17. maja 1945. o ureditvi pravosodja voli v izvajanju tega sklepa prve narodne sodnike mestnega narodnega sodišča Konzulta mesta Trsta in prve narodne sodnike rajonskih narodnih sodišč Konzulte posameznih rajonov. Tako sestavljena sodišča poslujejo do redne izvolitve narodnih sodnikov v smislu čl. L odst. 5. tega odloka. Clen 15. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave. Trst, dne 29. maja 1945. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Predsednik KonzultePiemontesi Jo*rip - tajnik Konzulte Gretti Budal/. Sodniki Mestnega narodnega sodišča Konzulta mesta Trsta je na svojem zborovanju dne 29. maja 1945. izvolila v Mestno narodno sodišče sledeče sodnike-pravnike: Odloki in sklepi mestne Konzulte Pred dnevi je izšla prva številka »Uradnega lista* za Tržaško in Goriško okrožje ter mesto Trst, službenega glasila našega PNOO. V njej so bili objavljeni prvi odloki, odredbe, sklepi in pojasnila naše narodne oblasti, ki smo jih v glavnem povzeli tudi v našem listu. Danes objavljamo te ostale, ki jih je vse izdala tržaška metna Konzulta. Odlok o narodnih »odlitih Na osnovi sklepa skupščine mesta Trsta z dne 17. maja 1945. je Konzult* mesta Trst na svojem zborovanju v mestni palači dne 29. maja 1945. sprejela sledeči odlok o začasni ureditvi narodnih sodišč in o narodnih sodnikih: Clen 1. Na teritoriju mesta Trsta izvršujejo sodno oblast narodna so. dišča v vseh civilnih, pravnih in nepravnih ter v kazenskih zadevah, kolikor niso s posebnimi določbami pridržane drugim sodiščem. Narodna sodisča so: rajonska narodna sodiSča in mestno narodno sodišče. Upravo v vseh zadevah sodstva in nadzorstvo nad poslovanjem sodišč vodi odsek za sodstvo pri Osvobodilnem Svetu mesta Trsta. Sodišča sodijo zakonito. Sodbe ln rešitve izrekajo narodna sodišča v imenu naroda. Sodnike voli skupščina mesta Trsta. Sodniki go nedvisnl in neodstavljivi. Odpokliče jih le skupščino. mesta Trsta. Clen 2. Vsa narodna sodišča so zborna. Rajonska narodna sodišča in mestno narodno sodišče sodijo v senatih treh sodnikov, od katerih nastopa eden kot predsednik. Pri mestnem narodnem sodišču mora biti predsednik senata sodnik — pravnik. Ce ni nasprotnega določila, odloča pri glasovanju večina glasov. Glasujejo najprej sodniki laiki in po starosti najmlajši. Pri narodnih sodiščih sodelujejo tajniki pravniki, ki jih imenuje Osvobodilni Svet mesta Trsta. Ti taj-niki-pravniki vodijo preiskave v kazenskih zadevah, zaslišanja v civilnih zadevah ter tudi poročajo pri razpravah, nimajo pa pravice glasovanja ali izdajanja rešitev in sodb. Clen 3. Za sodnika narodnega sodišča more biti izvoljen vsak moški ali ženska, ki je izpolnil 18 let, ki je neoporečen in tudi ni v kazenski preiskavi, če je polnopraven in pismen. . - Kot sodniki ne morejo biti Izvoljeni člani osvobodilnega Sveta mesta Trsta in rajonskih osvobodilnih odborov. Vsi izvoljeni as rod ni sodniki so dolžni Izvolitev sprejeti, razen če imajo tehtne razloge, ki jim onemogočajo redno vršltev funkcije. O upravičenosti odklonitve odloča brezprizlvno zbor sodnikov tistega sodišča, kateremu Ima spadati pri. zadeti. Poslovna doba vseh sodnikov traja do nove ureditve narodnih sodišč. Clen 4. Poleg narodnih sodnikov omenjenih v členu 3. je izvoliti sod-nike-pravnrike, ki bodo nastopali kot predsedniki senatov mestnega narodnega sodišča. Sodniki-pravniki se volijo I« seznama pravnikov, ki ga predloži Osvobodilni Svet mesta Trsta po svojem odseku za sodstvo. Odsek za sodstvo je nadalje pozvan, da pripravi vse, kar je potrebno za izvolitev narodnih sodnikov kakor tudi sodnikov-pravnikov. Clen 5. Sodniki rajonskih narodnih sodišč in mestnega narodnega sodišča volijo iz svoje srede pired- de Dottori Josip sodnik pri Tribunalu v Trstu, Italijan, dr, Vene-rio Trolis, sodnik pri Freturi v Sežani, Italijan, Rebula Mirko, svoje-časno sodnik v Mariboru, Slovenec, Jurcev Anton, sodnik pri zemljiški knjigi v Trstu, Italijan, Lusner Ciril, sodnik pri Tribunalu v Trstu, Italijan, Ceccovinl Manlio sodnik pri Tribunalu v Trstu, Italijan, Renzi Aldo, sodnik pri Tribunalu v Trstu, Italijan, Aite Aleksander, sodnik pri Preturi v Trstu, Italijan. Narodno razsodiite Konzulta mesta Trsta je na svojem zborovanju v Mestni palači dne 29. maja 1945. sklenila ustanoviti Narodno razsodišče v dveh odsekih po treh članih brezprizivno za presojo vseh sodobnih stanovanjskih sporov med meščani našega mesta po načelih pravičnosti. Trst, dne 30. maja 1945. Predsednik Jostvp Piemonte-H -tajnik Rudolf Gretti. , Sodniki v razsodiS*u Konzulta mesta Trsta Je na svojem zborovanju v Mestni palači dne 29. maja 1945. izvolila v Mestno narodno razsodišče stanovanjskih sporov sledeče sodnike-lalke: I. oddelek: predsednik Losich odv. Josip, Italijan, člana: Forcessin Evgen, hišni administrator, Italijan, inž. Ivan Stanič, izvedenec, Slovenec; II. oddelek: predsednik Zulmin Guido, sodnik pri Tribunalu v Trstu, Italijan, člana: Germani Giacomo, geometer, Trst, Italijan, j Anton Požar, bivši kancelist, sedaj [hišni administrator, Trst, Slovenec. Naše socialno skrbstvo Dnevnih 12.000 obrokov hrane - Redne podpore 400 bojevnlikim družinam - 200.000 lir za borce, Internirance in svojce - Počitniške kolonije Pristojnost sodiš* Clen 7. Rajonska narodna sodisča in mestno narodno sodišče poslujejo v okviru svoje stvarne pristojnosti za krajevno področje mesta Trst, Rajonska narodna sodišča mesta Trst prevzamejo vse posle Preture v Trstu in so pristojna za vse pravne posle, za katere je bila pristojna Pretura v Trstu, v kolikor to ne nasprotuje demokratičnim načelom ljudskega pravosodja. Clen 8. Mestno narodno sodišče mesta Trst prevzame vse posle Tribunala v mestu Trst, v kolikor ne gre za pravne posle, ki jih je to sodišče reševalo kot sodišče druge stopnje v zadevah sodišč i^ven krajevnega območja mesta Trst, in je pristojno za vse pravne posle za katere je bil pristojen Tribunal v Trstu v kolikor to n« nasprotuje demokratičnim načelom ljudskega pravosodja. Neglede na vrednost spornega predmeta je mestno garodno sodišče pristojno za reševanje sporov o povračilu škode, ki jo povzroči javni organ zlasti tudi sodnik z nepravilnim opravljanjem svoje funkcije, v kolikor razsojmje o tem ni pridržano drugemu sodišču, in o vseh zadevah proti sodnikom in tajnikom rajonskih sodišč. Prav tako nastopa kot disciplinsko sodišče v disciplinskih stvareh sodnikov in tajnikov rajonskega narodnega sodišča. Mestno narodno sodišče prevzame do nadaljne ureditve Že obstoječe zemljiške knjige. Clen 9. Sodišče mora vsako zadevo, kjer Je poravnava možna in dopustna, predno Jo vzame v delo, predložiti strankam v svrho poravnave. Za posredovanje poravnava Je pristojen spravrrik ki ima svoj sedež pri Osvobodilnem Svetu mesta Trst. Clen 10. Dolžnost »pravnika je, zaslišati obe stranki, zadevo pretehtati, preiskati primernost in kakovost poravnave, po potrebi slišati mnenje izvedenca, pripraviti poravnalni predlog in strankam k sklenitvi poravnave prigovarjati. V primeru, če ne pride do poravnave, mara »pravnik o tem «e-staUiti zapisnik, v njem navesti izjave obeh strank, poravnalni predlog in razloge, ki jih kaka stranka navaja za oklonltev poravnave. Nato mora vse skupaj vrniti sodišču. Ce bi katera od obeh strank ne hotela navajati razlogov za odklonitev poravnave, sme sodišče domnevati, da se hoče objestno pravdati. Ce pride do poravnave, jo sprav- Odsek za socialno skrbstvo pri Mestnem osvobodilnem, svetu, katerega referent je tov. Regent, deluje od 10. maja t L Odsek je prevzel kontrolo nad štirimi velikimi zavodi socialnega skrbstva, ki so v Trstu že obstajali in je poskrbel, da ti zavodi niso opustili svojega delovanja. Pri vseh že obstoječih zavodih je Mestni osvobodilni svet postavil svoje delegate, ki kontrolirajo redno izplačevanje podpore vsem onim, ki imajo do nje pravico. V tem času je odsek za socialno skrbstvo organiziral več ljudskih menz, v katerih deli dnevno okrog 11.000 enotnih obrokov hrane, po 5 ln 3 lire, nad 1000 obrokov dnevno pa brezplačno. Odsek je priskočil na pomoč približno 400 družinam bojevnikov za svobodo, katerim se je določila mesečna podpora po 1000 do 2000 lir. Zbirajo se tudi imena drugih družin bojevnikov ter družin onih, ki so podlegli v koncentracijskih taboriščih, da se jim bo nakazovala redna mesečna podpora. Tudi vojni invalidi in njihove družine bodo dobivale člm-prej redno mesečno podporo. Zadruga in zadružniki V teku je tudi predlog, da se nakaže brezposelnim delavcem redna tedenska podpora. Odsek za socialno skrbstvo pripravlja počitniške kolonije za revne otroke. Do sedaj je prišlo na odsek že 392 ponudb od kmetov s Krasa in Brd, ki »o pripravljeni sprejeti revne in potrebne tržaške otroke brezplačno na oddih za 15 do 30 dni. Tudi v sami tržaški okolici upamo, da nam bo uspelo or-ganjpirati več kolonij za 280 do 500 siromašnih otrok. — Vso paanjo je odsek posvetil izplačevanju sledečih podpor, ki so bile do sedaj izplačane: Za povratnike iz internacije ter njihove družine 40.000, za bojevnike, ki so se v služhi 30.900, za politične internirance 36.307.40, za ranjene bojevnike 46.030, za padle ln umrle Lir 43.500; skupno 196.737.40 Lir. Med drugim je bil ustanovljen tudi oddelek za mladino, ki bo skrbel za organizacijo zapuščene lhla-dine. Ustanovljeni bodo posebni zavodi, kjer se bo mladina skrbno vzgajala, da bodo izšli lz nje delov, ni in pošteni člani človeške družbe. Ob obletnici pokoli« v Dolenji vasi Ta mesec je obletnica strašnega pokolja, ki so ga Nemci in domači izdajalci izvršili v Dolenji vasi pri Senožečah. Drhal je pridrvela v tedaj že skoraj opustošeno vas in »e lotila takoj priprav zk grozno klanje, požiganje in ropanje. Zločinci so polovili vse, kar jim je prišlo pod roke, in zbrali ljudi »redi vasi. Tu so vse moške razen onih, ki se jim je posrečilo uiti, s peklensko naglico postavili z obrazom proti zidu tako zvanega Godčevega hleva. Takoj nato »o žrtve padale na tla, zadete v glavo od zločlnčevih krogelj. To še ni bljo dovolj. Zažgali so •bivšo zgradbo cdopolavora* ln trupla žrtev pometali v plamen, med njimi nekatere še žive. Zene in otro-oi so se • strahotnim krtkom raz pršili na vse strani. Pri tem pokolju so bili ubiti družinski uče Franetič Rudolf, Može Jožef, družinski Može Ivan, družinski oče Vidmar Jožef, Vidmar Anton, Može Karlo, vsi lz Dolenje vaai in partizana Južno primorskega odreda tov. Zlobec Milan hs Franetičev in Suc Albin is Dutovlje. Z« itai tiskovni sklad Za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika* Je darovala mladina s Kontovelja 360 Mr, PREHRANA Dodatki za bolnika Včeraj je pričel prehranjevalni urad Izdajati dodatne bone za bolnike, ki bodo veljavni od julija do oktobra 1945, tn.sicer za one, ki bivajo v Trstu. Boni se dvignejo v uradu za bolniške dodatke (via dei Rettori). Predložiti »e morajo živilske Izkaznice, ki so sedaj v prometu. C» »e potrošnik ne javi osebno, je potrebha predložitev osebne Izkaznice s sliko. Vrstni red je sledeči: v četrtek, 2. t. m., črke A, B, C, v petek D, E, F, v soboto G, H, I, K, L, v ne- deljo M, V ponedeljek, 25. t, m., N, O, P, Q, v torek, R, S, v sredo, T, U, V, Z in Z. Urnik je od 8 do 12. (tudi v nedeljo). Za potrošnike, ki »padajo pod rojanski urad (via delle Glnestre 9), pod Opčine in Prosek, se delitev prične v petek. «V slogi je moč!* pravi pregovor. Samo složno so jugoslovanski narodi mogli premagati daleko močnejšega sovražnika. Zato se moramo tega gesla držati tudi v bodoče če hočemo čim hitreje zamašiti globoke vrzeli, ki jih je zapustila vojna V naem gospodarstvu. Našo gospodarsko šibkost bodo sovražniki prave demokracije skušali izkoristiti v svoj prid. Zlato in pa, da bi škodovali naši narodni oblasti, bodo na tem polju razvili vso svojo delavnost. Kot posamezniki v tej borbi ne bomo pomenili mnogo. Združeni v zadruge pa bomo kos vsem nalogam pri obnovi naše zemlje in utrditvi gospodarstva. Zadruga je naj. primernejša oblika za gospodarsko •povezavo delovnega ljudstva. To nam dokazuje zgodovina zadružništva pri nas in pri drugih narodih ter današnje veliko zanimanje za zadruge. V slovenskem in hrvatskem Primorju je bilo pred prvo svetovno vojno zadružništvo prav lepo razvito. Ker je fašizem videi v njem veliko moč ljudstva in oviro pri raznarodovanju, je večino zadrug postopno zatrl in vzel ljudstvu vero vanje. Dopustil je životarjenje nekaterim, ki se mu niso zdele nevarne. Pri tem mu korist ljudstva ni bila merilo. Naši voditelji niso še nikdar prelomili dane besede, zato jim smemo verjeti, da bodo pravo ljudsko zadružništvo vedno podpirali, pri tem pa ne dopuščali, da bi se z njim okoriščali oni, ki so bili doslej njegovi največji sovražniki. Zadruge, ki bi združevale te vrste ljudi, prav gotovo ne bodo uživale davčnih ugodnosti, cenenega kredita itd. Se vedno so posamezniki, ki misli jot da jim bo uspelo obogateti s pomočjo zadrug in izkoriščati malega producenta ter delovne množice. Zastopniki veletrgovcev s vinom, lesom, sadjem, ribami itd. povprašujejo, ali je dopustna ustanovitev take in take zadruge, češ da nima strokovnjakov, da ji ni zagotovljena zadostna obratna glavnica, da zadruga ne bo pospeševala prometa ter tako koristila državi in podobno. Vidi »e takoj, da ljudje takega kova ne vedo, kaj je bistvo n namen zadruge. Ni jim znano, da je zadruga prostovoljno združenje neomejenega števila članov z enakimi pravicami in dolnostml. Ne vedo, da zadruga sicer zboljšuje gospodarski položaj svojih članov na način, ki ga določajo pravila, da pa dobička načelno ne deli med svoje člane, ampak ga pripisuje rezervnemu skladu, ki tudi ni deljiv. Zadruga temelji na vzajemnosti, se bori proti izkoriščanju malega človeka, istočasno pa tudi vzgojno vpliva na svoje člane. Mnoge zadruge neposredno podpirajo bolnice, sirotišnice, šole itd. ter tudi na ta način opravljajo svojo socialno nalogo. Zadruga je torej socialno-gospodarska ustanova, ki ne služi le nekaterim izbrancem, ampak neomejenemu številu članov svojega okoliša. Zadruga se bistveno razlikuje od delniške družbe, sestavljene iz omejenega števila ljudi, katerih cilj je čimvečji zaslužek in se v dosego tega namena poslužuje vseh sredstev. Delniška družba deli do-blekč po številu vplačanih delnic med delničarje na način ki ga določi njena večinska skupina, katero včasih predstavlja ena sama o-seba, ki je v posesti večine delnic. Člani delniške družbe »e pogosto med seboj niti ne poznajo, ker pre- hajajo delnice na tržišču iz rol roke. So samo hladni računarji jim ni prav nič Aiar moralna W lifikacija družabnikov. Prepričani smo o koristnosti1 drug. Dana nam je prilika rano združevati se v zadruge. ' tem zanesljivo lahko računamo1 pomoč oblasti. Zato naj ne bo?, kega zbora, ki ne bi obravnal vF sanja zadrug, dokler ne bo vse f morsko ljudstvo združeno v za* gah! * Sestanek ajieviiktt volilcev Predvčerašnjim se je vrSU Ajševici sestanek zbora volil Politični pregled je podal t«*' kraje,vnega odbora OF, ki j« 11 tolmačil prisotnim sedanji pol* in pomen nase narodne obl« Zbor volilcev je sprejel vsak1 vek govornika z navdušenim aP* zom. Za tem je obeležil član Ot* nega odbora naloge, ki nas se1 kajo, in predvsem poudaril p1^ Gorici. — Grilanc Rafael*" 23, p. Prosek. • . jj BUDA JUSTINA v ^ JUSTINA . Stelnbrilck, Konservenfabrl BUDA EDUARD, 326. CoteV-, voratorl, Porte Torree, Sa**?, Grilanc Rafaela, Saiea 23, p- “ DEVETAK BERNARD PA rojen v VrtoJM 2. 2. 1909, š«* * tlzanom 18. 10. 1948, bil V O*, ljonu Kosovelove brigade. — ' tak Marija, Vrtojba 12?. Izgubljena denarni*^ i— j. ,_________ 1» dneV* I tem domu, Jsr mu polago.