POŠTNINA PLAČANA! V GOTOVINI] DELAVSKA ■— T7UAIA TRIKRAT T POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava; Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služilo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din. uto Štev. 53 • Maribor, to^ek, dne 9. m*ja 1939 » neto XIV Doba nas kliže na delo Boji delavskega razreda ne morejo nikdar počivati. Povsem razumljivo pa ie. da so takrat, kadar gre za temeljne človečanske ali državljanske pravice, še bolj potrebni in nujni. Pripovedujmo nam razni »preroki«, da je današnja doba drugačna, kakor je bila minula, češ, da zaraditega zahtevajo delavski boji drugačne metode. Tako pravijo, ne povedo pa, kakšne so te metode. Nikjer še nismo čitali o teh metodah. Ne povedo, ali mislijo s tem taktiko potuhnjenja ali taktiko neobzirnega nastopanja. Nasprotniki se poslužujejo diktatur, *° ie, da delavstvu odrekajo enakopravnost v družbi. Toda delavstvo zahteva svobodo in soodločevanje v u-Pravljanju družabnih razmer. Z diktaturami se delavskemu razredu ta pravica odreka in če te pravice nima, kako naj se bori za svoje socialne in druge pravice? Ali z drugimi metodami, ki se jih poslužujejo nasprotniki? Predvsem je treba vedeti, da je nova doba diktatura kapitala, poostrena prejšnja diktatura in da je danes prva naloga delavskega razreda, da v boju proti tej diktaturi izbojuje svobodno demokracijo, kar pa bistva delavskega gibanja prav nič ne spreminja. — Delavstvo se je vedno borilo za politični vpliv, za politično oblast. In, če mu je današnja doba lo možnost iztrgala iz rok, ni to znak nove dobe, ampak le znak, da je treba zbrati vse sile in se bojevati za to temeljno človečansko pravica, da smo vsi ljudje enaki. Če nekateri ljudje čitajo k n!' fašistične teorije o novi dobi in jim zapadajo, je to znak, da delavskega boja niso nikdar prav umevali in raz-voinih zakonov nikdar temeljito študirali. Danes je potrebna le poostrena borba za pravice. Nemogoče pa je definirati taktiko, ki je v tem ostrejšem boju potrebna, ali bodimo uverjeni, da jo bo že diktiral razvoj sam po potrebi. Danes je naša naloga predvsem pri nas v Jugoslaviji, da zberemo svoje sile in se borimo za socialne in \ 1 ■ iue državljanske politične pravice. Slišati se mora naš glas, čuti naše opravičene zahteve! Vsa druga tekoča vprašanja bomo v tem boju urejevali po potrebi, Odgovor Poljske in vojaška zveza Italije in Nemčije Poljska ne želi deliti usode Češkoslovaške V petek, dne 6. t. m. opoldne je poljski zunanji minister odgovarjal nemškemu kanclerju na njegov govor dne 28. aprila. Iz govora kanclerja Hitlerja | so bile razvidne zahteve Nemčije na- J pram Poljski, predvsem priključitev Gdanska in prometna zveza čez polj- j sko ozemlje do vzhodne Prusije. — | To je življenjska potreba, življenjski prostor Nemčije. Poljski zunanji minister pa je istotako povdaril, da je to ozemlje poljski življenjski prostor. Poljski zunanji minister Beck je pred sejmom in senatom izjavil, da ni proti pogajanjem z Nemčijo glede tega vprašanja. Ne gre pa, da bi se stavile samo zahteve in vedno nove zahteve, ne da bi se pri tem vpoštevali tudi interesi drugega partnerja, tukaj Poljske. Poljska se ne bo dala zapreti, ker predstavljata Gdansk in »koridor« njeno življenjsko pot v svet. V Angliji in Franciji po-vdarjajo listi, da je Beck nastopil kot diplomat, ki je varoval dostojanstvo diplomata, kar je povdaril tudi s tem, ko je rekel, da gre v tem sporu sicer za interese Poljske, pa tudi za čast, ker Poljska ne želi deliti usode Češkoslovaške. Odmev v Italiji V Italiji so nekako rezervirani. Vendar se pa čudijo, da Poljska odklanja prijateljsko roko Nemčije ter celo prigovarjajo, da naj bi Mussolini sam interveniral v nemško-poljskem sporu. ... In v Berlinu V Berlinu so odkritejši. Tam se čudijo, da Poljska sedaj od marca sem že drugič odklanja ponujano prijateljstvo. Zato je nezmiselno, če poljski zunanji minister »kapitulira pred nahujskano druhaljo in izda sklenjeno pogodbo, pa potem še vedno govori o dobri volji za pogajanja«. Tudi so bili nemški predlogi tako zmerni, da so nudili Poljski naravnost predpravice. Berlinski tisk je pričel očitno hujskati proti Beckovemu govoru in pravi, da je Beck dpHeJ ščitil državo, s svojim vorom pa je dokazal, da je podlegel strankarskemu šovinizmu. Poljski zunanji minister pojde te dni še v London in Pariz, kjer se bodo vršila nadaljnja posvetovanja o položaju Poljske in vzhodne Evrope. Plebiscit za Gdansk - Nemški tisk odklanja Beckovo stališče o svobodnem mestu Gdansk in o I koridoru, ker smatra, da je za Nemčijo to stališče nesprejemljivo. Ministrstvo propagande pa pravi, da se bo pričela akcija za rešitev tega spora, kakor to zahteva »pravica o samoodločbi narodov.« Nemčija in Italija sklenili vojaško zvezo Dne 6. in 7. maja so se vršili ob jezeru Como v severni Italiji razgovori med italijanskim zunanjim ministrom Cianom in nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom, ki so končala z izjavo, da skleneta obe državi politično in vojaško zvezo. Kako bo odslej razmerje med Italijo in Anglijo? Sklenitev vojaške zveze med Italijo in Nemčijo 'v bistvu niti najmar»j ne menja dosedanjega položaja. Toda ta formalnost ima lahko vendar svoje posledice, ker bi tekst vojaškega dogovora utegnil biti proti sporazumu o Sredozemskem morju, ki sta ga sklenili o Veliki noči leta 1938. Italija in Anglija. Sklenitev vojaške zveze med Nemčijo in Italijo je smatrati kot formalni odgovor na angleške napore, da se združi čim več držav v Evropi v enoten blok miru. Ta blok miru smatra Nemčija, ki je postavila za svoje novo vrhovno načelo »pravico do življenjskega prostora nemškega naroda« kot ogrožanje njenih načrtov in zato naperjen proti sebi. — O tem je prepričala tudi Italijo, ki je z zasedbo Albanije povdarila, da je vodijo ista načela kot Nemčijo. Sklenitev vojaške zveze med obema državama ne more nikogar presenečiti. Spričo dosedanjega najožjega sodelovanja obeh držav si ni mogel nihče niti misliti, da bi med obema državama ne obstojal dogovor o enotnem nastopanju v slučaju potrebe. Ako sta obe državi sedaj to še posebej povdarili, potem pač zato, da opomnita svoje sosede, pa tudi vse tiste, ki se vežejo z Anglijo in Francijo in končno obe ti državi, da ju je akcija Anglije le še bolj trdno povezala. f 1 *< >. ■ M.»( , f , t; U I i*» Kakor vidimo, se izigravajo še vedno nove karte. Ena kot druga stran skuša1 vreči na mizo močnejši adut. Kdo bo vrgel poslednjega, ta bo igro tudi dobil. Izgleda pa, da bo diplomatska igra med obema blokoma trajala še naprej. Kaj pa Madžarska? Pred volitvami v parlament. Predsednik madžarske vlade grof Teleky in zunanji minister grof Csaky sta bila v Berlinu. Tam so ju lepo spre-Posvetovala sta se z nemškimi politiki o možnostih, kako bi se dosegel v Podonavju pravičen mir ter o zbliža-nju in čim boljšem razumevanju narodov v Podonavju med seboj. Nekatera noročila trdijo, da je Nemčija predlagala Madžarski, da sama povzame lmcijativo in stavi predloge, ki bi izravnali nesporazum med Madžarsko m Jugoslavijo. O konferenci v Berlinu Slarfpn°t A poročala o razgovorih regentu, docim za ,avnost nista razkrila nadal]nph načrtov. Vsekakor se bo Madžarska sporazumela o svoji nadaljnji politiki z Rimom, ki čuti velik interes na razvoju v Podonavju. Berlinska konferenca je bila važnejšega pomena. Zakaj takoj po vrnitvi obeh ministrov iz Berlina so se jeli politiki b? viti z notranjimi političnimi vprašanji. Madžarski parlament je bil razpuščen in se bodo parlamentarne volitve vršile po novem volilnem redu ze 28. in 29. maja po deželi, v Budimpešti na teden dni pozneje. Nova zbornica bi se sestala že dne 1. julija t. 1. Slavnosti ob 150 letnici francoske revolucije v Parizu V Parizu so pričele velike slavnosti j v proslavo 150 letnice francoske revolucije, ki je likvidirala monarhijo na Francoskem in proglasila človečanske pravice v znamenju gesel: svoboda, enakost, bratstvo. Slavnosti so pričele na zgodovinskih tleh v Versaillesu, kjer je 1. 1789. zaključil svoje kraljevanje poslednji francoski kalj Ludovik XVI. Nagovor je imel predsednik francoske republike Lebrun, ki je dejal: »Po plemeniti tradiciji poldrugega stoletja stojimo tudi danes trdno. Če bi bil 25 let po Marni naš narod, ki je edin in nerazdvojen, spet v nevarnosti in napaden in ako bi občutek nevarnosti še enkrat razburil srca in duhove Francije, tedaj bo svet videl, da plameni revolucije bolj kakor kdaj plamte v nas in da v dušah naših borcev od najvišjih do najskromnejših še vedno žari iskra 14. julija pri Valmiju. Obrambni ukrepi Franclje Kontrola nad inozemskim časopisjem. Francoska vlada je na posebni seji | vencijo, ki se nanaša na pobijanje ne- pod predsedstvom prezidenta Lebruna med drugim sklenila uvesti kontrolo nad inozemskimi listi, ki jih bo v bodoče mogoče tudi zapleniti, če bi prinašali članke, ki bi bili proti francoskim narodnim interesom. Dalje je bil sprejet dekret o obveznem pouku za pasivno obrambo proti letalskim napadom, ° rekvizicijah za vojaštvo in o produkciji surovin za narodno obrambo. Vlada bo posebej * proučila tudi položaj nezaposlenih tujcev in podpore za nezaposlene. Brezposelnih podpor bodo deležni le državljani onih držav, ki so zaposlenosti. ________ Poslanstvo Gaffencuvega potovanja po Evropi Pred svojim odhodom iz Beograda je rumunski zunanji minister Gafencu izjavil. da je za časa svojega potovanja po Evropi branil ne samo stvar svoje države, temveč tudi politiko neodvisnosti in miru vseh držav balkanskega sporazuma. ______ V jugozapadni Afriki se je pred kratkim ___ ustanovil med tamkajšnjimi nemškimi naseljen- sklenile s Francijo mednarodno kon- ci nemška protinacistična stranka. Angteško-ruska pogajanja bodo tudi formalno skoro zaključena. Ni dvoma, da načelen sporazum med Anglijo in Rusijo že obstoja. Obstojal je brez dvoma že takrat, ko je Anglija dala svoja jamstva Poljski. Gre pa seveda za utrditev cele vrste vprašanj obrambnega sistema, ki5 .e tičejo ne samo Evrope, ampak tudi Azije, zato je razumljivo, da je treba dalj časa, pred-no se sestavi točen pismeni dogovor. Med Rusijo in Francijo pa so ta vprašanja že urejena, ker obstoja med obema državama vojaška zveza že od prej. Vojaška zveza med Anglijo in Turiljo Med Anglijo in Turčijo je bila sklenjena vojaška zveza, s katero se obe zaveznici obvezujeta nuditi medsebojno pomoč v korist varnosti obeh držav na Sredozemskem morju. O pogajanjih med Anglijo in Turčijo je bila sproti obveščena tudi Sovjetska Rusija. Potemkin odpotoval v Moskvo Namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve je odpotoval iz Ankare preko Carigrada v Sofijo in Bukarešto, od koder je po kratkem bivanju nadaljeval svojo pot v Moskvo. Po turških vesteh je Potjemkin svojo misijo na Balkanu dovršil. Poloiaj naših rudarjev II. skupina Rudarske zadruge v letu 1938. V nedeijo, dne 7. maja t. 1. je imela II. skupina Rudarske zadruge v Sloveniji svoj občni zbor v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Rudarska zadruga obsega delavstvo rudnikov v Sloveniji, kjer je 20 rudarskih in plavžarskih obratov, katerih delavstvo je priključeno rudarski zadrugi. V vseh obratih je bilo v dravski banovini zaposlenih 7459 delavcev, torej nekaj več kakor prejšnje leto. Rudarsko delavstvo je bilo to leto, razen v manjših rudnikih stalno zaposleno. Stalne zaposlitve ni bilo pri rudnikih v Kočevju, Krmelju, Črnomlju in Globokem. Socialne razmere so se v minulem letu nekoliko zboljšale, vendar so se v nekaterih rudnikih, kjer so uvrstili rudarske delavce od kopača do vozača v vrste dnevničarjev, zmanjšale in res ne odgovarjajo težkemu in nevarnemu delu. Dva rudnika sta bila iznova otvorjena in ta dva povzročata mnogo brige in intervencij za ureditev razmet, ki so slabe. V tem oziru je žalosten zgled rudnik Stanovsko, kjer so bili leta in leta delavci izrabljani in nazadnje je podjetje ostalo dolžno Bratovski skladnici nad 700.000 dinarjev, ne da bi se tmoglo prijeti krivca, kar pa škoduje delavski ustanovi. Razumljivo je, da rudarji občutijo tudi draginjo. Izboljšane mezde, ki so se ponekod dosegle, zaraditega ne zadoščajo. Rudarsko delavstvo je imelo v tem letu mnogo mezdnih sporov. Zaključila so se mezdna gibanja pri državnih rudnikih, pri Trboveljski premogo-kopni družbi, v rudniku Pečovnik, rudniku Ke- Doma m* sveiu rudnika sta v Sloveniji Zabukovca in Velenje. Rudarska zaidruga in strokovna organizacija s svojimi zaupniki sta imeli ogromno dela za zboljšanje položaja rudarskega delavstva. Naj navedemo iz poročila predsednika 's. Fr. Pliberška samo nekaj sumaričnih številk, ki naj povedo, kako ogromno delo mora opravljati načelstvo bratovske skladnice, strokovne organizacije v dobro urejeni in dobro oskrbovani delavski ustanovi. Iz poročila namreč posnemamo, da so zaupniki in načelstvo bratovskih skladnic opravili v minulem letu 1357 intervencij, imeli 89 sej, 108 shodov in sestankov, delegirali 76 delegatov, prejeli 943 dopisov, rešili pa 987, prejeli 352 prošenj, poslali raznih vlog in prošenj 1041. Iz rudnikov Globoko, Stanovsko in Bojarji pa bratovska sklad-nica ni dobilo poročil pravočasno. Poročilo navaja tudi število nezgod, od katerih je bilo po naravi lahkih 792, težkih 155 in smrtnih 8. Občni zbor bratovske skladnice je potrdil svojo veliko agilnost in ima zaznamovati uspe- Predsednik vlade o stanju pogajanj za spo-|25 križark, 40 torpedovk, 24 pomožnih ladij, Agencija Avala poroča: Na vprašanje] 3 minonosce, 15 podmornic in še več manjših ladij. 28 angleških podjetij dela za mornarico. Doslej so vlili že 2000 topov za oborožitev trgovske mornarice. Angleško vojno brodovje bo.imelo prihodnji teden velike vaje ob egipotvski obali. V Egipt je prispelo že mnogo angleških vojnih ladij, pričakuje pa se, da se bo teh pomorskih vaj udeležilo tudi brodovje francoske vojne mornarice. Za zboljšanje odnošajev med Vatikanom in Nemčijo. Kancler Hitler je sprejel v avdijenco papeškega nuncija Orsenigoja. Pričakuje se zboljšanje odnošajev med cerkvijo in nemško državo. Walter Stocker, bivši komunistični poslanec v prejšnjem nemškem parlamentu, je pred kratkim umrl« v koncentracijskem taborišču Bu-chenwalde. razum. novinarjev v zvezi z glasovi, da so razgovori1 z dr. Mačkom prekinjeni, je izjavil predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič: »V teku pogajanj v Zagrebu med menoj in dr. Mačkom, predsednikom HSS, smo izdelali zadnje dni na obeh straneh predloge, ki so še zmerom v proučevanju.« Davek za narodno obrambni sklad. V finančnem zakonu za leto 1939/40 je predviden nov davek za narodno obrambni sklad, kakor tudi radi delnega pokritja službe po 6 odst, državnem posojilu za javna dela in državno obrambo, ki se bo pobiral od 1 .julija dalje za dobo 10 let. Ta davek se bo pobiral od davčnega predpisa za preteklo leto. Osebe, ki imajo tri ali štiri nepreskrbljene otroke, ga bodo plačevale po najbližji nižji stopnji, nad 30 let stare osebe, ki niso poročene, kakor tudi od oženjenih brez otrok, se pobira ta davek po ! Proglasitev obsednega stanja na Estonskem naslednji višji stopnji, v katero bi taka oseba je vzbudila po vsej deželi silno ogorčenje in po višini svojega davčnega predpisa spadala. he svojega delovanja. Sprejel je tudi Posebno j Delavci in uslužbenci bodo plačevali ta davek resolucijo za delavsko zbornico, sklicujoč se na važno in obsežno delovanje, v kateri zahteva, da zbornica votira v proračunu 1939/40 znesek din 60.000 kot podporo rudarski zadrugi. Zadruga to opravičeno zahteva, ker rudarji prispevajo za delavsko zbornico okoli 400.000 din, delo pa opravlja kot zakonita zastopnica rudarska zadruga sama. Ta znesek bi služil za zaščito in izobraževalno delo med rudarji. Občni zbor se je izvršil v najleflšem redu in s- - je pokazal vso discipliniranost organiziranih ramična industrija, Globoko in Štore. Državna I rudarjev. Nova naredba o vojnih Invalidih Minister socialne politike Miloje Ra* jakovič je povedal beograjskim .novinarjem, da bo po novi naredbi zaščitenih 140.000 invalidov in vojnih žrtev. Stroški za invalide se bodo letno zvišali od 111,828.000 na 250,000.000 din. Invalidi se morajo prijaviti do 31. decembra 1939. Te dni pa še izidejo pravilniki glede, izvrševanja naredbe. Prvi maj na Francoskem (Pismo slovenskega delavca.) Lievin, dne 2. maja 1939. Prvi maj mednarodni praznik delavstva, je francoski proletariat proslavljal kot druga leta. Francosko delavstvo je s tem pokazalo trdno voljo, da hoče na vsak način braniti svojo svobodo in pridobitve, katere si je po 1. 1936. s polovico zadevnega povprečnega zneska. 350 milijonov dinarjev bo dobilo ministrstvo vojske letno iz naslova prispevka za narodno obrambni fond, ki se bo pobiral od 1. julija dalje. Zopet enkrat pogrešil. Že večkrat smo opozorili v našem listu na Pisanje »Slovenca« proti rotarijcem. Zlasti smo povdarili, da ljudje iz »Slovenčeve« najožje okolice odlično sodelujejo pri tem mednarodnem društvu, ki je sicer v Nemčiji in Italiji prepovedano. V št. 104. »Slovenca« pa čitamo velik članek tpod naslovom »Konferenca R:otary-klubov« na Bledu. Te splošno nezadovoljstvo. Opozicionalni poslanci so v parlamentu ponovno protestirali. Vse to je povzročilo, da so se začele širiti po inozemstvu alarmantne vesti o stanju v deželi in končno je bila vlada prisiljena, izdati načrt zakona o »javni varnosti in redu«, ki naj bi bil neko nadomestilo za obsedno stanje. To dejstvo bi pa dejanskega stanja v deželi prav nič n.e spremenilo. Po tem zakonskem načrtu ima notranji minister pravico razpuščati društva, prepovedati časopisje, cenzurirati privatna pisma, aretirati državljane ter jih brez preiskave in obsodbe dati za nekaj dni v zapor. Potres 'v Litiji. V soboto, dne 6. maja ob 5.10 zjutraj je bil v- Litiji hud potres, ki je napravil VII. konference 77. distrikta se je udeležilo1 precejšnjo škodo. Poškodovanih je 600 objek- AngleSkl kraj In kra'jlca potujeta v Ameriko Namen: utrditev zvez Anglije. Dne 6. t. m. sta odpotovala angleški kralj in kraljica v Ameriko, da obiščeta dominion Kanada in Zedinjene države, kjer se angleški kralj in predsednik Zedinjenih držav tudi oficijelno sestaneta. Odpotovanje angleškega kralja v Ameriko pomeni, da kljub grozničavi mednarodni zapletenosti neposredne vojne nevarnosti v večjem obsegu ni. Potovanje v Ameriko je propagandističnega značaja, da se tem bolj priklene javno mnenje na angleško in ameriško politiko ter ustvari tudi duhovno sodelovanje narodov t angleških dominionih in demokratičnih državah. 200 udeležencev, predstavnikov .34 klubov v Jugoslaviji. Konferenco je odprl guverner dr. Slokar. Zagrebška industrijska zbornica je te dni najavila, da izstopa iz centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Zagrebška industrijska zbornica je zahtevala reorganizacijo centralnih industrijskih korporacij v Beogradu, ker se pa s skupnim nastopom izbojevalo. Najvažnejše in j njeni predlogi niso uvaževali, je sedaj izstopila najbolj zanamivo dejstvo pa je, da vlada, ki j iz teh centralnih industrijskih korporacij. Ali sl te poravnal naročnino! Ako Se ne, stori takoj svojo dolinostl ni delavska, tudi spričo mednarodne napetosti ni prepovedala praznovati tega dne. Kako previden je ministrski predsednik Daladier, priča dejstvo, da je pred kratkim poslal patronatu poslanico, v kateri naglasa, da mora sprejeti delavstvo, ki je bilo odpuščeno zaradi generalne stavke 30. novembra 1938 nazaj v delo. S tem vodilni možje na vladi kažejo, da niso samo v načelu, ampak tudi v dejanju zato, da se izvaja kar je v srce vsakega Francoza zapisala francoska revolucija: Liberte, fraternite, egalite. Povdarjati in izvajati ta načela smatra francoska vlada v teh resnih časih za prvo dolžnost. l>» Vi -- i.. ►..„•1 t..4-» tiielaV Manifestacija 1. maja je tudi dokazala, da je delavstvo dozorelo v težkih bojih in da zna ceniti pomen svojih rdečih zastav, tega simbola delavstva, ki priča o medsebojni ljubezni delavstva širom sveta. Skupno z nami so korakali v sprevodu uradniki in drugi javni delavci, kakor tudi rudarski nastavljenci, ki so se nam iskreno zahvaljevali, da smo tudi njim pripomagali, da so postali svobodnejši in si z našo pomočjo priborili kolektivno pogodbo, kar drugod ni slučaj. n« .«+, i > i t *• »• ' •« • t 4 » • fc -»h —1—n. Patrijarhalna doklada za srbsko pravoslavno cerkev znaša 10 odstotkov na neposredni davek (tudi na službenski davek). Iz tega naslova bo p'ačala država v letošnjem letu srbski pravoslavni cerkvi 75 milijonov dinarjev za plače duhovništvu. Namestnik ruskega zunanjega ministra v Sofiji. V Sofiji se je mudil na povratku iz Ankare namestnik ruskega zunanjega ministra oz. ljudskega komisarja za zunanje zadeve Rotjem-kin. Bil je sprejet tudi od kralja Borisa. Bolgarska vlada mu je dala na razpolago poseben salonski voz. H, Italijanska zunanje- politična revija »Relazione Internacionali«, k. jo izdaja zunanje ministrstvo v Rimu, je nedavno priobčila članek, v katerem pravi: »Italijansko zadržanje napram Beogradu je vodila vselej največja lojalnost. Prav tako pa tov, na katerih so nastale večje ali manjše zidne razpoke. Tovarniški dimnik predilnice je ostal nepoškodovan, pač pa se je podrl manjši dimnik in več dimnikov na zasebnih hišah. V stanovanjih je potres razbil ponekod po nekaj porcelana. Iz Ljubljane ugotavljajo, da je bil potresni center ravno Litija. Z bencinom so požigali lastne hiše. V Sisku so ugotovili pri nekem požaru, da je lastnih hiše postaviil na podstrešje v primerni razdalji druga od druge več z osmoljeno vrvico med seboj zvezanih z bencinom napolnjenih steklenic, nakar je vrvico prižgal. Čim je plamen dosegel prvo steklenico je eksplodirala in za njo povrsti ostale. Na ta način je bilo ostrešje hiše na mah v ognju. Na sličen način je bilo zanetenih več požarov v Sisku in okolici. Zadn|e vesti tudi Velika vojaška parada bo v Rimu dne 9. maja. Prisostvoval ji bo nemški general Braueh-hitsch. Slavnostni podpis nemško-italijanske pogodbe o vojaški zvezi bo dne 14. t. m. v Rimu. Za petrolej. Nekdanji nemški minister dr. Schacht je prispel v Mehiko radi nakupa petroleja. Istočasno pa se Mehika pogaja radi prodaje petroleja z Zedinjenimi državami. Kdo bo uspel ni težko uganiti. Slovaki zaupajo Hitlerju, da bo čuval slovn-italijanski narod ne bo pozabil lojalnega za- |neje je reke| siovaSki - C. Nordhoff in J. N. Hall: 53 HURIKAN To je pomagalo; zaspal sem in se zbudil šele nekako proti tretji uri. Odprl sem vrata, ki so vodila na verando na južni strani. Takoj sem opazil, da se je vihar še ojačil. Mesec je svetil na nebu, takoj na to pa so ga zopet zakrili raztrgani oblaki, ki so se pripodili od nekod. Med posameznimi zagoni vetra sem začul glasno, divje petje. Prebivalci Mann-kurc so po prastarem običaju prepevali žalne pesmi za umrlo Mama Ruo. Napravil sem se, ugasnil luč in se vrnil v poglavarjevo hišo. Med potjo sem s strahom opazoval palme, ki jih je pripogibal vihar; izgledalo je, da jih bo zdaj pa zdaj izruvalo. V .salonu’ poglavarjeve hiše je ležala starica na mrtvaškem odru; bila je oblečena v obleko iz črne svile, na prsih pa se je lesketala broša iz biserovine, S sveč, ki so gorele ob glavi in nogah mrliča se je cedil vosek, plameni pa so trepetali v prepihu, ki je vladal v sobi in prihajal skozi špranje v.rat. V prostoru so bile samo žene, ki so imele mrliško stražo: Mata, žena poglavarja, nečakinja Mama Puc in dve sfarki snežnobelih las. Z baržunom prevlečeni stoli poglavarja Fakahaua so stali na običajnem mestu ob stenah; žene pa so sedele na obeh straneh mrtvaškega odra kar na zemlji. Ostali žalujoči so se razmestili po ostalih sobah v hiši in tudi na proti vetru obrnjeni verandi je bilo polno ljudi. Tam so sedeli pevci v dveh dolgih vrstali; njihovi obrazi so bili le slabo vidni v svitu dveh s stropa obešenih svetilk. Otroci so spali, glave zarite v naročjih svojih mater, nekatere žene pa so med petjem dojile svojo deco. Resno in dostojanstveno je bilo razpoloženje pojočih, v posebno veselje pa jim je bilo, da so mogli tako zvesto izpolniti željo umrle. Vi še niste slišali peti domačinov s Tuamotu otočja. Res je, da se je treba na njihovo petje šele privaditi... Spominjam se vtisa, ki ga je napravilo na me ko sem jih bil slišal prvič peti. Bilo je to neke zvezdnate noči daleč zunaj na odprtem morju na jadrnici kapitana Nagleja. Na krovu je bilo trideset do štirideset domačinov, mo/, in žena, ki so se peljali na neko slavnost na Makemo. Nekega večera so se zbrali na sprednjem krovu i n nenadoma je zazvenela ena izmed njihovih pari pari fenua, kakor se imenujejo prastare popevke domačinov. V splošnem sem za godbo zelo dojemljiv, toda odkrito povedano vam ne morem reči ali je bil muzikalni vtis, ki me je takrat tako globoko dojmil. Spočetka nisem občutil ničesar drugega kot začudenje; nikdar še nisem bil slišal petja, ki bi bilo, četudi samo malo, naličilo petju teh domačinov. Mnogo bolj kot vse ostale posebnosti Polinezijcev mi je lpzodclo njih petje stoletja trajajočo ločitev te rase od vseh drugih plemen človeške družine, ki je bilti poti tbnn. na je mogla vznikniti tako popolnoma različna kultura. Sprva zvene njihove harmonije za uho Fvro-pejca 'iickam čudno, toda imajo svojevrstno lepoto, ki vpliva tem močnejše, čim večkrat poslušate nji- minlster Mach. držanja Beograda napram Rimu, h > • J 'da se radi obiska madžarskega ministerskega Anglija bo pomnožila svoje brodovje za 120 predsednika v Berlinu Slovaški ni treba niče-H , .... . sar bati ker ni tam dobil nobenih koncesij na enot. V Liverpoolu so spustili v morje eno naj- i sa£ ua“: , , . n • r \y/ i račun Slovaške, hitrejših oklopmc na svetu »1 rine ot Wales«. predsednik Jugorasa. Avala poroča, da osta- Ladja je oborožena s 26 topovi. Grade pa oz. n(J y smislu pravil ministrski predsednik Cvet-bodo gradili še 9 oklopnic, 6 ladij za letala, kovic še nadalje predsednik Jugorasa. liovo glasbo. Vsaj meni se je tako godilo. Dvomim, da bi bilo sploh mogoče napisati te zvoke z našo notno pisavo. Znano mi je, da je gospa de Laage, ki jc bila izredno dobra poznavalka godbe, večkrat poskušala nekatere teh melodij z Manukure spraviti v notni sestav, pa se je na vse zadnje prepričala, da je to nemogoče. a Naš otok je tako radi svojega petja kot tudi radi pevcev slovel po vsej skupini Tuamotu otočja. Nekateri izmed domačinov, posebno možje, so imeli sijajne glasove, pevci pa so bili vsi in vsi so tudi dobro peli. Imeli so neverjetno dober posluh. Njihovega petja ni spremljal noben godalni instrument in vendar so zali pričeti s petjem svojih dolgih koralov in jih peti do konca, ne d!a bi bilo slišati en sam napačen glas. Petje je trajalo vso noč, včasih otožno, potem zopet veselo in radostno: vsaka popevka je zaključila na enak način, z globokim, nenadoma odsekanim brenčanjem basov, 'Spremljanim od dolgo trajajočega izdihavanja mož in žena, ki ie izzvenelo kot vzdih. Mfcd tem pa se je neprestano stresala hiša pod silo viharja in besnenje valov razburkanega morja, ki se ie zaganjalo v severni koralni pas ie bilo silnejse kot pa sem ga bil kdaj koli poprej slišal: tla so se dobesedno tresla pod našimi nogami. Lnkrat, ko so pevci napravili kratek odmor, sem se razgovarjal o teh vznemirljivih znamenjih s Fakahavom, toda on me je poslušal samo na pol in odgovarjal precej raz- tlcscno' (Dalje prihodnjič) gfičfi£*22 MARIBOR Majska akademija mariborskega delavstva 7s H&siU Ucaiev Seja mariborskega občinskega sveta se je ■vršila minuli petek z obširnim dnevnim redom, ki smo ga objavili v zadnji številki. Med dru-Sim je mestni svet razpravljal o regulaciji Glavnega trga, ki naj bi se izvršila istočasno z gradnjo palače »Vzajemne zavarovalnice«. Stavba bo stala baje okrog šest milijonov dinarjev, stroški za regulacijo Glavnega trga pa so previdevani na 600.000 din. Dalje je mestni svet odobril zamenjavo skladišča v Einspielerjevi ulici za 8000 kv. m zemljišča v isti ulici s tvrdko Franz in sinovi. Mestna občina bo povišala Olepševalnemu gruštvu subvencijo, Ko bo proučila, če je povišanje te podpo-trebilo. Odklonjena je bila prošnja Frančiške Kosič za dovolitev gostilniške obrti v hiši »Delavske pekarne«, itd. Nato se ie vršila tajna seja. Obračunajte vstopnice. K. M. O. naproša vse zaupnike, ki so prodajali vstopnice za »Akademijo«, da nemudoma obračunajo sprejete vstopnice, oziroma denar, ki so ga kasirali. Velike slavnosti »Jadranske Straže«. Minulo Tiedeljo se je vršila proslava 15-letnice obstoja Oblastnega odbora »Jadfanske straže« v Mariboru in razvitje prapora oblastnega in krajevnega odbora JS. Na predvečer se je vršila v Narodnem domu slavnostna akademija. V nedeljo pa se je po maši na Glavnem trgu vršilo slavnostno zborovanje, na katerem sta med drugim govorila tudi predsednik JS dr. Lipold in mariborski župan dr. Juvan. Nato se Je razvila povorka, v kateri so bila zastopana razna narodna' društva, »Sokol«, »Slovenski tantje«, šolska mladina itd. 10D™mVOo;Š°20 m doni« priredi v sredo dne Slomškovem trgu P r cula vanj e "' p r eda va 'h'* "3 Konde,, šolski ,ip,a»„e„ emj »Vrtnar - rejec - vzgojitelj«. Predavanim ™i bi opozorilo roditelje na načelne in funkeiiske razlike med delom vrtnarja, krotilca in vzeS telja, nadalje na vzgojne napake roditeljev v ■predšolski dobi, ki očitno ovirajo d;elo poklicnih vzgojiteljev v šolski dobi. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je kupil parcelo v Kopališki ulici za Na-rodnim domom od bratov Tavčarjev, kjer,namerava zgraditi veliko stanovanjsko hišo.' Mestni avtobusi v Ptuj. Nedavno se je vršil v Mariboru zbor avtobusnih podjetnikov, na katerem se je glasom časopisnih vesti mariborski .podjetnik Lininger pritoževal nad mestno občino, češ, da je delovala proti njegovi koncesiji za vložnjo v Ptuj in Radgono. O. Sta bej je baje te očitke odločno zavračal. Kolikor smo informirani, je bila debata nekoliko drugačna in je g. Stabej le zavračal očitke g. Liningerja, da bi mestna občina povzročala časopisne vesti preti Liningerjevemu podjet ju. Vendar pa se je občina potegovala za kon cesijoi avtobusnih voženj v Ptuj in baije to tudi dosegla s končno razsodbo pred Državnim svetom, tako da bi imela mestna občina že v kratkem pričeti s svojimi vožnjami v Ptuj. Vendar še doslej mestno avtobusno podjetje ni o tem ničesar razglasilo. Razen tega bo začela mestna občina voziti tudi na progi proti Radgoni im Murski Soboti. Vsekakor je za pozdraviti, da se avtobusna podjetja koncentrirajo, ker je potem možno nabavljati boljše avtobuse, vzdrževati poleg dobrih prog tudi sla-bejše in tako širiti prometne zveze, kar je le v korist splošnosti. Na tragičen način je preminula 80-letna občinska reva Marija Branneker. Sostanovalci v Splavarski ulici št. .1 so jo našli mrtvo v njeni sobi. Umrla je radi opeklin, ker se ji je najbrže ponoči po nesreči vnela obleka. Rebra si je natri pri neki avtomobilski nezgodi na Teznu vodja mestnega popisovalnega organa g. Kramberger, ki leži sedaj že sko-ro teden dni v tukajšnji splošni bolnici. Mariborsko gledališče. Ponedeljek: zaprto. Torek, ob 20. uri: »Prodana nevesta«, gostovanje g. J. Križaja. CELJE Velikodušnost pri Westnu napram našemu delavstvu. V tem oziru je iavnost že podučeno, da v tovarni z nad 1000 delavci že tretje leto m zaupnikov in ne namestnikov, ker so bili ysi odpuščeni pred 3 leti ir, si od takrat nobena organizacija ni več upala' izvesti zaup-niskih volitev. Kako daleč sega ta strah de-avstva radi izvedenih persekucii nad njihovimi ovariši, je najbolje razvidno iz sledečega: Nedavno se je vršilo v Celju v soboto zvečer precavanie o delavski zaščiti, po katerem so težiJ,i?aVZ°C1 tudi P°iasrtila v raznih njihovih slednie iJtrrf*.”1- * 7a.ščitno zakonodajo. Na-Štorah in je prisln r" ° ,enjk,° Predavanje v tovarne iz CelP 1- " delavec NVestnove za poduk v neki L*®:- 'e, ?° Prcdavanju javil zakaj ni prišel prejšnji večerje n ]'.pfašanie’ davanje, kamor bi imel bližuf cellsko pre-na tiho odgovoril, da si ni "unai** I!s.ve? Prav bi ga lahko tam kdo videl in ga ^ varni. V takšnem svobodnem razmcrii/' V tujemu podjetniku živi naš "delavec riU Čudni pojmi. Zadnje čase se gibljejo p„ mestu ljudje, ki pravijo, da so predstavniki orv-i mzacije in da so samo oni poklicani govoriti v imenu celjskega delavstva. Tem ljudem so se umešali pojmi in ne vedo, da organizacijo ne Predstavlja štampiljka ali pa dve devici z mo-"2?1 trakom. Sicer delavstvo ni in tie bo tia-• Qi° takim mlečnim samozvancem, ki se gre- čnsn 'n, '*''■! '' '“"k v najnovejšem dV J lz" 1 ustanovah. Le pazite, gospoda, dai-ilnen,lllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllilllllj|| LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad >7 mllljonou din na pogrebninah ln doti. Zavaruje *• pogrebnino zdrave osebe obeh »polov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— ln ga Bolo mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA konzumno društvo za jtfežiško dolino "VeA.Vh Poštni predal štev. 3 Telefon interurban št. 5. Poštni ček. račun 12.048. Brzojav: Koiles Prevulje. ‘ m""' — — uituiuv: iKoaes rrevuiie. Osrednja pisarna in centralno skladiiče v Prevaljah Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Črna 1, Črna II, Sv. Helena, Guštani, Muta pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini u(l^rUi?U n,l^* svol5n članom vedno sveže blago po najnižiih cenah mamine vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice tei lin obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodajo se le članom. ČW društva luhko postane vsak. Delež znaša samo 100.— din. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploli vse de lovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah V slogi le moč, v delu rešitev! Zg k enter el l liiafe In arefmje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Lludska tiskarna, d. d. f Maribora, predstavltelj Viktor Eržen v Mariboru.