» Poštnina pintami o gotovini _ Cena Sin 1*- Vlcumski dom Steo. 213 U CiubilaiU, o petek, 18. septembra 1936 Ceto 1. Pred slavnim napadom na Madrid Beli sestavljajo bodočo špansko vlado Burgos, 18. sept. o. Havas poroča: V krogih nacionalne vlade v Burgosu se že razgovarjajo, kakšna bo bodoča vlada španske države, ko bele čete zavzamejo Madrid. Vzpostavljena bo neke vrste vojaška diktatura, ki bo vršila regentstvo, podpirala pa jo bo vlada, na čelo katere bodo najbrž poklicali Marlincza Barria, bivšega predsednika španske zbornice. Zastopnik in zaupnik generala Franca in generala Molle pa bi bil general Anido Martinez. V glavnem stanu belih se vse priprave vrše samo za glavni napad na Madrid, ki bo najbrž že prihodnji teden. Tenerila, 17. sept. AA. Neki tukajšnji radio poroča, da sc je začela konccntraična ofenziva na MaJrid. Trdi se, da hoče madridska vlada prenesti svoj sedež v Valencijo. Tega pa ne puste delavci dobrovoljci. Radijska postaja v Jerezu de la Frontera potrjuje davišnjo v&st, da so nacionalisti zavzeli Rondo v Asturiji. Isto poročilo pravi, da so bili boji zelo srditi. Nacionalisti so nekajkrat prešli v naskok na bajonete. Nacionalisti napredujejo dalje proti Bilbau. A vlada |e prepričana o svoji zmagi Madrid, 18. sept. AA. Havas poroča: Zunanji minister Alvarez de Vajo je odšel včeraj v Ženevo kot prvi delegat Španije in je dal časnikarjem naslednjo izjavo: »Španska vlada je prepričana in popolnoma gotova svoje zmage, v katero sicer nikdar ni dvomila. Uporniki so imeli izglcde na uspeh samo tedaj, če bi zmagali v nenadnem napadu. Toda ta napad jim ni uspel. Vlada zmeraj bolj organizira svojo obrambo, ki je iz dneva v dan močnejša. Nepravilno je mišljenje, da je španska državljanska vojna španska notranja zadeva. Ta državljanska vojna je obenem' evropsko vprašanje, ker je v zvezi z mirom in varnostjo v Evropi. Španska vlada se ne bori samo zase, ampak tudi za mir v Evropi in zato meni, da zasluži podporo vseh tistih, ki so iskreni pristaši miru v Evropi. Brugos, 18. 6ept. o. Nacionalistične čete so včeraj zaisedle Rondo, ki leži v bližini Malage. Ha-vasov poročevalec javlja, da pričakujejo skorajšnjega padca Malage, kjer se bodo pa vršili še hudi boji, ker je španska vlada zbrala pred tem mestom ostanke svojega brodovja. Malaga je zdaj še edino mesto v južni Španiji, ki je še v vladnih rokah. Na severu so nacionalisti prodrli do poti med San Sebastjanom in Bilbaom. Bilbao bo po napovedih iz belega glavnega stana padel v treh ali štirih dneh. Alcazar bo zletel v zrak Madrid, 18. sept. Madridski radio je snoči javil, da je usoda Alcazarja, slavne toledske trdnjave, zapečatena. Ker so branilci zavrnili vladno ponudbo, da bi se častno udali, je zdaj topništvo tri dni obstreljevalo trdnjavo. Iz nje se dvigajo gosti stolpi dima, kar kaže, da Alcazar gori. Včeraj ni bilo iz nje nobenega odziva več, zato je poveljstvo rdečih poslalo rudarske prostovoljce, ki so začeli polagati Sporazum med francoskimi delavci in delodajalci: Danes bo konec stavk v Franciji Pariz, 18. sept. o. Sinoči okoli 9 so se končala pogajanja med francoskimi delodajalci in med zastopniki delavstva, ki so imela namen, preprečiti grozečo splošno stavko, ki bi pomenila za Francijo gospodarsko in politično katastrofo. Pogajanja je vodil namesto dosedanjih socialističnih ministrov radikalni socialist Chaitemps, in 6icer na zahtevo francoskega meščanstva. Pogajanja so se končala v splošno zadovoljstvo. Podjetniki so delavstvu zvišali plače povprečno za 6%, v primeri s splošnim zvišanjem, ki ga nameravajo izvesti novembra. Za zdaj so zvišali plače samo tekstilnemu delavstvu ter delno kovinarjem; novembra pa bodo zvišanja deležne še vse ostale panoge francoskega delavstva. Zaradi sporazuma, ki se je dosegel tako rekoč zadnjo uro, vlada veliko zadovoljstvo, tako med podjetniki kakor med delavstvom. Stavkujoči delavci v velikih tekstilnih tovarnah po severni Fran- ciji so se začeli danes zjutraj umikati iz zasedenih tovarn, deloma bodo izpraznili zasedena poslopja nocoj in jutri zjutraj, nakar se bo začelo redno delo v vsem obsegu. Spretni posredovalni politiki ministra Chau-tempsa se je treba zahvaliti, da je pri francoskem delavstvu zmagala pamet nad hujskanjem komunistov. Pariz, 18. sept. o. Sinoči je imel ministrski predsednik Leon Blum dolgo pričakovani govor v radiu o vprašanjih francoske politike Njegov govor je bil precej voden in prazen (er ni 'povedal nič novega, razen nekaj fraz o demokraciji in o francoski ljubezni do miru. Francija hoče živeti v miru, mir pa je v svobodi in enakosti vseh narodov, v bratstvu in sodelovanju med njimi. Zato je treba vsa evropska vprašanja reševati istočasno in skupaj, ker ni niti eno tako, da bi se ga moglo rešiti brez drugih. Dr. Stojadinovič se vrača domov Praga, 18. sept. AA. Včeraj ob 14 je odpotoval iz Prage predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z gospo. V njegovem spremstvu so jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Protič in šefa kabineta. V salonski voz je stopil predsednik vlade na postaji Liben. Postaja je bila okrašena s cvetjem in jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami. Tja so prišli, da se poslove od visokega gosta, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta z osebjem svojega ministrstva, češkoslovaški poslanik v Bel-gradu dr. Girsa, jugoslovanski vojaški odposlanec v Pragi polkovnik Mihajlovič, zastopniki civilnih oblastev in celotno osebje jugoslovanskega poslaništva. Predsednik vlade je bil zelo dobre volje in se je zadovoljen razgovarjal z vsemi prisotnimi. Ob odhodu vlaka so ga vsi navzočni prisrčno akla- mirali. Bratislava, 17. septembra. A A. Pri povratku v Jugoslavijo se je Češkoslovaška prisrčno in iskreno poslovila od predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinoviča. Na postajah so se zbrale množice ljudstva z zastopniki civilnih in vojaških oblastev, narodnih društev. Sokola in glasbe in navdušeno vzklikali jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku. V Bratislavi je dr. Stojadinoviča pozdravil jugoslovanski generalni konzul Kičevac z drugimi zastopniki oblastev. Vse do madžarske meje je spremil predsednika vlade naš poslanik v Pragi dr. Protič in dr. Cermak, svetnik zunanjega ministrstva, kot posebni odposlanec dr. Krofte. Iz Novega Zamka je predsednik vlade poslal prisrčne brzojavke dr. Hodži in dr. Krofti. Hajle Selasije poide v Ženevo London, 18. sept. Cesar Haile Selasi je dal intervjuv Havasovemu posebnemu dopisniku. Dejal je me“ drugim, da pojde v Ženevo šele tedaj, ko bodo prebrana poročila abesinske delegacije, če bo sploh šel osebno v Ženevo, ker se za to še ni dokončno odločil. Toda če bi se pokazala potreba, pojde sam na čelu abesinske delegacije v Ženevo. Dopisnik je nato omenil predlog, ki ga je včeraj podal britanski vladi abesinski poslanik dr. Martin, ki zahteva pravico prehoda čez britansko posest za blago za tiste kraje v Abesiniji, ki so se samostojni. Cesar je dejal, da ima svobodni del Abesinije pravico oskrbovati se z orožjem, muni-cijo in vsem kar potrebuje. Na vprašanja o svojih posebnih namerah je cesar odgovoril nedoločno; dejal je, da bi njegovo bivanje na Angleškem utegnilo trajati tudi dalje časa. Osnfeni križi Luou, 16. sept. AA. Havas; Francoska^ socialna stranka, ki je stranka bivših Ognjenih križev, je te dni priredila več shodov. Na enem shodu je pnšlo do sfiopada, ker so levičarji naskočili zgradbo, v kateri se je vršil shod in jo hoteli zažgati. Mobilna garda je zelo energično intervenirala m vpo-stavila red Po shodu je prišlo večkrat do spopadov na ulici med pristaši stranke in med levičarji. V teh incidentih je bilo vsega skupaj ranjenih 30 oseb. Ena oseba je bila težko ranjena in je morala biti prepeljana v bolnišnico. Obvezna telesna vzgo|a v Franciji Pariz, 18. sepiembra. AA. Poučeni krogi pričakujejo, da bo vlada kmalu izdala zakon o obvezni telesna vzgoji mladine. Ta vzgoja bo obvezna od 14. leta do vstopa v vojaško službo. Orožniki prosti trošarin Belgrad, 18. sept. AA. Proračunski oddelek finančnega ministrstvo ie izdalo pojasnilo, da se odst. 3 čl. 2 pravilnika o načinu izplačila banovinskih trošarin nanaša tudi na orožništvo kot pol-nomočni del vojske in da zato vse nabavke za orožništvo v domovini in v tujini ne pridejo v poštev za plačevanje kakršnihkoli samoupravnih dajatev odnosno občinskih in banovinskih tro- šarin. Razmerje v Avstriji Dunaj, 16. sept AA. Na Dunaj je dojvotoval knez Starhemberg, ki je takoj stopil v stik z voditelji dunajskega Heimatschufza glede tega, da naj se major Fey imenuje za poveljnika dunajskega Heimatschutza. To vprašanje se bo na konfernci voditeljev organizacije razpravljalo v četrtek. Belgrad, 18. sept, AA. Ministrstvo za gospodarstvo v Turčiji prireja v dneh od 16. januarja do 17. februarja 1937 veliko mednarodno razstavo v Ankari. v podtemelje trdnjave dinamit, tako da je treba pričakovati, da bo Alcazar danes ali jutri z vsemi svojimi branilci zletel v zrak. Branilci so odbili, da bi izpustili iz trdnjave žene in otroke, ki jih imajo pri sebi. Madrid, 18. septembra. Reuter poroča; Ker so ‘'uporniki v Alcazariu v Toledu odklonili, da bi se predali, miličniki ljudske fronte nadaljujejo z napadi in grade nove utrdbe. Posebno rudarji kopljejo jarke in so vanje nanosili velike količine eksplozivnih sredstev min in bomb. Pričakuje se, da bo Alcazar vsaik čas zletel v zrak. Dela teh rudarjev pa bele čete neprestano prekinjajo z izpadi in mečejo na jarke granate ter s stejanjem poizkušajo preprečiti kopanje podzemskih jarkov. Osvojitev Alcazarja ie namreč velike važnosti, ker bi dejstvo, da bi prišla ojačanja nacionalistov, moralno zelo vplivalo na vso Španijo. Toledo je namreč zelo važno železniško križišče, ki veže Madrid z Valencijo. Zračni napad na Madrid La Coruna, 18. 6ept. AA. Tukajšnji radio poroča, da je nacionalistično letalstvo bombardiralo Ciudad Real in San Juan. Pni CoTdobi so bila sestreljena tri vladna letala. Vladna letala pa so zažgala skladišče benzina, v katerem je bilo 5 milijonov litrov benzina. Nacionalistična letala so bombardirala tudi topništvo, ki strelja na AlcazaT. Izvršen je bil tudi letalski napad na Madrid in je bilo spuščenih več bomb na jnvne zgradbe in na letališču Adujaru so bila uničena tri letala. Kaj bo z lokarnsko konferenco London, 18. sept. b. Iz političnih krogov se čuje. da bo britska vlada, če se bo ponesrečil tudi njen včerajšnji korak v Berlinu, delala na to, da se konferenca držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, skliče'vsaj na dan 18. oktobra. Na ta način misli Velika Britanija, da bo prisilila Nemčijo k hitri odločitvi, da bo evenluelno poslala svojo delegacijo na lokarnko konferenco. Ce pa Nemčija ne bo [»pustila pod pritiskom Velike Britanije, bo pa treba konferenco kljub temu odgoditi, ker brez Nemčije ne bo prišlo do nobenega ro zultata. Vsi znaki kažejo, da je bil sklep britanske vlade v tej zadevi storjen, še predno je bil znan odgovor italijanske vlade. Potem, ko je italijanska vlada odgovorila skoraj popolnoma enako kakor Nemčija, so se britanski politični krogi zavedli, da se bodo morali zadovoljiti z mnenjem obeh držav in takoj pričeti diplomatska pogajanja za konferenco. Povdarja se, da bi vse neprilike bile v zvezi e to konferenco že zdavnaj odstranjene, če bi Velika Britanija šla Nemčiji na roko in sklicala to konferenco še pred sestankom Zveze narodov v septembru. Nemčija je namreč hotela, da se vprašanje novega Lokarna reši najpreje pred Zvezo narodov. V nemških političnih krogih so prepričani, da se nova lokarnska konferenca ne bo sestala pred letošnjim božičem, ker pred tem časom še ne bodo končane diplomatske priprave. Nesreča francoske polarne odprave Kodanj, 18. sept. AA. (DNB). O nesreči francoskega parnika »Pourquoi pas?« (Zakaj ne?) poročajo te-le podrobnosti: Ladja je vodila preiskave v severnih morjih. Zaradi izrednega viharja pa se je ladja včeraj ob islandski obali potonila Po zadnjih poročilih je morje vrglo ha obalo 21 trupel. Posadka je štela 40 mož. Med ponesrečenci so identificirali tudi truplo dr. Charcota. Po dosedanjih poročilih se je rešil samo en član posadke. Pomemben obisk Poljakov Belgrad, 18. sept. AA. Po poročilu iz Varšave prispe 19. septembra v Zagreb 10 uglednih zastopnikov varšavske osrednje zveze kmetijskih organizacij, ki hočejo proučiti kmetijske organizacije v naši državi, zlasti pa naše zdravstvene zadruge, po katerih ustanavljajo na Poljskem tamošnje zdravstvene zadruge. V Zagrebu ostanejo tri dni, nato pa potujejo čez Dalmacijo in Bosno v Bel-grad, kamor prispejo 1. oktobra. V naši prestolnici ostanejo štiri dni. Zastopniki poljskih kmetijskih organizacij so ugledni javni delavci, ki razširjajo v prvi vrsti zadružne ideje. Vodil jih bo znani poljski kmetijski publicist in prijatelj naše države Kazimir Visomirski, ki je lani izdal knjigo o jugoslovanskem kmetijstvu. Med udeleženci so tudi Anton Vojtizek, ravnatelj osrednje zveze poljskih kmetijskih organizacij, ga. inž. Salina Ponjatovska, nadzornik organizacije ženskega kmetijskega kola. Ga Ponjatovska je sestra poljskega kmetijskega ministra Ponjatovskega in potuje z njegovo hčerko. V poljskem odposlanstvu so dalje inž. Jer-zi Zaleski, načelnik kmetijske proizvodnje v kmetijskem ministrstvu. Ignac Solarz, predsednik prve poljske zdravstvene zadruge in ravnatelj ljudskega vseučilišča, in dr. Javorški, predsednik osrednje zveze kmetske mladine. V našo državo pridejo torej najuglednejši zastopniki poljskega kmetijstva, ki so že delj časa v tesnih stikih z zvezo zdravstvenih zadrug v Belgradu in s Kolom narodnega zdravja v Zagrebu. Vesti od 18. sept. Hitler naj dobi Nobelovo nagrado za mir, predlaga v svojem uvodniku veliki braziljsiki dnevnik »O Imparcial«. Podoben predlog je stavilo že finsko časopisje, češ da je Hitlerjevo delo proti sovjetskemu razbijanju F.vropc edino pozitivno mirovno delo današnjih dni. Načelnik iraškega generalnega štaba je bil včeraj popoldne v avdijcnci pni angleškem kralju v Buckinghamski palači. Odbor angleške delavske stranke se sestane danes v Londonu in bo razpravljal o mednarodnem političnem položaju z ozirom na španske dogodke in o oboroževanju. Vojne operacije v Palestini pripravljajo angleške vojaške oblasti, če se arabsko gibanje in stavka ne bo pomirila. Predvsem so poostrili obmejno nadzorstvo zaradi tihotapstva orožja in prehajanja Beduinov iz Transjordanije v Palestino. Pomorska konferenca med Anglijo in Skandinavskimi državami je imela včeraj frčijo sejo, pri kalen so razpravljali člene nove pomorske pogodbe med Angino m temi državami. HilVr je imel pred vojaki in oficirji petega armadnega zbora včeraj popoldne v Berlinu govor. Dejal je, da nemška vojska izraža duha današnje nemške obnove. Predlog za sestanek petih velesil pripravlja angleški zunanji minister Eden in bo ta predlog poslal Nemčiji, Franciji, Belgiji m Italiji. Transfuzijo krvi za Tiiulesca so morali narediti včeraj v St. Moritzu, ker se mm je bolezen zelo poslabšala. Kralj Karol je telefonično vprašal za njegovo stanje. Glede Abesinije pri ZN narodov še zdaj niso na jasnem, ali bodo njihova poverilna pisma priznali ali ne. Sprememb v poljski vladi, ki so jih napovedovali za danes po uradnih vesteh iz Varšave ne bo. Veliko manifestacije v Amsterdamu so bile včeraj na čast kraljici Viljemini in holandski prestolonaslednici Juliani ter njenemu zaročencu princu Bernardu Lippe-Biesterfeld. Veliki romunski manevri se prično v začetku oktobra v severozapadnem delu Romunije. Nad milijon ljudi so prepeljale nemške železnice s posebnimi vlaki na kongres narodno socialistične stranke v Niirnberg. Še več kakor toliko pa se jih je pripeljalo z rednimi vlaki. Portugal prizna vlado v Burgosu, kakor javljajo iz Lisabone, kot zakonito špansko vlado s posebnim diplomatskim aktom. Llojd George, piše o Nemčiji in o vtisih s svojega zadnjega bivanja pred nedavnim v londonskem »Dailyu Kksjiresu« ter pravi, da je nemško ljudstvo pod Hitlerjevim vodstvom spet našlo svojo srečo, slogo in zadovoljnost. Albanski kralj je okreval, kakor javlja sinočnje uradno poročilo iz Tirane. Komunistično zaroto v Uriiguaju je odkrila policija v Monte Videu. V zaroti so sodelovali častniki in podčastniki državne armade. Nove motorje na nemške podmornice je dalo montirati vodstvo nemške bojne mornarice. Ti motorji imajo jirednost, da lahko delujejo nad vodo in pod vodo, tako da se je sjrosobnost nemških podmornic s tem zelo dvignila. 17 brezposelnih rudarjev je zgorelo včeraj v bližini Katovic v nekem seniku, kamor so se zatekli pred nevihto. _ Von Papen je prišel v ČSR na lov, ki se bo vršil v okolici Košič na Slovaškem. Ti njegovi lovi, ki imajo politično ozadje so že znani. Tudi zdaj je verjetno, da bo imel ta Hitlerjev diplomatski zaupnik kake važne razgovore s čehoslovaški-mi politiki. Cene živeža v Italiji se ne bodo dvignile, marveč l>odo ostale j>o včerajšnjem odloku rimskega odbora za nadzorstvo cen iste, kakor so zdaj. Francozi odkrivajo Srednjo Evropo kakor kažejo izjave petnajstih uglednih politikov raznih strank, ki so včeraj odpotovali iz Pariza v Nemčijo, Avstrijo, CSR, Madžarsko in Jugoslavijo. Prepoved zborovanj na Malti, katero je zaradi italijanskega rovarjenja pred dvema letoma izdala angleška uprava, je bila včeraj preklicana. Belgija gre svoja pota v vprašanjih zunanje politike je v svoji izjavi za francoske liste jKivedal predsednik belgijske vlade Van Zeeland. Zato je večina Belgije proti komunistom prijazni francoski politiki. Sestanek med Itulijo, Avstrijo in Madžarsko, to je med jvodpisnicami rimskega sporazuma, se bo v najkrajšem času vršil na Dunaju. Sestanek bo nekak odgovor na bratislavsko konferenco Male zveze in bo imel glavno ost proti boljševizmu, druga njegova naloga pa bo pripraviti oborožitev Madžarske. Francoski trgovinski minister in Hitler se nista sestala, kakor poročajo uradni krogi v Parizu in Rimu. Minister Gastide je imel samo vljudnostni razgovor z nemškim gospodarskim diktatorjem dr. Schachtom. Spopadi med francoskim delavstvom, ki ga je polovica za splošno stavko, polovica pa proti njej, so se odigravali včeraj in jiredvčerajšnjim po vsej severni Franciji. Prišlo je do krvavih pre-tejiov. Moskva pripravlja gospodarske represalije proti Nemčiji, kakor je povedal na včerajšnjem sestanku sovjetskih voditeljev v Moskvi Molotov. Te represalije bodo odgovor na nemške pretnje ob kongresu v Niirnbergu. Razgovori za novi most čez Donavo se prično danes v Belgradu med romunskim prometnim ministrom L ranasovicijem in med dr. Spahom. Most se bo zgradil najbrž med Kladivom in med Turn Severinom. Finske komuniste je Moskva proglasila za trockiste in jih s tem izključila iz komunističnega občestva. Cl avno vprašanje: Kaj bo z našim zamrznjenim denarfem v Italiji Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo osnovi kompenzacije. To bi se reklo, da bi Ita-lija, predno bi Jugoslavija uvozila kako najmanjšo količino blaga tja, nasprotno mogla izvoziti v Jugoslavijo ogromne količino, t. j. toliko, kolikor Jugoslavija zahteva od Italije. Zelo verjetno je, da se bodo pogajanja končala za Italijo ugodno, vendar pa ima na drugi strani tudi naše trgovinsko zastopstvo stroga navodila, po katerih naj na vsak način zahteva, da se dolgovi našim izvoznikom izplačajo potom kliringa. Italijanski tisk prikriva skoraj očiten strah, da bi se ta pogajanja razdrla in da ne bi sploh prišlo do kake za Italijo povoljne rešitve. Razumljivo je, da tisk opozarja na ta primer, da bi se pogajanja razdrla, češ da bi s tem trpela Jugoslavija veliko škodo. Na drugi strani pa zamolčuje morebitno škodo, ki bi zaradi neuspelih pogajanj nastala za Italijo. Zato naši gospodarski krogi, ki so zainteresirani pri teh pogajanjih, zelo kritično gledajo na pisanje italijanskega tiska. Med temi krogi prevladuje mišljenje, da 6e Italiji ne sme dovoliti ni-kake nove prednosti glede trgovinskega prometa razen onih, ki so bile točno podane v stari trgovski pogodbi. Gospodarski krogi zahtevajo in pričakujejo od naše delegacije, da se glede plačila italijanskih dolgov z vso vnemo zavzema za koristi naega gospodarstva in sicer predvsem za to, da so ti dolgovi brezpogojno plačajo po kliringu. Učiteljske premestitve Bclgrad, 18. sept. m. Italijansko časopisje se v zadnjih svojih številkah bavi s trgovinskimi pogajanji med Jugoslavijo in Italijo, ki so se pred kratkim začela v Rimu med našo in italijansko trgovinsko delegacijo. Vso podrobnosti teh razgovorov še niso znane in se tudi ne ve, kako daleč so ta pogajanja prišla, vendar pa je italijanskemu časopisju znano, kakšne predloge je stavila ena in druga stran. Italijanska vlada stoji na stališču, da mora biti nova pogodba podpisana na kompenzacijski podlogi. Verjetno je, da je italijanska delegacija zahtevala gotove pogoje glede prodaje svojih industrijskih proizvodov in sadja. Italijanski tisk namigava na to, naj naša delegacija ne bi stavila z ozirom na stavljene pogoje italijanski trgovini nikakih ovir, ker je bila naša trgovinska bilanca z Italijo tudi pred sankcijami aktivna. Po najnovejših informacijah pa naše trgovinsko zastopstvo ne bo pristalo na italijanske predloge, ker bi s tem nastala nevarnost, ki danes ni niti najmanj zaželjena naši zunanji trgovinski politiki. Naša delegacija bo v prvi vrsti zahtevala, da se zamrznjeni denar naših trgovcev v Italiji, ki gre v sto milijone dinarjev, izplača potom kliringa. Italijanski tisk pa v zvezi s tem povdarja, da bo naše zastopstvo zadelo na velik odpor, ker stoji Italija na stališču, da vse dolgove, kakršnikoli bi že bili, iz dobe, predno so stopile v veljavo sankcije, izplača na Delavci izgubili na plačah 3.5 milijona Din Stavka gradbenih delavcev v Zagrebu pred koncem Zagreb, 18. sept. Vse kaže, da bo stavka gradbenih delavcev v Zagrebu v kratkem času vendarle končana. To žele ne samo gradbena podjetja in vsa naša javnost, pač pa tudi vse gradbeno delavstvo. Kakor se je izkazalo, je ta stavka povzročila ne malo škode. Ze samo dejstvo, da so delavci na tem področju izgubili na plačah najmanj 3.5 milijona v teh treh tednih, ko niso delali, kaže dovolj jasno, da je stavka zapustila težke posledice. Poleg tega pa so imeli veliko izgubo zaradi te stavke tudi obrtniki, katerih delo je v tesnih zvezah z gradbeno delavnostjo. Končno se je sedaj Hrvat-ska delavska zveza odločila, da začne pogajanja s predstavniki gradbenih podjetij, in sicer na način, da do skrajnosti zavaruje interese delavstva. Neznana utopljenka Ljubljana, 18. sept. Danes ob 7 zjutraj je delavec Franc Herfort opazil v strugi Ljubljanice v Mostah pod Gruberjevim kanalom plavati po vodi neko truplo. Takoj je poklical tudi ljudi in skupno so potem potegnili iz vode truplo neznane ženske. Na prvi pogled je bilo jasno, da je bila ženska v vodi največ do 5trirure. Utopljenka je stara 60—65 let, ima sive lase, je brez zob, na sebi pa ima črno zimsko jopico in krilo. f, Na mesto, kje so jo našli, jo je voda očividno »-.naplavila iz Gruberjevega kanala. V strugi Ljubljanice ni skoraj nobene vode, in še tista voda, ki je v strugi, stoji. 'Ker na truplu niso našli nobenih poškodb, gre očividno za nesrečo. Truplo neznane utopljenke so prenesli v mrtvašnico v Mostah, kjer si ga je ogledala tudi policijska komisija ter so ga tudi fotografirali. Nove mesarske stojnice Ljubljana, 18. sept. Velika in lepa Ljubljana hoče biti na vsak način še večja in lepša. Na vseh koncih in krajih poslavljajo nove zgradbe, takozvane »bisere«, kot sla bežigrajski šoli. Povsod preurcujejo in popravljajo! Celo Stari trg se ;e pomladil, m zdaj se zdi kot da sc mu več ne dopade ime slan in hoče spremenili ime v »Lepi trg« Seveda ni /a Starim trgom hotel zaostati sv. Peter ,k;i bo vsaik čas dobil še drug nov zvonik. Pre irejujejo Emono, kavarna Union ustreza najmodernejšim zahtevam. Zvezda pa že zdavnaj vabi goste v svoje prenovi,ene lokale. Vse to pa so uvirt;li tudJ ljubljanski mesarji Mislijo si: če drugi, zakaj pa še mi ne bi svojih stojnic popravili in jih naredili času primerne. In že lahko vidimo, kako se v vrsti starih in zares popravila vrednih stojnic dviga nova, lepa in sko-ro moderna stojnica, kii si jo je dal pred kratkim zgraditi g. Ocvirk. Za njim po seveda ni hotel zaostati g. Koprivc, ki sedaj tudi dela novo. Prav je, da mesarji, uvidijo to potrebo, do vsa: nf.kHiko om žaloslen pogled po , .-d «vo-jih stojnic 3a) vedo, da je vkšeft« it m večji, v čim U:pš< m lokalu se vrši. Naši mesarij pa tudi prav dobro vedo, da ic dandanes »kšeft« več kot Pul ž viienja. ✓ Pogajanja v tekstilni stroki Ljubljana, 18. sept. Poročati smo že o naporih, ki gredo za tem, da se pravilno in pravično likvidira mezdno gibanje tekstilnega delavstva. Pri teim je zlasti banska uprava pokazala za pravilno rešitev tega problema vse razumevanje. Včeraj so se končno sc sinil zastopniki delavstva in industrijeev v. knjižnični dvorani zbornice za TOI k pogajanjem. Delavstvo zastopajo pri teh pogajanjih: tajnik Delavske zbornice tlratniik in Golmajcr, zn razne delavske organizacije Jakomin, Lombardo in Bučar ter več delavskih zastopnikov iz raznih tekstilnih tovarn. Teikstilne tovarne pa zastopajo: gg. Kavčič, dr. Golia, Avgust Edi eh, Aleksander Mitrovič, Maksim Horvic in ing. Burger. Delegacija Zveze delodajalcev je izdelala novo tarifno pogodbo, ki je sedaj predmet proučevanja. To tarifno pogodbo so dobili predvčerajšnjim v roke zastopniki delavstva, ter so jo včeraj pretresali v skupni razpravi z zastopniki delodajalcev. Pogajanja in razgovori so tekli mirno in stvarno. Zvečer ob 7 so bila pogajanja prekinjena ter se danes nadaljujejo v knjižnični dvorani Zbornice za TOI, kjer so sc zastopniki obeh strank zbrali ob 9 dopoldne. V tej Hrvatski delavski zvezi je včlanjenih v Zagrebu 5o tritedenskem počivanju končno vendar že lahko začeli z delom pri vseh zgradbah. Velika tatvina v Begunjah Cerknica, 18 sept. Le malokdaj pride na Notranjskem do tako razburljivega dogodka, kot se je izvršil v noči od srede na četrtek v Begunjah nad Cerknico. To pot je tamkajšnje prebivalce razburil primer velike tatvine, ki je bil izvršen v trgovini g. Medena. Ponoči, ko so vsi trdno sj>ah, so tatovi, ki jih je bilo več in so hišo, kakor tudi razmere v hiši prav dobro poznali, udrli v notranje prostore, predvsem v trgovino in odnesli raznih stvari v vrednosti nad 20.000 Din. Ko so domači zjutraj tatvino opazili so takoj o njej obvestili cerkniške orožnike. Ti pa so prosili ljubljansko policijo, naj r-oštje pomoči. Ljubljanska policija, ki ima veliko dela v svojem okolišu, pomoči ni mogla po-Staiii, zato so se orožniki sami spravili na delo in tipajo, da bodo storilce kmalu prijeli, kajti na sledu so jim že. Sovražnik konjskih repov ujet Maribor, 17. septembra. Po mariborski okolici je že dalj časa strašil spreten tat konjskih repov, ki je okoliškim po-sestnikom povzročil že precej škode. V pretekli noči se je posrečilo, da so predrzneža ujeli. Ko je hlapec posestnice Elizabete Žagar v Laznici pri Limbušu zvečer okoli enajstih prišel v hlev, je v temi oj>azil neznanca, ki je baš nekemu konju strigel rej). Oh hlapčevem prihodu je neznanec skočil skozi okno in skušal pobegniti. Domač hlapec je poklical domačine, nakar so se vsi podali na lov za tatom in ga kmalu ujeli. Tat se je obupno branil in zadal hlapcu in domačemu sinu lažje poškodbe. Pri tatu so našit dva konjska repa, več ključev, s katerimi je odpiral hleve in nekaj česna, loja ter mila, kar je dajal konjem, da so bili med striženjem repa mirni. Predrzen tat je 47 letni delavec Vinko Spurer iz Košakov. Priznava vse tatvine, ki so se, izvršile v zadnjem času, izgovarja se |>a, da ga je k tem dejanjem nagovoril nek A. Ž., ki mu je tudi odkupil vse pokradene repe. Smrtna nesreča na progi Trbovlje, 18. sept. Najpogosteje sc ob železniških progah dogajajo težke nesreče ravno na krajih, kjer cesta seče to progo v ostreni ovinku. Navadno je tam tudi nemogoče, da bi človek, ki se v tem trenutku mudi na nevarnem križišču, imel dovolj razgleda in sc pravočasno mogel ojiaziti bližajočo se nevarnost. Ta nevaren ovinek je tudi oni ob predoru Hrastnik —Trbovlje, kjer so bili včeraj zaposleni delavci s popravljanjem proge. Tu se srečata tovorni vlak proti Trbovljam in osebni vlak, ki vozi proti Hra stniku. Dva delavca sta se sicer na opozorilo progovnega nadzornika umaknila osebnemu vlaku, nista |)a pri tem ojiazila, da se jima od zadaj približuje tovorni. Nesreča je bila neizogibna. Tovorni vlak je podrl enega teh delavcev in ga popolnoma razmesaril tako, da je bila vsa proga oškropljena s krvjo. Drugega delavca pa je vrglo ob skalno steno, pr ičemer je dobil težje notranje poškodbe. Smrtno ponesrečeni delavec ie doma iz Trbovelj in se piše Majcen. Kongres narodnih manjšin Ženeva, 18. septembra. AA. Včeraj se je končal 12. kongres manjšin, ki ga je otvoril predsednik dr. Wilfan. Prisostvovali so zastopniki 13. manjšinskih skupin v Evropi. Oovoril je dr. Besednjak, zastopnik jugoslovanske manjšine v Italiji. Zahteval je, da vse države prevzamejo mednarodne obveze v vprašanju manjšin. V navzočnosti Belgrad, 17. sept. AA. Z rešenjem prosvetnega ministra so na prošnjo premeščeni: Kreps Sidonija z Blok, okraj Logatec, v Trebnje, okraj Novo mesto; Jovan Leopold iz Zamečka, okraj Krško, v Sv. Petetr pri Novem mestu; Tomažič Božidar iz Žetal, okraj Šmarje, v Maren-berg, okraj Prevalje; 2ehelj Alfred iz Sv. Primoža na Pohorju, okraj Prevalje, v Muto, okraj Prevalje; Cencič Josip iz Rogatca, okraj Šmarje, v Ptuj; Grebenc Ana iz Šmartna ob Dreti, okraj Gornji grad, v Ptuj; Ivančič Marija iz Vranskega, okraj Celje, v Sv. Lovrenc na Dravskem polju, okraj Ptuj; Mlekuš Zora iz Križa, okraj Murska Sobota, v St. Vid pri Ptuju, okraj ptujski; Klement Avguštin iz Gornje Doline, okraj Kranj, v Breznico, okraj Radovljica; Kramar Franc iz Skal, okraj Slovenjgradec, v Velenje; Rajner Bogomir iz Strupe, okraj Laško, v Šoštanj, okraj Slovenjgradec; Mencinger Lucija iz Strupe v Šoštanj, okrajj Slovenjgradec; Teuerschuh Frančiška iz Šoštanja, okraj Slovenjgradec, v Slovenjgradec; Vidmar-Kac Olga iz Sv. Jederle, okraj Laško, v Soro, okraj Škofja Loka; Grilc Frančiška iz Trbovelj-Voda v Rogatec, okraj Šmarje; Fatur Julija iz Izlak, okraj Litija, v Šmartno, okraj Ljubljana-okolica; Kristan Srečko iz Adlešičev, okraj črnomeljski, v Notranje Gorice, okraj Ljubljana-okolica; Brezovnik-Jesih Ivana iz Mokronoga, okraj Krško, v Ig, okraj Ljubljana-okolica; Valenčič Milica iz Spodnje Slivnice, okraj Ljubljana-okolica, v Šmarje, okraj Ljitbliana-okolica; Kayčič Dragotin iz Trebeljnega, Krško, v Novo mei«+o; Jurčec Ivan s Sv. Katarine, Laško, v Birčno vais, Novo mesto; Pirman Ana iz Žarov (Logatec) k Sv. Jakobu ob Savi (Ljubljana-okolica); Tuma-Pilba Ana iz Sore (Škofja Loka) k D. M. v Polju (Ljubljana-okol.); Žitko Ana iz Toplic (Litija) k D. M. v Polju; Sregovec Ivan iz Toplic (Litija) k D. M. v Polju; Vilar-Kramar Marija iz Ige vasi (Logatec) v Sostro (Ljubljana-okol.); Tavčar Ljudevit iz Rakitne (Ljubljana-okol.) v Borovnico; Cejhoftr Alfonz iz Limbuša (Maribor) v Cven (Ljutomer); Ivančič Ljudevit iz Križevcev (Ljutomer) k Sv. Juriju ob Ščavnici (Ljutomer); Štibier Julij iz Semiča (Murska Sobota) v Gor. Radgono (Ljutomer); Dolenc Marija iz Sv. Marjete (Ptuj) v Cerknico (Logatec); Bergant Marija iz Dramlja (Celje) v Zg. Polskavo (Maribor); Raček Andrija-na s Sladkega vrha (Maribor) v Tezno (Maribor); Visočnik Andrej iz Pameča (Slovenjgradec) v Slivnico (Maribor); Berglez Marija iz Zagorja (Litija) v Maribor, desni breg; Mogelni Dragotin iz Brezna ob Dravi (Prevalje) v Jarenino (Maribor); Klančnik Marija iz Kapele (Brežice) v Kamnico (Maribor); Ritonja-Zohar Hedvika iz Podove (Maribor) v Kamnico (Maribor); Čajnik Avgust iz Pi-Tešice (Celje) v Gor. Petrovče (Murska Sobota); Klanjšček Simon iz Žice (Slov. Konjice) v Stru-kovce (Mur. Sobota); Osterič-Pinterič Kristina iz Trdkove (Mur. Sobota) v Krog (isti okraj); Zuko-vec Franc iz Šmihela (Novo mesto) v Novo mesto; Gosenič Anton iz Nove Štifte (Gornji grad) v Brežice; Vouk-Rauter Slava iz Čateža (Črnomelj) v Sevnico (Brežice); Jelačin Marija iz Dobove (Brežice) v Sevnico; Sedej Helena iz Hajdine (Ptuj) v Dom (Brežice); Jarha Josip iz Orle vasi (Celje) v Dobrno (Celje); Bregant-čuk Zora iz Frankolove-ga (Celje) v Teharje; Suša Justina iz Mute (Pre- valje) v Teharje (Celje; Jančigaj Stanislav iz Sevnice (Brežice) k Sv. Juriju ob Taboru (Celje); Šterbenk-GostiSa Ana iz Novega mesta v Črnomelj; Ložar Marija iz Vel. Gabra (Litija) v Domžale; Šušteršič Terezija iz Starega trga (Logatec) v Dob (Kamnik); Rožica Viljem iz Šmartna (Kamnik) v Jarše; Nadler Neža iz Dolenje vasi (Kočevje) v Ribnico (Kočevje); Boča Boris iz Oneka (Kočevje) v Livold (Kočevje); Riječ Franc iz Siro-gojne (Zlatibor) v Vitanje (Konjice); Fugina-Lesko-vec Amalija iz Krke (Litija) v (Šmartno (Kranj); Hafner Kristina z Jesenic (Radovljica) v Ljubljano; Bratkovič Anton iz Št. Janža na Vinski gori (Slovenjgradec) v Leskovec (Krško); Kušar B. iz Mirne peči (Novo mesto) v Kostanjevico (Krško); Lešnjak Marija iz Gorice (Gornji grad) v Kostanjevico (Krško); Rupnik Bogdana iz Črne (Prevalje v Laško; Trošt Franc iz Šmihela (Gornji grad) v Litijo; Suar Ernest iz Sv. Križa pri Litiji v Litijo; Bratik Milena z Dobrave pri Kropi (Radovljica) v Višnjo goro (Litija); Bekar Pelavija iz Vavfe vasi (Novo mesto) k Sv. Vidu pri Stični (Litija); Škerjanec-Žurc Mara iz Gomilice (Dolnja Lendava) v Toplice pri Zagorju (Litija); Ivančič Albert iz Makol (Maribor) v Črno; Perovič-Gosak Ruža iz Pobrežja (Maribor) v Šmarje pri Jelšah; Črevc Amalija iz Predoselj (Kranj) v Primskovo (Kranj); Smolič Marija iz Šmarja (Ljubljana-okol.) v Ljubljano-inesto; Merala Leopoldina od Sv. Jakoba ob Savi (Ljubljana-okol.) v Ljubljano; Okorn Vinko iz Višnje gore (Lilija) v Ljubljano; Pahor-Šušnič Marija od D. M. v Polju (Ljubljana-okol.) v Ljubljano; Klemenčič Alojzija iz Tomišlja (Ljubljana-okol.) v Ljubljano; Lovše Anton iz Notranjih goric (Ljubljana-okol.) v Ljubljano; Menasc-Komac Helena iz Sostra (Ljubljana-okolica) v Ljubljano; Trebše-Res Avgusta iz šmarskega okraja v Ljubljano; Sire Marija iz Zidanega mosta (Laško) v Ljubljano; Kranjc Gizcla iz Dobrovnika (Dolnja Lendava) v Grosuplje (Ljubljana-okol.); Koprivar-Lešnik Frančiška od D. M. v Bregu (Maribor) v Maribor; Vrečka Martin iz Šoštanja v Maribor-Hren Vojteh iz Črešnjevca (Maribor, desni br.-g) v Selnico (Maribor, levi breg); Verbič Alojzija iz Dol. Logatca v Gor. Logatec; Pečnik-Kugnič Marija iz Brežic k Sv. Anionu nad Rajhenburgoiri; Svetek Viktorija iz Vidma v Marijo Snežno (Maribor, levi breg); Vadnal Franca iz Dobove v Veliki Podlog; Petkoveš-Pepelnik Marija iz Sv. Jurija v Blagovno; Martelanc Justa iz Črnomlja v Štrekljevec; Tomčič Vladimir iz Metlike v Velenje; Poropat Marija iz Kamnika v Hodošan (Prelog); Tomec Marija iz Moravca v Primskovo; Janežič Gabrijela iz Kočevja v Kočevsko Reko; Gan-selmajer Ana iz Kočevja v Bloke; Auersperg Marija iz Olševka v Duple; Ivančič Josipina iz Št. Vida k Mariji Snežni; Birsa Josip iz Ponovičev k Sv. Križu; Princip Edvard iz Ljubljane k D. M. v Polju; Rak-Plevel Zora iz Ljubljane v Mursko Soboto; Pristou Anton iz Borovnice v Mursko Soboto; Pristou-Čuk Marija iz Borovnice v Rakitno; Vunderl Matija iz Cvena (Ljutomer) v Naraplje; Ivansa Valentin iz Frama v Makole; Menard Viljem iz Novega mesta v Podgrad; Požar Vaclava iz Sv. Petra v Zanieško; Gaberšek Ivana iz Gu-štanja v Kapljo; Zalar Marija iz Sv. Bolfenka v Predanovce; Brestek Milan iz Ribna v Olšovko; Prestor Nikolaj iz Mošenj v Gorjuše; Križe Roza I iz Starega Loga v Škocjan pri Turjaku. Medparlamentarna S?3e?3nska konferenca Bukarešta, 18. septembra. A A. Včeraj je prispela v Bukarešto jugoslovanska delegacija na 21. medparlamentarno trgovinsko konferenco. Na čelu naše delegacije je Stevan Čirič, predsednik narodne skupščine in bivši minister ter predsednik jugoslovanskega medparlamentarnega odbora. V delegaciji so razen njega poslanec dr. Kosla Kumanudi, jjoslanec in bivši minister Ivan Mohorič, podpredsednik senata Miroslav Ploj, senator in bivši minister Daka Popovič, senator in bivši minister dr. Frangeš, senator in bivši minister dr. Zelimir Mažuranič, senator in bivši minister dr. Sava Ulmanski, senator dr. Josip Nemec, senator dr. Kotur in poslanci dr. Kunjašič, Miloje Sokič, glavni tajnik jugoslovanskega medparlamentarnega odbora, poslanci Mila Mi mitri je-vič, Ilussein Džumašič, dr. Jure Koce, Nikola Ka-balin, Drag. Stojadinovič, V. Vujadinovič, Vjeko-slav Miletič, Žarko Tomaševič. Delegacijo spremlja kot tajnik Ljubica Lazarevič. Na železniški postaji so jugoslovansko delegacijo sprejeli člani romunskega medparlamentarnega odbora, |>oslaniški svetnik in jugoslovanski odj>ravnik poslov A. Vakuinovič, tajnik in poslanec Pavlovič in tiskovni ataše Petrovič. Jugoslovanska delegacija je jx>ložila venec na grob romunskega neznanega junaka, ob IB pa je položila venec na spomenik pokojnemu kralju Aleksandru L, ki stoji pred vojašnico 7. lovskega polka, ki se imenuje po kralju Aleksandru L Ob 13.:-S0 je bila delegacija na kosilu, ki ga je nji na čast priredil jugoslovanski odpravnik poslov A. Vakuinovič v hotelu Splendid-Park. Ob 17 je na programu svečan otvoritev plenuma konference in bodo govorili predsednik vlade Tatarescu in voditelji vseh delegacij držav, zastopanih na tej konferenci. Ob 21 priredi romunski medparlamentarni odbor svečan sprejem v oficirskem domu. Bukarešta, 18. septembra. AA. Rnoči ob 17 so otvorili svečano sejo interparl^mentarne konference za trgovino. V začetku seje sta predsednika romunske narodne skupščine in senata imela krajša govora. Pozdravila sta navzoče delegate 20 držav s prav toplimi besedami in jima želela dobrodošlico. Nato jo povzel besedo predsednik romunske vlade Tatarescu, ki je v imenu Nj. Vel. kralja Karola otvoril svečano sejo z daljšim govorom. Navzoče delegate 20 dežel je pozdravil v imenu kraljevske vlade. Nazadnje je govoril predsednik jugoslovanske skupščine St. Čirič, ki je v francoščini imel naslednji govor: od|ioslanca Zveze narodov so na sklepni seji sprejeli dve resoluciji, prvo o življenskih pravicah narodnostnih skupin v evropskih državah in drugo o reformah Društva narodov. Prva resolucija govori o nevarnostih, izvirajočih iz politiUe raznarodovanja manjšin, druga pa govori o ustanovitvi posebnega odbora Društva narodov, ki bi moral proučevati manjšinske pritožbe in o njih poročati stalnemu svetu Zveze narodov. Ista resolucija določa, da v primeru, če bi j>ri51o do reforme ZN, skupščina ZN povabi tudi kongresne zastopnike manjšin, da bodo oni podali svoje mnenje o reformi, v kolikor bi se reforma mogla nanašati na manjšine. Predsednik manjšinskega kongresa dr. Wil-[ fan je apeliral na angleško javnost, da v bodoče S vpoštevn delovanje, ki ga vrši manjšinski kongres ' leta in leta ker je po izjavi dr. VVilfana verjetno, da bo prihodnji kongres v Londonu leta 1937. Srečen sem, da se lahko v imenu jugoslovanskih delegatov zahvalim za tako prisrčne in tako ljubeznive besede g. predsednika. Mi Jugoslovani smo prišli v to državo ne samo kot politič-ni prijatelji in zavezniki, ampak kot pravi bratje, ker mi iskreno ljubimo Romunijo, kakor ljubimo iz vse svoje duše Nj. V. kraljico Marijo, ki je plemenita hči te lepe države. Te vzvišene vezi naših dinastij in prav tako vzvišene vezi krvi, ki smo jo skupaj prelivali v najtežjih preizkušnjah celo naše zgodovine, poudarjam gosj>e in gospodje, v vsej naši jireteklosti, so tesne in bodo najsigur-nejši temelj, na katerem bomo zgradili našo skupnost v bodočnosti. V kruti borbi za obstanek sta oba naroda že dovolj trpela in zato ni ničesar, kar bi bilo bolj naravno kot je tisti ideal mednarodnega miru, ki ga hrepene vsi narodi in vse države. Pri zadnjem obisku našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča pri g. Tatarescu smo dali vsem vzgled takega ojačenega prijateljstva, ki se naj nasloni na ojačene trgovinske odnošaje. Mislim, da vam v takih okoliščinah ni jx>trebno nagla-šavati visoko stopnjo našega toplega prijateljstva liapram Romuniji. Jaz aem srečen, da vam lahko izrazim ljubezen do skuj>nega ideala z dvema besedama, ki sta tako sladki in ti dve besedi sta: Satrajesca Romania. Govor g. Čiriča je bil sprejet z burnim ploskanjem vseb navzočih. Predsednik romunske delegacije in vsi navzoči so jx> vrsti stisnili roko g. Čiriču po njegovem govoru. Goljiifivi odvetnik Vojvodina je imela pred dvema letoma veliko senzacijo, ko je moral stati pred sodiščem odvetnik dr. Ludajič iz Sente im odgovarjati za poneverbe v znesku 620.000 Din. Odvetnik je bil upravitelj konkurzne masc^ veletrgovca Jerneja Sekcija iz Sente. Pred sodiščem se mu je takrat posrečilo, da je izpodbil obtožnico in znaj vse svoje nagrade kot upravitelj mase utemeljiti kot upravičene. B»i k oproščen, vendar je kasecijsko sodišče oprostilno razsodbo razveljavilo itn določilo v Somboru lelos novo razpravo. Obtožnica mu je očitala, da je kot konkurzni upravitelj prodal nekatere nepremičnine, v en d tir denarja ni naložil na sodtsču, temveč si ga je pridržal snm. Sodišče ga ie pozneje pozvalo, da mora ves denar pri njem vložiti, h odvetnik je namesto 875.000 vložil le W0.000 Din. Sodišče se ni pridružilo zatrjevanju obtoženega odvetnika, da je zaslužil za svoje delo inko visoko nagrado, kolikor znaša razlika t>o navedbah obtožnice, ter je obsodilo Ludajiča na štiri leta strogega zajx>ra iin na trajno izgubo advokature. Belgrad, 11 septembra. V ministrstvu za promet so popolnoma Jodelali elaborate za razširjenja telefonskih central v Ljubljani, Zagrebu in Bel-gradu in našli potrebne vsote za to razširitev. Dela za razširjenje navedenih central bodo trajala okoli tri leta, ker bodo obsegala kar najbolj daljnosežno razširjenje central in mestnih kabeljskih obrežij. V okvir razširjene belgrajske centrale prideta tudi Zemun in Pančevo. Llaborati se zdaj nahajajo pred ministrskim svetom in kakor hitro bodo odobreni, se bodo dela začela. Na pogreb Svetozarja Pribičeviča je odšlo včeraj osem članov bivše Kmečko demokratske koalicije iz Zagreba. V Pragi bodo imeli razgovore s funkcionarji bivše SDS. Slovenski liberalci, odnosno trenutni .INS-arji, ki so bili nekdaj največji oprode Pribičeviča se pogreba ne bodo udeležili. Ljubljana danes Koledar Potek, 18. septembra: Jožef Kub. Sobota, 19. septembra: Januarij. * Nožno službo imajo lekarne: dr. Pittalli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Strelska družina t Ljubljani obvešča svoje člane in vBe prijatelje strelskega pokreta, da je letošnje ostro streljanje na vojaškem strelišču končano. V kratkem se prične sobno streljanje, čas in kraj bomo objavili. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani OPERA Začetek ob 20. Potek, 18. sept.: zaprto. Sobota, 19. sept.: Trubadur. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. Nedelja, 20. sept.: Dvojno knjigovodstvo- Opereta. Izven. g- Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 18. septembra. 12 Nn£a pesem, naša prlasba — (plošče). — 1^.45 Poročila, vreme. — 13 Ca«, apoml. obvestila — 13.15 Ob modrih vodah havajskih (ploftče). — 14 Vrem«, borza. — 16 Domač« napeve igrajo Magistri i®j>od Šmarne gore. — ]<) C'as, vreme, poročila, «.j>ored, obevstil«. — -9.30 Nacionalna ura: K&radjor-djev konak v Belgradu, Voj in Pulj ©vi <5 i7. Bedgrnda. — 19.50 Ksilofon uk o solistično točke (ploSČe). — 2*1.10 Zoska itra: Koaigros mednarodne ženske 7-ver/.o v Dubrovniku (prospa HoČevaT Pavla). — 20.30 Prenos iz Zagreba: Pevski koncert: tenorist Nikola Sterle. Violinski koncert: Zlatko Topolski. Koncert slovenskega okteta. — 22 Cas, vreme, i>oroeila, spored. — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, /8. septembra. Bclgrad T.: 10..V) MaM koncert na ploščah. — 22 Beethovnove simfonije — Bel' grad 11.: Mi na Krfu, 111. del (Stojan Zivaclinovdč). — 23.15 Ba.lkn.nska glasbena folklora. — Zapteb: 20 Klavirski koncert Branke Mnsoli. — 20 30 Vokalni koncert Zlatka Topolskega — 21.80 Vokalni koncert moškega Siloveausikega okteta. — ‘22.15 Plesna tcla-sba. — Dunaj: 19.35 Humor. — 20.20 Verdi: *Arara«, opera. — 22.19 Zabavui koncert. — Praga: 19.30 *I)unav<, radio-film. — 20.45 8ta.ni ali nova v.iolina. — 21 Koncert radijskega zbora in orkestra. — Brno: 10.30 Smetana ^Dalibor«, opera. — Bratislava: 19.10 Popularne slovaško pesmi s spromljevanjem cigansko muzike. ~ Varšava: 19.30 Mandolinski koncert in solisti. — 20 Klavirski koncert. — 20.30 Novela.. 21 Simfonični koncert in solisti. — 22.15 Lahka glasba in glas-lwi za ploni; dr. Pivko Ljudevit, prof. v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru: Kranjec Rudolf, prof. v Novem mestu, na 11. real. gimnazijo v Sarajevu; dr. Vilhar Albin, prof. v Sremskih Karlovcih, na real. gimn. v Zemunu; Plut Štefan, prof. v Kranju, na II. real. ginin. v Ljubljani; Pa-hajner Franjo, prof. v Mariboru, na I. real. gimn. v Ljubljani; Bakiž Vladimir, prof. v Ljubljani, na IV. moško real. gimn. v Belgradu; Žagar Otokar, strokovni učitelj v Kranju na klasično gimnazijo v Ljubljani; Ružič Bogdan, prof. v Tetovu na klasično gimnazijo v Ljubljani; Bajuk Hugo, prof. v Varaždinu, na real. gimn. v Novem mestu; Suri? Marija, strok, učiteljica v Mariboru, na žensko realno gimnazijo v Splitu: Rihar Katinka, prof. na učiteljišču v Mariboru, na učiteljišče v Ljubljani; Molinar Ivan, prof. v Ptuju, na III. real. gimn. v Ljubljani; Kanduč Rajko, prof. na real. gimn. v Kočevju za uradnika v 7. pol. skup. na 3. realno gimnazijo v Ljubljani; Pahajner Vlasto, prof. na real. gimn. v Mariboru za uradnico v 7. skupini na klasično gimnazijo v Ljubljani; Kranjec Zoran, prol. na II. moški real. gimn. v Belgradu za uradnika v 4. skiy> stop. na IV. moški real. gimn. v Belgradu; Pirnat Josip, prof. na real. gimn. v MarilKiru za uradnika v 4. skup. 1. stop. na klasični gimnaziji v Mariboru; Canjkar Toma, prof. na Klas. ginin. v Mariboru za uradnika v 5, skup. na gimnazi.n v Mariboru; Kodrič Stjepan. prof. na II. moški real. K mm. v Ljubljani, na moško realno gimnazijo v Osueku. V nedeljo v Cerklie! V nedeljo 20. t. m. naj bo naša pot namenjena v Cerklje pri Kranju, kjer sc odkrije spomenik slavnemu našemu skladatelju Davorinu Jenku. V lepih jesenskih dneh je pot zelo prijetna kot peš-izlet od postaje Homec skozi Komendo in Zalog v Cerklje, ali pa iz Kranja preko Šenčurja po poljskih potih v Cerklje. Iz Ljubljane pa vozi avtobus ob tričetrt na eno od protestantovske cerkve in prepričani smo, da bo tvrdka Žužek, ki oskrbuje to avtobusno vožnjo prav rada postavila v nedeljo dva avtobusa. Brezdvoma bo vozil tudi avtobus iz Kranja proti Cerkljam, stalni odhaja šele ob tričetrt na štiri popoldne. Pevske zl>ore, kulturna društva, pa tudi posameznike vljudno vabimo prihodnjo nedeljo v Cerklje. Oton Župančič - novi predsednik ljubljanskega PEN-kSuba Ljubljana, 18. sept. Z ozirom na to. da je bil imenovan dosedanji predsednik ljubljanskega centra PEN-kluba g. dr. Izidor Cankar za jugoslovanskega poslanika in opolnomočenega ministra v Buenos Aires, je bil sinoči v prostorih restavracije Slamič občni zbor ljubljanskega centra. Občni zbor je do volitev vodil dosedanji predsednik g. dr. Cankar, ki se je z lepim nagovorom poslovil od svojih literarnih tovarišev. Pri sle- dečih volitvah je bil izvoljen deloma nov odbor s pesnikom Otonom Zupančičem, upravnikom Na rodnega gledališča v Ljubljani kot predsednikom. Za podpredsednika sla bila izvoljena pisatelja Fran Finžgar in Fran Albrecht, za tajniKa dosedanji tajnik dr. France Stele, za blagajnika pa publicist dr. Stanko Leben. Od prejšnjega predsednika dr. Cankarja se jc v jedrnatem govoru poslovil starosta PLN-klub-skega omizja g. Finžgar. Reševanje brezposelnosti v Celju Celje, 17.6eptembra. Najtežavnejše vprašanje današnje dobe, ki dela predvsem največ skrbi večjim krajem, je vprašanje preskrbe in zaposlitve brezposelnih. Imamo dva načina, kako odpomodi temu zlu sedanjega časa: ali da delimo podpore v denarju ali n&turalijah, oziroma da skrbimo za javna dela, pri katerih bi dobiili zaposltiteTr brezposelni. S prvim načinom reševanja brezposelnosti ustvarjamo nov kader beračev in delomržnežev, z drugim načinom pa pomagamo brezposelnim, da se na edino primeTen in človeka dostojen način prebijejo skozi vise težave sedanje dobe. Pereče vprašanje brezposelnosti je v veliki meri občutila tudi celjska občina, kjer je industrija v času depresije vrgla na cesto več sto delavcev z okroglo 2000 družinskimi člani. Zalo je bilo treba najti način in sredstva, da se ti najpotrebnejši iz človeške družbe vea.j za silo preživijo. V Celju se je pred ieti poizkusilo pomagati brezposelnim predvsem na prvi zgoraj omenjeni način, to je z dajanjem podpor. Kmalu so pa vsi odločujoči činitelji uvideli, da na ta način ne pridemo daleč, in je posebno pni sedanjem mestnem svetu zmagalo načelo, da je treba reševati brezposelnost v prvi vrsti t zaposlitvijo brezposelnih Praksa prve sezone je pokazala, da načrt in ideja niista bila 6laba. Uta 1935 Že 4. novembra 1935 se je vršila na mestnem poglavarstvu anketa, kako pomagati v zimskem ča,su brezposelnim. K anketi so bili povabljeni vsi merodajni celjski faktorji, tako oblasti, gospodarske korporacije, stanovska združenja in dobrodelne or-ganiracije. Pri tej anketi je bilo sklenjeno, da se izvede v Celju širokopotezna pomožna akcija, h kateri se pritegnejo vsi sloji. Zbirka Pomožne akcije naj 6e uporabi le za javna dela, podpora naj bi se dajala le vdovam-materam, ki ne morejo na delo, nimajo sredstev za preživljanje. Pozneje so bili posli Pomožne akcije poverjeni socialnemu odboru mestne občine. Denarni viri usihajo . .. Naloga tega odbora je bila: 1. preskrbeti sredstva in 2. naredili načrte del. Takoj «e je začelo z nabiranjem prostovoljnih prispevkov, tehnični oddelek je pa dobil nalog, pripraviti načrte del. Prelom v SK Ljubljani Uspehi in slava slovenskega nogometa že od nekdaj niso zavzemali takega obsega, da bi igrali blovenci v državi kakšno vidnejšo vlogo, kaj šele izven nje. Nihče tudi ne pričakuje, da bi slovenski klubi z ocarujočimi rezultati presenečali razvajeno publiko po evropskih stadionih, za to nani manjkajo predpogoji, ki ne ležijo mogoče v manj* vrednosti naše krvi, čeprav so se Slovenci v teku casa že kar navadili občudovati tuje in omalovaževati svoje. Naše tesne razmere nam ne omogočajo, da bi nudili našim klubom priliko, da bi se do take mere izpopolnili, kakor klubi v velikih cenfrih, ki v borbi z boljšimi moštvi razvijajo svoje sposobnosti. Mogoče je eden glavnih vzrokov, da Slovenci do nedavna nismo imeli močnega kluba, ki bi naš nogomet res z uspehom zastopal, je bila prastara rivaliteta med Ilirijo in Primorjem. Pristaši enega in drugega kluba so bili nepomirljivi nasprotniki, nc samo ne zelenem polju, ampak tudi izven njega. To »nešportno« pojmovanje športa, se je polastilo tudi publike, ki je bila strogo razdeljena v dva tabora. V svoji dosledni nepomirljivosti so se pristaši enega kluba naravnost naslajali nad porazom njihovega rivala. Usodna zmota in napaka pa zadene one faktorje, ki so hoteli dati športu politično obeležje. V kolikor se jim je to posrečilo, se je iz tega razvil neke vrste fanatizem, ki je mnogo oviral in škodoval napredku slovenskega nogometa. Teni nezdravim razmeram so hoteli ljudje, katerim je bil res pri srcu slovenski nogomet, napraviti konec. Pričela so se med obema kluboma pogajanja za združitev v enoten klub in ko je po zaključku teh nastala SK Ljubljana, je vsa športna javnost z radostjo pozdravila to pametno gesto vodstev obeli dotedanjih rivalov. Izgledalo je. da bodo enkrat za vselej prenehala trenja, ki so skozi leta cepila sile v našem nogometu in s tem povzročila. da Slovenci nismo mogli predstavljati tega, kar zmoremo. Medtem sc je pa izkazalo, da so bile naše nade jalove saj še ni stopil novi klub v državno prvenstvo, ko je že prišlo do preloma med ilirijansko in primorjansko skupino, kar se je manifestiralo s tem, da je iz SK Ljubljane izstopilo šest bivših Ilirijanov: Sočan, Lan Sandi in Vili, Jug, Slapar in Žitnik Luče, sami igralci, ki jih Ljubljana ne bo tako lahko pogrešala. Pri nedeljski tekmi z Jugoslavijo je moštvo Ljubljane zmagalo, toda dalo je res vse iz sebe, kar je zmoglo. bo v bodoče, se ne ve. V želji, da doženemo po možnosti prave vzroke izstopa navedenih igralcev, smo se informirali in dobili več ali manj jasno sliko razmer v SK Ljubljani, ki bodo nekoliko pojasnili motive njihovega koraka. 'Kmalu po združenju obeli klubov in osnovanju novega — SK Ljubljane, je ilirijanska skupina z negodovanjem zapažala, da skuša prevzeti vodstvo in druge važne funkcije skupina bivših Primor jašev. ki so po njihovem mnenju hoteli izvajati v klubu »primorjansko politiko«. To se je predvsem pokazalo v forsiranju bivših Primorja-nov in zapostavljanju Ilirijanov. Daši je bil Ilirija oni klub, ki bi imel igrati v državnem prvenstvu, vendar je prevzel najvažnejšo funkcijo tehničnega vodje član bivšega SK Primorja, ki je prej v istem svojstvu vodil sekcijo svojega kluba. Ob združitvi se je na vso moč poudarjalo, da so preteklost in osebna nasprotstva za vedno pozabljena, toda gotov.1, ljudje nikakor niso mogli pozabiti svojih tradicij, katere so vtihotapili v novi klub. Največje nezadovoljstvo med Ilirijanl je vzbudilo dejstvo, Dne i. decembra jc bilo nabranih približno 120.000 Din. Razdelili so brezposelne v tri kategorije: 1. poročeni z večjim številom otrok (4 in več), 2. poročeni z manjšim številom obrok (do 4) in samci hranitelji ter 3. samci. Poročeni z večjim številom otrok bi delali dnevno najmanj 8 ur, oni z manjšim številom otrok in samci hranitelji dnevno 6 ur, samci pa tedensko 4 dni po 6 ur. Sklenjeno je bilo tudi, da se pridnim delavcem z veliko družino poviša mezda na 3 Din na uro. Odbor se je moral boriti predvsem s finančnimi težkočami. Kmalu je odbor ugotovil, da so izčrpana vsa finančna sredstva in je začel brek ati po proračunih mestne in okoliške občine. V primeru z izdatki za mezde, ki so znašale tedensko približno 23.000 Din, »o bili prispevki nabiralne akcije slabi, dosti premajhni. Akoravno je bilo od 411 prijavljenih brezposelnih zaposlenih komaj 218, se je moralo že sredi februarja misliti nn odpust. V soboto, 29. februarja 1936 se je vsem dela-vcem odpovedalo. Iz neizrabljenih proračunsikih postavk ®e je zbralo še 35.000 Din in s tem zneskom zaposlovalo še nekaj najpotrebnejših, predvsem domačih delavcev. Ker ni bilo več rednega dotoka sredstev, se je na seji, dne 13. marca žc ugotovil primanjkljaj 31.940 59 Din, ki je do seje dne 8. aprila naraistel na 65.335.04 Din. Ker ni bilo več kredita za nadaljevanje Pomožne akcije in ker se je s prihajajočo pomladjo začenjala sezona dela na polju in drugod, je odbor Z 11. aprilom zaključil zaposlovanje brezposelnih pod okriljem Pomožne akcije. Izvršena dela Iz denarnih sredstev Pomožne akciije so bila v pretekli sezoni izvršena v Celju sledeča javna dela: 1. Cesta na Jožefov hrib, za kar znašajo stroški 70.288 Din: 2. cesta pod mestnim pokopališčem, stroški 65.081 Din; 3. cesta na grad je stala 52.916 Din; 4. cesta proti Apneniku 24.063 D;n; 5 cesta na Anski vrh in na Miklavčev hrib 32.737 Din; 6. pri regulaciji Sušnice se je delalo v bližini tovarne Pyrota na izkopu novih prekopov, napravi brežin ter obložitvi brežin z rušo. Celokupni izdatki znašajo za to 9790 Din; 7. regulacija Koprivnice se je podaljšala za 100 m v vasi Dobrava. Celokupni izdatki ®o znašali 11.617 Din; 8. za kanal v Oblakovi ulici 1254 Din; za popravilo in posipanje cest v bivši okoliški občini 42.032 Din. da so si Primorjaši v novem klubu zagotovili vodstvo na podlagi pravilnika, ki določa. Ha imaio pravico glasovanja le redni, t. j. aktivni člani, katerih je od bivšega Primorja ca 40 in od Ilirije ca 10. Vse to je padlo v oči ilirijanski skupini, ki so na sestankih zahtevali, da se v sodelovanje SK Ljubljane pritegnejo še zaslužni ilirijanski delavci, ki bodo znali in hoteli ščititi tudi svoje pravice in interese. Ko njihovim zahtevam, da so v odboru zastopani tudi Ilirijani, vodstvo ni hotelo ugoditi, je imenovanih šest izstopilo. V zvezi z njihovim izstopom so se pričele raznašati vesti, češ da so »Ilirijane« vodili pri tem koraku' materijelni razlogi. Po izjavah izstopivših igralcev, so te govorice tendenciozne in nimajo z resnico nič skupnega, in imajo namen, prikriti prave vzroke izstopa. V interesu slovenskega nogometa je, da se oni ljudje, ki so pravilno razumeli združenje naših nogometnih sil, vzdramijo in vložijo ves trud v to, da se take nezdrave razmere v komaj porojenem klubu odpravijo. Cas bi že bil, da razum prevlada razne bolne ambicije, ki samo škodujejo napredku našega športa. V. jubilejni mSadmski gozdni tek Maribor, 18. sept. SSK Maraton priredi v nedeljo dne 11. oktobra 1936 V. jubilejni mladinski gozdni tek za posameznike in moštva. Start je na Livadi na igrišču SSK Maratona ob 15, uri. Proga, dolga ca 1500 m, gre deloma po gozdu, deloma po cesti do vodnega rezervoarja pod Kalvarijo ter gre nazaj do cilja na Livado. Prireditev je propagandnega značaja ter imajo pravico starta tudi neverificirani mladci klubov, včlanjeni v JLAS. JZSS ali mladci SKJ, razen mladcev stoječih pod zabrano. Startat smejo samo mladci skupine C in B to so rojeni leta 1918, 1919. 1920 in 1921. Moštva* se sestavijo iz prvih treh tekačev vsakega kluba. Vsak tekač prinese svojemu klubu število točk, odgovarjajočih zasedenemu mestu. Točke Ireh se seštejejo ter zasede prvo mesto kljub, čigar moštvo ima najmanj točk. Nagrade prejmejo: A) prvi naslov »Prvak mladinskega gozdnega teka za leto 1(>36«, in darilo; drugi in tretji diplome. B) prva tri moštva diplome. Nagrade se izdajo prvim trem pod A) in B) le v slučaju, ako starta 5 ali več tekačev, oziroma nioštev. Ako startajo 4, dobita le prva dva nagrado, ako manj,samo prvi pod A oz. B. Prijave s prijavnino 1 Din za osebo, ie do slati potom klubov na naslov: Smerdel Josip, Maribor, Gosposka ulica 23. do 8. okt. t. 1. V prijavi je navesti letnico rojstva tekača. Za prijavljenega tekača, kateri pa ne starta, plača pozneje matični klub 5 Din. Istotako plača klub 5 Din za tekača, katerega prijavi po 8. okt. Klubi izven Maribora ne plačajo prijavnine, razen v navedenih primerih v prejšnjih odstavkih Na startu se morajo tekači izkazati z dokumentom, iz katarega je razvidno, da spadajo v skupino mladcev B oz. C. V ostalem se vrši tekmovanje po pravilih oziroma po pravilnikih JLAS. Pripomba: Klubi se opozarjajo na izletniško znižano vožnjo. Naročajte „SIov. dom" Maribor Osebna vest. G. Franio Fink. profesor na tuk. učiteljišču je dodeljen 1 drž. deski meščanski Soli za vršile* dolžnosti uj>ravitelja. K imenovanju čestitamo I Rdeči križ na Pobrežju bo v soboto, 26. septembra v dvorani >Kenčelj< priredil koncert s sodelovanjem znanega septeta bratov Živkov. Na programu so umetne in narodne pesmi, med njimi tudi pesmi po zapiskih Stanka Vraza. Koncert prične‘ob osmih zvečer. Blagajna mariborskega narodnega gledališča sprejema prijave novih abonentov vsak dan do nadaljnjega. Dobri sedeži treh abonmajev ao še na razpolago. Najnižji mesečni obrok za abonma znaša le 9 Din. Ljudski oder ima drevi ob osmih važen sestanek, na katerem se bodo razdelile vloge za otvoritveno predstavo. Vsi! Nov potniški vlak Dravograd Meža - Slovenjgradec Pričcfiši od 20. sepitembra dnlje do vkliučno 4. oktobra t I. vozi na progi Dravogivid-Mežn— Slovcnjgrndec novi potiski vlak šf. 9125, ki bo odhajal iz Dravograda-Meže ob 20.30 in prihajal v Slovcnjgradcc ob 20.57. V Dravogradti-Mcži bo imel zvezo od potniškega vlaka iz Maribora m Wolfsbcrga. Smola dveh tihotapcev Maribor, 17. septembra. Danes je zla usoda udarila dva stara in rutinirana tihotapca, ki sta hotela vtihotapljeno blago spravili v Zagreb. Pri pregledu osebnega vlaka Maribor-Zidani most sta se orožniškemu kaplarju Filipu Simčiču zdela sumljiva dva moška, ki sta na videz brezskrbno sedela v vlaku. Pri natančnem pregledu njunih kovčkov in aktovk je orožnik v njih odkril tihotapsko robo. Oba moška je takoj aretiral ter jih prepeljal v Maribor na orožniško postajo. V kovčkih in aktovki so našli H60 finejših vžigalnikov in 170 paketov igralnih kart. Pri zaslišanju so ugotovili, da sta tihotapca tesarski pomočnik Martin Fridl iz Zg. Dupleka in kleparski jx>močnik Ivan Obrežnik iz Bezene pri Limbušu, ki sta oba stara znanca finančnih oblasti. Roba. ki predstavlja vrednost 20.000 Din, je bila zaplenjena, tihotapca pa sla se morala [Kidati pod varstvo finančne oblasti, ki jima bo odmerila plačilo po zasluženju. Zakaj taka dejanja potem pa jeza Trbovlje, 17. sepl. »Nedeljsko >Jutrof se je hudo razjezilo na naš članek >brez časti in spoštovanja« in nam očita laž. Priznava pa, da na večer 5. septembra ni bilo v sprevodu vse v redu. Ja, ali so mar člani JRZ kričali >dol s klerikalci«, ali mogoče hoče reči >Jutro«, da so vpili in tulili >dol s Sokoli« in podobno. Če bi res nič ne bilo, bi gotovo tudi mi ne imeli vzroka javno povedati o teni sprevodu, da tako kričanje ob takih proslavah ni na mestu. Pa tudi ni nikaka čast za tisle, ki se tako d;lleo spozabljajo. »Jutro« dejstva ne more izpodbili, četudi še tako zavija in očita laži, ker bodo to jx»-trdile neštete priče na drugem zato merodajnem mestu. »Jutro« naj rajši napiše, kaj se je godilo isti večer pred stanovanjem nekega meščansko šolskega učitelja in pove mladini, da tako početje ni dostojno, pač pa sramotno. Tudi svoje pisanje naj v drugo kroji j>o tem. Večer Rdečega kršia Oficiielni začetek letošniih prireditev ljubljanske krajevne organizacije tega humanitarnega društva o priliki Tedna Rdečega križa bo v soboto, 19. t. m. v ljubljanskem dramskem gledališču. Spored je tale: 1. Uvodna godba. Izvaja vojašika godba pod vodstvom g. kapelnika 2ivar>oviča; 2. Svečanostni nagovor; 3. Maurice Rostand: »Vesi« (L‘bornme gue i’ai inč). Drama v treh dejanjih s prologom, igrajo člani ljubljanskega Rdečega križa, poklicni odrski umetniki Boltarjeva, Rratma, C. Debevec, Gregorin, Marija Vera, Rakaricva tn M. Skrbinšek. Režiser: C. Dcbevec. — Začetek ob 20. — Cene znižane dramske. — Za svečanost-no gledališko predstavo izbrana drama učinkovito zrcali težnje Rdečega križa, dru&tva, ki strinja enako misleče pripadnike vseh kulturnih držav. Ni dvomiti, da bi tudi ta prireditev ljubljanskega Rdečega križa, ki si je s svojimi socialnimi storitvami naklonil nešteta srca, imela zaželjem moralni, pa tudi zadovoljiv gmotni uspeli v korist društvene blagajne za pomoč v potrebi. Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije Litib'i jm, U’ septeir.bi o Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije bo priredila v nedeljo, 20. t. m. tekmovanje :;a naslov državnega prvaka. Proga bo dolga 150 km im bo vodila od Ljubljane (Mart Karlovška cesta) preko Višnje gore—Kostanjevice—Brežic—Samobora — Sv. Nedelje do Zagreba (cilj Ribji otok). Tekmujejo vozači verificirani v K. S. K. j. Tekmovalci sc moraio najstrožje držati pravil, ki jih je izdal glav. ni odbor. Udeleženci naj bodo pol ure pred startom (t. j. ob pol 7 zjutraj) na Karlovški cesti, da jim vodstvo pregleda vozila. V Ljubljani, kakor v Zagrebu vlada zo tekmovanje veliko zanimanje. Ribiške zadruge v Dalmaciji Prebivalci polotoka Pelješca so se dolgo borili za svoje pristanišče. Končno so uspeli in se bo prihodnje leto začeto gradili manjše pristanišče za majhne lodie v Osobljavi. Sprva bo to pristanišče dolgo le 22 metrov, pozneje pa ga bodo razširili, da bodo mogli v njem pristajati tudi večii parniki. Ribičem bo ta nova luka v nai-vecio korist, ker je ribištvo v tem kraju izredno razvito. Pri njih je rihištvo prava obrt. Lansko leto so sc zedinili iii ustanovili svojo ribiško zadrugo, pa so si na la nač n nakupili nove mreže, orgarazirali prodajo svoje ribe in izboljšali tudi ob konserviranju. Odkar imajo svojo ribiško zadrugo, sc ni več zgodilo, da bi jih v primeru obil-nCxi° l°va os^f,'c r*^e doma, kakor je bilo to večkrat preje. Z zadrugo so si zagotovili primeren kapital, da so sami začel« ribo soliti in jo kon-servirati. Letošne leto jim je bilo naklonjeno tako po obilnem lovu, kakor po višjih cenah, ki so se letos dvignile za skoro 100%. Poleg Španije je postala Grčiia največji kupec naše ribe. Ribiči so tako dobili s tem nekako nadomestilo zo izgubljeni trg za vino, ki jc bil njihov glavni pridelek in edini vir dohodkov. simi jt&itk & <♦< v Kto* % ... *.* *At*nuwt v« z h: y. «, s*-’«««, ?.»*y*» jmis«?w* **. - -***i»i, fcvn« ** *»*{<•>nu r;-fti:r-,,<'. •: •:<<> v » *W»(5*»W» ?* A C H ^ ,< Dvoboj Rusije in Japonske za Sahalin V zadnjem času preti ponovna zaostritev od-nosajev med Rusijo in Japonsko. Kakor gesto, je tudi to pot vmes gospodarska korist. Gre namreč za petrolej. Moskovska vlada je bila podaljšala Koncesije za eksploatacijo petroleja na severnem bahalinu, ki so jo imeli Japonci. Tozadevna pogodba pa poteče koncem letošnjega leta. Japonska vlada je poslala v Rusijo predsednika japonskega petrolejskega trusta, da bi skušal pregovoriti pristojne kroge v moskovski vladi, da bi vlada svoj sklep glede odklonitve podaljšanja pogodbe spremenila. Koncesija na Sahalinu je za Japonsko neverjetne važnosti in pomena. Kakor znano, je bil Sahalin po rusko-japonski vojni razdeljen med Rusijo in Japonsko tako, da je pripadel severni del Rusiji, južni pa Japonski. Razlika je pa v tem, da ima del, ki je pripadel Rusiji, naravna bogastva premoga in mineralov, posebno pa ogromne izvire petroleja, dočim na japonskem delu ni nobenih naravnih bogastev. Ima sicer nekaj nafte in nekaj petroleja na Formozi, vendar samo malo. 1’oleg tega olje, katerega pridobivajo v Mandžuriji, ni take kvalitete, kakršno rabijo Japonci. Poleg tega pa je tudi proces pridelovanja izredno drag. Zato dovažajo .Japonci petrolej iz Holandske Indije, britanskega Bornea (Sarauak) in iz severno Amerike. fzvori nafle v Sarawaku pa služijo v prvi vrsti zalaganju s petrolejem Singapure. Potrošnja te luke je celo taka, da mora Anglija uvažati petrolej iz Holandske Indije. Pod pritiskom teh okolnosti je Japonska povečala produkcijo v svoji koncesiji na Sahalinu, kjer so na ozemlju ‘2500 hektarjev producirali približno 300.000 Ion letno. Japonci so hoteli še to produkcijo postopoma zvišati na en milijon ton (še lela 1928' so producirali tam samo 117.000 ton). Toda to izkoriščanje sahalinskih izvirov se je zdelo Rusom pretirano. To tem bolj, ker bi tudi njim samim bil sahalinski petrolej zelo dobrodošel za oskrbovanje Daljnega vzhoda. Tudi Rusija je producirala tam nafto, danes je tudi njena produkcija dosegla 300.000 ton. V Ha-barobsku in Vladivostoku so postavili ogromne rafinerije, ki so za Daljni vzhod velikanske važnosti, posebno, če bodo stalno in redno dobivale surovine iz Sahalina. Trgovska družba s špijonaino policijo Japonci zaposlujejo v svoji koncesiji 7000 inozemskih delavcev. V smislu pogodbe morajo četrtino nameščencev jemati Japonci iz vrst domačinov. Japonska družba, ki ima koncesijo za izkoriščanje, se za to določilo pogodbe ni brigala. Povrh je plačevala delavstvo po japonskih zakonih, ki poznajo samo dnine. Sploh se je družba trudila, da bi odstranila vsak ruski vpliv od poslovanja družbe. Ta družba je imela celo svojo informacijsko špijonsko centralo v obliki tajne špi- . jonske policije. Razlika v načinu poslovanja obeh I družb, t. j. ruske in japonske ter križanje med- sebojnih interesov so izzvali vedno nove in nove spore. Samo v letu 1932 sta morali zunanji ministrstvi v Tokiju in Moskvi pretresati nič manj kakor 307 spornih primerov, ki so izvirali iz razmerja med obema družbama. Nekoč kazenska kolonija -danes križišče svetovnih interesov Še pred 18 leti je poznal svet Sahalin samo kot kazensko kolonijo. Pozneje so pa tam našli velike naklade črnega premoga, in sicer pri Ale-ksandrovskem. Geologi so se prepirali o tem, ali je tam v zemlji dve ali tri milijarde ton premoga. Tistim pa, ki so hoteli zemljo izkoristiti, je bilo to seveda vseeno. Glavno je bilo, da je tam premog. ki ima 8000 kalorij. Japonci so kmalu poskrbeli koncesijo za produkcijo premoga in producirajo tam okrog 200.000 ton premoga letno. Leta 1932 pa je bil osnovan sovjetski trust Sahalin-ugol, ki je investiral v premogovne rudnike 8 milijonov rubljev. Pred nedavnim je potekel rok koncesije, ki jo je imela za kopanje premoga angleška družba. Sovjetska vlada te koncesije ni podaljšala. Kakor vse kaže, bo sedaj odpovedala tudi japonsko koncesijo. Z izgubo koncesije za prido bivanje nafte in za kopanje premoga bi bila Japonska zelo občutno prizadeta in je izven vsakega dvoma, da bi tedaj Japonska začela delati na to, da si kratkomalo osvoji ves Sahalin. V zvezi s tem je zanimiva vest, da je koncern Mitsubiši, a to je prav koncern, ki koplje premog na Sahalinu, dobil od I. G. Farben licenco za pridobivanje bencina iz premoga po Bergiusovem sistemu. Z namenom, da se okoristi s to licenco, se snuje delniška družba s kapitalom 30 do 40 milijonov jenov. Del delnic te nove družbe bo prevzelo ja-ponsko vojuo ministrstvo. Ti-le štirje Judje vladajo nad Rusijo. Od leve na desno slone: Firin, Jagoda, Kaganovič in Kogan. Anglija zmaguje v finančni vojni z Italijo Italijanski imperijalizem je v Abesiniji zmagal — neguševa vojska je izgubila ne samo bitko Abesinije, marveč tudi bitko Anglije. Res je siccr, da je vojna bila po zaslugi Francije omejena sairio lia Afriko, toda vse države, ki imajo interes na Sredozemskem morju, so indirektno zapletene v angleško-italijansko zaostritev. 'J udi v španski državljanski vojni se bori madridska vlada tudi za angleške interese, španski socijalisfi prelivajo kri tudi za britanski imperij in za očuvanje dosedanjega stanja na vhodu v Sredozemsko morje. Na drugi strani pa se zopet španski nacionalisti bore poleg za svoje tudi za interese italijanskega imperializma. Voljni so baje celo odstopiti Italiji ozemlje v Maroku in na Balearskih otokih, vsled Zadnje priprave angleških čef za odhod v Palestino. česar bi izgubil Gibraltar del svoje vrednosti za britanski imperij. Tudi Francija bi ne ostala ravnodušna, če bi naenkrat iinela med marseljsko luko in svojimi kolonijami italijansko otočje. Ta borba v Španiji, ki je pretežno politična, še ni odločena. Toda na ekonomskem polju je že davno odnesla zmago Anglija nad Itajijo. Petrolejska polja na Bleskom Istiku, za katere se je bila dolga borba med Anglijo in Italijo, so prešla končno pod izključno angleški vpliv. Družba Irak-Petroleum je dobila večino v družbi Mossul Oil Fields L. T. D. Ta družba ima petrolejska polja z najmodernejšo opremo za odvažanje pokrajinam zapadno od Tigrisa. Dosedaj ie večina tega druž-binega kapitala bila v italijanskih rokah. Italijanski interesi so svoj čas znali to večino zelo spretno dobiti od nemških in francoskih delničarjev. Nemški delež te družbe je bil poklon, ki g» je Hitler dal za italijansko prijateljstvo. Italijanski vpliv v Mossulu je bil za Italijo neverjetno važen, ker je Italija uporabila mesečno 175.000 ton petroleja in njegovih produktov, dočim Italija sama doslej nima nikjer svojih lastnih petrolejskih polj, ki bi zaslužila to ime. Nekaj nafte je v Albaniji, toda produkcija iz Albanije je v primeri s potrošnjo Italije prava malenkost. Abesinska vojna je poleg ostala dokazala tudi to, kako važna je nafta za italijansko ekspanzivnost in je radi tega tem zanimivejše, da se je Italija dala tako pohoditi ne na bojnem, marveč na polju prave finančne politike. Okomo6t, da se je morala Italija umakniti iz mosulske petrolejske družbe, je potreben dokaz, da Italija še zdaleka ni dorasla za cilje, katerim udarja Italija vojaške temelje. Treba je namreč upoštevati, da je mosuiska družba lastnik važnega naftovoda, ki vodi nafto v luko Haifa. Nadalje je Italija potisnjena tudi iz petrolejske politike. V Abesiniji ni dobila niti litra petroleja. Nasprotno pa so se Angleži usidrali tudi v Arabiji na obali Rdečega moria, kjer so velika nahajališča nafte, za katera so Angleži že dobili od taniošnje vlade dovoljenje za eksploatacijo. To se je zgodilo kljub temu, da s« je Italija z vsemi silami trudila, da si pridobi naklonjenost arabskih vladarjev. »Moje sožalje, Lija, s petintridesetim letom si torej že vdova.« »Samo štiri in trideset jih šele imam, Mimi.« Privatna mobilizacija Pred kratkim je bilo na Japonskem, kakor poročajo časopisi, ustanovljeno društvo s čisto svojevrstnim ciljem. Med poplavo društev, s katerim je danes prenapolnjen svet, bi to društvo ostalo neopaženo, če bi ne imelo za cilj, da združi pod svojim okriljem vse one ljudi, ki nosijo platinaste prstane. Društvo ni bilo osnovano kot propaganda za japonske zlatarje, ampak pomeni neko vrslo oboroževalne industrije. Platina se namreč rabi pri izdelovanju gotovih preciznih in točnih orožjih. Da bi pa imela država za slučaj nezaželjene, toda vedno preteče vojne dovolj rezervne platine za to propagira to društvo, naj nosi vsak Japonec in Japonka prstan iz te žlahtne kovine. Zaenkrat hoče pridobiti društvo za svojo misel vsaj eno desetino vsega prebivalstva. Ce se mu to posreči, potem se Japonski za slučaj vojne ni treba prav nič bati, da bi jim zmanjkalo platine, zlasti če bodo tudi Japonci tako radodarni teot so bili Italijani v zadnji abesinski vojni, ko so dajali na oltar domovine poročne prstane. Spričo japonskega patriotizma pa se ni bati, da bi bili Japonci manj radodarni. Iznajdljivi poštar Francoski državnik in politik Briand je nekoč pripovedoval sledečo resnično zgodbo: Nek njegov kandidat v nekem južno francoskem okraju ga je prosil za intervencijo, da bi preskrbel svojemu volilcu službo kot poštar v domači vasi. Pokazalo se je pa, da proteziranec ne zna niti pisati niti brati, sicer pa da je na glasu kot pameten in bister mož. Vkljub temu da ni znal pisati in brati, se mu je posrečilo, da je dobil zaželjeno mesto. Novoimenovani poštar pa je v svojem poklicu razvil čisto svojevrstno prakso. Ko je prišel s svojo pošto v vas, se je postavil na sredo trga in je vso pošto v velikem loku raztresel po vasi. Vaščani so si pa iz kupa sami izbrali vsak svoje pismo. Nekega dne pa je hotel nek kmet, ki je imel v rokah že dve pismi potegniti iz kupa še eno. Ko pa je videl to naš poštar, ga je jezen ustavil in mu rekel: »Eno pismo, dve pismi, naj bo! Toda ne več! Kaj bo pa potem ostalo za druge? Za vse enaka pravica!« Moskovski promet v številkah V Moskvi je bila objavljena statistika mestnega prometa za prvo polovico letošnjega lela. Od 1. januarja do 30. junija so moskovska prometna sredstva prepeljala t.064,000.000 ljudi. Od tega so moskovski tramvaji vzdržali 88.12% celotnega prometa, avtobusi 5.9(5% in trolejbusi 1.2%. To lelo bodo v Moskvi zgradili 55 kilometrov tramvajskih tračnic z 41.7 km novimi tramvajskimi linijami v vseh delih mesta, največ na periferiji. Dolžina trolejbusnih linij se bo v Moskvi podaljšala za 52 km. Mestna prometna sredstva bodo obogatili z 250 novimi trolejbusi in (300 novimi avtobusi. Zanimivo je, da tvorijo od 35.000 nameščencev moskovskih tramvajev 50.4% ženske. Med 800 nameščenci trolejbusnih linij je odstotek žensk skoraj isti. Nenavadno rejen • človek pošlje st^o^ji i, Jh kočijažu, da bi mu rezerviral dva sede^ai RanV in za ženo. Strežnik je vedel, da bo naročeni prostor zadostoval komaj za debeluharja sapjega^jzato je ukrenil, kakor se mu je najprimerneje,,»^eIo, in se vrnil h gospodarju s poročilom: >Ker je bil samo en sedež še prost, sem poskrbel, da bo gospa lahko sedela zunaj na kozlu.« Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 53 Zeleni pekel Morali smo se obrniti na naše pomožne vire, ki nam naj bi pomagali pri divjakih. Poskusili smo z gramofonom. Domačini so kazali jasno in odkrito, kako so nad tem navdušeni, toda živil nam kljub temu niso hoteli prodati. »Imate teleta?« je vprašal Urrio »Ne.« »Kokoši ?« »Ne.« »Kruha, jajca ali koruzo?« »Ne.« »Krompir, sladkorni sok, sir ali sladkorni trs?« »Ne.« »Kaj pa pravzaprav jeste? Zrak?« »Da.« Ta odgovor je Urriu zaprl govor in sapo. Ves obupan je pogledal Tigrovca. Ta pa je dvignil puško in pomeril na tele, ki se je paslo med plevelom na trgu. »Poslušaj stara. Ti praviš, da ni v vsem mestu nobene živali.« »To je tudi res,« je zamrmrala posušena čarovnica in v strahu škilila od Tigrovca na tele. »Potem na nič ne šKdi, če sprožim puško na nekaj, kar se mi zdi, da je tele.« S plapolaiočimi krili je vrešeče planila pokonci in odgnala žival iz nevarnega predeli. Pozneje smo tis!; dan kljub temu ustrelili. Bili smo napol mrtvi od gladu in v tem zapuščenem kotu zemlje hitro izgine spoštovanje pred zasebno lastnino. Naj je bil San Juan še tako negostoljuben, smo vendar hoteli tam preživeti vsaj teden dni, da bi dali našim živalim časa, da si opomorejo. Ko smo se šli po večerji sprehajat, je pa ta sprehod vse naše načrte postavil na glavo. Bila je bleščeča mesečna noč. Tigrovec in jaz sva šla z vedrom polnim slane vode v konjsko stajo, da bi živalim izmila hrbte. Ko sva prišla bliže, je nekaj z lahnim plahutanjem nenadno prhutnilo kvišku s hrbta Bee-Masonovega kljuseta. Čez svetlo oblo lune je švignila velika, črna senca. »Dobrotno nebo!« je zavpil Tigrovec. »Vampirji!« Pri svitu Tigrovčeve svetilke sva raziska-vala in pregledavald škodo, ki so jo te krvoločne živali prizadele in sva videla, da konju čez lakotnice žubori debel curek krvi. Uboga žival je bila v žalostnem, pretresljivem stanju. Rebra so ji izstopala daleč ven, da bi bil človek lahko potegnil čeznje s palico, da bi kar zahreščalo. Motne oči so izgubile sleherni izraz. Naslednje jutro je žival umirala. Očitno so se bili vampirji ponoči vrnili v celih jatah, zakaj belec ni bil edini trpin te vrste med živalmi. Boki štirih živali so bili pokriti s strjeno krvjo. Pogled na Bee-Masonovega konja mi je izvabljal skoraj solze v oči. Boki so mu upadli in vlekel je noge za sabo, kakor da bi mu bile odmrle. Iz globoko upadlih očnic je v nas zrlo dvoje topih oči. Konja ni bilo več mogoče rešiti, to je bilo jasno. Zato smo hitro dali zadnji milostni strel. Naš položaj je bil precej resen. Izkazalo se je, da je docela nemogoče, da bi mrtvega konja nadomestili, zakaj vaščani niso imeli nič jezdnih živali. Hrbti vseh drugih, ki so ostali pri življenju, so bili ranjeni in krvavi. Kljub temu si nismo upali ostati tu dalje, ker smo se bali, da nas bodo krvosesi ptiči še enkrat napadli. Petinsedemdeset kilometrov v avtomobilu. Z glavne prometne ceste, ki drži iz Puerta Sua-rez v Santa Cruz in v San Jose, pomeni pot dolgo približno poldrugo uro. Z izgaranimi živalmi pa predstavlja v Bolivijo to več, kakor štiri dni hoje. Tigrovec, čigar sodbi smo lahko zaupali, fe dvomil, če bi živali vzdržale tako ježo. Od domačinov smo izvedeli, da je na vsej poti vampirjev v izobilju. To se je torej reklo, da bomo štiri naporne dni jezdili in štiri noči izgubljali kri. Ali bi smeli to tvegati? Ker pa bi bilo vsako obotavljanje še usodneje, smo se takoj odpravili na pot. Zdi se mi bolje, da čez te štiri dni potegnem tančico. Celo, ko se oziram nazaj, se mi zdi, da vstaja iz zemlje rdeče žareča sopara in zavija naše avtomatične gibe z nekako sanjsko odejo. Večino poti smo šli peš in smo bremena naložili na jezdne živali s hrbtov mezgov. Nekega dne smo se odpravili na pot, že dolgo preden je napočil dan in smo jahali naglo naprej v upanju, da bomo dosegli prihodnji studenec, preden bo vročina postala neznosna. Kdo ve, kako se je zgodilo, da smo zašli s steze ter nenadoma blodili v pustinji nizkega grmičevja, ki se je širila do obzorja in je v vseh smereh nudila očem enako lice. Upanje, da bomo našli vodo, se je bolj in bolj manjšalo. Nenadno pa se nam je odprl pogled, ki niti malo ni bil primeren, da bi dvignil naš pogum in oživil našo voljo. Ugledali smo okostje crknenega osla, ki je bilo privezano na drevo s kosom vrvi, katero je vročina strdila tako, da se je kar lomila. Kosti so bile zbledele, toda so še držale skupaj, čeprav 50 bile razpraskane od jastrebjih kljunov. Tik poleg okostja so ležale že zdavnaj do golega oglodane kosti nekega moškega, na njih so bile prilepljene redke temne cunje, ostanki obleke. Glava je počivala okostnjaku na zakrivljeni roki, kakor da bi bil hotel še v smrti soncu, ki ga je umorilo, obrniti hrbet. Ves njegov položaj je izražal obup. Ob strani sta mu ležala dva velika kosa prtljage, ki sta bila odprta in napolnjena z žalostno šaro in s cenenim okrasjem. Nemo smo stopili bliže. - »Turek,« je na kratko povedal Tigrovec. »Ubog turški kramar, ki hodi okrog in ga je ujela smrt, ker mu je zmanjkalo vode.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Dredniitvo: Kopitarjeva nlica 6/HL Telefon 2994 hi 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: EL Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek.