Devin-Nabrežina: prvih sto dni župana Vladimirja Kukanje, upravitelja, ki ne mara žarometov
/4
Postopek za širitev sovodenjske )rtne cone se nadaljuje
/^10
Primorski
Kaligula, Lucifer, suša in voda
Aljoša Fonda
Scipion, Haron, Minos, Neron in Kaligula, zdaj pa še Lucifer. Šesti afriški anticiklon prinaša v južno Evropo nov vročinski val, predvsem pa odganja možnost težko pričakovanih padavin. Težave so nastale že pozimi, pravzaprav celo jeseni, ko je bilo padavin premalo. Eden prvih jasnih znakov je bilo spomladansko pomanjkanje snega na vzhodnih alpskih vrhovih. Poleti pa so posledice dolgega sušnega obdobja na dlani - v rekah, potokih in mlakah je zelo malo vode, zemlja je suha, kmetijski sektor pa v težavah. Na Primorskem je najhujša suša zadnjih desetletij pobrala že polovico pridelka.
Kakor gospodarsko krizo, lahko tudi sušo ter Kaligulo in Lucifer-ja jemljemo kot priložnost za uvajanje sprememb. Vse očitnejše klimatske spremembe bi morale po eni strani spodbuditi javne uprave, da izdelajo primerne strategije. Te dni je veliko govora o državnih in deželnih načrtih za upravljanje z vodnimi viri, v Italiji in Sloveniji slišimo predloge za učinkovitejše zajemanje vode, namakanje in zagotavljanje vodnih zalog. Po drugi strani pa ne moremo trditi, da javne uprave ne naredijo ničesar: Dežela FJK je pred tremi leti financirala gradnjo večjega rezervoarja na Tržaškem, ki pa je po treh letih iz takih ali drugačnih razlogov neizkoriščen. Vse se da izboljšati, sladke vode je pod dolinsko občino še in še.
Po drugi strani nas anticikloni opozarjajo, da je voda vir življenja, ki ga ne smemo zapravljati. Saj ne, da bomo s hitrim prhanjem rešili kako jezero ali ljudstvo v podsaharski Afriki. Vsakdo pa se mora zavedati, da voda ni nekaj samoumevnega in neomejenega, kakor kaže izredno poletno varčevanje z vodo v sosednji Istri.
kakšna usoda nas čaka
dnevnik
SOBOTA, 18. AVGUSTA 2012
Št. 194 (20.517) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
italija - Premier Monti za vojno proti utajevalcem
»
Zaradi davčnih utaj podoba države v svetu zelo slaba«
Zanikal je, da bi razmišljal o nadaljevanju politične kariere
JADRANJE - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti prva med mladinci
Evropska prvaka
GARDA - 21-letna jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (na fotografiji Elene Giolai) sta na Gard-skem jezeru osvojila naslov mladinskih evropskih prvakov v olimpijskem razredu 470 in tako z odliko zaključila na-
stope v mladinski konkurenci. Letos februarja sta bila najboljša na mladinskem svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji, na »domačem« jadralnem polju pa sta primat še potrdila. V številni konkurenci sta prvo mesto prevzela že v kva-
lifikacijskih regatah in ga ubranila tudi na včerajšnji regati za kolajne, ko sta upravičila vlogo favoritov. Za slovensko posadko je to peta kolajna na mednarodnih mladinskih prvenstvih.
Na 13. strani
RIM - »Niti pomisliti nočem, da tako pomembna demokratična država, kot je Italija, ne bi bila sposobna na svobodnih volitvah izbrati večino z učinkovito vlado in primernim ministrskim predsednikom, ki bi jo vodil«. Te besede je italijanski premier Mario Monti izrekel v intervjuju za revijo Tempi, ko ga je novinar vprašal, če se lahko zgodi, da ostane v Palači Chigi tudi po volitvah prihodnje leto.
Sicer pa je Monti največjo pozornost v pogovoru namenil utajevanju davkov in v zvezi s tem poudaril, da to povzroča velikansko škodo državi predvsem, kar zadeva njeno podobo na tujem.
Na 9. strani
Na Koroškem
se že javljajo kandidati
Na 2. strani
Prosek: parkirišče ob vojaškem pokopališču
Na 4. strani
V Nabrežini knjiga o prvi svetovni vojni
Na 6. strani
17-letni tatič ukradel denarnico smetarki
Na 10. strani
Danes v Gorici praznik narodov
Na 10. strani
slovenija - Slovesnost v Veliki Polani
Proslava dneva združitve Prekmurja z matico
DOLINA - Po februarskem mrazu in junijski toči
Dolgo sušno obdobje močno prizadelo kmetijstvo
VELIKA POLANA - Prek-murje je že od priključitve matični domovini zgled za domoljubje, je v govoru na proslavi ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izpostavil slovenski minister za obrambo Aleš Hojs. Ob tem je dodal, da je prepričan, da bo tudi slovenska politika zmogla toliko domoljubja in enotnosti, da bo to našo deželo naredila domovino za vse.
Na osrednji regijski prireditvi ob včerajšnjem državnem prazniku v Veliki Polani je Hojs kot slavnostni govornik označil Trianonsko po-
godbo, podpisano junija 1920, s katero je Prekmurje pripadlo kraljevini SHS, za eno najpomembnejših mednarodnih diplomatskih odločitev za slovenski narod.
Kot je povedal, je ob začrtanju severne slovenske meje generala Maistra Prekmurje praktično edino ozemlje, ki smo ga Slovenci v okviru skupne jugoslovanske države po koncu prve svetovne vojne na mirovnih konferencah pridobili. Poleg posameznikov iz Prekmurja, ki so za to zaslužni, pa imajo veliko zaslug za to tudi pogajalci na pariški mirovni konferenci, je dejal.
h
2
Sobota, 18. avgusta 2012
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA TA TEDEN
Napenjanje loka
Vojko Flegar_
Da bi letošnji proračun po junijskem rebalansu vzdržal, bi morala Slovenija do konca leta dobiti še za dobre pol milijarde evrov posojil. Pravzaprav za dobrih 800 milijonov evrov, kajti hkrati mora vrniti še za približno 300 milijonov evrov že najetih kratkoročnih kreditov. Ob sedanji obrestni meri, ki jo finančni trgi po poletnem znižanju bonitet države, njenih bank in nekaterih podjetij načeloma zahtevajo za slovenske dolžniške papirje, predvsem pa ob sedanjem (ne)zani-manju za vlaganje vanje (ne glede na obrestno mero), ni gotovo, da bo vlada letošnji proračun lahko »zaprla« brez ponovnega rebalansa.
Brez še enega varčevalnega svežnja potemtakem, saj na dohodkovni strani - z izjemo dviga davka na dodano vrednost - kakšnih kolikor toliko za gospodarstvo nebolečih ukrepov vlada nima na voljo. Toda finančni minister Janez Šušteršič je ta teden (po vrnitvi s tritedenskega dopusta) prav to možnost zanikal. Njegovo ministrstvo da vladi ni predlagalo in ne kani predlagati nobene novele zakona o uravnoteževanju javnih financ niti ni vlada tega od ministrstva zahtevala. Navzlic vsemu pa je Šušteršič zagotovil, da Slovenija ne bo potrebovala pomoči iz evrskih reševalnih skladov.
Od kod ministru optimizem, je iz javno dostopnih podatkov nemogoče ugotoviti, toliko bolj, ker je vlada med Šušteršičevo dopustniško odsotnostjo pred dobrima dvema tednoma zavrnila izhodišča proračuna za prihodnje leto. Očitno nerealna, kajti ob napovedanem novem padcu bruto domačega proizvoda (po ocenah evropske komisije in OECD) je mini-
strstvo za finance računalo s pol milijarde evrov večjimi izdatki kot letos, pri tem pa mejo primanjkljaja postavilo na 2,5 odstotka BDP. Drugače rečeno, proračunski prihodki bi se glede na letošnje leto morali povečati za slabe tri četrt milijarde evrov oziroma približno desetino glede na letošnji (načrtovani) priliv.
Za Slovenijo se ob tem zapira tipična dolžniška past, saj bodo stroški servisiranja v preteklih letih najetih posojil začeli strmo naraščati. Naslednje leto bodo, denimo, znašali, približno dve milijardi evrov, leta 2014 pa že več kot 2,3 milijarde, pri čemer bodo samo obresti presegle več kot desetino predvidenih letošnjih prihodkov.
V nobeni od doslej omenjenih številk pa niso upoštevane stroški sanacije bank, ki po razmeroma zadržanih ocenah ne bodo nižji od 10 odstotkov BDP, po najbolj pesimističnih pa znajo doseči celo petino letnega proizvoda države. Od dobrih treh do celih sedmih milijard evrov naj bi torej stal »zapitek« nebrzdanega vese-ljačenja iz obdobja 2004-2008, ko so tri državne banke, NLB, NKBM in Aban-ka, v tujini najemale posojila in sveži denar vlagale v politično sponzorirane privatizacijske, združitvene in prevzemne orgije, kajpak pa tudi v napihovanje nepremičninskega balona in potrošnjo prebivalstva.
Spričo vsega tega je povsem nerazumljivo, da je vlada vprašanje vnosa zlatega fiskalnega pravila v ustavo stilizirala v usodno vprašanje slovenske javno oziroma zunanjefi-nančne verodostojnosti. Ali bo v ustavi pisalo, da morajo biti javne finance vzdržne oziroma izdatki urav-
noteženi s prihodki, glede na omenjene milijardne zneske in morda še bolj na očitno nezadržno padanje gospodarstva pač ne bo prepričalo finančnih trgov, da je Slovenija zaupanja vredna država. A morda je prav zato fiskalno pravilo postalo ideološka fiksacija vlade, ki zdaj po odnosu do njega presoja kar »domoljubnost« parlamentarnih strank. Tiste, ki vnos fiskalnega pravila v ustavo podpirajo, so po tej logiki državotvorne in jim gre za blaginjo prebivalstva, druge, torej opozicijske, pa gledajo samo lastno kratkoročno politično računico.
Nič presenetljivega, da poletno »usklajevanje stališč« strank o spremembi ustave s fiskalnim pravilom ni prineslo nobenega napredka in da potrebne dvotretjinske večine zanjo še vedno ni videti. Vprašanje pa je, ali bo julija na jesen preložena odločitev prinesla tudi že napovedano vprašanje zaupnice vladi. Z njo (natančneje z grožnjo vezave zaupnice na izid glasovanje o ustavni spremembi) je namreč premier Janez Janša poskusil že julija, a si je nato tik pred zdajci zaradi dogovora o poletnem »premoru« premislil.
Čeprav si novih predčasnih volitev v bistvu nihče ne želi, vse politične stranke, deloma najbrž tudi zaradi jesenskih predsedniških volitev, vse bolj zategujejo lok. Koalicijske, da bi izsilile »koncesije« od opozicije, slednja, da bi razklale koalicijo in si s konstruktivno nezaupnico, torej brez volitev, povrnile neposredno po lanskih decembrskih volitvah nespretno izgubljeni mandat za sestavo vlade. Če bi lok vendarle počil, ne bi bilo prav posebno presenečenje.
požari
Na Primorskem v gozdovih za 600.000 € škode
KOPER - V dveh velikih požarih v naravi, ki sta nastala pretekli petek na Primorskem, je ogenj zajel 445 hektarjev površine, od tega 262 hektarjev gozda. Po prvih ocenah je v gozdovih nastalo za 600.000 evrov škode, ocenjujejo na Zavodu za gozdove. Na najmanj 131 hektarjih gozda bo poškodovano drevje treba posekati in gozd obnoviti.
Strokovni delavci zavoda so v preteklih dneh na terenu popisali posledice požarov, ki so nastali ob koncu preteklega tedna. Preliminarna ocena škode v gozdovih, ki vključuje zmanjšan donos od prodaje lesa zaradi predčasnega poseka, manjšo vrednost lesa zaradi poškodb in stroške sanacije, je tako 600.000 evrov, so sporočili z zavoda.
V požaru Petrinje-Črni Kal na območju Kraškega roba je gorelo na 337 hektarjih površine, od tega je 192 hektarjev gozda. Vršni požar je zajel 72 hektarjev gozda, preostalih 120 hektarjev je zajel talni požar. V požaru pri Obrovu (ob cesti Reka-Kozina) pa je gorelo na 108 hektarjev površine, od tega je 70 hektarjev gozda.
Najmanj na površini, ki jo je zajel vršni požar, to je na skupaj 131 hektarjih gozda, bo treba drevje posekati in gozd obnoviti. Poškodovana površina je v zasebni lasti oz. v lastnini agrarnih skupnosti.
Zavod za gozdove bo za poškodovano površino izdelal načrt sanacije ter lastnikom gozdov svetoval posek drevja in obnovo gozda s sajenjem ali setvijo, kjer poškodbe gozda to narekujejo.
jamarstvo - 24,9 km podzemnih rovov
Tolminski jamarji raziskali najdaljši jamski sistem
n
TOLMIN - Ob pomoči slovenskih in angleških jamarjev so člani Jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin v letošnjem poletju povezali več jam v nov jamski sistem. Pod Tolminskim Migovcem se razprostira 24,9 kilometra podzemnih rovov vse do globine 970 metrov, kar je trenutno najdaljši slovenski jamski sistem, raziskave pa še niso zaključene.
Podzemne rove pod Migovcem so začeli raziskovati leta 1979, od tedanje ekipe tolminskih jamarjev Andreja Kende, Zorana Lesjaka, Braneta Bratuža, Andreja Ru-tarja in Andreja Fratnika je aktiven le še slednji. Fratnik je za STA povedal, da so k odkritju, ki so ga pričakovali zadnji dve leti, pripomogle predvsem nove metode raziskovanja podzemlja. Do novih spoznanj si jamarji lahko sedaj pomagajo s 3D modeli, kar jim olajša predstavo o položaju jame ter pokaže na bližnje vhode in podzemne rove različnih jam. "Na več mestih na Tolminskem Migovcu imamo še po sto in več metrov globoka brezna, ki so možni novi vhodi v sedanji sistem. Dela je še ogromno," je poudaril Fratnik.
Jamski sistem pod Tolminskim Mi-govcem je pravi labirint. Vertikalni rovi na določenih globinah preidejo v vodoravne. To dokazuje nastajanje podzemnega sveta skozi različna časovna obdobja. V spodnjih vodoravnih delih jamskega sistema pa so jamarji naleteli na vodo, kjer se njihovo raziskovanje trenutno zaključuje.
"Predvidevamo, da je v navidezni kocki s stranicami enega kilometra približno 30 kilometrov rovov tega jamskega sistema. Na južni strani smo pri 850 metrih prišli do vode, to je v smeri izvira Zadlaščica, do podzemne vode za izvirom Tolminke pa imamo predvidoma še 400 metrov globine," je prihodnja raziskovanja nakazal Fratnik.
O geološko relativno starih delih jamskega sistema pričajo kapniki (na posnetku PD Tolmin), na katere so v nekaterih delih naleteli tolminski jamarji. Najdaljši slovenski jamski sistem pa je tudi stalno naseljen, saj so v njem našli drobcene jamske živalce.
Doslej največji slovenski jamski sistem je bil sistem Postojnske jame, dolg 20.570 metrov.
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Mali sebičnež
Sodobna vzgoja otrok se izvaja z veliko več razumevanja, ljubezni in prigovarjanja kot nekoč. Otroci so danes veliko bolj svobodni. Odrasli spodbujajo njihove naravne darove in njihova zanimanja. Strokovnjaki pa svarijo pred tem, da bi starši ne vzgojili malih tiranov. Starši želijo otroke vzgojiti v trdne in samozavestne osebnosti. Dandanes sta bolj cenjeni odločnost in sposobnost uveljavitve kot pa prilagodljivost in skromnost. Kaj rado pa se zgodi, da naenkrat starši spoznajo, da imajo v hiši malega sebičneža, če že ne pravega tirana. Odkriti pravo ravnotežje med svobodo in primernimi omejitvami ni vedno lahko.
Mnogim staršem vzgoja pomeni preveliko obremenitev. Lep dokaz za to je nenadno brstenje televizijskih oddaj pod skupnim imenovalcem »super nanny«, kjer idealne varuške popravljajo vzgojne napake staršev ali kako drugače nazorno prikazujejo, kakšna naj bi bila primerna vzgoja. Danes je po splošnem mnenju teže vzgajati, kot pa je to bilo v preteklosti. Statistike kažejo, da velika večina staršev meni, da dobro opravljajo svojo vzgojno nalogo, čeprav bi si želeli večjo podporo s strani šole. Ta pa naj bi največkrat gledala na vzgojo kot na nekaj, kar se tiče zlasti družine. Tudi sprememba v slogu vzgoje je naredila svoje. Konflikti med otroki in starši naj bi se sedaj reševali na besedni ravni in ne več s telesno kaznijo. Seveda je razprava o starem načinu, (ki vključuje tudi blage oblike telesne kazni), in novem (razumevajočem) načinu vzgajanja primerna podlaga za mnoge kompromise.
Po splošnem prepričanju otroci in mladina danes presedijo preveč časa pred računalnikom ali pred televizijskim zaslonom, uživajo preveč alkohola in so večinoma predebeli. Pri tem ne smemo pozabiti, da mnogi starši uporabljajo televizijo kot varuško, in to ne le v ekonomsko izpostavljenih in kulturno podhranjenih družinah. Zdi se, da televizijski in računalniški zaslon pomagata materam in očetom, nonam in nono-tom otroka zaposliti. Tako se dogaja, da imajo poleg vrstnikov, staršev in učiteljev ter profesorjev na otroke velik vpliv na otroka prav mediji. Seveda nič ne pomaga, če oče otroku prepove gledanje televizije, sam pa preživlja ves prosti čas pred njo. Zgled dejansko vleče, ne le v pregovoru. Mnogi strokovnjaki poudarjajo, da morajo starši najprej vzgojiti (ali prev-zgojiti) sami sebe. Zlahka si tako razložimo tudi sodobni pojav tako imenovane »šole za starše«. Te kot gobe po dežju vznikajo vse bolj pogosto tudi v naši sredi.
Spremenila se je vzgoja po spolih. Nekoč so dekleta vzgajali k prijaznosti in vljudnosti, danes pa sta prioriteta čim večja samozavest in čim manjša skromnost. Ker so deklice bolj nagnjene k izobraževanju in branju, jih tudi starši v tem podpirajo: statistika pa kaže, da so v šoli dekleta uspešnejša od fantov in jih navadno presegajo v branih sposobnostih.
Velik vpliv na vzgojo ima tudi sprememba zaradi časa, ki ga matere še lahko posvečajo svojim otrokom. Večinoma so zaposlene in imajo čedalje manj časa na razpolago za svoje otroke, čeprav bi si ga želele več.
Pomemben vzgojni dejavnik so družbene spremembe. Mnogi starši vzgajajo intuitivno, čeprav jim sodobni življenjski ritmi in velike ter nagle družbene spremembe niso najbolj naklonjeni in zato starši velikokrat izgubijo pravo intuicijo. Po mnenju mnogih izvedencev postane njihov odnos do otrok preveč partnersko naravnan. Pred kakima dvema desetletjema so se za tak odnos mnogi navduševali. Danes pa se je v mnogih primerih pokazalo, da
so zaradi takega načina vzgoje majhni otroci preobremenjeni: starši jih preveč morijo z demokratičnim obravnavanjem vsake zadeve, z večnim razpravljanjem o vsaki stvari in starševskim povpraševanjem po otrokovem mnenju in s popuščanjem, ko se morajo odločiti. Tako»partnerstvo« se lahko izvaja pri večji otrocih, ko starši spoštujejo njihovo nastajajočo osebnost, iščejo njihovo zaupanje in jim krepijo sposobnost sodelovanja. Povsem neuporabno pa je, kadar sprašujejo triletnika, za katero jed se bo odločil ali ko popuščajo petletniku, ki noče ob določeni uri v posteljo. Majhni otroci so od staršev odvisni, vodenje in podpora staršev sta takrat za razvoj bistvena. V obdobju od četrtega do petega leta starosti stopi otrok v obdobje občutka lastne vsemogočnosti in sam sebe obravnava kot partnerja svoji staršev. Izvedenci pa menijo, da bi v tej fazi, če bi ga starši obravnavali izključno kot svojega partnerja, otrok postal v svoji domišljiji obseden s svojo vsemogočnostjo. To bi mu onemogočilo prehod v naslednjo razvojno fazo, v kateri se navadno nauči in torej pripravi tudi svoje telo na neko zdravo sposobnost prenašanja frustra-cij, sposobnost odzivanja na lastno vest in zavedanja, kaj je prav in kaj je narobe. Vse to otroku ni prirojeno, mora se šele naučiti. Navadno se uči tako, da počenja stvari za mamo, za očeta, za učiteljico in ne zaradi tega, ker je to dobro za njegovo prihodnost. Pri tem ne gre za enostavno enačbo: starši (odrasli) ukazujejo, otroci morajo ubogati. Pri vzgoji ni cilj popolna ubogljivost. V sodobni družbi človeku grozijo mnoge nevarnosti. Vsak dan slišimo ali beremo o krizi in naravnih ter vojnih katastrofah. Zaradi tega išče vsakdo svoj mir in svojo srečo v majhnih stvareh. Prav tako išče otrok svojo srečo in svojo zaščito pri starših. Ko je otrok zadovoljen, so zadovoljni tudi starši. To vodi v simbiozo z otrokom, saj je počutje odraslega neposredno povezano z otrokovim počutjem.
Enoletni otrok dejansko živi v fazi popolne egocentričnosti: vse je zabavno in to,kar si želi, mora imeti takoj. Zadostitev svojih želja zahteva z glasnimi vriski. V tej fazi je to normalno. Tudi simbioza s starši je takrat povsem normalna in v bistvu oni zadovoljujejo vse želje svojega malčka. Če pa se to nadaljuje še kasneje, ostane otrok ujet v lastno egocentričnost, kar je škodljivo zaradi posledic na njegovo nadaljnje življenje.
Mnogi otroci danes odraščajo v oteženih okoliščinah in z motnjami v odnosu z drugimi. Mnogi mladostniki se še vedno zatekajo v naročje svoji staršev, številni otroci so brez zagona in jim je vseeno za karkoli, težko se učijo in težko sodelujejo. Mnoge pomanjkljivosti v družbenem obnašanju in storilnosti otrok kažejo danes svoj izvor v pomanjkljivi vzgoji v času zorenja.
Številne zgornje trditve zastopa tudi nemški otroški psihiater Winterhoff v svoji knjigi Zakaj postajajo naši otroci tirani: ali: Odpravljanje otroštva. Njegove osnovne teze so: otrok je danes obravnavan kakor majhna odrasla oseba; odrasli imajo danes potrebo biti od otroka ljubljeni; v okviru nekakšnega psihičnega spajanja je otrok del odraslega. Michael Winterhoff meni, da bo naša družba prav kmalu zasovražila otroke, če se ne bomo začeli do njih drugače obnašati. Prepričan je, da bodo otroci na pravi način sposobni življenja v družbi samo takrat, ko jih bomo obravnavali kot otroke. (jec)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 18. avgusta 2012
3
rezija - Danes pšopoldne zanimiva kulturna pobuda
Spoznavanje tradicije s pravljico in sprehodom po uličicah Solbice
Prireditev so pripravili združenje ViviStolvizza, KK Rozajanski dum in Muzej ljudi iz Rezije
SOLBICA - Združenje Vivistolvizza, rezijanski kulturni krožek Rozajanski dum in in združenje Muzej ljudi iz Rezije prirejajo danes ob 17. uri v Solbici prireditev, ki bo razveselila otroke pa tudi druge. V čudovitem okolju naselja Ki-kej so tri organizacije pripravile zanimivo prireditev, ki bo po tesnih uličicah naselja s pomočjo risb, napisov in raznih predmetov posredovala turistom, ki ljubijo hojo, del dragocenega kulturnega bogastva ljudi, ki tam živijo.
Vse se bo začelo ob 17. uri, prisotni pa se bodo seznanili s pravljico Pes, maček in miš. Gre za staro ljudsko zgodbo, ki se je prenašala iz roda v rod, priča pa tudi o kulturnem bogastvu skupnosti, ki je ob težavnem vsakodnevnem življenju pokazala bogat duh kreativnosti in veliko solidarnost. Projekt »Naselje Kikej pripoveduje pravljico« se kaže v seriji čudovitih in živobarvnih risb, ki jih je izdelala Erika Fabris, razstavljene pa so vzdolž sugestivne ulice Via Alta. Risbe bodo skupaj z napisi in predmeti »pripovedovale« pravljico o psu, mačku in miši.
Zanimiva »razstava« bo obiskovalcem na ogled brezplačno do konca poletja, še posebej pa vabijo obiskovalce v Solbico 1. in 2. septembra, ko si bo na dvoriščih hiš mogoče ogledati vse bogastvo, ki ga ponuja zemlja na tem območju, razstavljeni bodo obrtni izdelki, nastopile bodo folklorne in glasbene skupine (tudi iz prijateljske Pliskovice), za ljubitelje sprehodov bodo organizirani izleti okoli vasi, seveda pa bo poskrbljeno tudi za gastronomske izdelke, ki jih bodo ponujali v alpski koči.
Solbica bo danes prizorišče zanimive kulturne prireditve
arhiv
koroška - Čeprav še ni znan datum predčasnih deželnozborskih volitev
Znani prvi kandidati za glavarja
Josef Buchner (BZÖ) napovedal boj za glavarski stolček - Gabriel Obernosterer za ÖVP, Kaiser kandidat SPÖ, Dörfler (FPK) tudi v boj
CELOVEC - Čeprav termin za predčasne volitve zaradi vztrajnega bojkota svobodnjaške stranke (FPK) še (vedno) ni znan (svobodnjaki so za 5. marec 2013, vse ostale stranke pa za 25. november 2012!), se v strankinih centralah na Koroškem očitno že resno pripravljajo na veliko volilno bitko za najvišje politične pozicije v deželi. Pri vseh deželnoz-borskih strankah je tudi že več ali manj jasno, kdo jih bo vodil v volilno bitko, v časovni stiski pa se je znašla slovenska Enotna lista (EL), ki se bo morala kmalu odločiti, ali bo šla v boj za poslanska mesta v deželnem zboru, in če, s kom ali s samostojno kandidaturo.
Kot prvi je svoje ambicije za položaj deželnega glavarja na avstrijski televiziji (ORF) razkril predsednik Haider-jevega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO), Korošec Josef Bucher, ta čas tudi vodja poslanske skupine BZO v avstrijskem parlamentu. Menil je, da je na Koroškem skrajni čas za spremembe, vodstvu FPK na čelu z Dorflerjem, Do-bernigom in Scheuchom pa da so šteti dnevi. Svobodnjakom je tudi očital, da so BZO jeseni 2009 ukradli poslanska mesta v koroškem deželnem zboru, ko so Haiderjevo stranko, s katero so slavili veliki volilni uspeh in zasedli položaj deželnega glavarja, kratko malo preimenovali v svobodnjaško stranko za Koroško (FPK). In to zato, da bi lahko sodelovali s skrajno desničarsko vodjo avstrijskih svobodnjakov Strachejem. Bucher je še napovedal, da BZO v slučaju volilnega uspeha tudi ne bi sodelovala s FPK oz. šla z njo v koalicijo.
Več ali manj znan je tudi glavni kandidat kadrovsko povsem prenovlje-
Rolf Holub
ne ljudske stranke (OVP) na Koroškem. Po vsej verjetnost bo prvi mož za volitve trenutni poslujoči predsednik Gabriel Obernosterer. Slednji je dejal, da bi izziv glavnega kandidata sprejel, če bi
Gabriel Obernosterer
to hotela stranka. Socialdemokrate (SPO) pa bo na volitvah vodil Peter Kaiser, ki stranki predseduje že od leta 2009 dalje. Pri Zelenih pa je še odprto, ali bo glavni kandidat na volitvah deželni po-
Gerhard Dörfler
slanec Rolf Holub, politik, ki je odkril »koroško korupcijsko močvirje«, ali sedanji predsednik Armin Frey. Pri svobodnjakih bo položaj deželnega glavarja branil Gerhard Dörfler. (I.L.)
pohodništvo - Pobuda, ki povezuje občine in ljudi
kriza evra
Economist: Slovenija naslednja v vrsti
LONDON - O težavah Slovenije, ki bi lahko postala šesta članica območja z evrom, ki bi potrebovala finančno pomoč, se je razpisal tudi britanski tednik The Economist. Čeprav je slovensko gospodarstvo majhno in njegovo reševanje za območje z evrom finančno ne bi predstavljalo velike težave, bi bil zdrs še ene države "v območje somraka" še kako pomemben.
Rešilni paket, ki bi ga potrebovala Slovenija, bi bil za evropske rešilne sklade drobiž, ugotavlja The Economist. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) namreč predstavlja le 0,4 odstotka gospodarstva območja z evrom. "Območje z evrom ima večje skrbi," piše tednik in izpostavlja prihajajočo recesijo.
Kljub temu pa bi zdrs še ene države vseeno nekaj pomenil, ocenjujejo avtorji članka. Če bi Slovenija pokleknila, bi bila prva nekdanja komunistična država v območju evra, ki bi potrebovala pomoč. S tem bi se znamenje ponosa ob priključitvi območju z evrom spremenilo v "znak ponižanja".
V	tedniku ob tem izpostavljajo zagotovila slovenske vlade, da se država reševanju lahko izogne. "A to je znan refren, tako kot je nesrečna koda, ko je pomoč vendarle potrebna," pišejo. Izpostavljajo zahtevano donosnost na 10-letne slovenske obveznice, ki presega sedem odstotkov, in znižanja bonitetnih ocen s strani vseh treh največjih bonitetnih hiš.
V	The Economistu ponavljajo že znano dejstvo, da so največja težava Slovenije banke, država pa ob tem zaradi visokih proračunskih primanjkljajev v zadnjih treh letih in naraščajočega dolga ne more pritegniti tujih vlagateljev. "Slovenija je še ena žrtev pogubne povezave med šibkimi bankami in šibkimi vladami, ki botruje neukrotljivosti krize evra."
Ne glede na to, ali bo Slovenija na koncu sprejela denar od zunaj ali ne, se mora država "resno lotiti bolečih reform", če želi cveteti v klubu, zaključuje tednik. (STA)
Kraški gadi iz Glinščice na Triglav
Na Tržaškem so prireditev podprle občinske uprave z Doline, Trsta in Zgonika - Šest dni dolga pot
BOLJUNEC - Šestdnevni pohod v znamenju prijateljstva in povezovanja ljudi iz Italije in Slovenije. Tako je komenski župan in pohodnik Danijel Božič predstavil četrti pohod iz Glinščice do Triglava, ki ga prireja društvo Kraških gadov z Gorjan-skega. Stalnih pohodnikov je devet (iz zamejstva Križana Aleksander Tret-jak-Bibc in Giorgio Ruzzier), katerim se med potjo pridružijo občasni spremljevalci in prijatelji.
Pohod je včeraj zgodaj zjutraj krenil z Glinščice in se preko vzhodnega Krasa povzel do tržaške in zgo-niške občine, nato pa prečkal nekdanjo mejo med Italijo in Slovenijo. Po-hodniki so zvečer dospeli na »kraško goro« Trstelj, kjer so prespali, danes se bodo preko Banjščic nekoliko približali cilju, ki sicer še ne bo ravno za vogalom. Na Tržaškem so pobudo podprle občinske uprave Doline, Trsta in Zgonika, na slovenski strani pa uživa prireditev podporo devetih občin. Srečno pot!
Na Obelisku pri Opčinah je pohodnike sprejel predsednik vzhodnokraškega sosveta Marco Milkovic
kroma
4
Sobota, 18. avgusta 2012
^^^BHBTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
devin-nabrežina - Prvih sto dni levosredinske občinske uprave
»Čaka nas zahtevno delo,
v ■ v	v v	■	•
cudeze prepuščamo drugim«
Velika pozornost urbanistiki in preverjanju proračuna - Črn madež v Ribiškem naselju
Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja »obhaja« prvih sto dni upravljanja, ki so potekali predvsem v znamenju preverjanja občinskega proračuna in obravnave urbanistično-prostorskih vprašanj. »Čudežev nismo in ne bomo delali, pač pa se bomo potrudili, da se ne bomo izneverili pričakovanjem občank in občanov,« pravi Kukanja v svoji županski pisarni. Volitve so že zdavnaj mimo in prihodnje volitve bodo čez pet let, v tem času je treba delati, poudarja nadstrankarski in po svoje tudi »nepolitični« upravitelj.
Na delovni mizi ima podatke Zelenega škunerja, iz katerih izhaja, da je morje v Ribiškem naselju precej onesnaženo. »Naša občina se ima in se hoče še bolj razviti v turistično občino, zato si ne more privoščiti takšnega črnega madeža,« poudarja Kukanja. Podatek združenja Legambiente je za Občino predstavljal hud udarec, zato bo treba problem čim prej rešiti.
Med jesenske prioritete Kukanja uvršča obnovo in ovrednotenje gledališke dvorane nekdanje Lege Nazionale in prostorski projekt za ovrednotenje Ribiškega naselja in Štivana. Če bo Občini za ta območja uspelo izdelati resne načrte, bo zanje lažje dobiti finančne podpore za to poklicanih javnih ustanov. Kukanja je od svojega predhodnika Giorgia Reta »podedoval« načrt za nove gradnje v Devinu (predlagatelj podjetje Evgena Pahorja) in projekt za trgovsko-obrtno cono med Križem in Nabrežino (predlagatelj avtoprevozno podjetje Cossutta).
Oba načrta se predstavljata kot problematična projekta in kot preizkusni kamen za levosredinsko koalicijo. Županu se ocena o problematičnosti zdi pretirana, saj so vsi urbanistični načrti potem problematični in kočljivi. »Prisluhnili smo občanom in sedaj bomo ocenili njihove morebitne pritožbe in pripombe. To bomo naredili brez predsodkov in upoštevajoč javno dobro,« napoveduje Kukanja. Sto dni na županskem stolčku je preživel mirno in brez pretresov, tako kot si je želel in kot je obljubljal volivkam in volivcem.
S.T.
Devinsko-nabrežinski občinski odbor se je resno lotil dela in zastavljenih ciljev
kroma
Udeležba pri postopku izdelave miljskega načrta
Občina Milje v vlogi upravitelja Socialne službe občin Območja 1.3 sporoča, da na spletni strani Občine Milje in v uradih Socialne službe občin Območja 1.3 (Trg Republike št. 4 - Milje), je na razpolago javno obvestilo za udeležbo pri postopku izdelave Območnega načrta za obdobje 2013-2015.
Rok za vložitev prošnje za udeležbo zapade 5. septembra. Referenčni urad za informacije je Socialna služba občin (tel. 040/3360301).
Greenaction odklanja novo odlagališče
Naravovarstveno združenje Greenaction Transnational se nikakor ne strinja s zamislijo Občine Trst, da bi na območju nekdanjega kamnoloma Facca-noni nad Svetim Ivanom uredili novo odlagališče gradbenih odpadkov. Gre za neuradno zamisel, ki je vezana na gradbišča za novo hitro železnico, ki je za sedaj najbrž (še) ne bo. Namesto novega odlagališča bi si nekdanji kamnolom zaslužil obsežno sanacijo, menijo pri Greenaction Transnational, kjer tudi odločno nasprotujejo plinskemu terminalu.
devin-nabrežina - Prvih sto dni Vladimirja Kukanje
»Župan ni nujno v prvi vrsti«
»Vsi odborniki so zelo motivirani in delavni, Massimo Romita pretirava s kritikami na facebooku«
Vladimir Kukanja ni človek prvih vrst, visokodonečih besed in, povejmo resnico, ne mara medijskih žarometov. Ne zato, ker bi imel kaj proti novinarjem, temveč zato, pravi, ker morajo javne osebnosti govoriti takrat, ko imajo kaj povedati. To se pravi, ko naredijo nekaj konkretnega.
»Res je, da sem bil direktno izvoljen od ljudi, kar mi nalaga velike odgovornosti, nikjer pa ni zapisano, da mora biti župan vedno v prvi vrsti,« pravi Kukanja. Pretirano županovo navzočnost v javnosti bi lahko po njegovem tolmačili kot nezaupanje odbornikom. Kukanja je bil na javnih srečanjih o hitri železnici, načrtu za nove gradnje v Devinu in projektu za trgov-sko-obrtno cono med Križem in Na-
Vladimir Kukanja
brežino, a ni sedel za govorniško mizo, temveč med občinstvom. To marsikaj pove o njegovem značaju in o tem, kako si zamišlja župansko vlogo.
Odborniška ekipa se mu zdi zelo dobra in uigrana. Vsi so se po njegovem zelo resno lotili dela in vsi se držijo »fi-
lozofije«, da morajo o opravljenem delu govoriti dejanja in ne besede. »Če bi čez noč postal tipični politik, bi se izneveril predvolilnim obljubam in tudi samemu sebi,« opozarja Kukanja. Odnose znotraj levosredinskega zavezništva ocenjuje kot zelo dobre, saj politične stranke svetujejo in predlagajo, končne odločitve pa sprejema občinski odbor.
Odnosi z opozicijo v teh prvih sto dnevih županovanja so korektni in normalni, takšni kot je Kukanja pričakoval. V desni-sredini so se sicer že začele predvolilne igre in spletke, župana pa so malček negativno presenetile ostre kritike, ki jih Massimo Romita na račun uprave ne izreče v občinskem svetu, temveč na facebooku.
Kako se je Kukanji spremenilo privatno življenje, odkar je postal župan? »Sprememba je bila korenita, a sem dobro vedel, kaj me čaka, kot sem vedel, da letos ne bom šel na dopust. Razočaranj doslej še ni bilo - a za to je še čaš - pač pa že nekaj lepih zadoščenj,« pravi Kukanja. Največje zadoščenje je, da ga ljudje ustavijo na cesti in mu zaupajo problem v upanju, da ga bo Občina rešila ali vsaj skušala rešiti. To pomeni, da občani, kljub vsemu, čutijo občinsko upravo za svojo.
Se mogoče župan že kesa, da je sprejel županski mandat? »Nikakor ne, bistveno je vsekakor, da se tega ne kesajo občani ter da jim ni žal, da so me izvolili.«
S.T.
zgodovina - Napoved podpredsednika Dolenca na včerajšnji spominski prireditvi
Pokrajinska uprava bo uredila parkirišče ob vojaškem pokopališču pri Proseku
Pokrajinska uprava bo končno uredila parkirišče ob vojaškem pokopališču pri Proseku, Občina Trst pa cestni dostop do kraja, kjer so pokopani avstro-ogrski vojaki različnih narodnosti. Novico o parkirišču je na včerajšnji spominski prireditvi na pokopališču posredoval podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc, zanimanje občinske uprave za cesto pa je potrdil predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza. Oba upravitelja sta bila navzoča na prireditvi ob sklepu vsakoletne čistilne in obnovitvene akcije na pokopališču, ki so jo člani avstrijskega združenja Schwarzkreuz (Črni križ) izvedli v sodelovanju s prostovoljci iz Avstrije, v glavnem pripadnikov prostovoljnih gasilskih društev. Pokopališče je trenutno brez parkirišča in dostopne ceste.
Dolenc v sklopu pokrajinske uprave skrbi za prireditve in pobude, s katerimi bodo državne in javne ustanove obeležile stoletnico začetka prve svetovne vojne. Pri teh prireditvah je neposredno soudeležena (zlasti s finančnimi podporami) tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina s svojo turistično ustanovo Turismo FVG. Naša pokrajina na svojem ozemlju gosti dve avstro-ogrski vojaški pokopališči, poleg proseškega še tisto v bližini Na-brežine. Obe pokopališču, je poudaril Dolenc, predstavljata spomin na tragična vojna dogajanja, obenem pa sta tudi simbol sprave in prijateljstva med narodi.
Včerajšnjo prireditev na Proseku so odprli Avstrijci v vojaških uniformah iz prve svetovne vojne
kroma
nabrežina
Devin in Križ: Odbor Rilke kritizira Občino
Odbor Rilke, ki ga vodi Simone Napolitano, je bil zelo kritičen do devinsko-nabrežinske uprave župana Giorgia Reta, kritičen je tudi do prvih korakov uprave Vladimirja Kukanje. Kritike se nanašajo na podrobna urbanistična načrta v Devinu (predlagatelj Evgen Pahor) in na območju med Križem in Nabrežino (predlagatelj Walter Cossutta). Napolitano, ki je neuspešno kandidiral za župana, je svoje ostro nasprotovanje tema načrtoma že ve-hementno izpričal na javnih predstavitvah v Nabrežini in v Devinu.
Odbor Rilke je »zgrožen« predvsem nad devinskim načrtom, ki bi po njegovem prepričanju zadal zelo hud udarec devinski lokalni skupnosti. V preteklosti je Napolitano kazensko ovadil Reta zaradi domnevnih nepravilnosti pri sprejemanju teh prostorskih načrtov.
/
TRST
Nedelja, 19. avgusta 2012
5
kmetijstvo - Izredni suši še ni videti konca
Trte trpijo, olja bo malo
Glauco Petaros si v Borštu pomaga s svojim namakalnim sistemom, na Dolgi Kroni (kjer je pridelek že uničila toča) pa rezervoar sameva
Pod Borštom se odpira lep razgled na Tržaški zaliv in dolino Glinščice, sredi planjave pa se sončni žarki odbijajo od kovinskih zgradb finskega koncerna Wartsila. V daljavi se na visokem šopiri grad Socerb. Stopinj je krepko čez trideset in pot nam lije po obrazu, ko se z avtom vozimo navzdol po makadamski cesti, ki je tačas zaradi suše še posebno raz-drapana. Med slabim kilometrom spusta mimo borštanskih paštnov tu pa tam naletimo na osvežujočo sapico, zagledamo pa tudi domačega »kavboja« na konju. Pa smo že tu - v osrčju Šenjalevca, kjer ima naš gostitelj svoje malo družinsko kraljestvo.
Glauco Petaros je upokojenec, ki z največjo vnemo neguje svoje oljke in trte, njegov trud pa je po kakovosti oljčnega olja in grozdja sodeč poplačan. Trte rastejo na površini 5000 kvadratnih metrov, oljk ima 250. Družina ima že od nekdaj oljke, v zadnjih letih pa je proizvodnjo povečala. Letos pa ima Petaros velike skrbi. Vremenske razmere so kmetom že od zime dalje nenaklonjene, poletna suša pa spravlja marsikoga v obup. »Z vinom bo, kar bo, trte precej trpijo in so videti revne. Običajno pridelamo 3,5 tone grozdja, letos pa ga bo gotovo manj,« pravi izkušeni oljkar in vinogradnik. Petaros pa je eden redkih domačinov, ki svoje oljke vsak dan namaka z obsežnim namakalnim sistemom, ki je nedvomno največji v okolici. Z rednim namakanjem je začel 5. julija.
Žejne oljke
S svojim malim tovornjakom prevozi Petaros makadamsko cesto tudi šestkrat na dan (v vsako smer), na zadnjem delu vozila je rezervoar s 1500 litri vode. »Doma pol ure polnim rezervoar z vodo iz vodovoda, tu pa najmanj pol ure namakam oljke,« pravi Petaros, ki uporablja motorno črpalko, s katero prečrpava vodo iz rezervoarja v več kot kilometer dolgo cev za kapljanje. Razloži nam, da mora cev teči pod robom krošnje, se pravi daleč od debla. S tem sistemom namaka dvesto oljk, ki tako kljubujejo suši. Kljub temu pa pričakuje slabo letino. Listje je ponekod rumenkasto. »Če list nima dovolj vode, ne more biti fotosinteze in mi nimamo nič od tega.« Veje, ki bi morale biti bogate z olivami, so kljub kapljičnemu sistemu precej puste. »Lani smo proizvedli 600 litrov oljčnega olja, letos pa predvidevam samo 20 do 30 odstotkov te količine, torej približno 180-200 litrov,« pravi Petaros, ki potrjuje, da je letošnja suša izredna. Podobnih težav s pomanjkanjem
Glauco Petaros svojim oljkam pomaga s kapljičnim sistemom, velike količine vode iz vodovoda pa seveda niso tako poceni
kroma
padavin ne pomni, saj suša pesti naše kraje že od zime, od junija do danes pa sploh ni bilo spodobnega dežja. Veliko škodo sta povzročila tudi februarski mraz in za Breg skrajno nenavadna toča, ki je 12. junija v nekaj minutah oklestila velik del trt in oljk. »Pa še merjasci nas kdajpakdaj obiščejo ter z rilci iščejo vodo v zemlji,« pokaže na ra-zoran kos zemlje med oljkami.
Dežja v prihodnjih dneh baje ne bo, prihodnji teden bo na vrsti nov afriški anticiklon (po Kaliguli bo to Lucifer ...), padavine pa bomo morda čakali še dva tedna. Oljkarji so se že sprijaznili z dejstvom, da bo olja letos zelo malo, nekateri celo črnogledo napovedujejo »leto brez olja«. Petaros meni, da bi morale javne uprave - v prvi vrsti Dežela - ubrati neko strategijo proti klimatskim spremembam, začenši z gradnjo rezervoarjev in izkoriščanjem podtalnih voda. Pod dolinsko občino je namreč velika podtalnica, ki se izliva v Zaveljski zaliv.
Neizkoriščeni rezervoar
Na Dolinskem brdu so rezervoar s kapljičnim namakalnim sistemom že zgradili in ga (načeloma) predali namenu 2. julija 2009, Dežela FJK je za izvedbo načrta prispevala 1,7 milijona evrov. 5,5 metrov globok rezervoar s kapaciteto 3000 kubičnih metrov bi s pomočjo črpalk lahko namakal od 100 do 150 hektarov zemlje (tako smo pisali ob odprtju). Po treh le-
tih pa se to še ne dogaja, rezervoarja kmetje ne izkoriščajo. Z ronškim konzorcijem Bonifica Pianura Isontina, ki ga upravlja, še niso sklenili nobene pogodbe. »Birokracija je počasna, mi pa je v resnici še nismo podvizali. Lani je deževalo, letos pa vode na Dolgi Kroni ne potrebujemo, ker je ves pridelek uničila junijska toča,« pojasnjuje Rado Kocjančič, ki ima na griču svoje oljčne nasade in vinograde. Nekajminutna toča je bila torej tako huda (svo-
je je že pristavila tudi burja), da suša sedaj nima kaj kvariti, pod vprašajem pa je tudi pridelek prihodnjega leta. »Odkrito lahko povem, da na Dolgi Kroni ne bo nič. Toča je zelo prizadela območje Doline in Boljunca. K sreči imam zemljišča tudi drugod,« pravi Kocjančič. V Mačkoljah in Prebenegu je kakovost zelo dobra, tudi pri Domju in v Ricmanjih se napoveduje dobra letina - če bo suša to dopustila.
Aljoša Fonda
sv. alojzij - 20 in 19 let stara fanta bivakirala v kleti stanovanjske hiše
Mladi žrtvi izpraznila stanovanje stanovalcem pa kradla elektriko
Mlada Tržačana sta si v kletnih prostorih stanovanjske hiše pri Sv. Alojziju uredila začasno zatočišče, kakor brezdomca. Tik ob plinskih in električnih števcih sta si na tleh postlala, televizor in igralno konzolo pa sta celo priklopila na električni tok, in sicer brez dovoljenja - ne da bi stanovalci za to vedeli. To pa sploh še ni vse. Televizor, konzola in drugi predmeti so bili ukradeni.
Mladeniča, stara 20 in 19 let (oba z začetnicama D. M.), sta doleteli kazenski ovadbi zaradi kraje električnega toka ter kraje in prikrivanja elektronske opreme. Pred dnevi sta se mladeniča kopala na barkovljanski plaži, kjer sta spoznala nekega mladoletnika. Med pogovorom jima je fant zaupal še preveč informacij, med sončenjem pa ni opazil, da sta mu nepridiprava vzela ključe iz nahrbtnika. Nekaj ur zatem sta mlada tatova odklenila vhodna vrata mladoletnikovega stanovanja v Rojanu ter ukradla LCD televizor, igralno konzolo, kakih dvajset video igric, fotografski aparat in zlato ogrlico s safirjem. Sosedje so takoj po kraji opazili mlada moška, ki sta odhajala s tremi velikimi torbami, v eni od katerih je bilo razločiti velik televizor.
Zrtev tatvine je poklicala policijo, ki je uvedla preiskavo. Okrog 7. ure zjutraj je klicni center 113 prejel obvestilo, da nekdo smrči v kletnih prostorih stanovanjske hiše pri Sv. Alojziju. Policista sta na prizorišču naletela na speča fanta, televizor in drugo opremo ter električni kabel, priključen na števce. Mlada tatova sta priznala, da sta vse skupaj ukradla v rojanskem stanovanju, del plena pa sta že prodala. Zlato ogrlico sta prodala v neki trgovini v tržaškem nakupovalnem središču, policija pa jo je naposled zasegla.
Mladeniča sta prenočila ob števcih, kjer sta tudi črpala električni tok
tržaška kvestura
Ženskost med umetnostjo in življenjem v humanizmu
Nadaljujejo se vodeni ogledi po dveh razstavah v mestnem muzeju Petrar-ce in Piccolominija v Ul. Madonna del Mare 13 ter v palači Costanzi za županstvom. »Colei che sola a me par donna« je naslov razstavi, ki prikazuje ženskost med umetnostjo in življenjem v obdobju humanizma. Vodena ogleda s Cristino Fenu in Alessandro Sirugo bosta danes ob 10. uri v dvorani Veruda v palači Costanzi, ob 11.15 pa v muzeju v Ul. Madonna del Mare. Obiskovalci se bodo lahko seveda odločili tudi samo za en ogled.
Razstava Odprte meje
Na pobudo francoskega združenja Wiccan so v občinski umetnostni dvorani Negrisin v Miljah odprli skupinsko mednarodno razstavo Frontiere aperte ... ovvero superare il limite. Sedem umetnikov - Giuliana Balbi, Douglas De Carvalho, Daniela Frausin, Francoise Giannesini, Karine Jollet, Haris Metaxa in Nonaka Reiko - se v svojih delih posveča meji in identiteti.
Predstava o baronu
V	muzeju Revoltella (Ul. Diaz 27) bo drevi ob 19. in ob 20.30 zaživela predstava posvečena življenju barona Revoltelle »Il barone e l'arciduca. Sogni d'oltremare nel salotto Revoltella« v režiji Davideja Del Degana. Vstopnina 10 evrov. Ob 21.30 pa bo na Trgu Venezia še zadnja ponovitev predstave Zvoki in luči z naslovom Cesarski sen Maksimilijana Habsburškega od Miramara do Mehike. Vstop je prost.
Moje kamere ... v Miljah
V	muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara (Ul. Roma 9) v Miljah je od 14. avgusta na ogled razstava fotografskih aparatov Roberta Giovettija. Uredil jo je Adriano Perini, ogledate si jo lahko do 9. septembra, in sicer od torka do petka od 18. do 20. ure, ob sobotah pa tudi od 10. do 12. ure.
Festival tržaške popevke
Na vsakoletni šagri sardel pri športnem igrišču v Ul. Campanelle 300 bo drevišnji večer od 21. ure minil v znamenju festivala tržaške popevke. Na priložnostnem odru se bodo namreč pred občinstvom predstavili protagonisti 33. festivala.
Raziskovalni vikend v Znanstvenem imaginariju
Tudi danes in jutri bo Znanstveni ima-ginarij, interaktivni muzej v Grljanu, odprt od 15. do 20. ure. Mladi in manj mladi obiskovalci bodo lahko preko igre »exhibit hands-on« spoznali marsikatero znanstveno skrivnost, zakon fizike ali kemije - akustična zrcala, tur-bolenčne krogle in puščavo v škatli. Na ogled je še vedno multimedijska razstava Altromare: una crociera sott'acqua posvečena morskim prebivalcem. Možno si bo ogledati tudi planetarij. Več informacij na www.im-maginarioscientifico.it (040-224424).
Koncert violinistov
V	avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu bo jutri ob 21. uri zaključni koncert mladih (od 16. do 22. leta) udeležencev enotedenskega tabora violinistov londonskega združenja New Virtuosi. Od 10. avgusta je namreč 20 violinistov iz vseh koncev sveta pridno vadilo v devin-skem zavodu pod taktirko Ani Schnarch in številnih priznanih mojstrov, kar so se naučili pa bodo jutri predstavili tudi širšemu občinstvu. Vstop je prost.
Podpora starejšim občanom
Krožek SKP Gramsci in združenje Cittadini solidali prirejata ob sredah od 10.30 do 11.30 srečanja za starejše občane, ki niso samostojni oz. za njihove družine v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14), kjer bo socio-zdravstveni operater Sergio Vicini.
6
Sobota, 18. avgusta 2012
TRST
/
nabrežina - Zaključek praznovanj ob vaškem zavetniku sv. Roku
Prva svetovna vojna pri nas - od razcveta do razvalin
Vojna na koži civilistov in vojakov ter razdejanje vasi - Jutri še maša in procesija
V četrtek se je v Nabrežini zaključilo večdnevno praznovanje domačega zavetnika sv. Roka (jutri bosta ob 10. uri še sveta maša in procesija), ki so ga zaznamovali prijetno druženje na trgu ob pogrnjenih mizah in glasbeni spremljavi, bogata razstavna ponudba in pa veselo razpoloženje ob igrišču odbojke na mivki.
Poslednji kulturni utrinek je v četrtek zaživel na dvorišču Kavarne Gruden, kjer so »obudili« prvo svetovno vojno. Občinska od-bornica za kulturo Marija Brecelj se je z odvetnikom Jožetom Škerkom pogovarjala o dvojezični knjigi Prva svetovna vojna pri nas, ki sta jo izdala društvo Hermada - Vojaki in civilisti ter Umetniški in kulturni center Škerk. Zajetna publikacija ponuja bogat pregled kakih 150 fotografij iz obdobja prve svetovne vojne, ki so te dni na ogled tudi v centru Škerk v Trnovci (tu jih je sicer ob razglednicah in dokumentih okrog 300). Vezna besedila so podpisali sam Škerk, Bruno Santini in Jurij Klajnšček, v njih pa najdejo svoje mesto zlasti civilisti in vojaki, ki so v vojni največ pretrpeli.
Tako kot razstava je tudi knjiga razdeljena na več sklopov, ki predstavljajo devin-sko-nabrežinsko občino in njeno »belle epo-que«, se pravi blišč ter bogato kulturno in gospodarsko življenje pred prvo svetovno vojno, ko so delovali kamnolomi, razvit je bil turizem in luksuzni hoteli so sprejemali goste. V ostalih sekcijah izve bralec za zgodbo oble-gajočih topniških skupin, ki so svoje topove pri izlivu Soče usmerjale proti tamkajšnjim vasem. Na fotografijah so nato jasno vidne posledice tako topniških kot letalskih bombardiranj - razvaline vasi in cerkva, pa tudi posnetki smrtonosnih granat, min in bomb.
Civilno prebivalstvo je masovno zapuščalo vasi, povečini so jih kot begunce peljali na Štajersko. Po podatkih, ki jih ponuja knjiga, se po koncu vojne vsaj petina prebivalstva ni več vrnila domov. Zanimiva je tudi zgodba o mladostnikih med 15. in 17. letom, ki so se prostovoljno želeli pridružiti vojski, a so bili premladi in so jih zato usmerili v mornarico, tako da so služili kot obalna straža od Devina do Savudrije. Med listanjem knjige spozna bralec tudi vsakdanje življenje vojakov, se pravi, kako so se brili, kvartali ali pa se skrivali po zakloniščih in galerijah. Na koncu pa je še poglavje o kavernah, kjer so av-stro-ogrski vojaki skrivali svoje topove, in razmišljanje o tem, zakaj so se nasprotniki odločili, da streljajo na vasi, kjer ni bilo vojakov. Fotografije prikazujejo tudi vojaške jarke in pa kemično orodje, ki naj bi ga metali v vasi, ranjence in pa pokopališča. Skratka bogat fotografski prikaz o razcvetu, ki ga je občina doživljala pred vojno in ki se je po njej povsem prekinil. (sas)
Odbornica Marija Brecelj in odvetnik Jože Skerk na dvorišču Kavarne Gruden
kroma
Jutri koncert v Kraški hiši
V okviru Mednarodnega festivala kitare Kras 2012 bo jutri ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu koncert Isaaca Bustosa in Alenke Zupan (flavta) ter Marka Ferija (kitara).
Praznik krompirja v Praprotu
Sredi borovega gozdička v Pra-protu se nadaljuje Praznik krompirja in kraških sirov, kulturna in enogastronomska prireditev, ki jo prireja kulturno-športno društvo Ajser2000 s podporo devin-sko-nabrežinske občine. Prota-gonistke dogajanja bodo tudi letos ljudske in krajevne kulinarične in vinarske tradicije - bogata bo ponudba tipičnih krajevnih pridelkov, jedi na žaru, sladic in krompirja seveda. Drevi bodo kioski začeli obratovati od 17. ure dalje, od takrat bo deloval tudi otroški kotiček z napihljivimi igrali in pa sejem, katerega izkupiček bo namenjen deželnemu združenju Agmen. Od 20. ure dalje pa bo nastopila skupina The Special Plate, ki ponuja glasbo iz 80-ih oz. 90-ih let dalje. Jutri bo turnir v briškoli in od 21. do 22. ure bodo izvolili najlepšo Miss Patata in Misterja Gnocca, sledil pa bo nastop skupine Evr-green. V ponedeljek pa velja med drugim zabeležiti ples s skupino Bandomat ter kabaretno točko z Irene Pahor in Tatjano Malalan.
tržaška škofija - V okviru Katedre sv. Justa
Vsakoletna srečanja z avtorji
Predstavitve del, tokrat z Vittoriom Sgarbijem, Pierluigijem Baimo Bollonejem in drugimi tržaškimi umetniki
Na sedežu tržaške škofije so včeraj predstavili vsakoletni niz srečanj z avtorji, ki jih v okviru Katedre sv. Justa prireja ravno tržaška škofija. Protagoniste letošnjih srečanj je predstavil nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi ob direktorici muzeja Revoltella Marii Masau Dan in predsedniku Cluba della Repubblica Sergiu Pacorju.
Prvo srečanje je napovedano konec meseca, in sicer v torek, 28. avgusta, ko se bo v Trst pripeljal italijanski umetnostni kritik Vitto-rio Sgarbi, ki bo predstavil svojo knjigo Piene di grazia, ki je lani izšla pri založbi Bompiani. Piene di grazia - I volti della donna nell'ar-te se posveča umetnostni zgodovini, pravzaprav ženskim likom v njej: presega telesnost in se poglablja v svetost, v mit in ikonografijo. Srečanje bo obogatil tudi kitarist Ennio Guerrato.
Protagonist drugega srečanja bo v petek, 14. septembra, sodni zdravnik in publicist Pierluigi Baima Bollone, ki bo spregovoril o knjigi Sindone storia e scienza, ki je leta 2010 izšla pri založbi Priuli & Ver-lucca. Publikacija ponuja bogato dokumentacijo o mrtvaškem prtu, ki ga Bollone kot zdravnik raziskuje že več desetletij. Tudi ta večer bo glasbeno oplemenitil zvok kitare, tokrat Ennia Guerrata in Simone Za-nella.
Zadnje srečanje pa bo v nedeljo, 16. septembra, ko bo nastopilo več tržaških umetnikov. Na pobudo nadškofa Crepaldija bodo odkrili večjo umetnino oz. križ, delo tržaške umetnice Rosanne Longo.
Prvi dve srečanji bosta potekali v muzeju Revoltella v Ulici Diaz 27 z začetkom ob 17.30, zadnje pa bo v škofijski palači v Ulici Cava-na 16.
Škof Giampaolo Crepaldi (na sredi) na včerajšnji tiskovni konferenci
kroma
Ekološka ... šagra v Prebenegu
SKD Jože Rapotec je tudi letos poskrbelo za tradicionalno vaško šagro v Prebenegu. Poleg dobro založenih kioskov, domači kapljici in večernemu hladu, velja tokrat zabeležiti pobudo najmlajših: tako kot vsako leto so pridno pobirali odpadke, tokrat pa so jih tudi ločili. Sami so namreč zgradili poseben voziček, v katerem so nosili ločene vreče za plastiko in pločevinke, papir, steklo in biološke odpadke. Na fotografiji so le nekateri izmed malčkov, ostali (bilo jih je res veliko) pa so bili seveda »na delu«. Društvo se vsem otrokom zahvaljuje in jim čestita za pobudo v korist naravi. Naj bo torej zgled tudi za ostale šagre.
gorenjska - Pobuda kriške župnije
Kriški tabor v Bohinju
Udeleženci z vseh koncev Krasa, Brega in Svetega Ivana pri Trstu
V Bohinjski Bistrici je potekal mladinski poletni tabor v priredbi kriške župnije. Tabora se nas je udeležilo kar 16 iz raznih koncev Krasa, Brega in od Sv. Ivana pri Trstu. Poleg navadnih dejavnosti (življenje v skupnosti, pohodi po hribih in »mokro« razvedrilo ob in v Bohinjskem jezeru, itd.), smo letos slovesno praznovali vstop v polnoletno dobo enega od udeležencev s pravim presenečenjem. Vreme je bilo še precej ugodno, četudi je neznosna vročina precej omejevala dejavnosti.
Med letošnjimi ekskurzijami so izstopali Avstro-ogrsko pokopališče v Bistrici, kjer so pokopane žrtve iz prve svetovne vojne, izvir Bistrice, vodni park, Vintgar in Sv. Katarina nad Bledom, iz Srednje vasi na Uskovnico, Voje in v Staro Fužino, slap Savice ... Vrhunec našega tabora je bil v nedeljo: to je bil dan za obiske staršev in skupne evharistije. Priprava na obred je potekala v soboto, evhari-stijo smo pa darovali v cerkvi na Bitnjah s sodelovanjem vseh udeležencev. Sledilo je slavnostno nedeljsko kosilo.
Nazadnje smo obiskali Bled. Letošnji tabor je bil pravi vrtinec lepih in prijetnih občutkov, ko smo se prav vsi trudili za skupinsko življenje, ki zahteva vsakdanji trud iz vseh strani. Večkrat smo se
skupaj zabavali, včasih smo se med seboj kregali, saj smo si med sabo zelo različni. Nazadnje še posebna zahvala gre organizatorju ter pomočnikom in kuharjem. Caterina, Ksenija, Matej in Luisa.
/
TRST
Nedelja, 19. avgusta 2012
7
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 18. avgusta 2012
HELENA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.07 - Dolžina dneva 13.58 - Luna vzide ob 6.04 in zatone ob 20.06
Jutri, NEDELJA, 19. avgusta 2012
LJUDEVIT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 32 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C.
CI3 Lekarne
Danes, 18. avgusta 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477, Ške-denj - Ul. di Servóla 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. dell'Istria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Liberta 6 - 040 421125.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
uk Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«.
ARISTON - 17.00 »Singolarita di una ragazza bionda«; 18.00 »The help«; Poletna arena: 21.00 »Dark shadows«.
CINECITY - 16.30, 20.00, 21.10, 22.15 »I mercenari 2«; 16.20, 19.05, 21.50 »The Amazing Spiderman«; 18.25 »The Amazing Spiderman 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 19.05, 21.40 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dream house«; 16.40, 20.00, 22.05 »Nudi e felici«; 15.00, 16.00, 18.15, 19.15, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ri-torno«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Lol - Pazza del mio migliore amico«.
FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 19.45, 21.45 »Bianca-neve e il cacciatore«.
GIOTTO MULTISALA 1 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
GIOTTO MULTISALA 2 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 16.15 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 11.35, 15.55 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.15, 23.30 »Vzpon viteza teme«; 11.00, 13.20, 18.30, 20.50, 23.10 »Ted«; 11.30, 12.50, 15.20, 17.30, 18.25, 19.40 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 15.40 »Neverjetni Spiderman«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 20.25, 22.55 »Popolni spomin«; 13.45, 18.05, 20.35, 21.50, 22.45, 23.50 Larina izbira«; 12.30, 15.05, 17.15, 19.25, 21.35, 23.45 »Plačanci 2«.
www.primorski.eu1
LJUDSKI VRT - 21.15 »Il principe del deserto«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Diario di una schiappa 3 - Vita da cani«; 18.35, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lol - Paz-za del mio migliore amico«; Dvorana 3: 16.20, 20.10 »The Amazing Spiderman«; 18.15, 22.15 »Nudi e feli-ci«; 20.30 »I colori della passione«; Dvorana 4: 16.20, 20.15 »La memoria del cuore«; 18.00, 22.00 »The way back«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.00 »I mercenari 2«; Dvorana 2: 19.45, 22.00 »Biancaneve e il caccia-tore«; Dvorana 3: 20.00, 22.00 »La memoria del cuore«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Lol - Pazza del mio mi-glior amico«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Un anno da leoni«.
H Šolske vesti
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti.
ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8.30. Zbirališče v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, Ul. Weiss št. 15, ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj prinesejo malico. Če se niste prijavili, se lahko prvi dan pridružite. Obenem sporočamo, da bo od 3. do 7. septembra potekala fotografsko -biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in info (do 31. avgusta) na tel. 320-2717508 (razen od 19. do 24. avgusta) Tanja ali zscirilme-tod@gmail.com.
NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah.
RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta.
RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah.
NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo popravni izpiti od 28. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je izobešen na oglasni deski.
ZAVOD J. STEFANA sporoča, da na šolski oglasni deski je koledar preverjanj za popravljanje primanjkljajev, ki bodo 29., 30. in 31. avgusta.
M Izleti
Dobrodošel
Daniele!
Skupaj s srečnima staršema Susanno in Giuliom se tudi
pri AŠD Bregu
vsi veselimo in ti zavpijemo hip hip hura!
Na vroč poletni dan je privekala
Katjuša
Dobrodošla!
Nonoti iz Križpota in Igor s Hasanom
H Čestitke
Pred 20. leti se je moja najljubša TAŠČA srečala z Abrahamom! Vse najboljše in najlepše ji želi nepodpisani zet.
Naši sosedi PARTIZANKI želimo še veliko zdravih in veselih let.
Pri Martinijevih je spet živahno - pridružila se jim je KATJUŠA. S Timotejem, Jasmino in Emanuelom se veselimo vsi pri TPPZ Pinko Tomažič.
Timotej je dobil sestrico KAT-JUŠO. Z mamico Jasmino in očkom Emanuelom se veselimo Rudi, Majda, Livio in Elena.
Timotej ni več sam. Igral se bo s sestrico KATJUŠO. Dobrodošla! Elisa, Marko in Sofia ter Jar in Neja.
Naša Suzi je mamica postala, skupaj z Giuliotom bosta DANIELE-JA pestovala. Novi družinici želimo veliko sreče in mirnih noči vsi iz društva F. Prešeren Boljunec.
Ü3 Obvestila
SPDT prireja v nedeljo, 19. avgusta, avtomobilski izlet v območje gore M. Ferro. Vpis na tel. št.: 040-413025.
OPZ F. BARAGA vabi na Barbano, kjer bo v ponedeljek, 27. avgusta, skupno goriško-tržaško romanje. Po sv. maši, ki bo ob 11. uri, se bomo podali še v Marijino Celje na Kanalu. Predvideno kosilo. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123.
ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz vi-demske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijska svetovalna služba Sežana organizira strokovno ekskurzijo na 50. Mednarodni kmetijski sejem v Gornjo Radgono v torek, 28. avgusta. Odhod avtobusa iz Sežane ob 5.30 izpred kleti Vinakras. Informacije in prijave na tel. 0038631323191, 00386-57312850, 0038657312856.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka).
ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure.
RAZSTAVA IN FEŠTA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA na Proseku: danes, 18. avgusta, Kraški fenomeni in Krugel orchestra; v nedeljo, 19. avgusta, Riki Malva in Theo Lavecia, Fla-vio Furian in Maxino dj.
V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini bo do nedelje, 19. avgusta, odprta fotografska razstava o obnovi cerkve sv. Roka. Na ogled bodo tudi stari fotografski posnetki Nabrežine. Urnik: od 18. do 20. ure.
SLORI obvešča, da bo do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora.
TRŽAŠKE IN GORIŠKE udeležence 42. mednarodne kolonije obveščamo, da se dobimo na Gradini v ponedeljek, 20. avgusta, ob 8.30.
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na avdicijo vse pevce, ki želijo sodelovati pri zboru Akademije v petek, 24. in soboto, 25. avgusta, od 18. ure dalje. Zbor bo deloval pri vseh dejavnostih Akademije. Pričakujemo vas! Informacije na tel.: +39 328-3635626.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do petka, 31. avgusta, odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Do petka, 24. avgusta, pa bo zaprta zaradi dopusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta do 24. avgusta.
SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivni 15-urni tečaj angleškega jezika za dijake za nižje srednje šole in bienij višjih srednjih šol od 27. do 29. avgusta ali od 3. do 5. septembra. Vpisi do 24. avgusta. Informacije na tel. št.: 040212289, info@skladmc.org.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta.
AS D CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nast-ja ali info@cheerdancemillenium.com.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6 do 12 let. Prva izmena: od 27. do 31. avgusta; druga izmena: od 3. do 7. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. Vpis v uradu: torek in petek 18.00-19.30.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA se nadaljuje! Od 27. do 31. avgusta bo Pikapolonica na kmetiji. Sprejemamo otroke od 4. do 10. leta. Spoznavali bodo življenje na kmetiji in se podali na izlete v okolico. Poleg iger, zabave in didaktičnih delavnic, bo za osnovnošolce poskrbljena pomoč pri pisanju domačih nalog pred začetkom pouka. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, od 20. do 22. avgusta, od 13.30 do 15.30. Info in prijave na tel.: 345-7733569, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspre-sivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
SS Prireditve
14. FESTIVAL KITARE KRAS v organizaciji KD Festivala Kras in Glasbene matice: v nedeljo, 19. avgusta, v Kraški hiši v Repnu, ob 20.30 koncert dua Alenka Zupan (flavta) in Marko Feri (kitara), ob 21.15 koncert kitarista Isaaca Bustosa; v četrtek, 23. avgusta, ob 20.30 v Kosovelovem domu v Sežani koncerta kitaristov Janoša Jurin-čiča in Jake Kluna; v petek, 24. avgusta, ob 21.00 v Ljudskem domu v Križu koncert skupin Dirty Fingers in The Blues Followers. Informacije na www.festivalkras.eu. Toplo vabljeni!
ŽUPNIJA NABREŽINE vabi v nedeljo, 19. avgusta, ob praznovanju zavetnika sv. Roka, na koncert, ki ga bo oblikovala Mednarodna operna akademija Križ pri Trstu pod vodstvom Alessandra Svaba. Zamejski, slovenski in pevci iz tujine bodo predstavili program sakralne glasbe in pesmi iz rusko pravoslavne tradicije. Koncert se bo odvijal v cerkvi sv. Roka s pri-četkom ob 19. uri. Vabljeni.
ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00.
S Mali oglasi
IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 3317659986.
MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 349-8406057.
MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852.
PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040-229191.
POMAGAM pri učenju angleščine, slovenščine, italijanščine ter višješol-cem pri učenju za izpite. Tel. št.: 3403753876 (od 11. do 18. ure).
PRODAM KNJIGE za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini, trgovski zavod Ž. Zois v Trstu in licej F. Prešeren v Trstu, klasična smer. Tel. št.: 040-208002.
PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040-2024228.
PRODAM Fiat Panda 900 Jolly, letnik 1998, v dobrem stanju, po ugodni ceni; tel. 331-1359525.
PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 346-3019102.
Id Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DEAN ima odprto osmico na Konto-velu.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni!
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu št. 29.
LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305.
MITJA ZOBEC je v Zabrežcu št. 10 odprl osmico.
OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30.
OSMICO so odprli Batkovi na Rovniku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke.
OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk.
V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni.
Prispevki
Ob smrti drage Anice Vremec-Hrova-tin daruje družina Kalc-Hafner 100,00 evrov za ustanovo Mali vitez (za otroke obolele za rakom).
V	spomin na Tončko Vrtovec in Ljano Martelanc daruje Gina Kemperle 25,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na moža Ninota Rossa daruje žena Nanda 100,00 evrov za SKD Bar-kovlje.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
IP: Istrska ulica 212
TAMOIL: Miramarski drevored
233/1
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drev. 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin - Državna c. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
8
Sobota, 18. avgusta 2012
KULTURA
salzburški festival - V znamenju previdne kombinacije
Ob opernem programu tudi enajst koncertov sodobnejše glasbe
Sodobna glasba se predstavlja kot nasprotni pol spek-takularne, bleščeče razsežnosti opernega programa, a ima ravno tako svoj prostor v manj »glamuroznih« logih salz-burškega festivala. Tradicija zanimivih monografskih ciklov se z novim vodstvom ni obnovila, festival pa posveča izrazom 20. stoletja enajst koncertov, ki previdno kombinirajo sodobnejšo glasbo s skladbami iz preteklih stoletij.
Da bi ponudba postala še bolj prikupna, se v zasedbah pojavljajo znamenita imena, kot je tisto režiserja Petra Steina, ki je z ekspresivno moduliranim glasom nastopil kot recitator pri izvedbi cerkvenega dejanja Bernda Aloisa Zimmermanna »Ich wandte mich un sah an alles Unrecht, das geschach unter der Sonne« (Ozrl sem se in videl vso nepravičnost, ki se dogaja pod soncem). Dejstvo, da je skladba iz leta 1970 nastala nekaj dni pred skladateljevim samomorom, daje posebno težo tekstu o izgubi zaupanja in vere v življenje, ki povezuje svetopisemsko besedilo v Lut-herjevem prevodu z odlomki iz romana Bratje Karamazo-vi Dostojevskega. Besede se dramatično spojijo z glasbo v bolečem in ostrem sprechgesangu baritonista, v jasno nakazanih gibih in mimičnih izrazih recitatorjev, v eklektični kombinaciji stilov, ki na koncu vodi od jazzovske ritmike do renesančne fanfare.
Christoph Eschenbach je z napeto gesto, lucidno vodil veliko zasedbo Simfoničnega orkestra NDR. Izbira Zim-mermannove skladbe je bila uvod v enega od glavnih dogodkov opernega programa festivala, saj bodo v ponedeljek (20. avgusta) uprizorili njegovo opero Die Soldaten v režiji Alvisa Hermanisa in pod vodstvom Inga Metzmac-herja, ki bo po napovedih sladokuscev eden od vrhuncev letošnjega festivala in je tudi koprodukcija z milansko Sca-lo. Opera po libretu Goethejevega sodobnika Jakoba Len-za je bila redko izvedena zaradi izjemnih pevskih zahtev par-titure, zanimivi glasbeni zasnovi pa bo uprizoritev dodala še vizualne elemente, zaradi katerih se bo še izraziteje vtis-
Režiser Peter Stein je nastopil kot recitator
silvia lelli
Dirigent Daniel Barenboim je nastopil kot pianist silvialelli
glasba - Množica v Vili Manin
Foo Fighters prvič v Furlaniji-Julijski krajini
»Mandi Udine«, tako je Dave Grohl, pevec ameriškega benda Foo Fighters, pozdravil številno množico, ki je v ponedeljek zvečer prišla v Vilo Manin v Passarianu pri Vidmu. Znano lokacijo so Grohl in ostali v sklopu daljše glasbene turneje izbrali kot edino etapo na italijanskih tleh.
Publika se je na travniku pred Vilo Manin zbirala že pozno popoldne. Čakanje na glavno atrakcijo večera so organizatorji olajšali kar z dvema predskupina-ma. Najprej so na odru zaigrali mladi člani ameriškega benda The Gaslight Anthem, za njimi pa še bivši lider benda Hu-sker Du Bob Mould. Malo po 21. uri je pred večtisočglavo množico stopil Dave Grohl, bivši bobnar skupine Nirvana in danes pevec benda Foo Fighters. V dveh urah in pol so Grohl in ostali zaigrali v bistvu vse najboljše komade: White Limo, All My Life, The Pretender in My Hero so si sledili brez prestanka. Pevec je nato pozdravil navdušeno publiko in obljubil, da bo nastop dolg in intenziven. In res, takoj nato so bile na vrsti pesmi Generator, Walk, Ar-landria in Learn to Fly, med katero je mar-
nila gledalcem v spomin, saj bo režiser pripeljal na oder sedem konjev.
Občutek eksistencialne tesnobe, ki zaznamuje Zim-mermannov slog, je bil vezna nit skladb na programu koncerta orkestra NDR, ki se je pričel z orkestrskimi skladbami op. 6 Albana Berga, vznemirljivimi parodijami sredi viharja prve svetovne vojne. Čist zvok in jasna, skorajda hladna ekspresivnost nemškega orkestra sta se nato težje uskladila z vrsto Schubertovih samospevov v orkestrskih priredbah Brahmsa, Weberna in Regerja, očarljive melodije pa je z izjemno nežnostjo zapel baritonist Matthias Goerne, trenutno najbolj znamenit interpret Schubertovih samospevov, ki se lahko ponaša z ekspresivnim fraziranjem, nekoliko manj pa s široko barvno paleto.
Franzu Schubertu je festival posvetil tudi cikel koncertov z izvedbo njegovih klavirskih del v izvedbi pianista Daniela Barenboima. Kljub temu, da se z izjemnim uspehom posveča dirigiranju, Barenboim ni pozabil na svojo prvo ljubezen in pogosto nastopa tudi kot pianist. Odziv občinstva je bil izjemno dober, s stoječimi ovacijami vred; kljub nedvomno suverenim izvedbam pa je bilo navdušenje do priljubljenega in zaslužnega dirigenta morda močnejše od pozornosti do Schubertove glasbe. Vsestransko angažirani Barenboim ni raziskovalec, ki ponuja nekon-vencionalne, osebne poglede na obče znane partiture. Njegov pristop je s tega vidika bolj neobremenjen s stilnimi in interpretacijskimi vprašanji, igranje na solidni tehnični osnovi sledi občutku, instinktu, klicu romantične spevnosti, s krepkim zvokom, ki ga zelo gosta uporaba pedala dodatno ojači v premalo razčlenjeni celoti, kjer se drobni emo-cijski biseri izgubijo. Na prvem koncertu sta zazveneli sonati D 894 in D 958, v naslednjih koncertih pa bodo na sporedu znameniti impromptuji v kombinaciji s sonato D 959 in s Schubertovo, poslednjo sonato v B-duru.
Rossana Paliaga
TOMIZZEV DUH
Lavoratori dell'arte
MILAN RAKOVAC
éêL
»"Zakaj se ljudem ne utrga in gredo na ulice razgnati to bando?" je vedno bolj pogosto slišati kot vprašanje, ki napoveduje, da bo vsak čas prišlo do upora«, se retorično vpraša Ervin H.M. v Dnevniku. »"Perché i poeti nel tempo della poverta?" chiede Holderlin nel suo poema "Pane e vino". E commentando questo verso, Heidegger dice: "Forse siamo nel momento in cui il mondo va verso la sua mezzanotte"«: tako počinja svoj JAC-CUSE aktivist Franco Bifo Berrardi, on ne mara, niti jaz, za Adornovo formulo iz časov nacizma - zapiranje pesnika vase in the ivory tower. Kaj lahko počnemo, kulturniki? Ja, organizacijo in proliferacijo in propulzijo upora. Kako? Če monetarni režimi ne marajo več niti za Kavafisove in Coet-zejeve barbare, s katerimi nas oblast straši pet tisoč let? Mislim da upravo sada opet nastupa ona Heideggerova ponoc, ali Martin Heidegger i sam je direktno sudjelovao u njenom stvara-nju, kao član nacističke stranke?!...
Piše Berrardi: »Il 5 maggio un gruppo di artisti, architetti, insegnanti e studenti e lavoratori precari della scuola e della comunicazione hanno occupato un edificio chiamato Torre Galfa e l'hanno rinominato Macao. L'edificio e un grattacielo di trenta-cinque piani, abbandonato da quindi-ci anni... Il proprietario, noto alle cro-nache giudiziarie come corrotto e cor-ruttore, ha deciso che quel posto e suo e deve rimanere com'e: vuoto... Perché gli artisti occupano spazi vuoti per restituirli alla collettivita? Perché l'ar-te sembra tanto interessata a farsi at-tivismo proprio mentre il mercato invade lo spazio dell'arte e riduce l'atti-vita degli artisti a lavoro astratto privo di significato?.. Un tempo la rela-zione tra arte e societa era fondata sull'impegno. L'intellettuale e l'artista venivano fuori dalla loro sfera di isolamento dorato e aprivano le finestre al mondo e cominciavano a parlare con coloro che vivono nel mondo reale, nelle fabbriche e cosi via. Ma adesso non si tratta di impegno: nel-la sfera del semiocapitale gli artisti sono direttamente coinvolti nel proces-so di semio-produzione, e la dittatu-ra finanziaria taglia le risorse per la cultura e l'educazione. L'effetto dei ta-gli e l'aumento dell'ignoranza, della brutalita dell'insensibilita.«
Ma, alora, ča da cemo i artišti morati na barikade? Me par da niedan drugi ne želi niš načiniti; najmanje pak stranke "ljevice", ča su sve nasmrt buo-
ne od sindroma Tony Blair, ossia Walter Veltroni. A barikade ce biti, ne moliva plutokracija, ma ni mrve, ljudi perspketive ne vide, svi skupa pri-ko noci, razred po razred - sad jur i midleclass - postajemo PREKARIJAT. Ordinarna sirotinja, onakva kakva je bila pred Franucskom revoluci-jom.Zero! Nikad mai delavac i intre-lektualac nisu tako mižierno mučali kako muče sad, ma ča da propio nismo kapaci se moviti?
Piše E.H.M.: »Do velikih demonstracij in množičnega upora ne pride tako, da se ljudem utrga. Za začetek je potreben hladen razmislek, nekaj let organizacijskih priprav in utrujen nasprotnik... Upor rabi zastave, transparente, varnostnike, hierarhično organizacijo, jasno definirane cilje in premišljene metode boja. Gibati se mora skozi mestno topografijo tako, da postopoma prodira proti cilju, hkrati pa se mu pridružuje vedno več ljudi. Začne se z desetimi in eno zastavo. Pogosto se tam tudi konča. Včasih pa je v vsaki ulici več ljudi. Množice pridejo na koncu, ko večina državljanov čuti, da je na ulici odgovor na probleme, ki so nastali v kabinetih. Ni dovolj, da vsi vedo, kako na svetu ni pravice. Strinjati se morajo, da je maščevanje dovolj dobra rešitev. Klin-goni in Quentin Tarantino pa so nas naučili, da je maščevanje osvežilna pijača, ki jo je treba servirati hladno.«
Čo, Ervin, samo jieno ne gre; maščevanje ni dovolj, niti ne potrebno. Niti kaznovanje. Ma je potrebna korenita, totalna sprememba sistema. Ovo ča dela "elita" danas je mižierni cirkus, a ovo ča mi drugi izobražen-ci&rezoneri NE delamo, je škifo!
I zato treba slijediti primjer kad LAVORATORI DELL'ARTE posjednu prazan neboder u srcu Milana, pra-zan petnaest godina, da bi radili um-jetnost. Još je važnije iskustvo za ljudski rod reakcija vlasnika, koji daje iz-cbaciti nedužne umjetnike; radije da nema ničega - nego da ima umjet-nosti! Perverzno stanje despotskog duha još više naglašava akcija vlasti (države, zakona), kojom su umjetni-ci izbačeni na ulicu. Ali, slatka letar-gija obuzima muze, one se nježno protežu po jahtama i resortima golf-igrališta. Pjeva se u jednom bluesu: »I feel bad, and it ain't no good«. Se počutim slabo, in to ni dobro. Kaj sploh more človek? More prav vse, če hoče; tudi razgnati bando, ampak brez maščevanja, prosim. Kazen za bando? Ja, to pa vsekakor!
Dave Grohl
sikdo metal papirnata letalca. Po podaljšani verziji uspešnice Monkey Wrench so Grohl in ostali presenetili poslušalce z izvedbo pesmi In the Flesh angleške legendarne zasedbe Pink Floyd. Koncert se je s pesmijo Best ofYou bližal h koncu, po krajši pavzi so se člani benda vrnili na oder in zaigrali še komade Times Like This, ki ga je Grohl posvetil vsem preminulim prijateljem, Rosemary in še zaključno Everlong.
R.D.
NA VES GLAS
In Our Heads
Hot Chip
Synth-pop, indietronica Domino Records, 2012 Ocena: 6.5
Angleški bend Hot Chip nam ponovno ponuja nov glasbeni izdelek. Plošča relativno mlade zasedbe, doma iz Londona, je že peti album v komaj desetletni glasbeni karieri. Člani angleškega benda so aktivni tudi v drugih glasbenih projektih, vrtenju plošč ipd., vseeno pa so z glavnim projektom Hot Chip sposobni izdati eno ploščo vsake dve leti. In Our Heads je izšla junija letos, sestavlja pa jo enajst komadov za malo manj kot uro poskočne electro-pop glasbe. Pevec in lider benda Alexis Taylor ter ostali so se tudi tokrat odločili za posrečeno mešanico pop in electro ritmov ter tu pa tam indie roka, oziroma tako imenovane »indietronike«, seveda s primernim doprinosom sinte-tizatorjev zvoka.
Zasedbo Hot Chip sestavljajo, poleg že omenjenega pevca Alexisa Taylorja, še drugi pevec Joe Goddard, kitarist Owen Clarke, glasbenik Al Doyle, bobnar Felix Martin in glasbenika Rob Smoukghton ter Sarah Jones. Poleg tega je treba podčrtati, da se vsak od njih ukvarja tudi z drugimi glasbili in seveda uporabo sintetizatorjev zvoka.
Album in Our Heads je tokrat izšel s pomočjo londonske neodvisne glasbene založbe Domino Records. Sound benda je še vedno dober, morda nekoliko manj adrenalinski kot v prejšnjih izdelkih, a še vedno živ in poskočen. Počakati bo treba glasbeno turnejo, na kateri bomo slišali, kako bodo komadi odigrani na odru, zaenkrat pa je delo kar se da obetavno. Prva pesem plošče je prijetna Motion Sickness, dobra mešanica electro popa in
sintetizatorjev zvoka, takoj za njo je na vrsti komad Hpw Do You Do?, ki bolj spominja na osemdeseta leta, ravno tako tudi naslednja Don't Deny Your Heart. Look at Were We Are je melodična pop pesem, z enostavno, a izredno melodijo kitare. Prvi single Night & Day je robotski komad, ki spominja na kako staro videoigrico. Now There is Nothing je umirjena pesem, Ends of The Earth anonimen synth-pop komad, na koncu pa je še zaključna Always Been Your Love.
In Our Heads ne spada med najboljše glasbene izdelke angleškega benda, je pa zadovoljiv primer synth-pop plošče.
Rajko Dolhar
/
DNEVNE NOVICE
Sobota, 18. avgusta 2012
9
italijanska politika - V intervjuju za revijo Tempi
Monti: Italija mora svojega voditelja izbrati na volitvah
Ožigosal pa je davčno utajevanje, ki je krivo za zelo negativno podobo države na tujem
RIM - »Niti pomisliti nočem, da tako pomembna demokratična država, kot je Italija, ne bi bila sposobna na svobodnih volitvah izbrati večino z učinkovito vlado in primernim ministrskim predsednikom, ki bi jo vodil«. Te besede je italijanski premier Mario Monti izrekel v intervjuju za revijo Tempi, ko ga je novinar vprašal, če se lahko zgodi, da ostane v Palači Chigi tudi po volitvah prihodnje leto.
Sicer pa je Monti največjo pozornost v pogovoru namenil utajeva-nju davkov in v zvezi s tem poudaril, da to povzroča velikansko škodo državi predvsem, kar zadeva njeno podobo na tujem. »Dejansko se država na tem področju nahaja v nekakšnem vojnem stanju in Evropa nikakor ne more razumeti, zakaj naj bi italijanske težave z javnim dolgom reševale druge države, če pa je v Italiji veliko zelo bogatih in premožnih ljudi, ki pa sistematično ne plačujejo davkov,« je poudaril Monti. Da bi popravili to negativno podobo na tujem, je po njegovem mnenju potrebna odločna akcija in trd boj proti utajevalcem. »Ta boj se lahko komu zdi antipatičen, ima pa lahko gotovo tudi izreden preventiven učinek, pa tudi večine Italijanov, ki plačujejo davke, ta boj gotovo ne moti,« je še dejal predsednik vlade, ki je še pred nekaj tedni vodil tudi finančno in gospodarsko ministrstvo in je bil torej odgovoren tudi za davčno področje.
V intervjuju je govor tudi o tako imenovanih eurobond obveznicah in v zvezi s tem dejal, da Nemčija in še nekatere druge države zagovarjajo tezo, da bo to mogoče šele takrat, ko bo mogoče politiko zadolževanja bolj koordinirano nadzorovati iz centra. »Trenutno Nemčija in nordijske države uvedbi eu-robondov nasprotujejo, kar pomeni, da bodo aktualni takrat, ko bodo evropske institucije imele konkretni nadzor nad javnim financami posameznih držav,« je problem pojasnil Monti.
Dotaknil se je tudi sodstva in napovedal številne novosti, glede telefonskih prisluškovanj pa je dejal, da je prišlo in še prihaja do številnih zlorab. Kar zadeva šolstvo, pa je zagotovil, da bo vlada ustrezna sredstva namenila tudi šolam, ki »ob javnem šolstvu zagotavljajo pomembno komplementarno izobraževanje«. Dejal, je da bo vlada pri tem upoštevala omejitve, ki jih predvidevajo ukrepi o zmanjšanju javne porabe, vse pa bo določeno z jesenskim zakonom o stabilnosti.
Premier Mario Monti (levo) s predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem
ansa
Obamov tabor izzval Romneya k razkritju davkov
WASHINGTON - V volilnem štabu ameriškega predsednika Baracka Obame so včeraj republikanskemu izzivalcu Mittu Romneyu ponudili, da ga ne bodo več kritizirali zaradi njegovih plačil davkov, če bo razkril, koliko jih je plačal v zadnjih petih letih. V Romneyjevem taboru so izziv hitro zavrnili. Večkratni milijonar Romney se v kampanji že dlje časa zaman otepa očitkov, koliko davkov plačuje. Razkritje davčnih napovedi za zadnjih nekaj let je pri zadnjih nekaj predsedniških volitvah v ZDA postalo že standard, vendar pa Romney tovrstno razkritje zavrača. Kot pravi, bi kritiki te podatke izkrivili in jih uporabili proti njemu.
Alžirec Brahimi bo nasledil Annana
NEW YORK - Alžirski diplomat Lakhdar Brahimi bo nasledil Ko-fija Annana na položaju posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo. Annanu se mandat izteče konec meseca in kot je napovedal v začetku meseca, ne želi več opravljati te naloge, ker mu zaradi blokad v mednarodni skupnosti ni uspelo doseči konca spopadov v Siriji.
taranto - Srečanja o prihodnosti Ilve
Ferrante napovedal sanacijo
Ministra Clini in Passera z vodstvom podjetja in dežele Apulije - Na protestnem zborovanju dva tisoč ljudi zahetvalo zdravje in delo
TARANTO - »Vlada ne bo šla v spopad s sodstvom. To se mi zdi zelo pametno,« je po včerajšnjem srečanju povedal predsednik Apulije Nichi Vendola po srečanju v Tarantu z ministroma za razvoj in okolje Corradom Passero in Corradom Clinijem. Vendola je še dejal, da se je minister za okolje obvezal, da bo novo okoljsko dovoljenje v zvezi z železarno Ilva izdano do 30. septembra, izrazil pa je tudi upanje, da bo vlada dala na razpolago še dodatna sredstva za bonificiranje objekta.
Pred srečanjem s predsednikom Apulije sta se ministra sestala tudi predsednikom Ilve Brunom Fer-rantejem, ki je povedal, da so za okoljsko sanacijo že namenili 90 milijonov evrov in da jih nameravajo še 56. Ob tem je še dejal, da si družabniki niso nikoli izplačali dividend, temveč so sredstva vlagali v učinkovitost in okolje. »Tako smo investirali 4 milijarde in pol, od tega 1,1 milijarde evrov za okolje,« se je pohvalil Ferrante. V zvezi s posnetki o korupciji enega od izvedencev s strani Ilve, ki jih je pokazalo tožilstvo, pa je Ferrante dejal, da so vedno spoštovali zakon in še posebej okoljska določila.
Minister Clini je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da je šlo za pomembno etapo na pori do rešitve. »Sledila bodo druga srečanja, zelo jasno pa je včeraj prišlo do izraza, da se nikogar ne sme posta-
Udeleženci demonstracij so zahtevali zdravje in delo
ansa
viti pred izbiro ali delo ali zdravje,« je še dejal minister.
Medtem ko so potekala srečanja, pa se je v Ta-rantu, zbralo približno 2 tisoč simpatizerjev orga-
nizacije Legambiente. Protestna povorka pa ni mogla do središča mesta, ki ga je stražilo približno 400 pripadnikov varnostnih sil.
rusija - Konec sojenja članicam punk zasedbe Pussy Riot zaradi protesta v moskovski cerkvi
Obsojene na dve leti zapora
V cerkvi Kristusa Odrešenika so Devico Marijo prosile, naj Rusijo reši Putina - Protestna zborovanja zaradi obsodbe
MOSKVA - Moskovsko sodišče je včeraj spoznalo za krive članice ruske punk zasedbe Pussy Riot zaradi protesta v moskovski cerkvi, na katerem so februarja izrazile nasprotovanje predsedniku Vladimirju Putinu in Ruski pravoslavni cerkvi. Sodnica Marina Sirova jih je obsodila na dve leti zapora, zaradi česar iz sveta že prihajajo prve obsodbe takšne odločitve.
Kot je včeraj na sodišču dejala sodnica, je trojica kriva huliganstva, ki ga je vodilo versko sovraštvo in razžalitev vernikov. Ob tem je dodala, da so 24-letna Marija Aljo-hina, 23-letna Nadežda Tolokonikova in 29-letna Jekate-rina Samučevič svoje dejanje skrbno načrtovale. S tem, ko so 4. marca vdrle v osrednjo pravoslavno cerkev v Moskvi, katedralo Kristusa Odrešenika, pa tudi jasno izkazale nespoštovanje do družbe, je odločila sodnica.
Trojica je v cerkvi izvedla punk molitev. V njej so Devico Marijo prosile, naj Rusijo reši Putina, in obsodile Rusko pravoslavno cerkev "poveličevanja gnilih diktatorjev". Putin se je takrat potegoval za svoj tretji predsedniški mandat, ki ga je nato tudi dobil.
In medtem ko je sodnica brala razsodbo, se je trojica na kratek čas spogledala in si izmenjala nekaj manjših nasmeškov. Ko je sodnica brala odločitev, so ostale mirne, medtem ko je bilo mogoče v sodni dvorani zaslišati: "Sramota!"
Sojenje se je začelo 30. julija, glasbenice pa so se izrekle za nedolžne glede obtožb o huliganstvu, spodbujenem s "sovraštvom do religije". Ob tem so sicer izrazile obžalovanje, če je njihovo politično motivirano dejanje nekatere vernike užalilo, saj to ni bil njihov namen. Vendar sodnica njihovim argumentom ni prisluhnila, obramba pa je že napovedala pritožbo. Članicam skupine je sprva grozilo do sedem let zapora, a je tožilstvo zahtevalo tri leta. Sodnica Sirova pa je vsako obsodila na dve leti zapora. V kazen se jim bo štel tudi šestmesečni pripor.
Pred sodiščem v središču Moskve se je zbralo večje število protestnikov in podpornikov skupine, dogajanje pa spremljajo okrepljene policijske enote. Policija naj bi prijela več protestnikov, med njimi nekdanjega šahovskega prvaka Garija Ka-sparova in levičarskega opozicijskega voditelja Sergeja Udalcova.
Sam proces je vzbudil precej pozornosti tudi v tujini. Članicam Pussy Riot so tako izrekli podporo številni tuji glasbeniki in umetniki. Razsodba je tudi že sprožila številne odzive. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je izrazila globoko razočaranje nad obsodbo, kazen pa označila za nesorazmerno, so sporočili iz Bruslja.
Podobno je tudi predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) Jean-Claude Mignon izrazil zaskrbljenost nad dveletno zaporno kaznijo, na katero so bile obsojene članice skupine. Kot je zapisal, je izrečena kazen nesorazmerna glede na storjeno dejanje.
Razsodbo je kritiziral tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, medtem ko so v organizaciji Amnesty International prepričani, da gre pri za grenak udarec svobodi izražanja v tej državi, pa tudi, da je bilo sojenje politično motivirano.
Ob izreku sodbe so napovedali proteste v podporo glasbenicam v Moskvi in več evropskih mestih. Tako so se protestniki že zbrali v Berlinu, Hamburgu, Barceloni in Parizu, pa v Kijevu in Sofiji. Protesti so napovedani celo v Beogradu.
V bližini ruskega veleposlaništva v Berlinu se je zbralo okoli 200 protestnikova. "Svet vas gleda in ni nam všeč, kaj vidimo. Mi vsi smo Pussy Riot," je ena izmed protestnic v Berlinu sporočila Moskvi. V Hamburgu se je zbralo okoli sto ljudi, ki so izražali nasprotovanje obsodbi članic Pussy Riot, medtem ko je v Parizu skupina aktivistov in njihovih somišljenikov svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča izražala v bližini Centra Pompidou. (STA)
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
42.143,83 € +46,93 SOD NAFTE
(159 litrov)
96,07 $ +0,49
EVRO
1,2337 $ +0,50
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
17. avgusta 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 17.8. 16.8.	
ameriški dolar	1,2337	1,2279
japonski jen	97,97	97,3B
bolgarski lev	1,955B	1,955B
češka krona	25,020	24,912
danska krona	7,4459	7,4444
britanski funt	0,7B515	0,7B195
madžarski forint	27B,7B	27B,39
litovski litas	3,452B	3,452B
latvijski lats	0,6963	0,6962
poljski zlot	4,0B06	4,0771
romunski lev	4,4914	4,4B95
švedska krona	B,2766	B,2347
švicarski frank	1,2011	1,2010
norveška krona	7,3295	7,3370
hrvaška kuna	7,4623	7,4525
ruski rubel	39,3950	39,1 751
turška lira	2,2247	2,20BB
avstralski dolar	1,1B29	1,1710
braziljski real	2,494B	2,4B17
kanadski dolar	1,2195	1,2139
kitajski juan	7,B445	7,B172
indijska rupija	6B,7360	6B,4B60
južnoafriški rand	10,273B	10,1260
1 0 Sobota, 18. avgusta 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
sovodnje - Postopek za širitev obrtne cone se nadaljuje
Šestdeset razlaščencev bo v kratkem prejelo pismo
Pred koncem septembra objava razpisa za drugi sklop del, ki bo zaključen v teku prihodnjega leta
Okrog 60 občanov, ki so lastniki raznih zemljišč na Malnišču ter na območju med Rupo in tovarno Kemika, bo v kratkem prejelo pisno obvestilo o začetku razlastitvenega postopka ali vzpostavitvi služnosti na parcelah, ki so zaobjete v projektu širitve sovodenjske obrtne cone. Občinski odbor je prvega avgusta odobril ekspertizo o vrednosti omenjenih zemljišč, ki jo je pripravil občinski tehnični urad; le-ta je ocenil, da so parcele, ki jih je treba razlastiti - v glavnem gre za kmetijska zemljišča -, skupno vredne 472.142,32 evra. Tudi to vsoto bo občina Sovodnje krila s prispevkom, ki ga je za širitev obrtne cone dobila od Trgovinske zbornice, ki ji je iz
Goriškega sklada dodelila okrog dva milijona evrov. »Lastnike bomo najprej obvestili o prevzemu posesti, v naslednji fazi pa bomo sklicali srečanja s posamezniki,« je povedala županja Alenka Flo-renin in pojasnila, da bo nato občina imela pravico, da začne z deli.
Sovodenjski tehnični uradi so prvo ocenitev in predlog o višini odškodnin že pripravili pred meseci, skupina občanov na Malnišču pa ga je zavrnila. Zaradi tega se je postopek nekoliko zavlekel. »Glede na prvo ponudbo je bila vrednost zemljišč v drugi ekspertizi ocenjena višje,« so nam povedali na tehničnem uradu so-vodenjske občine, iz katerega bodo v kratkem poslali pisna obvestila razlaščencem.
Odobritev sklepa v občinskem odboru je bila pomemben korak, saj se bo zdaj lahko začel tudi postopek za objavo razpisa, preko katerega bo občina izbrala izvajalca drugega sklopa del za širitev sovodenjske obrtne cone. »Pred koncem septembra bomo predvidoma lahko že objavili razpis. Nato bomo imenovali izvajalca in začeli z deli: računamo, da se bo to zgodilo ob koncu tekočega leta ali na začetku prihodnjega,« je pojasnil odgovoren na tehničnem uradu Paolo No-nino, po katerem se bodo septembra lahko nadaljeval tudi prvi sklop del, v okviru katerega bodo speljali plinsko napeljavo od Malnišča do tovarne Kemika. Le-ta se je začel decembra, zaradi zapletov z iz-
Po zaključku prvega sklopa del bo plinska napeljava segala do tovarne Kemika
bumbaca
gorica - Danes in jutri Praznik narodov
Na cesarjev rojstni dan utrjujejo združeno Evropo
Narodi srednje Evrope, ki so bili nekoč združeni v avstro-ogrskem cesarstvu, se bodo ponovno srečali v Gorici. V grajskem naselju in na drugih lokacijah mestnega središča bo namreč danes in jutri potekal 164. Praznik narodov, ki ga ob rojstnem dnevu Franca Jožefa prireja kulturno združenje Mitteleuropa. Mednarodni dogodek, ki je nekoč potekal v Jasihu, nato pa v Krminu, bo letos že tretjič gostila Gorica.
Uvod v Praznik narodov je bil včerajšnji poklon žrtvam vojn in padlim vseh narodnosti na vojaškem pokopališču v Bračanu, drevi pa bo program stopil v živo. Pod šotorom v grajskem naselju v Gorici se bo ob 19.30 začel spektakel, ki ga bodo oblikovali pevci in plesalci iz Češke, Slovaške, Srbije, Ukrajine in Madžarske; ob 21. uri bodo oder prepustili glasbeniku Lorenzu Pilatu. Jutri ob 10. uri se bodo delegacije iz držav nekdanjega av-stro-ogrskega cesarstva zbrale na Trgu Sv. Antona. Ob 10.40 se bo začel spre-
vod, ki se bo zaključil pred goriško stolnico, kjer bo ob 11. uri slovesna maša. Ob 12. uri bodo na vrsti pozdravi upraviteljev, od 14.30 do 23. ure pa bo praznik potekal pod šotorom na gradu. Ob nastopih delegacij bo ob 21. uri koncert orkestra Val Isonzo. Prizorišče praznovanja bodo obogatile tudi stojnice z značilnimi izdelki čeških obrtnikov in češkim pivom.
»Srečujemo se v spoštovanju tradicije, da bi skupaj praznovali. Udeleženci, med katerimi je tudi dosti mladih, bodo s svojo navzočnostjo potrdili prepričanje, da je Evropa pravica narodov, ne pa last bank ali mednarodnih finančnih krogov. V teh dneh bomo v Gorici dokazali, da nova združena Evropa že obstaja,« je duha dvodnevne prireditve povzel predsednik združenja Mitteleuropa Paolo Petiziol. Drevi med 19. in 23. uro ter jutri med 12. in 22. uro bo poskrbljeno tudi za javni prevoz na grad. Na brezplačni avtobus se bo mogoče vkrcati pri Rdeči hiši, v Ulici Al-viano ali na Trgu Cavour.
gorica - Aretirali 17-letnega Goričana
Tatič na kolesu
Smetarki je ukradel denarnico - Njegova pajdaša so karabinjerji prijavili
Karabinjerji goriškega poveljstva so aretirali 17-letnega Goriča-na, ki je včeraj dopoldne okradel smetarko. Dogodek se je zgodil v Ulici Duca DAosta, kjer je ženska med delovnim urnikom parkirala službeno vozilo.
Mladenič, s katerim sta bila tudi dva prijatelja, se je pripeljal mimo s kolesom, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bilo ukradeno v četrtek zvečer. V trenutku, ko smetarka ni bila pozorna, je 17-letni tatič zgrabil za denarnico in jo skušal popihati. Njegov beg z ukradenim kolesom pa ni trajal dolgo: smetarka, ki je takoj opazila, da jo je mladenič okradel, je poklicala goriške karabinjerje, ki so ga ustavili v bližini. Nedolgo zatem so identificirali in izsledili tudi njegova dva pajdaša, ki jima je po kraji denarnice uspelo pobegniti. Eden od njiju, so pojasnili karabinjerji, je odgovoren za krajo kolesa, s katerim se je včeraj peljal 17-letni tatič.
/
Denarnico so karabinjerji vrnili lastnici
Mladoletnika, ki je ukradel denarnico smetarki, so karabinjerji odpeljali na poveljstvo in nato v center za mladoletnike Villaggio del fanciullo na Tržaškem, ostala dva pa so prijavili na prostosti zaradi sodelovanja pri kraji denarnice in kraje kolesa.
Karabinjerji so trojici tudi zasegli dve torbi za motor in odsevni jopič. Lastniki se lahko zglasijo na poveljstvu karabinjerjev na Verdijevem korzu v Gorici.
dajo dovoljenj s strani družbe italijanskih železnic in razlastitvenega postopka pa so morali dela zamrzniti.
V okviru drugega sklopa del, ki naj bi bil dokončan v nekaj mesecih in torej v teku prihodnjega leta, bodo poskrbeli za napeljavo vode in elektrike, ki bosta služili podjetjem, ki se bodo v obrtno cono vselila, za ureditev notranjih cestnih povezav in parkirišč ter za gradnjo nove ceste, ki bo obrtno cono povezovala s Štra-dalto. Izklicna cena za izvedbo drugega sklopa del bo približno 813.033 evrov.
Zamisel za širitev obrtne cone, za katero je goriška Trgovinska zbornica dodelila občini 2.011.134 evrov, se je porodila že pred leti, ko je bilo učinke sedanje gospodarske krize težko predvidevati. Ali je naložba v sedanjih okoliščinah, ko mnoga podjetja zapirajo, še vedno smiselna? »Kljub temu, da doživljamo težke čase, se mi zdi pravilno, da izkoristimo prispevek Trgovinske zbornice in uredimo obrtno cono. Prepričani smo, da je treba ustvariti pogoje za bodoči razvoj,« je povedala Floreninova.
S širitvijo obrtne cone je posredno povezano tudi drugo vprašanje. Odločitev prejšnje občinske uprave, da se v sklopu teh del razširi plinsko omrežje do tovarne Kemika, je namreč za prebivalce Rupe in Peči odprlo možnost, da bi svoja stanovanja priključili na plinovod. Pred časom je občina priredila srečanje z občani, na katerem je predstavnik pristojne družbe spregovoril o tej možnosti, zanimanje za priključitev pa je takrat izrazilo 130 družin. Izjave o interesu je občina oddala inženirju Rosariu Lo Casciu, ki jih je preučil in preveril, koliko bi znašala investicija. »Priključitev vseh gospodinjstev žal ni enostavna stvar, naložba bi bila zelo velika. Občanom bomo vse podrobnosti pojasnili na srečanju, ki ga bomo organizirali jeseni,« je napovedala županja in izpostavila, da občina vsekakor ni pristojna za energetske infrastrukture: »Podobno kot za vodovodno omrežje in kanalizacijo, za katere skrbi vodni okoliš ATO, naj bi pristojnost nad načrtovanjem plinskega omrežja prevzela medobčinska ustanova, ki pa ni še bila ustanovljena. Ko bomo imeli sogovornika, bomo morali zahtevati, naj se priključitev Rupe in Peči na plinsko omrežje vključi med kratkoročne načrte,« je zaključila Floreninova. (Ale)
Krvodajalci praznujejo 35 let
Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj praznuje letos 35-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo v petek, 31. avgusta, priredili dobrodelno baklado, ki bo potekala na Vrhu. Udeleženci se bodo zbrali ob 20. uri pred centrom Danica, zbrana sredstva pa bodo podarili ustanovi Via di Natale iz Aviana. V soboto, 1. septembra, pa bodo pomembno obletnico obeležili še z mašo (ob 17.30 na Vrhu), polaganjem vencev v spomin na padle (ob 19. uri) in uradno slovesnostjo v centru Danica (ob 19.15). Sledila bo družabnost.
Umetnost v kraju Dobbia
Danes se v kraju Dobbia v občini Šta-rancan začenja niz »DAE - Dobiarte-venti«, ki bo potekal do 6. septembra. V okviru niza se bo zvrstilo več glasbenih večerov in razstav sodobne umetnosti. Drevi ob 21.30 bodo v centru Dobialab v Ulici Vittorio Veneto odprli razstavo, sledil pa bo spektakel s projekcijami in plesom. Več na www.dobialab.net.
Vodeni ogledi razstav
Danes in jutri ob 17.30 bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici organizirali vodena ogleda razstave »Il tempo sospeso«. Tako danes kot jutri pa bo ob 16. uri brezplačen voden ogled razstave »Delle mie gioie ed og-getti d'oro«, ki poteka v konjušnicah palače Coronini Cronberg.
Partizanski miting v Selcah
V	Selcah se je včeraj začel partizanski miting, ki se bo nadaljeval danes in jutri z glasbo in plesom. V ponedeljek ob 23. uri bo na vrsti tombola (prva nagrada znaša 4000 evrov), ob 23.40 pa bo ognjemet.
Go art tržnica
Na trgu med novogoriško občinsko stavbo in restavracijo Vrtnica bo danes med 9. in 13. uro postavljena umetniška tržnica Go art. Na njej so na prodaj unikatni kreativni izdelki. (km)
Wi-Fi v Marini Julii
Tržiška občina je opremila z brezžično internetno povezavo plažo v Marini Julii. Kopalci zdaj lahko brezplačno brskajo po spletu s prenosnimi računalniki in mobilnimi telefoni.
Pohodniki našli granato
Pohodniki so v sredo na območju Pa-novca v Rožni Dolini naleteli na topovsko granato kalibra 75 milimetrov z maso sedmih kilogramov. Nevarno najdbo so odstranili in do uničenja shranili na varno pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Šlo je za topovsko granato italijanske izdelave iz obdobja prve svetovne vojne. (km)
Gorelo na deponiji
Včeraj ponoči je iz še neznanega razloga gorelo na deponiji Stara Gora v občini Nova Gorica. Novogoriški gasilci so pogasili približno 100 kv. metrov gorečih smeti, delavci Komunale pa so s kopačem prekopali teren in ga posuli z zemljo, da so preprečili ponoven vžig. (km)
Obletnica smrti partizana
V	Snežatnem v Goriških Brdih bo danes ob 18. uri potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici smrti Alberta Boleta - Miloša, prvega briškega partizana. Dogodek organizira Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. (km)
Ravniška noč
Ravniška mladina v sodelovanju s Zavodom za razvoj podeželja Ravnica organizira danes ob 20. uri krajevni praznik Ravniška noč. Organizatorji obljubljajo dobro glasbo za ples, bogat sreče-lov, hladno pijačo in okusno hrano. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 19. avgusta 2012 
1 5
nova gorica - Projekti Regijske razvojne agencije
Evropska sredstva koristijo najbolje v državi
Občine prijavljajo projekt centralnega odlagališča odpadkov v Stari Gori in čistilne naprave v Vrtojbi
»Doslej smo imeli pet javnih razpisov, na katerih smo razdelili 30 milijonov evrov. Poraba je bila zelo dobra, ostal nam bo namreč en odstotek neporabljenih sredstev, kar je v Slovenskem merilu najboljši izkoristek,« povzema stanje na področju črpanja evropskih sredstev direktor Regijske razvojne agencije Črtomir Špacapan, ki pa je kritičen do izvajanja čezmejnega programa Cilj 3. »Ta ne teče tako, kot bi si želeli,« pravi.
Velike zamude pri uresničevanju Cilja 3 po Špacapanovih besedah nastajajo predvsem zato, ker so bili razpisi in rezultati zelo pozno objavljeni. »T.i. strateški projekti so vsi v srednji fazi in jih bomo prihodnje leto zaključili. Zadnji razpis pa je bil objavljen šele letos. Pričakujem, da bo teh 136 milijonov, ki jih je Evropa namenila čezmejnemu sodelovanju med Slovenijo in Italijo le s te-
žavo izkoriščenih. Ovire so bile predvsem pri usklajevanju odstotkovne izrabe med Italijo in Slovenijo. Italija je vztrajala na bistveno višjem odstotku, kot bi si mi želeli. Potem smo s pogajanji le uspeli, da smo enakovredni partnerji. Problem je bil tudi v zapletenih birokratskih postopkih - v Italiji so bolj prizanesljivi, pri nas pa to poteka počasneje, ker Slovenija veliko bolj komplicira kot ostale države pri potrjevanju naših poročil,« pojasnjuje Špacapan.
Poleg omenjenih petih javnih razpisov, se v kratkem obetata še dva: prvi, v skupni vrednosti devet milijonov evrov, je že v teku. Nosilke posameznih projektov, skupaj jih je petnajst, so severnoprimorske občine, največ se jih nanaša na energetske sanacije vrtcev ter na ureditev mestnih in vaških jeder. Sledil bo še t.i. sedmi javni razpis v podobnem znesku, ki bo
Lokacija v Vrtojbi, kjer bo centralna čistilna naprava; sedaj je tam proga za motokros
km
objavljen prihodnje leto ob zaključku finančne perspektive 2007- 2013. Tedaj bodo na voljo sredstva za gospodarsko infrastrukturo, predvsem za urejanje obrtnih con in za spodbujanje zaposlovanja.
Do konca leta bo pripravljen še regijski razvojni program za naslednji dve leti. Občine nanj prijavljajo dva večja projekta. Prvi zajema izgradnjo centralnega odlagališča odpadkov (CERO) v Stari Gori, drugi pa centralno čistilno napravo v Vrtojbi. »Čistilna naprava je uvrščena v t.i. kohe-
zijo (financirana bo s sredstvi iz ko-hezijskega sklada, op.ur.). Ta še ni izkoriščena, glede na to, da gre za dva velika projekta. Za CERO in čistilno napravo pričakujem, da dobimo pozitivno soglasje. Kajti na tem razpisu, ki je še v teku, moramo sredstva nujno porabiti do leta 2015, gradnja pa se mora začeti do konca 2012. Prisotna pa je še ena grožnja: v obdobju nove finančne perspektive od 2014 do 2020 niso več predvidena sredstva za izgradnjo čistilnih naprav,« svari Špa-capan, ki dodatno pojasnjuje, da je dokumentacija za čistilno napravo v Vrtojbi trenutno v pregledovanju. V kolikor bo ta pozitivno ocenjena s strani Evropske unije, bo sledil podpis pogodbe. Od potrditve projekta s strani predstavnikov Evropske unije je odvisna tudi uradna potrditev projekta s strani države in posledično na-menitve denarja za 35 milijonov evrov vreden projekt.
Do koriščenja 148.000 evrov sredstev je na podlagi odločbe ministrstva za kmetijstvo upravičena tudi Lokalna akcijska skupina jugozahodnega dela severne Primorske. Denar je razdeljen na šest projektov, med njimi so že večkrat omenjeni Kupujmo Goriško, pa spodbujanje pridelave in trženja špargljev, Obujamo spomine -puščamo sledi (Lijak), Od vrtnine do umetnine - Goriški radič, medeni krog in postavitev zgodovinsko in turistično informativnih tabel v Šmart-nem. Ta briška srednjeveška vasica je pred kratkim dobila polepšano podobo: na novo so pretlakovali ulice, na vhodu vasi uredili večje parkirišče ... Podobo vasi bodo sedaj dopolnili s osmimi večjezičnimi turističnimi informativnimi tablami, ki bodo turistom v pomoč pri samostojnem raziskovanju tega bisera Goriških Brd.
Katja Munih
evroprojekt
Tudi občina Doberdob med partnerji
Tudi Doberdob bo sodeloval pri evropskem projektu, s katerim se namerava občina Bled prijaviti na razpis »Evropa za državljane«. Le-ta v okviru ukrepa 1.2. mreže pobratenih mest spodbuja razvoj tematskega in dolgotrajnega sodelovanja med mesti. Blejska občina se je s pobratenimi in prijateljskimi občinami Doberdob, Brixen, Vrba, Beljak in Dubrovnik že leta 2011 prijavila na razpis, projekt za organizacijo festivala pobratenih mest pa takrat ni bil financiran. Blejski upravitelji so sklenili, da ne vržejo puške v koruzo: odločili so, da projekt preoblikujejo in še drugič prijavijo na razpis. Pri tem so ponovno povabili k sodelovanju pobratene občine, doberdobska pa je že izrazila namen, da vstopi v partnerstvo.
Leto 2013 bo leto državljanov Evropske unije, zato je občina Bled kot temo sodelovanja predlagala osveš-čanje in ozaveščanje občanov o pravicah in prednostih, ki izhajajo iz prostega pretoka ljudi, ter prednostih in slabostih, ki jih prosti pretok ljudi prinaša za trajnostni razvoj občin v združeni Evropi. Spodbuditi želijo razpravo o pretoku ljudi v preteklosti (kako so pretok ljudi, izmenjava blaga in kulturnih dobrin vplivali na razvoj sodelujočih mest oz. občin), ugotoviti, kako pravica do prostega pretoka ljudi, storitev in blaga v EU vpliva na življenje mest danes (multikulturnost, migracije delovne sile, porast števila turistov, ipd.) in skupaj razmišljati o tem, kar čaka mesta združene Evrope v dobi visoke mobilnosti in praktično neomejenih komunikacijskih možnosti.
Cilji, ki jih želijo doseči, so razprava in prenos izkušenj o soočanju s pretokom ljudi in njihovem vplivu na življenje lokalne skupnosti v različnih občinah, okrepitev sodelovanja med sodelujočimi partnerji ter njihovimi občani, strokovnjaki in društvi, krepiti zavest o skupni preteklosti evropskih mest in o potrebi po sodelovanju v prihodnosti.
vrtovče - Poklon kralju rock'n'rolla
Elvis Presley ima odslej svoj kip tudi v Sloveniji
Gasilci na delu v Ulici Scogli	vp+
GORICA
Gasilci pogasili požar, psički rešeni
Okrog 500 kvadratnih metrov suhe trave in grmovja je zgorelo v požaru, ki se je vnel včeraj dopoldne v Ulici Degli Scogli v goriški občini. Gasilce so okrog 11.30 poklicali mimoidoči, ki so opazili gost dim, ki se je dvigoval s travnika med cesto in soškim bregom. Požar ni ogrožal hiš, ogenj pa se je po suhi travi hitro širil v smeri bližnjega pesjaka, kjer združenje AIPA skrbi za številne štirinožce. Na kraj sta takoj prišli gasilci, ki so ogenj pogasili v približno eni uri.
V četrtek, prav na obletnico dneva, ko je pred 35 leti umrl Elvis Presley, je Oskar Trobec na dvorišču svoje domačije v Vrtovčah pri Ajdovščini slovesno odkril Elvisov doprsni kip. 65-le-tni Trobec je že dolga desetletja Elvisov zvesti oboževalec in imitator, na svojem posestvu, slovenskem Gracelandu, ima urejeno tudi posebno spominsko sobo, kjer hrani predmete, povezane s svojim idolom: fotografije, plošče, spominke in vse, kar je uspel nabrati na svojih treh obiskih v pravem Gracelandu v ZDA.
Zbirko, posvečeno Elvisu, sedaj zaokroža še doprsni kip, delo kiparke Nike Šimac. »Kralja« je upodobila v njegovem poznem obdobju, iz leta 1973, ko je imel na Havajih koncert Aloha from Hawaii. V svojem življenju je Elvis posnel 94 malih plošč in 40 uspešnih albumov.
Svojevrstna legenda pa je tudi Oskar Trobec. Vsi ga poznajo kar kot Elvisa, sedaj že upokojenega mesarja. Vrtovški Elvis ni le imitator, temveč dejansko živi kot Elvis, zase celo pravi, da je njegova reinkarnacija: naokrog se vozi v avtomobilu, kakršnega je imel sloviti pevec, tudi oblači se v njegovem slogu: najpogosteje v belo srajco z dvignjenim ovratnikom, v bele hlače na zvon, okrašen s številnimi zlatimi dodatki. Tudi njegova pričeska je avtentična, z dolgimi črnimi zalizci vred. Po Kralju rock'n'rolla je poimenoval celo prvega od svojih treh otrok.
Doprsni kip je na svojem posestvu odkril natanko ob 12.05, ko je Elvisu Presleyu zastalo srce. Da bo svojemu idolu postavil kip, se je Trobec zaobljubil na Elvisovem grobu. (km)
£ L V AAftON fRESLtY
1M4-1T77
OskarTrobec on kipu svojega idola
km
12
Sobota, 18. avgusta 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
Q Kino
M Izleti
Čestitke
Mamici Paoli in očku Martinu se je pridružil mali MAX. Vso srečo mali družinici želijo Alenka, Alek, Janja in Mateja.
fl Razstave
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«.
Dvorana 2: 19.45 - 22.00 »Biancane-
ve e il cacciatore«.
Dvorana 3: 20.30 »C'era una volta in
Anatolia«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«.
Dvorana 2: 19.45 - 22.00 »Biancane-ve e il cacciatore«. Dvorana 3: 20.00 - 22.00 »La memoria del cuore«.
Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Lol - paz-za del mio miglior amico«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Un anno da leoni«.
9 Šolske vesti
SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012.
SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za gojence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti: od 27. do 31. avgusta bo med 9. in 13. uro na sedežu šole v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmail.com), od 3. do 7. septembra pa še kampus vseh inštrumentov na podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije na info@emilkomel.eu.
GLASBENA MATICA IN KD SOVOD-NJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v Sovodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 3337044780 (Jana).
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da večdnevni izlet na Sardinijo odpade zaradi nezadostnega števila prijavljenih.
KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI-NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.00-14.00 ter ob torkih in četrtkih 13.30-15.00 ali po tel. 340-2496142.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toska-ne; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chianciano Terme; 2. dan: San Gi-mignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 048120678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja).
www.primorski.eu1
NA GRADU KROMBERK so na ogled razstave: »Naši gorski strelci«, razstava o fotografu Stresu in stalna umetnostno-zgodovinska razstava; od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah in praznikih 13.00-19.00; informacije po tel. 003865-3359811.
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA bo čez celo poletje na ogled razstava »Šolstvo v Čepovanu, Lo-kovcu in na Lokvah« ob 140-letnici šolstva v Čepovanu.
GINO DE FINETTI - IZ ZASEBNIH ZBIRK dela bodo razstavljena na različnih prizoriščih Goriške. V Gradišču bodo na ogled tri razstave do 10. septembra: v galeriji La Fortezza v Ul. Ciotti 25 »La bellezza disegnata«, ob četrtkih, petkih in sobotah 10.3012.30 in 17.30-19.30; v galeriji Spaz-zapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51 »Arte moda pubblicita«, ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; v vinoteki Serenissima v Ul. Battisti »Il-lustrazione e grafica pubblicitaria«, ob torkih in nedeljah 10.30-14.00 in 16.30-22.30. V galeriji ustanove GIT v Gradežu pa je na ogled razstava »Cavalli, moda e pubblicita«; do 10. septembra ob delavnikih 18.00-23.00, ob praznikih 10.30-13.00 in 18.0023.00; vstop prost.
V	TRGOVSKEM DOMU v Gorici je na ogled razstava sedmih načrtov za obnovo dvorane Trgovskega doma v Ul. Petrarca v Gorici; do 27. avgusta od ponedeljka do sobote 10.00-13.00.
STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gra-dežu; do 2. septembra vsak dan 10.0013.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom.
V	NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri potekajo brezplačni vodeni obiski, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro.
V	GALERIJI ATELIER v novogoriškem EDA centru je na ogled razstava Metke Erzar, Ivana Skubina in Damjana Komela; do 6. septembra.
NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost.
~M Koncerti
NOTE V MESTU 2012: v parku palače De Grazia v Ul. Oberdan 15 v Gorici bo v sredo, 22. avgusta, ob 20.30 koncert dua s trobento in harfo; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia.
»MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: na nasipu Nazario Sauro danes, 18. avgusta, ob 21.30 koncert »Morrico-ne story«, Movie Chamber orchestra; v baziliki Sv. Evfemije v četrtek, 23. avgusta, ob 21.00 koncert »Il Carneva-le degli Animali« (Camille Saint Saens), nastopa Andrea Moro, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 320-6031397.
FESTIVAL GLASBE SVETA 2012: na odru pred gradom Kromberk bo v torek, 21. avgusta, nastop hrvaške glasbene velemojstrice Tamare Obrovac; v torek, 28. avgusta, zaključni večer s triom Dovč&Gombač&Krmac. V
okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliš-čarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke.
POLETJE V PALAČI CORONINI CRONBERG: v petek, 31. avgusta, ob 19.30 odprtje kioskov, ob 20.00 country glasba skupine Rodeo Players, do 23.00 možen tudi ogled razstave »Delle mie gioie ed oggetti d'oro« v bivši konjušnici palače; informacije za vodene oglede vsak dan od 8. do 19. ure po tel. 0481-533485 ali na in-fo@coronini.it. Več na www.coroni-ni.it.
NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE
ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču: v četrtek, 30. avgusta, Comp. Il Leoncello »The English Dancing Master«; v soboto, 1. septembra, Comp. Cortesia »Con grazia e cortesia«; vstop prost.
Ü3 Obvestila
AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 31. avgusta uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro.
AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI organizirata mladinski nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 27. do vključno petka, 31. avgusta, od 8.30 do 12.30 na nogometnem igrišču v Sovodnjah. Prijave do ponedeljka 20. avgusta; več informacij po tel. 328-3674301 (Rudi Devetak), 335-312083 (Aleksij Soban), 328-0680499 (Simon Feri), 3272354383 (Luka Cijan) in na asdso-vodnje@libero.it.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v zabaviščni vodni park Aquasplash v Li-gnanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tisca-li.it (Emanuela).
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30; od 27. avgusta do 1. septembra 7.45-13.30. Spet bo redno odprta od ponedeljka, 3. septembra, 7.45-18.45, ob sobotah do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprta.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE
sporoča, da bodo pisarne na njenem sedežu v Ulici Carducci v Gorici zaprte za javnost do 19. avgusta; spet bodo redno odprte od ponedeljka, 20. avgusta.
KNJIGARNA UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta v nedeljo, 19. avgusta.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti.
OBČINA SOVODNJE obvešča prebivalce, da bodo predvidoma od torka, 21. avgusta, za približno mesec dni, potekala popravila podpornega zidu na Bazoviški ulici v Rupi pri hišnih številkah 13. in 15. Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite. Bazoviška ulica bo v tem obdobju zaprta za promet v višini hišnih številk 13. in 15. Za katerekoli informacijo se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je razpisala javno dražbo za prodajo tovornjaka občinske lasti Iveco Fiat z evidenčno tablico GO158387, potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://albopretorio.regione.fvg.it/sa-vognadisonzo. Občinski uradi so na voljo za katerokoli informacijo; več na www.comune.savogna.go.it.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni.
OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za
varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču).
SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta danes, 18. avgusta.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta do 24. avgusta.
USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič).
Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti).
ZSKD obvešča tržaške in goriške udeležence 42. MEDNARODNE KOLONIJE, da se dobimo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v ponedeljek, 20. avgusta, ob 8.30.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure.
AŠZ DOM obvešča, da se bodo v ponedeljek, 20. avgusta, začeli treningi za letnike 2000, 2001 in 2002. Potekali bodo v Dijaškem domu Simon Gregorčič od 17.30 do 19.00. Informacije po tel. 338-5889958 Andrej Vremec ali 329-2718115 David Ambrosi. Treningi so odprti tudi za nove udeležence.
KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta.
NA SPLETNI STRANI GORIŠKE OBČINE (http://www3.comune.gori-zia.it/it/elenco-comunicazioni) so na voljo navodila in obrazci za prijavo vseh, ki bi radi z lastnim kioskom sodelovali na letošnji prireditvi Okusi z meje med 27. in 30. septembrom. Rok za vložitev dokumentacije bo zapadel v nedeljo, 26. avgusta; interesenti lahko to opravijo preko elektronske pošte v formatu pdf na naslov gu-sti.frontiera@comune.gorizia.it ali pa preko faksa na številki (+39)0481-3834567 in (+39)0481-3834352. Vabilo k udeležbi je namenjeno gostincem, trgovcem s področja prehrane in pijač, kmetom, umetnikom, obrtnikom, neprofitnim društvom, stanovskim organizacijam, konzorcijem in ustanovam itd.; v navodilih je pojasnjen tudi strošek za udeležbo.
ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIVKU: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu.
V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku.
Prireditve
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na gledališko predstavo »DELIRI U DVJEH« danes, 18. avgusta, ob 20.30 na Kontradi v Kanalu; nastopajo Mar-juta Slamič, Miro Bolčina in Radoš Bolčina (režiser); vstop prost.
OBČINA BRDA IN KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB ZA VREDNOTE NOB BRDA vabijo danes, 18. avgusta, ob 18. uri v Snežatnem na spominsko slovesnost ob 70-letnici smrti prvega briškega partizana Alberta Boleta -Miloša; govornica bo tovarišica Kat-juša Žigon, podpredsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica.
NA LOKVAH bo v nedeljo, 19. avgusta, prireditev Nazaj v Lokvarski raj: ob 9.00 v centru voden pohod »Za zidom«, vpisnina znaša 5 evrov, ob 12.00 tržnica ob gostilni s prenočišči Winkler, ob 14.00 delavnica na prostem »Šopek, venček in še kaj«, ročna izdelava izdelkov iz zelišč, dišavnic in cvetja, ob 18.00 degustacija zeliščnih juh (5 evrov), nastop Garenjknčanov in kovačev iz Lokovca, za ples bo poskrbel Račko.
10. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU od 19. do 25. avgusta; delavnice se bodo odvijale v prostorih Biotehniške šole, osnovne šole Ivana Roba in Kulturne dvorane. Odprtje v nedeljo, 19. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru s predstavitvijo letošnjih plesnih pedagogov; vstop prost. Informacije in prijave po 00386-31300773, na www.plesnopoletje.com ali www.mic-halnastja.com/plesno-poletje.
OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesne večere z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde) ob sobotah ob 21. uri: danes, 18. avgusta Western Airlines Country Band; 25. avgusta Fantasy Orchestra; vstop prost.
POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta: v nedeljo, 19. avgusta, ob 15. uri mali nogometni turnir, vstop prost; v ponedeljek, 20. avgusta, ob 19.30 vaje za hrbet Pilates, ob 20.30 plesna vadba »Zumba«, ob 21.30 kolesarjenje na statičnih kolesih »Biking«; več na www.poletje.net.
S Poslovni oglasi
IŠČEMO VZGOJITELJE, materni jezik slovenščina, diploma v skladu z D.Z. 20/2005, po možnosti z izkušnjami, delovno področje Gorica in pokrajina.
Dostava curriculuma izključno na mail
e.furlan@consorzioilmosaico.org
0 Mali oglasi
OPREMLJENO STANOVANJE V ŠTANDREŽU dajemo v najem: kuhinja, dnevna soba, kopalnica, dve spalni sobi in garaža; tel. 320-6003853.
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Bogomil Se-moli z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Deana Cesare iz bolnišnice na pokopališču; 11.00, Mafalda Tonelli vd. Antonaz iz bolnišnice na pokopališče, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Emma Bonazza vd. Ret (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
B Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56
AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
SAN MARCO PETROLI- Drev.
Venezia Giulia 53
GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351
RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-
zoni 164
ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
w
Sobota, 18. avgusta 2012 1 3
HANDANOVIC OPERIRAN, IGRAL BO BELEC
PAVII - Interjev vratar Samir Handano-vic prav gotov ne bo igral prvih dveh tekem evropske lige, saj je bil včeraj operiran. Na četrtkovem treningu si je namreč vratar slovenske izbrane vrste poškodoval desni meniskus, včeraj pa je v Pavii uspešno prestal operacijo. Rehabilitacija bo trajala od 15 do 20 dni, zato prav gotovo ne bo nastopil na prvih dveh tekmah evropske lige. Njegovo mesto bo prevzel 22-letni Slovenec Vid Belec.
MARKO MILIČ NE BO IGRAL V TRSTU
TRST - Slovenski košarkar Marko Milič ne bo igral v Trstu. Včeraj je klub sporočil, da so se pogovori prekinili, saj ni bilo možno doseči dogovora zaradi finančnih razlogov. Medtem pa je tržaški klub, ki bo v naslednji sezoni igral v drugi italijanski ligi Legadue, dopolnil zunanji igralec. V dresu tržaškega društva bo igral tudi 25-letni Ariel Filloy, Italijan argentinskega rodu, ki lahko igral v vlogi organizatorja igre in na zunanjih položajih. V v minuli sezoni je odi-gralvA-ligi pri ArmaniJeans Milanu 16tekem (povprečno 8,9 minut na tekmo) in tri v evroligi, pred tem pa je več let igral v LegaDue (v Riminiju, Scafati in v Pistoii).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
DVOBOJA TOKRAT NE BO
LOZANA - Jamajški su-perzvezdnik Usain Bolt bo po trojni zmagi na olimpijskih igrah v Londonu prvič ponovno nastopil na atletski diamantni ligi naslednji četrtek, 23. avgusta, v Lo-zani. Pomeril se bo na 200 m, njegov partner na treningih Yohan Blake, zlat in dvakrat srebrn na OI, pa bo tekel na 100 m. Poleg tega bo Bolt nastopil še v Zurichu 30. avgusta in na finalu Iaaf 7. septembra v Bruslju.
jadranje - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti odlično zaključila pot med mladinci
»Zlata« jadralca
Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na Gardskem jezeru zadnjič nastopala v mladinski konkurenci
f. elena giolai
kolesarstvo
Na Vuelti tudi Contador, glavni favorit je Froome
PAMPLONA - Danes se v Pam-ploni z moštvenim kronometrom začenja 67. kolesarska dirka po Španiji, zadnja od treh največjih večdnevnih preizkušenj. Največ zanimanja bo gotovo požel domači adut Alberto Contador, ki se vrača po dopinški kazni in sodi v ožji krog favoritov. Glavni favorit pa je Britanec Chris Froome, ki je nase opozoril že na dirki Po Franciji: »Sezona je dolga, toda čutim, da sem dobro pripravljen. Dirka bo prav gotovo negotova do predzadnje etape,« je dejal Froome, ki bo prvič v karieri nosil »kapetanski trak«, torej bodo za glavnega Wigginsovega pomočnika garali drugi. Visoke cilje imajo tudi lanski zmagovalec Juan Jose Cobo, Alejandro Valverde in mladi Kolmbijec Na-iro Quintana, italijansko čast naj bi reševal Damiano Cunego. Na startu ne bo nobenega Slovenca. Kolesarji bodo v 21 etapah prevozili 3360 kilometrov, na sporedu bo sedem gorskih etap (tri s ciljem na vrhu vzpona) in le en posamični kronometer.
Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta svoje nastope med mladinci končala na najboljši možni način - po svetovnem mladinskem naslovu, ki sta ga osvojila letos februarja, sta se včeraj okiti-la še z zlatim odličjem v evropski konkurenci. Najžlahtnejša kolajna je bila nenazadnje tudi njun cilj, in tudi tokrat nista razočarala. V zadnji odločilni regati sta dobro nadzorovala obe posadki, ki bi jima lahko odnesli zlato. Ves čas sta jadrala v sredini flote in med desetimi najboljšimi posadkami zaključila na 4. mestu, kar je bilo tudi dovolj za ubranitev prvega mesta. Prva zasledovalca Francoza Pepponet in Bert-hier sta bila včeraj zaradi okvare zadnja, tako da sta nato zdrknila na 3. mesto, srebro pa sta osvojila Britanca Wood in Brayshaw.
Če je krmar Simon še vedno bolj navezan na zlato odličje z letošnjega svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji (»Na svetovni ravni sva letos kot edina športnika predstavljala Kras in zamejstvo«), pa flo-kistu Jašu pomeni nekaj več ravno zadnja - zlata - kolajna. Na mladinskem SP v Novi Zelandiji je nastopilo samo 21 dvojic, na Gardskem jezeru pa sta jadralca, ki ju je spremljal trener Matjaž Antonaz, merila moči s 79 posadkami (z izjemo Novoze-landcev je bila konkurenca »svetovna«), zato je bila pot do zmage, meni flokist, bolj zahtevna. Tudi prizorišče, čeprav »domače«, jima ni bilo pisano na kožo. Jaš je prepričan, da bi na morju zmagala še bolj prepričljivo. Gardsko jezero ne omogoča velike taktične svobode, saj se točno ve, od kod piha, na morju pa bi njuna izkušenost v primerjavi z ostalimi mladinskimi po-
Najboljše mednarodne uvrstitve med mladinci
MLADINSKO SP
2008	(Gdynja, Pol) 9. mesto
2009	(Solun, Grč) 15. mesto
2010	(Doha, Kat) 3. mesto
2011	(Auckland, NZL) 1. mesto MLADINSKO EP
2008	(Zadar, Hrv) 7. mesto
2009	(Balaton, Mad) 3. mesto
2010	(La Rochelle, Fra) 10. mesto
2011	(Nieuwpoort, Bel) 3. mesto
2012	(Garda, Ita) 1. mesto
sadkami najbrž prišla še bolj do izraza. Od zasledovalcev sta se na letošnjem EP odlepila šele zadnji dan finalnih regat, s petimi 1. mesti v posamičnih plovih pa sta vsekakor stalno dokazovala, kdo je najboljši. »Seveda sva v letošnji sezoni storila viden korak naprej, saj sva od oktobra jadrala z olimpijkama Contijevo in Micolovo. Opravila sva skratka celoten olimpijski program, pridobila veliko na taktiki in hitrosti, postala pa sva tudi bolj konstantna - hitrost sva tokrat stalno ohranjala, kar pa nama prej zaradi napak ali nesporazumov včasih ni uspelo,« je še dodal Jaš, ki je s Simonom vseskozi tudi pilil kondicijsko moč pod vodstvom kondicijskega trenerja Mar-zia Braide.
Svojo pot med mladinci zaključujeta s polnim izkupičkom. »Vse, kar je bilo v najinem dometu, sva letos osvojila. Ob tem pa sva se dobro uvrščala tudi med člani, v Hyeresu sva bila 17., na članskem SP v Barceloni pa 28. (najboljša med mladinci, op.a.),« je uspehe strnil flokist Jaš. Zmage in pete kolajne z mladinskih prvenstev se je veselil seveda tudi trener Matjaž An-tonaz, ki je bil po zmagi ponosen na fanta.
Kaj bo prinesla kolajna, je še nezan-ka, saj bo po olimpijskem ciklusu tudi jadralna zveza prenovila programe, pa vendar sta tačas edina, ki se lahko med mladimi italijanskimi posadkami ponašata s tako bero kolajn. Tudi na Gardskem jezeru sta bila daleč najboljša (druga najboljša italijanska posadka je osvojila 15. mesto), jasno pa je, da bo zdaj - v članski konkurenci - potrebno storiti še korak naprej. Sta pa na dobri poti, kar sta letos že večkrat pomešala štrene tudi najboljšim. (V.S.)
Vrstni red: 1. Sivitz Košuta/Farneti (Ita) 33 točk (4, 3, 1, 9, 1, 1, 4, 1, (37), 1, 4), 2. Wood/Brayshaw (VBr) 47 (8, 1, 4, 10, (17), 1, 8, 7, 3, 3, 1), 3. Peponnet/Berthier (Fra) 56 7, 1, 1, 2, 6, 2, 3, 2, 12, (dnf), 10), 4. A. in G. Kavvas (Grč), 60 (1, 12, 3, 2, 2, 2, 10, 8, (34), 2, 9), 5. Ikhlef/Pequin (Fra) 61 ((27), 6, 2, 1, 1, 15, 7, 12, 1, 10, 3), 6. Ma-silge/Klingerber (Nem) 62 (10, 6, 2, 1, 2, 4, 12, 5, (16), 6, 7), 7. Pelisson/Rossi (Fra), 85 (11, 9, 4, 21, 7, 4, 1, 10, (31), 8, 5), 8. Bild-stein/Hussl (Avt) 85 (3, 10, 7, 4, 10, 12, (16), 6, 6, 15, 6), 9. Tsimboukelis/Bakat (Nem) 89 (6, 12, 8, 3, 7, 11, 5, 11, (dsq), 22, 2), 10. Deckers/Bos (Niz) 104 (10, 4, 11, 12, 6, 8, 18, 14, 5, (19), 8).
košarka - Pred začetkom priprav pri Sv. Ivanu in v Dolini
Kdo bo igral in kdo ne
državni in deželni nogometni pokal
Za uvod derbi med Bregom in Zarjo
Deželna nogometna zveza je objavila spored prvega dela državnega in deželnega pokala za ekipe od elitne do 3. amaterske lige. Za uvod deželnega pokala bo v Dolini že v prvem krogu der-bi med Bregom in Zarjo. V državnem pokalu bo Juventina (promocijska liga) v skupini L igrala proti ISM Gradisca (elitna liga), Isonzu in Pro Romans Medea. Vesno so vključili v skupino M s Terzom, Trieste Calciom in UFM Mon-falconom (elitna liga). Juventina bo v prvem krogu (29. avgusta) igrala doma proti združeni ekipi Pro Romans Medea, Vesna pa bo v Križu gostila Terzo. V 1. AL bo Primorec gostoval pri Domju, So-vodenjci pa pri Isontini. Primorje (2. AL) bo v prvem krogu prosto, medtem ko bo Mladost (3. AL) gostila Sagrado. Deželnemu pokalu 3. AL se je odpovedala gropajsko-padriška Gaja, ki se je letos znova vpisala v prvenstvo 3. AL. Pokalu se je odpovedala tudi Triestina (elitna liga). Prvi pokalni krog bo v sredo, 29. avgusta (20.30), drugi v nedeljo, 2. septembra (16.00), tretji pa znova v sredo, 5. septembra (20.30).
V osmino finala državnega in deželnega pokala 1. AL se bodo uvrstile prvouvrščene in štiri najboljše drugou-vrščene ekipe vseh skupin. V deželnem pokalu 2. AL se bodo v osmino uvrstili le zmagovalci skupin, v 3. AL pa zmagovalci in še tri najboljše drugouvršče-ne ekipe. Osmina finala bo 26. septembra, četrtfinale pa 1. novembra.
Državni pokal, skupina L, 1. krog
(29. 8. ob 20.30): Juventina - Pro Romans Medea; 2. krog (2. 9. ob 16.00): Isonzo - Juventina; 3. krog (5. 9. ob 20.30): ISM Gradisca - Juventina; skupina M, 1. krog: Vesna - Terzo; 2. krog: Trieste Calcio - Vesna; 3. krog: Vesna - UFM.
Deželni pokal 1. AL, skupina I, 1. krog: Isontina - Sovodnje; 2. krog: So-vodnje - Azzurra; 3. krog: Sovodnje - Be-gliano; skupina N, 1. krog: Domio - Primorec; 2. krog: Primorec - Esperia; 3. krog: Muglia - Primorec.
Deželni pokal 2. AL, skupina Q, 1. krog: Primorje bo prosto; 2. krog: Pri-morje - Opicina; 3. krog: Roianese - Pri-morje; skupina R, 1. krog: Breg - Zarja; 2. krog: Zarja - S. Andrea S. Vito, Breg bo prost; 3. krog: S. Andrea - Breg, Zarja bo prosta.
Deželni pokal 3. AL, skupina M,
1.	krog: Mladost - Sagrado; 2. krog: Villanova - Mladost; 3. krog: Mladost -Centro Sedia. (jng)
Kras jutri v Chioggi
Kras Repen čaka jutri prva uradna tekma v novi sezoni. V predkrogu državnega pokala D-lige bodo rdeče-beli gostovali v Chioggi, kjer bodo igrali proti ekipi Clodiense. Tekma bo ob 16.00. Trener Alejnikov ne bo imel na razpolago Ossa in Božiča. Zmagovalec se bo čez teden dni pomeril proti Por-denonu. Prvenstvo D-lige se bo začelo
2.	septembra, ko bo Kras gostoval v Ta-maiu. (jng)
Naslednji teden bodo s pripravami na novo sezono začele tudi košarkarske ekipe deželne lige. Edini, ki je že dopolnili seznam igralcev, je Bor Radenska. Svetoivanski klub je včeraj sporočil, da bodo postavo sestavljali potrjeni igralci kapetan Daniel Crevatin, Miran Bole, Martin Devčič, Luca Gallocc-hio, Miko Madonia, Marko Meden, Andro Pertot in Peter Sosič. Edina okrepitev bo krilni center Alessio Contento (1981, 195 cm), ki prihaja od Santosa, ekipo pa bodo dopolnili mladinci Bora, ki se bodo potegovali za mesto v članskem moštvu. Na spisku pa ni več štirih starejših članov lanske ekipe, saj so Alan Burni, Attilio Fumarola, Niko Štokelj in Matteo Zanini že v začetku poletja napovedali, da iz službenih razlogov ne bodo več sprejeli obveznosti na tej ravni. Prva dva bosta sicer predvidoma vseeno začela priprave s soigralci. Zadnja novost v Borovem taboru pa je prihod Emila Bukavca, bivšega košarkarja Kontovela, ki bo pri Sv. Ivanu pomočnik glavnega trenerja Bobana Popoviča. V zadnjih sezonah se je kot vaditelj minikošarke že preizkusil pri Kontovelu, Poletu in Sokolu, letos pa se bo učil od sežanskega trenerja.
Pri Bregu pa so od standardnih igralcev potrdili samo Elvis Klarica, Kristjan Ferfoglia, Alen Semec, Giaco-mo Schillani, Marco Grimaldi in Michael Robba, ki se jim bodo pridružili mlajši igralci Brega. Po odhodu Giaco-mija in Visciana ter odpovedi Samca (zaradi službenih obveznosti naj ne bi igral) iščejo njihovo zamenjavo povečini v Sloveniji, kaže pa, da je tik pred podpisom dogovora Andrea Cigliani, ki je lani igral v državni diviziji B pri GSA Udine, pred tem pa tudi pri tržaškem Acegasu.
Igralci Bora Radenske bodo priprave začeli v torek, 21. avgusta, pri Bregu pa na isti dan ali kak dan kasneje.
tV t V t t V i V t X
SLIKOVNA KRIŽANKA (naši kraji)
CERKVENO PREKLETSTVO, IZOBČENJE IZ CERKVE
GRŠKI FILOZOF IZ MILETA
SVETA PODOBAV PRAVOSLAVJU
ROMAN FRANCOSKEGA
PISATELJA EMILA ZOLAJA
ALOJZ REBULA
EVROPSKI UMETNOSTNI SLOG OD 14. DO 16. STOLETJA
JUŽNI SADEŽ
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
KARAKTERISTIKA
NAŠA TV-RADIJSKA NOVINARKA ČOK
NAŠ ŠPORTNI DELAVEC PETERLIN
ZEC NIKOLA
PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK TUDI MED POČITNICAMI
ANDREJ JARC
ŠEGA, OBIČAJ
ZNAK ZA ENAKOST
ŽIVLJENJSKA TEKOČINA
GLAVNO MESTO ARABIJE ZIMSKO VOZILO
VOJAŠKA FORMACIJA
NEMŠKA PRITRDILNICA
NEKDANJI JADRANOV PREDSEDNIK (DRAGO)
NOVA VRSTA, NOV ODSTAVEK
ZGONIŠKI ŠPORT. KLUB
NAJVIŠJA GO-RAV TURČIJI
LUIGI PIRANDELLO
ANTON AŠKERC
BIVOL, KI ŽIVI NA CELEBESU
MESTNO VOZILO ZA VEČ OSEB
MESTO V PIEMONTU DRUGAČE POVEDANO
ROMAN MAKSI-MAGORKIJA
ZVITEK, ZMOTEK
PTICA SEVERNIH MORIJ
GLAVNO MESTO SIRIJE
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
ACE MERMOLJA
AMERIŠKI
PEVEC GARFUNKEL
OČE
AZIJSKA DRŽAVA
BAJKA, FANTASTIČNA ZGODBA
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
SLOVARČEK - ANOA = bivol, ki živi na Celebesu • LESA = preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji ali priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena • OM = znamka italijanskih kamionov • STAEL = francoska pisateljica (Germaine de, Madame de) • TALES = grški filozof
KRIŽANKI (lako)
1	2	3	4	5
6				
7				
S				
9				■
■	1G			11
12		■	13	
14		15		
16				
17				
Opisi za oba lika so med seboj pomešani.
VODORAVNO: 1. kratka, poučna zgodba, zlasti iz živalskega sveta - francoska pisateljica (Francoise); 6. večji kos pohištva - cirkuško prizorišče; 7. majski hrošč - vas pri Kopru; 8. predsednik ZDA (Barack) - škotski strokovnjak za prehrano, nobelovec 1949 (John Boyd); 9. devet v Londonu in Bostonu - priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino;
10.	videmski politik (Giuseppe Ferruccio); 12. del obraza nad očmi - začetnici našega TV komentatorja Tavčarja; 13. nos brez sredine - kemijski znak za lantan; 14. začetnici naše kotal-karice Romano - francosko kakovostno vino; 15. slovenski pisatelj Ingolič; 16. čut za lastnost jedi (množ.); 17. pravoslavna sveta podoba -klavirska tipka; 18. enota za čistino zlata.
NAVPIČNO: 1. nekdanji predsednik Mladosti (Mario) - nabrežinsko športno društvo; 2. prebivalka ZDA - veda o enem izmed orientalskih jezikov; 3. vas v sovodenjski občini - mestno naselje v Sloveniji; 4. enoličnost, monotonost - smučarsko središče na Švedskem; 5. italijanska skrajno desničarska organizacija - roman francoskega pisatelja Emila Zolaja; 10. del Hamburga;
11.	otok v Jadranskem morju - antično pristanišče pri Rimu; 12. televizijska reklama; 13. nestrokovnjak; 15. misleči duh pri Platonu, tudi zmožnost mišljenja; 16. trenje.
1	2	3	4	5
6				
7				
S			■	■
9			1G	11
■	12			
13		■	14	
15		16		
17				
18				
Sobota, 18. avgusta 2012
Stran pripravljajo:	s ^
Igor, Lako & vile&vampi	'
KRIŽANKA
(lako)
	1	2	3	4	5		6	7	8	9	1G	
11							12					1S
14			15			16					17	
18		19		2G						21		
22			23		24				25			
26				27		28		29				
		SG			31							
32	33							34			35	S6
37					38		39		4Q			
41				42				4S		44		
45			46						47		48	
49		5G					51			52		
	53						54					
VODORAVNO
1. polzavestno, hipnozi podobno stanje, ekstaza; 6. angel, ki stoji v neposredni božji bližini; 11. angleška igra z leseno kroglo in kiji; 12. prebivalec glavnega mesta Grčije; 14. začetek remonta; 15. Wag-nerjeva opera, ... in Izolda; 17. naša nikal-nica; 18. kraj na Primorskem s plezalnimi stenami; 20. palica za priganjanje volov; 21. perzijski kralj; 22. prvi del biblije; 24. posoda za kopanje; 25. nemška vohunka Hari; 26. ječa, zapor; 28. nadzornik, preglednik; 30. najemnina za stanovanje; 32. specialist za bolezenske procese; 34. Mohamedova vera; 37. slovenski pesnik Župančič; 38. domača pernata žival; 40. zidarska žlica; 41. štandreško odbojkarsko društvo; 42. žagan les s kvadratnim prerezom; 44. nekdanji ruski vladar; 45. začetnici slovenskega pesnika Minattija; 46. signalna naprava v cestnem in železniškem prometu; 48. kemijski znak za natrij; 49. francoski dramski pesnik (Jean); 51.
acetatna celuloza; 53. slovenski dirigent (Anton); 54. ostanek kart po razdelitvi.
NAVPIČNO
1. nekdanji francoski nogometaš in repre-zentant (Marius); 2. avtomobilska oznaka Reke; 3. dejanje; 4. italijanski filmski igralec (Franco); 5. močen, trd prijem; 6. miza za učitelja v razredu; 7. plin brez barve in vonja; 8. evropski veletok; 9. začetek unije; 10. fašistični veljak Mussolini; 11. krastača; 13. slovenski olimpionik (Miro); 16. kraj pri Novi Gorici; 19. tron; 21. prst na roki; 23. angleški nogometni klub,... Villa; 25. glavno mesto Belorusije; 27. del, parcela; 29. rimsko število sedem; 31. naš football; 32. loček, trst; 33. nekdanji vrhovni kozaški poveljnik; 35. aminokislina v beljakovinah; 36. francoski revolucionar (Jean Paul); 39. nekdanji bosanski nogometaš Sušic; 42. jedilnik; 43. travnik ob vodi; 46. mamin ljubljenec; 47. orna zemlja; 50. kemijski znak za kalcij; 52. grška črka.
REŠITVE. Slikovna križanka (naši kraji), vodoravno: katalog, bus, anatema, Asti, Tales, Gantar, ikona, alinea, Nana, kri, alk, A. R., Riad, renesansa, A. M., ananas, Mati, Ivan, Ararat, značilnost, Nada, polk, A. J., A. A., na slikah: Katinara, Bani, spodaj: klop. Križanka, vodoravno: 1. trans, 6. kerub, 11. kriket, 12. Atenec, 14. re, 15. Tristan, 17. ne, 18. Osp, 20. osten, 21. Kir, 22. tora, 24. kad, 25. Mata, 26. arest, 28. revizor, 30. stanarina, 32. patolog, 34. islam, 37. Oton, 38. gos, 40. kela, 41. Val, 42. moral, 44. car, 45. I. M., 46. semafor, 48. Na, 49. Racine, 51. ekarit, 53. Nanut, 54. talon. Križanki, vodoravno: 1. lik: 1. basen, 6. arena, 7. Gažon, 8. Obama, 9. nine, 10. Saro, 12. S. T., 13. ns, 14. pinot, 16. okusi, 17. tasta; 2. lik: 1. Sagan, 6. omara, 7. keber, 8. Orr, 9. lijak, 12. čelo, 13. La, 14. T. R., 15. Anton, 17. ikona, 18. karat.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 1B. avgusta 2012
15
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek -
Skrivnostna kraška lepotica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
21.05 FiIm: L'aneIIo di Sophia (triIer, Kanada, '09, r. J.-C. Lord, i. R. Mader, C. Bancroft) 22.40 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 23.30 Dnevnik in Rubrike
^ Rai Tre
7.05 Rubrika: Magazzini Einstein 8.35 Dok.: Gate C 9.05 Rubrika: Cult Book 9.40 Film: Zum zum zum N° 2 - Sara capitato anche a voi (muzikal, It., '69, r. B. Corbuc-ci) 11.10 Nan.: Agente Pepper 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.45 Kolesarstvo: Trittico Lombardo Tre Valli Varesine 17.15 Film: Risate di gioia (dram., It., '60, r. M. Monicelli) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial 20.10 Nan.: Un caso per due 21.05 Film: Octopussy - Operazione piovra (voh., VB, '83, r. J. Glen, i. R. Moore, M. Adams) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Sirene (v. M. Granbassi), pon.
u Rete 4
6.50 Dnevnik 7.10 Mediashopping 8.05 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Distretto di polizia 4 13.50 Nan.: Suor The-
rese 15.40 Nan.: Lie to me 17.50 Dok.: Il grande squalo bianco - Una leggenda vivente 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.10 Nan.: The Mentalist 23.05 Nan.: The Closer
Canale S
6.35 Quark Atlante - Immagini dal Piane-ta 7.00 Dnevnik 7.05 Dok.: Overland 9 8.00 Dnevnik 8.20 Nan.: La piccola mosc-hea nella prateria 9.05 Aktualno: Dialogo 9.10 Rubrika: Pongo & Peggy 10.15 Rubrika: Road Italy - Day by day 10.25 Nan.: La casa del guardaboschi 11.10 Nan.: Un cic-lone in convento 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Lineablu 16.15 Reportaža: Dreams Road 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Nan.: Homicide Hills - Un commissario in campa-gna 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. In-segno) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Variete: Techetechetè 21.20 Film: The young Victoria (zgod., VB/ZDA, '09, r. J.-M. Vallée, i. E. Blunt, R. Friend) 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Variete: Speciale per me, Souvenir (pon.)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: The Circle of Life 11.15 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Belli dentro 14.10 Nan.: Non smettere di sognare 16.10 Nan.: Benedetti dal Signore 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Variete: Ciao Darwin 5 - L'anello mancante 0.15 Nan.: Avvocati a New York
O Italia 1
7.00 Nan.: Il mondo di Patty 7.4018.15 Risanke 11.00 Film: Looney, looney, looney -Bugs Bunny movie (anim., ZDA, '81) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nad.: Shit! My dad says 14.10 Film: Bowfinger (kom., ZDA, '99, r. F. Oz, i. S. Martin) 16.10 Film: Doc Hollywood - Dot-tore in carriera (kom., ZDA, '91) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.55 Mo-tociklizem: VN Indianapolisa, Moto3, kvalifikacije, prenos
7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nad.: The Latest Buzz 9.50 Nan.: The Elephant Princess 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 18.03 Vremenska napoved 10.50 Nan.: Benvenuti a „The Captain" 11.30 Film: La nave dei sogni Sri Lanka (rom., Nem., '04, r. K. Meeder) 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika: Sereno Variabile Estate 14.00 Film: Un trofeo per Kylie (akc., Kan., '08, r. P. Werner) 15.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.15 Nan.: Squadra speciale Stoccarda 17.00 Nan.: Chaos 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Aktualno: In buona salute 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik
La 7
^ Tele 4
hiša živali (pon.) 11.35 Film: Kiriku in divje živali (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.15 Alpe-Donava-Jadran 14.45 O živalih in ljudeh 15.15 Na vrtu 15.40 Dok. serija: Ljudje podeželja (pon.) 15.50 Dok. odd.: Bliskovit urbanistični razvoj - Bogota 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo - Lipa 17.45 Nan.: Komisar Rex 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Čez planke - Bali (pon.) 21.00 Film: München '72 (dram., Nem., '12) 22.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.40 Poletna scena 23.40 Nad.: Oglaševalci (pon.)
(t Slovenija 2
9.30 Skozi čas (pon.) 9.55 Poletna scena (pon.) 10.30 Intervju (pon.) 11.20 Polnočni klub: Rekreativke (pon.) 12.30 Posebna ponudba (pon.) 13.00 Slovenci v Italiji (pon.) 14.00 Olimpijske igre: Vaterpolo - Hrvaška : Italija, finale (M) 14.55 Olimpijske igre: Boks - finalne borbe 15.50 Olimpijske igre: Odbojka - Rusija : Brazilija, finale (M) 18.10 Olimpijske igre: Rokomet - Švedska : Francija, finale (M)
19.55 Motociklizem: VN Indianapolisa, MotoGP, kvalifikacije, prenos
21.10 Motociklizem: VN Indianapolisa, Moto2, kvalifikacije, prenos 22.00 Film: Waterworld (zf, ZDA, '95, i. K. Costner) 0.30 Film: Thor - Il martello degli dei (fant., ZDA, '09)
LA
7.00 Aktualno: Omnibus - Rassegna stam-pa 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Un pezzo da 20 (kom., ZDA, '93) 10.00 Reportaža: That's Italia 11.00 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.50 Nan.: Noi siamo angeli 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Navigator (zf, ZDA, '86) 16.10 Nan.: La regina di spade 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Cash Taxi 21.10 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi (v. G. Mauro in M. Tozzi), pon. 23.10 Film: Pane, burro e marmellata (kom., It., '77)
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 0.55 Dok.: I colli Berici 7.55 Dok.: Borgo Italia 11.30 Idea in tavola... 11.40 Film: Nata libera (pust., VB, '65, r. J. Hill, i. V. McKenna) 13.10 Aktualno: Paesaggi di... vini 13.30 Dnevnik 13.55 Antiche ville del Friuli Ve-nezia Giulia 15.35 SMS - Solo Musica e Spettacolo 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Rubrika: Curiosita d'Italia 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: La mia geisha (kom., ZDA, '62, r. J. Cardiff, i. S. McLaine) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Koncert: Voci dal Ghetto "La voce (e le voci) di Roma"
Jf* Slovenija 1
6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 7.25 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 7.40 Poučna odd.: Iz popotne torbe 8.00 Odd.: Srečni metulj 8.20 Nan.: Bine 8.45 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.25 Krtek (risanka) 9.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 9.50 Muzikal: Kekec (pon.) 10.40 Dok. film: Razpet med državama (pon.) 10.55 Dok.: Nenavadne in prismuknjene živali (pon.) 11.00 Nan.: Polna
19.55 Zaključek olimpijskih iger, posnetek iz Londona, ponovitev 22.00
33/45, sobotna glasbena noč - Najboljši festivali: Festival Oxegen 22.55 Maribor 2012 (pon.) 23.15 Brane Rončel izza odra (pon.)
(t* Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.35 Slovenska kronika 8.30 Satirično oko 9.40 21.30 Žarišče 13.30 Prvi dnevnik Tvsl 17.30 Poročila ob petih 17.50 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.30 Politik, to sem jaz! 22.00 Na tretjem...
* Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 15.00 Dok. oddaja 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Dok. oddaja: Viktor Saksida 18.35 Vreme 18.40 0.15Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 0.35 Čezmejna Tv - TDD
1 Tv Primorka
11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Odbojka: Salonit Anhovo sezona 2011/12, ACH Volley (modra skupina), sledi Video-strani 15.30 Bese miru - Notranje potovanje 1 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žo-garija v Trstu 17.00 Odmevi iz Krpanove dežele 17.30 Dolejna Trebuša - 100 let 19.00 Pravljica 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Primorska znamenja, Kraški pili 3 - kapelice 21.05 Polje, kdo bo tebe ljubil? 22.05 Odbojka: Salonit Anhovo sezona 2011/12 - UKO Kropa, sledi Tv Prodajno okno in videostrani
pop Pop TV
6.30 Tv prodaja 7.00 Risane in otr. serije 10.20 Nan.: Castle 11.10 Nan.: Razočarane gospodinje 12.05 Film: Dolga pot domov (dram., ZDA, '90) 13.55 Dok. serija: Živali na delu 14.30 Kuharski mojster (resnič. serija) 15.25 Pomočnica v petkah (resn. serija) 15.55 Film: Danielle Steel - Varni prstan (dram., ZDA, '07) 17.55 Minuta do zmage 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Sobotni filmski hit: Mumija (akc., ZDA, '99, r. S. Sommers, i. B. Fraser, R. Weisz)
22.15 FiIm: Prvinski nagon 2 (triIer, ZDA/Nem./Šp./VB, '06, r. M. Caton-Jones, i. D. Morrissey, S. Stone) 0.30
Film: Pošasten chupacabra (horor, ZDA, '05)
A Kanal A
8.00 Nad.: Dobrodošli v resničnost 9.05 Nan.: Moja super sestra 9.35 Film: Mi nismo angeli (kom., ZDA, '89, i. R. De Niro, D. Moore) 11.30 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.20 Nan.: Sto vprašanj 12.45 Fantastična Beekmana (resničnostna serija) 13.15 Faktor strahu Južna Afrika 15.05 Film: Hitri in drzni (akc., ZDA, '92, r. D. H. Little, i. B. Lee) 17.00 Film: Willy 3 (druž., ZDA, '97, r. S. Pillsbury, i. J. J. Richter) 18.35 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.10 Adrenalina 20.00 Družinski film: Kadetka Kelly (kom., ZDA/Kanada, '02, i. H. Duff) 21.55 Film: Samo enkrat (rom., ZDA, '99) 23.40 Film: Dolga pot domov (dram., ZDA, '90)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D - Odprto za srečanja; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Janez Povše - Slovenka iz Slovenije, režija Sergej Verč, 8. del; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evro-tip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 London Calling; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elettronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.45 Druga violina; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Val in 40; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Basbaritonist Georg Hann; 18.00 Izbrana proza: Katherine Mansfield - Skodelica čaja; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
16 Nedelj
a, 19. avgusta 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno č—oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan SÜS sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
MOSKVA
14/25 "
VARŠAVA
O 12/19
O KIJEV
13/22
LIZBONA
O 17/27
MADRID
O 17/27

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
K0BENHAVN
14/2^P _ _
ONDON „ AMSTERDAM	BERLIN
0^ ^ m 14/24 o
"	C^OBRUSELJ
oPARIZ 14/31 ^	.
13/30	<Q> DUNAJ 12/27 ^
ŽENEVA	LJUBLJANA
MILAN _ ^	BEOG1R9/3D2
o 23/31 ' vlcfVl-	19/32
SPLIT _.€Í23/34 „,„„ ^»-.SKOPJE O RI1/34	-13/33 ^-T
\VATENE - . .
1000
C
t
1000
o
GRADEC
15/26
CELOVEC O 15/26
MARIBOR
017/26
M. SOBOTA
O 17/23
TOLMEČ O
15/30
TRBIŽ O
14/23
o 13/23 KRANJSKA G.
d-7^
ČEDAD O VIDEM O ~j0,8/33 17/34	_
^ORICA n 0 N. GORICA
18/33	2O/34A	20/30
O PORDENON
O
TRŽIČ
16/26
O
KRANJ
O
LJUBLJANA
16/26
POSTOJNA
O 14/26
KOČEVJE
17/32 O
O SOFIJA
12/29
N. MESTO 13/29
,o
ZAGREB 19/30 O
______^NAPOVED za danes
Povsod bo pretežno jasno. Na obali bo dopoldne zapihal Večinoma jasno bo. Na Primorskem bo občasno pihala'
šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 26 do 30, na Primorskem do 33 stopinj C.
C
Afriški anticiklon se širi proti Severni Evropi in prinaša stabilno vreme in visoke temperature.
Nad srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda doteka nad naše kraje suh in postopno toplejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.07
Dolžina dneva 13.58
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 6.04 in zatone ob 20.06
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden. Predvsem po nižinah Primorske bo popoldne velika toplotna obremenitev.

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.30 najnižje -63 cm, ob 12.03 najvišje 50 cm, ob 17.54
najnižje -29 cm, ob 23.31 najvišje 37 cm. Jutri: ob 5.52 najnižje -57 cm, ob 12.30 najvišje 52 cm, ob 18.30 najnižje -30 cm, ob 0.01 najvišje 28 cm.
MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............26 2000 m ..........11
1000 m ..........19 2500 m............9
1500 m ..........14 2864 m............8
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9.
O
GRADEC
14/27
M. SOBOTA
O 17/30
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
laški potok - Živali v bližino hiš prišle zaradi lakote
Medvedke z mladiči je med ljudi privabilo zrelo sadje
TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
Obisk medvedk z mladiči pri ljudeh v tem letnem času ni tako nenavaden
arhiv
LOŠKI POTOK - Medvedke z mladiči, ki so jih v zadnjih dneh opazili vašča-ni obmejnih vasi Stari Kot in Novi Kot v občini Loški Potok, so v bližino hiš prišle zaradi lakote, privabilo pa jih je predvsem zrelo sadje. Kot je pojasnil Miran Bartol iz kočevske območne enote zavoda za gozdove, se na tem območju podobno dogaja vsako leto v tem času. Živali naj bi se tako v bližino vasi zatekle zaradi zrelih sliv in jabolk, saj jim v gozdu primanjkuje hrane. Bartol je poudaril, da ne gre za posebnost, saj se podobno dogaja vsako leto, ko medvedom zmanjka hrane v gozdu.
V	zavodu za gozdove glede tega spremljajo stanje in svetujejo vaščanom, kako ravnati, ko srečajo medveda. Če se zadeve ne bodo umirile, bodo v izrednih primerih sledili odstreli, za kar pa se po Bar-tolovih besedah odločijo le redko. Kot je pojasnil, javnost teh dejanj ne odobrava. Po oceni Mirana Bartola so vaščani na območju občine Loški Potok v zadnjih dneh opazili tri ali štiri medvedke z mladiči, podobno stanje pa je tudi na kočevskem delu.
V	Zvezi ekoloških gibanj Slovenije so
se na razmišljanja o morebitnih odstrelih medvedov odzvali z javnim protestom. Kot navajajo v sporočilu za javnost, sta medved in volk na rdečem seznamu ogroženih sesalcev in sta opredeljena kot ranljiva vrsta, zaradi česar ostro protestirajo proti zahtevam za nujni interventni odstrel.Obenem v zvezi od Slovenije in vseh držav članic EU zahtevajo, da enotno podprejo strategijo dolgoročne ohranitve vrste rjavega medveda, volka in risa v Evropi "in s tem končno zagotovijo sožitje človeka z volkom in medvedom".
Nazadnje so se medvedi nenehno pojavljali v naselju Primoži v občini Kočevje, kjer so zaradi ogroženosti tamkajšnjih prebivalcev lovci sprva odstrelili enega medvedjega mladiča, nato pa je sledil še odstrel drugega mladiča in medvedke. Prebivalci so nato na istem območju opazili še enega medveda. Po takratnih pojasnilih Katje Konečnik iz kočevske območne enote zavoda se letno na območju kočevske enote zaradi medvedov zgodi približno 200 škodnih primerov na objektih ali domačih živalih. (STA)
norveška
Umikal se je losu, nato pa trčil v medveda
OSLO - Norveški voznik se je na cesti na jugu Norveške na vsak način skušal izogniti trčenju v losa, pri tem pa se je zaletel v rjavega medveda, ki je tedaj prihlačal na voziš-če.Nesrečni voznik je k sreči utrpel le gmotno škodo in v bližnjem srečanju z medvedom ni bil poškodovan. Kosmatinec je po trčenju pobegnil s kraja nesreče in ga lovci še iščejo.
Losov je na Norveškem veliko in tudi pogosto prečkajo ceste in povzročajo prometne nesreče. Po drugi strani je rjavih medvedov v tej skandinavski državi malo, le okoli 150.
Edinost je tokrat pisala o slovenskem šolstvu: »O tržaškem šolstvu se je že mnogo razpravljalo in razmotrivalo. Bilo je šuma, kakor je navadno pri nas ob takih prilikah. Nastala je vsepovsod nervoznost in razburjenost. V naših glavah je šumelo in brnelo, pojavljala so se nova čustva ogorčenosti, prese-nečenosti in tudi malodušja. In kaj se je bilo zgodilo? Zvedeli smo naenkrat, da tam v Trstu, tem največjem slovenskem mestu, kjer se polaga temelj naše bodočnosti, temelj močni in neodvisni Sloveniji, da v tem mestu deluje še druga skrivna roka, ki pa ne pripada našemu narodnemu telesu, da tam deluje tudi Nemec s pomočjo vlade tiho - a gotovo. Ustanavlja ljudske šole za par privandrancev v izobilju, a ne samo to: tudi srednje in strokovne šole, li-ceje, itd. Da, njih lakomnost je v zahtevi po nemški navtični šoli presegla vse meje. Da, res je vse to! To je dejstvo, s katerim moramo računati, a glejmo, da tudi obračunamo. Oni ne bodo mirovali, in če dosežejo vse to, pojdejo naprej itd. Kam? - to si lahko izračunamo.
Vsa ta dejstva smo dosedaj presojevali s preveč enostranskega stališča in premalo hladno, ne tako, kakor se spodobi bojevniku, ki hoče v resnici doseči svoj cilj - zmago, ali pa raje poginiti. Premislimo vso stvar in vprašajmo: za kaj pravzaprav gre, kaj in kako nam je ukreniti?
Zdi se mi, da to vpitje v Izraelu ne donaša tistih koristi, ki jih pričakujemo ali želimo. Vse te jeremijade trajajo nekaj dni, morda nekaj tednov, potem pa se vse skupaj razblini v pozabnost. Ogorčenost in razburjenost se po-lega, mi pa živimo naprej v »dolce far niente«. Stvari sicer ne obsojam in to tudi izrecno pripominjam, da se me ne bode morda napačno razumelo, - ker je gotovo potrebno, da se za take stvari zainteresira ves narod. Samo iz njegove zavesti se namreč zamore črpati ona sila in energija, ki je potrebna v dosego tega namena shodi, ki jih prireja politično društvo Edinost zadnji čas.«
TA TEDEN £ P Mg ORS.K I = OJfMK PRED 50 LETI
Po dolgih letih je Triestina ponovno državni prvak, a ne v nogometu, temveč v hokeju na kotalkah: »Naslov italijanskega prvaka v hokeju na kotalkah se bo po vsej verjetnosti vrnil po dolgoletni dobi spet v naše mesto. Domača Triestina se je letos nepričakovano dobro uveljavila in v dosedanjih štirinajstih tekmah zabeležila kar trinajst zmag, medtem ko je morala kloniti le enkrat, sredi prvega dela prvenstva pred modensko ekipo v samem Trstu. Za ta poraz so se Tržačani maščevali v zadnjem kolu, ko so premagali bivše prvake v njihovem brlogu in jih tako odrezali iz borbe za končno zmago.
S to zmago je Triestina postavila resno hipoteko na zaključni rezultat, saj zdaj vodi s precejšnjim naskokom pred najresnejšim nasprotnikom, ki nikakor ne bo mogel v preostalih kolih nadoknaditi štiri točke razlike. Tržaška ekipa, ki jo skoro v celoti sestavljajo lanskoletni igralci, dolguje svoje uspehe predvsem uigranosti svojih članov. Ne razpolaga z izrednimi asi in na lestvici strelcev bomo zaman iskali na boljših mestih imena njenih napadalcev. Tržaška igra je koralna igra in zato ni odvisna od trenutne kondicije tega ali onega igralca, temveč se razvija s konstantno prodornostjo in kar je še bolj važno, se naslanja na zelo čvrsto in skoro nepropustno obrambo. Že bežen pogled na lestvico nam daje jasno sliko teh obrambnih sposobnostih tržaške ekipe. Njen vratar je v štirinajstih tekmah le enaindvajsetkrat moral po žogo v vrata, a že najbližji zasledovalec je utrpel skoraj dvakrat več golov. Napad se ne more oponašati s tako briljantnostjo in kljub svojemu prvemu mestu na lestvici je Triestina po zadanih golih šele četrta za Novaro, Lodijem in Modeno.
Tudi drugo tržaško moštvo se je letos dobro uveljavilo. Ferroviario se je s svojimi petimi zmagami že rešil nevarnih nizkih voda in sameva sredi lestvice.«