Leto LXXn, Št. 164 Poštnina plačana v gofovir.L — Die Postgebiihr bar bezaUi Preis • Gena t 1 Uredništvo • uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 8. Telefon 23-61—23-65. Mesečna naročnina 25 Ur, ta inozemstvo <0 lir. — Cok. raS. Ljub. ljana 10.650 za naročnino ln 10.391 za lnserate. Izključno zastopstvo za oglase iz Italije ln Inozemstva: UPI 8. A Milano. Rokopisov ne vračamo. ESB SBt Feindlicher Grossangriff ostlich der Orne durch Gegenangriffe zum stehen gebracht Strassenkiimplc in St. Lo — Absetzbevvegungen in Italien — Grosse Abwehrschlacht zwischcn Galizien und Peipussee dauert an — Kample in Richtung Lemberg — 89 Terrorilugzeuge abgeschossen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 19. Juli. Das Oberkommando der \Vehr-inacht gibt bckannt: ln der Normandie trat der Feind nach mehrstiindigein Trommelfeuer und heftigen Luftangriffen nun auch ostlich der Orne zum Grossangriff an. Erst nach sclnversten Kampfen und unter hohen Verlusten konnte der Gegner in unsere Stellungen eindringeu, wo er nach Abschuss von 40 Panzern durch unsere Gegenangriffe zum Ste-hen gebracht wurde. Siidlich Ga en scbeitertcn alle feindlichen Angriffe. Auch im Raum St. Lo wurdc gestern erbittert gekampft. Naclidem vvahrend des Tages alle Angriffe gegen St. Lo abgevviesen waren, drang der Feind in den Abendstunden mit Panzern in die Stadt ein, wo sich heftige Strassen-kampfc entvvickelten. In Luftkiimpfen verlor der Feind 22 Flugzeuge, zwei weitere vvurden am Boden zerstort. Bei einem Saubernngsunternehmen im franzosischen Raum vvurden 70 Terroristen im Kampf nicdergemacht. Schweres Feuer der »V 1« liegt wei-terhin auf London und seinen Aus-senbezirken. Jn Italien setzte der Feind seinen Grossangriff von der Kiiste des Ligu-rischen Meeres bis in den Raum von A r e z z o so wie im Adriatischen Kiistcnabschnitt fort. VVahrend er siidlich nnd siidostlicb Livorno abgevviesen wurde, setzten sich ansere Trup-nen ostlich davon kampfend auf das Nordufer des Arno ab. Im Raum bei-derseits Poggibonsi blieben starkere Angriffe des Gegners cbenso erfolglos wie wcstlich Arezzo. Siidwestlich A neon a griff der Feind auf schmaler Front mit starken Panzer-kraften an und erzielte unter hohen blutigen Verlusten einen tieferen Ein-bruch. Die schweren Kiimpfe, in deren Verlauf 18 feindliche Panzer abgeschossen vvurden, nahmen in den Abendstunden noch an Heftigkeit zu. Der viillig zerstorte Hafeu von A neon a vurde darui»fh'n nufjregeben und die Ffcont hinter den Escno-Absehnitt dicht nordtich Ancona zuriickgcnommcn. Im 0 s t e n dauert die grosse Ah-wehrschlacht auf der gesamten Front zwischen Galizien und dem Peipussee an. Im S U d n b s c h n i 11 stpigprtp sich die Wucht der feindlichen Angriffe be-sonders ostlich des oberen 1J u g. Hier tohen schvvere Kiimpfe mit dem in Rirli-tung auf Lemberg angreifenden Feind. Seit dem 14. Juli vvurden in die-sem Absehnitt 431 sowjctische Panzer vernichtet. Westlich K o w e 1 trajen die Sowjets orneut znm Angriff an. Auch hier sind heftige Kiimpfe im Gange. Auf dem Westnfer des N j p m e n zersrhlugen unsere Truppen im Raum von Orodno und 01 i t a iihergesetzte feindlirhe Krafte. Nordwcstlirh Wilna wurdcn alle feindlichen Angriffe abgevviesen. Im Seengebict siidlieh der Diina hielten unsere Truppen den fortgesetzt angreifenden Bolschewisten unerschiit-tert Stand. Nordlich der P ii n a bis zum Peipus-see vvurden Angrilf« stiirkerer sowjeti-srher Kriifte unter Abschuss zahlreirher feindlicher Panzer zerschlagen. Nur in einigen Einbruchsstellen dauern die Kfimpfn noch an. Schlachtfliegerverbiinde vernichfelon wicderum pine Anzahl soujptischpr Panzer, Geschiitze sowie mehrere hundert Fahrzouee. In Luftkampfen nnd durrh Flakartillerin wurden 57 feindliche Flug-zeuce zum Absturz gebracht. Ein starkor nordamerikanisrher Bom-bprverband griff im Ostseeraum nn. Bpsonders in K i e I entstanden Schiiden in Wohnviertcl» und Pprsonenverluste. Ein weiterrr Bmnhenverband griff Orto in S ii d d e u ( s c h 1 a n d nn. In der Narhl fanden sclnviichero Angriffe gegen den Raum von Kiiln, gegen das R u h r g e b i e t und auf B e r -11 n sta«. Bei allen dipsen Angriffcn wurden in I.uftkiimpfen und durch Flakartillerie der Luftivaff 80 feindliche Flugzpugo, der Lurtvvaffe 89 feindliche Flugzeuge, schossen. I)ie IV. Sturujgriippe des Jagdge-schwaders 3 unter Ilauptmann Moritz lirachte allein 49 viermotorigo Bomber zum Absturz. S pretissapi zaustavljen sovražni vdenapad vzhodno od reke Orne Poulični boji v St. Loju — Umikalni premiki v Italiji — Velika obrambna bitka med Galicijo in Pejpuškim jezerom še traja — Boji v smeri proti Lvovu — 89 strahovalnih letal sestreljenih Fiihrerjev glavni stan, 19. jul. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja; V No rmandiji je pričel sovražnik po vežurnem neprestanem topniškem ognju in močnih letalskih napadih z velenapadom tudi vzhodno od reke Orne. šele po najhujših bojih in pod najvišjimi izgubami je uspelo sovražniku vdreti v naše položaje, kjer so ga naši protinapadi zaustavili, potem ko so uničili 40 oklepnikov. Južno od Caena so se izjalovili vsi sovražni napadi. Tudi na področju S t. Loja je prišlo včeraj do ogorčenih bojev. Potem ko so bili podnevi vsi napadi proti S t. Loju odbiti, je vdrl sovražnik v večernih urah z oklepniki v mtsto, kjer so se razvili ogorčeni cestni boji. V zračnih bitkah je izgubil sovražnik 22 letal, nadaljnji dve letali pa sta bili uničeni na tleh Pri neki očiščevalni akciji na francoskem področja je bilo v boju ubitih 70 teroristov. Močan ogenj orožja »V 1« ograža še nadalje L c n d o n ia njegove zunanje okraje. V Italiji je nadaljeval sovražnik svoj velenapad od obale Ligurskega morja do področja pri A r e z z u, kakor tudi na jedrinskem obalnem odseku. Medtem ko je bil južno in jugovzhodno od Livorna odbit, so prekoračile naše čete, ki so se borile vzhodno od tega kraja, reko Arno ter so sedaj na severni obali reki-. Ni področju na obeh straneh Poggibonsija so ostali sovražni močnejši napadi ravno tako brez uspeha, kakoi zah. od A r e z z a. Jugozahodno od A n c o n e 'je napadel sovražnik na ozkem bojišču z močnimi oklepniškimi silami ter dosegel pod visokimi krvnimi izgubami nek globlji vdor. Težlci boji, v katerih poteku je bilo uničenih 18 sovražnih oklepnikov, s v večernih urah še narasli. Popolnoma razdejano ancona ko pristanišče je bilo nato izpraznjeno; nemške čete so zavzete položaje za odsekom E s e n o , malo severneje od A n c o n e. Na vzhodu traja še vedno velika obrambna bitka na celokupnem bojišču med Galicijo in Pejpuškim jezerom. Na južnem odseku je narasla sila sovražnih napadov posebno vzhodno od gornjega B u g a. Tukaj divjajo težki boji s sovražnikom, ki napada v smeri proti Ltovu. Od 14. julija je bilo na tem odseku uničenih 431 sovražnih oklepnikov. Zahodno od K o v c 1 j a so pričeli Sovjeti ponovno z napadom. Tndi tukaj so v teku ogorčeni boji. Tudi na zahodni obali reke Njemen so razbile naše čete na področju pri G rodil n in O I i t i sovražne sile, ki so prekoračile reko. Severozahodno od V i I-n e so bili vsi sovražni napadi odbiti. Na jezerskem področju južno od D v i n e so zadržale naše čete stalno napadajoče boljševike. Severno od t) v i n e do P e i p u -škega jezera so bili razbiti napadi močnejših sovjetskih sil po uničenju številnih sovražnih oklepnikov. Le na nekaterih vdornih mestih boji še trajajo. Oddelki borbenih letal so uničili spet večje število sovjetskih oklepnikov, topov, kakor tudi več sto vozil. V letalskih bitkah in s protiletalskim topništvom je bilo sestreljenih 37 sovražnih letal. Nek močan oddelek severnoameriških bombnikov je nnpadel področje Vzhodnega morja. Posebno v K i e 1 u je nastala škoda v stanovanjskih okrajih in izgube med prebivalstvom. Nrk drug bombniški oddelek je napadel kraje v južni Nemčiji. V noči je prišlo do slabših napadov na področje K ol na, rurskega okrožja in na Berlin. Pri vseh teh napadih je bilo v letalskih bitkah in s protiletalskim topništvom letalstva sestreljenih 89 sovražnih letal med temi 69 štirimotornih bombnikov. Četrta napadalna skupina tretje lovske jate pod vodstvom stotnika Moritza je sama sestrelila 49 štirimotornih bombnikov. Sila »V 1« osredotočena na London Ženeva,, 18. julija. Kakor poroča agencija »United Press« iz Londona, je osredotočena udarna sila orožja >V 1« sedaj na London. Leteče bombe so povzročile občutne izgube in materialno škodo. Mobilizacija na Estonskem Riga, 18. julija. Pozivi vrhovnega poveljnika na baltskem področju in višjega SS in policijskega vodje Estonske pozivajo letonski narod k borbi in delu v okviru obrambe ogroženih mej. Generalni inšpektor letonske SS prostovoljske legije, SS Gruppenfuhrer Bangerskis je storil vse, da se pojača poseg za vojno sposobnih, medtem ko skrbi za pritegnitev na civilnem sektorju prvi generalni direktor domače obrambe general Dankere. Ogorčene borbe v Normandiji Berlin, 19. julija. V Normandiji se je premaknilo težišče sovražnih napadov v ponedeljek zopet na področje St. Loja. Amerikanci so pripeljali v nedeljo sveže čete ter izmenjali svoje čete, ki so bile v poslednjih dneh močno zdecimirane. Novi oddelki so po močni topniški pripravi napadli na področju jugozahodno od ceste Bayeux—St. Lo in Tauto kra) St. Lo Vzhodno in severno od mesta so se primaknili le korakoma do 2 kilometrov do St. Loja, ker so jih ves čas zadrževali nemški protinapadi. Z vzhoda je pritiskal sovražnik vzdolž cest, ki vodijo iz St. Andrž L' Epine proti St. Croixu. Žarišče ogorčenih bojev je bila tu mala vas Mar-tinville, ki leži na mali visoki planoti. Nemške čete so iz dolin s severa in juga napadle sovražni klin na viseki planoti ter ga odrezale. Sovražne čete pa so neprestano napadale nemške postojanke, da bi preprečile uničenje te odrezane bojne skupine. Vendar so prišle prepozno. Ta ameriški klin je bil uničen Sovražnik je utrpel tu tako visoke izgube, da ni imel več moči, da bi sunil proti dolini, ki leži vzhodno od te vasi. Skoro ravno tako visoke Izgube je utrpel sovražnik ob cestah, ki vodijo iz severa proti St. Loju. Tudi tu je bilo uničenih več napadalnih skupin, ko so skušale prodreti sotesko od St. Georges Montcog Berlin 19. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja z invazijskega bojišča: Prt veliki bitki, ki se je pričela včeraj opoldne na vzhodni obali reko Orne po večurneni bobnečem ognju, so doživeli Britanci po prvih začetnih uspehih v teku včerajšnjega popoldneva in večera več občutnih udarcev. Krajevne nemške rezerve so vrglo s silnim protinapadom nazaj britanske oddelke, ki 6o prodrli pri Troarnu ter na tem področju zopet vzpostavile staro obramhno Črto. Bežeči Britanci so pustili Nemcem velike količine orožja ter številne ujetnike. Nadaljnje velike uspehe je dosegel na istem bojnem področju nek nemški oklepniški oddelek, ki je s silnim protinapadom sunil v bok močnih britanskih pehotnih in oklepniških oddelkov ter e tem zavrl njihovo napredovanje. Tu so utrpeli Britanci posebno visoke izgube, ker so zašli napadajoči britanski pehotni oddelki v ogenj Berlin, 19. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja o položaju na italijanskem bojišču: Angloameriški velenapad proti področju Livorna so je nadaljeval v tropski vročini ves ponedeljek. Silovitost bojev je naraščala od ure do ure. Močni oklepniški oddelki so se neprestano valili proti nemškim postojankam, niso pa mogli nikjer doseči nameravanega prodora vkljub temu, da se jim je na nekaterih mestih posrečilo napraviti vdore. Proti večeru je prišlo do ogorčenih ho-jev ob črli, ki poteka preko Perignana, Pombaroa, južno od Monte Castelo ter preko Uligliana do Pucciana. Drugo težišče bojev je bilo na odseku na obeh straneh Tibere. Tudi tam 60 napadali nemške postojanke močni oklepniški oddelki. Njim je sledilo strnjeno več pehotnih divizij, medtem ko je topništvo na vso moč streljalo ter skušalo napraviti zaporni ogenj za nemškimi po- K bojem v Italiji stojankami. Vsi napadi pa so se izjalovili v osredotočenem nemškem ognju. Nemci so s svojih višinskih postojank naravnost obstreljevali nasprotne postojanke ter izvedli protinapade. Angleži na nobenem mestu niso zasedli nadaljnjega ozemlja. Tretje težišče je bilo tudi včeraj zopet na jadranskem odseku, kjer so pričeli oddelki poljskih plačancev s podporo eno angleške oklepno divizije s ponovnim napadom iz področja Osima. Napad so podpirale številno topniške baterijo ter močne jate bombnikov. Po večurnih zelo težkih bojih, pri katerih so utrpeli Poljaki zelo visoke izgube, so nemške zaščitnice izpraznilo kraj Offagno ter so odmaknilo na glavno nemško bojno črto, ki se je nahajala približno dva kilometra severno od mesta. Na teh postojankah so Nemci z izredno silovitim strojniškim ognjem zaustavili vsako nadaljnje napredovanje Poljakov ter Angležev. Pri tem je bilo uničenih 23 britanskih oklepnikov. Angleži niso kos letečim bombam Ženeva, 18. julija. DNB. Kakor poroča londonsko časopisje, je izjavil notranji minister Morrison v nekem govoru, da doslej še ni uspelo angleškim vojaškim oblastem, da bi bili kos letečim bombam. Bilo bi blazno in napačno, delati angleški javnosti upe, da bomo kmalu orožju »V 1« dorasli. On smalra, da je edino pravilno, ravnati tako, kakor da bi obstreljevanje z orožjem »V 1« trajalo šo dolgo časa. Sicer se stori vse, da se olajša škoda, ki jo povzroča to orožje; on pa s stanjem ni zadovoljen. V nekem drugem govoru, ki ga je Morrison imel, je poudaril, da so od pri-četka napadov orožja >V lc uredili mnogo zakionišč tipa »Anderson«, toda on svetuje vsem onim, ki nimajo nobenega voino važnega dela na področju, obstre-ljevanem z orožjem >V lc, naj pač gle- dajo, da ne pridejo na ta področja. Proti tem izvajanjem ministra Morri-sona je zavzel svoje stališče dnevnik »Daily Sketch« v članku, ki nosi napis jOdvišon«. Co nima Morrison, tako piše list prebivalstvu Londona in južno Anglije, ničesar drugega povedati, kakor da še niso postali kos letečim bombam, potem bi si lahko tudi te besede prištedil. To bi bilo namreč isto, kakor da bi hotel danes kdo s svečanim glasom objaviti zgodovinsko dejstvo, da je kraljica Ana umrla pred mnogimi, mnogimi leti. Kdor pa ima danes oči, s katerimi gleda v južni Angliji, ne potrebuje nobenega dokaza za to, da jo borba proti novemu orožju jako težka. Prav tako je nepotrebna Morrisonova opomba, da bodo ti nedobrodošli obiskovalci še dolgo razjedali angleške živce. lova uprava v Belgiji in severni Franciji Berlin, 19. jul. Na Fiihrerjev ukaz z dne 13. julija 1944 je bila zamenjana dosedanja vojaška uprava v Belgiji in severni Franciji s civilno upravo, na katero čelu se nahaja državni komisar za zasedena ozemlja Belgije in sev. Francije. Za državnega komisarja za zasedena ozemlja Belgije in severne Francije je imenoval Fiihrer Gauleiterja Groheja. Za področje, ki pripada severni Franciji, bo imenovan poseben civilni komisar, ki bo neposredno podrejen državnemu komisarju za zasedena ozemlja Belgije in severne Francije. S to novo ureditvijo je prenehala služ- Uspešni boji proti komunistom Berlin, 18. julija. Medtem ko nadaljujejo nemške varnostne sile v severni Hrvaški borbo proti močno razbitim tolpam, so napadli te dni domači oddelki neko močnejšo tolovajsko skupino ter ji zadali občutne izgube. Poskus neke druge tolpe, da bi na robu nekega dolinskega kotla razbremenila skupaj zgnane komuniste, je propadel v ognju nemškega orožja. V Sremu so doživeli komunisti težke izgube. Tamkaj je nek oklepniški vlak razbd skupino komunistov. Berlin, 18. julija. Uspešen nemški podvig proti tolovajskemu glavnemu stanu Drvarju in na to sledeči očiščevalni nastopi na vseh delih Balkana, ne dajo tolovajem niti malo miru. Pod zelo visokimi izgubami, ki dosegajo včasih dnevno do 500 mrtvih, so tolpe prisiljene, da se umikajo pred borbo, da se s tem rešijo pred popolnim uničenjem. Kljub temu pa ostajajo nemški vojaki skupno s hrvaškimi četami in oddelki ko-zakov tik za komunisti ter jim prizadevajo občutne izgube. S sunki med posameznimi skupinami tolovajev jim onemogočajo umike, se bore proti njim ter jih gonijo v gorovje. Kljub vsem poskusom umaknitve so izgubili tolovaji samo na severozahodnem Balkanu več ko 2000 mrtvih. Posebne uspehe so dosegli nemški oddelki proti skupinam saboterjev in pri zavarovanju žetve na ogroženih področjih. ba vojaškega poveljnika v Belgiji in severni Franciji. Vojaški poveljnik je upravljal podrejena področja ter je razen tega izvrševal tudi vojaško sodstvo na teh področjih. To sodstvo bo izvrševal v bodoče poveljnik vojsko v Belgiji in severni Franciji. Za poveljnika vojske v Belgiji in 3everni Franciji je imenoval Fiihrer pehotnega generala Grasseja. 18. julija 1944 je predal dosedanji vojaški poveljnik Belgije in severne. Francijo generalni polkovnik von Falken-hausen v Bruslju posle iz civilnega področja novemu državnemu komisarju Gau-leiterju Groheju ter posle iz vojaškega podro:ja pehotnemu generalu Grasseju. Nova albanska vlada Terana. Kakor javlja albanska telegrafska agencija je poveril regentski svet po odstopu dosedanjega ministrskega predsednika Mitrovica sestavo nove vlade Fiari Dinu. Nova vlada je sestavljena takole: Fi.ili Dime, ministrski predsednik in začasni notranji minister, Ekrem Vlora, zunanji minister in začasni pravosodni minister, Rifat Bcgolli, gospodarski minister, Mark Gion Markai, minister za narodno kulluro, Kočo Muka, prosvetni minister, Arok Gera, finančni minister ter Musa Giylbegaj, minister za javna dela. iiuiniiiiiiiiiiiiiihiii Berlin. Severnoameriški bombniški teror proti mestu Monakovo je povzročil najtežja razdejanja v celokupnem tesno naseljenem mestnem področju. Poleg zelo visokega števila razdejanih kulturnih zgradb in javnih poslopij je bilo razdejanih po dosedanjih ugotovitvah 16 bolnišnic, 15 otroških in domov za starčke, kakor tudi 16 cerkva. To so žrtve brezciljnega bombniškega strahovanja severnoameriških bombnikov. Stockholm. Viceletalski maršal G. B. II. Baker je bil imenovan za šefa štaba britanskega letalstva v Sredozemlju. Ba-Ker je bi! dosiej vodja tehničnega poveljstva za vežb&nje. nemškega brzostrelnega orožja. Vzhodno od izliva reke Orne so divjali vso noč z nezmanjšano silovitostjo in menjajočo 60 srečo ogorčeni boji, ki so se danes-dopoldne po dovozu novih sil na obeli 6traueh nadaljevali s stopnjevano silovitostjo. Očiščevalno podjetje, ki ga je izvedel nek nemški oklepniški oddelek jugozahodno od Caena vzdolž ceste, ki vodi preko Villiera Bocaga proti Noyersu, je imelo popoln uspeh Tudi tu eo Nemci zajeli številne ujetnike, razen tega je bilo uničenih 13 oklepnikov. Tudi na področju Vendesa so nemške rezerve s protisun-kom zopet doseglo glavue bojne postojanke. Berlin. 19. Julija. Vojni poročevalec I)NB-ja na zajiadu Alex Schmalfuss javlja: Po grozovito močnem in več ur trajajočem bobnečem ognju so pričeli Angleži v torek do|x>ldne z eno pehotno in dvema oklepniškima divizijama vzhodno od Orno z velc-napadom. V bobneči ogenj številnih topov ter težkega ladijskegu topništva so 6e mešalo detonacijo eks-plodirajočih letalskih bomb, kar naj bi bila priprava za splošen velenapad na nemške črte. Takoj v začetku pa je naletel sovražnik na ogorčen nemški odpor. Z več kot 100 oklepniki, ki jih je uporabil sovražnik na ozkem področju in od katerih ji hje bilo v kratkem času 10 uničenih, se jo posrečil sovražniku vdor do Cagnyja, kjer so je obrnil proti zahodu. Nomci napadajo trenutno sovražnika v bok, vendar so močno ovirani vsled nadmočnega ladijskega topništva. Najtežji boji se bijejo sodaj za kraj Soliers, za katerega so no da z gotovostjo ugotoviti ali jo v nemških ali sovražnih rokah. Znana višina 112 pri Maltotu je Šo vedno v nemških rokah, vkljub temu da jo sovražnik neprestano obstreljuje s topništvom in minomelalci. Pri Evrecyju so nemško čete s hudimi protinapadi dosegle zopet staro črte. Sovražnik je utrpel pri tem izredno visoke izgube, uničenih je bilo 15 oklepnikov, od katerih jih je bilo 11 zaplo-njenih. Pogled na zahod Oči vsega sveta so danes obrnjeno na zahod, kjer se po splošnem mnenju odigravajo najvažnejši dogodki te voj-ne: lzk| orjaške borbe na zahodu bo obenem tudi delno odločil o izidu sedanjo vojno Vsi drugi dogodki in vsa dritgn bojišča zaradi tega stopajo v ozadje. Kakšen jo sedanji položaj na zahodnem bojišču in kako se bo razvijal? Nn to vprašanje nam morejo odgovoriti le nnjmerodnjnejši ljudje, ki imajo v rokah vojaško vodstvo. Zato so se nemški časnikarji oglasili pri nemškem vrhovnem povel jniku na zahodu, to je pri general fekrtnaršalu von Klugeju, ki jim jo dal nekaj zanimivih odgovorov na njihova vprašanja. Takole jc dejal: »Prihodnje dni pričakujemo najtežje sovražne napade. Mi bomo sovražni-ka primerno sprejeli in mu dali udarce, M jih bo pomnil vse svoje življenje. Položaj je brez dvoma težak, vendar pa ga je mogoče obvladati in mi ga bomo tudi obvladali.« Nato je omenil svojega zvestega soborca maršaln llora-mela in dejaJ: >Jasno je, da z Itoinmc-lom nisva opustila ničesar, da bi ne bila kos našim nasprotnikom. Angležem in_ Amerikancem, proti katerim sva se že skupno borila v prvi svetovni vojni ter v prvem delu te vojne.« Generalfeldmaršal von Kluge je mož izrazitih potez, redkih kretenj fer si takoj pridobi zaupanje. Nosi viie/ki križec s hrastovim listom in meči, železni križec prvega razreda, medaljo za ranjence ter znak, da se je udeležil bojev na vzhodu. Star je 62 let in jc na prvem mestu med nemškimi generali kot človek, ki je preživel največ nesreč ter je bil največkrat ranjen, je pa vojak skoz in skoz, poln železne energije, telesno svež in izredno delaven. •^Pada med tiste vrhovne poveljnike, ki gredo s svojimi oddelki v nnjspred-nojte bojne črte. Že pri pohodu na I oljsko, n« zahodu in pozneje v obrambnih bitkah v Rusiji je z letalom nli z avtomobilom vsak dan Dohitel med najs|>rednejše divizije in v prve bojne vrste. Pri nada!jnih pogovorili se je felod krinko OF naenkTat goreti na Dolenjskem hiše in vasi, ko so bili poplavljeni rudniki, uničena največja industrijska podjetja in zažgano neštete žage ter umorjeni desettisoči rojakov od bratske roke, todaj je prišel tudi dolenjski delavec do prepričanja, da je komunizem ali njegovo orodje OF tudi zanj nevaren. Tedaj so se zbrali možje v vaških stražah, da bi sami branili svoja imetja. Iz vaških straž so nastali končno domobranci. Enuk je položaj tudi na Gorenjskem, kjer prav tako prevladuje mnenje, da ni komunizem Gorenjcem škodljiv. Govornik je podal nato pregledno sliko o položaju delavstva v Sovjetski zvezi in je prepričal poslušalce, da so vse obljube komunistov le gradovi v oblakih. Komunizem ne more in tudi noče rešili delavskega vprašanja. Omenil je, da je zajamčen v novi Evropi vsem narodom oni prostor, do katerega so vsled svojega sodelovanja upravičeni. Komunizem ne bo zmagal; delavstvo pa je dolžno, da stavi vse svoje sile na razpolago za uničenje boljševizma in pluto-kracije. Da so padla stvarna izvajanja govornika na rodovitna tla in da so pokazala tudi gorenjskemu delavcu brez olepša-vanja pot do resnice, so dokazale pri-znalne besede delavcev, ki so si bili vsi edini v tem, da je bilo v teh resnih časih potrebno slišati tudi resno besedo. Splošno pa je bila izrečena želja, da naj se prične z vsemi sredstvi boj proti komunizmu, proti tolovajem, proti OF ali kakor koli se že imenujejo takšne tolpe, ter da se ta borba izpelje do konca. Tako je gorenjski delavec odgovoril vsem onim, ki so šli v gozdove, da postanejo z ropom, umorom in požigom grobokopi svojega lastnega naroda. laBiaucsi ■■on Komunisti so pobili 34 duhovnikov in 5 bogoslovcev. Njihovo življenje in smrt je popisana v knjigi »Kri mučencev«, ki je te dni izšla. Ko se je začela v Ljubljanski pokrajini sistematična borba proti zmotam komunizma, so vsi, ki pri nas položaj poznajo, z neko radovednostjo spraševali, kako se bodo v tem boju zadržali slovenski delavci. Komunistična propaganda je skušala prepričati, da je delavski slan kot celota za komunizem in da zato ne ho dovzeten za nobeno resno protikomunistično akcijo. Toda brž se je izkazalo, da je to res samo teroristična propaganda komunistov. Ze ko je delavska protikomunistična akcija iskala sodelavcev, se je prostovoljno ln z velikim idealizmom odzvalo mnogo znanih strokovničarjev in voditeljev delavstva, za njimi pa tudi mnogo razgibanih in aktivnih delavcev. Lahko rečemo, nikjer drugod ni bilo tako lahko dobiti navdušenih sodelavcev za načelno ideološko borbo proti komunizmu. Komunisti so med delavce vrgli geslo, da v revoluciji in v komunističnem sistemu delavec ne more ničesar izgubiti razen verig. Izkazalo pa se je kmalu, da komunističnem sistemu tudi delavec mnogo izgubi, izgubi morda od vseh največ. Komunistični sistem delavstvo najprej izrabi za navadno maso, ki naj iz- pelje revolucijo in privede do komunistične diktature, nato ga pa isti sistem usužnji tovarni in stroju, bolj kot ga je usužnjil kakršen koli kapitalistični sistem. Ko se sedaj delavstvu v Ljubljanski pokrajini pridružuje tudi gorenjsko delavstvo, si moramo ogledati še eno laž, ki so jo komunisti najbolj vzdrževali med gorenjskim delavstvom: laž, da gre pri delu za OF samo za narodne interese in da ne gre za komunistično revolucijo in komunistično diktaturo. Tudi v Ljubljanski pokrajini so komunisti začeli z istim geslom, vendar je sedaj ta laž že lako razkrinkana, da je nihče več resno ne jemlje. OF je revolucionarna organizacija komunistične stranke, njen cilj je komunistična revolucija in diktatura, v kateri bi delavstvo izgubilo vse, pridobilo pa samo verige. Gorenjskemu delavstvu želijo delavci v Ljubljanski pokrajini na njegovi poti do spoznanja hitrih in trdnih uspehov. Naj bi se tudi gorenjski delavci združili v močno protikomunistično akcijo in z lastnimi silami iz lastnih vrst iztrebili vsako sled protinarodnega in protidelav-skega brezbožnega komunizma. Z Goriškega •j- Zlatomašnik Jakob Rejec. Po daljšem boJehanju je mirno v Gospodu zaspal zlatomašnik g. Jakob Rejec, bivši dekan in župnik solkanski. Rodil 6e je 24. julija 1865 v Šebreljab na Cerkljanskem, v mašnika je bil posvečen 8. sept. 1890. Po kratkem dušnopast.irskem službovanju v drugih krajih je prišel za župnika v Če-povan, kjer jc ostal lepo vrelo let. Iz Če-povana je prišel za župnika-dekana v Solkan, kjer je deloval skoraj do svoje zlate maše, ko je zaradi bolehno6ti 6topil v pokoj. Kot upokojenec se je nastanil na Ajševici, kjer si je ustvaril prav prijeten Tuskulum. Tu je v samotnem zatišju preživel svoja zadnja leta. — Pokojnik je bil vnet dušni pastir. Z vsem srcem je živel svojemu vzvišenemu poklicu in je užival med svojimi sobrati ugled in spoštovanje. V mladih letih sq je nadarjeni gospod veliko pečal z znanstvenim in leposlovnim študijem. Zlasti mu je bilo pri srcu mlado slovensko pesništvo in je pod značko Milko Gabrovič priobčil v Hribar-Tavčarjevem »Slovanu« tudi več svojih pesmic. Pesniška žila ga ni nikoli zapustila in se je tudi v poznejših letih še tu pa tam oglasil s skromnim prispevkom. — Bil je vesele, vedre narave, dober in gostoljuben. Dokler ni začel trpeti zaradi bolehnosti, zlasti zaradi kratkovidnosti, je bil živahen in podjeten, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali in spoštovan od svojih faranov. Njegovi duši mir in pokoj v Bogu, njegovemu delu Časten spomini - Nesreče z ročnimi granatami in drugim strelivom so še vedno na dnevnem redu. Ljudje si kar ne dado dopovedati, da jo treba take reči pustiti pri miru. V Oblokah v Baški dolini je 12 letni Florče Zgubin našel v travi ročno granato ter začel tolči s kamnom po njej. Zraven je bil tudi petletni Janezek Hvala. Drobci so starejšega ubili na mestu, mlajšega pa težko ranili. — Drobci granate so zadeli tudi 33 letnega Karla Tor-karja, ki je prav tako doma iz Oblok. Torkar pa ni kriv sam. Državna knjižnica v Gorici bo od 20. julija do 5. avgusta zaprta. V tem času bodo knjige sprašili in pregledali stanje. Potem jo bodo zopet odprli. Občinstvo jo bo lahko obiskovalo od 9. do 12 in od 3 do 6. Goriški deželni odbor je na svoji seji dne 6. julija potrdil več važnih sklepov raznih občin v pokrajini. Odobril je med drugim tudi občinske proračune v Ren-čah, Grgarju, Črnem vrhu nad Idrijo, Dornbergu in Breginju. V drugih občinah pa je sprejel popravke oziroma spremembe že potrjenega proračuna. Dva konja in voz so neznani zllkovci ukradli ono noč kmetu Francu Pavletiču, ki stanuje v ulici Colonia. Mož je oškodovan za več kot 100.000 lir. Slovenska akademija v Gorici. V kratkem bodo imeli v Gorici slovensko akademijo, na kateri bodo izvajali med drugimi tudi Smetanovo »Prodano nevesto«. Služba božja za Slovcnce. Sv. maša s slovensko pridigo in slovenskim petjem je bila dozdaj vsako nedeljo v stolnici in na Travniki*. Sedaj smo pa zvedeli, da je vsako nedeljo in zapovedan praznik ob desetih slovenska služba božja s pridigo tudi v podružni cerkvi sv. Ivana. Pomanjkanje stanovanj. Zaradi pomanjkanja stanovanj je odredila prefektura, da morajo osebe, ki imajo za lastno porabo stanovanje z več kot dvema sobama in kuhinjo, prijaviti ostale prostore do 22. julija na mestni občini. Po poljih hoditi je prepovedano. Pri nas je močno razpasena razvada, da meščani, ki hodijo na sprehod v okolico, brodijo kar križem kražem preko njiv, travnikov in sadovnjakov. Županstvo je sedaj izdalo razglas, s katerim prepoveduje vsem, ki nimajo posebnega dovoljenja, hoditi po poljih in nejavnih poljskih poteh. Poziv Furlannm. Predsednik komisije za podpiranje beguncev iz zasedenih krajev je izdal poziv na Furlane, da naj priskočijo na pomoč vsem, ki bo že v velikem številu pribežali iz zasedenega ozemlja v videmsko pokrajino in naj jih oskrbijo z najpotrebnejšim. iz Trsta Otrokom so kradli kruh. Po tržaških listih posnemamo: Na podlagi neke ovadbe iz občinstva je bilo odkrito zločinsko početje, zaradi katerega so dalje ča6a trpeli mnogi otroci iz Barkovelj. To grdo-bijo so zakrivili ljudje, katerim je bila I zaupana oskrba teh otrok, kar jih še toliko bolj obremenjuje. Dokazalo se je, da je vodstvo in osebje otročjega zavetišča v Barkovliah in pri Sv. Ani dobivalo za svoje gojence stalno in dolgo časa večje množine živil kot je po številu otrok bilo opravičeno. Od teh živil so dobili otroci redno samo zelo pičle porcije; glavni del živil si je pridržalo osebje, deloma ga je oddalo pa celo direkciji, predstojnici in uradništvu. Službeno osebje se je stalno hranilo v zavetiščih skupno z gojenci. Živilskih izkaznic pa od teh »skrbnih varuhov« nihče ni zahteval in jih tudi niso nikdar oddajali, Po domače povedano: kradli so otrokom, katere so njihovi starši v dobri veri pošiljali v zavetišče, njim določena živila, njihov kruh. Ker je to sleparsko početje trajalo dolgo časa in je bila poneverjena velika količina živil, je sodišče obsodilo predstojnico gospo dr. Taverna in pet soob-tožencev na skupno 15 mesecev ječe in 7000 lir denarne kazni. Tudi sodne stroške je sodišče naprtilo čedni družbi. Opozorilo urada za nadzorstvo cen, da bi meščani javili vsakogar, ki krši določene cene, je imel velik odmev, tako da se vsak dan množijo prijave. Vsakdo pa, ki odda prijavo, jo mora tudi podpisati, saj bo ostalo njegovo ime v tajnosti. Prijave ne smejo biti anonimne. Iz poštne službe. Poštna uprava obvešča, da bodo vsi poštni uradi sprejemali denarne pošiljke le do 16. Le poštni urad na Cianovem trgu bo sprejemal denar do 18. Umrli so: Hijeronim Fonda, Ida Po-dreka, Silva Podreka, Peter Hrevatin, Ivan Suman, Eleonora Bizjak, Ivana Stu-pac, Franc Vodnik, Simon Filipič, Josip Stančič. (75 enar, I Iti kri... vrsui V rUKU UU JU. JUIlJil UU julija . lMJUUCUUlII uviuciivu ooia (»vivmjiuo«^ t. 1. V tej dobi naj imajo sicer podjetja | uprave v Gregorčičevi ul. št. 29, II. nad- odprte svoje lokale ob navadnih urah, morajo pa ustaviti vsako prodajo ali drugačen odstop blaga, navedenega zgoraj. Tvrdke so upravičene, da tri delovne dni v tem tednu zaprejo svoje poslovne obrate v svrho pravočasne sestave inventure. Inventar je sestaviti v dveh izvodili na tiskovinah, ki jih je založilo Združenje trgovcev v Ljubljani in bodo na razpolago prav tam od četrtka 20. julija. 11. dalje. stropje, šolska soba II D. V uvaževanja vrednih primerih so dopustna ludi pooblastila. Ta razglas ne zadeva drugih morebitnih prijavljenih zahtevkov interniran-cev ali njih svojcev za izgubljena oblačila in vrednote, za nedostavljene pakete, za odvzet denar, za shranjen denar pri taboriščnih ali kaznilničnih upravah, za katerega niso bili izdani boni ali ustrezna potrdila in pod. Družbe naj bi prenehale kot zakup-nice, ostale naj bi le tako dolgo, da bi zakupnica potekla. Potem pa naj bi 6e akcijski kapital vrnil delničarjem, ki bi jim bilo zajamčenih 6% obresti, razen tega pa bi dobili še premije. Glede teh premij pa ni bilo točno določeno, iz kakšnih virov oziroma skupičkov naj bi se te premije izplačevale. Jasen pa je bil zaključek, ki je predvideval 10 do 12% dividende. Razen tega bi zasebno premoženje družabnikov ostalo nedotaknjeno, rezerve pa bi se izpremenile po možnosti v delnice Narodne železničarske družbe. Tem delnicam bi bile prav tako zajamčene b% obresti, pa naj bi bil izid obratovanja kakršen koli. Zaključek teh pogojev je bil na videz sijajen. Vrednost delnic bi ostala v vsakem primeru nedotakljiva no glede na stare ali nove izgube podjetij. Tudi vse druge koristi oziroma premije bi bile zavarovane in zavarovan bi bil tudi akcijski kapital. V novem sosvetu Narodne železničarske družbe pa poglavarji prejšnjih družib niso bili zastopani. To so bili židje: Ednard de Rothschild, David David-Weil, Hubert Stern ter J. Fould. Bili so izvoljeni Rend Mayer, Raoul Dautrv, Pierre Elten ter Andre Mu-reau-Neret, vsi trije v službi pri družbi Nord, ki je bila zasebno Rothschil-dovo podjetje. Generalni ravnatelj Norda je bil Robert le Besnarais. Ravnatelji Sud-Ouesta, Sud-Esta, Est in Norda in drugih tovarn in oddelkov, ki 6o bili v zvezi s prejšnjimi družbami. so bili židje: Jean Levy, Robert L6vy, Pierre Lčvy in še nekateri drugi. S Francosko banko in z železničar-sko družbo so bili zlasti židje zelo udarjeni. Udarce pa so jim zadali njihovi lastni židovski bratje, revolucionarni židje. Sunek je bil tem hujši ker je prišel nepričakovano. Padec franka se je ponovil kar štirikrat zaporedoma. Zlati židje so bili sicer previdni. Vsakokrat, kadar se jim je zdelo, da grozi padec, je židovska visoka financa predložila Francoski banki po svojih zasebnih bankah in zasebnih družbah v izplačilo ali pa za predujem menice, delnice, zadolžnice in druge vrednostne papirje in sicer iz svojih zasebnih zalog. Po statuta je bila Fjancoska ban- ka obvezana, da mora takoj skontrirati ali pa dati predujme na predložene vrednostne papirje. Izplačani denar so židje zamenjali za cekine, ti pa so romali v inozemstvo. Po padcu franka je vsakokratna razlika od enega do drugega tečaja ostala v inozemstvu. Potem so zlato, ki je šlo iiz države za manjšo vrednost, dobili zopet nazaj v banko, plačali tam skonto,oziroma predujem in 60 dobili nazaj vrednostne papirje, ki so jih shranili v svoje blagajne. Zdaj so čakali na prihodnji padec franka. In kakor vemo, se je ta padec ponovil štirikrat. Na podlagi uradnih kalkulacij je tako »pobegnilo« iz Francije v inozemstvo v dveh letih v času vlade Ljudske fronte 50 milijard frankov. Vprašam" se, koliko tega denarja je pripadalo visoki financi? Mogoče ena tretjina? Mogoče polovica? Prej polovica k"| tretjina. Se bolj verjetno je, da sta bili dve tretjini že z ozirom na to, ker s<| zlate žide posnemali tudi njihovi manj premožni bratje. To pa še ni bilo vse. V trgovini i" v industriji je nastala zaradi teh socialnih reform velika Stiska. Komunistična grozodejstva nara morajo za vedno ostati v spomin"; Zato čitajte knjigo -Kri mučencev«, ki opisuje smrt duhovnikov in bogoslovcev. Ljubljanske predice nekoč in danes Takole predejo mlade Ljubljančanke dandanes... Ročno predenje jo bilo pred vojno že skoraj pozabljeno. Le še po oddaljenih vaseh so si s tem delom preganjale dolg čas stare matere in mislile pri tem na dobre stare čase, ki jih več ni. Vojna jo izpremenila način življenja v marsičem. Delovno sile se izrabljajo do skrajnosti in prav tako ves še razpoložljiv material. S podstrešij so zopet priromali zaprašeni in deloma že črvivi kolovrati in mladina se zbira okoli njih in gleda to staro čudo. Stari strugarski mojstri ljubljanskih predmestij jemljejo te »pohabljence« s posebnim spoštovanjem v roke in jih na-pravljajo zopet delazmožne. Staro ljubljanske gospe sedajo v družbi živahnih mladenk zopet h kolovratom in predejo. V starih dobrih časih se je tudi po meščanskih hišah veliko predlo, zlasti lan. Tega 60 vozili svoj čas ob tržnih dnevih Dolenjci v Ljubljano naprodaj. Pod kolonami ljubljanskega rotovža je bila tržnica za laneno predivo. Tam so kupovali vrvarji cele bale prediva za svoje izdelke, ljubljanske meščanke pa za dom. Doma se je predlo in potem so kaznjenci na Ljubljanskem gradu stkali na tisočo vatlov lepega platna za rjuhe, namizne prte in telesno perilo. V tistih časih so jemali za služkinje najrajši takšna dekleta, ki so znala dobro presti. Stare Ljubljančanke še danes kažejo rjuhe, za katere so prejo same spredle, kar dokazuje dovolj zgovorno trpežnost domačega platna. Sčasoma se je vse izpremenilo in le redke so ostale zveste stari tradiciji in predejo še danes. Prediva danes ni lahko dobiti, dasi so ga sejali v okolici Gro-suplja precejšnje množino. Pač pa so je začelo v zadnjem času kazati zanimanje za predenje volne, ker primanjkuje po prodajalnah volna za pletenje. Roja domačih zajcev, zlasti angorcev se je po zaslugi rejskih organizacij zelo razširila. Od reje imajo rejci dvojno korist. Živali dajejo dlako in meso, kar pride posebno v današnjih časih zelo prav. Iz doma pridelanega materiala se dajo napraviti prav lični in trpežni izdelki, če so predice v hiši. Več ljubljanskih gospodičen se danes že postavlja z lepimi izdelki domačega dela in še več se jih bo v bližnji bodočnosti. To koristno delo je treba spraviti tudi v dekliške šole in na deželo zlasti za zim-mesece, ko je časa dovolj. Uporaben je najrazličnejši material, ki ga je mogoče na novo predelati in prav dobro uporabiti. Marsikatera žim-nica, katere vsebina pa ni žima, ampak mehka volna, je 6edaj splahnela pod prsti pridne predice in se izpremenila v toplo jopo in trpežne zimske nogavice. Iz odpadkov volne, ki Jo ostala pri izdelavi preprog, se da spresti popolnoma uporabna volna. Znan nam je celo slučaj, da je kodrasti psiček moral dati svoj kožušček za nogavice svoje gospodinje. Pa recite, če niso Ljubljančanke v stiski postale iznajdljive 1 Dogodki in novice današnjega dne V- NOVI GROBOVI + Tone Dolinar. Za boljšo bodočnost naše domovine je daroval svoje življenje domobranski narednik Tone Dolinar. Pogreb bo v četrtek 20. julija, ob desetih dorjldue z Zal, odkoder bodo odpeljali njegovo truplo na domače pokopališče v Horjulu. + Zora Smole. V Ljubljani je umrla gospa Zora Smole, roj. Lazar. Biago mater bodo pokopali v četrtek 20. julija oh štirih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. + Zofija Pire. Po kratki in težki bolezni je spravljena z Bogom dotrpela gospa Zofija Pire, roj. Finz. K zadnjemu počitku jo bodo pospremili v četrtek 20. julija ob pol štirih popoldne z Zal iz kapele sv. Krištofa. Naj rajnim sveti večna luč. vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. SLOVENČEVA KNJIŽNICA namerava izdati v slovenskem prevodu znamenito delo Aleksandre Anzerove AM \VEISSEN MEER Prevajalec je to delo prevajal iz knjige, ki ji manjkajo tri strani. Zato vljudno prosimo, da bi kdo, ki ima to knjigo, (v Ljubljani je bilo prodanih 10 izvodov) le-to posodil vsaj za en dan Slovenčcvi knjižnici, Kopitarjeva 6, da bi mogla dovršiti prevod in knjigo kmalu izdati. razbile mnogoštevilno poljsko plemiško vojsko. (Primerjaj Sienkievicz: Potop). S Švedi in Prusi so se Poljaki pobotali v Olivi 1660. leta. Jan Kazimir se je odpovedal švedski kroni in odstopil v imenu Poljske Estonsko in Livousko Švedom, braniborskega volilnika pa je odvezal vazalskih dolžnosti kot vladarja Vzhodne Prusije. Vojna s kozaki se je vlekla še dalje, dokler niso končno Poljaki odstopili Ukrajine Rusom. 18GB. leta se je laška mornarica spopadla z avstrijsko pri Visu. Kljub premoči pa so bili Italijani premagani. Zaplenjeno premoženje komunistov Službeni list z dne 19. t. m objavlja odločbo s katero se je zaplenilo premoženje upornika Janeza Žiška, železničarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Bleivveisova c. št. 25, »Kri mučencev je naslov knjigi, ki govori o komunističnih grozodejstvih, ki so jih komunisti zagrešili nad duhovniki in bogoslovci, Nekateri sc bojijo, da bi Boga izgubili; drugi, da bi Ga našli. (Patcal) Koledar (ftrtek, 10. malega srpana: CatlaT, «pn- tnavalec; Marjeta, devica jD rauieulcs; Hieronitn Krnit, »poznavalec in mts- novltelj reila. Lunlnn upreroembat mlaj oh 8.42. Her- schol napoveduj« spremenljivo vreme, retek, 21. malega srpana: Prnkseda. devica; Julija, devlcu in mučenica; Angelina, vdova. Dramsko gledališča »Udarec vode«. Rod Četrtek. Ob 18. Operno gledališče »Carmen«. Bed B. Ob 18. Kino Matica »Tltanic« ob 1(1 in 19. Kino Union »Gamiann« danes samo eb 17. Kino Sloga »Kdo je očet« oh 1« in 19. Lekarniška služba Notno slutbo t m a 1 o lekarne: mr. Suinik, Marijin trg 5; mr. Dcu, Gosposvetska eeata 4. ln mr. Bohino ded., Rimska cesta 81. PRAŠIČKE ZA REJO Sent jernejske pasme, težinc od 10 do 20 kp, bomo oddajali o1 EV«, dvoričee. GOSPODARSKA ZVEZA Obvestila Prevoda Delitev zaseke za mesec avgust Te dni oddajajo mesarji zapeko potrošnikom za mesec avgust. Kakor smo že opozorili, ni to nobena izredna delitev, temveč redna dodelitev maščob v naprej l\x mesec avgu«t. Tronulnc ugodne prometno razmere so omogočile oskrbeti prebivalstvo za bodoči mesec t maščob-nim obrokom in tako preprečiti morebitne bodočo motnje v prehrani. Potrošnikom priporočamo, da izpuste zaseko in Jo smatrajo kot rezervo za bodoči pioscc. Potrošniki naj torej ne računajo, da se bodo v avgustu še delile kakšne trdo maščobe, ker je avgustov obrok že razdeljen. Vse drugo govorice so brez podlago in služijo le zavajanju prebivalstvu. Rdeči križ poroča Prošnja in knjige. Vojni njatnlkl v ro»-nih taboriščih v Nemčiji nas večkrat prosijo, naj jim po«ljemo slovenskih knjig-Ustregli smo ie precejšnjemu Številu takih prošenj, doklor smo imeli le kaj nabranih knjig v zulogi. Zdnj jo zaloga poŠta, prošnje pa Bo prihajajo. Zato prosimo vse, H bi mogli pogrošnti kako »lovensko knjigo, naj jo darujejo nam za vojne ujolniko. Provze-mamo jih v glavni pisarni, Marijin trg 5. Zalivala. RK eo darovali: noimenovon 100 lir namesto zdravniškega honorarja K-dr. Maleenui g. Smerdu Sonja 100 tir nu-mesto ovetja nn grob blagopok. ge. Cotič Katarine; notmenovana i* neke atave 100 lir; Produktivna zadruga čovtjarjev 100 lir namesto cvetja na grob blngopok. g. Motlna Ivane; g. Smerdu Mariana 500 lir nameeto evetja na grob blagopok. ge. Katarine Cotič. PrUrčna hvalat Pojasnilo glede pregleda obveznikov za vojno službo Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči obvezniki onih rojstnih letnikov, ki so pozvani na vojno delavno službo, morajo brezpogojno priti pred naborno komisijo, ne glede na to, kje eo zaposleni, in tudi ne glede na to, če Jo bila morda zanje že vložena prošnja za oprostitev od delavne službe. Naborna komisija, ki posluje tačas v Ljubljani na Stadionu, mora vsakega obveznika najprej pregledati in vpisati v svojo razvidnico in šele potem ga lahko ali oprosti ali pa razporedi po želji in sposobnosti na odrejena mesta. Vsi uradi in vse ustanove in podjetja, najsibo državna ali privatna, ki zaposlujejo obveznike pozvanih rojstnih letnikov (doelej letnikov 1020 do 1926), so dolžna, da pošljejo te obveznike na nabor, sicer soodgovarjajo za obveznikov izostanek. Obvezniki naj poleg drugega prinesejo k pregledu s seboj poziv, ki so ga prejeli. Če pa morda istega Iz kakršnega koli razloga do 25. t. m. ne bi prejeli, naj se brez nJega za gotovo javijo naborni komisiji v soboto, dne 29. julija 1944 ob 8. uri. Kdor Izmed obveznikov vpoklicanih rojstnih letnikov se do tega roka ne bo javil naborni komisiji, bo priveden s silo in bo po obstoječih predpisih najstrožje kaznovan. Pokrajinska nprava v Ljubljani vojaški urad Naznanila llublianskih prireditev Dramsko gledališče Četrtek, U. julija, ob 18: »Kozarce vode«. Bed Četrtek. Petek, M. julija, ob 17.30: »Marija Stuart«. Bed Sobota. Alionma red Sobota Ima ▼ tem tednu zaradi blUnjega sklepa dramske sezone svojo predstavo Izjemoma v petek, 21. t. m. Uprizori se Sehitlerjeva tragedija »Marija Stuart«. Začetek ob 17.». Operno gledališče Četrtek, t*. Jnttja, ob 1«: »Carmen«. Bed B. Potek, 21. julija: Zaprto. •■■unu«mMiHmaBBma Še nekaj knjig in končali bomo s tretjim letnikom »Slovenčeve knjižnice«. Ali že kai mislite, da bi postali naš naročnik za četrti letnik, ki ima na sporedu nekaj svetovno znanih pisateljev? Ne zamudite priložnosti, da si ustvarite lepo lastno družinsko knjižnico. Otroci vam bodo nekoč zanjo prav iz srca hvaležni I Sedaj bo kmalu Izšla nova knjiga: Paul Heyse: Steklar iz Murana Romantična zgodba iz starih Benetk. — Brali jo b03te z užitkom. Gcorge* Blzet »Carmen«, opera t Itlrih dejanjih. Osebe: Don Joee, narednik — Ur-618, Eaoamlllo, torero — Janko, Danoalro in Kemendndo, voditelja tlhotapoev — B. In M. Saneln, Morale«, narednik — Langu«. Zunl-ga, ofinir — Lupin, Carmen — Karlovčeva, Micacla. kmečko dekle — Bibičovji Fr;isqul-ta — Kržetova, Mercodes — Potlčova. »OdftlBlIbi afttidfita lHlraorto prlrcurit« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za M. Jnllj: 7 Poročila t nomSilni — 7.10 Jutranji pozdravj 'vmes: 7.30 Poročila v »lovenMinl — 9 Poročila v nemščini — 13 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in ato-venščlnl, napoved sporeda — 12.43 Mali orkester vodi A. Dormelj — 14 Poročila v nomščint — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 To-ročlla v nemščini ln stovenžčinl — 17.15 Dobro volja v duru in molu — 18.45 Nn-rodopisno predavanje: Boris Orel: Ljudski običaji ob smrti — 19 Nemška ljudska glasba — 19.30 Poročita v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanjo (pronos) — 20 Poročila t nomščlni — 20.15 Večerni koncert — 21.15 Slovenski napevl, radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemščini, napoved spor«da — 23.10 Malo kramljanja, malo plesanja, plesni orkester, vodi D. Prevoršek — 23 Prenos sporeda nemških radijskih poetaj. naših sosedih? OSEBNE NOVICE Tudi danes obhajata dva Ljubljančana tdesetletnico življenja. Tako mladeni-iko sta čila in zdrava, da sta oba mnenja, da ni treba slaviti dogodka s tiskarskim črnilom, ampak g črnino. šk< ZGODOVINSKI PABERKI 20. malega srpana 1656. leta so se bili Poljaki s Švedi pri Varšavi. Poljska je bila v poznem srednjem veku edina pomembna sila na evropskem vzhodu. Rusija je tičala tedaj še pod tatarskim jarmom, severne države pa so bile povezane v kalmarski uniji. V novem veku pa se je splošno politični položaj na evropskem vzhodu in severu močno spremenil. Rusi so se otresli tatarske oblasti ln si skušali utreti pot proti zahodu in jugu. Že pod Ivanom Groznim so skušali osvojiti baltske pokrajine, toda brez uspeha. Nekako v istem času so pretrgali Švedi zveze z Danci in Norvežani ter razbili kalmar-sko unijo. V času, ko sta se obe novi državi naglo krepili in se po ureditvi notranjih prilik pripravljali na osvajanja, je Poljska začela vidno hirati. Ko se niso marali odpovedati švedski kroni, je prišlo med obema držnvama do hudih in dolgotrajnih bojev. Po končani tridesetletni vojni (1648. 1.) je sklenil švedski kralj Karel Gustav to vprašanje rešiti. Zvezal se je z braniborskim volilnikom, Ogri in kazaki ter v petletni vojni prisilil Jana Kazimira, da se je odpovedal švedski kroni. Od vseh bitk je bila najpomembnejša ona pri Varšavi, kjer so maloštevilne švedske čete S Spodnje Štajerskega Srebrno poroko sta praznovala v Novi vasi pri Celju bivši kovinar Štorman in njegova žena Terezija roj. Cahon iz Po-nikev. Tet njunih sinov je na frontah, eden pa je že na vzhodu junaško padel. Osemdesetletnica je obhajala te dni vdova Amalija Bobek v Celju. V svojem 53 letnem zakonu je imela deset otrok, od katerih jih je pet še živih. Eden izmed njenih sinov je bil med prvimi žrtvami, ki so padli pod komunistično roko na Spodnjem Štajerskem. Umrl je že v jeseni leta 1941. Drugi sin je bil žrtev letalskega napada sovražnikov. Vodja krajevne skupine je počastil jubilantko z obiskom in ji izročil s čestitkami tudi lepo darilo. Sprememba trgovin. Zelezninarsko veletrgovino Pinter in Lenard v Mariboru vodi sedaj R. Wernig, bivši gostilničar od Sv. Magdalene. — Špecerijsko trgovino g. Josipa Weis pa je prevzel pekovski mojster Ferdinand Hartinger. Gostilna »pri lipi« v Radvanju pri Mariboru je zopet podeljena nekdanjemu lastniku Adolfu Anderle, ki je ob začetku vojske bil župan in krajevni skupinski vodja. Občina Hoče je samo deloma priklop-ljena mestni občini Maribor. Prejšnje občine Sv. Miklavž, Zgornje Hoče, Hočko Pohorje, Reka, Ragoza in Pivola spadajo še naprej med kmečke občine. Razvanje, Dogoše, Zerkovci, Bohova in Sp. Hoče eo dodeljene Mariboru. Poštni urad Št. IIj v Slov. goricah zopet vodi veleposestnik, gostilničar in prejšnji poštar Gabrijel Sfiligoj. Smrt pri delu na polju je dohitela 8. julija zaradi letalskega terorja kmetico Elizabeto Pesek, roj. 21. oktobra 1915 in poljedelskega delavca Franca Majhena, roj. 31. decembra 1920, 12 fHrvaške Nov Poglavnlkov pribočnik. Poglavnik NDH si je izbral za novega pribočnika Svetozarja Blaškova, dosedanjega višjega funkcionarja v Delavski zbornici. Tudi Zagreb gradi nova zaklonišča. Zaradi ponovnih anglosaških letalskih napadov so pričeli tudi v Zagrebu bolj skrbeti za varnost civilnega prebivalstva ter so pričeli kopati v griče nova zaklonišča. Prvo tako zaklonišče, dolgo 1 km, so sedaj že dogotovili. Po vojni bo rov služil za cesto, v sedanjih časih bodo pa v njem lahko našli ljudje varno zavetje pri letalskih napadih. Nov način za plačevanje davkov na Hrvatskem, Hrvatska vlada je izdala odredbo, s katero je predpisala nov način plačevanja davkov. Po določilih te odredbe bodo morali kmetje ua Hrvatskem delno plačevati davke za tekoče leto tudi z oddajo predpisane količine žitnih pridelkov. Na Hrvatskem pričakujejo dobro trga-tev, S posameznih hercegovskih vinorodnih krajev prihajajo v Zagreb poročila o dobrem stanju grozdja v tamošnjih vinogradih. Grozdnih nastavkov letos niso napadale noben« bolezni. Ce ne bodo nastopile že kake vremenske spremembe, bo letošnja trgatev v Hercegovini ne samo po količini, temveč tudi po kakovosti zelo dobra. Ustanovitev modelarske Kole v Varaždinu. Hrvatske prosvetne oblasti so v Varaždinu odprle modelarsko šolo. V šolo se je takoj prve dni prijavilo okoli 100 učencev. Krstna predstava nove hrvatske ljudske ljudske igre. Franjo Babič je napisal novo hrvatsko ljudsko igro »Graničarska ljubezen«. Delo so te dni upič uprizorili v osješkem gledališču. Is Srbije »Maršalova osvobodilna vojska« v resnici. Beograjska »Donau Zcitung« tz dne 15. t. m. poroča o novih porazih bandi-tov v Bosni. Na nekem mestu 60 jih potolkli hrvatski domobranci, na drugem pa oddelki nemške vojske. Med banditi je razkol vedno večji, O vojaški disciplini ni niti govora ter prihajajo vedno bolj do izraza že znane »vrline« bondi-tov. O njih dovolj zgovorno poroča tudi povelje štaba 11. banditske divizije podrejenim banditskim brigadam, ki pravi: »Navzlic ponovnim poveljem, da je treba pošiljati v vojaške in politične tečaje samo zanesljive tovariše, moramo ugotoviti, da večina kandidatov, katere 60 brigade poslale v omenjene tečaje, ni odgovarjala pričakovanjem ter j« morala biti zavrnjena. Tako med drugim Bolič Vtnko zaradi tatvine in nediscipliniranosti Madjenovič Marko. ker je prodal svoje strelivo, Berova Stanko, ker je zapil svoje orožje itd.« Povelje nadalje ugotavlja, da je deset nadaljnjih kandidatov za politični in vojaški tečaj hotelo izkoristiti svoje poveljniške položaje za beg. Štirje od njih so izginili že prvega dne. Beograd gradi nov« zaklonišča. Po prvih letalskih napadih na Beograd je začela beograjska mestna občina graditi varnejša zaklonišča, za kar ji nudi lega mesta dovolj možnosti. Novo zaklonišče so pričeli kopati v hrib dne 17. maja. Beograjsko časopisje poroča, da je sedaj to zaklonišče že gotovo ter bo v njem varno pred letalskimi bombami več tisoč ljudi. Preskrba prebivalstva s tekstilijami v Beogradu. Tekstilna centrala v Beogradu je dosedaj izdala okoli 40.000 izkaznic z« nabavo oblek, perila in klobukov. Tekstilu« nakaznice nO dobili ljudje, ki K> bili prizadeti pri dosedanjih letalskih napadih na Beograd. ■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■Bua Iz tehničnih razlogov bo šele petkova številka »Slovenca« obsegala 6 strani '»RvaaasgBaseaogtcmalEBiiolBtfla 2novico, ............... 11 Možje in fantje ljubljanskih fara! Pridite v petek zvečer ob 20 v stolnico k skupni molitveni uri, h kateri nns vse vabi naš ikol. Zavedati se namreč moramo, da moremo skupno nevarnost preprečiti le s skupno molitvijo. Napoluiino ob tej priliki našo stolnico in idružimo t, o v mogočni skupni molitvi. Prerod prosi vse svoje člane, naj se po možnosti polnosterilno udeleže v petek oh 20 v stolnici molitvene ure za ohranitev našega mesta in reiitnv trpo-čoga naroda. Osrednji odbor. Duhovniško duhovne vaje. Za drugi tečaj, ki se začno v ponedeljek, 24. t, m,, j« samo So par mest prostih. Zato prosimo, naj no takoj oglasi, kdor So refloktira na ta tečaj. Z« nuslednje tečaje v avgustu in sap-tombru (glej škofijski list a dne 15. maja, str. 44) jo še dovolj prostora na razpolago. Prosimo pa pravočusuih prijuv. — Vodstvo. 'RAZ STAVA ANICA SODNIC Z U PA N C EVA PASAŽA ■ KOi _ Namesto evetja na grob pok. g«, lni. Fa-sanovo sta darovali druilni Tomlneo-Ahul-ner Vineoncijovi konferenci ta ».upnljn Ma rijlnega Omanjenja 150 tir. Bog plačaj. Stolna kongregarlja Marijinega varstva na gospe so udeleži polnoštevllno pogreba umrlo članice go. Milice Fasanove, ki bo v četrtek, 20. julija, oh 17 t. Zal, kapele sv. Nikolaja. Sv. mala zadutntea so ho opravita v stolnici pri oltarju sv. KeSnjega Telosa v ponedeljek, 24. t. m., ob M. Sv. maša zadnšnlea zn pok. Nlkola In Marijo Kojlč ho v petek, 21. t. m., v cerkvi «v. Petra ob 7 pri glavnem oltarju. Stenografskl Iu knjigovodski počitniški tečaji pričenjajo ta teden. VpUovnnjr šo vos ta teden dopoldne ln popoldne do 19. — Trgovski učni zavod. Kongresni trg J-U. Dunaj v besedi In plesu je nnalov izredno zanimivega večera, kt se bo vršil nocoj oh 19.30 v veliki nnlonskl dvorani. Večer vpeljejo nekatere recitacijo, ki so n»na£«Jo na dunajoko iivljenjo in jih recitira član dunajskega dvornega gledališčn Retnbold Slogot, nato plešetu Haydnove nem'ftč plese članioi dvorne opere Truda Klotr. in Toni Blrkmeyer. Sledi zopet por tipičnih dunajskih recitacij, ki Jih bo govorila članica dvornega gledališča Ingo Fitrst. One znameniti plesalki dunajske dvorno opere Klotz ln Blrmeyor pleSotn nato na Scbubertov Im-promplu in po recitacijah Fiirstove pleee na Lannerjevo glasbo »llofhnlltunze«. Večrrni spored zaključi reettator Belnhold Siogirt-Na popolnoma svojevrsten večer z Izredno bogatim »porodom opoznrjnmo. Predprodsja vstopnio so vrši tekom dneva v knjigarni Glasbene Matico, oeno običajne koncertno. Ponovno opozarjamo, da j« aačetek vrf.era drovi ob 17.30 (pol osmih). Štiri novosti: Beličič: CEŠMINOV GRM - Uroš. 22 If>. Snrnhon: BOLEČINA - Bros. 2"* lir IMajrcn; BOGAR MEIIO . Vez. 90 lir. Pravilln: DZINGIS-KAN In njeno*a rfedilfiaa Vez. 180 tir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Skotijo 5 In Miklošičeva 5. Za »Dom slepih« jo darovalo nradništTO Pokojninskega zavoda v Ljubljani 030 lir namesto venca na grob očetu svojega tovariša g. Christofn Hinko. Za plemeniti dar se iskrono zahvaljujemo. Bog povrnil Poštna naročita zB knjUlco »Za mir med narodi« pošiljajte na upravo Knjižic, Rakovnik, Ljubljana 8. Cena 3 lire. Prlmarlj dr. Mcrfun ordlnira od dane« naproj od 15—17 (3—5 pop.). Novi n£nl tečaji matematike, nemščine In ostalih srednješolskih predmetov. Oddelki za popravno in privatno Izpito. Učnlna nizka. Vpisovanje dnevno dopoldne v Meh-tentnrnevem zavodu. Zaščitno cepljenje proti davlcl bo danal-nji čebrtek ob 17 v otroškem zavotlšču v Zeleni Jami za okraj Moste, jutrišnji potek ob 17 pa v ljudski Soli v Sp. fiiSkl za šišenski okraj. Drnga injekoljn cepiva bo dann 14 dni pozneje na istem kraju ob istem času. Ker jo znano, d« imuniteta proti dnvlci popusti nekaj let po cepljenju, vabimo starše, naj pripeljejo k cepljenju tudi one otroke, kt so bili cepljeni ie pred 2 nli S leti. Na ta način se bo odpornost proti davlcl okrepita In za več let podaljšala. Zaščitno cepljenje proM tlfnsu z ufivo-njem fcoblot so Inhko So vodno nadaljuje. Brezplačne tableto dobe strnnke v mestnem fizikatu mod dopoldanskimi uradnimi urami. Občinstvu Uživanje teh tablet zelo priporočamo. POIZVEDOVANJA Oh alarmn v torok je nekdo izgubil sve. ?.onj s tremi ključi. Med njimi jo kl.luS i r. medenine! Kdor Jo svoJcnj Izgubil, naj »e zglasi v urodništvu »Slovonca«. Ho«n[isiaBaamsi>n»aii*ptnmtcsBB Odtlej so naše nove telefonske številke: 23-61, 23-62, 23-63. 23-64, 23-65 Stran 4 »SLOVENEC«, SeHelc. 20. Julija 1944 Hw. f64. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Košnja v glavnem končana Po ravninskih travnikih, tako na prostranem liarju je letošnja košnja v glavnem končana kljub vremenskim in drugim težavam, kajti Medard ni bil koscem posebno naklonjen in je skoraj vsak dan pošiljal na zemljo precejšnje količine dežja, ki je vselej močil že precej posušeno seno. Kmetje so hiteli s košnjo. Iluda je bila zu delovne moči, zlasti za dobre kosce, ki so bili zelo redki. Mnogi kmetje so jih dobro plačevali. Dajali so jim izdatno hrano in do 100 lir dnevno. Mnogi kmetje pa so si drug drugemu pomagali. Sosed je sosedu nomagal kosili, ko ni bilo mogoče dobiti koscev. Letos se je dostikrat primerilo, da so ljubljanski posestniki po časopisnih oglasih iskali ne koscev, marveč le lastnika kosilnega stroja, ki naj bi jim pokosil velike travnike na Barju proti nagradi v denarju ali pa v senu. Kosilni stroj je letos vsem opravil mnogo dela in tako nadome-mcščal kosce. Seno je sedaj spravljeno. Krma je letos dobra. Kolesarji na živilskem trgu Opomini in svarila, da je vožnja s kolesi med trajanjem živilskega trga od 7 zjutraj do 11 dopoldne prepovedana, še vtdno niso vpoštevani pri nekaterih kolesarjih, ki se hočejo voziti čez trg lepo n« kolesu. Vsak dan imajo stražniki mnogo dela, da te nedisciplinirane kolesarje opominjajo in jih tudi zapišejo Vsak kolesar bi pač moral poznati prometna znamenja, ki so postavljena na vseh važnih krajih trga, zlasti pri vhodih na trg. Morali bi poznati znake, ki kratko opozarjajo s številkami 7—11, da je trg v tem času za kolesarjenje zaprt. Prav za prav je celo med tem časom prepovedano voditi z roko kolesa čez pravi živilski trg. So na krajih trga obešena opozorila, ki pravijo: »Prepovedano je voziti kolesa tudi ob roki po trgu od 7 — 11.« V soboto je bilo več kolesarjev prijetih. Tramvaj in kopalna sezona Zadnje dneve preteklega tedna, ko je začela kopalna sezona, je bilo v prvih popoldanskih urah opažati prav velik in pomnožen naval občinstva na rakovniški ali dolenjski tramvaj. Vozili so se kopalci, namenjeni na Ljubljanico, zlasti oni, ki radi zahajajo v mestno kopališče ob Ljubljanici. Tam se je sedaj pričelo živahno vrvenje. Vsak dan so vse kabine popolnoma zasedene. Kopalci prihajajo od vseh strani mesta, kajti nimajo nikjer boljšega kopališča, kot je Ljubljanica. Res je, da je, odkar smejo kolesarji kolesariti, tramvajski promet za malenkost razbremenjen, vendar je še vedno ob gotovih urah, kakor je prav sedaj v kopalni sezoni, velik naval na tramvaj in zato bi bilo potrebno, da bi cestna železnica za vroče dneve poskrbela kako rezervo na dolenjski progi. Pri tatvmi krompirja zasačena Na premikalnem kolodvoru v Zalogu sta bila 6. aprila letos zaposlena dva železničarja, Aleksander in Pavel. Tam je stal tudi vagon krompirja. Iz vagona sta vzela nekaj kilogramov krompirja in ga spravila v vrečo odnosno v aktovko. Vojaška straža pa ju je zasačila, ko sta krompir skušala odnesti s kolodvora. Obtožena zaradi zločinstva tatvine, ker sla dejanje izvršila na prostoru, namenjenemu javnemu prometu, sta bila pred malim kazenskim senatom obsojena vsak na 5 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Obtoženca sta tatvino odkrito priznala. Železničarja poprej še nista bila kaznovana. Napredovanja pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani Z veljavnostjo od 1. marca I. 1. so napredovali v območju direkcije državnik železnic v Ljubljani naslednji uslužbenci: za Inšpektorje V. pol skupine: Mnsič Pavel. Hvala llieronim. Likur Rudolf, Jurcc stefan, Mehle Avguštin, Miiucr Alojzij, An. doljšek .lanez, Gerčur Jakob, Košiček Ivan, Mibuljevič Matej. Sifrer Stefan, Szillieh Jožef. Zupan .Mihael. Matekovič Dragotin, Gnj-^ck Vladimir. Ahačič Ivan, Kurait Anton. Košir .lanez. Kartin Jožef. Domlnco Frančišek. llernot Friderik, Crnač Alojzij, Pogačnik Janes, Zupane« Mihael, Vavpouč Vladimir iu Krivec Martin; za višje kontrolorje VI. pol. skupine: Soklič Rudolf, Petri« Emnnucl, Ogorcvc Frančišek, Ilajeo Alojzij, 1'irjevec Stanislav, Mrubeli Anton. Mnraž Janez, Berdaja Vi-licm. Bnbnik .Jakob. .Mnrolt Frane, 1'intor Pavel, Perkavec Albin. Jeuiič Marcel. Kralj Kilvard. Zupančič Ladislav, Piši .Marijan, F ran z Alojzij, 1'eternol Franc in Butiuur Karel; za kontrolorje VII. pol. skupine: Bitenc Jožef, Dolganu Jožef in Segulu Jakob, dose-iinnji promet, urad. VIII. pol. skupine; Kav-f-olt Janez in Zilterachlager Stanislav; ',:;'«>. glavne arhivarje VII. pot. skupino: S-mieh Oton. Mikin Miroslav, Koscli Alojzija. Negro Ivan, Nanut Frančišek, Novak TeVciija, Praznik Jvau, Pirkovič Amalija, (iregorič Ljudmila, Osredknr Amalija. Cim-pcrimm Viktor. Veno Jožef. Kušnr Iranči-šek. Koža n ee Jožef. Sebwentner Marija, Sinkov« Franc, K veder Janez, Ktišar Jožef, l'o-tokar Jožef, Golež Janez. Uril Janez. Ore-iiek Jožef. Planinec llujko. Campa Anton, lliič Alojzij, Vrtnčnik Valentin. Velušček Kristina. Zolli Ana Kovač Marija, Poljak Marija. Seher Jakob, Iiovar Alojzij. I)crvaj Stanislav. Kezele l-judmila. Ser.iak Marija, Keršič Jožef, Bolha Ivan, Milač Antonija. Puc Andrej. Zagrailnik Avguštin. Nacbtigal Julij, Bačuik Jožef, Ivanuša Srečko, Turek liugon, I.ognr Ivan. Verbovšek Josip, Legat Leopold in Belič Janez; za prevajalce VII. pol. skupine: Kerkoč Emilija. l'etrič Marija iu Novak Marija; za višje prometnike VII. pol. skupino: Virant Anton, Cuznar Julij, Beiingar Peter, Maganja Josip. Ivlopčič Blaž Ilerzok Jožef, Ajdič Karel iu 1'avšek Stanislav; za elavne blagajnike voznih listkov ln prtljage VII. pol. skupine: Cuk Amalija, .lurjevič Štefanija, Puhni- Ann in Pilili Marija; za višje strojevodje VII. pol. skupine: Meriiar Feliks. Jenfič Rudolf, Kavčič Janez in Lah Frančišek; r.a višje poslovodje VII. pol. skupino: Kessler Alfonz in Magister Gustav; 7,a višja tehnika VII. pol skupine: Ko-vačič Ervin in Strnss Rudolf; za višjega nadzornika proge VII. pol. skupine: Crnkovič Julius; za višje nadzornike hrzojnva VIT. pot. skupine: Gabrovšek Jožef. Veretik Ignacij, Pavlin Josip, Lcnassi Benjamin in \Vagner Anton: v VIII. pol. skupino: Lapnnja Bogomir, Kukec Adolf, Jerina Ciril. Ličen Oskar. Miklič Fedor in Pajič Miloš, Kornac Miloš, Cirrnan Ivan, Steindl Marcelo. Stropnik Marija. Jarh Avguštin, Bertoncelj Jožef, Lexander Jožef. Gregorc Metod, Plrnat Milan. Kessler Rntlolf, Maga.ina Anton, To-niaiiič Ana, Skočir Marcclj, Nečemer Jo. žef. Kovnčlč Metod, Sever Matevž, Dolenc Karol, Mrak Jožef, Kcrmelj Alojzij, Archi-no Karol, Snoj Anton, Zalokar Ciril, KuSar Kuneijuu, Jerše Frančišek, Gurin Franc, Mede Leopold, PrlnčiS Itajuiuud, Goreneo Alojz'j. Oblak Avguštin; v IX. pol. skupino: Furlnn Matija, Ver-tnčnik Avgust, Jančigaj Vinecucij, Joinec Frane, Košeniun Ivan, Zupnuo Albert, Ba-juk Gabriola, Nnnut Ivana, Miculinič Ciril, Hromeč Josip, Zor Albin, Boulbuč Franči. šek, Perhavec lludolf, Vrhovee Jožef, Pre-lec Marjan, Virant Janez, Srakar Ignacij, Zorn Rihard, Koiiio Anton. Habjnn Avguštin, Goloii Alojzij. Polo Frančišek, Goslič Jožef, Šinkovec Ludovik, Jereb Janez, Man-delj Anton, Omaheu Viljem in Gosur Stanislav. V I. položajno skupino I. kat. zvanlčnl- kov so bili povišani: Zorman Frančišek, Je-lušič Josip, Dolžan Viktor, Dovč Frančišek, Ncbonlk Anion, Lipovi Jožef. Cilk Karol, Krcnne Franjo. Drmota Luka, Rus Franc. Ju-žina Leopold, Oman Jože. Grum Frančišek, Derenni Viktor. Braune Janez, Ropret Avguštin. Stojan Franc: v II. položnjno skupino zvan. I. kat.: Malovrh Avguštin, Vrečar Alojzij. Kokolj Rihard, Skerjaneo Alojzij, Brlan Janez. Ježek Ivan, Dobrajce Milan, Troheo Frančišek, Poljšak, Frančišek, Zajoc Rudolf. Štrukelj Franc, .lerinc Anton in Menart Franc; v III. položajno skupino zvan. L kal.: Lončarič Lovro, Grad Jožef. Godec Jožef. Virant Anton, Združba Jožef, Erbežnlk Stanislav, Osternian Franc, Cepirlo Robert in Cuk Frančišek. V I. položnjno skupino zvan. II. kat.: Kogovšek Karci. V II. položnjno skiiplno zvan. II. kat.: Rezek Anton, Grom Frančišek, Bizjak Jožef, Založnik Ciril, Bergnnt Janez, Smolo Matevž, Kic Franc, Pajsar Valentin, Bam. bič Maks, Knifio Veneel.i, Pretnar Dominik, Zupančič Franjo, Dovč Anton, Jordan Andrej, Kremenšek Vid. Hribar Ivan, Medvedek Alojz, Kreso Franc, Križnar Janez, Korbar Viktor, Verovšck Anton, Hafner Janez in ftivic Jožef. V I. položajno skupino služltcljev: Ster-žaj Janez. Razen toga so bili postavljeni in imo-novnni: v VIII. položajno skupino za pristave: ing. Da Damos Konstantin, ing. Medved Jurij, ing. Zajec Vasilij, ing. Vrečko Friderik, ing. Gržinič Albin; v IX. položajno skupino- TTInga Ciril, Hvastlja Nikolaj, Lazar Milan. Možina Janez. 1'etrič Vladimir, Bcrtonol.i Oskar, Pregelj Alojzij, Vovk Anton, Vrtnčnik Ma' rijan. Baliar ivan, Trost Karol, \Ycuhters bacil Drago in Vadnov Josip. V X. položajno skupino: Rnh Ivan. Kli nnr Anton, Repše Maksimilijan, Krošclj Frane, Poženel F.milija. Rožič Marija, Fine Marija, ITarson Inna, Pahor Štefanija, Src-botnjak Leon, Kovšea Stanislav, Puntar Anton, Rebec Janez, Košmeri Vida. Simtč Sre-ten. štrumelj Anton. Loban Ivan, Sieberl Frančišek, Pue Alojzij, Lennsi Franc, Petrin Viljem, Tiler Janez. Kokot Franc, Ošaben Edvard, Mugerlc Jožef. Hvastlja Josip, Kavčič Franc, Juvnn Franc, Sluga Stjepan, Hribar Milan, Eirovnik Ivan. Orešnik Frančišek. Dolenc Milan, Oniaiieu Ignacij. Ke-mec Aleksander, Ileršič Adolf, Ulilir Rudolf in Sluga Franc. ŽOGA SREČE »Samo ne spravite me na policijsko sodišče, gospod, prosim,« je za-jecljal čuvaj. »Ne bi mogel priseči, da je bil Kaiser, kakor sem že rekel, toda stavil bi ves denar, kar ga imam — ni ga dosti, to je res — da je bil Kaiser tisti, ki sem ga tisto noč videl teči proč.« »No, še enkrat hvala, kar ste mi povedali. Stari BenU je rekel Anton. Naslednji torek popoldne se je prisodilo, da je lahko za nekoliko ur odšel iz pisarne, pa je sklenil, da porabi čas za treniranje na »Stettin-skem« igrišču. Tako je bil zvečer prost. Večina »Stettinskih« igralcev ga je pozdravila s smehljajem in kimanjem, toda Kaiser je samo nekako zarenčal in se nasmehnil. Ko se je preoblekel v jopico in tekalne hlačice — tisto popoldne ni bilo vežbanja z žogo, kakor je bil oznanil »očka« — ga je počakal Kaiser. »Teciva za sto marki« ga je pozval žaljivo. »Kaj bi radi?« jc vprašal Anton. Razne nesreče in poškodbe Z nekega zidarskega odra na Poljanskem nasipu je padlo več delavcev. Hujše poškodovana sta bila dva. Na Ižanski cesti št. 03 stanujoči tehnik Alojzij Elikau je dobil pri padcu z odra notranje poškodbe, zidarski pomočnik 19 letni Jože Marinčič pa si je zlomil desno roko. Nesreča se je primerila v torek okoli 10 dopoldne. — Popoldne okoli 17.30 je zadela kap na Resljevi cesti št. 25 stanu-jočo železničarjovo ženo, 54 letno Josi-pino Marčevo. — V Višnji gori je hud pes ugriznil v desno nogo 45 letno za-sebnico Ano Gamsovo. — V Ponovi vasi je padel z drevesa in si zlomil levo nogo 7 letni posestnikov sin France Virant. — V Sneberju, občina D. M. v Polju, je neznan voznik povozil 7 letnega zidarjevega sina Marjana Lobodo. Deček je dobil poškodbe na glavi in po životu.. Obsojen zaradi tatvine železa Trgovski pomočnik C. P. je bil pri neki tvrdki, ki prodaja želczmno v vzhodnem delu mesta, zaposlen že nad 7 let. Pri tej tvrdki se je izučil. Vedno je bil pošten in vesten. Veliko povpraševanje po nekaterih vrstah železa in po raznem železneni orodju pa ga je premotilo, da je začel skrivaj iz skladišča odnašati blago in ga pod roko prodajati. Od jeseni 1943 do januarja 1944 je tako tvrdko oškodoval za okoli 11.000 lir. Ko so bile njegove nepoštene manipulacije odkrite, je bil prijet in naposled pozvan na odgovor pred kazenskega sodnika-po-edinca na okrožnem sodišču, obtožen zaradi prestopka tatvine. Priznal je. Bil jc obsojen na 10 mesecev strogega zapora. »Saj si slišal, kaj sem rekel, gospod Mogočnež,« je rekel Kaiser. »še sanja se ti ne, kakšno ugodno priliko imaš kot dirkač, mi pravijo. Dirkat grem s teboj za sto mark — ali za cekin — če ti je prav!« »Bom že dirkal s teboj, ker si videti tako vnet, ampak denar lahko obdržiš v žepu, Kaiser,« je odvrnil Anton, ki se je kljub takemu jiozivu brzdal. »Nima cvenka!« je pripomnil drugi in škilil po oblačilnici. Anton je stopil naprej in pogledal svojemu nasprotniku naravnost v obraz. »Če misliš, da se te bojim, Kaiser, v katerem koli pogledu, me je prav volja, da ti pokažem, da se motiš,« je rekel. Ko pa je videl, da se drugi še ganil ni, da bi se odzval očitajočeinu odzivu, je zavpil: »Pa naprej in teci!« Zasilno razsodišče, ki so ga v naglici sestavili vneti igralci, je določilo, da se vrši tek na sto metrov in sicer na tekalni poti iz zoglenelih ugaskov ob ograji, ki je obdajala Vajence za lifografe (risarje) sprejmemo takoj J. BLASNIKA NASL. D. D. Breg št. 10—12 m. Vi* »I«*«NVN^Uaitoiičs>'■•■■»' -■'.»'■<& TEL KINO »UNMON* n-ii Daues zadnjikrat! Zaradi tehničnih zaprek ne moremo predvajati napovedanega Heinz Riihmanovega filma .«E ENKRAT ŠTUDENT«, zato predvajamo njegov ie boljši film »Gasmann« ▼ režiji najboljšega in najbolj slovitega nemškega režiserja prof. Carla Froelicha. Zaradi nagle spremembe nismo mogli filma opremiti 6 slovenskimi napisi, kar naj nam blagovoli cenj. občinstvo oprostiti. PREDSTAVA danes le ob 17! Večerna predstava zaradi koncerta odpade. ,EL KINO »SLOG,U " " Dve uri prijetnega razvedrila! Najlepša vaška burka! »Kdo je oče?« V glavnih vlogah: lise Werner, Roma Bahn, Hans Stiiwe, Throdor Danegger, Boppo Brem iu drugi odlični umetniki. PREDSTAVE ob 16 in It. fEL KINO »MATICA« "" Vožnja v smrt največjega luksuznega paruika »Titanic« Katastrofa, ob kateri jc obnemela svciovna javnost. Igralci: E. F. Fiirhringer, Elfriede Datzig in Sybille Schmitz. PREDSTAVE ob lt in 1». Še medveda bi obrila krema Rapida brez mila BRIVNA KREMA RAPIDA ' x ..brez pene ■p a o r z v p d i i v an k,ait/ MALI OGLASI S Službe 1 dobe j TRG. SOTRUDNIK (CA) zmožen opravljati posle poslovodje, event. tudi mlajši špecerist, dobi stalno mesto v boljši živilski trgovini. - Le oni z dobrim spričevalom in priporočilom naj pošlje ponudbo z navedbo vsega dosedanjega službovanja in š»l6Ke izobrazbe, na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« 6314. (b HLAPCA sprejmem takoj v službo. Sv. Petra c. 61. (b STENODAKTILO-GRAFINJO sprejmemo. Zglasiti se ▼ Beethovnovi 4-III. desno. (b SLUŽKINJO pridno in pošteno sprejmem takoj. Sv. Petra cesta 61. (b SNAŽILKO m pisarno sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6299. (b PREVAJALCA (-KO) perfektnega za nemščino, - po možnosti mlajšo moč, sprejmemo. Zglasiti se t Beethovnovi ul. 4-III — desno. (b KUHARICO samostojno, in služkinjo takoj sprejmem. Vprašati trgovina Ja-vornik, \Volfova ulica št. 12. (b g_Vajenci | VAJENCA za krznarsko obrt takoj sprojmem. Smole Josip, &elcnl>nrgova 6. 8 Poizvedbe | MALO DENARNICO 7. manjšo vsoto denarja sem našel. Naslov v upravi »Slov.c pod j St. 6344._(e 8 Razno 1 Zn bančne in denarne posle nakup in prodajo 'azilih premičnin in nepremičnin se priporoča AL. PLANINSEK Ljubljana, Dvorakova ul. 3/1. 1 šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ znane boljše znamke, pogrezljiv, prodam. — Pred škofijo 19. 1. nad. dvorišče, Adamič. ŠIVALNI STROJ ženski, originalni Jax. Sivulni stroj, ženski, original. Singer v zelo dobrem stanju dva kosa blnga za lcoslum ali moško obleko prodam. Kamniška 13. ŠIVALNI STROJ Singer in kolo Bian-chi. skoraj nov, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6318. j Pohištvo 1 I Kupimo | OTROŠKO KOŠARO s stojalom ali brez -kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Rabim dve« št. 6548. (k MOŠKO OBLEKO dobro ohranjeno . za visoko osebo, ali pa 3.20 m blaga s podlogo kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nujno rabim« St. 6285. RJUHE nove ali dobro ohranjene kupimo. Plačamo prav dobro. Trgovina »Ogled«, Mestai trg 3. DVOKRILNE OMARE visoke za obleko, dobro ohranjene kupim za večje podjetje. Plačam do 1000 Lir za komad. V poštev pridejo tudi posamezne. Naslov: pove uprava »Slovenca«. 6333. (k OTROŠKO KOLO žensko, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kolo« št. 6309. I Prodamo | ŽENSKE OPANKE skoraj nove, štev. 37, kombinirane - izvrstno usnje, ugodno naprodaj. Dolenjska cesta 7. SPALNICE pleskane in jesenove -ter orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od 3 do 5 v gostilni Celovška c. 72. (š 2 film-FOTOAPARATA boljše znamke, daljnogled in moško obleko ugodno prodam. Zore, Mairončičeva 3, dvorišče, vrata 3. (1 FLANELO prodam po ugodni ceni. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6343. (1 PRODAM blago za moško obleko ali damski kostum, »en star moški površnik. Ogled od 1 do 6 zvečer. Naslov v upravi »Sovcnca« pod št. 6340. PISALNI STROJ najnovejše vrste, izvrstno ohranjen, poceni prodam. Ogled od 18 do 20. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6288. (Stanovanja! ližejo e ZAMENJAM lepo prostorno in sončno 2 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami in vrtom 5002 m v okolici Ljubjane za isto tako ali pa za večje eno sobno stanovanje, zaželeno pritličje, poizve fte Kolezijska št. 4, pek Bučar, Trnovo, (c 1 Kolesa | MOŠKO KOI.O »Torpedo« in damsko kolo »Tajfun«, kolesa in pume T dobrem stanju prodam oba za 12.000 lir. Ambrož, Vodovodna cesta 2. MOŠKO KOLO športno, znamke Maj-ster, francoski, skoro nov. Moško kolo nemške znamke Age. skoro nov in rabljeno moško kolo zuanike Steyer-Wafcnrad, prodam. Kamniška 13. DAMSKO KOLO italijanski model, svode barve, gume in kolo v najboljšem stanju poceni prodam. Ambrož, mehanična delavnica, Dunajska c. 71. igrišče. Anton je izlahka zmagal. Nasprotnik, ki je tekel za njim, pa se je s strahovito silo zadel vanj, da je priletel o!) ograjo. »Pazi — bodice!« je zaklical Just Renner. Ker ga je zadel docela nepričakovano, je bila velika sreča, da se ni Anton bolj poškodoval. Bil je samo hudo opraskan, ko se je pobral. Slišal je Kaiserja, ko je ogorčeno ugovarjal, češ da je bilo zgolj naključje. »Nenadoma se mi je zvrtelo v glavi,« je rekel, »pa sem se zadel obenj, da sem se rešil!« »Preklavrno!« je rekel Anton. »Ali hočete, fantje, to stvar prepustiti meni?« »Žogini« igralci so slutili, da 6e bo nekaj zgodilo, in so se na trati igrišča razprostrli vkrogu. »Pripravi roke, Kaiser!« in ko je ta to storil, je Anton planil nadenj. Ogorčen spričo novega izdajstva, je odrinil Kaiserjovo obrambo in s hladno strašno premišljenostjo obsipal nasprotnika z udarci. »Bum — bum!« Glas padajočih udarcev je bil kakor godba v ušesih večine gledalcev. Ko se je bil Kaiser še dvakrat splazil na svoje navznoter obrnjene noge, pn znova zopet treščil na igrišče, se je Antonu zazdelo, da ima dovolj. Sam Anton ga je zvlekel pokoncu. »Nikoli več ne vtikaj zastrupljenih žebljev v moje čevlje!« je pri tem rezko siknil. Pričakoval je ploho opravičevanj, namesto tega pa se je na obrazu nasprotnika pojavil izraz neznanske groze. Kaiser je dihal, da je vse piskalo, in se je urno zmazal proč proti oblačilnici. »Ta podlež ima dovolj,« je rekel Rudi Torker suho. »No očka, kaj pa vi pravite k temu?« Zaradi Paplerjeve navzočnosti se je Anton slednjič streznil. »Prositi moram oproščenja, gospod Papler,« je rekel skesano. »Že dobro, dečko.« se je glasil veseli odgovor, »že nekaj časa sem pričakoval nekaj takega. Vedel sem, da mora priti do tega, in mislim, da bo to sedaj razčistilo zrak.« Anton tisto dopoldne ni več videl Kaiserja. Videl pa ga je tisto popoldne na peronu stettinske postaje, a čim ga je opazil, se mu je skril za knjižno stojnico. Kajti Kaiser ni bil sam. Razburjeno se je pogovarjal z Jakobom Bruckom. Anton je videl, cTa mu je ta hitro nekaj vtaknil v roko, potem pa potisnil levega notranjega forvvarda »Stettinske Žoge« v voz vlaka, ki je spuščal polno paro. Globoko potrt naznanjam vsem prijateljem in znancem, da me je po kratki in težki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za vedno zapustila moja nadvse ljubljena in skrbna žena, gospa ZOFIJA PIRC ROJ. FINZ K zadnjemu počitku jo bomo spremili v četrtek dne 20. julija 1044 ob pol 4 jx>p. z Žal. kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana 19. julija 1944. Feliks Pire, soprog in ostali sorodniki. Zahvala vsem, ki ste našo DANICO v bolezni obiskovali, jo spremili na poslednji poti in ji poklonili cvetje, iskreni Bog plačaj vsem, zlasti gosp, kaplanu Snoju in Marijinim družbe-nicam. Enako za številne izraze so-žalia. — Sv. maša zndušnica bo v stolnici v petek 21. julija ob 7 zj. Ljubljana, 19. julija 1944. Družina DOBRšEK V službi domovine je padel protikomunistični borec, naš dragi brat, nečak, bratranec in stric TONE DOLINAR domobranski narednik Pogreb bo v četrtek 20. julija ob 10 dopoldne z Zal, odkoder ga bomo odpeljali na domače pokopališče v Horjul. Bratje, sestra, in družini Dolinarjevi. Dotrpela je naša ljubljena ženo, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Zora Smole roj. Lazar učiteljica Pogreb drage pokojnice bo v četrtek dne 20. julija ob 4 pop. z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kočevje, dne 18. julija 1944. Globoko žalujoči: Franjo, mož; Tatjana, hčerka; rodbine: Smole, Lazar ter ostalo sorodstvo. S svojim poročilom je pohitel nazaj k Joliannu Becku, katerega je našel, ko se je smejal v pest. »Da — da — prav zanimivo!« je prijpomnil odvetnik. »Sicer pa imam tudi jaz neko sporočilo za vas, in sicer iz Avstralije.« Anton je 6 široko odprtimi očmi bral brzojavko: »Avgust Jeremija Hofer je umrl pred devetimi meseci. Bil je župan majhnega mesta na zlatili poljanah v Placer's Pieceu. Bogat človek, zapustil veliko premoženje.« »Zanimivo, kaj?« je rekel Beck in se znova zaliehetal. XX. poglavje. »Naj vstopi kokainska verižnica.« Anton je položil poročilo na mizo in pogledal svojega delodajalca. »Toda jaz nisem slišal, da bi bil stric Avgust mrtev,« je rekel, »in da je zapustil veliko premoženje... O tem tudi še nisem nič slišal.« Beck se je bil sedaj nehal hehetati; obraz mu je bil re6eti in glas oster. >A vendar je vaš oče moral vedeti, Anton! Zakaj bi vam bil sicer omenil njegovo ime na smrtni jx)-stelji? Ali je bil naravnost obveščen o tem, da je vaš stric mrtev in je zapustil veliko imetje, ali pa je uganil, da se je bilo zgodilo.« fiU »Ljudska tiskarna* — Za Ljudsko tiskarno; lože Krama ril! = Herausgeber, tz- Jate": tal Jože Sodjs = Schriftleltes, aredate! Jaaks Balast.