Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlBV. 61. I*ven Ljubljane 8 vin. \ ЦЦЦЦ V 1Ш, 11 ШШ 1811 Leto XL == velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2— V opravi prejeman mesečno K 1*70 :Inseratl:i Enostoipna petltvrita (72 mm): sa enkrat . . , . po IS v m dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostoipna petltvrsta (72 am) 30 vinarjev. =Izhaja:; vsak dan, Isviemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. №4- Dredniitvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se no vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliot štev. 8. -so Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Nemški nacionalizem od Nemcev olisojeo. Na pretekli ponedeljek zvečer so sklicali nemškonacionalni štajerski poslanci v G r a d c c velik shod, na katerem so nameravali obrazložiti svoje stališče glede štajerskega deželnega zbora in prepričati svoje volilce o pravilnem postopanju nasproti slovenskim poslancem. Prišli so na shod nemškonacional-ni deželni poslanci: profesor dr. Hof-raan pl. Wellenhof, dr. pl. Kaan, profesor dr. Kratter, Otter, ravnatelj Pich-Ier in Stallner. Shodu je predsedoval graški župan dr. Graf. Poslanca Wasti-ana ni bilo, morebiti se mu je že zdelo, da zna kaj zagnneti. Zbrani so bili tedaj na shodu možje, katerih roka vodi krmilo nemško - nacionalne politike. Prišli so si rake umivat zaradi nedelavnosti štajerskega deželnega zbora, pa so se še bolj umazali, prišli so tolažit nemške volilce, pa so jih še bolj razkačili, prišli s>o preklinjat slovensko obstrukcijo, pa so jih nemški volilci sami; prekleli ; vsedli eo se na sodni , stol, hoteč obsoditi slovenske štajerske poslance, občinstvo jih je pa vrglo iz j tega stola, se vsedlo samo nanj in izreklo nad njimi krvavo sodbo! Pravijo, da je bil ta shod za Gračane prav posebna specialiteta in da so šli nemško-naionalni poslanci s tega zborovanja tako preplašeni kakor obstreljeni zajci. Začel je dr. pl. Kaan. Povedal je, da bo prišlo k dosedanjemu primanjkljaju štajerskega deželnega proračuna še 3 milijone K: 1 milijon več za vzdrževanje nove bolnišnice in 2 ozh'oma 2inpol milijona kron za zboljšanje učiteljskih plač. Dežela ima gozdov v vrednosti 8 milijonov K, . pa neso vsi skupaj 15.000 K, dežela ima v svoji oskrbi toplice Dobrna in Rogatec, ki bi bila lahko prava zlata jama za deželo, če bi bila v pravih rokah, tako pa neseta 15.000 K. Ko jc skušal nemško-nacionalno večino izgovarjati, češ, da ne pade nanjo odgovornost za slabo gospodarstvo, je zadonelo iz vseh kotov in strani: Kdo pa drugi! Najbolj zanimivo je bilo, kako se je mož sukal okoli slovenske delegacije v štajerskem deželnem zboru. Sprva sc ni upal s pravo besedo na dan, ko je pa začel trditi, da uganjajo Slovenci politiko izsiljevanja, da so oni krivi nedelavnosti deželnega zbora, sc je začel strašen škandal. Vse je vpilo: ni res, ni res, to uganja Wastian! Mož je končal med velikanskim hrupom, sikanjem in žvižganjem. Nato je povzel besedo profesor dr. Ho f man pl. Wellenhof. Pripovedoval je, da sc ne sme koža nemškega naroda prodati. (Klici: »Jc žc prodana«.) Ko je povdarjal, da jc delovanje deželnega zbora velikega pomena. so se začeli navzoči krvavo norčevati:* (Klici: (»Zdaj ste šele na to prišli, kar zaprite vse skupaj, vladni komisar bi bil stokrat modrejši od vas«.) Ivo je pa začel govoriti o nemški zvestobi, o ljubezni do nemškega ljudstva, o upoštevanju učiteljskih teženj, je pa zagrmelo od vseh strani: fraze, fraze, same besede, nemškonac ional n a zveza na Dunaju, ta je že pokazala »ljubezen« do nas! Govornik je stopil raz oder med neprestanim žvižganjem. Še slabše se je godilo vseučiliščne--mu profesorju dr. Kratterju. Ta je začel kvasiti o trializmu, o Veliki Srbiji, o nevarnosti Jugoslovanov, proti katerim mora nemška pest trdo nastopati. Namesto odobravanja so mu donele ves čas na ušesa zabavljice in zasmeh. Mož s^ je nazadnje tako razjezil, da je za-klical: »Če pa. zna kdo drugi bolje to stvar napraviti, mu radi naše mesto odstopimo«, in izginil med velikanskim krohotom in sikanjem. Nato jc nastopil deželni poslanec Otter. Ta pa ni niti poskušal braniti nemških nacionalcev, ampak sam jc neusmiljeno raztrgal nemškonacionai-no politiko in z neverjetno rezkostjo in odkritostjo razgrnil intrige in prazno frazo nemškonacionalne večino. Njegov govor je bil prava obramba za slovensko politiko. Napadel je Wastiana in rekel, da nimajo nekateri ljudje čisto nobenega smisla za pravo narodno delo, da so sami narodni frazerji, katerih je ljudstvo sito. Med velikim odobravanjem je pokazal na krščansko socialne deželne zbore, ki imajo uzomo gospodarstvo, ki pa tudi slcrbe za svoje učiteljevo in pa uradništvo, medtem ko imajo nomškonacionalci za te samo par ničvrednih fraz o ljubezni do nem-štva, učiteljstva in napredka. »Kaj jc bolj važno«, jc rekel, »ali da se cesto in mostovi zidajo, občine, pred polomom obvarujejo, da imajo učitelji, deželni uradniki, udovc in sirote jesti, ali da ima en deželni šolski nadzornik več odločilen glas v deželnem šolskem svetu? (Velikansko odobravanje. Pfuj Wa-stian!) Samo za to se je šlo! Če sc pravi, da bomo Slovence moralično ubili, jc to neumna fraza. V jeseni bo še slabše. Sedaj bi prišli šc poceni skozi, kasneje bomo pa primorani spravo skleniti! stajorski deželni šolski svet ni bil nikdar nemškonacionalna, postojanka.« Govornik je končal med velikim odobravanjem. Sedaj so pa nastopili tožniki! Nastopali so eden za drugim, povečini učitelji in začeli brati levito svojim lastnim poslancem. »Mi ne potrebujemo narodnih fraz, ampak narodnega dela. Učiteljstvo ne bo več držalo stre-menj nemškonacionainim poslancem, da bi zopet do mandatov prišli. Deželni zbor bi lahko delal, ko bi ne bilo Wa,-stiana. Wastian se iz naroda norca dela, je prazen frazer, ki goni deželo v gospodarski prepad. Taki ljudje morajo izginiti iz nemške javnosti.« Cel čas je odmevala dvorana od odobravanja volilcev, in ves čas je grmelo po dvorani: Pfuj Wastian, tako da so okna žvenketala. 01) koncu shoda sc je sprejela resolucija, ki obžaluje, da so tudi nekateri nemški poslanci preprečili delovanje deželnega, zbora in se vlada pozivlje, naj deželni zbor razpusti. Ta shod, na katerem je bila zbrana gardna četa nemško - nacionalne stranke, ki je svoje lastne poslance tako desavoirala, jc velike važnosti in pomena in sicer nc le za štajerski deželni zbor, ampak tudi splošno za nem-škonacionalno politiko. Prva posledica tega zborovanja bo sprava v deželnem zboru in sporazum s Slovenci. Popolnoma je izključeno, da bi nemškonacionalna večina še sledila narodnim hujskačem ala Wasti-an in drugim spodnještajerskim narodnim petelinom. Parola »Nicht nach-geben«, je zlomljena; slovenske zahteve se morajo upoštevati! Nemški nacionalni brambovci sami so prišli do spoznanja, da so Slovenci enakopraven faktor, s katerim je treba računati. V tem oziru so se »kazali modrejše od slovenskih liberalcev, ki so kakor najeta druhal cel čas zabavljali črez slovensko obstrukcijo v deželnem zboru. Drugič: Nemšiko-nacionalna pre-i napetost se jc sama sebe ubila. Najhuj-ši privrženci Siidmarke in Schulvcrei-na, največji propagatorji nemštva na Štajerskem so sami označili nemško-nacionalno politiko za pogrešeno in napačno. Fraze, bojne pesmi, ki so nekdaj uplivale na tc ljudi, kakor mašeči-na na lunaste ljudi, so izgubili svojo silo. Neškonacionalni terorizem -spod-nještajerske nemšku.tarijc je strt; stri ga je nemškonacionalni voiilec sam in odvzel neniško-naeionalni večini veliko breme. Trajalo je pač dolgo časa, da se jc nemškonacionalna večina л zdramila; zdaj je več kot gotovo, da se bo z primerno energijo otresla te spod nještajerske more. Najlepše znamenje je pa to, da je enkrat zmagala n ar o d n a pamet! Ta shod nas uči, da sili na dan kakor na Štajerskem tako tudi na Koroškem misel, o narodni spravi, zavest., da je treba z roko v roki na skupno gospodarsko delo za deželo in za. oba naroda. Čim dalje l>olj prodira trezno načelo, da je sedanji narodni boj škodljiv obema strankama in da .se je treba narodne prenapetosti otresti. Dal Bog, da bi se res koroški in štajerski Nemci tega načela tudi vedno držali! Draginje le Konec! Dunaj, 13. sušca. Gotovo se v državnem zboru ni še o nobenem perečem vprašanju toliko govorilo, kakor o draginji. Pa tudi v deželnih' /borih in sploh v širši javnosti je draginja že več kot eno leto na dnevnem redu. Koliko krika je bilo samo zaradi argentinskega mesa! Bivši trgovinski minister Weisk!rchner je večinoma radi tega zgubil svoj državnozborski mandat in moral odložiti ministrski Irak. Vsevprek so kričali proti draginji in iskali azazele, da bi jih žrtvovali za stradajoče množice. Draginj-ski odsek poslanske zbornice je presedel cele dneve in si ubijal glave, kako bi pregnal to ljudsko moro. Po dolgih in burnih razpravah jc sklenil za dva koša resolucij, ki naročajo vladi, naj stori to in ono. Vlada pa je mirno poslušala in kvečjemu odgovarjala, da mora slišati mnenje raznih enkei. V enkclah pa imajo navadno isti prvo besedo, proti katerim je naperjena vsa akcija, enkete v takih slučajih niso drugega, nego stranski tiri, na katere za- Spomin no pesnika fl. Medveda. 12. marca 1912. Večer je. Slonim pri belih oknih starega gradu. Skrivnostno molče častitljivi grajski gozdovi, kakor v sanje zazibani od uspavajočih, šumljajočih koles mojega soseda lam v dolini . . . Na visokem oblačnem svodu je ugasnila luč. Letos je zopet obletnica z libero. Da nes dve leti je ležal v tej zeleni sobi na mrtvaškem odru brez duše, ki se jc bila preselila v večnost . . . Te kratke vrstice naj bbdo spomin na pesnika Medveda! — Poezija bodi evangelij življenja! — In vendar, ko vzamemo v roko kako novo pesniško zbirko, s kako prazno dušo jo navadno odložimo. Kje je misel, da bi vžgala , srce, kje beseda, da bi nas pretresla, kakor božji grom in kje je moč, ki bi potegnila ljudske duše za seboj?! Pomanjkanje velikih misli, globokih čustev, zgolj prazno ljubimkovanje in norčevanje iz svetih reči — to je neredko novodobna poezija. Medved ni bil pesnik te vrste. Prevare življenja so mu sicer zasekale globoke rane v srce, a on ni tožil, premišljal je svoje bolečine, sc vglobil v skrivnosti krivde, milosti in odpuščanja in pokazal v svojih delih, kako se življenska modrost . objema s poezijo. i Medved je bil lirik razuma in krščanski modroslovec. On ni p ikrival svojih zmot. V bridkem kesanju se je vračal kot izgubljeni sin nazaj v domačo hišo, v naročje svojega nebeškega Očeta, na njegovo Srce. Kar je grešil in trpel, vse je očiščeno v ognju spoznanja in kesanja: Jaz ljubim svojo dušno bol, kot delež svoj od vekov dan, kot tihi mrak, ki les in dol ovija v mehek pajčolan. Medved trpi kot mož, ki ne pozna jokavih vzdihov in obupnosti. Življenje mu je visoka šola trpljenja, v katerem se uči kakor svetopisemski Job prave modrosti. Njegov svetovni nazor je torej plod trdih izkušenj in notranjih bojev, ki ga jc konečno pripeljal v samoto turjaškega gradu. — Medved jc bil rojen pesnik. Svoj prirojeni dar je vzgojil in obogatil v neprestanem delu. Poezija je bila živlienje njegovega življenja, duša njegove duše. Vse njegove misli so se snovale v tisti obliki, ki tudi v dobi deleadentizma ni krenila s prave poti, zato je vse, kar imamo od njega, tako dozorelo in popotno, kakor i bronast kip, stoječ na trdem, nepremakljivem temelju. Njegova dela slonijo na najširši podlagi, ker Medved je bil lirik, epik in dramatik in ostane kot klasik in učitelj poetike — s'^venskemu narodu. Noč je. Luč jc ugasnila na mizi. Slonim pri oknu 'in zrem v tiho, mirno noč, posluSc'oč šumljajoča kolesa sosedova tam v dolini in na misel mi prihajajo verzi moje£- starega prijatelja Silvina Sardenka, posvečeni Medvedovemu spominu; In ko si šel korakov naglih v lepši kraj, cn sam trenotek pogledal morda si nazaj: »Nc živci z Vami bi sedaj en sam trenotek«. Fr. Pavšič. H. Sienkiewicz: v peščeni pum. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) VIII. Noč je bledela. Ljudje so hoteli zasesti velblode, kar so naglo zagledali pustinskega volka, ki je z med noge zvitim repom tekel čez pot kakšnih sto korakov pred karavano in ko je prišel na nauproti ležečo ravno višino, hitel z vsemi znaki strahu, kakor da bi bežal pred kakšnim neprijatcljem. V egipčanskih pustinjah ni takih divjih zverin, pred katerimi bi se tresli volki in radi tega je ta prizor zelo prestrašil su-danske Arabce. Kaj bi moglo biti? Ali bi preganjalci bili že tukaj? Eden izmed beduinov jo naglo splezal na skalo, komaj pa da je pogledal okrog, je šc hitreje skočil doli: »Pri preroku!« zaklica! je zmeden in prestrašen, »menda teče lev proti nam in jc že tukaj!« V tem trenotku se jo izza skale raz-leglo z debelim basom: »Vov«!, nato sta pa Stanko in Nelka zakričala oba obenem : »Saba! Saba!« Ker pomeni to po arabsko: lev, so se boduini še bolj prestrašili, toda Ha« niis so je nasmejal in rekel: 1 poznam tega leva.« ekSi, je zategnjeno zažvižgal in v ,« ni ucnotku jc skočil ogromni britan med velblode. Ko je zagledal otroke, jc od veselja prevrnil Nelko, ki jo stegala k njemu roke. .spel se po Stanku, potem pa cvileč in lajajoč tekel nekajkrat okrog obeli, še enkrat prevrnil Nelko, sc še enkrat spel po Stanku, potem se pa vlcgel k njunim noeani in pričel zevali, vozijo lovore, da tam obtiče. Najodločneje se je vlada upirala kartelncmu zakonu, ki bi vsaj omejil razne zlorabe kartelov. Mnogi so sc bali, da bodo socialni demokrati pri tej priliki postavili ves družabni in gospodarski red na glavo. Ta strah je bil prazen. Socialni demokratje in tudi razni meščanski demagogi imajo vedno dve železi v ognju, eno za javnost, drugo za domačo porabo. Kartelistom te dvoživke ne bodo skalile vode. Sicer pa so danes obveljali tudi skoraj vsi predlogi socialnih demokratov. In sedaj je konec draginje! Draginjski predlogi. Prvi se tiče p et r o 1 e j a. Francoski in angleški kapitalisti so pokupili rafinerije v Galiciji, in sicer v Limanovi in Dzic-dicu. Prodajali so petrolej pod ceno, da bi preprečili izvoz v Nemčijo in Francijo, koder so z močnim kartelom obvladali trg. Cena petroleja je padla na 24 kron in še nižje. Vsled tega so morale manjše domače rafinerije ustaviti prodajo. Vsled tega je vlada vnanjim rafinerijam odtegnila vse olajšave. Cena petroleju je poskočila na 35 kron pro meterski stot. Ta cena približno odgovarja razmeram in troškom dobave. Z ozirom na to predlaga odsek: »Da se petrolej dalje ne podraži, naj vlada nadaljuje dosedanjo akcijo.« Poljski socialni demokrat dr. Diamand pa predlaga še dostavek: »Proizvajalni stroški državne tovarne v Drohobiču naj služijo za podlago pri določanju cen.« Z ozirom na draginjo premoga predlaga odsek: »Vladi se naroča: 1. Da predloži načrt zakona, ki pooblasti državo, da sme vsak čas iz vzrokov javnih koristi premogovnike prevzeti v svojo upravo, posebno tedaj, ako so lastniki premogovnikov in prostosledov zvezani v kartelih ali pa dogovorno z drugimi podjetniki omeje dobavo premoga. 2. Vlada naj predloži načrt zakona, po katerem more vsak čas podrfaviti premogovnike; odškodnino pa naj določajo redna sodišča. 3. Ministrstvo za javna dela naj določa za premog zadnje cene. 4. Vlada naj strogo izvršuje rudarski zakon. 5. Vlada naj zniža prevozne tarife za premog in pomnoži število vozov na železnicah. 6. Vlada naj iz državnih premogovnikov oddaje premog naravnost konsu-mentom. 7. Vlada naj pokupi prostoslede v Galiciji in odpre premogovnike. Kupčija s prostosledi naj se prepove. 8. Vlada naj iz državnih premogovnikov oddaje premog konsumnim društvom m kmetijskim društvom, ki naj ga prodajajo po lastni ceni itd. Draginjski odsek se v posebnem poročilu obširno bavi z žganjem in predlaga: »Da se ne podražita krompir in špirit, naj vlada predloži načrt zakona, s katerim se bodo odpravile vse premije žga-njaren, izvzemši male kmetijske. Vlada naj ne dovoli prisilnih koncesij takim podjetjem. Proti kartelom sploh predlaga odsek: 1. Vlada naj zbornici predloži poročilo, ali so že dani pogoji za državni monopol trgovine z železom, sladkorjem, pivom, petrolejem, špiritom, premogom, milom in drugim blagom, ki ga podražujejo karteli; 2. dokler nimamo kartelnega zakona, naj vlada kartelom odtegne vse olajšave na državnih železnicah, Poljski poslanec Z a r a u s k i in Teti« f e 1 sta predlagala, naj se odsekovo poročilo glede petroleja vrne narodnogospodarskemu odseku. Za ta predlog so glasovali Poljaki, večina Čehov, Rumuni in nemškonarodna zveza; proti predlogu Slov.-hrvatski klub, Rusini, socialni demokratje, krščanski socialci, češki in nemški radikalci. Takozvana vladna večina pa je s 196 glasovi proti 235 ostala v manjšini. Ker poljski predlog meri na to, da se vsa stvar zavleče in omogoči podraženje petroleja, se nam več kot čudno zdi, da so zanj glasovali tudi dr. R u v n i h a r , B i a n k i n i in Ivćević. Doma kriče proti draginji in kapitalistom, tukaj pa glasujejo nasprotno. To so politični veter-njaki." Skoraj soglasno pa jc bil sprejet odsekov predlog z dostavkom dr. Diainanda. Obveljal jc tudi Hudečev predlog, naj vlada v treh mesecih predloži vse gradivo kartelne enkete in načrt kartelnega zakona. Nadalje je zbornica glasovala po imenih o predlogu Zarauskega, naj se predlogi glede drugih kartelov vrnejo odseku. Tudi s tem predlogom hočejo ustreči le kartelistom na škodo najširših slojev prebivalstva. Kaj pa more ta ali drugi odsek še storiti, ako draginjski odsek vsled vladnega odpora ni mogel bolj v živo zadeti raznih kartelistov. Tudi ta predlog je bil odklonjen. Odklonjen je bil tudi predlog, naj se vladi izreče graja, ker ne dovoli uvažati saharin; ravnotako je večina zbornice odklonila predlog, da vlada za razno blago razveljavi uvozno carino, dokler karteli ne znižajo cen. Sprejet je bil predlog Schocpferjev, naj vlada predloži načrt novega rudniškega zakona, ki pooblašča vlado, da more po potrebi podržaviti premogovnike. Obveljali so tudi vsi ostali predlogi glede premoga in špirita. S tem jc bila večmesečna draginjska razprava končana. Z ozirom na mogoče uspehe raznih predlogov, krik in agitacijo raznih političnih krošnjarjev smemo pač reči: »Par-turiunt montes, nascetur ridiculus mus.« Jutri se prične prvo branje brambne predloge. Vse je drlo v dvorano proračunskega odseka, da se vpišejo med govornike. GI0SD0. ASSUMPTIO. Oratorij P. H. Sattnerja. Da se naš mali narod dviga v zadnjem času kulturelno višje in višje, to vsakdo prizna, ki krog nas opazuje naše gibanje, Na vseh poljih umetnosti gremo krepko naprej, kakor da bi hoteli in skušali uhi-teti naše sosedne kulturonosce ter jim pokazati, da živimo in da hočemo živeti ter se ž njimi kulturno vzporediti. V vseh panogah umetnosti gremo naprej, tudi v glasbi. In najnovejši, prvi slovenski oratorij pomeni resnično velik korak, recimo skok naprej, s stališča celokupnega napredka. In s tega stališča naj se opazuje pomen tega dela. Po trnjevi, trudapolni poti je skladatelj, nam že davno po svojih cerkvenih in posvetnih pesmih vsled njih plemenite metodike omiljeni p. H. Sattner pogumno zastavil pero k prvemu slovenskemu delu velikega stila. Velike množice, navzoče pri včerajšnjem koncertu, so pričale, da se naš kulrtfhu svet zaveda pomena tega relativno epohalnega dela, ki je izzvalo ve- liko navdušenja v znak spontane hvaležnosti za prvi slovenski oratorij. Isti ima tri dele: I. Dormitio (Smrt), II. Assumptio (Vnebovzetje), III. Čoronatio (Kronanje). Uvod, v katerem je nabranih nekaj glavnih tčm iz oratorija, je kratek ter vodi neposredno v I. del. V njem se menjajo sopranski in baritonov samospev z mešanimi in ženskimi zbori. Iz njega se, odličen po iskrenem, globokem čustvu glasi spev Marije — »Preljubi je moj« in »obsujte me s cvetlicami«. Tako priprost in tako neizrečeno iskren, tako skromen in tako plemenit in blag je, da je kakor balzam za ubogo človeško srce. Dragocen biser je to iz neusahljivega studenca p. Sattnerjevih melodij. Imeniten v svoji koncepciji je mešan zbor »Vstani, hiti« z čvrstim trizvoč-nim basovskim vstopom, premišljeno razpreden in zelo efekten. Manj se mi dopada ženski zbor, ki uvaja pomlad, prebujo pri-rode z »adagio«, kar poslušalca osupne, ker pomlad veselih lic zbudi radosti klic, vzklik novega življenja, značilno izraženega v »adigo«, neposredno sledečem »al-legro«, značilnem v ritmu in tempu. Med tem ženskim zborom ter nastopom Marije je vrinjen kratek orkestralen stavek, ki pripravlja solospev, pa ni v nobeni orga-nični zvezi s prejšnjim. Po mojih mislih je tu vrzel, ki bi se dala krasno izpolniti. Tudi flauto-solo ni prav umljiv. Prelep je II. del. Tu nahajamo moški zbor »o smrt, tvoj strah je strt« na čelu tega dela, nepopisno plastičen, edin v naši glasbeni literaturi. Že partitura razodeva to silno moč, ki stare smrt, kaj šele, če to čuješ. Sledi temu zboru tenorjev solo, angelski glas, ki je v svoji invenciji krasen in bi prišel ravno tako krasno do veljave, če bi ga izvajal dober tenorist. Izredno lepo je izražtjP »Ave Maria« v zboru in čvetero-spevu, kakor tudi v dvospevu med tenorjem in sopranom, ki se je pa vsled umljive nervoznosti izvajajočih moči malo ponesrečil. Omeniti je še basov recitativ v začetku tega dela, ki je izbrano postavljen ter ravno tako z izbrano eleganco pred-našan. Krona oratorija je III. del — Kronanje, čoronatio. Uvede ga lep tenorjev recitativ. Prikaže se žena, odeta s solncem in luna pod njenimi nogami, krog glave venec dvanajsterih zvezd — »Marcia maestoso« v precej dolgo razpredenem orkestralnem stavku slika to prikazen ter pripravlja k mogočnemu aleluja. To mesto bi se dalo morda stesniti in samo v »maestoso« še efektnejše napraviti, ne da bi bil vezan na »marcia«. Sicer je pa bila včeraj stvar ta, da je stopil »marcia« v ospredje na škodo »maestoso«, za katerega bi bilo treba še najmanj 50 godcev. Unisono aleluja se razvije v homofoni zbor, a potem v imitatori-čno fantazijo. Fuga to ni. Izredno široko razpreden doni ta aleluja poln življenja, krepkega življenja v pozdrav nebeški Kraljici, vmes prepeva ona sama v melodično razkošnih samospevih svojo hvalo in uda-nost Stvarniku, dokler v »moderato reli-gioso« zbor ne preide k češčenju Marije, ki se odzove pozivu basista v kratkem reci-tativu: »Veselimo se vsi v Gospodu, po-vikšana je božja Porodnica nad zbore angelov«. Pred tem zborom nahaja sc solo vijoline v spremstvu orkestra. Tudi to ni prav umljivo ali vsaj težko utemeljiti. V tem delu, ki po svoji grandijozni koncepciji ter bogati invenciji in tudi harmonično nadkriljuje prva dva dela, je skladateljev polet najvišji, najslovesnejši. »Čoronatio« svedoči veliko prožnost p. Sattnerjevega duha, polnega svetega navdušenja za njegovo umetnost. — Izvajalo je oratorij do 300 ljudij pod vodstvom g. koncertnega vodje Hubada. Zbor je bil dobro naštudiran. Pelo sc je točno, prednašanje je bilo nekoliko ma-nirirano, dinamično opiljeno s pogreški v melodičnih linijah. Najboljši jc sopran, sla-bejši alt, tenor razmeroma najslabši, bas premalo izdaten, četudi sam na sebi krepak. Vsi pa so z veliko vnemo sledili dirigentu. Orkester jc bil prostorno in matcrijel-no v ozadju. Prešibek posebno v godalih, dostikrat netočen in nejasen je bil orkester, kar je pač pripisovati okolnosti, da so v njem sodelovale moči, katere niso vajene sviranja v orkestru. Sicer pa njegov part ni posebno težaven, kajti skladatelj je (»osvetil svoje najboljše moči zboru in so-istom, ne inštrumentaciji. Od solistov gre prvenstvo g. Križaju. Pel je basovo in baritonsko ulogo mirno, z vso potrebno dostojnostjo umerjeno in povsem sigurno. Edino njegov glas se prilega solistu v oratoriju. Ga. Lovšetova ima sicer majhen, toda zelo simpatičen glas, kateremu bi trebalo odpraviti tremolo ter privaditi širši nastavek. Parkrat je utonila v orkestru. Ga. pl. Foedranspergova ni nudila nič individuelnega in ni mo.tila. G. Ili-čič pa spada vsekakor bolj v opereto kakor pa v oratorij in tam tudi bolje ugaja. Njegov, glasovni materijal je čeden, pa ne posebno sočen, poleg tega ga kvari tremolo. Obisk je bil izboren, dvorana polna najboljšega občinstva. Opazili smo pre-svitlega nadškofa goriškega dr. Sedeja, zagrebškega dr. Bauera, tržaškega škofa dr. Karlina, knezoškofa dr. Jegliča in škofa Stariho, dalje deželnega predsednika eks-celenco barona Schwarza, dvornega svetnika grofa Chorinskega poleg mnogih drugI h odličnjakov. Posebno veliko je bilo v dvorani duhovščine.. Skladatelju je bilo med burnimi ova-cijami poklonjenih troje vencev, g. dirigentu srebrn venec in lira. Danes in v nedeljo se koncert ponovi. A. S. Rudarske Slavke. Ob Rnbri. Včeraj zjutraj bi se bilo moralo peljati v rudnik 312.277 rudarjev, peljalo sc je pa zgolj 123.268 rudarjev. Manjkalo je torej 60 53 odstotkov rudarjev. O velikih izgredih v Hambornu smo žo včeraj med brzojavkami poročali. Krščanske strokovne organizacije so se pritožile na vlado, ker se za obrambo rudarjev, ki hočejo delati, premalo skrbi. Pri rovu »A. v. Hannsmann« so poizkusili socialni demokrati krščansko rudarje, ki ne stavkajo, napasti. Metali so tudi kamenje na policijo, ki je pa pomirila razburjene rudarje. Ko je včeraj zjutraj oddelek policije od rova Schemrock profci rovu Julia korakal, so metali socialni demokratje lja policijo kamenje in streljali. Policisti so na napadalce tudi streljali. Enega napadalca mi dar ja so policisti ustrelili. Krogla ga je.zadela na glavi. V Beroli-nu sodijo, da se je stavka že izjalovila, ker se stavke vzdržujejo ne samo krščanski rudarji, marveč tudi veliko socialnih demokratov, liberalcev in Poljakov, dasi so njih organizacije stavko napovedale. Stavkujoči rudarji so Boka je imel propadla, po jeziku, ki mu je visel daleč iz gobca, mu je v curkih tekla pena, mahal je pa z repom in ljubeznivo gledal na Nclko, kakor da bi ji hotel reči: »Tvoj oče te je izročil mojemu varstvu in zato sem prišel!« Otroka sta se vsedla k njemu vsak na eno stran in ga začela gladiti. Dva beduina, ki še nista videla ničesar podobnega, sta ga gledala z začudenjem in ponavljala: »Allah! o kelb kebir!« (Pri bogu, kako velik pes!) — on je pa ležal nekaj časa popolnoma mirno, potem je pa dvignil glavo, potegnil zrak v svoj črni, ogromni trombi podoben nos, pričel vohati po zraku in skočil k ugaslemu ognju, ob katerem so še ležali ostanki jedi. V tem trenotku je začel lomiti in drobiti kozje in koštrunove kosti s svojimi mogočnimi zobmi, kakor slamo. Ostankov večerje od osem ljudi, ako štejemo staro Dinah in Nelko, ni bilo dovolj za tacega »kelb kebira«. Sudance je spravil njegov prihod v veliko zadrego, velblodnika sta poklicala Hamisa na stran in se pričela ž njim razgovarjati nemirno in cclo razburjeno. »Iblis je prinesel tega psa!« zaklical je Gebhr, »in kako je mogel najti pot za otrokoma, ko sta vendar v Gharak prišla z železnico?«. »Gotovo je sledil velblodc,« odvrnil je Ilamis. »Slabo je. Vsakdo, kdor ga pri nas zagleda, si bo zapomnil karavano in po- vedal, kod jc šla. Na vsak način se ga moramo iznebiti.« »Toda kako?« vprašal je Hamis. »Imamo puško, vzemi jo in streli mu v glavo.« »Puško imamo, toda jaz ne znam streljati. Mo*da znaš ti? . . .« Ilamis bi morda za silo umel, kajti Stanko je večkrat precl njim odpiral svoje orožje in zapiral, toda škoda se mu je zdeio psa, ki sc mu je priljubil, ko je zanj skrbel, šc predno sta otroka prišla v Mcdinet. Vedel je pa tudi, da oba Sudanca nimata nobenega pojma, kako ravnati z orožjem najnovejšega sistema in da ne vesta s puško kaj početi. »Če vidva ne znata,« rekel je s prekanjenim nasmehom, »zamogel bi psa ubiti samo ta mali »nouzrani« (kristi-jan), toda puška lahko ustreli večkrat za vrstjo, tora j bi je ne svetoval dati mu v roke.« »Bog ne daj!« odvrnil je Idris,« po-streljal bi nas, kot prepelice.« »Imamo nože,« pripomnil je Gebhr. »Poskusi, toda vedi, da imaš tudi grlo, katero pes lahko raztrga, predno ga z nožem zakolješ.« »Kaj torej počeli?« Ilamis je skomizgnil z rameni. »Zakaj pa hočete ubiti tega psa? Tudi ako ga potem zakopljete v pesek, hijene ga bodo izkopale, preganjevalci najdejo njegove kosti in bodo vedeli, da nismo šli čez Nil, ampak da bežimo po tej strani. Naj gre z nami. Kadar pojdejo beduini po vodo in sc bomo mi skrivali v kakšni soteski, se lahko za-nesete, da pes ostane pri otrokih. Allah!« »Bolje, da je prišel sedaj, kakor da bi pozneje pripeljal preganjevalce po naši sledi cclo v Bcrber. Krmiti ga ne bo potreba, kajti ako mu ne bo dovolj naših ostankov, si bo lahko preskrbel kakšno hijeno ali šakala. Pustite ga pri miru, pravim vam, in ne tratimo časa z razgovarjanjcm.« »Morda imaš prav,« rekel je Idris. »Če imam prav, mu hočem dati vode, da ne bo sam letal k Nilu in se pokazal v vaseh.« Tako se je odločila usoda Sabe, ki jc, ko se jc nekoliko odpočil in za silo najedel, v hipu izpil skledo vode in se spustil z novimi silami za karavano. Sedaj so prišli na visoko planoto, na kateri je veter nakopičil mnogo peska in s katere jc bilo na vse strani videti ogromno prostran pustinje. Nebo se je obleklo v barvo bisernice. Lahni oblački, viseči na vzhodu, so menjavali svoje barve, kakor obal, potem so sc pa naglo odeli z zlatom. Sledil je prvi žarek, potem drugi, in solnce jc, kot je navada v južnih krajih, kjer pravzaprav ni mračenja in svitanja, bušilo izza oblakov, kakor ognjen steber in ob-lilo z jasno svetlobo celo obzorje. Razveselilo se je nebo, razveselila zemlja in neizmerni prostori peščene daljave so se odkrili človeškim očem. »Moramo hiteti,« rekel jc Idris, »kajti od todi se vidi daleč.« Vclblodi so se odpočili in napojili in hiteli dalje naglo, kot gazele. Saba je ostal za njimi, toda ni se bilo treba bati, da bi se zgubil in nc prikazal pri prvem odpočitku. Dromedar, na katerem sta jahala Idris in Stanko, je tekel poleg živali, na kateri je sedela Nelka, tako da sta se otroka lahko med sabo pogovarjala. Sedež, katerega so naredili Sudanci, se je izkazal in deklica je v njem res izgledala, kakor ptičica v gnezdu. Ni mogla pasti cclo v spanju in potovanje jo je veliko manj mučilo, kakor po noči. Jasna svetloba dneva je obema otrokoma dajala poguma. V Stankovo srce je stopila nada, da ako jih je došel Saba, zamorejo isto storiti tudi preganjevalci. To nado je povedal takoj tudi Nelki, ki se mu je nasmehnila prvič odkar so ju uropali. »Kedaj nas pa lahko dohite?« vprašala jc francosko, da bi jo Idris nc razumel. »Ne vem. Morda danes, morda jutri, morda čez dva ali tri dni.« »Ali se ne bo treba vračati na kamelah?« »Ne. Vračali se bomo do Nila, potem pa po Nilu do El-Vasta.« »To je dobro, to je dobro!« Sirota Nelka, ki je poprej tako gorela za jahanje na kamelah, jo imela tega sedaj očividno dovolj. »Po Nilu ... clo El-Vasla in potem do očeta,« začela je ponavljati z zaspanim glasom. In ker sc pri poprejšnjem odpočitku ni dovolj naapala, je padla zopet v se pri rovih »Vollmond«, Ileinrich Gustav in Gneisenau ponovno spopadli z orožniki, ki so morali večkrat s sabljo nastopiti. Več rudarjev je bilo nevarno ranjenih. Na Angleškem. Uradno se poroča iz Londona, da upajo, da se stavka v nekaj urah konča, ker pogajanja med. rudarji in lastniki rudnikov napredujejo. Zveza rudarjev pa izjavlja, da toliko časa nc nasvetuje, da se stavka konča, dokler se ne dovoli minimalna plača. Radi stavke rudarjev je moralo veliko mest mestno razsvetljavo omejiti. Dne 12. t. m. so razsvetljavo celo v angleškem državnem zboru omejili. Roje se pa tudi velike bede, ki sledi stavki. Iz Schef-fielda se poroča, da. zapirajo tvornicc, ker nočejo kupovati premoga, ki slane zdaj 32 in pol šilinga tona. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. Lahi nameravajo obstreljavati Solun. Z Dunaja se poroča: Pričakuje se, da prično Lahi obstreljavati Solun. Zadnje dni se je poročalo, da so laške vojne ladje pred Solunom križarile. To poročilo sc ne le potrjuje, marveč so dunajski vojaški krogi poučeni, da nameravajo Lahi Solun bombardirati. Če admirala Faravelli in Viale, ki sta te dni zapustila Rim s povelji laške vlade, res napadeta Solun, pač še nihče ne zna in Lahi svojih načrtov gotovo tudi ne bodo izdali. Pač pa nastane za evropski mir nevarnost, ako Lahi bombardi-, rajo Solun, to velevažno trgovsko mesto na Balkanu. Italija je pač zelo v škripcih. Vse velevlasti bi že rade videle, da se vojska konča, a velevlasti, osobito Francoska m Angleška, laške suverenitete v Tripolisu ne priznajo, ker dežele Lahi vojaško še niso osvojili. Posredovanje velevlasti za mir tudi nekoliko Italijo ponižava, ker smatrajo Turčijo za Italiji enakovredno državo. Nazaj gledp na Tripolis laška ne more, ker če le nekaj odneha, izbruhne lahko revolucija v kraljestvu in savojske vladarske rodbine ni več. Lahi bi zato radi zdaj s svojo vojno mornarico Turčijo prisilili, da se mir sklene. A kaj poreko velevlasti? Italija je zelo zvezana. Politična zveza z Avstro-Ogrsko in Nemčijo še obstoja, gospodarsko so pa Lahi od Italija bi pa ne bila ljuba ne Francozom in tlalija bi pa ne bila ljuba ne Francozom in morebiti tudi ne Avstro-Ogrski in Nemčiji. V Solunu samem imamo mi, a tudi Nemci, veliko trgovskih zvez. Če prično pa Lahi v Solun metati svoje bombe, ni dvoma, da zavre tudi na Balkanu in bi sledila krvava igra velevlasti za Balkan, ki bi ga velevlasti pač Lahom meni nič tebi nič ne prepustile. Obstreljevanje Soluna bi lahko usodepolne posledice povzročilo. Izključeno pa tudi ni, da napade laška mornarica Dardanele. Nameravan napad anarhistov na laške ministre. »Corriere della Sera« potrjuje poročilo, da policija straži laškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, ker sok mladoturki dva anarhista najeli, da ju usmrtita. O načrtu je laško vlado obvestila neka sosedna država. Pred odločivnim trenotkom. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča, da je ruska vlada svojega poslanika Č a -ri kova zato iz Carigrada o d -poklicala, ker stopa laško-turška vojska v odločilni stadij in je zato v Carigradu treba moža, ki bo boljše zastopal Rusijo, kakor jo je Čarikov, kateri jc na svojo roko mešal in bi bil rad povzročil nemire na Balkanu. (Kakor znano, je Ča- globok sen, kakor zaspi silno zmučen človek proti ranemu jutru. Sedaj so beduini gnali velblode brez oddiha in Stanko je zapažil, da so sc obrnili v notranjost pustinje. Da bi pri Idris u omajal prepričanje, da jim bo mogoče uiti pred prega-njevalci, in obenem, da bi mu pokazal, da sam neupogljivo računa na rešitev, je rekel: »Sedaj sc oddaljujete od Nila in od Baher-Jussef, toda to vam nič no pomore, saj vas ne bodo iskali pri bregu, kjer leži vas pri vasi, ampak dalje v notranjosti puščave.« Idris je pa vprašal: »Odkod veš, da se oddaljujemo od Nila, saj vendar od tukaj ni videti bregov.« »Ker solncc, ki je na vzhodni strani neba. greje sedaj v hrbte; to pomeni, da smo sc obrnili proti zahodu.« »Ti si moder dečko,« rekel jc Idris S priznanjem. Za, trenotek jc pa dodal: »Niti prcganjevalci nas nc dobite, niti ti nam nc ubežiš.« »Nc.« odvrnil jc Stanko, »jaz ne. zbežim -- ako ne. z njo.« iu pokazal jc ua spečo Nelko. {Dalje.* rikov zlasti velik nasprotnik Avstrije in jc delal na balkansko zvezo.) Kaj dela laško brodovje? Porta jc dobila obvestila, glasom katerih sc cfve laški ladji nahajati v Arhi-pelagu in sc jc zato bati, da Italijani napadejo otočje. — »Messaggero« poroča, da laški mornarici ne manjka premoga, češ, da imajo ladje šc za več mesecev premoga in so lahko kotli 110 ladij neprenehoma zakurjeni. Meseca septembra je bilo v zalogah nad dva milijona ton premoga. Afera generala Pecori. Turinska »Stampat objavlja spomenico generala Pecori-Giraldi, katerega je vlada iz Tripolisa odpoklicala, ker jc bi! zapovedal usodni pohod v oazo Bir-Tobras. General Pecori se brani, češ, da poveljnik ekspedicije, polkovnik Fara, ni generala zadostno obveščal o vseh fazah boja in ga tudi ni prosil za ojačenja. Pecori jc svojo spomenico izročil vojnemu ministrstvu. Vladni krogi izjavljajo, da je treba objav-Ijenje tc spomenice zelo obžalovati, ker vsebuje veliko stvari, ki bi morale v interesu službe ostati tajne. OGRSKA KRIZA. Dne 13. t. m. sta na Dunaj odpotovala predsednik zbornico magnatov grof Csaky in predsednik poslaniške zbornico Novay. Danes ju zasliši vladar v avdienci. V soboto so pa pozvani v avdienco k cesarju tajni svetniki grof Julij Andrassy, pl. Szell in grof Aladar Zichy. Kristoffy objavlja v »Neucs Wic-ner Journalu«, da še zdaj kakor 1. 1905 zavzema stališče, da 'so vojaška vprašanja edino rešljiva z zbornico, ki bo izvoljena po načelih splošne volilne pravice. AVSTRIJSKO -RUSKI SPORAZUM KMALU GOTOV? »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga, da se bo med Avstrijo in Rusijo kmalu sklenil sporazum, ki se tiče zlasti Albanije. Zunanji minister Sascnov bo baje že prihodnji mesec vstanu dumi o položaju v bližnjem in daljnjem Orientu v tem zmislu poročati. RUSI V PERZIJI. Kristjani v Urmiji so sklenili, da prosijo ruskega čara Nikolaja, rusko dumo in francoski, angleški ter amerikanski parlament, da naj Rusi kolikormogoče dolgo v Urmiji ostanejo. NEMIRI V MAROKU. Dne 9. t. m. so v Makarešu domačini napadli več Francozov, ki so jih vojaki rešili. V mestu so nastali večji nemiri. Ranjena sta bila nemški inženir Bertram in švicarski trgovec Kunz. Vojaki so na domačine streljali. Več Maročanov je bilo ustreljenih, nakar so se domačini pomirili, JAPONCI ZA JUANŠIKAJA. Iz Tokia poročajo: Japonska je vele-vlastim predlagala, da naj Juanšikaja priznajo za predsednika kitajske republike. Večina velevlasti je že pritrdila, le ena velevlast (Rusija) je stavila poseben predlog glede na Mongolsko, NAPET POLOŽAJ NA KRETI. Francozi in Angleži nameravajo v Kaneji izkrcali vojake, ker za vzdržava-nje miru orožništvo več ne zadošča. Vsa javna poslopja so zabarikadirana. Zbornica hoče prisiliti, da se Kreta z Grško združi. Zgolj strah pred velevlastmi povzroča, da še niso vlade odstavili in jo obtožili izdajalstva. 300,000.000 KRON ZA NOVE LADJE ANGLEŠKE MORNARICE. Angleška vlada jc preračunala stroške za zgradbo novih angleških vojnih ladij s 13,971.527 funti, med tem ko je lani za nove ladje 15,063.877 funtov preračunala. V Berolinu so presenečeni, ker jc Angleška izdatke za nove vojne ladje za 1,092.350 funtov šter-lingov znižala. Časopisje sodi, da, so sc razmere med Anglijo in Nemčijo izboljšalo. UREDITEV LJUDSKEGA ŠOLSTVA NA BAVARSKEM. Bavarski deželni zbor je v svoji seji dne 12. t. m. odklonil predlog liberalca dr. Casselmanna, da naj vlada predloži zbornici učiteljsko postavo. Sprejet jc bil predlog centra, da naj vlada zbornici predloži zakonski načrt, ki naj uredi ljudsko Šolstvo. iz Hrvaške. Dijaška stavka. Tekom včerajšnjega dno so priredili stavkujoči dijaki več demonstracij. šolska poslopja straži policija, da bi jih stavkujoči nc demolirali. Sinoči se je vršil shod pred vseučiliščem. Ker je vlada naznanila, da so. bodo danes zaprle za mesec dni vse šole, ako ne bo učencev v šole, so dijaki sklenili, da se vrši danes zjutraj ob sedmih velik shod. Na ta način upajo, da nc bo dijakov v šolo. — Nekatere lamiuvlio uu ostale hrviiiko zavo- de, da se naj pridružijo stavki, je vla- 1 da zaplenila. V Dalmaciji stavkajo dosedaj samo v Splitu. Pro'i Nemcem v Bosu'. Kakor današnji nemški listi poročajo, so v vasi Branjevo v Bosni tamošnji hrvaški kmetje napadli tam naseljene Nemce. Nemci so bili popolnoma pregnani in domačini zavzeli njih posestva. V lada je obljubila pomoč. Shod v Senju radi imenovanja Sandorflija. Kakor znano, jo vlada letos prvič imenovala za kanonika v senjski škofiji Mažara v osebi profesorja Sandorffyja. To imenovanje je pa izzvalo med Hrvati veliko razburjenje, ker se smatra to kot nov napad na samostojnost senjske škofije. Vsled toga so sklicali Hrvati v Senju za nedeljo velik shod, da protestirajo proti imenovanju Sandorffyja in da zahtevajo koarljutor'a radi bolezni sedanjega škofa Vičiča. Ulanci *z Zagreba. Včeraj so odšli iz Zagreba ulanci 5. u lanskega regimenta v Varaždin, kjer bodo v bodoče nastanjeni. D?*ev&e novice. + Posnemajmo! Nemški državni zbor jc v svoji seji dne 12. t. m. na predlog proračunskega odseka sklenil resolucijo, glasom katere naj vlada predloži novelo k pokojninskemu zakonu za državno uradništvo in častnike v tem zmislu, da se sme v go'oviu okoliščinah pokojnina zmanjšati, kolikor je večja plača, ki jo vpokojenec v kaki zasebni službi vleče. Vse sitranke so za resolucijo glasovale, v debati je Erzberger od centra poudarjal, da, plačuje Nemčija za. uradnike in častnike 200 milijonov mark na loto, je pa veliko uradnikov in častnikov vmes, ki dosežejo vpokojenjc, nc da bi bili po § 31 državnega uradniškega zakona in S 10 častniškega penzijskega zakona dani za to pogoji, potem pa dobe mastne službe pri bankah, ladjedelnicah in podobno. So vpokojeni uradniki, ki vlečejo 8 do 10 tisoč mark penzijc, privatna služba pa jim nese še 30 tisoč in več. To mora ljudstvo razkačiti. — Lie-sching od svobodomiselne stranke jc imenoval postopanje uradnikov, ki se dajo predčasno vpokojili in potem za bogat denar služijo bankam in trgovskim podjetjem, za skrajno nemoralno, Siidckum od socialne demokracije je opozarjal na dejstvo, da ima nastavljanje vpokojenih visokih državnih uradnikov in častnikov v veloindustrijskih podjetjih za posledice veliko korupcijo. — Pri nas v Avstriji opažamo isti proces. Debata o špekulacijah stoyrske tovarne za orožje je precej te gnjilobo odkrila. Vlada rabi od bank denar, v bankah sedijo bivši visoki uradniki v pokoju, ki so mastno plačani, vlada dobi denar, kot protiusilugo pa zatiska oči pri različnih umazanih manevrih denarnih zavodov, podjetij in kartclov. Zelo preprosta reč, ki pa stane ljudstvo, ki sc z največjo težavo preživi, milijone in milijone, tla se, kakor je Steinvvender drastično rekel, gotovi požeruhi lahko v avtomobilih vozijo in kupujejo svojim ženam drage klobuke. Tako redi avstrijsko ljudstvo par pijavk. Naš parlament pa sc s svojo nestrpnostjo pred celim svetom smeši. Draginjski odsek je sklenil različne načine, kako bi se draginja odpravila, zbornica nilali zdaj o teh predlogih že skoro dva tedna prazno slamo in pokazalo se je, da stranke niti ne podpirajo svojih lastnih članov v odseku. Vlada od svoje strani izjavlja, da ne bo nič storila. Čisto prav jc imel poslanec V erstovše k, ko je predlagal, naj draginjski odsek svoje reči pobere in sc razdruži. Ves sedanji avstrijski parlament gro lahko domov, ne bo nič slabše. — V Nemčiji vladajo silno čudno strankarske razmere. Desnica in levica sta skoro enako močni, stalne, večine ni nobene, predsedstvo parlamenta tvorita dve stranki, ki sta razmeroma, najmanjši, in vendar gre delo in sc je do danes voliko koristnega in pozitivnega sklenilo. Pri nas pa samo otepanje starih fraz, brezpomembne prekljarije, in vlada, ki ji jc deveta, briga, kaj poslanci sklepajo in ukrepajo. Naš parlamentarizem je ros piškav. -f O gledališču so liberalni listi kar utihnili. Gospodje so pač uvideli, da so oni gledališče zavozili, saj so jc ves čas le oni v rokah imeli. Mi pa k svojim tozadevnim izvajanjem pripomnimo le šc to, da je propadanja slovenskega gledališča krivo tudi to, ker ni znalo v umetniškem oziru stati na svojih nogah, ni upoštevalo kulturnih potreb slovenskega naroda, ampak jc slepo sledilo razvoju modernega nemškega gledališča. Moderno nemško gledišče ni več, kakor je 8. t. rn. v praškem Rudolfinu izvajal znani Maksimilian Harden, moraličcn zavodL ni kulturno središče, ampak se jc popolnoma poindustrializiralo. Gre se kakor pri tovarni v prvi vrsti lc za profit, zato mora gledališče slediti najrazličnejšim časovnim Icndencam, sc laskati publiki, dražiti njene nagone, se obračati po modi. Gledališko občinstvo ni več enotna masa, ampak sestoji iz slojev najrazličnejših teženj in izobrazbe, predstave niso nič več svečane, ampak nekaj vsakdanjega, igralci so dclavci, ki nimajo časa šc za globoke študije. — Harden je dobro pogodil, sicer pa vsi resni ljudje žc dolgo tožijo v podobnem zmislu. Pri nas v Ljubljani bi sc pa bilo gledališče lahko delj časa ohranilo na višku svoje naloge. Kulturno mlado, narodno navdušeno ljudstvo je za svoje kulturne institucije zelo vneto in sc da od njih voditi. Tudi nismo Slovcnci po stanovih, izobrazbi in težnjah medseboj zelo diferencirani, domači igralski naraščaj pa se tudi zelo razlikuje od onih modernih igralcev, ki so postali večalimanj profesio-nisti. Pri nas so tedaj bili še do nedavna dani vsi pogoji, da gledišče res ostane nacionalno in etično visok kulturni faktor. V tem slučaju bi ga bile vse korporacije in vsi sloji radi podpirali, danes pa hodijo mnogi rajši v kinematograf, na Šmarno goro ali pa sploh nikamor. Ali je bilo našemu gledišču treba, da je postalo neke vrste kabaret? Gospodje pravijo: Samo to šc vleče! Seveda, še vleče, kako dolgo, to je pa vprašanje. Iz kabareta vleče navadno v nadkabaret in tako dalje. Resna dramatika nc najde več občinstva. Verjamemo, kdo pa je kriv? Morebiti gledišče bolj kakor moderna publika. So še drugi vzroki, o katerih pa nočemo danes pisati. Ampak gospodje naj nam to verjamejo, da bi bili lahko slovensko gledišče ohranili na višji stopnji, če bi bili hoteli in umeli. -f- Slovensko katoliško akademič-no tehn. drnš'ivo »Danica« na Dunaju si je na občnem zboru dne 12. t. m. izvolilo za, XXXVI. tečaj sledeči odbor: Ivo Pokoren, cantl. iur., predsednik; Joško Dolinar, cand. iur. podpredsednik; Jakob Sajovic, stud. phil., tajnik; Ivan Žgur, stud. med. vet., blagajnik; Gabriel Majcen, stud. tehn., arhivar; Zdravko Sibitz, stud. iur., gospodar; Ivan Prijatelj, stud. phil. 1. knjižničar; Franc Koblar, stud. phil., II. knjižničar; Josip Kos, stud. med., zapisnikar. — Imenovanje. Cesar je podelil mini-slerialncmu tajniku v patentnem uradu g. dr. Ivanu Š u m a n u, ki je dozdaj imel naslov in značaj sekcijskega svetnika, sekcij-sko svetništvo ad personam. — Strašne preiskave po neznanem storilcu zavoljo prestopka §§ 488, 491 in 493 k. z. v »Dol. Novicah«, se vrše v Novem mestu. Teden za tednom so za-slišbe raznih prič, seveda brez vsakega uspeha. Vprašamo visoko okrožno sodišče, ali nima res nujnejšega posla, nego stikati za osebami, katere so za sodišče popolnoma, irelevantne, katerih bi se pa radi iznebili gotovi v mestu vladajoči krogi, ker nc trobijo v njihov rog, ampak si celo upajo kritikovati njihovo javno delovanje za občni blagor. — Žrtev svojega poklica. V Banjaluki se je mestni primarij dr. Skarda pri neki operaciji inficiral. V tem položaju se je peljal k smrtni postelji svoje matere v Prago. Mati je umrla, kmalu nato ji je pa sledil v smrt tudi 33lctni sin zdravnik, zapustivši šele nedavno poročeno soprogo. — Elektrojeklene plošče naših dread-noughtov. V Vitkovicu so preizkusili nove oklopne plošče, ki jih nazivajo elektrojeklene plošče in so zelo trdne. Nove avstrijske dreadnoughte bodo iz teh plošč zgradili. Tudi nove velike topove bodo iz elektrojekla vlili. — Umrl jc v Spodnji Idriji najstarejši mož župnije Anton Balah v 98. letu starosti. — Umrl je dne 12. marca na Gorenji Težkivodi Jožef Joriček. Pokojni je bil 42 let. občinski odbornik velike občine Šmihel-Stopiče. — Kongres za ljudsko zdravje v Pelerburgu odgoden. Društvo zdravnikov na Kranjskem jc dobilo danes obvestilo, da jo imenovani kongres, ki bi sc imel vršiti od 28. do 31. maja t.. 1. radi nastalih zaprek odgoden na spomlad lota 1913. — Minislrska odredba o lekarnah. »\Vicncr Zeitung« priobčuje odredbo notranjega ministrstva o lekarnah z naslednjimi določbami: V vseli javnih lekarnah kakor tudi v zavodih, sc ima najmanj enkrat na leto izvršiti preiskava: vseh prostorov, oprave, aparatov, zdravil itd. ter dognati, da-li v lekarni vlada red in snaga. Kar tc tiče pomožnega, osobja, so isto doli v: 1. ad-junkto, to so mag. pharm., ki imajo zakonito predpisano kvalifikacijo za samostojno vodstvo javnih lekaren; 2. provizorje, mag. pharm., ki z oblastvenim dovoljenjem vodijo kako javno lekarno ali lekarno v kakem zavodu in so za vodstvo odgovorni; 3. aspiranti, ki so v svrho izučbe zaposleni v kaki lekarni. VseuCiliščniki farmacevti se smejo ub počitnicah unorabliati v lc- karnali. Razen teh je v lekarnah in njih laboratorijih lahko zaposleno šc drugo moško ali žensko osobje, za katero je odgovoren lekarniški vodja. To osobje pa ni upravičeno zdravniško predpisana zdravila pripravljati. Primorske vesli. p Imenovanje. Dr. Perisič, podpredsednik deželnega sodišča v Trstu, je imenovan za predsednika tukajšnjega trgovskega in pomorskega sodišča. p »Junaške Blejko.« Dvakrat je napolnila ta predstava dvorano novega Marijinega doma v ulici Risorta št. 5. Ker je tudi zadnjič moralo mnogo ljudi oditi, ker niso dobili prostora, sc bo igra ponovila na občno željo, clnc 19. t. m. na praznik sv. Jožefa. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Sedeži se dobe v prodajalni Kat. tiskovnega društva. p Iredentizem c. kr. državnih uradnikov pred poroto. K včerajšnji notici se nam še poroča: Uredniki patriotič-nega lista »Corriere adriatico«, ki so državni uradniki, so stali 12. t. m. pred porotnim sodiščem radi v septembru 1910 v tem listu priobčenega članka »O iredentizmu v tržaških državnih uradih«. Tožil jih je višji poštni svetnik Dudan, ki se je čutil žaljenega po navedenem članku. Celovško' porotno sodišče jc bilo delegirano na prošnjo tožencev. Obravnava z izpovedbami obtožencev in prič je osvetlila patriotično mišljenje velikega dela laškega c. kr. državnega uradništva v kaj čudni luči. Га osvetljenja nas zanimajo. Po izjavi listovega ravnatelja Miiosta, Italijana, c. kr. državnega uradnika, obstoji trža-oka liberalna stranka iz zmernih in ire-dentistov. Ti slednji goje namen, z silo odtrgati naše južne dežele s Trstom vred od naše monarhije in jih priklo-piti Italiji. Kot c. kr. državni uradnik ve, da so iredentisti tudi mnogi c. kr. državni uradniki in da med državnimi uradniki ni osebe, ki se ne bi pečala s politiko (torej c. кГ. državni uradniki iredentovskega mišljenja se pečajo s politiko te politične struje!) — Glavni urednik Proft, Italijan, c. kr. državni uradnik, avtor inkriminiranega članka, je opravičeval svoj članek, da ni imenoval v njem nobenega imena, ampak je opozoril le na nevarnost za državo, 3 tem da je pokazal na državne urade, kjer c. kr. uradniki izpovedujejo ire-dentovsko mišljenje. O tožitelju poštnem svetniku Dudanu je zvedel, da ni bil imenovan za podravnatelja poštnega ravnateljstva, ker mu trgovsko ministrstvo ni moglo zaupati tako važnega mesta. Zakaj ne, to bo znal toži-telj sam. Kot značilno o tem svetniku pa navaja to, da ga je hvalil iredentov-iki »Indipendente«! Še značilnejše je pa to, da je poštni svetnik Dudan po svojem aastopniku zahteval, da bi se moglo doseči poravnavo poleg izpolnitve drugih pogojev le pod pogojem, da objavijo obtoženi uredniki preklicno izjavo ne le v listu »Corriere«, ki je pri-Dbčil inkriminirani članek, ampak v vseh italijanskih liberalnih listih in med temi tudi v iredentovskem »Indipendente«! Po izpovedbi priče Strup-pija} Italijana, poštnega uradnika, je bil za podravnatelja tržaškega poštnega ravnateljstva imenovan dr. To-biaseh iz Prage, da bi malo izčistil negotovo ozračje poštnega ravnateljstva, ker da je pri tem precej gnjilega! In tudi on je potrdil, da so mnogi državni uradniki iredentovskega mišljenja, ki zatirajo patriotično misleče. V prilog tožitelju poštnemu svetniku Dudanu sta pričala dvorni svetnik Pattay in mani losvonromovec Pogatschnigg, c. kr. poštni kontrolor, ki je napadal obtožence tako, da ga je moral sodni predsednik posvariti. Branitelj obtožencev je v svojem zagovoru rekel, da ' hi obsodba obtožencev pomenjala triumf iredentizma. Obtoženci so bili obsojeni. Predvsem jugoslovanskih poslancev je dolžnost, da obrnejo svojo pozornost na c. kr. urade na jugu monarhije, v katerih so nameščeni italijanski uradniki iredentovske smeri. — Nostra res agitur! p častnik s sabljo proti laškim dijakom. Iz Gorice: Kakor znano, je v četrtek ob 7. uri zvečer več laških ireden-tovslkih visokošoleev izzivajo na eesti poveljnika zrakoplovnega oddelka nad-poročnika Stohanzla. Ko so ga laški petelini videli prihajati nasproti, so se sklenili z rokami. Častnik je to opazil. Ko so se imeli srečati, so ga hoteli potisniti v UJato. Stohanzl da enemu študentu C r o v a t u , ki jc hud iredentar, klofuto. Crovat zakliče oficirju: »Por-co« in še nekaj drugih iredentarskih psovk. Vsled tega jc nadporočnik takoj potegnil sabljo in kresnil Crovata po glavi, a le toliko, da mu jc prebil klobuk in malo spustil iredentovsko kri. Junaki so nato zbežali. Sedaj pa so Lahi radi tega čisto brezpombnega do-irodktu začeli hujskati. Vpregli so žu- pana Bombiga, da hodi protestirat in mestni svet je v ponedeljek zvečer sklenil, pozvati državnega poslanca Usaja, naj skliče na pomoč vse inštance. Zastopnik vlade svetnik Rebek je povdarjal čisto pravilno, da bi nadporočnik Stohanzl kaj takega ne bil storil brez vzroka. Saj ve, kakšni so nekateri 20-letni ljudje. — Resolucijo so mestni očetje sicer vseeno sprejeli, a pomagala jim ne bo nič. Čc bodo kaj dosti rogo-vilili. se jim utegne zgoditi kakor v Pulju. Sicer pa je zadnji čas, da se enkrat zatre tista republikanska in iredentar-ska mazzinijanska golazen v Gorici in katero predstavitelji so ravno visokošolski laški študentje. Tega pa vendar vlada ne bo pustila, da bi naše vojaštvo taki iredentarji zasramovali. Ljubljanske novice. lj Ljudski oder priredi na Sv. Jožefa dan ob 4. uri popoldne drugič Grillparzerjevo klasično tragedijo »Ljubezni in morja valovi« (Hero in Leandcr), ki je pri primijeri po enoglasni kritiki nad vse pričakovanje lepo uspela. Predstava sc začne že ob 4. uri popoldne, da mogoča udeležba tudi okolici in gostom z dežele. Ker je delo res izvrstno naštudirano in so kulise res fenomenalne, je pričakovati zopet razprodane hiše. Vs opnice v pretlprodaji se dobe v Katoliški Bukvami. lj Nevarna modrost. Dr, Tavčar ima za županstvo dva resna konkurenta: Ribni-karja in takozvanega »časnikarja« — Pirca. Ta dva moža mu sedaj v svojih listih predpisujeta, kako naj županuje. Kdo bi si bil mislil, da dr. Tavčar na svoja stara leta dobi dva tako imenitna inštruktorja? Ta dva možakarja nikakor nočeta uvideti, da so Tavčarjevi možgani mnogo boljši kot pa njujini, zato vsako jutro prihajata dr. Tavčarju s poduki. Pire je spravil danes dr. Tavčarja že kar pod »klerikalno komando«. Nam se pa le zdi, da bi ta dva možakarja rada spravila dr .Tavčarja v take zadrege, v kakršne sta s svojo modrostjo spravila Hribarja. Ob modrosti teh ljudi je bil konec Hribarjev in konec bo vsakega, kdor bo to modrost še zaužival. lj Za meslne reveže. Vsa avstrijska mesta skrbe za svoje siromake boljše kakor bela Ljubljana, in sicer ne samo za tiste, ki so si pridobili meščanstvo, ampak tudi za tiste, ki si ga iz tega ali onega vzroka niso pridobili. Taki siromaki imajo na primer na Dunaju saj pravico do preskrbe v mestni oskrbovalnici, ki je jako dobra — o tem, kako jc v naših oskrbovalnicah, danes nc bomo govorili. Dne 12. t. m. pa se je stavil v dunajskem občinskem svetu predlog, da naj se tudi med temi reveži napravi razloček in naj se za tiste, ki so skozi 20 let, na Dunaju plačevali direktne ali indirektne davke, izplačajo rente. Sprožila se jc tudi misel, da se gotov del, saj jc polovica dohodkov iz plesov in veselic, določi za mestne reveže. Stvar se bo obravnavala zdaj v odseku. Sprejel sc jc pa tudi žc konkreten predlog, da dobe na Dunaju pristojni reveži 34 K mesečno. — Ljubljanski reveži so gotovo ravno-tako potrebni, kakor dunajski, v tem oziru med različnimi mesti ni razločka. In če bi se v Ljubljani res ne dalo toliko za reveže storiti, bi se lahko saj toliko, da bi se ta stvar takoj v pretres vzela, a slavna liberalna večina mestnega sveta ljubljanskega je to stvar odložila. Gospode pač revščina ne boli. lj Velika reč. Liberalne dame so pod predsedstvom gospe Franje Tavčarjeve sklicale včeraj posvetovanje, kako bi se dala slovenska umetnost izdatneje podpirati in pospeševati. Kakor danes beremo, se je v ta namen sklenilo prirediti narodno 1 o t e r i j o, ki bo obstojala iz 20.000 srečk po 1 K, dobitke bodo pa njorali umetniki sami izdelati. To je res strahovito originalno. Velik dvom pa je, ako bo to kaj posebno izdalo. Če različni taki odbori ne vedo resnejšega sredstva za povzdigo slovenske umetnosti, je bolje, če vse skupaj pri miru pustijo. lj Na izrednem občnem zboru krajne skupine Ljubljana Prometne Zveze je govoril v nedeljo posl. Gostinčar, na katerega predlog se je sklenila resolucija, ki poziva vlado, da izvede sklepe poslaniške zbornice glede na izboljšanja železničarjem, Nadalje so še govorili tovariši Mila-vec, Koleša, Trtinek. Ker je na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor odstopil, se je izvolil tudi nov odbor, ki je takole sestavljen: načelnik Alojzij Wisiak, namestnika načelnikova Frančišek Kahne, Frančišek Kalan, tajnik Anton Koleša, tajnikov namestnik Alojzij Burkeljc, blagajnik Martin Novak, blagajnikova namestnika Ivan Kralič in Ivan Ločniškar, odborniki: Anton Leber, Andrej Goler, Anton Gabr-šek, Franc Zdravje, Franc Pavlic; namestniki odbora: Florijan Sluga, Frančišek Si-mončič, Josep Reiner, revizorja sta Frančišek Trtinek in Ignacij Vojc. lj šentpetersko prosvetno društvo ima predavanje, ki se vrši v četrtek, dne 14. t. m. ob pol 8. uri v društveni sobi v možnariji. Predava gospod Janko Dolžan o moderni vojni.* lj K roparskemu napadu v Mestnem Logu sc nam šc poroča sledeče: 3Glelni rešetar Franc Arko, ki sicer začasno stanuje v Šiški, se jo bil v neki gostilni na Marije Terezije cesti nekoliko opil in potem prikolovratil v šent-jakob.iki okraj. Tu je zavil v neko kavarno, kjer so se k njemu priscdli šc žc zadnjič navedeni Kotnik, Štrukelj in Zobarič. Po 1. uri zjutraj so skupno odšli in hoteli obiskati Šo. Vošpcrnikovo kavarno v Židovski stezi. Ker je bila pa ta že zaprta, so krenili proti Bregu, kjer so tako kalili nočni mir, da jih je moral stražnik opominjati. Rešetar je sicer hotel iti v šiško, toda > njegovi spremljevalci so ga izvabili v Mestni log, češ, da bode tam lahko prenočil v nekem toplem hlevu. Prišedši do Do-berletove šupe, so planili vanj, ga podrli na tla ter mu začeli groziti s smrtjo, ako jim no da denarja in ga pri tem na obrazu poškodovali. Ker se je mož nasilnežev ustrašil, jim je dal 50 kroit, na kar so pobegnili. Arko je potem lio4el oditi proti mestu, a je obnemogel in obležal v cestnem jarku, odkoder ga ie na klic na pomr*4 došli policijski stražnik dvignil in odveclel na osrednjo s ražnico. Na podlagi ovadbe je policija takoj odredila vse potrebno in vse tri Še v teku istega dne izsledila in aretovala. Med temi jc posebno navihan Kotnik in je v zadirem času izvabil kot snubač od žensk 1700 kron ter ga jc tudi Zobarič začel posnemati. Vse tri so izročili deželnemu sodišču. Ma ica Slovenska priredi v soboto, dne 16. t. ni., zvečer ob 6. uri v veliki dvorani Mestnega doma predavanje. Govoril bo njen predsednik gospod dr. Ilešič besedo o slovenski moderni. Predavanje se vrši zato ob 6. uri. da ne zamude p. n. gg. udeleženci gledališke predstave. lj Igralec nemškega gle-^lišča umrl. Bodansky Franc, 29 let stari igralec v nemškem gledališču, je danes ob 9. uri zjutraj v deželni bolnišnici umrl na tuberkulozi. Doma je bil iz mesta Iglava. ZBLIŽANJE AVSTRO - OGRSKE IN RUSIJE. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je bil Čarikov odpoklican, ker je na lastno pest politikoval, a da se je Rusija tudi na Avstro-Ogrsko ozirala. Rusija je zapustila politiko Izvolskega in hoče na Balkanu skupno z Avstro-Ogrsko status quo. Peter-burški krogi žele, da zavladajo med Avstro-Ogrsko in Rusijo prijateljske razmere in novemu avstrijskemu zunanjemu ministru grofu Berchtoldu zaupajo. Teleionska in Hrzolavna poročila. DOPOLNILNA DEŽELNOZBORSKA VOLITEV V BELI KRAJINI. Vinica: Dermastia 184, Mazelle 48. (L. 1908: Šuklje 60, Mazelle 103.) Loka: Dermaslia 46, Mazelle 50, razcepljen 1. L. 1908: Š. 41, M. 31.) Tribuče: Dermastifc 49, Mazelle 36. (L. 1908: Š. 16 M. 31.) S Mri rg: Dermastia 94, Mazelle 95. (I,. 1908: Š. 44, M. 70.k, Si.nii Vrh? Derma'stia 18, Mazelle 53. Leta 1980: Š. 4, M- 44.) Semič: Dermastia 128, Mazelle 105, neveljavni 4 glasovi. (Leta 1908: Š. 99, M. 8.) Ko!: Dermastia 88. Mazelle 63. Muller 2. (Leta 1908: Š. 66, M. 19.) Jutri zjutraj Iz7 de posebna izdaja »Slovenca«, ki se bo prodajala v tukajšnjih trafikah. ATENTAT NA LAŠKEGA KRALJA IN KRALJICO. Rim, 14. marca. Ko se je danes zjutraj kraljeva dvojica peljala v Pantheon, da prisostvuje maši za^ušnici po kralju Hum-bertu, je v »Via Lata« blizu korza, oziroma palače Doria, na kralja in kraljico neki in-dividij dvakrat iz revolverja ustrelil, a kralja in kraljice ni zadel. Poveljnik kralja spremljajočih jezdeccv kirasirjev m a j o r L a n g je ranjen. Napadalec, ki je zidar Anton Dalba, je aretiran. Atentator je star okoli 21 let in je rojen v Rimu. Atentatorja je policija takoj zgrabila in zaprla. Kraljeva dvojica jc med velikimi ovacijami občinstva nadaljevala vožnjo do Pantheona, kjer je kralj navzočega nauč-nega ministra Credara o atentatu obvestil. Major Lang jc bil padel s konja in so ga odpeljali v bolnišnico. Kralj in kraljica sta prisostvovala maši, nato pa cerkev zapustila in sc peljala nazaj v Kvirinal, medtem ko jima jc ljudstvo prirejalo po celi poti navdušene ovacije. Čuli so sc vzkliki: l Evviva il rfcl« Evvlva la regianl - Evviva Savoia!« Kmalu nato jc kralj zapustil Kvirinal in se v odprtem avtomobilu peljal v bolnišnico obiskat ranjenega poveljnika kirasirskega spremstva. Množica je kralju vnovič priredila velike ovacije. Rim, 14, marca. Atentator Dalba je mlad individui, brez brk, zadosti čedne napravljen, ima modro obleko in nove črevlje. Njegov obraz ima tipične poteze velikomestnega apaša. Atentator se je v svojem zagovoru zapletal v protislovja, zagovor večkrat menjal in oči-vidno noče povedati vse resnice. Izpočetka je molčal, nato pa dejal, da je pripadal bandi apašev, bil trikrat zaradi tatvine obsojen, zdaj pa pripada anarhistični organizaciji individualne šole. Izpočetka je trdil, da je revolver, s katerim je na kralja in kraljico streljal, našel, pozneje pa priznal, da ga že delj časa s seboj nosi. V mestu vlada popoln mir. Bim, 14. marca. Stanje majorja Langa sc je nekoliko izboljšalo. Ena izmed krogelj je prevrtala čelado in obtičala nad tilnikom v glavi. Kralju in kraljici sta dozdaj čestitala cesar Franc Jožef in Viljem ter min. predsednik grof Khuen potom ministrstva za zunanje zadeve. POSLANSKA ZBOBNIGA. Dunaj, 14. marca. Danes je začela zbornica prvo branje brambne predloge. Min. predsednik grof Sturgkh je izjavil, da ogrska kabinetna kriza nikakor ne pomeni krize brambnih predlog samih. Zadnji čifs je, da so poslanska zbornica otrese svoje pasivnosti in začne razpravo o tem važnem zakonu. — Domobranski minister G e o r g i je apeliral na zbornico, naj brambne predloge, ki so v interesu države in ljudstva, čim-preje reši. ŽUPAN NA BLOKAH. Nova vas, 14. marca. Franc Drob-nič, poslanec, je izvoljen na Blokah soglasno za župana. SMRT NA VEŠALIH. Celovec, 14. marca. Pred tukajšnjimi porotniki jc bil včeraj v smrt na vc-šalih obsojen 25 let stari J. Schuster, ki je napadel v gozdu pri Beli neko starko in jo umoril. 03UMLJEN TRIKRATNI MORILEC ABETIBAN. Gradec, 14. marca. V Voitsbcrgu so aretirali Ferdinanda Bernhardla, ki jc. osumljen, da je usmrtil tri osebe. SRBSKI DONAVSKI МОШТОВЛ. Belgrad, 14. marca. Vojaški krogi pričakujejo, da pripeljejo koncem marca v Belgrad prav dva srbska monitorja, ki sta podobna avstrijskim, a boli« oborožena, ORGANIZACIJA SBBOV V TURČIJI. Belgrad, 14. marca. Tukajšnji listi poročajo iz Carigrada, da so Srbi, ki žive v Carigradu, ustanovili političen klub, ki namerava politično organizirati л se Srbe, ki žive v Turčiji. NOVA ŽELEZNIŠKA PBOGA V SRBIJI. Belgrad, 14. marca. V najkrajšem času otvorijo novo železniško progo Ivruševac—Užice. VULKANSKI IZBRUHI OB PANAMSKEM PREKOPU. New-York, 14. marca. Dela v panamskem prekopu so se vsled vulkanskih izbruhov ustavila. : Maro jjte „Slovenca".: Razne stvari. Proti slabim zakonskim možem. Proti slabim zakonskim možem so amerikanske postave zelo stroge. Kdor v Kaliforniji postane nezvest svoji ženi, mora opravljati službo cestnega pometača ne glede na njegov stan. Kdor pa daje premalo denarja svoji ženi, ta mora v prisilno delavnico. Edini možem naklonjen sodnik je sodnik Clc-lancl v Čikagi. On pravi, da bi bil lahko vsak zakon srečen, ako bi znala žena dobro kuhati. Če se hoče mož od žene ločiti, obsodi ta ameriški Salomon ženo, da mora mesec dni kuhati možu samo boljše stvari. Seveda ob takih razmerah mož ne misli več na ločitev. Roparji v Italiji. Dne 13. t. m. so trije roparji v San Rocco pri Genui ustrelili in oropali nekega Petra Pippo, ki je imel pri sebi 15.000 lir. Nevarno so roparji ranili tudi neko dcklico, ki jc videla roparski napad. Roparji so streli iz revolverjev ranili več prič napada in s plenom pobegnili. Stavka v Singerjevi tvornici šivalnih strojev. Singerjcva tvornica šivalnih strojev v Wittcnbcrgu jc 1400 delavcev od dela izključila. Nesreče v zraku. V Johannisthalu sla v višini petih metrov zadela dva aeroplana. Oba aeroplana sta se razbila. Nevarno гуцјсп jc en letolcc. Pri Monakovcm jc p«v nesrećil francoski lctalec Dc la Courc. V Pauu sc je pa ubil letalec francoski poročnik Sevelle. Štajerske novice. š Iz šolske službe. Na petrazredni mešani ljudski šoli v Framu pri Mariboru je razpisano mesto definitivnega učitelja. (Drugi plačilni razred.) Prošnje do 3. aprila. š Obesil ise je v Ptuju vojak-pijonir Lešnik v novi Franc Jožefovi vojašnici. Vzrok samoumora jc neznan. š Požari. Iz Dobrne pri Celju se nam poroča: Predvčerajšnjem, dne 11. t. m., je pogorelo gospodarsko poslopje bivšega občinskega predstojnika Franca Koniša na Dobrni. Ogenj je uničil tudi vsa gospodarska orodja in spravljene pridelke. Koniš trpi vsled pc)';ara 10.000 K škode. Zavarovalnina pa znaša le 3600 K. — Iz Slovenske Bistrice pa nam poročajo: Pred nekaj dnevi je nastal zvečer proti 7. uri ogenj pri posestniku Dobnikerju v Pokošah, kateri je uničil hišo z vsem pohištvom in pridelki. Škode je 8000 kron. Zažgal je Dobnikerjev slaboumni nečak. š Hudo ponesrečil se jc v Št. Ilju v Slov. goricah Janez Bračko, poslovodja pri g. Baumanu. V petek, dne 8. marca, je šel zvečer v temi domov. Blizu »Slovenskega Doma« je zgrešil pot ter padel zraven železniškega tunela v globoko preseko na železniški tir. Revež se je grozno potolkel. Ležal je s pobitimi udi na železniškem tiru, po katerem bi imel vsak čas priti vlak. Bračko se jc nahajal v obupnem položaju. Z velikim naporom in trudom se je splazil s tira in je tako ušel gotovi grozni smrti. Iz neprijetnega položaja ga je rešil čuvaj, ki je slišal klicati na pomoč. Bračka so prepeljali v mariborsko bolnišnico. š Razpisano mesto. V mariborski kaznilnici je razpisano mesto oskrbnika. Dosedanji oskrbnik Jakob Pasco-loti je imenovan za ravnatelja moške kaznilnice v Gradiški na Primorskem. š Okraden hotelir. Iz Rogatca nam poročajo: Hotelir Bauer v Gradcu, kateremu je te dni pogorel njegov hotel v Rogaški Slatini, se je pripeljal v Rogatec, da bi si ogledal škodo povzročeno po požaru. Pri tem jc zapazil, da so neznani tatovi vlomili v poleg stoječe poslopje in mu iz njega ukradli vso hotelsko opravo, veliko špecerijskega blaga in drugih reči v vrednosti več sto iron Orožniki tatove zasledujejo. Pes dakel dve in pol leta star, dober aporter in podganar ter zelo zabaven, se odda le v boljšo hišo na deželi. Dobi so v Ljub-,, ljani, Mala čolnarska ulica 9. Vsaka mati ve, v koliki meri pospešuje dojenje uspešno rast njenega otroka. Čutu upehanefeti, ki se v tem napornem času pogosto pojavlja, odpomore Uhko vsaka doječa mati z uporabo Scott-ove emulzije. SCOTT-ova EMULZIJA vsebuje celo vrsto kri in moč pristna______ tvarjajočih sestavin, ki ugodno vplivajo na kakovost materinega kot glu-anc«. . mleka ter učinkujejo oživljajoče in osvežujoče. Scott-ova emul- га™адја. zija je zelo lahko prebavna, dobro dišeča in se torej rada zavživa. Pri nakupu naj sc zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je žo nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2 50. 2693 Dobi se v vseh lekarnah. S Borhegijska Uti) vsebujoča, iz skalovja izvirajoča, naravna rudninska voda! Ker vsebuje znatno množino ogljikove kisline in ima prijeten okus, je osveževalna in slast vzbujajoča pijača prve vrste! II. 3583 Glavni zastopnik za Kranjsko FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Pran-Čiškanska ulicn. Skladišče v »I. ljubljanskem javnem skladišču Krisper-Tomažič, družba z omejenim jamstvom. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 14. marca 1912. Pšenica za april 1912 .... 1164 Pšenica za maj 1912.....10 84 Rž za april 1912.......10 05 Rž za oktober 1912.....9 05 Oves za april 1912......9-93 Oves za oktober 1912 .... 934 Koruza za maj 1912.....8 75 Koruza za julij 1912.....8 70 i uospod UBALD PL. TRNKOCZT lekarnar v Ljubljani. Na priporočilo gosp, Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin'*) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal. Škofljica, dne 12. februarja 1912. 139 Odličnim spoštovanjem udanl Vinko Ogorelec ml., lesni trgovec. 9 1 * T *> i • p T u p 1 i p 1 f « (površniki) se dobijo od inventure v nekaj komadih ri • v . v modni trgovini 741 J. S. Benedikt Ljubljana, Prešernova ulica Spretna in dobro izvežbana, dobra računarica, vešča slovenskega in nemškega jezika, si želi primerne službe v mestu ali na deželi, lahko za takojšni nastop. - Ponudbe pod »Poštenost« na upravniStvo „Slovenca". 733 Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi belomesnati kranjski semenski krompir Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen. 751 Zaloga pristnih domačih vin. štiriletnih šolanih sink 1000 komadov K 9*— in 100,000 triletnih nešelsnih smrek 1000 komadov K 5*— se dobijo v graščini Sonnegg, pošta Ig-Studenec. 775 V najem se da v „Narodnem domu" v Velikovcu. Najemnik mora biti popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, ter mora biti dober mesar. - Oglasila sprejema do Velike noči „Hranilnica ln nosojilnica" v Velikovcu. 798 Ljubljana, Prešernova nI. 9. Največja zaloga zgotovljenih oblek •za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame. — Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike! Točna postrežba. ne velik; zemljišče ni pogoj. Ponudbe „GRAD", poštno ležeče Ljubljana. 79V m. št. 164/pr. ......."' Razpis seksindarske službe. V deželni bolnici v Ljubljani je s 1. junijem t. 1. popolniti dve mesti sekundarij ev. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa s* podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi. Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu z 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici. Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdrav« niške prakse. Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in znanju slovenskega in nemškega jezika podprto prošnjo do 20. aprila 1912 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. marca 1912. Edino zastopstvo za celo Kranjsko druge vrste kolo ... K 90'— finejše........... 110 ■— svetiljka........ . „ 5'— prosti tek......... 20'— Vse kolesarske potrebščine po najnižjih cenah. Kov cenik in lepi plakati gratis po pošti. v Najboljši Pouk v vezenju brezplačno. Koristni lepi kroji za obleke pri naročilu šivalnega stroja gratis. CeniK po pošti zastonj. Največja in najbogatejša tovarniška zaloga preclzljskih ur zlatnine srebrulne brlljantov. Lastna tovarna ur v Švici. Konkurenčne uro K 3-50, K K J —. Fr* Cnden, Lfublfana urar, trge vse in posestnik; delničar družbe Union-Horlogere. jedilni, najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, kakor tudi sem&flslti krompir oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po nizkih cenah tvrdka I?, i. Mm nasl. ftvg. Tomaži? v Ljubljani. 447 & t 1 »DIE ZElTr, zelo Tftr.širjcn dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dno 29. vinotoka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ OTROK!« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju decembra 1910. Štev. 421, 22. letnik pišejo slodeče: Varčne gospodinje! Dočim dasto za vsa druga otročja rcdilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. Trnkoczy-ja »SI,A DNI ČAJ« 1 zavojček z '/, kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavno zaloge v Ljubljani lekarna Trnkoczy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII., Josefstiidtcrstrasso 25; III., Radetzkyplatz 4; V., Schftnbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Suckstra.sse 3. Razpošiljanje po pošti. — Prva nnjvečja eksportnn tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogijske cene. — Mastln za živinorejce. — Tclciou štev. 190. I c? c* za mokarsko obrt, v lepem kraju na deželi, se išče. Prednost imajo zakonski brez otrok. Stanovanje prosto, drugi pogoji po dogovoru. — Naslov pove uprava lista. 710 Valilnica 238 K 45 vali bolje kot vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. G. MUCKE. PlIM. Št. 40 Pl " lavijolina vijolina s tipkami in lokom, najpripro-stejše igranje, nežen, dalekodoneč glas. Interesentje se vabijo na ogled! Prospekti brezplačno! Patenti v vseli državah. 785 Tvoralca jklavifolin ajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta 73. џш tpu mešane stroke na Dolenjskem, se takoj proda iz proste roke. Kj j, pove uprava „Slovenca" pod „štev. 728". 726 S 1. majem f. I. se ouda elegantno STANOVANJE 4 sebe, kopalnica, oblina prltlkllnav hiši štev. 2, Slovenski trg. Poisve se !ahko v odvetniški pisarni dr. Kris&erja, isfolam. 746 L Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-Ijaoo in ргеозјааде elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Oblo£nice in žarnice vseh vrst. 1927 preje Kolben In dr. Vodne turbine vseh sestav, (Francls, FeBton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za Inštaliranje. Odlitki iz Sieniens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- inmalo obrt. Cenjenim športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik javno družbo, katero bodemo vodili odslej pod imenom LJUBLJANA. Dunajska cesta 9-12. LJUBLJANA. Spscijalna trgovina s k©I©s% motorji, avtomobili m vsi? m i posameznimi deli« Jtvtomofoilna garaži in mehanična delavnica« V družbo je stopil gospod Oton Wolf, znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobilna vozila, dolgoletni prvi monter v oddelku za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch, akcijska družba v Gradcu Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovarn, z najboljšimi delavskimi močmi, tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom. Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko. Beležimo z odličnim spoštovanjem 682 Obrestuje hranilne vloge po 4 '/* % brez vsakegu odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polulelno. Vloge v tekoCcrn, giro-raCunu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komnnalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 'I У2 °/o komunalnih zadolžnicab. DISK !лапаанма* Hipotekama posojila v zastavnih listih po л V <4 "i? ji /i Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno -varno komunalne za-doižnice iu zasiavne iiste. 19 deželnem dvorcu uSiotS u Gosposki ulici 2. Banka je pnpdarao varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kraujska. Uradne ure za siranke usak delavnik odi pol Đ. ure «Io- poidise f. ure ророУпс. jiii ИКДИС -ши.м.ми—вмкнмвамидт^или«—mi Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Miha Moškerc.