XVI. letnik.
V	Gorici, 2. januvurja 1908.
1. številka.
lihaja vsak Jel rt e k
ib 4. mi popoldne, gokopiii m no vranjo. Nefrankovnna ■iim* •* ne »pre-jjmajo.
Cena listu snata
0 celo leto l krone, p pol leta I krom. U manj premotite ,t celo leto S krone, ., pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena bitu 6 K, »a druge jrlrle iiven Avstrije 5 1.
Bokopise sprejema u5a:odna Tiskarna"
1 Gorici, ulica Vet-
tuiini It. 9.
slovensko
3
Naročnino in na mani la 8 prej e ni a upravniStvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne Številke »c prodajajo r tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, im Josip Verdijevem le-kaliSCu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Hiva Como) 9t. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se računijo po potit vrstah in sicer: <5e se tiska enkrat li v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Iidajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Milne za gorišhi deželni zbor
so razpisane.
Splošna skupina voli v »onedeljek dne 2. marca.
Skupina kmečkih občin
roli v sredo dne 4. marca.
Skupina mest in trgov er trgovska zbornica voli v petek dne 6. marca. Skupina veleposestva vo-
i v soboto dne 7. marca.
Volivci, pozor!
Socialni kurz v Gorici.
Možje in mladeniči iz vse naše dežele so danes zjutraj prihiteli ▼ Gorico, d* te udeleše soc. kurza. Njih število je preseglo vsako pričakovanje „Slov. kršč. icc. zveze", ker se današnjih jutranjih predavanj udeležuje nad 200 mož in mladeničev.
Ciril M. Vuga je otvoril vrsto predavanj boc. kurza s pozdravom na vse zbrane udeležence.
Nagovoril jih je naslednje:
Predragi zborovalci, možje in mladen iči!
V	veliko veselje in čast mi je, da mi je dana prilika, da vbb morem jaz pozdraviti ob otvoritvi našega godalnega kurza14. VeBelja mi p Olje Brce, ko vidim, da je glas našega vabila našel v vaših srcih glasen odmev, in da ste se našemu vabilu tudi odzvali v tako velikem številu. Pozdravljeni, predragi možje in mladeniči, pozdravljeni bratje med brati, pozdravljeni in dobrodošli med nami!
„Slov. kršč. soc. zvezau si je postavila za nalogo, da skrbi za povzdigo izobrazbe slov. ljudstva na Goriškem; v ta namen hoče ona vplivati na celo našo deželo, da se naše IjudBtvo združi in organizuje v izobraževalnih društvih in ■ploh v društvih, ki naj povzdigujejo med našim ljudstvom zmisel za pravo krščansko, narodno, izobraževalno in socialno delo! Da se pa more to zgoditi, je treba mož, ki so sposobni za tako dele, mož poučenih in spretnih, ki naj sami navdušeni zanetijo ogenj navdušenja za tako delo tudi med svojimi rojaki. —
Da bi Be dosegel ta namen, zato je »S. R. S. Z.44 priredila sedanji soe. kurz. Ta naj vam da poduk, podučilo in navodilo, kako imate Ti delovati vsak v •vojem kraju, da pomagate „S. K. S. Z.“ ■‘polniti njeno nalogo, da pomagate tudi vi slovenskemu ljudstvu do večje izobrazbe in do boljših dmj.
In želje po izobrazbi in ljubezen do svojega ljudstva vaa je napotila danes v Gorico med nas, d* se tukaj utrdite in navdušite za narodno izobrazbo in socialno delo.
Pozdravljeni vi, ki ste prišli z naših slov. gor, ki Be niste ustrašili ne dolge poli ne zimskega časn I
Pozdravljeni vi, z lepe vipavske doline, ki bo še lepša, ko bo vse tamošnje ljudstvo družila ena krščansko socialna misel I
Pozdravljeni vi, sinovi kraške zemlje, ki je tako potrebna delavnih mož, mož krščanskosocialnih!
Pozdravljeni vi bratje iz solznih Brd, ki se zavedate potrebe soc. dela na svojih vinsk h goricah I
Pozdravljeni vi, iz okolice naše in iz mesta, pozdravljeni vsi, ki vas je tukaj združila ena ljubezen do naroda in ena misel krščanska I
Le z združenimi močmi bomo mogli doseči s voj namen, zato še enkrat: Pozdravljeni, združeni bratje 1 Predavatelj je potem govoril o potrebi organizacije v katoliških društvih, s posebnim ozirom na izobraževalna društva. Razložil je, kako se taka društva netanavljtjo, kako se vodijo, kako se s ponkom in zabavo skrbi za življenje in vspešnn delovanje takih društev. Ko je vsem žiro predočil potrebo in korist ta kih izobraževalnih društev, je sklenil s pozivom, naj se možje in mladeniči doma vsak v s*ojem kraju lotijo izobraževalnega in socialnega dela na zdravje slovenskemu narodu! (Odobravanje.)
Nato je g. dr. Dermastja predaval o političnih društvih. Razložil je, kar se tiče njih ustanovitve in dolovanja, opisal je različne vrste shodov in sploh vse, kar spada v področje političnih društev.
Zborovalci bo z napeto pozornoatjo sledili izvajanjem g. predavatelja in sprejeli njegov govor z velikim odobravanjem.
Navdušenje je veliko, to navdušenje bo te dni še naraslo, a potem naj bo razširi med vae naše slov. ljudstvo na njegovo lastno korist in boljšo prihod-njostI
Naprednjaška tarbarija.
lzvrševaini odbor narodnonapredne stranke je razposlal županstvom po KraBU in Vipavskem poziv, naj nemudoma pošljejo prošnje na namestništvo za brezplačno podelitev Bena, oziroma denarne podpore. S takimi prošnjami naj bi občine podpirale delo poslanca Štreklja. Mi obžalujemo kmetskega poslanca, ki se je prodal stranki kmetskih sleparjev in pleše, kakor mu oni godejo; še bolj pa obžalujemo volivce, katere zastopa poslanec, ki je po naročilo napredne stranke izdal kmetske koristi pri najvažnejšem prašanju letošnjega drž. zborskega zasedanja pri nagodbi z Ogrsko.
Štreklja niBO vodile pri njegovem ludnem postopanju aoristi kmetskega ljudstva na Krasu in Vipavskem, ampak po navodilih napredne frakarije v Trstu in Gorici je robotal hrvatakim poslancem in nasprotoval avstrijski vladi, ki ai je resnično prizadevala za ljudsko gospodarstvo. Sicer je dolžnost slovenskih poslancev pomagati bratom Hrvatom, pa
nikakor ne v škodo slovenskega ljudstva, ki nujno potrebuje gospodarskega zboljšanja. Čemu je kraški poslanec glasoval za sccijaldemokraški predlog, naj se odpre meja živini in tmemu mesu, ko bi vendar iroral vedeti, da bi se že tako nizka cena živine vsted tega še bolj znižala. Najbrž se ni hotel zameriti Bocijal-domokraškim volivcem. Zakaj je on glasoval zoper pogodbo, ki ima toliko ugodnosti za avstrijsko kmetijstvo? Napred-njaški listi so pisali, da bo Štrekelj že sam vedel odgovarjati svojim volivcem. Volivcem, ki prežvekujejo le „S cb“ in „Primorca“, bo Štrekelj lahko natvezel, da je zanje na Duaaju krvavi pot potil. Morda so napredni prijatelji tudi njega samega prepričali, da je on narodni mučenik, ker •e koristi svojih volivcev za postavil iz ljubezni do bratov Hrvatov. Ljubljenec naprednjakov ni sodeloval ne v narodnih ne gospodarskih, ne občeav-strijskih prašanjih v korist ljudstva. Zato je zdaj prišel domov b praznimi rokami. Ako je to njegovim volivcem prav, naj jii-v bo, snitu ho krivi, Vendar Štrekelj zastopa tudi take volivce, ki ga niso vo lili, k«r mu niso zaupali ravno radi stranke, kateri se je prodal. Ali naj oni zdaj trpijo kazen za greh, katerega so zakrivili naprednjakil Dobro da so drugi pametni poslanci rešili, kar so hoteli možje a la Štrekelj vničitl.
lzvrševaini odbor narodno napredne stranke pod načelstvom narodnega gro-bokopa, je čutil potrebo, da olepša svojega varovanca, in ga pohvali kako je kil priden, „da je bil pred 14 dnevi pri po lj ed el skem m i n i s t r n Eben-hochu ter mu raztolmačil bedo ljudstva. Pismeni odgovor ministrov pa ni zadovolil za blagor ljudstva vnetega poslanca, kateri ni prej odnehal, dokler mu ni minister odgovoril, da čaka poročila od namestništva v Trstu, če bodo zadostovala dosedanja podarjena sredstva14. Brali smo, da je poalanec Fon svojim volivcem izposloval veliko podporo, Štrekljevi varovanci pa niso nič čutili o podpori za seno. Vemo da vlada ne gleda na strankarstvo in daja podpore kjer je treba. Kaj pa pomaga kričečemu in lačnemu ljudstvu usta mašiti s podporami, ko se mu po drugi strani pomaga vničevati gospodarstvo s takim delovanjem kakoršnega so pokazali Štrekljevi tovariši. Kej bi rekli človeku, ki li ka hišno streho, pa daja potuhe onim ki podirajo zid.
Dokler bo Štrekelj hodil med ljudstvo v imenu nar. napredne stranke, mu ljudstvo ne more zaupati, tudi če prinese za vsako živinče 100 cent. sena na lastnih ramah.
Vipavski volivec, ki je na 6 let obsojen na miloBt liberalnega zastopnika.
Politični pregled.
Nngodba In proračunski provi-zorij Naokcijonirami. — G^sar je sank-cijoniral nagodbeni zakon, dalje trimesečni proračunski provizorij za skupne državne potrebščine in konečno šestmesečni proračunski provizorij za našo dr-žavno polovico.
Sliuiater Košut bolan. — Ogrski trgovinski minister Fran Košut je zopet obolel.
Volitve za gališki deželni zbor.
Za kmečke občine gališke bodo volitve dne 24. februarja, za mesto in trge pa 2. marca.
Odlikovana ministra.
C?sar je ministroma Marchetu in Derschatti podelil red železne krone prve vrtte.
Hrvaške stranke pred saborskimi volitvami.
Zadnji čas se je bilo bati, da nastane v hrvaško arbski koaliciji secesija. Del hrvaške stranke prava je hotel z ozirom na volitve in duhovščino ir. koalicije izstopiti. 23. t. m. je imela hrvaška stranka prava sejo svojega izvrševalnega odbora. Sklenilo se je, da stranka še ostane v koaliciji, da pa ji mora biti dovoljeno v nekaterih okrajih s krščanskimi Fociblei, kmečko stranko in Starče-vičanci, ki niso direktni pristaši dr. Franka, sklepati kompromise.
Češka katoliško narodna stranka.
lzvrševaini odbor češke katoliško-narrdne stranke skl cujo b. in 6. januarja 1908 deželno konferenco svoj h zaupnikov v Prago. Posvetovali se bodo o postopanju pri deželnozborskih volitvah v češki deželni zbor in pa o izpopolnitvi organizacije katoliško narodne Btranke na Češkem, i Nezgode pri francoski mornarici.
Na krovu podmorske ladje „Ven-tore“ se je zgodila eksplozija. Ker na ladji ni bilo moštva, ni bil nihče ranjen.
General Drude odpoklican.
General Drude je iz Casablance odpoklican, baje, ker je zbolel na malariji. Za njegovega namestnika je imenovan Amade, ki se je že podal na Maroško. Francozi hočejo zavzeti od ustašev zasedeno Kazba Medino, potem pa jo izročiti sultanu Abdel Azisu in vrniti se domov. „Eclair“ svari pred to ekspedicijo, češ, da se utegne zopet zaplesti maroško vprašanje.
Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro Ogrsko.
Skupščina je sprejela proračunski provizorij za januar I. 1008. Ministerski predsednik Paš i; je izjavil tekom-debate, da se kmalu posreči trgovinska pogodba z AvBtro Ogrsko, ki bode varovala srbske interese, ali pa da se sploh ue sklene nikaka trgovinska pogodba.
Ilel^ljHki ministerski predsednik.
—	Iz Itruselja poročajo: Dne I. t. m. ob 8 in pol uri je umrl miniuteraki predsednik Troor. Ta Bmrt (utegne imeti težke politične posledice, ker ni vprašanje Konga še rešeno.
Shod francoskih škofov odložen. — „Figaro“ piše, da se je imel vršiti nov shod francoskih škofov koncem meseca februvarija. Na papežev ukaz je ra shod odložen na pozneji čas.
V	ruski armadi — uporni duh.
Zaprli so 60 vojakov pri 13. pehotnem divizijskem polku v tavrijski gu-
I	berniji. Odstavljen je zaradi malomarnosti poveljnik 2. tarkestanskega armadnega zbora, general Kartsov. V železniškem bataljona v Ashabadu se je pripetilo več slučajev nepokorščine in je bilo tudi več izgredov.
Aretirana anarhista.
V Essenu so prijeli dva anarhista, ki sta bila preoblečena v rudarja. Kon-flscirali ao jima mnogo anarhističnih spisov.
Bivši finančni minister Duna]ewski.
Nekdanji finančni minister Duna-je\vski je umrl v Krakova dne 28. dec. zvečer. — Dr. Jaliian vitez Donajew*ki se je rodil leta 1822 v Krakovem. Po pravniških študijah se je posvetil akad«-mični karijeri in bil izborno strokovnjak politične ekonomije. L. 1873 je bil izvoljen t državni zbor, kjer je takoj postal glaven govornik poljskega klnba zlasti v narodnogospodarskih in držav-nopravnih vprašanjih. Leta 1880 je vstopil kakor finančni minister v Taaffejev kabinet, v katerem je ostal do I. 1891. Dnnajewski, nreditelj avstrijskih financ, je bil najodličnejši avstrijski finančnik v konstitucijonalni dobi. Bil je pa tudi odločen Slovan, in kakor najmarkantnej-ša oseba v TaalTejevem ministrstvo, je bil on dnša one Slovanom prijazne politike, ki karakterizira TaalTajevo mini-sterstvo ravno do odstopa Dunaje\vskega.
Velik škandal v španski zbornici.
Velika poneverjenja so zasledili v španski zbornici. Dognali so, da so člani poslanci notranje npravne komisije poneverili 60.000 peset. Nadalje so zlorabljali poslanci svojo pravica glede na brezplačno odpošiljatev pisem in poštnih zavojev. Sporazumeli so se s tvrdkami, ki so odpošiljale svoia pisma in zavoje po zbornični pošti. Dobiček so delili poslanci in tvrdke. V enem meseca so”od-poslali na ime nekega poslanca 20.000 pisem. Država je izgnbila zadnji čas dva milijona peset.
Kulturni boj na Francoskem.
V Avignonu so znamenito škofi sko palačo nadškofovo porabili za pošto. Palača ima dragocene lesorezbe, ki jih odstranijo in najbrže prodajo, če jih prej ne spravi kak pošten framason v Ameriko ali pa na Angleško. V Ndncyiu pa nameravajo škcfivo palačo porabiti za koncertno dvorano. Škofovo opravo so prodali na javni dražbi, dasi so med njo stvari, ki imajo veliko zgodovinsko in umetniško vrednost. Na dražbi je bila oprava prodana tako nizko, da niso pokrili niti dražb»*nih stroškov. Opravo iz časa Ludovika XV., ki jo je ta osebno podaril lorenškemu vojvodi, so prodali za 800 frankov. Dobička seveda ne bo imela država in ne umetnost, marveč kak pariški aii pa frankobrodski jud.
Mrtvemu drugu.
v A. Ui*liii!!nrju, bogoslovcu, v spomin.
Teško je iti mlademu na pot, s katere se nikdo več ne povrne, in bridko, če prezgodaj smrt odgrne zastor, ki z njim je večnost skrit Gospod. Tako si moral tudi ti odtod in nad tvoj grob so padle sence črne, še predno si dočakal, da odgrne življenje se pred tabo in svoj plod. d;'i delo na Gospodovi ti njivi...
Ah, to nas žalosli in v srca peče, da tako zgodaj si zaprl oči I In vendar — srečen stokrat srečen ti I... Mi hrepenimo, iščemo si sreče — ti si jo našel že v Hišnici živi!
V. R.
Novice.
Driavne podpore in »{joca". — „Soči" se godi slabo. S pomočjo tržaških slogogojev je poslala Štreklja na Uaattj. Od njega tudi liberalci niso ničesar pričakovali, a mislili so, da ga bo jugoslovanski klub vzdignil. Danes je ves državni zbor na jasnem, da je bila uloga, ki jo ja igral ta klnb, silno žalostna. Šs ia-lostnejšo in smešnejšo pa igra „Soča“, ki vendar le hoče rešiti svojega Streklja. Pribijmo: „Sočau na eni strani proslavlja klab in Štreklja, da se je postavil vladi radikalno po robu, da je glasova' proti nji glede na gališke volitve, pri draginjski igračici socialnih demokratov, proti pogodbi in drugod, zraven ga pa hvali, da je od vlade največ naberačil za svoje volivce. Tega niti Gibrščekova kuharica ne verjame. Kje naj bi »e dobila taka vlada, ki bi klofute, katere ji kdo daje, kvitirala s tem, da bi odpirala svoje blagajne in jih plačevala. Berač in radikalen obstrukcionist v eni osebi ni ravno najdoslednejša prikazen Tadi Kraševci bodo to spoznali. Elini fipeh ta-cega moža je popolna breiporaembnost združena z zasmehom.
A. Gabršček, lastnik „Sočeu, je svojčas na nečuten način napadal „Kro-jaško zsdrugo“, šuntal proti nji, kjer je mogel, da bi prišla v konknrz. Sam se je potem še bahal po »Soči", da je z velikim nožem mesaril po navedeni zadrugi ; a vspeh je bil in je ca njega nepričakovan. »Krojaška zadruga" se je vkljub Gabrščekovemu mesarjenju tako razvila, da je dandanes najboljše, najso-lidnejše podjetje svoje vrste v Gorici.
»Soča" se ie za tem zaganjala prav tolo rajsko v »Centrifugo", hujskala je proti nji, kar je bilo mogoče, in lagala o nji, da se je vsakemu poštenjaka studilo ; a čim bolj je „Soča“ lagala in obrekovala to podjetje, tem lepše se je razvijalo.
»Centralna posojilnica11 si je nakupila za primerno nizko ceno laBtno hišo in oddala prostore v najem najboljšim ponudnikom. Ponudnik, ki je ponudil največ za sprednje pritlične projtore, jih je dobil. Kasneje, ko je uila pogodba vže sklenjena, so drugi Blovenski trgovci go-riški ponujali celo 600 K več najemščine za iste prostore, a bilo je prepozno.
Mesec po tem, ko je bila trgovina odprta, jo je najemnik zopet zaprl, kar posojilnico le v toliko briga, da dobi pogojeno najemščino. Ta je pa tako zavarovana, da je tudi „Sočina“ škodoželjnost ne odnese.
To dejstvo pa povzroča „Soči“ in njenim poštenjakom tako veselje, da je napisala vže dva članka in eno notico o tem, ter vidi v svoji zlobni škodoželjnosti, kako sega „polom“ iz pritličja vže v prvo nadstropje, to je v prostore »Centralne posojilnice11.
Pristašem S. L. S. ni treba nagla-šati, da so to le „brumne" želje znane otrobovezne »Soče", svetujemo jim pa da se prepričajo o hudobiji „Soče" da si ogledajo zemljiške knjige, ki so javne, da si prepišejo vknjižene dolgove na Ga-brščekove piruhe na eni in na hišo »Centralne posojilnice" na drugi strani in da to povedo celi deželi. Tam se prepričajo, dana hiši „Centralne posojilni c e“ ni vknjižen niti vinar dolga, dočim dobijo da je na hišah, kjer kraljuje Gabršček, t. j. na »Siid bahnu", »Jelenu", »Trgovskem domu" in celo na palači v Gosposki ulici, kjer je rezidenca in botega Andreja Velikega, dajenateh hišah vknjiženega na stotisoče dolga. Za danes toliko.
O kolonih se je vršila razprava v poljedelskem odseku v drž. zboru. Italijanski kršč. soc. poslanci in posl. Fon so toplo priporočali rešitev kolonskega vprašanja.
Koinerz »Slovenske krščanskosocialne zveze1* na 2ast udeležencem socialnega knrza se prične v soboto 4. januarja ob 8. uri zvečer v dvorani »Central". Sviral bo orkester vojaške godbe m pel bo pevski zbor. Vabljeni so poieg udeležencev socialnega kurza vsi člani in članice „Slov. kršč. soc. zveze" z družinami ter tudi drugi naši somišljeniki. Na zabavnem večeru bo prvikrat kazal slike skioptikon. ki je pravkar došel.
Čitalnica „S. K. S. Z.“ se je otvorila včeraj zj. ob 9. uri. Vstop uovoljen le članom, ki se izkažejo z knjižico S. K. S. Z. Na razpolago bo mnogo političnih in leposlovnih listov.
Seuo se deli. — Deželni odbor je že zaCel deliti seno. V soboto so dobili naročniki iz Št. Andreža naročeno blago, v ponedeljek pa Solkanci in Podgorci. Prihodnje dni dobijo Steverjanci in drogi. Sano je za sedaj po 8.50 K kvintal; toda opomniti je, da o b I j u b 1 j e n a državna podpora deželnemu odboru še ni došla. Ko pride podpora, se bo razdelila v razmerju visokosti svoje svote in naročenega blaga med one posestnike, ki so po deželnem odbora naročili seno.
Plačujoči naročniki delajo »Soči" hude preglavice. Ker smo pisali, da čim več novih, plačajočih naročnikov bomo imeli, tem boljil bo list, nas je Gabršček zato napadal. Radovedni smo, če Gibr-šček svojo »Sočo11 res zastonj daje. Zdi *e nam, da jo daje zastonj, ker drugače bi ga naSi plačujoči naročniki no spravljali iz uma. Dalje čveka možiček, da MPiusverein“ podpira »klerikalno časopisje v naših deželah" in 8 tem meri na nas. Preneumno bi bilo, odgovarjati na te bedarije. Pa razsodnim ljudem pove mo to-le: Mi izhajamo reB le Bamo s pomočjo plačujočih naročnikov, od drugod podpore nimamo in je nočemo. A vemo pa dobro, da se je včasih čudno govorilo o razmerja And v«iikega
do proteBtantovskega pastorji. Gabršček gotovo ni iz čiste, nesebične ljubezni sprejemal k sebi protestantovskega pastorja in tiskal njegovih protikatoliških podlistkov. Vendar je vkljub tema želel še novih plačujočih naročnikov, ker rabi denarja, denarja, denarja, za sel
Hude muke trpi'Gabršček, ker ga vse zapušča. Sadaj kriči po »Soči", da klerikalci zapeljujejo nedoraslo mladino. Neverno, kaj bodo k temu rekli nekateri liberalni sedmo- in osmošolci, ki vendar tako lepo dvorijo liberalnemu nežnemn spolu. Vendar čudno, da si puste gospe in goapice liberalke dvoriti od „nedora-stlih študentov", kakor nazivlje »Soča* sedmo in osmošolce. Nam pa se zdi, da Bedmo in osmošolci niso več nedorast i ljudje. Pač pa smo v članku, nad katerim Be izpodtika »Soča", trdili, da je pri nas premalo preskrbljene za nedorastlo zanemarjeno mladino, ki, ko doraste, tvori jedro liberalne vojske. Pod to nedorastlo zanemarjeno in izprijeno mladino pa razumemo mi one poulično otroke ki se klatijo okrog brez varstva, prepuščeni samim sebi, žrtve liberalnih nato-rov svojih roditeljev ali rediteljev.
Na take otroke je treba predvsem paziti. S tem pa ni rečeno, da bi tudi kak odrastli otrok ne bil potreben varstva. O, tudi odrastli liberalni otroci, ki poslušajo Gabričekove modrosti, bi bili potrebni varstva, da ne postanejo žrtve liberalne neumnosti ter da popolnoma ne izgube značaja resnih ljudi; marsikak odrastli liberalni otročji inteligent bi zaslužil krepko brezovko, da bi Be odvadil podlosti, ki se jih je naučil v »S>či‘. Tako namreč se po nankih mnogih modrih mož s pridom vzgaja nedorastla izprijena mladina, med katero štejemo tudi ono liberalno inteligenco, ki prebira „So-čine" umazanosti.
„Slovcnska Ljudska Stranka" na Kranjskem se že pripravim za deželno-zborske volitve. Vodstvo S. L. S. se je osnovalo kot volivni odbor. Doslej so gotove sledeče kandidature: dr. Šušteršič, Povše, dr. Žitnik, Demšar ia Jaklič. Deželni g avar O.on pl, Detela ne bo več kandidiral.
Deželnozbnrske volitve na Kranjskem. — Kakor je izvedel »Slovenec11 iz zanesljivega vira, se bodo kranjske deželnozborske volitve vršile po sledečem vsporedu: Kmetske občine volijo dne 21. februarja. Mesta in trgi dne 28. februarja in Veleposestvo dne 6. marca.
Deželnoiborska volitev na spodnjem Štajerskem. — Na shodu »Kmečke zveze" je bil proglašen za kandidata za deželni zbor kmetovalec Alojzij Terglav.
—	Vojakovo pismo. — Iz Kopra nam piše vojak-narocnik: Obljuba dolg dela, pravi pregovor. Tadi jaz sem obljubil, da bom še kaj poročal za „Prim. List". Nocoj je ravno sveti večer in spominjam se svojih otrošk h let, ko sem še obhajal ta sveti večer na domači grudi. Sveti večer je najljubši praznik mojega življenja. Letos smo vojaki priredili malo priprojto zabavo v prostorih vojašnica. Uprzorili smo igro „Stari vojak in njegova rejenka", ki je vzbudila mnogo smaha. Zoranih nas je bilo kak h 20 slovenskih fintov tukajšnje male posadke. K veselici sta največ pripomogla naša vrla tovariša Anton Manfredas Tolminskeg* in Valentin Mažgon iz Zavrača na Kranjskem. Bog živi vrla fanta I Nekaterim to ni bilo po volji in so zabavljali, da se to za vojaka ne spodobi, da je preklerikalno. A mi se za to malo zmenimo, držimo se gesla našega nepozabnega S Gregorčiča: „Ne samo kar veleva mu Btan, kar more, to mož je storiti dolžan I"
Po teh besedah se ravnamo, ko vršimo težko vojaško dolžnost. Tuli mi radi kaj storimo za slovenski narod in če treba, se tudi žrtvujemo zanj. S tem končam! Nasvidenje! Drugič kaj zanimivejšega! (Prosimo! Uredništvo.)
A.	M.
— Gospod in konj. — Pogovor dveh liberalcev se je glasil takole: »Firji so tako neumni, da ima moj konj več pameti ko naš nune" V teka razgovora sta dognala, da bi bil en človek vreden kake 5 goldinarje. Kakor je razvidno iz tega razgovora, da vsa liberalna pamet niti 3 vinarje ni vredna.
— »Občinska Uprava*. Te dni izide prva številka 2. letn. »Občinske Uprave*. T* strokovni list, ki v poljudni obliki obdeluje vse važne strani javnega in zasebnega prava, se je zlasti našim občinskim in župnim uradom zelo prikupil. Kako z zanimanjem ga slovensko
občinstvo čila, pričajo najbolj vprašanji ki jih je rešilo uredništvo v minolen leta nič manj kot 439. Vprašanja in od govori zavzemajo v zadnjem čaBn ve, kot polovico liBtove vsebine, kar pot. zdigne zanimivost istega. Obžalovanji ',Jia vredno je, da se najde še vse polno našil ^ izobraževalnih društev, ki na list niso naročena, dasi je »Občinska Uprava' edini slovenski list, kjer si naše ljudstvo na lahek način bistri pravno razume vanje. — Nsročnina za „0bčinsko Up. ravo" ki izhaja po dvakrat na mesec znaša samo 6 K, plača se pa lahko tud v dveh pololetnih obrokih po 3 K. Ured< ništvo vodi tudi v prihodnjem leta gosp, dr. Vladislav Pfgan. Ta list prav toplo priporočamo!	^
— Slovensko časopisje. »PoBavBki Le Straža" se z novim letom preseli v Cilje, kjer bo iihajala trikrat na teden v večji obliki pod imenom „Straža". — Liberalci so vsled tega silno vznevoljeui.
— Nesreča. Iz Malniče na Koroi. kem. V Tarskem predora se je pon» sreči! delavec Bizil Hajdukovič iz Briojt na Hrvaškem. Delavci so te menjali in [H. je šel z drngimi od dela poleg proge. N» enkrat pridrdra elektromotor, ki se ga delavci izognejo; tadi Bazilij hotel je strani, a izpodtaknii se je in padel črei progo. Eektromotor ni mogel takoj ob stati, ter je delavca povozil in strašno zmlel. Ponesrečeni je bil 37 lot star in oče treh otrok.
— Zavarovanje zasebnih uslužbencev. Zavarovalni odsek delavskega sveta je dokončal posvetovanja o izpe Ijevalnem odlokn k postavi o penzijskemlpot zavarovanja zasebnih uslužbencev in -•”,n javnih službah, kakor tudi o normalne štatutu »Splošnega penzijskega zavodi za uslužbence" in o poslovnika za deželne urade.
— Zlata maša nadškofa Posilo viča. Zagrebški nadškof dr. Jaraj Posi
[jdo
(lili P sn uedf
ieb( itvec Iti n ne si rani
:«r j
mlad jken r ks
Ijaje
part !0 I dati im ie j boj, nek priš noi ien
so I 3 v
po cei 20 'po 2 i po poč stn po( oni Fri
po
lovič praznuje dne 8. avgusta 1908 svoj|50 60 letni maSniSki jubilej.	Ipe
— Dunajski slepar OoldschmidtL prijet. Liopolda Goldschmidta, ki jel— vlomil v danajski arzenal, so prijeli v|Fr Freisingu na Bivarskem. Pri njen sol je našli de 21.243 K.
— Poštna vest. Po odlokn trgovinskega ministrstva z dne 16. dec. 1.1.1 št. 46.125P se v bodoče poskusoma raz veni na razglednice tadi na druge dopisnica j ne bode več utiakoval oddajni’pečat.
— Nadomestne volitve v cenil-l no komisijo za osebno dohodarino,—| Okr. glavarstvo goriško poroča: NadO' mestne volitve v cenilne komisije za ose-| bno dohodnino v tukajšnjem političnem okrajn nameito udov in namestnikov kateri izstopijo v smislu §. 189 posta»e od 25. oktobra 1896 (I. drž. zak. št. 220) koncem leta 1907 se bodo vršile takole:
A. Cmilni okraj: »Goric* mesto". Nadomestne volitve v cenilno komisijo tega cenilnega okrnja se bodo vršile y občinski dvorani C »rso Giuseppe Verdi št. 29. a. Volilci prvega volilnega telesa volijo 7. januarja 1908 od 10—12 ure predpoldne ednega oda; b. volilci dragega volilnega telesa volijo 8. januarja 1908 od 9—12 ure predpoldne ednega uda in ednega namestnika, c. volilci tretjega volilnega telesa dne 9. januarja] 1908 od 9—12 ure predpoldne ednega uda in dva namestnika.
B. Cenilni okraj: »Pol. okraj, Gorica dežela". Nadomestne volitve v cenilno komisijo za osebno dohodnino v tem cenilnem okraja se bodo vršile r uradnih prostorih davčnega oddelka podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva (Via Ctppuccini št. 16, I. nadstropje, soba Sl-8). a. volilci prvega volilnega telesa volijo dne 3 januarja 1908 od 10—12 uf predpoldne ednega uda in ednega na mestnika; b. volilci drugega volilnegj telesa volijo dne 4. januarja 1908 o'
10—12 ure predpoldne ednega namest-
j nika ; c. volilci tretjega volilnega telesv volijo dne 7. januarja 1908 od 9—12 urr predpoldne d»a nda in ednega namesl nika.
Opombe: Barva glasovnic je za » volilno telo bela, za II. volilno telo ramena in za III. volilno telo >-ožnata. Glede načina aktivne in pasivne volilne pravice kakor tuei glede načina izvrševanja te pravice, se obrača pazljivost volilcev na dotične določbe omenjene postave o<>
25. oktobra 1896 (I. drž. z. št. 220) i® dotičnega volilnega predpisa (Priloga »U‘ izvršilnega predpisa I. od 28. jan. 189' drž. z. št. 35). Posebno se opozarja n» sledeče: Volitve se vršijo izkljačno *
|U<
| ki (ob za [nc ki
|ie
p'
in
r
n
r
91
p
|'C
|r
k
s
f
s
E
h
I
i
i
|i
i
|i
s
uradnimi glasovnicami, katere morajo ,jli podpisane ali od volilcev ali od onih,
.j smejo t smisla določil volitvenega )iedpiaa iste zastopati. V zadnjem sln-njn mora se natanbo označiti osebo, ki ,i 'eza io pooblaščena. Glasovnico mora ,sil jjduti volivec ali njegor pooblaščenec jjebeo volilnemu komisarja skupno z vo-itteaim poverilom, ali pa poslati po polil na njega naslovljeno. Volilni komisar ,e sprejme nefrankovanih ali nedostatno rtnkovcnih pošiljatev z volilnimi listki er jih bo smatral v smisia §. 34 volil-lCgH predpisa kot nevloiene.
— lzseljenčcva trpljenja. — Neki d mož iz župnije Trebnje na Dolenjcem je pisal te dni svoji materi pismo, r katerem opisuje Bvoje žalostne doživlja |j|je na morja. Peljal te je na velikem
parnika z zadahlimi prostori. Izseljenci 10 morali v pravem pomena besede stradali. Izseljenci so zahtevali obljubljeno im hrano, a ker vse ni nič pomagalo, ie je razvil med mornarji in izseljenci joj, v katerem je bilo na obeh straneh nekaj ranjencev. Po hudem trpljenjn so prišli v Ameriko, kjer je potovalna družba morala za preBtano lakoto plačati vsakemu izseljencu nazaj po 30 kron.
— Nove jubilejne poštne znamke io prišle v torek v promet. Na znamkah po
3	vin. je slika Jožefa II., na znamkah po 6, 10. 25, 35 vin. doprsna podoba cesarja Franc Jožefa I., na znamkah po 20 vin. je podoba cesarja Ferdinanda I., po 12 vin. podoba cesarja Franca I., po
2	vin. podoba cesarice Marije Terezije, po 1 vin. podoba Karla VI., po 6 vin. podoba Lebpolda II., po 30 vin. mladostna podoba Franca Jožefa I., po 60 v. podoba Franca Jožefa I. v generalski uniformi, in po 1 K podoba cesarja Franca Jožefi v kraljevskem ornatu.
— Podraženje petroleja. — Člani petrolejskega kartela so sklenili zopet podražiti ceno rafiniranega petroleja za 50 h. Letos so že v tretjič povišali ceno petroleju.
— Imenovanje v politični službi.
—	O kr. komisar na c. kr. namestništva Friderik baron Bourgaignon de Baumberg je imenovan ministerijalnim podtajnikom v ministerstvn za uk in bogočastje.
— Zastrupljeuje vsled svilnatih nogavic. — Zadnje čase je več žensk, ki so nosile rumene svilene nogavice, obolelo. Neki kemik je na to preiskoval zato rumeno svilo in našel, da so bile nogavice barvane z rameno barvo, v kateri je bil cinklorid. Nadaljna preiskava je dognala, da se je ta cinklorid slabo prijel svile ter vsled tega zašel v kožo in potem v druge organe.
— Jubilej 47. pešpolka. — V soboto je minulo 25 let, odkar je bil imenovan bivši šef generalnega štaba in sedanji kapitan telesne straže faldcajgmaj* sser Friderik grof B e c k za imejitelja peipolka št. 47.
— Napisue tablice na državnih cestah. — Notranje ministerstvo je odredilo, da se napravijo na vseh točkah kjer presekajo državne ceste deželne moje med Koroško - Štajersko, Koroško-Kranjsko, Kranjsko-Štajersko in Kranj-ako-Primorsko. daleč vidne tablice, ki naj opozarjajo kje je deželna meja in ki bodo obenem služile voznikom v pouk, na kateri strani naj se vozi. Ta odredba je izšla posebno radi nesreč, ki so se dogajale vsled avtomobilov.
— Štirje Slovenci v Ameriki ubiti. — Iz ChlielVjna, \V. Va. v Ameriki poročajo so bili pri frazstrelbi obiti trije Slovenci, in sicer: Iran Valenčič, doma iz Podgraja pri Ilirski Bistrici na Notranjskem; drugi je Antou Udovič, doma iz Primorskega; potem je bil ubit tudi Anton Hrvatin, 4oma iz Staroda na Primorskem. Mrtve ijadi še vedno prinašajo na dan. Vseh »kopaj jih bode oholu 600. — lz Fie-mina v Kansasu pa poročajo, da je bil ondi v rudnika ubit Slovenec Fran Grošelj doma z Bleda.
— Nazaj iz Amerike pripelje parnik „Laura“ .Avstro-Americane" v Trat 500 ogrskih, romunskih in bolgar-®kih izseljencev. Avstrijcev je med njimi komaj 20.
— Boj z odgoncl. — Te dni so T Brežicah napadli odgonci voditelja od-gona. ki je moral bežati. Le z veliko te-*»»o je orožništvo končno nkrotilo od-gouca Jožefa Bizjaka in Franceta Agriča ter neko žensko.
— Razstava pitancev In živine a« priredi od 10. do 12. aprila na Dunaju.
— Avstrijski delegati v Trstu.
—	Člani avstrijske delegacije dospo najbrž 13. januarja v Trst, odkoder iih popelje L!oydov parnik „Tbalia" v Pulj in Beko, da si ogledajo naprave vojne mornarice in ladje ter prisostvujejo strelnim vajam.
— Socialni demokratje v Trstu prično dne 3. januvarja izdajati slovensko pisan socialistični tednik JDelavski List1*, ki bo glasilo slovenskih Bocialnih demokratov na Primorskem.
— Novi kardinali. — Papež je izročil 18. t. m. kardinalske klobnke no* vim kardinalom Gaspariju, Luconu, An-drien in Delava. Papeža se je zahvalil v imenu novih kardinalov Gaspari, na kar je sv. oče ljubeznjivo odgovoril.
— Otroške Izjave. — Kako nezanesljive so izjave otrok, ki igrajo čestokrat pri sodiščih važno vlogo, dokazuje „Bayer. Lehrerzeitung1* s sledečim: Nekemu dečka, ki hodi že peto leto t šolo, je baje med poukom izginila torba iz klopi. Vse iskanje je bilo zaman, toda deček je odločuo trdil, da je prinesel torbo v šolo. To so potrdili tndi trije sou-čenci. Prvi je trdil, da ga je videl iti v šolo s torbo na hrbtu, drugi ga je videl s torbo v šoli, a tretji je videl, da je torbo položil na klop. Poslali pa bo dečka domov in doma je našel torbo na stolu, kjer jo je bil pustil.
— Pruski častniki pridejo prihodnje dni na Dunaj.
— Evropi preti kolera I — V Ara-iji in po turški Mali Aziji divjab kolera. Posebno v mohamedanskem svetem mestu Medini in Meki. Umrlo je že čez 100 oseb. Turška nemarnost in umazanost utegne zakriviti, da se kolera zanese celo v Evropo.
— Dolgovi evropskih držav znašajo po podatkih nekega bruseljskega lista 148 miljard, obresti zato pa 6 mi-Ijard. Najbolj zadolžena je francoska država z 29 miljardami in 177 milijoni. Sledi ji Rusija z 22 miljardami in 959 milijonov, Nemčija ima 21 miljard, Angleško 19 miljard 725 milijonov, Italija 13 miljard, Avstrija 10 miljard, Ogrska 5 miljard, skupaj Avstro — Ogrska 15 miljard, Španska 9 miljard. Portugalska
4	miljarde, Belgijsko 3 miljarde 330 milijonov, Nizozemsko 2 milijardi 390 milijonov, Turško 2 milijardi 370 milijonov, Rumnnska 1 miljardo 435 miljonov dolga.
x Vol odnesel nevesto. — Zgodi se včasih in bere se v starih pripovedkah, da je odnesel nevesto kak kraljevi princ, ali kak ropar, cigan itd.; da bi bil pa vol odnesel nevesto, to se je pa prvič zgodilo na Francoskem na ta le način:
V	neki kmečki vasi je bila svatba. Sratje so jedli, pili in plesali na nekem skednju, ker za toliko ljudi je bila hiša premajhna. No pa tudi skedenj ni mogel prenašati toliko teže in udrl se je pod svati, ki so padli v hlev med govedo in svinje. Slučajno pa je nevesta padla na vola, ki pa se je tega bremena tako ustrašil, da se je odtrgal in zdivjal z nevesto na hrbtu na polje. Svatje so so s primerno naglico pobrali iz govejih ostankov ter hiteli za odneSeno neveBto. Našli so jo z lasmi zapleteno v neko vejo in v nezavesti. Vendar se je kmalu zavedla ter ni bila nič poškodovana, kakor tudi ne noben svat. Kje so nadaljevali svatbo, pa naša povest ne pove.
Mesine novice.
Zopet laški koukurz v Gorici. — Čujemo, da je zadel krah neko znano laško tvrdko, katere imejitelj je hod laški irredentist. Zadnjič, ko je zaprl Slovenec svojo trgovino v „Centralu“, je poleg „Soče“ tudi „Corriere* „z velikim veseljem poročal o konkurzn slovenskega trgovca". No, „Corrieru“ je kazen sledila za petami in morda utegne kmalu zadeti kazen tudi — „Sočo“.
m Goriški mestni svet je imel v soboto svojo sejo, Sklenil je kupiti palačo Angioline Hitler za 330.000 K. Tja preneso mnnicipij. Nadalje so skleniii, odpraviti na trgu starega sv. Antopa pokrita tržnica in napraviti ondi park. Od tod bodo napravili nlico naravnost Podturn. V ta namen odstopi grofica Lan-thieri mestu sveta 8 m na široko. Sklenili so napraviti novi m9stni načrt ter ob tej priliki nevidirati tudi mestni stavbeni red.
Nadalje se je sklenilo obzidati živinski trg ter napraviti na njem javno tehtnico. Na stolnem trgu se uvedejo po
novem letu žitni tržni dnevi, ki bodo vsaki četrtek.
m Še n^kaj zanimivosti iz mostnega sveta. — V sobotni seji je župan dr. Marani med došlimi naznanili naj-prvo prebral zahvalo nekega rimskega (I) drnitva za darovanih 500 kron v prid Ascolijevega zaloga. V drugi vrsti še le je župan naznanil, da prosi za podporo odbor za spomenik cesarja Rudolfu na Danaju. Med d e most ra-tivnim molkom se je dovolilo 400 K. Nato pa ostane pristni »Italijan* dr. Pinančič, ki predlaga med burnim odobravanjem 200 K za Dantejevo svetilko v Trstu. Z velikim odobravanjem je bil Pinavčičev predlog sprejet.
m Smrtna kosa. V torek je umrl, zadet od kapi, najemnik hotela ,Sui-bahnu g. Friderik Hack.
m Za reserviste. Reservisti bivajoči v Gorici, ki so bili potrjeni v vojake leta 1897 in ki so prestopili z 31. decembrom 1907 v domobranstvo, se poživljajo, da oddajo do 15. t. m. svoje vojaške knjižice na vojaškem oddelku tuk. municipija.
Iz goriške okolice.
g Volivcem članom dveh adov v komisijo za odmero osebne dohodarine priporočamo, da oddajo svoje glasovnice za gg. Antona Pahor-ja, vikarja v Sovodnjah in Josipa Mrevlje, veleposestnika v Dornbergu (Tabor). Namestnikom pa za č. g. Simona Kob, kurata v Opatjemselu.
g Iz Št. Ferjana. — 30. decembra.
—	Kakor znano obstoji tukaj vže iz I. 1883 „katol. bralno društvo11. Zt časa uitacovitelja, vrlega učitelja g. Jag se je prva leta kaj bajno razcvitalo. Po njegovi smrti pričelo je hirati, in zadnja 3 leta ni dalo od sebe nobenega glasa. Letošnjo jesen pričeli so naši vrli fantje akcijo za oživljenje prekoristnega društva. Njih trud ni bil breaaspešen, to nam spričaje impozanten včerajšnji občni zbor. Navzočih je bilo nad 80 udov. Novi, skoz in Bkoz pomlajeni odbor nam daje zagotovilo, da želi in hrepeni naše dobro ljudstvo po izobrazbi, in da hoče odpraviti potratne in pohujšljive „plese“. Naše ljudstvo je nauka željno in pričakuje od svojih voditeljev le impulsa, takorekoč le migljeja in gre z veseljem za njimi. Preskrbite nam pred vsem dobro knjižnico, koristna predavanja in vsi smo vaši. Oživljeno društvo razeritaj se bolj in bolj I
g Zavarovalnica za govejo živino so ustanovili v Kronberga. Z» predsednika je izvoljen posestnik Andrej Komel iz Kronberga 69; za podpredsednika pa Jakob Pavlin, načelnik gOBp. sveta v Lokah.
g No v pevski zbor so osnovali v Kronbergu. Šteje čez 40 pevskih moči. Nastopil bo tja čez 2 meseca. Sadaj se pidno uri.
Iz ajdovskega okraja.
a Naprednjaško pohujšanje. — Večkrat se je bralo o nekem Virgilčku, ki stanaja blizo Črnič. Ta novodobni misijonar lovi mladeniče, kjer le more; čim bolj sprijeni bo, tem ljubši so mn. Ker sam ne gre nikdar v cerkev, zapeljuje tudi te, n .j gredo proč od „farjev“. Ako pa katerega ne more še preslepiti, prinese mu „S*obodno mi?el“ ter mu razlaga, kako da ni treba ne Boga, ne vere itd. Ta posel opravlja ne redko tudi ob nedeljah med popoldansko službo božjo in nekteri krčmarji so tako dobri, da mu pomagajo pri tem. Gotovo taki krčmarji pričakujejo v svojih hišah naprednega blagoslova. Stariši, pomislite kam pridejo vaši otroci, če bodo hodili s takimi ljudmi, ki širijo tako napred-njaštvo in ki vsiljujejo liberalne liste, ki širijo pohujšanje. Ša več, ako je kak mladenič dober in priden, ni nikjer varen pred takimi ljudmi, ker povsod ga le zmerjajo in kdo ve, če bi ga tudi dejanski ne napadli, ako bi mogli, zlasti po noči. Torej dolžnost vsakega mladino-Ijaba in posebno staršev (če niso morda sami taki) je, da svarijo svoje otroke pred tem svobodomiselnim raisjonarjem. Pa tndi mladeniči bi morali imeti toliko razuma, da bi spozoali, kaj prihaja iz tega človeka.
a Pustite pri miru naprednjake. Oni smejo vse pisati, govoriti in delati kar hočejo. V „Pr. listu" smo brali da je nek Strol adaj „posestuik“ r Salu
prišel nekaj zakričat ali kakor govorijo naprednjaki zatulit, tje, kjer je bilo predavanje v izobraž. drnttvu; zdaj pa vpije-in zmerja kakor poreden otrok, ki je prej dragih dražil, potem jih pa sam dobil: pustite me pri miru če ne... Kdo bi se ne smejal taki neumnosti. Dragi kristjan: pasti ti dragih pri mira, če tudi so backi in tudi mi, te bomo pustili. Ali razumeš po slovenski. Poleg tega pa nikar ne misli ti in tvoji napredni tovariši, da zna samo g. župnik pisati, tudi dragi znamo, če je potreba. Sicer pa le naprej tb svojo politiko (pa ne da bi mislil biti še kdaj župan ali celo poslanec I) ker veliko zabavo imamo s takimi dopisi v ,Zamorčkow ki jih pilite skupaj nekteri naprednjaki. Vidi se tudi da naših dopisov niti ne berejo, ker ne vedo, kaj je bilo v našem „Pr. L;stu“ že pred mesec1.
Tisti.
a V Velikih Žabljali se je ustanovilo samostojno županstvo. V soboto je bila prvikrat volitev županstva. Izvoljen je za žapana g. Troha Franc; pri podžapan pa je g. Vrtovec Franc. — Zvečer so v proslavo tega dne streljali a topiči in raketami.
a V Sv. Križu pri kapucinih je bila o Božičih vsakoletna 'pobožnost tridnevnega češčenja Najsvetejšega. Car-kvene govore sta imela provincijal p. Donat, ki je došel iz Calja, da pripomore kaj v večo čast božjo, in pa p. Celestin, kateremu se iz obraza bere, da človek res ne živi le ob kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust. Zadnji govor je imel dr. Alojzij Cgoj, profesor bogoslovja v Celovcu. Udeležba je bila pri govorih vkljub slabemu vremena obilna, le spovedniki so imeli manj dela ko navadno.
a T Gojačevem je bila v soboto 28. dec. izredna slovesnost. Po 29. letih je obiskal svoje rojake in maševal v rojstni vasi dr. Alojzij C goj, benediktinec in semeniški profasor v Celovca. Črniški organist stari Miha, je pred 38 leti poskrbel, za petje na novi maši tega odličnega rojaka. Tudi zdaj je zbral pevce, da so slovasnost povzdignili. Ve-leučeni rojak dela čast svojim domačinom s tem, da vzgojuje dahovski naraščaj na Koroškem in pa piše bogoljubne spise za ljudstvo.
a V Kamnjah so v pondeljek 30. dec. pokopali 32-letno Rjzalijo Vodopivec gospodinjo pri Štefanovih na vasi. Ranjka je bila sestra g. Pavlina sovo-denjskega nadučitelja. Vročinska zapljuč-nica jo je umorila po 8. dnevih. Obilna udeležba pri pogrebu je pričala sočutje cele občine.
a Mestna občina sv. Križ ima od 30. dec. dalje novega župana Tomaža Mrevlje, ki je že v prejšnjih dobah županova!. Volitev se je vršila z listki, tajno in mirno. 0'crajni glavar grof At-temB, potomec križkih grofjv je prisosto-val volitvi. Križani želijo, da bi grof zopet pokril grad in tako pripomogel, da bi postal ;sv. Križ središče javnega življenja v ajdovskem okraju, kar je resnično po naravni legi. Počasi so se spremenili, in razmere so se tudi predrugačile. Star mož je rekel nekoč: Nekdaj smo se mi gradu odkrivali I. 48. se je pa grad nam odkril. Novemu županu in starešinstvu želimo v novem letu popolno zaupanje ljudstva in božjega blagoslova v delovanju za blagor krščanske občine bv. Križa.
a Slov. izobraž. društvo za Batuje-Selo bo imelo svoj redni občni zbor na praznik dne 6. t. m. ob 3. urah popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1.) poročilo tajnikovo; 2. denarni-čarjevo; 3.) knjižničarjevo; 4.) volitev dveh pregledovalcer rač.; 5.) razni predlogi; 6.) volitev novega odbora. Člani se prosijo, da se udeležijo zborovanja polnoštevilno.
a Tatovi v čruiškem župnišču. Na sv. večer med polnočnico so poskusili neznani (!) tatovi vlomiti v žnpnišče. Splezali so po stari trti do ganjka v prvem nadstropju, potem pa začeli odpirati veternice, ali le eno se jim je posrečilo odpreti. Nato so razbili steklo pri oknu; vsled ropota pa je začel pes lajati, in to jih je odpodilo, da so jo morali žalostno odkuriti. Manda so hoteli preiskati „fariko bisago".
a Iz Amerike I Pazor Amerl-katicil Poročalo se je v listih, da bo šli nekateri prert kratkim iz Batuj in Sala v Ameriko. Šli so, da bi si tam kaj pri-slažili; pa mesto zaslužka so ili trpeti tje lakoto in mraz. Te dni so dobili domači taka presunijiva pisma, v katerih
tako milo prosijo, naj jim prej ko mogoče pošljejo po 300 K da bi se mogli zopet vrniti domov. Elen je še celo pristavil, da ako jim kmalu ne pomagajo, jih čaka gotova smrt. Ras žalostna in britka poskušnjs.
Iz kanalskega okraja.
ki Župan proti kapelami v Kanalu.
— Necega dne Sel je po opravka č. g. kapelan-podružnik Josip Ivančič skozi Gorenjovas proti Krestenic'. Na potn se mn pridružila Lovrenc Mavrič in Jožef Gabrijelčič oba iz Anhovega in usužbena pri g. Ant. Križnič, župana v Kanala. —
Či z rtkeliko dni vdobi č. g. kapelan od c. kr. sodnije v Kanala povabilo k c. kr. sodniji v Kanala. Kot tožilec nastopi se svojim odvetnikom dr. Treo gosp. Anton Križnič žapan v Kanala radi razžalenja časti. Navzoči sti kot priči Lovrenc Mavrič in Jožef Gabrijelčič iz Anhovega, ki trditi, da se je č. g. kapelan-podrnžmk proti njima omenjenega dneva izrazil, da ima g. žapan Anton Križnič v Kanala reč dolga kot svojine. Č. g. podrožnik se tega ne spominja. Ker sti priči ne-zaneslivi — imeli sti namreč v že s c. kr. sodnija opraviti — se sklene poravnava med č. g. „kapelančkom“ in „mogočnim“ županom. — Sklep. Moralna zmaga je na strani č. g. Josipa Ivančič podražnika. Nauk je pa tale: Varaj te ovaduštva — ki je najgrša lastnost propadlega človeka.
Iz kobariškega okraja.
kd Na Drežuict bodo imeli v kratkem ustanovni občni zbor „Kat. sl. izob. društva". Lepa nova društvena dvorana je prav kar dovršena in s tem zagotovljena podlaga plemenitemu delu -- ljudski prosveti. Res, pod Krnom se svita dani
kd Ono žensko iz Libušnjega, o kateri smo poročali, da se je izgubila, so našli. Bila je baje doli nekje v Brdih. Najbrže je šla pokušat zlato vinsko kapljico, zato je „nihala“.
kd Primorski list — naš Usti V naši dolini se mnogo in veliko bere. Zlasti „Prim. list" je med našim ljudstvom precej razširjen. Teden za tednom nam donaša mnogo in raznovratnih novic, ki jih z veseljem čitamo. .Prim. list44 je pravi nai učitelj in prijatelj ter pogumni zagovornik kmečkih pravic. Toraj bodemo mi kar nas je starih prijateljev in znan* cev njegovih, to prijateljstvo sklenili tudi t bodoče, med tem pa si bomo prizadevali pridobiti veliko novih naročnikov. Nasprotno pa bomo delali z vsemi sred-atvi proti nenravnim in protiverskim listom, kakoršni so pri nas:	„Soča“,
„Primorec“, „SI. Narod" in drnge cunje take baže, ki rujejo vero iz ljudske daše
— in opravljajo delo satanovih pomočnikov. —
kd Snega nam je natrosil sv. Štefan mnogo in lepega. Je pa tadi padal kot bi se berači trgali v zraku. —
kd Kaj nam daje „Primorec“l — Dolgoleten naročnik „Primorca“ se je izrazil, ko je istema dal slovo: „Oh kako sem potolažen in miren, odkar ne čitam več „Primorca““. Je res, kdor prebavlja tako brano, nima mira ne podnevi, ne ponoči in njegov duh je vedno v zmot1.
kd Redni obč. zbor „8i. kat. podpornega In izobraževalnega društva* v K- bnrldu se je vršil dne 29. dec. v društvenem salona. Društveniki so pokazali lepo zanimanje, saj so se zbrali skoro vsi z m»limi izjemami. G. podpredsednik Fr. Šlander poroča o društvenem delovanju. Draštvo je nadilo s svojo knjižnico, časopisi, predavanji, veselicami in zabavnimi večeri obilo poduka iu nič manj zabave. Pohvali nadalje tamburaše, da so se v kratkem časa, odkar obssoja tamburaški zbor, povzpeli tako visoko, pa še ne najvišje. Zatorej naprej pogumno I Letošnje poročilo o „Čebelici“ se |je glasilo manj ugodno nego prejšnje leto: njegovo stanje znaša koncem leta 1907 1091 K 70 vin. Ohladilo se je nekoliko prvotno navdušenje ; v prvem letu je „Čebelica“ nabrala sveto da smo se kar divili. Ali je donašala „Čebelica“ v letu 1907 kaj manjše koristi kakor v I. 1906? Nikakor! Zato poslužujmo se redno te lepe priložnosti, katere ne najdamo v vsaki vasi! V bodočnosti mora zopet pričati ^Čebelica*
o	čebelični pridnosti svojih udov, le vztrajno I G. blagajnik Ant. Komac poroča o društvenem gmotnem; stanju. Tudi tn se nima društvo sramovati: sklepni računi kažejo lep prebitek. Z vzklikom
se voli nato odbor: Ant. Gerbec, predsednik, Franc Šlunder. podpredsednik; Ant. KomHC, blagajnik; Fr. Volarič, tajnik in knjižničar; Al. Miklavič, Andr. Šlander ia Iv. Trampuž, odborniki; Karol Balin in Ivan Perinčič pregledovalca računov.
—	G. predsednik vzpodbuja nato drnšt-venike k skupnemu dela, izobrazbi. Da se izobražujemo, smo dolžni veri in narodu. Izgubljeni smo narodno, ako se ne povzpnemo na višek izobrazbe, omike. Zgodovina nas uči, da je v boju med dvema narodoma podlegol vedno le tisti, ki je bil manj omikan. Še v veči meri smo dolžni pa sr. veri, da 8e izobražujemo. Ni je knjige, o kateri se bi toliko pisalo, kakor o sv. pismu, a je tudi ni knjige, katero »o bi bolj napadalo, kakor ravno sv. piemo. Ni ga naaka, ki bi bil bolj razširjen, kakor je krščanski naak, a ga tadi ni naaka, ki bi bil bolj sra-močen in zaničevan, kakor krščanski nauk. Ni ga znamenja, ki bi bilo tako v časti, kakor je znamenje sv. križa; pa ga tudi ni znamenja, katero se bi bolj napadalo, kakor znamenje sv. križa. Izobraževati se moramo, da ne bodo dosegli ti napadi onega namena, s katerim se jih troti po svetu; z izobrazbo moramo zavarovati sebe, da ne bodo napadi pogubno vplivali na naa in da se omeji in odpravi njih pogubni vpliv tudi na druge. V naših dneh ni dovolj zavednemu katoličanu, da se spove svojih grehov enkrat v letu in o velikonočnem času prejme sv. Rein e Telo, potem pa da zleze za peč in gleda skozi okno t življenja boj. Pravi mož mora sam stopiti v boj, mora soodločevati. S svojim odtegovanjem postane lahko vzrok, da izpade boj v prilog laži in neveri I Kdo bo tako drzen, da bo vzel nase tako odgovornost pred Bogom I — V priznanje in zahvalo za ves trud, ki ga je imel odiili predsednik preč. g. Ciril Zamar, z društvom, izvolil ga je občni zbor enoglasno z velikim navdušenjem za svojega častnega člana.
Konečno so udarili naii vrli tamburaši še par komadov, nakar je bilo lepo zborovanje zaključeno.
kd Iz Kamnega. Dne 2. t. m. je odnesel vihar klobuk od Volč do Sv. Lucije nekemu mladeniču, idočemu k sv. Luciji. Klobuk je rujave barve, za trakom ima eno krivo črno pero in eno majhno pero. Dotični, ki bi klobnk vdobil, se prosi, naj ga pošlje na Kamno it. 6.
Iz tolminskega okraja.
t Grahovfko občinsko zastopstvo je vendar enkrat pokazalo Bvojo moč naproti razgrajačem, katerih eden je tadi krčmar na grahovski postaji. Ta krčmar je eden izmed tistih, ki pri vsaki priložnosti pokaže svoje nenmno liberalstvo I Mislil Bi je najbrže tudi zdaj, da on hud liberalec in svobodnjak sme delati, kar se mu zljubi in da kot tak ni dolžan gledati na to, kaj pravi „kleri-kalnou županstvo. Zato je menda priredil ples brez [.dovoljenja županstva I Globa pa, katero bo plačal radi te „zmote“, ga je podučila nasprotno, da se mora namreč tudi on pokoriti I Enaka kazen radi plesa bi morala zadeti tudi druge krčmarje v občini; no, za enkrat so se izvili. Za naprej pridejo tudi oni na vrsto I Plese odpraviti, nsj bo posebna skrb županstva; s tem odpravi mnogo zspravljanja in pohujšanja med mladino I Koliko mladeničev zapravi v krčmah in najbolj ob priložnosti plesa vse med letom v svetu zaslužene kronce 1 Seveda brezvestnim krčmarjem je to popolnoma prav, ne sme biti pa prav županstvu, ko se gre za korist ljudstva in posebno za blagor mladine, ki je največkrat zapeljana od sebičnih krčmarjev I Tudi ure krčmarske posebno zvečer kaj rade zastajajo; potrebne so urarja, da jih popravi in vredi I
Pred takim zapravljanjem s pijančevanjem in plesi, ki kvari mladino duševno in telesno, naj svari „Primorec“, ne pa pred misijoni, kakor je storil zadnjič. No seveda, vidi se kmalu kam pes, — oziroma Gabršček, taco molil Radi bi liberalci a generalom na krmilu ljudstvo s zapravljanjem in demoralizi-ranjem poneumnjevali in je napravili tako odvisno od njim zvestih pristašev
—	krčmarjev. Pa ne pojde, Dreja!
t Izgubil je nekdo na sveti večer od Sv. Lucije do Volč pri Tolminu denarnico v kateri se je nahajalo 80 K in 2 prstana. Kdor bi jo bil našel, naj jo prinese v naie upravniiivo.
Iz bovškega okraja.
b Umrla .e dne 26. p. m. v 46. letu svoje starosti po komaj 4. dnevni, a mučni bolezni gospa Marija Trebše, rojena Kranjec, Boproga gosp. Andreja Trebše, nadučitelja na Srpenici. Njene telesne ostanke izročili bo materi zemlji dne 28. dec. Kako je bila blaga pokojnica povsod priljubljena, pokazalo se je s tem, da je prihitelo vse polno ljudstva od blizu in daleč skszat ji zadnjo čast. — Došlo učiteljstvo, na čela mu c. k. šolki nadzornik gospod Andrej Lasič, zbralo je mesto venca svojej nekdanji tovaršici znesek 20 K 16 h, kojega se je odposlalo dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Rajnici blag Bpomin, potrtemu tovarišu in ostalim pa naše iskreno sožalje.
Umrl je v Novakih 27. dec. ondotni priljubljeni organist Janez Verčič, rojen I. 1844 v Leskovici na Kranjskem. Zadnji krat je orgljal na dan sv. Tomaža, ki je cerkveni patron. Orgljal je v Novakih 45 let. Bodi mu zemljica lahka.
Iz korminskega okraja.
kr lz Miljane. — (Smrtna kosaj
—	Umrla je po dolgi bolezni v soboto ob 6 zjntraj previdena a svetimi zakramenti 18'/a letna Štefanija Mikulin. Bila je bogoljubna deklica in jo je iz te solzne doline poklical k Sabi. Lep pogreb je bil v nedeljo ob 4h popoldne. Dekleta so ji kupila venec, ki so ga nesla pred krsto tri dekleta. Bog povrni vsem, karkoli so storili ranjki dobrega ob bolezni in pogrebu. Njej pa kličemo : Lahka ji zemljica I
kr Starinska najdba. — Posestnik Franc Fabricio iz Dolenj pri Korminu nam poroča, da je našel pri prenavljanju avoje hiše v zidu vzidano veliko izklesano ploščo, na kateri ie bil sledeči latinski napis: M. PETRONIVS. M. F., SCAENARIVS. M. PETRONIVS. U. L. ROMAN VS HII VII.
Iz sežanskega okraja.
s Tragični smrt berača. Na sv. Štefan so naili na polju nedaleč od Žirij pri Povirju neznanega mrliča. Ko bo ga dvignili in pregledali, so spoznali v njem starega moža, ki je bil še v nedeljo r Zirjah in tam beračil. Revež je bil namenjen najbrž v Podbreže ali v Štorje. Toda bela žena ga je že spremljala in mu upihnila luč boruega životarjenja. Pri neki ogradi se je zgrudil in obležal z obrazom obrnjen v tla. Županstvo je bilo takoj obveščeno in nesrečneža so prenesli v mrtvašnico na pokopališču.
s Zopet roparski napad. — Na sveti dan proti večeru bo je peljal posestnik Anton Turk iz Sežane domov v Tomaj. Blizu doma, med Tomajem in Ša-puljami, ga je nekdo napadol in dvakrat UBtrelil nanj. Konj se je splašil in zdirjal, da ga neznanec ni mogel dohiteti K sreči Turk ni bil zadet.
Iz komenskega okraja.
km Volčjigrad.— (Šolsko vprašanje.) — Oočine Komen, Volčjigrad, Tomaževica, Malidol in Preserje imajo skupno šolo do sedaj v Komnu in sicer z razrednico. Vsled velikega števila otrok, ne odgovarja staro dolsko poslopje več svojim potrebam. Šolsko vodstvo je zato siljeno razširiti dva razreda v občinsko poslopje. Nekaj let sem je začel misliti okr. šol. sv. v Sežani na novo šolBko poslopje, in sicer na 7 razrednico. Tu so naleteli na odpor. Volčjigrad in Tomaževica z Malimdolom zahtevajo po eno ali dvo razrednico, Komnu in Pre-serjam naj zadostuje staro šolsko poslopje. Ostane jim še toliko proostora, da lahko semanjske štante shranijo. Ta pravična razdelitev bi vsestransko ugajala in zadostovala. Ali glej zavore I Vse učiteljstvo (6 po številu), duhovščina, županstvo, in vsi vplivni Komenci so bili proti. Zakaj f Čujte 1 Če nam prestavijo sodnijo, če poderejo sloveči parni mlin, če se zunanji volilci združijo ter v Ul. in II. razredu zmagajo in spravijo večino starešinstva iz Komna, in če se ugodi radi šole) lim dvem občinam, je Komen brez veljave; kakor naprimer Jablana. Kako so v tem smislu delovali je razvidno ii aledečega dogodka. Pred letom je imel okr. šol. sv. rešiti do tedaj zadnjo
i	j r m t|» / . i j a ka zalo da bo ugodno
rešeno. Ali glej „škrata“! Jožef Štrekelj učitelj in brat našega poslanca oblazi na domn, dan pred sejo vse ude šol. sv. ter jih pregovori proti naši ugoditvi. Ta ga prašamo, kdo mu je dovolil odlog pook« kajti zbranim otrokom se je povedalo da pouk ne bode. Tako so prišli dobre pol ure v Komen na sprehod. Primanj. kuje nam besed ožigsgOBanja nad takim počenjanjem. Vidite ljudje božji, da bo Komen slovel, hodi večne čase poldrn-gosto otrok vsaki dan pol ure daleč v Komen ▼ šolo. Ne samo to. Pomislite! Zjutraj začne ponk ob 8 in pol traja do 10. ali 12., popoldne od 1—3 ali 4 are; prištejemo še hojo, ne OBtane nič prostega časa zato morajo skozi celo poletje pasti živino odrasli ljudje; za šolo pa redijo 3—4 učence. In ako so še abožni? Ro. menci so krivi posledic. Tako razdivjane mladine ni daleč na okrog, kakor pri nap. Pijančevanje, kletev, razsajanje napadi in žaganje je tolikšno, da je par njih radi varnosti jek misliti na samokrese. To na mali vaBi na deželi. Podobno je z šolsko mladino. Mali 7—10 letni dečki prepevajo laške pesmi, kakor da hodijo v Jegino šolou, nravnostni pregreški so taki, kakor se godijo le med do dna daše izprijenimi kaznjenci. Žalostno, a resnično 10—12 letni dečki ti odgovarjajo kot največji brezverci. Zi-sramujejo duhovščino, vsi so „divji lovci*. Razdivjani so tako, da če bo šlo tako dalje, mora pri nas vse razpasti. U koga se otroci pokvarijo? Na predolgi poti v šolo. Sicer bi se radi pokvarjenosti dalo napisati še veliko reči, a niso rr to mesto. Sicar pa Be lahko vsak sam prepriča, da se le potrudi sem. Z ozirom na blagor ljudstva in gospodarsko blago-stanje prosimo S. L. S. naj se potegnejo za naše upravičene prošnje, ljudstvo jim bo hvaležno do skrajnosti I
S tržaškega ozemlja.
ta Detomorilka. — Tržaško so-d;š3e je sklenilo naprositi graško vsea-čiliško medicinsko stolico, da izreče svoje mnenje o umskem stanju dekle Emilije Furlan, ki je 20. oktobra t. I. svoje devetmesečno dete vrgla v vodnjak. Sod-nijska izvedenca glede na to vprašanje niata bila edina.
Gospodarske vesti.
= Povečanje dojnosti po vpeljavi dobro pitne vode. — Hayken je dognal a poskušnjo, da ima kakovost vode zdatni vpliv na dojnoat. V neki krajini nemške nižine, kjer je bila doslej zeležnats, neokusna voda, ao vpeljali vodovod z dobro tekočo	vodo,	ki	je bila	brez napak
Mnogi gospodarji so si dali napraviti v hlevik	vodovode	z dobro	pitno	vodo.
Nekdo	si je	bil	izbral v	nekem	hlevu
dve kravi, katerih mleko je imelo zmerom dnevne stalne aeatave in katerih dojnost je znašala zmerom okoli 10 litrov mleka na dan. Ko sta bili ti kravi napajani f teku. 14 dni s staro vodo, z železnato vonjavo, so zapazili, da je dojnost vpadla že četrti dan na 39, po štirih dneh pa na 38	litrov.	Ko	sta pa	dobili	kravi
zopet dobro vodo iz vodovoda, se je povečala dojnost v nekoliko dneh na navadno mero 40 litrov.
Eksplozija v rimski borzi. -
V	torek pop. ob 38/« je zadonelo v borzni palači v Rimu strašna dotonacija, ko je bila ravno |dvorana natlačeno polna. Strop se je razsul in bilo je pri ti priliki ranjenih kakih 12 oseb.
Govorniško šolo priredi OBrednj? vodstvo .Prometne zveze11 Da Dunaju Pouk bo vsak ponedeljek v dvorani „Krščansko-socialnega delavskega dro-štva“ na Dunaju VII., Kaiserstrasse št. S.
Gostilničarja zaklal. Iz Clevelanda v Ameriki poročajo: Smrtnonevarno ranjen leži gostilničar Lewis Kraučar » bolnici. Neki pijanec ga je zabodel, ker mu ni hotel dati pijače. Kraučar je i»* boden v hrbet in v lice. Eno uro pO" zneje so zaprli policaji Kranjca Mi*e Hafnerja, ker je na sumu, da je on stilničarja ranil.
Priloga „Pritn. Listu" št. 1.1 dne Z. jan. 1908.
Lepe besede.
Lepe b?sede je t državnem zboru govoril ministrski predsednik baron B e ek Med drugim je rekel: „Naša država jo tako sestavljena, da se ne da primerjati z nobeno drogo. Zato pa tndi ni mogoče, da bi t nji vladala po svoje kaka večina, ali ktka stranka. Ne zabimo, da si pri nas stoje nasproti politične in gospodarske stranke, a tudi razne narodnosti, in rsako enostransko vladanje bi nosilo ▼ sebi strupeno želo narodnega zatiranja. Vlada ima poklic, posredovati med nasprotji in pomirovat*. Ona mora biti neko razsodišče, in zato ne sme biti brez svetoralcav in raznih strank. Vlada ne Eme biti vlada ene. stranke, ona mora biti cesarjeva vlada in mora vladati za vse! Zato bi bila za nas največja neBreča, če bi bo državni zbor razdražil v dva nasprotna tabora Večino in opozicijo bomo vedno imeli, a ne sme biti, da bi eni vladali, drugi pa se zatirali. Storiti moramo vse, da ne pridemo do takih razmer in posledic.
Naš zistem ni liberalen in ne klerikalen, ni agraričen in ni industrijski, niti drugo nasprotje, naS zistem je, biti objektivnim, delavnim, ponižnim I Mislimo, kako izpolnjevati svoje dolžnosti, in kako bi z delcm zopet ozdravili javno mliljenje. Naj delajo vai skupno, ki jim je kaj ležeče na • obstanku državnega zbora in države".
Za to, da je državni zbor sklenil pogodbo, se mo je ministrski predsednik v imena vlade zahvalil in nadalje je razlagal, da bo treba vojake m izboljšati hrano, rezervistom dati odikodnine, častnikom povišati pltčo. Treba bo sanirati deželne finance in delajoče ljudstvo zavarovati za starost in invaliditeto. Da se pa dobi za te potrebe denarja, predložila bo vlada državnemu zboiu obširen finančni načrt, ki bo naše davke refvrmiral, zlasti olajšal prehudi davek, ki bc mora zdaj plačevati od poslopij.
„Vlada bo zastavila vse moči, da napravi mir med narodi. LjudBtvo samo to bočel Ljudje se nočejo več prepirati o jeziku, v katerem naj govorijo med seboj, da jim bo mogoče, govoriti zunaj v svetu. Na svetovnem gospodarskem trga si mora vsakdo priboriti svoje mesto, ne prepirajmo se tako dolgo med seboj, da nam dragi zasedejo vso mizo.
Tri misli morajo biti vsem narodnostim merodajne: Mi moramo polagoma dovršiti naš narodni ponsum (mi moramo polagoma narodno vprašanje tako rešiti, da bodo vsi zadovoljni). In to nalogo rešimo, kakor kmet orje svoje polje, brazdo za brazdo. Tukaj se ne da nič ukazovati, in stranke ne smejo od vlade terjati ukazov, vlada ne more nič ukazovati, če bi tudi hotela.
Merodajni glasovi so terjali da ne oskrbi za staroBt samostojno delujoče ljudstvo (kmet, obrtnik, trgovec i. dr.). V to svrho se mora popred ustvariti posebna organizacija. Če bomo naše kmetske ljudi oBkrbeli za stare dni, OBtali bodo dom j, ne bodo več odhajali na tuje, delo bo stanovitno in bo obilno povrnilo zavarovalne stroške. Potem je treba razumno podpirati produkcijo. Naša polja in naša narava bi nam dajala lahko več zakladov, kot jih dobivamo zdaj. Skrbeti se mora, da bo kmet pridelal toliko, kolikor konzum (mesta) potrebujejo, industrija pa se mora podpirat', da se bo pridelovalo kaj za izvoz. Da se pa vse to izvede, treba je politiko konzolidirati* (treba skrbeti, da dobi vlada časa, izvesti načrte, kajti ako pridejo vsakega pol leta novi ministri, vsi vkop ne morejo ttoriti ničesar). Minis-terskemn predsedniku se je živahno pri rjevalo. Lepe bo besede, čakamo dejanj.
Posojlnice, pozor!
„Narodni Gospodar14 piše o sedanij
draginji denarja:
„Kakor znano, se je denar v zadnjem času vEled gospodarskega poloma v Ameriki nenavadno podražil, ker ne marajo evropske banke svoje zalege zlata naložiti v Ameriki. Podraženje denarja je postalo splošno, tako, da primanjkuje že ponekod denarja. Obresti, ki jih ponujajo tudi že pri nss nekateri zavodi za nalaganje odvečnih svot, so zelo visoke. Ponujajo se obrestne mere pc 5, 61/«, &V2. dk, ponekod tudi 6%.
Opozarjamo naše zadruge, naj ae ne ozirajo na tike po-nudbe, ker izhajajo mnogokrat od zavodov, ki ne stoje na po-
sebno trdnih nogah. Toda ni dovolj to. Zadrugam priporočamo, da v teh razmerah:
1. Omejujejo naj, kolikor mogoče, dovoljevanje novih posojil toliko časa, dokler bo trajala ta nenavadna drsginja denarja. Dovolijo naj se po mogočnosti le posojila na kratke povračilne ruke. Posojila na vknjižbo naj se sploh ne dajejo, ali vsaj do skrajnosti omeje. Sploh naj se dovoljujejo posojila le za važne in silne potrebe in namene.
2. Izterjajo nsj ae vse zaostale obresti in računajo pri plačilu pogojene zamudne obresti, da ne bodo zadruge oškodovane.
3. Iztirjajo naj se posojils, pri katerih so že prekoračeni plačilni roki. Ce se posojila morajo ponoviti, naj se zahteva vsaj nekoliko na račnn.
To priporočamo posebno onim zadrugam, ki same morajo uporabiti kredit, da zadoščajo svojim denarnim potrebam.11
Bati se nam je, da se bo denarna zadrega še poostrila. Pri nas ne pogrešamo denarja. Posojilnice imajo dosti vlog, ki eo E6 dozdaj po raznih zavodih tako vlagale, da se ni bilo bati škode. V sedanjih razmerah opozarjamo vlagatelje: Ne vzdigujte svojega denarja pri posojilnicah, kjer je najbolj varen, in ne nositegatja kjer Be vam največ obeta. Posojil| nice so vam najbolj varne hraniteljice denarja, posebno tam, kjer imajo posojila vsa izdana kmetom-posestnikom. Ljudje sedaj vse preveč na kredit delajo. Podjetnik, ki si na pr. izračuna: 6% plačam obresti, podjetje mi nete 7%, lahko pričnem. Ali kaj potem, če se denar podraži na 7°/o »H na 8%, kakor ga morajo izposojevalci v nekaterih bankah plačevati? Podjetnik ne shaja več, nekaj časa se bo pogina branil, nazadnje bo pa obnemogel in prišel v konkurz. V konkurz pa bo prišla tudi banka, ki je takim ljudem dajala denarja. Sedanja denarna kriza je samo b tem naBtala, da ljudje delajo preveč s kreditom; ne da bi sami imeli kaj premoženja, delajo le s sposojili.
Pomanjkanje denarjev je tudi vsled tega nastalo, da so se zdaj povsod naredile velike banke, ki bo pošiljale denar iz dežele ven. Dobile so p t denar, ker so ponujale večje obresti kakor velike hranilnice in domače posojilnice. Sicer a e je tndi prej penar odpošiljal, ali pošiljalo se je le, kar je bilo odveč, zdaj se j6 pa odtegnilo domačim zavodom potrebnih vlog. Za ljudstvo, ki denar potrebuje, je menda ta prikazen zelo žalostna, vlagateljem pa menda tudi ne bo pcmsgano; iskali eo morebiti velikih obresti, utegne se pa zgoditi, da pri tem izgulč v tujini svoj kapital.
Krojaški mojster
flnton Krusič,
vošči vsem svojim cenj. naročnikom in odjemalcem veselo
novo leto
[©Pl
*********
Uprava »Primorskega Lista« v Set/teniški ulici 16 prodaja
V
Narodni kolek
aa »Šolski Dom«.
jC JVCakue,
tovarnar vinskega kisa vošči svojim	~
c. g. odjemalcem
srečno novo leto.
Ferdinand Makuc, ««
pooblaščen in priznan pyrotehnih
želi
vsem svojim
č. g. odjemalcem
srečno nooo leto. 83
Veselo novo leto
vošči vsem svojim p. n. gostom in obiskovalcem restavracije
Pavel Honch,
lastnik restavracije „Central“.
Srečno in veselo H0\?0 leto
--G-'
kliče vsem svojim cenj. odjemalcem, preč. duhovnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč udani
Rafael 9uga,
trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo v Gorici na Kornu št. (i.
fe)
piSppiipp iMM	Vsem svojim naklonjenim p. n. gg. gostom, prijateljem in znancem v mestu kakor na deželi želita 			a i i 7 / K!; /'• V \; /.-/? S f/Ki 7/K mmmm
srečno in veselo novo leto		
\', /£ t JfV| ti. t://v\ >• vi /i ^ »554 v\ \ r	' 0 v Ivan in Marija Gleščič. gostilna pri „Pctelinčku“ v Gorici, Nunska ulica 7.	Sili
r
SREČNO IN VESELO NOVO LETO VOŠČI
TE0P0R HRIBAR.
%hb^-
Dober začetek novega leto
1908
vošči svojini p. n. gg. naročnikom čevljarski mojster
ANTON OBIDK
v Scmeniški ulici ter sc nadalje priporoča v naklonjenost.
Srečno m veselo
NOVO LETO
vosei vsem svojim eenj. odjemalcem
ANTON BREŠČAK,
trgovec s pohištvom.
I. Primožič,
edini slovenski optikar v Gorici, vošči svojini eenj. odjemalcem srečno in veselo
1908.
»K
f
Trnovec z usnjem
Drufovka
v (iorici. Gosposka ulica vošči vsem V N® svojim eenj. gg. odjemalcem srečno
m veselo
novo leto
G)
I
.j
. Peter Cotič,
čevljarski mojster v (jorici, (iosposkca ul. vošči vsem eenj. g”\ naročnikom in odjemalcem
srečno in veselo
HOM
LETO!
4 is-i
mm
♦
♦
♦
♦
♦
♦
❖
♦
♦
Odlikovana pekarija in slaščičarna
K. Draščik
v Gorici na Korun
(v lastni lii&i)
izvršuje ir a roči l:i vsakovrstnega peeha.torte, kolač« zn binnnmie in poroko, pince itd. Prodaja različna lina vina ia likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoma ho sl, občinstvu. Ceno jako nizke.
C. kr.
privit.
2S let obstoječa strokovno hrojačnica
prve vrste.
GORICA - na Travniku - GORICA Tu so kupuje najconojo! Trgovina z gotovimi oblekami in ma-nutakturnim blag-om iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst, ter nepremočljivih pelerin in jopiče za dame.
Edna zaloga oprave k unformam
za gospode e. in. kr. častnike, uradnike voterane, finančno stražnike, orožniko, ob tinsko red. rjo in oijnje^aseo; za častito du hovščino: ovratnike, mašne kapo.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
M. POVERAJ v Gorici
na Travniku.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosroska ilica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svoje trgovino jedilnega blaga 11. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, I, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joclr-m;u nn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaiSče uirnberškega iu drobnega ba^a ter tkanin, preje in uitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojačo in čevljarjo.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hiši »tavala n ne letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
■MM
, Svečarna
®A
na paro
Gorica, ulica sv. Antona štev. 7
Friporoča prei' duhotJ.iin:	c	rkvenirn	eskrbništvem,
r. slavnemu občinstvu *t>-Ck iz prislntga febHnfga vjHku. K logram po 6 K. Za f,ri tno&t jtničim s 2000 K. Sffče za prgrebe in rr.ed po z<• n žiti c£r:i.
Na zahtevo pošiljam cenik franko
J. Z0I1K. GORI
Gosposka ulica št. 10,
priporoča svojo največjo zalogo ra znovrslncga blaga, kakor: perilo za 1 gospode, raznovrstne pletenine, jager^rajce, nogavice, rokavice, 1 najlepša zber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, I šerp, čipkastih rut, predpasnikov | modercev, pajčodalov za bir mance itd.
Vse potrebščine v.a g. šivilje in krojače.
Saunig in Dekleva
ulica Municipio št. 1. Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, drevljarj« in tudi za umetno vezanje (roka-•niranjo). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »Ilelical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razne puške, lastna mehaniška po-pravljalnica.
Anton Breščak
Gorica,gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Oironeoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetn« sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev.
Gorica, vla Teatro št. 20 Borlca, vla Semlnarlo št. 10
0I>	za luč	40	kr.	lit.	Olje	corfu	60	kr.	lit.
„	fineje	56	„	„	„	bari	60	„	„
„	boljo	56	„	„	„	lucca	70	„	,,
„	dalmat.	56	„	„	„	nlzza	80	„	„
„	Istrsko	56	„	„	„	najftn.	I	gl.	„
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
Oelauncn Menih posod n cerhVBn egarodja
Fr. Leban
Brca,
llllagslpafiia ulca Sten. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsa-kom slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franka.
SSK?
.
Centralna posojilnica v Gorici
se je
PRESELILA
na tekališče J. Verdija št. 32.
h/
P
0 •d
01
fe
rt
d
o
d
o
h
M
O
fl
fci
h
o
M
O
k
g	Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
r.DO krčno nuj; rud e izplačava vsakemu, kdor dokaže e potrdili najine nore amerlkaaake blagajne, da je kupil pri naju za tOO kron blaira.
*
►ti
o
M
O
►1
M
0
o
o
0
o
0
*>
to
P-
i
Prosiva scahtevati liatko!