Slev. IM.
v
. malo m Posamezna številka stane 2 Din LetO LIL
mm
mam
Naročnina
za državo SHS:
ла mesec...... Din 20
za pol leta . . . . . .120 za celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno ....... Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno « Jugoslaviji . „ . . Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene lnseralom:
Enostolpna petitno vrsta muli oglasi po Din 1*50 in Din 2*—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popuit
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina dIsčodo v oolovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ultct 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 ln 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
H konsolidaciji sveta.
Glavno zanimanje sveta je v sedanjem trenutku še vedno osredotočeno okoli političnega položaja v Franciji, ki je nastal vsled zmage levičarskega bloka. Desničarji, ki se držijo smernic Raymonda Poincarčja, razpolagajo v novi zbornici z 211 mandati, Briandova skupina s 44, levičarji pod Herriotom z 289, socialisti s 106 in komunisti s 25 mandati. Levičarji sami ne morejo sestaviti vlade brez socialistov, ni pa potrebno, da bi ti slednji stopili v vlado, marveč je zadosti, če jo lojalno podpirajo. Desnica se od vlade zelo težko loči in obdeluje predsednika republike Milleranda, naj bi levici stavil izvest-ne pogoje ali pa vsaj mesto Herriotu poveril vlado Briandu, ki se jim zdi manj opasen. Nekateri razmišljajo tudi, aH bi se ne dali združiti zmerni elementi, ki bi vodili francosko politiko dalje v smislu Poin-carćja, oziroma takozvanega nacionalnega bloka, toda ta načrt se zdi neizvedljiv. Odločitev pade začetkom junija.
Stvar je za razjasnitev mednarodnega političnega položaja izredne važnosti. Francoski blok levice si je postavil za program izvedbo mednarodnega repara-cijshega načrta v popolnem sporazumu z Anglijo, kar bi moglo znatno izboljšati razmerje med Francijo in Nemčijo, seveda ako v Nemčiji ostanejo na krmilu stranke sredine in se nemški nacionalci odpovejo odporu proti načrtu zaveznikov. Potem bi se tudi poruhrsko vprašanje dalo povoljno urediti in bi franc. čete nemško ozemlje zapustile, kakor hitro bi se Nemčija, ki naj bi se sprejela v Društvo narodov, obvezala, da svoje obveznosti lojalno izpolni in poda kolikortoliko zadovoljive garancije.
Žalibog parlamentarni položaj v Nemčiji še vedno ni pojasnjen. Državni kancler Wirth, ki hoče nemške nacionalce prisiliti, da pokažejo jasno barvo, noče odstopiti in bo vodil posle dalje, dokler ne vidi, ali se nemški nacionalci odločijo za pametno pomirljivo zunanjo politiko ali ne. Upati je, da se spametijo; ako ne, ni izključeno, da pride do novih volitev, na katerih se bo nemško ljudstvo moralo jasno izreči, ali je za sporazum z mednarodno zavezniško komisijo ali ne.
Francoska levica pa hoče tudi defini-livne ureditve razmerja do Rusije. V tem oziru se hoče tudi ravnati po zgledu Anglije, ki se pravkar s sovjeti pogaja o di-plomatičnem priznanju, finančnih obveznostih, odškodninah in trgovin, pogodbi, oziroma o kreditih za rusko gospodarstvo. Ker so Angleži ljudje, ki hočejo jasnih računov in trdnih garancij, da ne bodo imeli nobene izgube, če svoje milijone nalože v Rusiji, se ta pogajanja vršijo počasi in temeljito. Kar se tiče ruske vlade, ni verjetno, da bi pustila, da se pogajanja razbi-jejo, ker bo od angleške politične in gospodarske pomoči imela le veliko korist. Verjetno je, da Rusi polagajo pri pogajanjih z Mac Donaldom še večjo važnost na mednarodna politična vprašanja, ker bi si pri zasledovanju svojih ciljev napram Romuniji in Poljski radi zasigurali nevtralnost zapadnih velesil. Na drugi strani pa je Angliji veliko na tem, da bi Rusi ne vtikali svojih prstov v indske, mezopotamske in azijske razmere sploh. Gotovo je, da se bodo ta pogajanja zdaj vršila v najožjem stiku s francosko vlado in da bomo — ako uspejo — stali pred anglcško-rusko-fran-coskim sporazumom, ki bo velike važnosti za ves vet.
Ako se bodo torej stvari razvijale v tej smeri, smemo vendar enkrat resno upati na politično in gospodarsko konsolidacijo Evrope vsaj za nekaj časa. Temu cilju naj služi tudi pogodba med Češkoslovaško in Italijo, ki jo pravkar snujeta v Rimu Mussolini in dr. Beneš. K tej pogodbi naj bi po zamislu Češkoslovaške pristopila tudi Jugoslavija in mogoče še Poljska ter Romunija. Na vsak način ta kombinacija nima agresivne osti proti nikomur, ampak hoče le garantirali obstoječe stanje ter če mogoče, izboljšati tudi odnošaje med malo antanto in njenimi sosedi. Ima pa ta stvar tudi dve slabi strani: 1, sc ojači preveč vpliv Italije in 2. se ne more zavzeti določenega staUšča napram Rusjji,
Kajti Rusija očividno gre za tem, da Romuniji iztrga Besarabijo ali izlepa ali izgrda. Če smemo verjeti raznim alarmantnim vestem, so sovjeti zbrali na zapadni meji poldrug milijon rdeče armade. Ce bi šlo samo za Romunijo, bi stvar bila sicer neprijetna, bi pa ne imela večjih posledic za mednarodni mir. Besarabija bi postala bržčas samostojna republika v širokem okviru Unije sovjetskih zveznih držav. Toda Romunija, ki sama Besarabije seveda niti en dan ne bi mogla braniti pred Rusijo, ima vojaško zvezo s Poljsko, ki ne more trpeti, da Rusija meni nič tebi nič napade sosedno državo, pod koje suvere-niteto se nahajajo tudi Ukrajinci v bivši Bukovini. Kajti ukrajinsko vprašanje je za Poljsko v njenem današnjem obsegu eksistenčne važnosti. Zato je besarabsko vprašanje jako nevarno in bi bilo želeti, da se reši sporazumno; če ne, izzove lahko nevarne posledice za evropski mir. Slabo znamenje je, da Fusija in Poljska te dni izmenjujeta med seboj vse kaj drugega nego prijazne diplomatične note.
Tudi na drugih točkah sveta je še vedno nabranih dovolj eksplozivnih snovi.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) G. Lj. Davidovič kot mandatar krone je danes nadaljeval s sondiranjem terena v smeri, kakor mu jo veleva od krone poverjena naloga. Dopoldne se je dolgo posvetoval z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. K o-r o š c e m , nakar je odposlal Pašiču pismo. Pismo je kratko. V njem Davidovič obvešča voditelja radikalov, da je dobil od kralja mandat za sestavo koncentracijske vlade in ga vsled tega prosi, da mu naj odgovori, kdaj in kje bi se mogla sestati, da mu predloži pogoje in vabilo za vstop v to kombinacijo. Okrog 1. ure popoldne je dobil Davidovič od Pašiča odgovor, da bi se rad z njim sestal ob 4. v kabinetu pred-sedništva vlade. Še pred tem je imel Davidovič seio vseh voditeljev opozicionalnega bloka. Sestal se je tudi z voditelji ostalih opozicionalnih strank. Preden se je Davidovič popoldne sestal s Pašičem, se je ponovno posvetoval z dr. Korošcem. Sestanek med mandatarjem krone Davidovi-čem in bivšim predsednikom Pašičem je bil prav kmalu končan. Davidovič je obrazložil glavne smernice programa svoje vlade, ki so v smislu temeljnega programa opozicionalnega bloka. Seveda Pašič ni pristal, temveč je odgovoril, da še dalje vztraja na stališču, da so edin izhod iz krize volitve. Po takem odgovoru se je Davidovič poslovil, odšel v skupščino in se tam sestal z dr. Korošcem in ostalimi voditelji opozicionalnega bloka in jim poročal o tem sestanku. Voditelji so konstatirali, da ta odgovor Pašiča ne more nič vplivati na nadaljni razvoj, niti ne ovira dela za ustanovitev delovne vlade, nakar je Davidovič odšel na dvor, kjer je ostal do 8 zvečer in kralju poročal o dosedanjih korakih in uspehih. Po avdienci je Davidovič ponovno odšel v skupščino. Med potjo ga je pozdravljala velika množica ljudi, ki se je kljub pretnjam številnih žandarjev zbrala in čakala na mandatarja krone. Te spontane manifestacije ljudi so najboljšo merilo za razpoloženje srbskega ljudstva.
Prišedši v parlament je Davidovič kratko obvestil klub in voditelje opozicije, nato pa je odšel z dr. Korošcem in se z njim posvetoval do pol 10 zvečer. Radikali in samostojni demokrati so pričakovali, da bo vsled odpora Pašiča in vsled tega, ker Pribičevič ni bil pritegnjen k posvetovanju in ni bil vabljen za vstop v vlado, moral Davidovič vrniti mandat. Ta pričakovanja so riiso izpolnila, kajti obe stvari, namreč od-
NAMENJENA VLOGA STEPANOVIČA.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Nekateri listi javljajo o prihodu Stepanoviča v zvezi a nevtralno vlado. Te vesti niso točne, kajti Stepanovič sploh ni prišel v Belgrad, marveč mu jo bilo javljeno z ozirom na nov položaj, da za enkrat ni potrebna njegova navzočnost in vojvoda Stepanovič je prihod vsled tega odložil«
Turčija gre za tem, da iztrga Franciji Sirijo, kjer skrivaj pomaga vstašem-doma-činom. Turčija ima spor tudi z Anglijo radi Mosula ali pravzaprav radi tam na-hajajočih se petrolejskih vrelcev. Egipt zahteva od Anglije Sudan. Indija je slejkoprej nemirna. Razmerje med Zedinjenimi državami severne Amerike in Japonsko je zaradi prepovedi japonskega vseljeva-nja v Združene države jako napeto. Tudi z Rusijo ima Japonska še neporavnane račune — Rusi zahtevajo, da se jim vrne severni Sahalin, ki so ga bili Japonci meni nič tebi nič zasedli kot odškodnino za znane novonikolajevske protijaponske izgrede leta 1920/21.
Mac Donald pa ne izgublja upanja, da se svet popolnoma pomiri. V tem oziru je imel nedavno jako optimističen govor v Albert-hallu v Londonu. Priporočal je tudi malim narodom, naj vodijo miroljubno poliMko. Od militaristične politike — je dejal — imajo največjo škodo ravno mali narodi.. Ko pride vojska, pomede najprej z malimi državami, ki jih preplavi s strupenimi plini in razruši iz zraka.
klonilno stališče Pašiča, kakor tudi prezi-ranje demokratskih uskokov, nista niti najmanj delovali. Davidovič je nasprotno od-nosel iz dvora najboljše vtise. Izvemo, da jp treba razčistiti samo nekatere nove intrige, predvsem glede števila poslancev, ki bi podpirali vlado.
Danes je bil Ninčič na dvoru in jo kralju predložil spisek poslancev, glasom katerega imajo radikali večino 5 glasov. To zadevo je treba temeljito prečistiti in se zavarovati proti znanim metodam podkupovanja poslancev od strani voditeljev bloka korupcije in nasilja. To je potrebno, ker so bili v zadnjem času storjeni poskusi, slični onim za časa sedanje krize pri demokratskih disidentih popu Trajku Ar-siču in Gligoriju Anastazijeviču. Taki poskusi, ki niso ostali neprikriti tudi na najvišjih mestih, so tembolj diskvalificirali sedanje voditelje režima in gotovo je, da se bo storilo vse, da se bodo za vedno onemogočili v javnem življenju. Smatra se, da bodo te umazane intrige preprečene in bodo storjeni jutri potrebni koraki — Jutri ob 12 bo Davidovič ponovno sprejet v avdienco. Pripominjamo, da se z nekaterih strani kot najboljše poroštvo za konec vseh teh intrig smatra nevtralna vlada, ki bi vodila posle, dokler se dejansko ne pokaže pravo parlamentarno razmerje. Ta akcija daje malo nade, ker se položaj zelo hitro razčiščuje, odkar ima Davidovič mandat. Mnogi radikali, ki si dosedaj iz strahu niso upali pokazati prave barve, sedaj odkrito izjavljajo, da bodo podpirali akcijo Davidoviča v borbi proti korupciji in nasilju. Vodstvo demokratskega kluba je tudi od par članov Pribičevičevega kluba dobilo prošnje za sprejem v klub. Vso to so znaki, ki najbolje dokazujejo brezupnost položaja Pašio-Pribičevievo kompanije. Ta brezupnost položaja prihaja zelo do izrazit v razpoloženju teh krogov, pri katerih ni čuti nobeno besede o kakem volivnem mandatu. Nekateri radikali pretijo in grozijo kroni, demokratski uskoki pa begajo po raznih ministrstvih, da bi še ujeli kako plačilo za svoje izdajstvo v obliki podpor iz dispozicijskega fonda in raznih koncesij. Obenem se pritožujejo nad Pašičem, da je on kriv poloma, ker je vedno trdil, da ima volivni mandat v žepu. Če ne bo doživel najhujše sodbe, bi bilo obžalovanja vredno. Svojo žalostno vlogo mora do-igrati.
KORUPCIJA VSEPOVSOD.
Pariz, 17. maja. (Izv.) »Quotidien« dol-ži v uvodnem članku o padcu franka vlado, da je vlada zanemarila svojo dolžnost, ker ni pravočasno franka podprla, ampak je porabila ves denar za volivno agitacijo.
Pridobivajte novih naročnikov!
Balugdžič in HRSS.
Belgrad, 17. maja. Današnja »Politika« je priobčila izjavo poslanika Živojina Ba-lugdžiča o kriz;. Ta izjava so glasi:
»Povod demisiji Pašičevega kabineta je bil prihod poslancev HRSS v narodno skupščino. S prihodom je bilo spremen jeno dosedanje parlamentarno razmerje sil na škodo vladine skupine. Pašič je smatral, da ima prav, da odloži verifikacijo mandatov teh poslancev. Kot razlog je navajal, da gotovo število teh mandatov ni pravilno, ne navajajoč pri tem tehtnih razlogov, niti ne razpravljajoč vprašanje o tej pravilnosti. Kralj je zahteval, da ima verifikacija teh mandatov priti čim prej na dnevni red. Namesto, da bi ugodila tej želji, jo vlada g. Pašiča podala ostavko. Pašič je pri tem zahteval razpust narodne skupščine. Kralj je smatral, da z ozirom na notranje prilike in na zunanjo situacijo ni potreben apel na narod. Z ozirom na to načelno stališče so morala ostati brez uspeha vsa posvetovanja, ki jih je vodil kralj s skupino g. Pašiča o sestavi nove vlade. Ni preostajat drug izhod, kakor da sestavi vlado skupina, ki tvori opozicijo.
Kralj je sprva spremljal z veliko simpatijo akcijo Ljube Davidoviča. Rezultat to akcijo naj bi bil, da bi se hrvatski del našega naroda vsvobodil zablode, češ <la Srbi ne žele sodelovanja z njim. Kralj je vedno smatral, da se ima s tem sodelovanjem razviti pravilen napredek naše skupne domovino. Toda v trenotku, ko je kralj premišljeval, da poveri sestavo vlade tej skupini, se je pojavil manifest, ki očividno dokazuje, da voditelj hrvatske republikanske stranke ne želi sodelovanja s Srbi. Nazori, ki so se razvijali v tem manifestu, so stali v nasprotju z nazori večine naroda v naši državi.
Kralj smatra, da vlada, katera se v glavnem naslanja na skupino, katere šef ne priznava osnovnih načel naše države, ne more biti pravi izraz stremljenj in čutov te večiit; naroda. Kralj je mišljenja, da je sedaj treba iskati izhoda iz te situacije tudi z izredno izvenparlamentarno kombinacijo, ker so vsi drugi poskusi pokazali nemožnost, da se reši parlamentarna kriza.
-»-v -	1
Na to izjavo sta podpredsednika Radičeve stranke dala sledeč odgovor časnikarjem :
G. Balugdžič trdi, da je proglas "očividno dokazal, da vodja HRSS ne želi sodelovanja s Srbi« in da bi se vlada opozicionalnega bloka v glavnem naslanjala »na skupino, katere načelnik ne prizna temeljev današnje države«. Nasproti temu pa so začetek samega proglasa začne takole: hrvatsko narodno zastopstvo, izvoljeno po* novno 18. marca 1923, je pri vsaki priliki naglaševalo, da se hrvatsko vprašanje najtemeljiteje reši z iskrenim, pravilnim in poštenim sporazumom z narodom srbskim.c V nadaljni vsebini progiasa je poseben apel na srbsko ljudstvo, ki se poziva na skupno borbo za kmečko državo, vlado in upravo. Ne razumemo, kako se iz tega more ustvariti prvi zaključek g. Balugdžiča, da vodja IIRSS ne želi sodelovanja s Srbi. Kar se tiče druge trditve, da načelnik HRSS ne priznava temeljev naše države, mislimo, da je v vsaki državi glavni temelj zakonitost in poštenje, parlamentarizem pa jo bistveni faktor te zakonitosti, kar jc v proglasu odkrito povedano, naglašujoč pri tem posebno parlamentarno borbo in odklanjajoč vsako nelegalno borbo. Iz vsega tega sledi, da obstoja možnost, da je Balugdžič proglas HRSS napačno razumel, kajti mislimo, da ne spada Balugdžič med one- ki mislijo, da temelji naše države niso in ne morajo biti zakonitost, poštenje in parlamentarizem.
Ta mirna izjava in pojasnila g. Mačka in g. Predavca so napravila vsepovsod najboljši vtis. Vidi se, da Radičev republika-nizem ni mišljen tako nevarno, temveč da ga izrabljajo največ agitatorji, ki so plačani od režima. Kar se tiče Balugdžiče-ve izjave same, je naredila najboljši vtis, posebno, ko se je zvedelo zanjo, š e prodno je Davidovič dobil mandat. Posebno se naglaša, da jo Balugdžič v tem ponovno potrdil, da so bile vesti o tem, da bi Pašič imel kako obljubo tilcde volilom absolutno neresnično.
PAŠIČ IZVEN VSAKE KOMBINACIJE. — DISKVALIFICIRANI K0RIJPCI0NISTI - NEVTRALNA VLADA: PREDHODNICA OŽJE KONCENTRACIJSKE VLADE? -V RADIKALNEM KLUBU SE JASNI. — SAMOSTOJNI DEMOKRATI OBUPANI.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Danes so se
razširile vesti o nekih poročilih z Dunaja. Ker so te vesti hiteli radikali demantirati in so na vso moč zatrjevali, da je Radič proti kralju in državi, se smatra, da ta poročila niso ugodna za Pašiča in Pribičeviča.
italijansko-češkoslovaški pakt.
Rim, 17. maja. Včeraj popoldne so se padaljevali razgovori med ministrskim predsednikom Mussolinijem in češkoslovaškim zunan. ministrom dr. Benešem. O razgovorih je izšlo sledeče uradno poročilo: «V popoldanskih razgovorih med Mussolinijem in Benešem so se sporazumno določili termini za pakt prijateljskega sodelovanja med obema deželama v svrho, da se zagotovi in vzdrži mir in pospeši stalnost in gospodarska obnova Evrope.«
Rim, 17. maja. Dr. Beneš je včeraj popoldne v «Grand Hotelu« sprejel časnikarje in jim podal o namenih svojega obiska obširne izjave. Predvsem je ugotovil, da Italija in Češkoslovaška v vseh aktualnih vprašanjih popolnoma soglašata. To pa zato, ker obe zastopata dve temeljni načeli: da se v srednji Evropi ohrani mir ob najnatančnejšem izpolnjevanju pogodb in drugič, da se italljansko-češKoslovaški odnošaji čimdalje tembolj prijateljsko po-globe. Češkoslovaška prijateljska politika nasproti Italiji je šla ves čas v ravni črti in ni poznala nikakih stranpoti. Od lanskega avgusta do danes pa imamo zaznamovati novo, za obe deželi veselo dejstvo: končnoveljavno ureditev glede jadranskega vprašanja in prijateljski pakt med Italijo in Jugoslavijo. Dr. Beneš je tak direktni in prijateljski sporazum vedno želel in ni nikoli dvomil nad njegovo zmožnostjo. Vesel je, da se je sedaj sklenil in in bi bil zelo vesel, če bi se mogla tudi Češkoslovaška pridružiti italijansko-jugo-dovanskemu sporazumu.
Kar tiče vprašanj, katera hoče obravnavati z min. predsednikom Mussolinijem, so dvojne vrste: politična in gospodarska. Politična se dajo povzeti v naslednjih točkah: 1. vzdrževanje miru v duhu pogodb; 2. vzdrževanje reda v centralni Evropi in Čimdalje boljši odnošaji s sosedi; 3. če bi se v bodočnosti v srednji Evropi morebiti pojavili spori, nasprotja ali težave, se moreta Italija in Češkoslovaška že sedaj sporazumeti, kako bi mogli obe državi, vsaka v svojem lastnem delovnem področju, sodelovati, da te spore razrešita in izgladita težave, ki bi utegnili motiti prva bistvena
Jogoja za mir in obnovo Evrope; 4. sedaj, o je prijateljski pakt med Italijo in Jugoslavijo gotovo dejstvo, želi Češkoslovaška, ki je zaveznica Jugoslavije in prijateljica Italije, da se pridruži temu skladnemu dogovoru z italijansko-češkoslovaškim sporazumom, ki more dobiti ime, oblike in modalitete, ki se nam zde najbolj primerne in oportune.
Na vprašanje, ali se sklene novi sporazum v dveh ali treh, je dr. Beneš odgovoril, da vsekakor v dveh: med Italijo in Češkoslovaško. S francoskim paktom ta sporazum ne bo imel nikake zveze, ker so vprašanja in interesi, na katerih sloni pakt med Francijo in Češkoslovaško, Čisto druge vrste in se tičejo v prvi vrsti nemškega problema.
Mislim — je nadaljeval dr. Beneš — đa bo 1. 1924. leto konsolidacije v Evropi, do katere mora po sili dejstev prej aH slej pritL Vsekakor bi konsolidacija napredovala hitrejše, ako bi se bile tri zapadne velesile: Anglija, Francija in Italija v vseh v poštev prihajajočih vprašanjih popolnoma sporazumele. Toda tudi če korakajo vzporedno, pridemo do cilja, ker vse države in vsi narodi nujno potrebujejo mir in red in ga žele.
Kar tiče gospodarskega dela razgovorov, hoče dr. Beneš to pot razčistiti prav vsa vprašanja, ki še vise med Rimom in Prago. Tu bi bilo predvsem vprašanje železniškega prometa med tržaško luko in Češkoslovaško, vprašanje vojnih dolgov, ki jih ima Češkoslovaška nasproti Italiji izza ustanovitve in opreme češkoslovaških legij, končno nekatera vprašanja, tičoča se industrije in sirovin.
Rim, 17. maja. (Izv.] Včeraj ob 13, uri fe ministr. predsednik Mussolini v hotelu Excelsior priredil na čast dr. Benešu zajtrk, katerega so se udeležili Corbino, sen. Coniarini, poslanik Kybal, konzul Babka, Stoklasa, Finzi, sen. De Bono L dr.
Rim, 17. maja. (Izv.) Včeraj sta Mussolini in dr. Beneš nadaljevala svoje razgovore. Rezultat razgovora je bilo končno-vel javno besedilo pogodbe, ki se sklene med Češko in Italijo.
Rim, 17. maja. (Izv.) Danes je dr. Beneš odpotoval. Njegov odhod tolmačijo tako. da so pogajanja končala z uspehom, ker je bilo prvotno določeno, da ostane dr. Beneš še danes v Rimu.
Chinoforrin kina železnato vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v žolod-cu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri re-konvalescenci. — Dobiva se v, vsaki lekarnL
Za sporazum med Bolgarijo In kraljevino SHS.
Sofija, 17. maja. (Izv.) V proračunski razpravi je izjavil bivši minister Danev, da je on vedno zagovarjal kar najtesnejšo zvezo med kraljevino SHS in Bolgarijo. Ta sporazum je potreben, oživotvoritl pa se mora tako, da nihče ne trpi škode.
POGODBA MED ČEŠKO IN JUGOSLAVIJO.
Rim, 17. maja. (Izv.) V »Tribuni« piše dr. Beneš o prijateljski politiki med Italijo in Češko in pravi, da zasleduje Češka iste cilje, kakor jih je bil on že obrazložil grofu Storži. Ta politika je danes okrepljena še s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. On se bo prizadeval, da ta sporazum proširi tudi na Češko. Glavna točka češko-italijanskega sporazuma je ohranitev mi-rovnihi pogodb in ohranitev miru v Srednji Evropi.
OSTER NASTOP POLJSKE VLADE.
Varšava, 17. maja. (Izv.) Sovjetska vlada je naslovila na poljskega zastopnika v Moskvi noto, v kateri protestira proti zatiranju manjšin na Poljskem. Poljska vlada je noto zavrnila z utemeljitvijo, da ne more trpeti nobenega vmešavanja v notranje razmere Poljske.
UREDBA 0 BOGOSLOVNIH ŠTUDIJAH
Rim, 17. maja. (Izv.) V kratkem izide poseben papeški motu proprio o študiju svetega pisma na bogoslovnih učiliščih.
ZBOROVANJE NEMŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Berlin, 17. maja. (Izv.) »VorvvHrts« poroča, da sklicujejo nemški socialni demokrati svoje glavno zborovanje za 11. junija.
DRŽAVNA BANKA ZA OGRSKO.
Budimpešta, 17. maja. (Izv.) Ustanovna glavna skupščina ogrske državne banke je sklicana za 24. t. m. Potrebni kapital v znesku 30 milijonov zlatih kron je zagotovljen.
OBSOJENI SEPARATISTI.
Stuttgart, 17. maja. (Izv.) Včeraj je bila izročena obsodba v procesu proti separatistom. Obsojenih je bilo več oseb zaradi veleizdaje na 3 do 6 let težke ječe.
Važna Mac Donaidova izjava.
V kratkih brzojavnih poročilih smo že omenili znamenit govor, ki ga je imel pred par dnevi v Alberthallu angleški ministrski predsednik Mac Donald. Danes objavljamo najvažnejša mesta tega znamenitega govora nekoliko obširneje.
O angleški vnanji politiki je rekel Mac Donald: »Predno sem prevzel svoje mesto, sem ponovno Lzjavil, da bomo morali prevzeti nase vse vnanjepoliiične grehe, ki so jih zagrešile do leta 1924. konservativne vlade. Te napake so naše politično ime zelo umazale in so silno škodovale našemu ugledu v Evropi. Danes pa se položaj nekoliko izboljšuje. Jaz in moja vlada smo si prizadevali, da si zopet pridobimo zaupanje, ne zaupanje v našo vlado, ampak zaupanje v angleško politiko. Jaz sem si prizadeval, da pozabim na malenkostne zbodljaje in da potisnem v ospredje velika mednarodna vprašanja.
Nočem se vmešavati v notranje-poli-tične razmere te ali one dežele, čutim pa, da se razmere izpreroinjajo, ker je začela pamet srečevati vse narode. Politika obnove se ne da delati samo z nekaj narodi. Francija, Belgija in Italija niso dovolj, tudi Nemčija ne, če pride zraven. Tega dela se morajo udeležiti vsi narodi.
Nato je Mac Donald rekel nokaj besed na naslov socialistov, ki ga še vedno v svojih telegramih nazivajo »sodruga«. Na ta naslov je Mac Donald rekel: »Jaz sem prepričan in neupogljiv nacionalist. Jaz spoštujem predvsem značilne lastnosti vsakega naroda. Za ves svet bi bil to naravnost strašen dan, čc bi zbrisali kar čez noč vse razlike med ljudmi, ki so jih ustvarile zgodovina, vera, podnebje itd. To ni nikakor moj ideal. Nacionalizem ni pretiravanje samega sebe, in ravno tisti, ki sebe spoštujejo, bodo spoštovali tudi drug«. «
Vnanja politika sedanje vlade se ne obrača samo na velike narode, ampak tudi na male: Poljake, Švede, Norvežane, Dance, Holandce in Srbe. Mi jih hočemo vse, in se obračamo na vse. Sicer bi bila velika in ravna zveza v Evropi nemogoča. Delavska vlada ne bo prej mirovala, dokler ne bo ta zveza gotova. Ravno mali narodi najbolje vedo, da se militaristična politika ne izplača. VeHke države lahko male zmeljejo in stro s parnim valjarjem. Vsi slabiči morajo biti plen močnih, če bi vladala moč. Jaz pozivam vse narode, naj se ne opirajo na moč, kajti ta pot vodi v pogubo. Šele takrat, ko bo prišla razorožitev, bo lahko zavladalo med narodi človekoljubje,
Politične vesti.
H- Laž ima kratke noge. Nič ne ka-rakterizuje vodstva slovenske demokracije bolj kakor njegova popolna neškropu-loznost, pomanjkanje vsake vesti in sramu, čc se je treba zlagati. V tem oziru političnega vodstva JDS ne prekosi nihče. To je pokazalo tudi ob priliki javne diskusije radi slovenskih dobrodelnih zavodov, ki jih je slavni! demokratski «uni-tarizem« spravil na rob propada. »Dobrodelne zavode in vso bivšo deželno upravo je podržavila narodna vlada, t. j, dr. Brejc. SLS je odpravila deželni zbor, razpustila deželni odbor, deželni šolski svet in razveljavila deželno avtonomijo kranjsko« — piše Žerjavovo glasilo 17. t. m. kot odgovor na naše razkritje, da je deželno zdravstvo spravil pod centralistični klobuk dr. Žerjav. Človek se mora naravnost diviti, kako se «Jutro« ne boji izustiti laži, ki se da na podlagi uradnih dokumentov takoj kot taka dokazati. Na seji narodne vlade, ki se je sestala takoj ob prevratu in kateri je načeloval vitez Pogačnik — in ne; dr, Brejc — je ob prisotnosti 5 demokratov in 1 socialista ter 5 članov SLS (šesti, dr, Brecelj, je bil v Gorici) demokrat dr. T r i 11 e r , kateremu je ubežni dr. Šu-steršič izročil vodstvo deželne uprave, predlagal, da se odpravi deželni zbox-, razpusti aeželni odbor in razveljavi deželna avtonomija kranjska. Če bi bili torej takrat člani SLS, recimo, hoteli deželno avtonomijo kranjsko ohraniti, bi ne bili prodrli, ker so bili v manjšini. Sicer pa je bila deželna avtonomja kranjska ob ustvaritvi Slovenije stvarno nemogoča. Narodna vlada Slovenije je, ko jo je tudi formalno odpravila, prenesla avtonomijo nase, se je konstituirala kot samovlada celokupne Slovenije in jo je dr. Brejc, ko je postal njen šef, tudi dejansko kot tako vodil. Dokler je dr. Brejc mogel, je avtonomijo Slovenije "varoval in odločno branil, kar se tudi da dekumentarično dokazati, ako gospod Žerjav ravno hoče. Končno pa je to avtonomijo izpodkopala s svojimi intrigami ravno slovenska demokratska stranka ter ji definitivno storila ' konec, ko je stopila v centralno vlado.
Kako se «Jutro« nesramno Iaie, se razvidi tudi iz njegove mimoidoče opazke; da je SLS razpustila deželni šolski svet! Ravno SLS je avtonomijo te korporacije do zadnjega varovala, je dež. šolski svet cel6 izpopolnila in naskoke centralne vlade nanj odbijala do zadnjega. Prenehal pa je deželni šolski svet kot res avtonomna kor-poracija poslovati pod demokratsko-radi-kalno vlado,I Tudi to se more ugotoviti črno na belem na uradnih aktih in vendar se «Jutrov« inspirant ne boji tako predrzno lagati v obraz neutajljivim dejstvom! Sedaj pa preidimo k deželnim dobrodelnim zavodom. »Jutro« hvali dr. Štamparja zaradi nekih njegovih dozdevnih zaslug za slovensko zdravstvo, se pa ne spušča v meritum vprašanja. Čudno, da se »Jutro« ni upalo zlagati tudi v tem pogledu! Mi smo že ugotovili, da je dr. Žerjav za hrbtom predsednika deželne vlade januarja 1920 preprečil imenovanje dr. Breclja in centralni vladi sufliral, da naj slovenske dobrodelne zavode spravi pod svojo kom-petenco, pomagal mu je pa pri tem ravno dr. Štampar! Dr. Brejc je proti temu odločno protestiral v Belgrad, kjer pa pro^ testa niso vpoštevali, ker so na slovenskih demokratih našli oporo za svoje centralistične namene. Kakor je Žerjav razdiral avtonomijo Slovenije sploh, tako je uničil tudi avtonomno gospodarstvo dobrodelnih zavodov, Ako pa hoče, da mu postrežemo z akti, se bomo obrnili na takratnega šefa deželne vlade za Slovenijo, o katerem upamo, da nam bo ustregel. Pozneje je pomagal šefu demokratske stranke demontirati avtonomijo bolnice pokojni dr, Ora-žen, ki je brez vednosti šefa deželne vlade izvršil neko imenovanje, dasi je bila centralna vlada, ki je imela še nekaj rešpekta do Slovenije, imenovanje pridržala šefu deželne vlade. Seveda je sčasoma centralna vlada le dosegla svoje namene, ker so ji demokrati in samostojneži pomagali oropati slovensko ljudstvo še zadnjih ostankov samouprave. Danes bi ti intriganti in izdajalci Slovenije radi še veljali za —■ branitelje avtonomije I Stranko, ki se s takimi lažmi udejstvuje v poliličnem življenju, bo doletela ista usoda kakor njeno mater, staro naprednjaško stranko.
©opisi.
Djakovo. Hrvatske katoliško organizacijo
so sklenile, da slave vsako leto svoj takozva-ni >Omladinski dan« in sicer prvo nedeljo, ki sledi sv. Ivanu Evangelistu v mesecu maju. Tako je letos padla ta slava na 11. maja. V vseh krajih, kjer obstoje katoliške organizacije, se je proslavil ta dau na bolj ali manj slovesen način. Djakovo, katero je takorekoč središče Slavonije, kar se liče organizacij katoliških omladincev, tudi ta dan ni nikakor zaostajalo za drugi kraji. Posebno se je izkazala orlovska organizacija, katera je ravno tukaj ena najmočnejših v Slavoniji. V nedeljo zjutraj ob sedmih se je začel pomikati sprevod po glavnih ulicah z orlovsko godbo na čelu. Sprevod je posebno povzdignilo nad 120 uniformiranih Orlov, Orlic in obeh naraščajev. Ker pa ni bila to samo orlovska slava, temveč slava vseh kat. organizacij, so se priključile sprevodu tudi kongregacije in dijaške kat. organizacije. Lep je bil pogled na to mladino, ki je javno manifestirala za svoja načela. Nato je bila v stolni katedrali sv. maša z govorom, кјзг so vsi korporativno pristopili k sv. obhajilu. Po končani cerkveni slavi je zbralo požrtvovalno članstvo in članice darove za hrvatsko kat. omladino. Višek celodnevnega sporeda je bila popoldanska orlovska akademija. Prva točka je bila slovesen sprejem Orlov. Močna četa, katera je štela nad 40 mladih, krepkih fantov, je stopala v dvorano, da iavno priseže Orlovstvu in obljubi zvestobo Bogu in domovini. Po kratkem govoru se je vršila zaprisega, a nato zapela orlovska himna. Sledila je deklamacija »Makabej-skih bratov, katero je deklamiralo 12 Orlov in katera so je gledalcem zelo dopadla. Za tem so nastopili člani, obrtni in šolski naraščaj s prostimi vajami za 1. .1924. Posebno je uspela orodna telovadba. Nekaj novega so bile za djakovčaue vaje na krogih. Nikakor se niso mogli načuditi spretnosti in gibčnosti telovadcev. Zanimivo je tudi to, da je eden od naraščaja deklamiral slovenski in sicer »Pesem iredentistov« od Igo Grudna. Vse te telovadne točke je vodil br. Jože Pavlič, kateri s svojo spretnostjo, marljivostjo in sposobnostjo izborno odgaja svoje telovadce. Popoldanski prireditvi je prisostvoval tudi presv. g. škof msgr. Antun Akšamović, kateri se je ravnokar vrnil s svojega potovanja. Vsi so zelo navdušeni zapustili dvorano. Zvečer je bil komerz za člane in članice ter prijatelje orlovske ideje. Na koncu je godba zaključila ta dan z orlovsko himno. Ta prireditev je dala pobudo za novo, še živahnejše organizacijsko življenje no samo že včlanjenim in našim prijateljem, temveč tudi nasprotnikom, kateri so z začudenjem motrili celi dan napredek in razvoj Orlovstva v Djakovem. Orlovske se čete dan na dan množe in širijo in neustrašeno stopajo v boj z geslom »Za križ častni in svobodo zlato«. Bog živi!	Iv. P.
Kranj. Nečedna družba, ki nečastno preganja našega kateheta, se vedno bolj razkriva. Kmalu upamo postreči z vsomi imeni. Grdo
opravilo se studi vsakemu količkaj poštenemu človeku.
S krškega polja. Te dni se vrši ogled po polju od Krškega do Krške vasi za napeljavo kanala, ki ga bodo gradili ZagrebčanL Pri Skopicah bo Sava — speljana v kanal — imela 15 m padca in tam se bo proizvajala čudovito velika množina elektrike. Pomisliti treba, da bo na razpolago 16.000 konjskih sil. — Na tem komisionelnem ogledu se končno ugotovi radi razlastitev, dalje tudi radi odškodninskih zahtev, radi mostov itd. — Mislih smo, da bo od tega projekta, ki ga sicer pozdravljamo, imel nekaj haska tudi tisti, po čigar zemlji bo projekt izpeljan, a ne samo tujci. Pa smo se motili! Ko se je lani meseca junija vršil prvi ogled, so oni, katerim bo vzeto polje, ali so drugače prizadeti, predložili svoje zahteve. Te zahteve so bile prava bagatela napram milijonski vrednosti in dobičku, ki ga bodo imeli Zagrebčani. Iz teh zahtev, ki so jih in-teresentje predložili črno na belem, naj navedem n. pr. to-le: Kot nekako odškodninsko zahtevo so interesentje zahtevali, da se graditelj zaveže dati onim, ki odstopijo svet, brezplačno električno luč v njihovih hišah. To je pri 16.000 HP pravcata malenkost. — Ali druga zahteva: Do sedaj so se vaščani hodili kopat v Savo. Ko bo kanal, bo savska struga večinoma suha in zato je zahtevala vsaka prizadetih vasi (Brege, Mrtvice, Vihre, Skopice in Kršim vas), da se jim naredi ob kanal« kopališče. V kanalu samem gotovo ne bodo pustih, da bi se ljudje kopali in tudi ne bo mogoče, ker bo kanal imel obliko zibke, a dno in stene bodo betonirane. — Lani in vse do sedanjega ogleda so Zagrebčani obljubo-vali vse! Ko smo jih pa sedaj vprašali, kaj je z onimi našimi lanskimi zahtevami, pa sploh niso hoteli nič vedeti o tem, da so bile vložene. — Čudno! Razglašamo je bilo, da se na okraj, glavarstvu lahko vpogleda obravnal-ni zapisnik od lani, a ko smo prišli tja, se nam je reklo: »še ni došlo«, oziroma so nas odpravili s tem, da so rekli: »spiše sedaj študira X. Y.« — ОргозШе: nam se zdi, da hoče Zagreb Slovenijo izkoriščati! — To nam ni všeč! Všeč nam pa je, da se nameravani projekt zgradi, a ne, da bi glavno breme moral nositi slovenski kmet! Kdor bo imel naj' več dobička, naj vendar tistemu, kateri mu prepuste možnost za dobiček, primerno odškodnino prizna!
SL Vid nad Ljubljano. Šentviški Orft, katerim se je pridružilo nekaj članov u Smlednika, so priredili v nedeljo 11. maja popoldne javno telovadbo v Tacnu pod prijazno Šmarno goro. Po prihodu opoldanskih vlakov se je s kolodvora razvil lep pisan sprevod skozi ŠL Vid naokrog v Tacen. Na čelu sprevoda je igrala krepke korač-" niče jeseniška godba. V sprevodu smo našteli okrog 100 krojev članov, članic, mladenk, gojeni?, višjega in nižjega naraščaja. Ob 4 popoldne se je začela telovadba. Dolga vrsta kropltih telovadcev ie prikorakala na te-
Promet je bfl še tekom dopoldneva vpoetavljen. Potnike je odpeljal posebni vlak v Trst.
Polkovnik Maurlce Marminia.
Ljubljana, dne 17. maja 1924.
Včeraj si je francoski gost gosp. polkovnik Marminia v spremstvu velikega župana g. dr. Sporna in soproge, univ. prof. dr. Slaviča in g. Bož. Severja ogledal bohinjsko dolino, bohinjsko jezero in napravil izlet do izvira Save, kjer si je ogledal meje proti Italiji in vojno vojaško grobišče pri Zlatorogu.
Prebivalstvo Gorenjske je milega gosta povsod, kjer so jo vozil, navdušeno pozdravljalo in mu medpotoma nasulo cvetja in zelenja v avtomobil. V Bohinjski Bistrici ga je pozdravil v francoskem jeziku sinček policijskega komisarja, načelnika Vukminoviča iz Jesenic ter mu izročil krasen šopek narcis. Zvečer je bil na Bledu v hotelu »Toplice« banket v čast odličnemu francoskemu gostu.
Danes zjutraj se je odpeljal polkovnik Marminia čez Brezje, Begunje v Tržič in od tu do sv. Ane, da je videl mejo proti avstr. Koroški. Opoldne je prišel v Ljubljano, kjer je posetil francoskega konzula Flacha, komandanta divizijske oblasti generala Stojanovića, s katerim sta vojna druga iz solunske fronte, nadalje je oddal posetnice pri rektorju univerze, velikem županu, doyenu konzularnega zbora dr. Benešu in mestnemu županu dr. Pe-• riču. Na današnjem potovanju sta ga zopet spremljala gg. dr. Slavič in Bož. Sever.
Popoldne je g. polkovnik Marminia v
družbi s preje omenjenima gospodoma in t Ljubljani se mudečo soprogo nekdanjega notranjega ministra dr. Srskiča, ki se pelje na obisk k svojemu bratu, našemu pariškemu poslaniku dr. Spalajkoviću ter g. soprogo veli-i kega župana dr. Sporna ogledal nokatero ljubi, ljanske zanimivosti. Cela družba je posetila tudi dr. Slaviča na njegovem stanovauju. Nato si je pogledala obratovanje Gospodar, zveze. Z brzovlakom ob 6. uri pop. jo odpotoval polkovnik Marminia z Bož. Severjem v Zagreb. Na kolodvora so se poslovili od njega veliki župan dr. Spora, univ. prof. dr. Slavič, člani našo razmejitvene delegacije za mejo proti Italiji, francoski konzul dr. Flach i. dr, G. polkovnik je opetovano izjavil, da tako lepih krajev, kot je naša Gorenjska, še ni v naši državi videl in je zelo navdušen nad krasotami naše zemlje in vrlinami slovenskega ljudstva. Obljubil je, da pride zopet, kakor hitro mu bodo priliko dopuščale v naše kraje, kjer, bo ostal dalje časa.
Naj bo omenjena še ta zanimivost, da jo g. Marminia lansko leto, ko je poslalo predsedstvo pripravljalnega odbora za V. kat. shod prošnjo na generalnega komandanta čez Po-ruhrje, g. Degouttea, naj dovoli porahrskim Slovencem brez vseh težav vrnitev v domovino ob kat. shodu, dobil kot poznavalec razmer prošnjo v rešitev ter jo seveda takoj najugodnejše rešil.
G. Marminiju, ki so ga Srbi imenoval! Marminjevič, ki je imel pri napredovanju solunskih čet na srbske vojake nagovor v srbskem jeziku, želimo, da bi mu bilo po vročih' poruhrskih tleh bivanje v Jugoslaviji prijetna
lovadišče in se razvila k prostim vajam; pripravljeno telovadišče je bilo ravno polno. Toliko telovadcev so torej pričakovali in toliko jih je prišlo, znamenje dobre discipline. Po prostih vajah, ki so jih člani dobro in krepko izvajali, je govoril brat Lojze Čampa. V izbranih in navdušenih besedah jo govoril o pomenu prireditve in vzpodbujal brate, naj brez strahu nadaljujejo delo v orlovski organizaciji, ki je porok, da naše ljudstvo ohrani svoje narodne in verske svetinje. Po govoru so sledile brez neprijetnih presledkov druge točke zanimivega sporeda. Zelo бо nam ugajale vaje mladenk z venčki. Telovadba, katero je gledala velika množica, je trajala petčetrt ure. Hitro nam je potekel ta čas in nič se še nismo naveličali gledati. Nato se je razvila prisrčna domača zabava pri Koširju. Tu je pridno svirala jeseniška godba, ki je iz posebne prijaznosti in bratske požrtvovalnosti sodelovala pri orlovski prireditvi obe nedelji: 4. maja na Šmarni gori in danes v Tacnu. V mraku je bil ve-selični prostor popolnoma prazen, kakor to zahteva orlovski predpis za prireditve in veselice. Prireditelji so pokazali s tem, da ni naše delo v nepotrebnem veseljačenju in zapravljanju ampak v resnem trudu. Lepo vreme, ki je po dolgem deževanju ravno ta dan nastopilo, je veliko pripomoglo k lepemu uspehu. Častitati moramo šentviški orlovski srenji, da je s skrbno pripravo, ki se je opazila v poteku prireditve, dosegla lep moralen uspeh in utrdilo med nami orlovsko zavest. Pogumno in vztrajno na delo v orlovskih vrstah! Radi in z zadoščenjem pripominjamo, da so se ob tej priliki nasprotniki obnašali dostojno. Nismo opazili nobenega izzivanja ali surovosti.
Prevedba m predujmi železničarjev.
V torek se je zglasila z železniškem ministrstvu deputacija železničarjev iz ljubljanske direkcije. Bila je sprejeta dopoldne od inšpektorja g. dr. Fišer-ja in pomočnika gen. ravn. g. Deroko glede predujmov, prevedbe in pravic južnože-lezničarjev ter železničarjev ljubljanske direkcije sploh.
Glede prevedbe in predujmov železničarjev sta izjavila navedena funkcionarja, da ne dobe državni železničarji za meseca maj in junij nikakih predujmov izplačanih, češ, ker bo že ta mcsec izšla nova uredba o draginjskih dokladah ter se bodo 1. julija 1924 izplačale že nove plače in se bodo takrat predujmi obračunali. Južnoželezničarjem pa se bodo predujmi izplačali takoj po prevedbi in, ako bo le mogoče iz denarnih ozirov, na enkrat. Glede prevedbe delavcev je omenil, da se bo prevedba sicer izvršila, ni pa dal nikakih izjav, da se bo izvršila naknadno s L okt, 1923, kot v belgrajski direkciji. Dotični uslužbenci, ki imajo polna službena leta, se najprvo prevedejo in nato upo-koje.
Vojna leta se južnoželezničarjem ne vštejejo, pač pa se vštejejo leta privatne službe, in sicer za vsako leto državne službe po eno leto privatne. Tudi za upokojence bo izšla v kratkem odredba o novih draginjskih dokladah. Dala sta še več pojasnil glede prevedbe tako za uradnike statusa II b in za pisarniške sluge.
Popoldne ob 4 je bila deputacija sprejeta od ministra g. dr. Popoviča, s katerim se je razgovarjala glede predujmov in prevedbe ter je g. minister izjavil, da so južnoželezničarji podržavljeni de iure od 1. aprila 1924 in jim od tega dneva zakonito pritičejo nove plače in tudi predujmi; glede časa od 1. oktobra 1923 dalje pa da še ni zavzel stališča in da tega ne more rešiti sam, ampak da bo o tem sklepala posebna komisija. Izjavil je, da bi izplačilo vseh predujmov na enkrat lahko kvarno vplivalo na dinar ter da mora ščititi najprvo interese države. Končno je povedal, da je bila redukcija železničarjev podpisana v ponedeljek.
štajerske novice.
A>
š Z a veliko idejo! Tisoč miljonom ljudi na svetu je še tuja pot h Kristusu, še neznan nauk ljubezni, še tava v temi nevere. Pa ravno v naši dobi se bije odločilna bitka, od katere uspeha je odvisno, ali bodo stotisoči poganov zapustili pota teme, da padejo v naročje protestantirma, islama in dragih krivih ver, ali pa da jim zašije zarja Kristusove Cerkve in razsvetli pot k Resnici in Ljubezni. Prvi začetek naše intenzivnejše ljubezni do veliko misli misijonstva bomo naredili Mariborčani pri današnji misijonski proslavi v Narodnem domu, kjer bo Ljudski oder z vprizoritvijo misijonske igre »Iz smrti v življenje« prikazal vsaj malo zveličavno delo katoliškega misijonarja v poganski Kitajski.
š Shodi in sestanki SLS na štajerskem
eo sc vršili po Veliki noči v sledečih krajih: dne 21. aprila pri Sv. Marjeti ob Pesnici (poslanec Žebot), v Breznem ob Dravi (poslanec Pušenjak); dne 23. aprila: v Lajtersbergtf (po-slancc Žebot); dne 27. aprila v Št. Ilju v Slov. gor. (pesi. Žebot), v Šmartnem pri Slovenj-
gradcu (poeL Pušenjak), ▼ Laškem (posl. Ku-govnik in dr. Ogrizek), pri Sv. Juriju ob Ščav-nici (poel. dr. Hohnjec), pri Sv, Lovrencu v Slov, gor. In na Polenšaku (posl. Vesenjak), v Žetalah (posl. Vrečko), v Sevnici ob Savi in na Blanci (tajnik Krajnc); dns 28. aprila: v Rošpohu (posl. Žebot); dne 29. aprila v Po-brežju (posl. Žebot); dne 30. aprila v Studencih (posL Žebot); dne 1. maja v Mariboru delavski shod (posl. Žebot); dne 4. maja v Sromljah, Artičah in Brežicah (tajnik Krajnc), v Rajhenbergu-Senovo (posl. Kremžar ln Munda); dne 11. maja pri Sv. Danijelu pri Trbanjah (posl. Pušenjak), pri Sv. Jerneju pri Ločah (posl. dr. Hohnjec), v Majšpergu in Stopercah (posl. Vesenjak), pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji in v Središču (posl. Bed-janič), pri Sv. Barbari v Slov. gor. in Sv. Martinu pri Vurbergu (posl. Žebot), pri Sv. Ru-pertu nad Laškim (posl. Kugovnik).
š Okrajni sestanki SLS se vršijo po vsem Štajerskem in Koroškem sledeče: Dne 18. maja: 1. Maribor (dr. Leskovar); 2. Slivnica pri Mariboru (dr. Juvan); 3. Celje (dr. Ogrizek); 4. Sv. Jurij ob juž. žel. (dr. Hodžar); 5. Ptuj (posl. Vesenjak); 6. Ormož (posl. Bedjanič-dr. Veble); 7. Sv, Lenart v Slov. gor. (poslanec Žebot); 8. Slov. Bistrica (posl. Falež-Žitnik); 9. Laško (tajnik Munda); 10. Ljutomer (posl. dr. Hohnjec); 11. Sv. Križ pri Ljutomeru (poslanec dr. Hohnjec). — Dne 15. maja: 12. v Jarenini (posl. Žebot), — Dne 20. maja: 13. pri Gornji Sv. Kungoti (posl. Žebot). — Dne 25. maja: 14. Gornja Radgona (posl. dr. Hohnjec); 15. Šmarje pri Jelšah (posl. Vrcčko-dr. Hodžar); 16. Rajhenburg (dr. Ogrizek); 17. Kozje (tajnik Munda); 18. Št. Jurii ob Tab. (posl. Krajnc in Žebot); 19. Sv. Lovrenc na Dr, polju (posl. Vesenjak in Bedjanič); 20. Marenberg (posl. Pušenjak); 21. Ruše (dr. Leskovar); 22. Studenice pri Poljčanah (poel. Falež in tajnik Krajnc); 23. Prevalje (poslanec Kugovnik-dr. Veble). — Dne 29. maja: 24. Brežice (posl. Žebot in Krajnr); 25. Nazarje (posl. Pušenjak); 26. Sv. liarjeta niže Ptuja (posl. Vesenak in Bedjanič); 27. Rogatec (dr. Ogrizek); 28. Šoštanj (dr. Hodžar); 29. Št. Vid na Planini (posl. Vrečko-tajnik Munda); 30. Konjice (posl. dr. Hohnjec. — Dne 1. junija: 31. Slovenjgradec (poel. Pušenjak).
Velika železniška nesreča na poslali Prestranek,
Prestranek je bila pred vojno mala lokalna postaja brez večjega prometa. Vojna pa je izpremenila skoro vse železniške postaje od Ljubljane dalje v velike postaje, ki lahko obvladujejo tudi močan tovorni promet. Postaje po postale toliko obsežnejše, kolikor bližje so bile soški fronti. Na ta način je postala tudi postaja Prestranek velika postaja, ki služi danes kot tovorni kolodvor za preobremenjeno Postojno.
Na kolodvoru v Prestraneku se tovorno blago tudi carini. Zato je postaja s tovornimi vozovi vedno prenapolnjena in službujoči uradniki imajo mnogo skrbi, da vzdržujejo za osebni promet določene proge vedno pravočasno proste.
Tudi v usodni noči od 16. na 17. maja je bila postaja polna tovornih vagonov. Posrečilo pa se je kljub temu obdržati tir za osebne vlake prost, in če bi se ne bil službujoči uradnik nekoliko zmotil v času, bi bil promet opravljen kot po navadi.
Nesreča pa je hotela, da je bila naročena pomožna lokomotiva za neki tovorni vlak ravno v času, ko je moral priti tudi ekspresni vlak iz Belgrada skozi postajo Prestranek. Signali, da prihaja vlak, so bili pravilni, toda službujoči uradnik Pru-denziali je tolmačil znake kot napoved prihoda pomožne lokomotive. Zato je ukazal kretniku Vodopivcu, postaviti kretnico na tir za tovorne vozove, da bi pomožno lokomotivo tam pripeli zadaj na tovorni vlak.
To povelje je imelo usodne posledice. Namesto pomožne lokomotive je prigrmcl na postajo z velikansko brzino ekspresni vlak, ki je zavozil seveda na napačni tir in se z vso silo zaletel v tam čakajoči tovorni vlak. Strojevodja ekspresnega vlaka je sicer še opazil napako, toda žalibog že prepozno — nesreča je bila gotova.
Ekspresni vlak je obstojal iz dveh prtljažnih in šestih spalnih in jedilnih vozov. Vozil je s hitrostjo 30 kilometrov. Vagoni ekspresnih vlakov so silno težki in tudi lokomotive ekspresnih vlakov so veliko težje kot navadne tovorne in lokomotive poštnih vlakov. Strojevodja je sicer zapazil, da kretnica ne stoji dobro, vendar pa ni mogel vlaka več ustaviti. Ekspresni vlak se je z vso silo zaletel v zadnjo lokomotivo tovornega vlaka. Med potniki, ki so bili v najboljšem spanju, je nastala velika panika. Obe lokomotivi sta močno poškodovani. Žal je zahtevala nesreča tudi človeške žrtve: mrtva sta ka-rabinjer Fran Žagami in kondukter prtljažnega vagona Jean Lamante. Težko ranjene so štiri osebe. Iz Trsta je takoj prispela rešilna ekspedicija.
Uradnik Prudenziati, ki je zakrivil nesrečo, je naročil kretniku Vodopivcu, naj javi postajenačelniku nesrečo. Sam pa je vzel samokres, šel iz urada in se ustrelil.
—	Pojasnilo. Radi neke nečedne podobe, ki jo je »Narodni dnevnik« pretekli teden nabil po ljubljanskih vogalih za reklamo, izjavlja r.ačelstvo KTD sledeče: Načelstvo je dalo vodilnemu osebju v Jugoslovanski tiskarni ob otvoritvi točno službeno navodilo, da uslužbenci ne smejo sprejeti nobenega dela (slike ali tiskovine), ki bi ne bilo z nravnostjo v soglasju. V inkriminlranem slučaju je uslužbenec naročilo, ki je bilo baje zelo nujno, sprejel, preden je sliko videl, in jo je dal v naglici brez cenzure v izdelavo. Načelstvo KTD obžaluje ta neprijetni dogodek ter je dalo v tem oziru zopst najstrožja navodila, da se v bodoče kaj takega ne ponovi.
—	G. Jožef Lavrič, dekan in župnik z Breznice, leži že od 1. maja bolan v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji in se priporoča čč. sobratom v memento. Želimo gospodu skorajšnjega okrevanja, da bi mogel sodelovati pri kanenični vizitaciji in birmovanju, ki se prične v njegovi (radovljiški) dekaniji s prihodnjim mescem.
—	Umrla je dne 16. t. m. gospa Marija Šolar v starosti 92 let iz dobro znane rodbine Šolarjeve iz Krope, mati g. župnika iz Žaliine.
—	Županski tečaj v Trbovljah. Preteklo nedeljo, dne 11. t. m. je priredila »Županska Zveza« po inicijativi trboveljske občine odnosno njenega gerenta v Trbovljah poučni tečaj, ki je vrlo dobro uspel. Otvoril je tečaj v imenu trboveljske občine gerent A. Fortič, pozdravljajoč v prvi vrsti gospoda velikega župana Sporna, ki je prišel, da se prepriča osebno, kako uspevajo te vrste poučni tečaji. — Tečaj je potem vodil odnosno mu je predsedoval župan radeški g. Pogačnik. — V kratkem nagovoru je g. veliki župan izrekel svoje veselje nad obilo vdeležbo ter povdarjal pomen takih tečajev, ker se na njih poglobi znanje. Izvoljeni zaupniki občanov .— občinski odborniki morajo pokazati razumevanje za posle občinske uprave in za postave, le tedaj bo občina dobra. Za to pa je potrebno znanje zakonov, a tudi dobro znanje vseh pravic, da se zaupanje občinarjev pravilno vporablja. — Ta namen — tolmačiti zakone imajo taki županski poučni tečaji. — Nato so predavali vrstoma: dr. Ivo Pire o nalogah občine, ki jih ima v zdravstvenih ozirih, o raznih zakonih in predpisih. K predmetu pripomni bivši ger. Koren, da naj bi Žup. Zveza sklicala župane k razgovoru, kako priti do virov za odpravo sanitarnih nedostatkov. — Okr. glav. dr. L o g a r o državljanstvu, določbah domovinskega zakona, o izgonu itd. — G. Koren predlaga k domovinskemu zakonu, naj Žup. Zveza deluje na to, da se doseže krajši — morda triletni rok za priposestvova-nje domovinske pravice in da se odpravi 10-letni rok bivanja, ki ga določa novela iz leta 1896. Kapetan I. klase Alb. F1 e š je pojasnil bistvene določbe vojnih predpisov, tičočih se vojnih obveznikov. Ob sklepu je posebno priporočal obč. zastopnikom, ki spremljajo vojake ob nastopu vojaške službe, naj pazijo, da bodo prihajali ti trezni in dostojni, ne pa pijani in sirovi kot živina, da se morajo nad njimi zgražafi ljudje. — Občinski revizor Fr. Kristan jo na kratko pojasnil, kdaj je župan uradna oseba, nato pa občinsko gospodarstvo ter končala z apelom, da naj vsi pridno čitajo »Občinsko Upravo« ter podpirajo »Župansko Zvezo«.
—	Novi rožni red. Ravnokar je Izšel žepni vozni red »Ekspres« z veljavnostjo od 1. junija 1924 sestavljen po železniških strokovnjakih. Obsegal bo vse za potnika neobhodno potrebne podatke, kot najvažnejše določbe iz obratnega pravilnika, tarife in ccno voznih
' kart, železniške vozne rede. direktno zveze s
tu- in inozemstvom, poštne in avtomobilne zveze v Sloveniji, vse parobrodne zveze na Jadranskem morju itd. Kljub obširnosti in brez-konkurenčni vsebini stane izvod samo 10 Din in se dobiva po vseh večjih knjigarnah. Zato zahtevajte povsod edino le »Žepni vozni red Ekspres« in odklanjajte manj vredne izdaje, Knjigarne dobe običajni popust. Po pošti stane Din 1.50 več. Naročila sprejema »Administracija voznega reda Ekspres« v Ljubljani, Pred Igriščem 1.
—	Velika pevska slavnost dne 1. junija.
Za zunanja društva, ld se udeleže pevska slavnosti je ministrstvo saobračaja dovolilo polovično železniško vožnjo. VdeležeDci vzamejo na odhodni postaji cel vozni listek do Ljubljane, pri prihodu ga na postaji ne oddajo, temveč obdrže in dajo pri odboru »Slavca« potrditi, da so se slavnosti udeležili, na kar se vozijo brezplačno domov. Vozni listki so veljavni za čas od 27. maja do vštetega 2. junija. Tukajšnja in zunanja društva prosimo, da prijavijo odboru Slavca svojo udeležbo najkasneje do 24 maja t. 1. Društva se zbirajo ob 14. uri pred Narodnim domom in odkorakajo z zastavami in godbo na čelu v po-vorki skozi mesto na slavnostni prostor. Na dan pevske slavnosti bode ^Slavčeva« razstava, o kateri so tukajšnji dnevniki obširno in laskavo poročali ves dan odprla in priporočamo, da si jo udeleženci ogledajo.
—	Turška pošta v državi SHS. Konstati. ramo: Dne 5. t. m. je bila v St Janžu oddana dopisnica na naslov nekega gospoda v Trebnjem, ki je dospela tja dno 6, maja 1924, kakor kaže poštni pečat Dasi je naslov točno označen, in je bil naslovnik v Trebnjem še cel dan 7, maja, vendar je romala dopisnica nazaj v Št. Janž in — čujtel — dospela tja v petih (5) dneh s pripombo, da se naslovnik no :nahaja« več v Trebnjem. (Nota bene: po-šta je tam pred nosom, in bi bili --naslovnika« prav lahko našli!) — Ampak, da je potrebovala dopisnica nazaj v S t. Janž celih pel dni (odpošiljatelj jo je prejel 11. maja ob 3 popoldne), to je pa že škandal. Peš bi naredil tisto pot Bošnjak, ki goni purane, trikrat ni dan. Turška pošta, turška carina, turška upra< va, — vse turško, če ne slabše. Ni čuda, ch jemlje vse vrag.
—	Šolarski izleti. Prejeli smo te-le vrst!« ce: Šolarski izleti so postali nekaj vsakdanjega. Odlični pedagogi jih priporočajo, češ, da sa učiteljstvu ravno na izletih nudi najlepša prilika globlje spoznavati značaje učencev. To ja sicer res, kakor je tudi res, da izleti tudi šolarjem nudijo najugodnejšo priliko spoznavati posamezno značaje in z njimi združene lastnosti profesorjev, učiteljev in tudi učiteljic. Ravnateljstva in šolska vodstva bi dobri stvari zelo koristila, ker ni vsaka učna oseba priporočljiva za vodstvo izletov, čo bi nekoliko v ozir jemala značaje in navade posameznikov, ki niso priporočljivi na izletih s šolsko mladino. Kdor razume čitati med vrsticami, nas bo razumel.
—	Sprojom v mornariško podčastniško šolo. Po naredbi ministrstva vojske in mornarice pov. M. br. 1174-A, z dno 24. aprila 1924, so sprejme meseca oktobra ;1924 v brodarsko podčastniško šolo vojne mornarice v Šibeniku (Dalmacija) 120 mladeničev za gojence. Pogoji za sprejem so: jI. Naše državljanstvo (domovnica), 2. starost [16 do 18 lel (rojstni list), 3. najmanj štiri razrede osnovne (ljudske) šole (šolsko izpričevalo); 4. no omadeževano vedenje (nravstveno izpričevalo, 5. dovolitev starišev; 6. krepko zdravje (izpričevalo vojaškega zdravnika). Lastnoro5 no prošnje je najkasneje do 30. julija t. 1. vpo slati komandantu brodarske podčastniške бо le vojne mornarico v Šibeniku — Dalmaciia
Prošnja in priloge morajo biti po predpisih' kolekovane.
—	Letna obleka za poštarje. Iz Belgrada
poročajo, da je ministrstvo za pošto in brzojav nabavilo nove letne obleke za poštarje, ki jih razdeli začetkom prihodnjega meseca. Ministrstvo hoče »blagovremeno« naročiti
tudi nove zimske obleke za poštarje. _ Če
Vo le res!
—	Zahteve bosenskega nčiteljstva. Bo-
»ensko-hercegovsko učiteljstvo je poslalo prosvetnemu ministrstvu resolucijo, v kateri zahtevajo uporabo uradniškega zakona, izpre-membo uredbe o draginjskih dokladah in uredbe o razvrščanju uradnikov; dalje zahteva, da dobe oženjene učiteljice celo osebno doklado in da se dosedanji način razvrščanja šolskih nadzornikov proglasi za nezakonit.
—	Predavanje o Jovanu Skerliću na srcd-tfjih šolah. Ministrstvo za • prosveto je odredilo, da se povodom lOletnice Skerličeve smrti vrše po vseh srednjih šolah predavanja o Skerlićevem književnem in narodnem delu.
—	Štrajk na učiteljišču v Kragujevcu. Celokupno učiteljsko osobje na učiteljišču v Kragujevcu je stopilo v štrajk, ker še vedno ni dobilo izplačane nagrade za nadurno delo od oktobra 1923 do aprila 1924.
—	Poraba vode v Belgradu. Meseca aprila t. L je belgrajski mestni vodovod na Ma-kiiu in Belih vodah izčrpal 479,602.000 litrov vode. Na dan porabi Belgrad povprečno 16 milijonov vode, a na posameznega belgraj-skega prebivalca odpade po 160 litrov na dan.
—	Darovi Bori Stankovičn. Rojstna ob-Hna pisatelja Bore Stankoviča — Vranja je poklonila Stankoviću povodom njegovega jubileja večje zemljišče v najlepšem delu mesta. Belgrajska občina je poklonila Stanko-■viču 6000 Din.
—	Leg ar. Iz Novega Sada prihaja poro-Hlo, da je med delavstvom cementne tovarne v Beočinu, ki zaposluje 1500 delavcev, izbruhnil trebušni legar. Do 15. t. m. je obolelo 38 delavcev, dva sta umrla. Epidemije je kriva slaba voda. — V niškem okraju imajo sedem slučajev pegavca.
—	Carlier zadnji dan pred sodiščem. Dne Y5. t. m. popoldne se je pred sodnim dvorom v Belgradu odigral zadnji prizor v Carlier-Isellijevi drami; proglasila se je razsodba, o kateri smo že govorili. Razprava je bila napovedana še-le za 5. uro popoldne, a ljudje so začeli polniti dvorano že ob 3. uri. Naval je bil tolik, da se je oril po dvorani krik in vik, ki se je polegel še-le ob prihodu senata in obtoženca. Carlier je stal na svojem mestu zbrano, vojaško. Ozrl se ni na nikogar ter vpiral pogled zgolj v predsednika Prokiča, ki je držal v rokah razsodbo. Ko je nastal popoln mir, je predsednik začel čitati razsodbe*. Uvodoma naglasa razsodba, da za odložitev razprave niso dani razlogi. Potem prehaja na zločin in pravi, da se je nad Isellijem izvršil umor, in to s strupom in strelom iz revolverja. Dani so zadostni dokazi, da je zločin izvršil Carlier in se nato, da bi odvrnil od sebe sum, tudi sam ranil. Obsodi se temeljem §§ 20., 21., 24., 32. k. z. in §§ 240. in 249. na dvajset let ječe; 148 dni preiskovalnega zapora se mu vračuni v kazen. Razen tega mora Carlier plačati sodne stroške in Isellijevim svojcem 6500 švicarskih frankov za pogreb. Glavne točke razsodbe jc tolmač ponovil po francosko. — Carlier, ki je med čitanjem razsodbe vedno težje obvladoval svoje razburjenje, je na koncu prebledel in zadrhtel. Potem se je zapel obvladal. Neka dama v prvih klopeh je omedlela. Predsednik je naznanil Carlierju, 'da ima za pritožbo tri dni časa, nakar sc je razprava zaključila ter so obtoženca odpeljali.
—	Novi avtomobili iz Nemčije. Ministr-ttvo za pošto in brzojav je te dni prejelo iz Nemčije na račun reparacij novo pošiljatev poštnih avtomobilov.
Dražba lova. Dne 26. junija t. I. ob pol 10 na uradnem dnevu v Škofjiloki se bo oddal v zakup lov krajevne občine Skofja Loka na javni dražbi za dobo od 1. avgusta 1924 do 31. maja 1929. Zakupne in dražbene pogoje lahko vpogleda vsakdo pri okrajnem glavar-»tvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
—	Zaplenjeni predmeti. Pri kočarju Janezu Betonu v Gradu pri Cerkljah so zaplenili šest volnenih ženskih jopic, svitlozelen ovratnik in nekaj perila. Beton in njegova einova so znani po celem Gorenjskem in v Ljubljani, da imajo zveze z raznimi sumljivimi ljudmi. Lastnik blaga naj se oglasi na policiji.
—	Ukradene čebele. Posestniku Ivanu Martincu v Rudniku pri Ljubljani sta bila Ukradena dva panja čebel. Panja sta tako-zvana »Žnidaršič«, imata po devet okvirjev zgoraj in spodaj. Panja sta bila črno barvana in sta imela številki 14 in 15.
_ Ogoljufane čipkarice. Na Dobračevem
tn po Žireh je ogoljufal neki Vinko Kavčič razne čipkarice. Obljubil jim je, da bo pro-ial blago v Zagrebu, prinesel denar in vzel ropot drugo. Toda fant je denar zapravil in se ni več vrnil. Poskusil je goljufati tudi v sosedni okolici, kar pa se mu ni posrečilo, ker so bilo ženske bolj previdne.
—	Novi tečaji za strojepisje, slovensko in ■emško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. Junija t 1. ter trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji: Ant Rud. Legat, Maribor,, Slovenska ulica 7* telefon 100.
Primorske novice.
p Kako pometajo s slovenskim učitelj-stvom. V Komnu službuje že mnogo let nad-učitelj Jožef Štrekelj. Mož ima že 37 službenih let, a 21 let je bil član okrajnega šolskega sveta. Poleg šole se je marljivo pečal s kmetijstvom in bil ljudstvu tudi v tem učitelj. Ta mož je dne 9, t. m. nenadoma, kakor bi iz jasnega treščilo, dobil odlok, da je premeščen v vasico Štomaž, kjer mora nastopiti službo že 15. t, m. Na njegovo mesto v Komen pa je imenovan g. Gojko Ščuka, ali kakor se mož danes podpisuje: Sciuca. To ščuko opisuje tržaška »Edinost« sledeče: »Svoj čas je bil gospod Ščuka navdušen Sokol in narodnjak; v ruskem ujetništvu se je povzpel do navdušenega boljševika in bil v nekem ruskem kraju nekaj časa boljševiški komisar. In godilo se mu je izborno. Domov pri-šedši je praktični mož takoj pretuhtal položaj in tako se je povzpel, da je danes v fa-šistovskih vstah. Za časa zadnjih volitev je bil zastopnik fašistovske volilne liste v Komnu in pri komisiji se je izkazal vnetega fašista, kar so občutili tudi slovenski zastopniki.« — Po tem si o g. Sciuci lahko vsak napravi pravilno sodbo. — Kaj pa je zakrivil nadučitelj Štrekelj, da ga je doletela tako kruta kazen — notabene brez vsake disciplinarne preiskave? On sploh nič, ampak očitajo mu, da je bil o priliki nekega državnega praznika na drogu državne trobojnice, ki ie visela iz šolskega poslopja, pritrjen šop — lipovega zelenja. Štrekelj ni osebno izobešal zastave, ljudje sploh trde, da zelenje ni bilo lipa, ampak bršljan oziroma hrast. Pa za to končno nikomur ne gre: šlo je nekemu lc za to, da spravi značajnega štreklja na hladno. Za pretvezo se je moral poslužiti, ker drugega ni bilo, šop zelenja. Pri tem je tisti nekdo zasledoval in dosegel še en cilj: nagrado Sciuci za izdajniško hlapčevanje. Pa posebno teknilo menda ne bo!
p Likvidacija »Kmetijske zadruge« v Trstu. Na sestanku županov, podružničnih predsednikov in posameznih članov kmetijske zadruge v Trstu dne 15. maja so sklenili: Vprašanje likvidacije zadruge naj se smatra za zgolj gospodarsko vprašanje in naj se izključi iz stvari vsaka politika. Primanjkljaj naj pokrijejo vsi člani zadruge s prostovoljnim prispevkom po 72 lir vsak, to pa proti primernemu jamstvu, da se likvidacija izvedo hitro in uspešno. Vprašanje krivde naj se razčisti, toda previdno in popolnoma nepristransko; to vprašanje na izvedbo likvidacijo ne sme imeti nobenega vpliva. — V kratkem se skliče v stvari širši sestanek zadružnikov.
p Železnica Trbiž—Trst. Italijanska vlada namerava čim preje zgraditi železnico Trbiž— Trst, dn se izogne Jesenicam. Za Gorico, je sedaj važno vprašanje, ali bo tekla nova proga preko nje ali pa mimo nje. Goričani žele, da naj se proga izpelje preko Bovca—Kobarida—Sv. Lucije v Gorico in odtod v Trst. Vi-demci pa zahtevajo naj železnica teče preko Čedada v Krrnin iu Sagrado, odtod pa naravnost v Tržič in Trst. Gorica bi bila tako odrezana. Da svoj cilj gotovoje dosežejo, zahtevajo sedaj Videmci, naj se nemudoma zgradi železnica Krmin—Sagrado, ki naj bi tvorila etapo do proge Trbiž—Trst.
p Smrt v Keritniei. 18 letni France Žagar iz čezsoškega Loga jo 12. maja kolesaril z Rabeljna proti »Napoleonovemu mostu« v bovških Klužah. Ker kolesa še ni povsem obvladoval se v ostrem in strmem ovinku ni dovolj hitro okrenil iu z vso silo priletel v nizko kamenito ograjo. Sunek je vrgel fanta čez obzidje v 60 melrov globoko strugo Koritnice, kjer je z razbitimi udi obležal med koreninami. Truplo so le s težavo potegnili iz prepada.
p Komisarizacija slovenskih obč"'a ua Go-riSkem. Za Tolminom, Kobaridom in Sv. Križem, ki so tekom enega tedna izgubili svoje občinske svete in dobili komisarje, je prišlo 13, t. m. na vrsio tudi Cerkno. Občinski svet jfe razpužčen in za komisarja je imenovan dr. Oskar Jerabek.
Ljubljanske novice.
lj Nova banka v Ljubljani. Bivši lastnik »Zvezne tiskarne«, izdajatelj časopisa »Jugoslavija« etc., Anton Pesek, je svoječasno osnoval »Jugoslov. kreditni zavod«, pri katerem je imel skupaj s svojo rodbino večino deležev. Zadrugo je nameraval kasneje preosnovati v banko in je v to svrho prosil za koncesijo, ki mu je bila tudi podeljena. Nova banka bi se morala imenovati »Jugoslov. kreditna banka«, vsled protesta »Ljubljanske kreditne banke« je pa moral Pesek ta naslov opustiti in se je odločil za naziv »Prometna banka«. Pesek je pozneje izgubil večino v »Jugsl. kred. zav.«, prodati je moral tiskarno in časopis in ker se je tudi odtegnil političnemu delu, je moral pač opustiti misel na osnovanje lastne banke. Od ministrstva mu podeljeno koncesijo, ki se glasi na njegovo ime, je pred kratkim prodal dr. Ivanu Sušteršiču, ki bo s pomočjo nekaterih ožjih pristašev odprl »Prometno banko«. Ista naj bi služila predvsem za pridobivanje gmotnih sredstev za razmah dr. šušteršičevega političnega boja proti SLS. Ko jo bila pretekle dni Pašičeva volivna vlada na vidiku, je smatral dr. Sužteršič političui položaj kot jako ugoden za osnovanje nove banke hi je za 24. t. m. sklical ustanovni občni zbor. — Banka ima prevzeti posle že obsto-
ječega »Hranilnega ln posojilnega zavoda«. Koliko bo nova »Prometna banka« pripomogla k znižanju cen in pocenitvi kreditov, no moremo vedeti. — Z dr. šušteršičem je Pesek že leta 1918 sklenil dobro kupčijo, ko mu je prodal svojo tiskarno, sedaj mu je prodal banko, morda pride v kratkem še kaj na vrsto.
lj Občni zbor Jadranske Straž s. Dne 17.
t. m., ob osmih zvečer, pravzaprav vsled premajhne udeležbe ob pol 9. uri zvečer se je vršil občni zbor Jadranske Straže. Med drugimi je bil navzoč tudi veliki župan g. Šporn. Predsednik dr. Marn je otvoril zborovanje in v kratkem podal program Jadranske Straže v smislu novih pravil. Po starih pravilih bi ..naj Jadranska Straža zbirala prispevke za gradnjo novih bojnih ladij na Jadranu, po novih pa naj dela na kulturnem in gospodarskem polju in naj vpliva na izkoriščanje morja. — Tajnica ga. dr. Debelakova je podala lepo štilizirano poročilo o delovanju Jadranske Straže, omenila, da šteje glavni odbor Jadranske Straže nekaj nad 1800 članov. — G. Mikuš je podal kratko blagajniško poročilo: aktiva znašHo 45.392 Din, pasiva pa 10.384 Din. — Glede točke o sprejetju novih pravil je obveljal predlog g. dr. Marna, da se odbor sporazume s centralnim odborom v Splitu, ker nova pravila za naše razmere ne odgovarjajo povsem točno, zlasti glede števila odbornikov ne. Po novih pravilih bi moral šteti odbor 30 članov, po starih 16. — K dopolnilnim volitvam vsled dveh odstopivših odbornikov g. Božo Boškovič in major Miloevič na iniciativo glavnega odbora predlani športni klub Primorje gosp. dr. Birso in ing. Debelaka. Predlog je bil sprejet. — Pri slučajnostih se je razvila le kratka debata glede glavnega odbora v Mariboru. — Udeležba je bila sicer slaba. Po zborovanju je bila družabna zabava najprej v Unionu, potem v Zvezdi.
lj Izpremembc pri osebju električne cestne železnice v Ljubljani. Za obratnega vodjo je imenovan g. F. Vre čko, dosedanji zastopnik Jugoslovanske Siemens d. d., za knjigovodjo g. Uroš P i p p, za vodjo tehnične delavnice g. Ivan Bit ene. Kakor čuje-mo se obratno vodstvo v kratkem preseli v palačo Ljubljanske Kreditne banke.
lj Promenadni koncert muzlke Dravske divizijo v nedeljo 18. t. m. ob 11 dopoldne v Zvezdi. Kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored:
1.	Muhnič: Srb, Slovenec i Hrvat, marš.
2.	Chopin: Polcneza. 3. Rendla: Srpski zvu-ci. 4, Delibes: Intermezzo iz »Naile«. 5. Wag-ner: Valkira. 6. Novosad: Gavola.
lj Govorilna tira kluba obf. svetovalcev SLS za stranko je vsak pondeljek od 5. do 6. ure popoldne v tajništvu SLS za Ljubljano (Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje).
lj Mestni magistrat opozarja občinstvo, da ne poškoduje ob priliki novomeritve postavljenih lesenih signalov (ua ljubljanskem polju, v Spodnji Šiški in na šišenskem hribu), ker se bodo krivci sicer kaznovali po občinskem redu § 70 odst. 3 z globo do 200 dinarjev ali ob neiztirljivosti z zaporom do 40 dni.
lj Trgovino Tomo Mencingerja na Sv. Petra cesti št. 35 sta prevzela gg. Winter in
Zupan.
lj Dve sličici, Fantalin sc izogne šoli in pobira po Gradu in Golovcu ptičja jajca. Z?.dnjič jc prinesel gnezdo z negodnim mladičem domu; zato je moral iti skoro skozi polovico mesta! — V sredi mesta, na vrtiču med stolnico in Pogačarjevim trgom, se na drevescih gugata dve za šolo godni frklji; da sta prišli do drevesc, sta morali preplezati razmeroma visoko ograjo! — Vsi klici po stražnikih in jadikovanje nad posurovclostjo naše mladine ne bodo pomagala nič, dokler ne bo občinstvo samo izpregledalo in takih negodnežev takoj in energično poučilo.
lj Dobrosrčne gospe aH gospodične prori državni uradnik, ki ima izmed ostalih otrok dve hčerki, ki gresta k sv. birmi, da bi katera blagovolila prevzeti mesto botre proti odkritosrčni hvaležnosti. Naslov pove iz prijaznosti uprava.
lj Sobotni trg ljubljanski je bil izredno dobro založen in tudi obiskan. Cene so bile zjutraj precej visoke, tekom dopoldneva so pa padale, posebno pri okoliških prodajalcih in prodajalkah. Kot novost trn trgu so bile češnje, ki so se prodajale po 25 do 30 Din za kg. Poleg vsega je bilo jako veliko pomladanskega cvetja, posebno narciz, snežink in španskega bezga.
lj Ponesrečena »cehovca«. V gostilno Angele Bole na Celovški cesti v Sp. Šiški je prišel delavec France Grodišnjak. Bil je žejen ln lačen in je pojedel in zapil nekaj okrog 37 Din. — Ker pa je imel mož premalo denarja, ali pa se je hotel iti še kam drugam krepčat, sc je po francosko poslovil in ni plačal cehe. Gostilničarka je skočila za njim in ga res dohitela in izročila stražniku, ki ga je aretiral. — Hlapec mestne pristave Alojzij Krušnik je naznanil stražniku na Ambroževem trgu, da jo povozil na Poljanskem nasipu nekega neznanega človeka, ki je hodil pijan po cesti in se jo opotekal pred vozom. Ko se je hotel umakniti, je padel tik pred konjem. Hlapec je zavrl in zavil voz nn kraj, kljub temu pa je šlo možu kolo čez desno roko in ga jo precej poškodovalo. Ugotovilo se je, da ne zadene voznika nobena krivda.
lj Splašeni konji. Posestniku Francetu ' Molile iz Zadvora pri' Sp, Hrušici sta se spla-
tz neznanega vzroka na Frančiškanskem mostu konja. Trčila sta v diru ob drog cestne električne železnice z ojem, vsJeđ česar je odletel voz v bližnji kandelaber m se je vsled sunka razbila plinova svetilka.
lj Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so bile prijavljene te-le policijske ovadbe: tatvina 1, poskušen vlom 1, kaljenje nočnega miru 2, kršenje cestno-policijskega reda 7, prekoračenje policijske ure 1, pasji kontumac 3, kršenje prevozniškega reda 1, lahka telesna poškodba 1, prestopek obrtnega reda 1 in neplačana ceha — Mica Kovačeva .... L
Učiteljski vestnik.
Dodatke smo dobili; povsod, še ne. Nekateri bodo seveda čakali še dolgo kljub dobri volji uredništva in računovodstva. Zapreke povzroča centrala in centralizem. Iznenade-nih je bilo ob prejemu dokaj, zlasti oženjenih učiteljev in učiteljic. Končne vsotice so dokaj manjše, kakor si jih je izračunavalo uči-teijstvc. Davek je prevelik — 4%! Doklade za otroke po 150 Din mesečno so tudi prenizke; enako doklada za ženo. Dodatki od oktobra sem bi nam bili za silo poravnali dolgove, a teh nsm niso izplačali. Zanje sc bo treba še tožiti, ako ne bo vlada upoštevala že sankcioniranega zakona. Upamo pa, da bo tudi pri nas v Jugoslaviji prišlo že enkrat do tega, da bodo zakoni držali. N? vidiku so novi možje! Upajmo.
Dvakrat da, kdor hitro da. Ta notica j« bila povzročila nekoliko razburjenja v računovodstvu. Škodovala pa ni nikomur, le učiteljstvo je prej prišlo (vse še ne) do svojih prejemkov. Povod zanjo pa je dalo dejstvo, da že od začetka marca urejujejo v vladni palači še neizplačane vodstvene' doklade, ki so sicer za gospode z lepim premoženjem ba-gatela,
za nas, ki si niti enkrat na leto ne moremo privoščiti »pete večerje«, pa vsak dinar nekaj pomeni. Kakor smo poučeni, v tem slučaju ne zadene krivda računovodstva, ki je že koncem aprila spisalo celo že nakaznice, na katerih pa v prosvetnem oddelku sedijo sedaj.
Naznanila
Akademska kongregacija r MarijaniSen is kongregacija bngosiovcer priredita v nedoljo 18. maja ob pol 6 zvečer v veliki dvorani škofijskega dvorca (II. nadstropje) redno majniško akademijo s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. P. A. Hribar: Ave Marija. MoSki zbor. 3. Sv. Evharistija podlaga individualnega življenja. 4. Benjamin Go-dard: Pogled v uebo... Violina in klavir. 5. Duhovnik kot delilec presv. evliaristije. 6. Wagner: Tanhauser: Spev AVolframa na večernico. R ari ton solo in klavir. 7. Socialni pomen presv. evharistije. 8. Vesela pesem. Moški zbor. — Ker radi tehničnih ovir ni bilo mogoče dostaviti vseh vabil, se s tem vabijo vsi prečasliti gg. duhovniki, člani in načelstva vseh ljubljanskih kongregacij. — Pre-fekt.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani ima t sredo dne 21. maja svojo redno odborovo sejo.
Poselska
zveza ima danes predavanje v Ro. kodclskem domu, Komenskega ulica 12. Vabljene Gte vse služkinje. — Tajnica.
Velika pevska slavnost se vrši kot za« ključek ljubljanskih prireditev povodom Slav-čeve 40 letnice v nedeljo, dne 1. junija na vrtu in notranjih prostorih hotela «Tivoli« z obširnim sporedom.
Pogrebno društvo Marijine bratovščine po. živa vse svoje člane, ki so zaostali s članarino na dolgu, kakor tudi one, ki so bili dosedaj oproščeni, da v tekočem letu plačajo članarino, ker bi sc jih sicer glasom društvenih pravil črtalo iz članstva. Istotam je nekaj obleke za pogrebne nosilce naprodaj, Obenem sc naznanja, da se sprejemajo novi člani vsako nedeljo od 2. do pol 4. popoldne v druStveni pisarni, Hrenova ulica 6. Vsa pojasnila se dajejo istotam. — Odbor.
Savez apotekarsklh saradnika, sekcija Slo« venija. Izgleda, da bo zagrebška sekcija v kratkem stopila v pokret, zato opozarjamo kolege, da v nobenem slučaju ne sprejmejo nameščenja v Zagrebu, uokler sc jim to istim potom nc objavi. —1 Mr, Pharm. Josip Oblak, t. č. predsednik.
»Slovensko zdravniško društvo« priredi na vabilo g. dr, K. Konvalinke dne 25. maja celodneven izlet v Dolenjske Toplice. Odhod zjutraj z dolenjskim vlakom, povratek z večernim vlakom. Kosilo v sanatoriju. V Toplicah predava g. dr. lConst. Konvallnka: O mehanizma balneoterapije term. Člani naj javijo svojo udeležbo odboru (Rolnica za ženske bolezni),
Prostovoljno gasilno društvo Vižmarje proslavi v nedeljo dne 1. junija 1924 dvajsetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi veliko vrtno veselico v Vižmarjih na Erženovem vrtu s sledečim sporedom: Petje, godba, srečolov, turška kavarna, šaljiva pošta, prosta zabava. Na prireditev se vabijo ganilna društva in si. občinstvo. Odbor.
Mergeška godba praznuje v nedeljo, dne 25. maja 1924 40-lctnico svojega obstanka po sledečem sporedu: 1. Predvečer mirozov z godbo po Mengšu; 2. zjutraj budnica; 3. ob 10. uri sv. maša. Po maši defilacija članom-ustanoviteljcm. 4. ob 4. uri popoldne sprejem bratskih godb, nato pričetek vrtne veselico na vrtu g. Alojzija (Dornik). Srečolov in vsakovrstne druge zabave. Za najboljšo postrežbo j jedil in pijač poskrbljeno. — V slučaju sla-i bega vremena se slavlje prestavi na dan 29. ! maja. Čisti dobiček je namenjen za povzdigo godbe.
£)r. Joža Glonar:
Fllolog In umetnik.
Perečega in kočljivega vprašanja o medsebojnem razmerju med filologom in umetnikom pisateljem, kl je v enaki meri aktualno in zanimivo tudi za nas, se Je dotaknil v obširnem članku novega literarnega lista »Književnike, Anton Branko Š1 m i č, mlad hrvaški pisatelj. V uvodu reproducira mnenje, kl ga je o tem razmerju zastopal 1. 1919, v znanem »Plamenu«, ki ga je v Zagrebu izdajal M. Krleža. Takratno njegovo mnenje izraža ostro nasprotje med obema platema: fllolog in umetnik sta mu zastopnika dveh posebnih svetov, kl si nista samo po svojem bistvu popolnoma različna, ampak naravnost nasprotna, cek> Bovražna. Takrat je zapisal: >M1 se bomo, če bo treba, izražali tako, kakor ne stoji v nobeni gramatiki, sintaksi ali v predpisih tega ali onega stila, e katerim ne bo nihče mogel najti podobnosti. Če bo treba, bomo naravnost zavriščali v neartikuliranih glasovih kakor živali.«	%
Ta stavek vkljub vsej svoji revolucionarni fanfari — ki je bila lastna celotnemu takratnemu revolucijonarnemu pokretu v svetovni literaturi — vendar nI tako revolucionaren, kakor bi se na prvi pogled zdelo. Zdrav instinkt umetnika in ne mogoče plaha stilistična nesigurnost je v oba ta revolucionarna stavka postavila pametno klavzulo: >če bo treba«. Tukaj se je oglasila pravilna zavest, da se stil ln jezik, »ploh sredstva umetniškega izražanja, ravnajo po notranjih potrebah, ki silijo umetnikovo razploženie do konkretno oblikovane umetnine, ne pa mogoče šolski predpisi kakega očalarskega purista. Umetnik ustvarja iz sebe, umetnik prilagodi sredstvo svojega izražanja — v tem slučaju Jezik — svojim potrebam, filolog prihaja e svojim košem šele za njim, ko dela inventuro. Znana je anekdota o V. Hugoju, ki mu je nekdo očital napačno konstrukcijo stavka v nekem njegovem delu. Hugo je odgovoril: »Tako, — če sem jaz to zapisal, bo že pravi«
Danes pravi Simič, da se med hrvaškimi knjigami nahajajo vendar nekatere, ki so in-tereaantno, n. pr. Ivekovićev besednjak in Ma-retičeva slovnica in da čita Brozove in Mora-tićeve filološke razprave po starem »Vijencu« z večjim užitkom ko večino lepe literature, ki je nadrobljena okoli njih. Odkod ta preokret?
Šimič sam opozarja, da so mu danes dela raznih fllologov slmpatlčnejša ko spisi mnogih pesnikov in da v tej trditvi ni pravega nasprotja z ono iz leta 1919. Nesporazumljenje, ki tiči med obema, je nekaka posledica stanja hrvaškega jezikoslovja. Večina ljudi, kl ee je med Hrvati pečala z jezikom in pisala o njem, ni bila rojena in ni nikdar živela na ozemlju, kjer se govori čista stokavščina, kl eo jo Hrvatje od Vuka pred 70 leti prevzeli kot knjižni jezik. Po njih sta se ravnala tudi MaretiC in Ivekovlč, ko sta slovnico in slovar osnovala skoro izključno na podlagi Vuka in Danlčiča, kar bo jima mnogi zamerili, tako n. pr. Jagič. Sploh je značilno, da so večino srbohrvaškega slovniškega in slovarskega dela opravili ljudje, ki niso bili štokavcl. Zdi se, da eo rojeni štokavcl tako zelo uverjoni o tem, da dobro znajo svoj jezik, da se ne pečajo ž njim toliko kakor n. pr. kajkavci. Sam Šimič, rojen Her-cegovec, je mislil, da no potrebuje nobenega pouka iz slovnice ali slovarja, dokler se ni prepričal, da se tudi štokavski Hercegovec, posebno če živi celo desetletje izven štokavske-ga ozemlja, lahko zanima za to, kar pišejo filo-logi o njegovem jeziku.
Slovarji niso tako prazni, kakor jim očitajo oni, ki jih ne rabijo in torej ne poznajo. Krivo je govoriti, da je Vukov jezik danes mrtev, kakor nekateri trdijo; ta trditev je pravilna samo v toliko, da ne zadošča za vse mnogo bolj številne potrobe narodnega življenja, ki je danes neprimerno bolj razvito, kakor pa je bilo za Vukovih časov. Mnogo besed, ki so last živega narodnega jezika, pa se v njem še ne nahaja in te bi bilo na vsak način treba pobrati. Žalostno je, da eo to ne godi, še žalost-nejše pa je, da se jezik danes celo tam, kjer je bil dozdaj najčistejši, kvari s pogubnim vplivom časopisja.
Jezikovni puristi, nad katerimi se po večini znaša vsa jeza ustvnrjojočih umetnikov, pa so po eni Btranl dokaz skrbi za jezik in ljubezni do njega, nn drugI strani pa so zopet neizogiben historičen pojav. Kjer se knjižni jezik šele oblikuje in je oficljelna skrb za njegovo stalnost poverjena šoli, ki tako stalno obliko zaradi pouka potrebuje, pride kmalu do javnih konfliktov, ld so izraženi v antitezi >filolog in umetnik«. Samo da ta antiteza ni pravilno formulirana; glasiti bi se morala »učitelj (pedagog) in umetnik«. Seveda so mnogo zakrivili oni filologl, ki ee v takih slučajih niso zavedali različnih položujev in različnih nalog, ki jih Imajo na eni strani nasproti umetnosti, na drugi proti šoli in njenim potrebam. V tej reči je več krivde na strani »filolo-gov« ko na strani umetnikov, ki ustvarjajo in kl nimajo naloge, da o tem ustvarjanju in spremembah, ki jih vrSl ustvarjanje na njihovem gradivu, razmišljajo. Namestu, da bi ee zavedali neizogibno časovne dietance, ki se pojavlja med umetniškimi oblikami razvijajočega se jezika in onimi stalnimi šolskimi normami ln regularni, ki so za šolski pouk po-irebne. so hoteli umetnika kratkomalo posadi-
ti na šolsko klop. Odtod je izhajalo »ovražno razmerje med »filologom ln umetnikom«, ki vsak po svoje obdelujeta isto polje in bi ei torej morala biti prijatelja.
Ena, velika težava je ree pri tem: vprašanje po umetnikovi legitimaciji, ki jo naj filolog upošteva. To vprašanje uredi po sebi historična perspektiva: Kdo je res umetnik, ki ee mu sme priznati odločilen vpliv na razvoj jezika? In kdo je ree filolog? Zelo pa ee olajšajo ' težave pri tem vprašanju, če se obe stranki posvetita svojemu delu s pravo, globoko ljubeznijo in veliko, samozatajevfilno skromnostjo. Potem je lahko mogoče tudi pravilno, prijateljsko razmerje med filologom in umetnikom. To prav lep kaže simpatični Šimičev članek.
• • •
KATOLIŠKA CERKEV IN 80LSKE KNJIGE.
Katoliško šolsko društvo v Dtisseldorfu, ki mu predseduje državni kancelar Mars, je posebni komisiji strokovnjakov poverilo revizijo tekstov za višje šole. Komisija, v kateri so zgodovinarji, germanisti- teologi tn ekonomisti, se pri svojem delu drži naslednjih vidikov: 1. Vsak nasprotni duh proti katoliški cerkvi mora brezpogojno izginiti iz vseh šolskih tekstov, ki morajo vrhu tega odkritosrčno priznavati in podajati, kar je cerkev velikega, plemenitega in vzgojnega storila tudi s čisto človeških vidikov.« 2. Katoliški zavodi ln učitelji ne morejo nikdar sprejeti knjig, ki vsebujejo napade proti cerkvi in duhovnikom, najsi tudi drugače popolnoma odgovarjajo v znanstvenem in formalnem pogledu. 3. Katoliški pisatelji literarnih hi zgodovinskih del ee obvezujejo, da v svojih publikacijah ničesar ne zamolče, kar more služiti boljšemu poznavanju življenja oerkve, naj bodo to pogreŠki ali pa dejstva zgodovinske in svetovne važnosti. Na podlagi svojega dosodanjega dela je komisija ugotovila, da med vsemi dosodanjimi knjigami, v kolikor so izšle v nekatolisklh založnietvih, ni niti ene, ki bi bila prosta zfnot in potvorb in da tudi knjige, kl hočejo biti objektivne in očividno nimajo zlega namena, zaslug katoliške cerkve ne podajajo jaeno in določno in niso sposobne, da pomo-
rejo do točne, resniei odgovarjajoče sodbe. « * *
pr Koncert mariborskih nčiteljižuie. Ze
dvakrat napovedani koncert ženskega zbora Mariborskega državnega učiteljišča ee vrši sedaj nepreklicno v soboto, dne 24. t m. v Fil-harmonični dvorani. Spored obsega 15 dvo« in četveroglaenih ženekih zborov, soloepeve gdč. Zore Ropasove in vijolinski fcolo gospe Brandl-Pellkanove iz Maribora. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Več o sporedu v prihodnjih dneh.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Zadetek ob 8 zvečer,
Nedelja, 18. maja: Gostovanje Hudožestvenikov. Pondeljek, 19. maja: Zaprto. Torek, 20. maja: Zaprto.
OPERA'.
Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 18. maja: »Življenjski boj«. Izven. —
Gostovanja Hudožestvenikov. Pondeljek, 19. maja: »Jekaterina Ivanovna«. Izven.
Gostovanje Hudožestvenikov.
Gostovanje Hudožestvenikov ee podaljša.
Uprava Narodnega gledaliiča jfc pridobila slavne ruske umetnike še za eno predstavo in sicer igrajo Hudožestvenikl v torek, dne 20. t. m. Ibsenovo dramo «Gospa z morja*. Glavno vlogo v tem dolu igra prvakinja skupine Hudožestvenikov, slavna umetnica gospa Gcrmanova. Hudožestveniki so ravno s to dramo dosegli na vseh ^vojih gostovanjih največji uspeh. Predprodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni. Cene iste, kakor za ostala gostovanja Hudožestvenikov. * * *
Lenormand: Izgubljene duše. Igra v 14 slikah. — V ozki časovni okvir turneje igralske družbo je uklenil Lenormand črno brezupno tragiko ljudi velikih ciljev. Peenik, igralka, gledališki ravnatelj, glasbenik in cela vrsta drugih osebnosti gre mimo nae, o vseh vemo: njihovo hotenje je bilo močno, plemenito, goreli so za svojo ideale, njihova lastna nemoč in krutost življenja eta jih neizprosno ubili. Iz temnega ozadja in povprečne množice onih, ki ee čutijo poklicane, a niso Izvoljeni pa je dvignil avtor v najžarkejšo luč dva: pisatelja, ki je mnogo hotel, a ničesar dosegel, Ln igralko, ki propada od umetnice do ženske, ki se prodaja. Zvezal ju je z ljubeznijo, ki vzplamtt v prvi sliki po ekušnji pesnikove drnme, kl se nikoli ne bo igrala, ju vodil skozi gladovanje, mraz, bedo, ponižanje ln vsakdanjost po hotelskih sobah, čakalnicah na postajah, garderobah in varijete-jih podeželekih mest, ki jih posetijo na turneji, Ш Ju združi v smrti, ki je odrešenja iz vse bednostl ln ponižanja. Grenka, brezupna tragika. Strahota mrtvega življenja, ki si v materialističnem pojmovanju svojega smotra ne more najti poti navzgor. Poleže komedije to tra-glčnost še podčrtavajo in te porazijo. Navzlic mojstrski zgradbi igre in značajev čutiš, da
■ manjka melodiji te igre večnostim dominanta, stremljenje k dobroti, odpuščanju, k lepoti, k Bogu. Zato te Izgubljene duše potarejo in ne dvignejo. Naturalizem je ta igra, čas je že šel preko nje tudi pri nas. — Prevod je oskrbel g. F. Juvančič in je za moje uho brez ritma, ki mora biti tudi v proti ln prevodih. Prevodu se tudi pozna, da g. prevajalec Breznika ne vpošteva. Škoda!
Igro je režiral z veščo roko g. šest. Oder je razdelil v dve simetrični polovici, kl v enotnem okvirju služIta druga poleg druge ali pa tudi sami zase za sceno. Z beračijo našega dramskega oderskega aparata si je znal sijajno pomagati. Tudi v množico Igralcev jo z občudovanja vredno energijo spravil onotnoet igre.
V glavni ženski vlogi Igralke Juliette je po daljšem dopustu nastopila zopet ga Šaričeva. Igrala je vseskozi dovršeno. To, kar nam ona igra, je vedno umetnost, stroga lepota. V naj-kočljivejših situacijah ohrani svojo plemenito Ženskost ln zna varovati umetniške igre pred rafiniranostjo geste, kostuma in maske, namenjene za one, ki iščejo v gledališču kabareta. — Pri premieri je njej in g. Rogozu občinstvo navdušeno ploskalo ln jo opetovano pozvalo pred zastor.
G. Rogoz je svojo vlogo pesnika rešil od prve do zadnje scene Izvrstno. Zlasti je bil užitek ga videti v predzadnji sceni ko raste i v njem vsa beda in ves obup od čaše do čaše žganja do besnosti, ko pozabi na vse in Igralko umori. Kolik kontrast med sladko sceno na klopici, ko je z vso lepoto svojega glasu govoril Juliettl besede ljubezni, od scen, ko je sledil z zadržano bolestjo moškim, ki so se bližali Juliettl, in je dozorevala v njem zadnja fecena!
G. Skrbinšek je Imel vlogo gledališkega ravnatelja potujočih igralcev. Moram reči, da je dal tipičen izraz v Igri, maski in besedi možu, ki je nekoč smatral teater za svetišče in ga je življenje spravilo do tega, da se mora kregati in prepirati z Igralci zavoljo zaprtih restavracij, prepoznega odhoda vlakov, hotelskih, sob, gaž in vse dolge verige bridkosti komodijantstva.
G. Peček naj bi bil komična figura starega oderskega tigra, ki še v življenju ne more Živeti brez »vloge« ln kulise. Svojo vlogo je v tem oziru pogodil izvrstno.
O. Jerman Ima simpatičen glasovni organ, toda še neizbrušen. Kot glasbenik bl bil moral biti temperamentnejši in tudi v maski nekoliko bolj bohemski.
Izmed epizodnlh vlog je bila najboljša la-hkoživca g. Llpaha. Njegova kreacija podeželskega Don Juana je bila premišljena in dosledno Izvedena. Ni koval kapitala iz dvoumnosti svojega besedila, s pritajeno silo se je izkušal približati Julietti, dovolj Pariza Je še v njem, da ne postane nasilen, podeželstvo pa ga je Že toliko uničilo, da ne zna biti več ka-valir na višku.
Izmed ostalih so mi ugajali šo gg. Danilo, Drenove« ln Gregorin.	Dr. L. R,
Botre že sedaj
opozarjamo, da irodl najboljše, okusno ln skrbno htgotovlfane deSke OBLEKE po nižji ccni, kakor
drugje slabe obleke, lc
Drago Schwab, Ljublfana.
Pe sveto.
—	Tropiona vročina v Franciji in v Angliji lz Pariza poročajo, da je bil tam in v Londonu skoro ves teden nenavadno vroče, Take vročine, kot je vladala ta pretekli teden, v mesecu majniku, še ne pomnijo, ampak kvečjemu v juniju ali v avgustu,
—	»Priigelpatent« odpravljen v Avstriji. V Avstriji so začeli resno reformirati državno upravo vsled pritiska generalnega komisarja, ki zahteva znatne prihranke v državni upravi. Kot prva žrtev reformirane uprave je padla cela vrsta raznih »Hofkanzleidekretov«,
' med temi tudi evetovnoznani »Prugelpatcnt*, ; ki je ravno te dni slavil svojo sedemdesetletnico. Sedaj ima »Priigelpatent* samo še Jugoslavija.
—	17.000 ljudi od avtomobilov povoženih! Newyorški urad za nezgode javlja, da je bilo lani pri avtomobilskih nesrečah usmrče-nih 15.700 oseb, 2000 več kakor leta 1922. Kjer sO pa trčili avtomobili z vlaki skupaj, je bile spet čez 1000 smrtnih nesreč, skupaj torej 17,000, Moramo pa povedali, da število avtomobilov bolj raste, kakor se pa Sie-
I vilo nesreč množi. Leta 1915. je prišlo na 10 I tisoč avtomobilov 24% smrtnih slučajev, leta 1923. pa'samo še 10'3%. Več je nesreč na deželi, kakor v mestih, ljudstvo na deželi je še premalo poučeno. Od povoženih je 32% otrok, torej okoli 5000.
Podsemske sejmske palače. Ob priliki sejma v Leipzigu so morali uporabljati v zadnjih letih številne provizorične lesene barake. Nekdo Je dal drzen in originalen nasvet. Zgradimo sejmske prostore pod zemljo. Pod glavnim trgom bodo napravili veliko dvorano z dvema nadstropjema, nekje drugje pa veliko sejmsko trgovsko hišo. Mislijo na tri nadstropja. VrI gradbeni stroški so preraounjeni na tri do štiri milijone zlatih mark.
—	Pretresljiv prizor med usmrfenjem peterih ilofiincev v.Newyorkn. Minoli petek eo v Newyorku potom električnega stola usmrtili pet zločincev, ki so bili obnojeni na smrt. Prva dva sta šla mimo v smrt. tretjega je pn pogled na smrtne muke prvih dveh tako razbu-
ril, da je potegnil žepni nož in si ga z vso silo zadri v pral. Izdihnil je na električnem stohi, kamor so ga že umirajočega posadili.
—	Italijanski časnikarji ia svobodo tiska. Dne U. maja je zboroval v Rimu glavni od« bor Zveze italijanskih časnikarskih organizacij. Sprejeli so sklep za svobodo tiska — vsekakor z neznatno večino: z 18 proti 18 glasovom.
—	Prekucuška ladja. Pred nekaj dnevi so spustili v Arhangeljsku v morjo ladjo, katero so krstili z nekoliko dolgim imenom: -Šesta obletnica oktobrske revolucije.« Ladja je normlnao zdrčnila s proge v vodo, potem pa so je pokazala kot prava revolucionarka, so prekoplonila ln potopila. Na ta način zbijajo zdaj v Rueij! ve6 ali manj dobre Šale.
—	Najstarejši Skof na sveta je msgf. Francls Redwood, nadškof v Wellingtonu na Novi Zelandiji, kl je bil pred 50 leti posvečen za škofa. Rojen je bil 8. aprila 1839 v Staffordu na Angleškem in so ga starši, šele tri leta starega, vzeli s seboj v Zelandijo, kamor so se Izselili. Za duhovnika je bil posvečen leta 1865, za škofa pa 1876. Takrat je bil star 3 Rlet in je bil najmlajši izmed vseh takratnih škofov na svetu,- danes pa je njihov senlor.
—	Osemurnl delavnik se uzakoni seda| na Danskem, kjer je dosedanja konservativno-liberalnu večina to zadevo zadrževala. Sedajj uzakonitvi ne etoji ničesar na poti, ker je zmagala eoclallstično-radikalna večina.
Cerkveni vestnik.
e Moška in mladeniška Marijina družha f Križankah ima prihodnjo eredo zvečer ob 8 redni mesočnl sestanek v družbeni dvorani, Na dnevnem redu je razgovor o praznovanju glavn. družb, praznika ter pomladan. družbi-nem izletu. Prosimo, polnoštevllno I
Danes с^^Та^Ж; Danes Orlovska javna telovadba.
Pri telovadbi in vrtni veselici igra godba Mla* dlnskcga doma it Ljubljane.	Naevidefl|el
Misijonl.
KATERA MISIJONSKA NALOGA JE ZA SLOVENCE PRAV ZDAJ NAJVAŽNEJŠA?,
Zbor za širjenje vere ali Propaganda v, Rimu je naročila misijonarjem, naj nikar ne ustanavljajo veliko misijonov, ker je premalo misijonarjev I Ali ni to bridko žalostno in za nas katoličane skrajno sramotno, da po-, gani sami prosijo in prosijo duhovne pomoči, pa je ne damo, dasi bi jo mogli?! Ali jim res moremo pomagati? Prav gotovo! Res bi Bojj sam lahko obujaHvelike junake, ki bi sami delali za tisoč drugih, toda najprej hoče, da tudi mi storimo, kar je v naši moči: mi пкн limo in darujmo za misijon, Bog bo pa obujal poklice, dajal svoj blagoslov in šlo bol
Slovenci v Jugoslaviji sicer tudi v misijonski stvari nismo zadnji: imamo več misijonskih listov, med njimi je najmlajši najlepši z naslovom «KatoIiški misijoni«; imamo svojte misjonarje, ki vodijo tudi misijonsko semenišče; da sc zbudi misijonsko zanimanje, se je vršil 6. ln 7, jan. letos prvi slovenski misii jonski tečaj i. dr. Dasi ta tečaj ni bil toliko obiskan kakor bi po svoji važnosti zaslužil, je pa vendar rodil dva lepa sadova: ustanoi vila se je Duhovniška misijonska zveza in Družba za širjenje sv. vere. Ti družbi sta svetovni misijonski družbi, prva za duhovnike, druga za vernike. Prva je v enem zagonu preletela škofijo in se ukoreninila. Družba za širjenje vere pa je doslej ustanovljena le tu in tam. Vendar pa se mora po naročilu Pija XI. in navodilu našega škofa ustanoviti po vseh župnijah, kakor so se je ie in sc je bodo še oklenile vse katoliške župnije sveta, da začnemo vendar že enkrat tudi katoličani gojiti misijonsko deln širokopotezno kakor je naša cerkev. Zato je zdaj neSa najvažnejša misijonska naloga ta, da po vseh slovenskih župnijah ustanovimo in širimo Družbo za širjenje vere!
Da lepi cilj čim preje dosežemo, je treba to misjonsko družbo poznati. Zato je Škofijsko vodstvo Družbe v Ljubljani izdalo 16 strani obsegajočo knjižico z naslovom: «Družba za širjenje vere«, ki kratko opisuje zgodovino, uspehe in uredbo te najstarejše in najmogočnejše misijonske družbe — 3. maja 1922 jc ob-i hajala svojo stolctnico! —; dalo je natisniti sprejemne podobice za člane, kl naštevajo članske pravice in dolžnosti; Izdalo jc še po-i sebej letak, ki poziva vse na misijonsko delo; otvorilo jc svoj čekovni račun. Te dni se bodo tc stvari razposlale. Da ne bo treba za tii skovne stroške le preveč krčiti misijonskih' darov, zato prosimo, da za vsako knjižico pošljete vsaj po en dinar po pošiljatvi priloženi položnicil
Na delo teda), na na|bolj božje delo! Bog ga hoče! Ce darujejo n, pr. metodisti v Ameriki za širjenje svoje zmote toliko, da da povprečno ena oseba 4650 D letno, pa mi za širjenj božje resnice ne bl mogli utrpeti letnih 12 Din?! Pokažimo saj dobro voljo s tem, da molimo in darujemo, Bog pa bo naše delo gotovo blagoslavljal, pa tudi častno mesto bo-demo Jugoslovani imeli med drugimi narodi in v naši državi Sami!
r-Drašba ml širienje vere«. Ljnhtian«. Pred
Skoiiio it 12.
Za&rafrriivostt.
Kdo je odkril Ameriko?
Zadnjič вшо rakli, da ne Kolumb, temveč Behaim. Lansko jesen je pa zborovala v Lizboni Portugalska akademija znanosti in je neki njen član ua podlagi obširnega raziskovanja na Španskem in Portugalskem ter v arhivih Španske družbe v Ameriki poročal, da lsia bila že pred Kolumbom dva Portugiza v 'Ameriki, vsak zase.
Prvi Portugiz, ki je prišel v "Ameriko, je Ml pilot Alfonso S a n c h e z. Sredi 15. stoletja je živel, v majhnem mestu Cascaes blizu Lizbone. Kakor znano, so bili portugalski mornarji onih dni izredno drzni možje, ki so si upali daleč ven na morje na prav preprostih čolnih. Sanehez je šel leta 3488 ven na morje in ni prišel več nazaj. Sorodniki in prijatelji so žalovali za njim, mislili so, da se je ponesrečil. Pozneje se je pa izkazalo, da ga je zanesel vihar daleč proti zahodu na popolnoma neznano obalo. Od tam se je podal čez nekaj časa na sila težavno in nevarno pot nazaj v domovino. Po zelo dolgem potovanju, polnem doživljajev, je pristal slednjič s štirimi svojimi prvotnimi tovariši na MadeirL Tiste dni je živel na Madeiri mož, z imenom Krištof Kolumb Sanehez mu je med drugim pripovedoval o svojem čudežnem potovanju v neznano deželo na zahodu. To pripovedovanje je morda pozneje napotilo Kolumba, da je potovanje ponovil. A Sanehez je bil pred njim tam.
Drugo poročilo, ki so govorili o njem v Portugalski akademiji znanosti, pa prihaja z otočja Azorov. Pravijo, da je odšlo leta ;1492 iz zaliva Angra na otoku Terceira malo bro-dovje pod poveljstvom kapitanov Pedro de Barcellos in Juan Fernandez. Šli so proti severozahodu in so v aprilu 1492 videli neznano obrežje, današnji Labrador v Severni Ameriki. Napravili so karto o novi deželi in so prišli srečno spet nazaj domov. O odkritju so poročali kraljevemu dvoru. Pozneje je podarilo kraljevo pismo, datirano s 7. aprilom 1508, sinu Barcellos-a posebne privilegije kot nagrado za odkritje novih dežel, ki jih je odkril šestnajst let prej njegov oče na neznanem severozahodu. V onih časih je imela Portugalska z drugimi stvarmi toliko opravka — z razvojem Azorov itd. — da se za neznano in pusto deželo na daljnem severozapadu niso dosti zanimali. Bilo je že nekaj čisto navadnega, da so si upali portugalski mornarji v daljne neznane dežele in so se za njih odkritja splošno maki menili. Glavno je bila pač pot v Indijo.
Tudi o Kolumbu je povedal poročevalec precej novega. Krištof Kolumb je imel v mladih letih hude boje z morskimi roparji in se je zmeraj odlikoval. Nekoč se je pa boj slano obnesel in Kolumb je prišel v Lizbono, reven kot cerkvena miš. Prodajal je tam karte 'dežel in morskega obrežja, ki jih je bil sam narisal, in se je s tem preživljal. Slednjič se je poročil s hčerko učenega Lizbonca, ki je imel bogato geografsko in potovalno knjižnico. Kolumb jo je preštudiral. Pripovedka, da je prodala kraljica Izabela svoje dragulje in s lem omogočila Kolumbovo potovanje, je pa legenda. Dokumentarično je sedaj dokazano, da so dali denar za ekspedicijo portugalski in španski židje. — Saj se tudi zmeraj bolj ponavlja trditev, da je bil Kolumb sam Žid. — Raziskovanja so tudi dognala, da se je Kolumbu na potovanju nazaj na Špansko kaj slabo godilo. Mornarji se prisegali, da bodo po srečni vrnitvi molili v prvi cerkvi posebne zahvalne molitve. T«> se je tudi zgodilo v cerkvi azor-skega otoka Hanta Maria. Kolumb sam si pa ni upal t ladje dol; vedel je, da so se zarotili proti njemu in da so mu hoteli v njegovi odsotnosti pobrati, oziroma pokrasti vse zemljevide in zapiske.
Trganje, revmatizem zdravi najbolje Reu-matis, ker naglo in sigurno učinkuje. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico se pa dobiva v lekarni Leustek.
Deset prošenj japonske žene.
.Japonska žena si želi lepo družinsko življenje in prosi svojega moža:
1.	Prosim te, vstani takrat, kadar vsta-
nem jaz.
2.	Prosim te, ne zmerjaj me pred odraslimi in pred otroki.
3.	Če greš za dalj časa proč, prosim te, povej mi, kam greš.
4.	Povej mi tudi, te prosim, kdaj boš šel tn kdaj boš prišel nazaj.
5.	Prosim te, daj mi pravico, da smem imoti tudi jaz svoje želje.
6.	Daj mi nekaj denarja za mojo osebno porabo.
7.	So stvari, ki .jih lahko napraviš sam; «ato nikar ne zahtevaj pomoči drugih — žene namreč.
S. Pred otroki nikar ničesar ne naredi, kar bi jim bilo slab zgled; prosim te.
9.	Prosim te, daj mi vsak dan nekaj časa, tla berem in da se učim.
10.	Če me kličeš, nikar zme-raj ne reci: Slišiš, ti! Kajti jaz sem tvoja žena in zaslužim spoštovanje.
In skromna Japonka proseče pristavi: >Nikar ne misli, da sem v svojih željah in prošnjah predrzna. Pridejo iz najglobljega srca žene, ki te i#obiU •• -J .......
Deset zapovedi za mater.
1.	Posveti se svojim otrokom.
2.	Ne neguj samo njih telesa, temveč tudi duha, čuvstvovanje in značaj.
8. Ljubi jih, a bodi tudi stroga in dosledna in bodi glede otrok z možem istih misli.
4.	Ne imej kakšnega otroka bolj rada.
5.	Vsak otrok je rastlina zase; razumeti jo moramo in posebej gojiti. Prava vzgoja ne pozna enoetranosti.
6.	Nauči otroka kmalu ljubezni do bližnjega. Do danes še ni višje morale kakor je stavek: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Moj bližnji je pa vsak tisti, ki potrebuje moje pomoči.
7.	Uči otroka reda, snažnosti in točnosti.
8.	Uči otroka, naj prostovoljno in rad dela nshige. S tem, da služimo, pridemo do vladanja.
9.	Čisti naj bodo tvoji otroci in ogibajo naj se vsega grdega, surovega in nečastnega. Sa-miodsebe se bodo ogibali potem slabih knjig, slik, pesmi, predstav in tovarišev.
Bodi otrokom prijateljica in zaupnica in pridejo naj h tebi v vseh svojih vprašanjih in nadlogah.
Največja moč vzgoje je zgled. Otroci še potem starše vzgajajo, ko se dajo še sami od njih vzgajati.
ZADNJJI ČASNIK SVBTA.
V Ix>ndonskem časnikarskem klubu so dobili 'e dni časopis iz katijskega mesta Šnng-haja, z naslovom: Zadnji časnik sveta. Nekdo v Šanghaju je lani prerokoval, da bo 25. septembra konec sveta. Dan prej, 24. septembra, je izšel list v posebni izdaji, opominjal je ljudi, naj se poslovijo od tega sveta in jih je tolažil, da bodo prišli na drugi, boljši svet. Toliko je pa izdajatelj le upal, da je v vremenskem poročilu napisal: Danes in jutri bo bolj toplo — posebno, če bi bil »jutri« konec sveta — in da je sprejel v list še oglase trgovcev z mlekom i. dr. Ko so natisnili 24 izvodov, se je stroj pokvaril, in niso mogli naprej tiskati. Čisto gotovo je, da bodo ti izvodi enkrat zelo dragi.
Zanimivo prerokovanje.
Dolgoletni dunajski dopisnik londonskih »Times« in urednik ene izmed najbolj razširjenih revij »Revievv of Revievvs* Mr. Steed je izdal nedavno del svojih »Spominov« pod naslovom »Through Thirty Years« (Štirideset let). V teh »Spominih« pripoveduje Steed tole mično dogodbico:
»Mlajši nemški diplomatje v Rimu (kjer je bil Steed »Timesov« dopisnik pred svojim odhodom na Dunaj) so se zelo bali, da bo začel mladi cesar Viljem proti svojemu stricu, angleškemu kralju Edvardu, to ali ono intrigo, koje posledica bo seveda vojska. »Mladi cesar bo hotel vse pam napraviti,« je govoril neki nemSki diplomat; »komandirati bo hotel armado, poveljevati brodovju in ukazovati diplomatom. V njegovih načrtih bi ga utegnilo motiti samo nekaj, in to je prerokovanje.«
»Kakšno prerokovanje?*
»To je 'prerokovanje. Ali še niste slišali o njem? To prerokovanje se je že dvakrat izpolnilo in cesar gotovo ne bo riskiral, da se izpolni še tretjič. Ko je bil namreč po dogodkih leta 1848. stari cesar Viljem I., takrat seveda še princ, prisiljen začasno pobegniti iz Prusije v Mainz, ga je nekega dne srečala ciganka in ga nagovorila z naslovom »Cesar-r.ko Veličanstvo«, »V katerem cesarstvu pa?« je vprašal princ ciganko. — »V novem nemškem cesarstvu,« je odgovorila ciganka. — »Kdaj bo pa to cesarstvo nastalo?« — »Tudi to Vam lahko povem,« pravi ciganka, vzame košček papirja in napiše prinčevo rojstno ieto tako-le:
1849
1
8
4
9 — 1871.
»Leta 1871. bo Vaše Veličanstvo postalo nemški cesar.«
»Kako dolgo pa bom cesar?«
»Tudi to Vam lahko povem,« pravi ciganka in piše:
1871
1
5
7
1 = 1S88.
»Do leta 1388.«
»Kako dolgo pa bo trajalo nemško cesarstvo?«
Ciganka je napisala: ,
1888
1
8
8
8 = 1913.
»Do leta 1913,« je odgovorila ženska.
»To je prerokovanje, ki se ga mladi cesar edino še boji,« je nadaljeval diplomat. »Zato mislim, da ne bo začel nobene vojske, dokler ee bo leto 1913. — minilo.«
»NE POTREBUJETE VEČ ČEVLJEV1«
W. Steed pripoveduje v svojih »Spominih« sledečo dogodbico, ki jo je doživel neki danski časnikar na dan umora kralja Aleksandra Obrenoviča v Belgradu. Dan pred umorom je dobil časnikar od kralja »inter-view«. Pri tej priliki ga je kralj pozval, naj se oglasi naslednjega dne šc pri kraljici, kjer bo tudi dobil »intervievv«. Vesel nad svojim uspehom je časnikar odšel v svoj hotel in postavil pred vrata nove la kaste čevlje, da bo pred kraljico dostojno oblečen. Naslednjega dne zjutraj pa revež zastonj išče svoje laka-r.te čevlje pred vrati. Pozvoni strežaju in zvoni, a nihče se ne ogLsi. Končno pa se oglasi strežaj iz nekega kota: »Lakastih čevljev ne potrebujete več. Kraljica je ubita. Kralj je ubit. Ministrski predsednik je tudi ubit in tudi vojni minister je ubit — kaj vam je treba sedaj še lakastih čevljev?*
Morda ne veš,
da je francoski letalec Pelletier d'Oisy zdaj že na Kitajskem, da so se tudi Angleži dvignili na nadaljno pot, ki je pa »polževa« napram Francozu, da gredo ameriški letalci naprej in da se jim bo pozneje pridružil najbrž tudi njih voditelj Martin, ki so ga imeli za izgubljenega, ki se je pa rešil, prestavši mnogo lakote in naporov, in da so Portugizi obtičali v Indiji;
da šteje v Tibetu teden samo pet dni; da je senca mesca 364.000 do 378.000 lulom etrov dolga, torej tako dolga kakor je razdalja od zemlje do mesca, ki znaša 385 tisoč kilometrov;
da ostane kit lahko podrugo uro pod vodo, ne da bi prišel na površje, čeprav diha s pljuči;
da je v Vatikanu v Rimu ffll.000 sob; daustavijo moderni velikanski parnik pri brzi vožnji najhitreje v treh minutah in da je tako zagnan, da napravi v teh treh minutah še zmeraj en kilometer vožnje;
da Indijanci ob Amaconki iz pihalnikov izpihnejo pušričo lahko 180 metrov daleč in da skoraj zmeraj zadenejo;
da bodo v Ameriki univerze odpravili in da bodo predavali vsem slušateljem ogromne države iz ene same centralne univerze ven, da bo pa to seveda zelo dolgočasno in bo univerza zgrešila cilj, ki ga ima, ki je pa seveda drugačen kakor pri nas v Evropi in bo »Slovenec« o tem poročal v posebnem članku;
da je bil 1. aprila leta (1764 pri nas velik solnčni mrk in so župnikom uradno zapove-dali, naj pripravijo župljane na ta izredni pojav; da je mrknilo solnce ravno med deseto mašo in so duhovniki s prižnice dol bodrili ljudstvo naj bo mirno in da mrk ne oznanja draginje, vojske in nalezljivih bolezni, kakor so takrat splošno mislili;
da so ponudili svetovnemu mojstru v boksanju Dempseyu en milijon dolarjev za deset filmskih predstav in da je zahteval 750 tisoč dolarjev za boj s črncem Harry-jem Wills-om;
da most v Avstraliji ni najdaljši most na svetu, ker je celotna dolžina mostu čez Firth of Forth pri Edinburgu 2466.10 m, torej za 1017.10 m daljša. Most je po zimi skoro za cel meter krajši kakor poleti.
VEŠ PA,
da je »Slovenec« najboljši slovenski dnevnik in da je bil ves čas sedanje parlamentarne krize najbolje informiran.
Peresno lahki kemgaroi, listi), sirova svila ter covc!eoard za moške in Irottc, etamin, delaine v
najnovejših vroreih za damske obleke pri
Osjek, 16. maja.
Predvčerajšnjim je bil pri razpravi, kakor smo že poročali, navzoč tudi Čarugov oče, ki so ga morali nezavestnega odnesti iz dvorane. Mož je potom hotel kar odpotovati, toda sin je po svojem zagovorniku prosil za sestanek z očetom. Sešla sta se v sobi preiskovalnega sodnika. Molče sta si stala nasproti oče in sin. Čaruga stopi korak proti očetu, na nogah mu rožljajo verige. Oče se preplašen umakne korak. Nato se oba objameta in poljubita. Tiho in brez besed. Govore le solzne oči. Molk prekine zagovornik, ki pravi Čarugi: »Hajdi, Jovo, povej očetu, zakaj si ga vabil.« Mesto odgovora Jovo še enkrat objeme in poljubi očeta in šele pri slovesu reče: ->Ne morem govoriti.c Oče pa odpre košaro in jemlje iz njih dareve za sina: pogačo, slanino, kruh — zadnje, kar še more dati sinu. Caruga sprejema in dev-]je na mizo, medtem ko oče izgine skozi vrata. —
Danes se je razprava začela z obravnavo o Čarugovem 25. zločinu dne 25. oktobra. Tega dne so 4 Čarugovi sodrugi s puškami vdrli v hišo Henrika Pfaffa in Josipa ter Vladimira Sudiča v Gunji, kjer so pobrali za 50.000 Din dragocenosti in denarja. Čaruga se zagovarja in pravi, da je branil napasti Sudiča, češ da je tn pošten Hrvat, ki je prestopil v pravoslavje in bil že zaprt. Noče priznati nič tega, kar je v preiskavi priznal.
Nato se razpravlja 26. zločin izvršen na škodo Davida AuslHnderja in njegove žene, ki jima je bilo uropanih 16.000 Din. čaruga pra-
vi, da so to storili neki drugi ljudje. Auslfin-derja pa on ni tolkel, pač pa neki Tomac.
Državni pravdnik: »Bo že sam AuslSnder povedal, kdo ga je tolkel.«
Popoldne se je razpravljal roparski umor gozdarja Pirkmayerja, Čarugov 27. in zadnji zločin, izvršen v vasi Tompojevci.
Predsednik: »Stanisavljevič, povejte, kaj se je godilo v Tompojevcih I«
Čaruga: »Nimam pojma, slavno oodiSče. Nisem bil tam.«
Predsednik: »Kje pa?«
Čaruga: »V .Vinkovcihk (Nemir med občinstvom.)
Predsednik: »Zakaj pa ste enkrat že vse priznali?«
Čaruga: »Tedaj so me tepli žandarji.«
Predseduik: »Zakaj pa ste tedaj na zasliševanju znali tako opisati svoj zločin, če ga niste izvršili?«
Čaruga: »Prpič mi je pripovedoval, kaj se je tam godilo.«
Predsednik: »Toda tudi priče in vaši so-drugi so izpovedali enako kakor vi.«
Čaruga: »Ne vem, jaz nisem bil tam.«
Predsednik nato čita Čarugovo prvo izpoved v preiskavi, kjer je priznal, da je Čaruga odšel v Pirmajerjevo sobo, ga v boju dvakrat udaril z revolverjem po glavi. Medtem poči streL Čaruga je poškodovan na bradi, nakar ustreli tudi Čaruga. Obtoženec prekine predsednika in zakliče:
»Jaz ga nisem ubili«
Predsednik: »Kaj vam je rekel Prpič, kdo je ubil Pirkmajerja?«
Čaruga: »Tisti, ki je bil notri.«
Predsednik: »Je li bil Prpič notri?«
Čaruga: »Nel«
Predsednik: »Kdo pa — vam je morda Prpič pripovedoval, da ste bili vi?« ironično sprašuje predsednik.
Predsednik: »Tudi jaz nisem bil!«
Predsednik: »Kdo vraga pa je potem bil?«
Čaruga: »Oni »neki«!«
Predsednik: »Kaj ne — oni »neznank?«
Čaruga: »Seveda, jaz ga ne pznam.«
Predsednik: »Kaj vam je pa Prpič rekel?«
Čaruga: »Nič, samo to, da jaz nisem bfl v sobi in nisem streljal.«
Predsednik nato dalje čita Čarugovo izjavo v preiskavi, kjer se je Čaruga sam pohvalil: »Moja roka ne »fali«, sem dober »šicer« (strelec).«
Čaruga: »Seveda sem dober »šicer«k
Predsednik dalje čita, da je Čaruga priznal, da se je po umoru preoblekel v civilno obleko.
Čaruga: »Nisem se preoblekel, ker nisem bil tam.«
Predsednik: »Ali vaih je morda Prpič povedal, da ste se preoblekli?«
Čaruga: »Da, on mi je to povedal!« (Velik smeh.)
Predsednik bere dalje, kako je Čarnga v preiskavi povedal, kje je skril Pirkmajerje-vo orožje in druge stvari in da se je vse točno tam tudi našlo. Na vse to čaruga odgovarja: »Nič nisem povedal. Ni res. Nič ne vem o tem.«
Bere se dalje Čarugova izjava v Vukova-ru, ko se ni bil še sestal s Prpičem, kjer izpoveduje, da se je udeležil umora Pirkmajerja v družbi razbojniške tolpe, katere člani so bili: Pavle Prpič, Nikola Mraz, Lončar in neki Peter brez priimka. »Jaz sem stal na vratih na straži, Mraz pa je šel notri in ubil Pirkmajerja.« Predsednik dodaje, da so imena Mraz, Lončar in Peter izmišljena in da je Mraz Čarugov psevdonim.
Čaruga: »Ni res! Perpič mi je nekaj pripovedoval, drugo pa, slavno sodišče, sem sam dodal in olepšal.« (Smeh.)
Na predsednikovo pripovedovanje, da je Caruga šel v Pirkmajerjevo hišo z dvema revolverjema, v vsaki roki je imel enega, odgovarja Čaruga:
»Pa čemu mi bosta dva revolverja? Do« sti je eden. Kdor z enim ne zadene, tudi z dvema ne more.«
V pričevanju žene umorjenega gozdarja Štefanije Pirkmajerjeve, ki je bila ob tej priliki tudi ranjena, je rečeno, da je Čaruga nosil male brčice in zalisce. Nato veli Čaruga samozavestno:
»Vsaka inteligentnejša oseba ima brke ia zalisce.« (Velik krohot.)
Nato sklene senat jutri dopoldne zaslišati Prpiča Pavleta, popoldne pa z obema obtožencema oditi v bolnico, kjer leži bolna priča logar Luka Tomljenovič. Zagovornik dr. Bujher se temu protivi in napravi ničnost.
Predsednik izprašuje Čarugo za nekim; neznanimi soudeleženci iz vasi, ki so Čarug; prigovarjali, naj se zaroči z Mando Smoljčiče-vo, da ne bo 6umljiv.
»Ah ste se zaročili ž njo?« prašuje predsednik.'
Čaruga: »Kako zaročil? Čemu mi bo?«
Predsednik: »Saj ste ji dali prstan in neke darove.«
Čaruga: »Kake darove in kak prstan? Mogoče ji je dal mali Prpič. Jaz ž njo nisem nič imel.«
Predsednik bere dalje, da je Čaruga na vabila prijateljev, naj se zaroči, odgovarjal, da Smoljčičeva ni zanj, ker on more dobiti dekle iz visokih krogov. (Smeh.)
Končno predsednik prebere pismo neke Marije Miljkovič iz Senja, ki trdi, da je bila blizu Otočra oropana in da na fotografiji spozna storilca — Čarugo. Čaruga taji. MUikovi-čeva bo zasiisana kot priča.
Jadransko-podunavska banka.
V nedeljo, dne 11. t. m. predpoldne sta še vršila občna zbora delničarjev Podunav-ekega Trgovačkega akcijonarskega društva in Jadranske banke a. d. v Beogradu. Na teh občnih zborih so sklenili delničarji imenovanih družb, da se združita oba nacionalna zavoda ter z združenimi močmi nadaljujeta svoje delo od 12. t. m. pod novo firmo:
>Jadransko-Podunavska Banka, Beograd«.
Popolnoma vplačana delniška glavnica bo »našala Din 120,000.000—. S tem stopa zavod v vrsto najmočnejših domačih denarnih zavodov. Veliki kapital omogočuje banki izvedbo denarnih akcij večjega stila. Razgranjene veze v državi preko mnogobrojnih podružnic in odlične zveze v inozemstvu ji omogočujejo, da bo najkoristnejše služila naši javnosti v vseh bančnih poslih, svojim vlagateljem pa bo nudila prvovrstno jamstvo za vloženi denar.
To je koncentracija kapitala Srbov, Hrvatov iu Slovencev v samem Belgradu. Dokazana potreba in progresiven razvoj našega gospodarstva in industrije zahtevajo grupaci-jo denarnih zavodov. Zbiranje in koncentracija domačega kapitala je v splošnem interesu in mislimo, da bodo šli po tej poti tudi drugi zavodi, da s povečanimi denarnimi sredstvi zamorejo uspešneje voditi borbo proti agresivnosti inozemstva, kojega vpliv v našem narodnem gospodarstvu vedno bolj in bolj občutimo. Manjši zavodi morejo izvrševati samo manjše in manj pomembne posle, koncentracija domačega kapitala pa bo omogočila, da s svojo domačo denarno silo odločilno vplivamo na konsolidacijo našega gospodarskega in državnega življenja in da isto rešimo spon inozemskega varuštva.
Jadransko-podunavska banka je sestavni del domačega, jako uglednega in močnega finančnega koncema, kateremu pripadajo tudi Srpska banka d. d. v Zagrebu, Hrvatsko-Sla-vonska Zemaljska Hipotekama banka v Zagrebu ter Banka i Štediona zn Primorje na Sušaku.
Za predsednika upravnega sveta je izvoljen znani gospodarski in narodni delavec g. Vladimir M a t i j e v i č., trgovec, predsednik upravnega sveta Srpske banke d. d. v Zagrebu itd. Belgrad, za podpredsednike pa gg. Fnmjo Dubokovič, trgovec in posestnik, Jelša - Sušak in dr. Gedeon Dungjerski, posestnik in industrijalec, Novi Sad-Srbo-bran. Ostali člani upravnega sveta so sledeči gg.: dr. Josip Ažman, odvetnik, Ljubljana, Paško Baburica, bankir, brodolasnik, industrijalec in posestnik, Valparaiso (Chile), Božo B a u a c, brodolasnik, Dubrovnik - London, dr. Gjorgje J. G j u r i č, univerzitetni profesor. Belgrad, Gjorgje Velisavlje-vič, generalni ravnatelj Srpske banke d. d. Zagreb, Vlada Ilič, industrijalec, Belgrad, Oiro Kamenarovič, bančni ravnatelj, Belgrad, Stevan Karamata, namestnik generalnega ravnatelja Srpske banke d. d. Zagreb, Belgrad, Ivan Knez, trgovec, industrijalec in posestnik, Ljubljana, dr. Mi Še Kolin, ravnatelj »Atlantske .plovidbe Ivo Račič d. d.« Zagreb - Trst, dr. Edo Lukinič, minister na razpoloženju, bivši predsednik Narodne skupščine, podpredsednik Hrv. Slav. Zem. Hipotekarne banke, Zagreb itd., Karlovec - Belgrad, Toša Mi ha jI o« vič, trgovec in predsednik »Privrednika«, Belgrad, Lazar L a g j e v i č, trgovec in posestnik, Zagreb, Edvard Pajkurič, ravnatelj »Prekomorske plovidbe«, Sušak, Gjorgje Radojlovič, trgovec in predsednik Trgovačke Komore, Belgrad, Frank Sak-s e r, bankir, predsednik > F ranic Sakser State Brnik«, Newyork, Tomo G. Stipanovič, glavni ravnatelj Banke i Štedione za Primorje, Sušak, Ljubomir Gj. Stojadinovič, izvoznik, narodni poslanec, Veliko Gradište-Belgrad, dr. Milan Todorovič, načelnik v ministrstvu trgovine in industrije, Belgrad, Milivoj Š iča r e v ič, ravnatelj Srpske banke d. d. Zagreb, Belgrad. dr. Svetislav Š n -man o vič, odvetnik, podpredsednik upravnega sveta Srpske banke d. d. Zagreb.
Za predsednika nadzorstvenega sveta je Izvoljen dr. Gustav Gregorin, odvetnik, Ljubljana, za podpredsednika Mihajlo Ilič, generalni direktor v ministrstvu saobračaja, Belgrad. Ostali člani nadzorstvenega sveta so sledeči gg.: Ivan B e r i č, prokurist in tajnik Srpske banke d. d. Zagreb, Dragutin Di-mitrijevič, generalni direktor v ministrstvu pošte in brzojava, Belgrad, Svetislav Jovanovič, bankir, Dunaj, dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice, Ljubljana, Tomo Kostopeč, trgovec in posestnik, Cavtat in Josip Stojanovič, generalni direktor v ministrstvu financ, Belgrad.
Za generalnega ravnatelja je izvoljen Miani naš finančnik gosp. Stevan Karamata in za njegovega namestnika gosp. Milivoj Šičarevič in brez dvoma ima ta veliki zavod vsled svoje izvrstne uprave najlepšo bodočnost.
Bankn se bo preselila v Belgradu v lastno palačo na oglu Kralja Milana in Miloša Velikog ulice, čim bo zgradba dovršena, to je po vb« vedetnoeti še tekom teaa poletja.
Banka ima v naši Kraljevini veliko število svojih podružnic in afiliacij, v inozem-stvu pa ima interesno skupnost z Jugoslaven-sko banko v Chile (Južna Amerika) s centra-tralo v Valparaiso in posiovnicami v Antofo-gasti in Punta Arenas in s Frank Sakser State Bank, 82. Cortlaud-Street, Newyork.
Ing. Jos. Zidanšek, kmet, svetnik, Maribor:
Bodočnost naše živinoreje.
Brezdvomno je živinoreja ena izmed glavnih kmetijskih panog v naši kraljevini. Večina prebivalstva je bila in bo v prihodnjosti še bolj navezana na dohodke iz te panoge.
Če se trudimo za izboljšanje splošnih ekonomskih razmer v naši domovini, tedaj ne smemo iz oči pustiti vprašanja, kako bomo trajno napredovali v živinoreji. Silno potrebno je, da se izreče o tem zopet enkrat odkrito beseda in se tudi širša javnost pouči v tem za boljšo bodočnost, naše domovine silno važnem vprašanju.
Govoriti hočemo dane« samo o razmerah naše pokrajine, to je Slovenije. V letu 1922. je bilo stanje domače živine v Sloveniji sledeče: 389.286 glav goveje živine, 51.753 konj, 303.396 prašičev, 69.453 ovac, 18.190 koz in 816.406 kokošij. To je tedaj material, s katerim imamo opravljati, material, ki reprezeu-tira lepo narodno premoženje, kapital, ki ga moramo pripraviti do kolikor mogoče visoke obrestonoenosti. Zvišanje hasnovitosti, povišanje obrestonosnosti mora biti cilj pospeševalnega dela.
Pospeševalno delo v živinoreji mora torej izzveneti v stremljenje po zboljšanju glede kakovosti živali, ne pa v povišanju števila. Živinorejec mora imeti cilj, da drži v hlevu le odbrane živali, ki so zmožne krmo dobro izkoriščati, ne pa velike črede živali, od katerih je polovica morda nehvaležen in slab plačnik za krmo. To spoznavanje mora obvladati vsakega mislečega živinorejca m mu bo kazalo najboljšo pot.
Pred vojno so slovenski kmetovalci porabili letno velike množine močnih aH kre-pilnih krmil, razen tega na stotine vagonov umetnih gnojil, ki so se v veliki meri uporabila za gnojenje travnikov, torej za zboljšanja krme, S tem je bila dana možnost, da so se lahko uvažale najbolj kulturne pasme domačih živali.
Po vojni je nastopil korenit preobrat in, kakor vse kaže, še dolgo časa ne bomo mogli misliti na slično intenzivno uporabo močnih krmil in umetnih gnojil. Živina bo sedaj navezana le na ona krmila, ki jih pridelamo na svoji grudi, Renlirala se bo le reja takih živali, ki ro vzrejene ob teh doma pri naravnih razmerah pridelanih krmilih.
Predpogoj stalnega in trajnega napredka v živinoreji je torej iskat: v notranji konsolidaciji in zboljšanju domačih ali udomačfenih pasem samih iz šefa e. Tega dela se je poprijeti z vso požrtvovalnostjo, treba ga organizirati do podrobnosti, tako da bo okraj vedel, kakšna naloga mu js v pospeševalnem načrtu odmerjena. Takšen načrt je bil za Slovenijo izdelan in odobren od enkete, ki je bila v ta namen sklicana dne 23. marca 1920 od poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani in katere sklepi so bili objavljeni v vseh kmetijskih listih. Ta načrt se po oddelku za kmetijstvo do danee dosledno izvaja, spreminja se od leta do leta le v toliko, kolikor to zahtevajo oziri na proračun. Po delitvi pokrajinske uprave na oblasti se nadaljuje pospeševalno delo po obeh velikih županih v isti smeri toliko časa, dokler ne bo ukinjen proračun, glaseč na pokrajinsko upravo.
Pospeševalno delo je pri nas v govedoreji otežkočeno radi tega, ker imamo na majhnem teritoriju veliko število pasem, ki so pa vse gospodarsko opravičene. Najmoč-najša je v Sloveniji sedaj brezdvomno enobarvna pšeničnosiva pomurska pasma, ki zavzame skoro celo Dolenjsko in del Štajerske, njej sledi rdeča cikasta gorenjska pasma ter bela marijadvorska pasma. Razen tega imamo sklenjen okoliš siraendoleke pasme ter nad pomursko pasmo na Dolenjskem spora-dično naseljeno sivo montafonsko (algajsko) pasmo. Ostanimo zaenkrat z mirno vestjo pri tej pasemski razdelitvi, skušajmo pa te pasme iz sebe izboljšati. S tem ne zamudimo nič, tudi če bi se kdaj znašla kaka univerzalna, za vse razmere primerna pasma. Uspehov podrobnega dela v okvirju pasme ne more nikdo zanikati, seveda kolikor so uspehi do gotove meje flziologičuo mogoči.
Zboljševanje domačih in udomačenih pasem mora pri sedanjih razmerah fundirati na prevdarni odbiri za pleme, Naj bo največji ponos vsake občine, če ima najlepšega plemen jaka v okraju, naj bo pa tudi največja skrb vsake občine, da si zaslgura »podrejo plemenskih bičkov od najbolj dobička-nosnih krav. To je delo, ki je vredno napora naših najbolj prevdarnih mož v občinskih odborih. Priporoča se, da se v ta namen izvoli v občinskem odboru živinorejski odsek, ki prevzame nalogo pospeševalnega dela v občini (preskrbo dobrih bikov in sredstev za nakup, sodelovanje pri plemenski odbiti nadzorovanje licencovanih bikov, itd.).
Bike lahko uvažamo h tujine ali jfli pa vzrejamo doma. Uvažanje iz tujine bo skoro gotovo še nekaj časa nemogoče ali pa jako otežkočeno. Vzroki za to so različni, kakor pomanjkanje sredstev, uvozne težkoče in visoki železniški prevozni tarifi. Trdno sem pa prepričan, da tudi v normalnih časih ne bomo hoteli vodno ln vedno denarja nositi v tujino, če se pokaže, da si zamoremo sami doma kaj poštenega vzrediti. Za oeveženje krvi v domačih vzrejevališčih bo pač kazalo od časa do časa uprizoriti kakšen import, a za povprečno splošnost bodo pa morala vzre-jati domača vzrejevališča, katera bo treba primerno urediti in spopolniti. Po tej poti so hodili Danci in Švedi ter dosegli popolnih uspehov, Prepičan sem, da bo dalo naši živinoreji nov razmah, če bo rejec vide!, da ima z njegovim delom in njegovo pridnostjo vzrejena lepa žival tudi kako vrednost,
Najnujnejša je torej potreba po dobrih domačih vzrejevališčih, kjer se bodo odgajali dobri plemenjaki za okolico. Taka vzrejevališča naj postanejo žarišče napredka. K temu delu je treba pritegniti najboljše živinorejce, s čredami, v katerih je ri-gorozna plemenska odbira mogoča osobito v krajih, kjer je živinoreja že sedaj na zadostno visoki stopnji. Skoro v vsakem okraju najdemo vzgledne živinorejce, katerih živina slovi radi lepih oblik in dobre užitkanosnosti. Ali ni v splošnem interesu, da se take dobre živali razširjajo? Taki odlični rejci naj postanejo vzrejevalci bikov. Vsak okraj in vsaka občina naj ai skuša pridobiti za svoje potrebe takih vzrejevalcev. Dokler se to vprašanje ne reši povoljno, dokler bo slučaj odločal, kakšen junček ostane za bika v občini, ne pridemo nikamor.
Vprašanje vzrejevališč naj se enotno reši. Želeti bi bilo, da se že v kratkem razpišejo tekme med najboljšimi čredami posameznih pasem. Te najboljše črede bi dobile naslov »rejsko središče« in bodo služile vzreji dobrih plemenjakov. Razume se, da morajo v takih rejskih središčih voditi matične knjige, zapisnik d poskusni molži ter račun o obratu z govejo živino. Bičke mora »rejsko središče« v prvi vrsti ponuditi državi v nakup. Prodajna cena za bička za domači okoliš praviloma ne sme presegati za več kakor 20% normalne tržne cene. Rejska središča stoje pod kontrolo države, ki jih po za to določeni komisiji pusti redno nadzorovati. Rejska središča, ki odgovarjajo vsem pogojem in izpolnjujjo vse obvznosti, naj bi država podpirala denarno kakor v vsakem drugem oziru. To je stvar bližnje prihodnjosti, trez velikih stroškov lahko izpeljiva, ki bo pa donašala ogromnih koristi Naj bi inteligentni živinorejci začeli o podrobni izvedbi razmišljati, kmetijske organizacije pa staviti vprašanje na dnevni red svojih posvetovanj. O drugih nalogah živinoreje pa bomo podali svoje misli prihodnjič.
Tržaško gospodarsko poročilo.
Obe plati zvona moramo slišati, pravijo. Zato poglejmo, kaj pravi o tržaškem gospodarstvu dopisnik graške »Tagespost«-e.
Blagovni promet je zelo ugoden, tako glede množine izvoza in uvoza kakor glede hitrega in neoviranega ladijskega in železniškega prolaganja in odpravljanja. Štrajkov že leto dni ne poznajo več, disciplina pri prometnih podjetjih je prav stroga. Na ladji je spet kapitan gospodar, na železnicah se pozna železna energija sanacijskega diktatorja Torre-ja. Te urejene razmere so kljub hudi severo-nemški konkurenci poleg drugih vzrokov znatno razširile tržaški akcijski radij in beremo sedaj prometne številke, ki so lepim številkam najboljših predvojnih let že zelo blizu ali pa so jih tudi že prekosile.
V januarju in februarju 1924 je znašal tržaški železniški import 2,453.268 meterskih stotov, pomorski Import 2,866.496 ton; eksport 2,648.496 in 2,143.587. Primerjajoč meseca januar in februar 1923 ugotovimo, da ee je dvignil železniški import za 117 odstotkov, pomorski za 62; železniški eksport za 132, pomorski za 134 odstotkov! Primerjan s prometom leta 1913 je današnji promet zelo velik. Dovoz po železnici znaša 92 odstotkov zadnjega predvojnega dovoza, dovoz po morju 67 odstotkov, izvoz po železnici je pa za 27 odstotkov večji kakor pred vojsko, izvoz po morju za &8 od-slokov. To je bila že od nekdaj največja hiba Trsta, da je bil import toliko večji kakor eksport in torej ladjo in želcznica niso imele pri eni vožnji dosti blaga. Letošnje številke nam kažejo popolno spremembo; vidimo, da sta se železniški import in eksport skoraj čisto izenačila, pomorski eksport jo pa dosegel tudi že tri četrtino importa. Skupnemu prometu manjka samo še sedem odstotkov, pa bo tak, kakor je bil veliki promet leta 1918. Od januarja in februarja letos je promet narasel: s staro Italijo za 30 odstotkov, s Češkoslovaško za 465 odstotkov, z Avstrijo za 197 odstotkov, za Jugoslavijo za 47 odstotkov, z Ogrsko za 30 odstotkov, z Nemčijo za 180 in s Švico za 165 odstotkov. Vsak mesec pride v Trst ali pa odpravijo od tam približno 26.000 polno naloženih vagonov.
Ladijski promet je zelo živahen. V zadnjem času so ojačili zlasti promet s Severno in Južno Ameriko, pa tudi z bližnjim orien-tom in z Indijo.
Komaj se je posušilo črnilo v pogodbi z Rusijo, že eo začele ladje is Treta DosečaU
ruska črnomorska pristanišča; Lloyd ima redno štiriuajstdnevno zvezo z Odeso, Novorosij-skim, Rostovom, Potijem in Batumom. V oceanskem transportu ima nekaj blaga velik popust pri vožnji, tako glinasti izdelki, češki fesi, kuhinjsko orodje iz pločevine in kovine, nokatero vrste volnenega prediva, emajlno blago pod 70 kg za kubični meter, železne in jeklene cevi, litografične plošče, vboklo steklo, prazne plinasto steklenice itd. Tudi v Vzhodno Afriko ima neke vrsto blago znižane tarife, n. pr.: navadna lepenka v balah, ne-konfekcioniran papir v balah ali zabojih itd. Pristanišča so določena.
Od 25. aprila naprej gre blago na Češko, v Avstrijo in na Poljsko ter od tam prihajajoče blago spet lahko čez Postojno in Podbr-do in no več samo čez Trbiž. Vsled zvlšanih tarif na jugoslovanskih progah so proglasili lanskega 16. oktobra bojkot teh prog. Sedaj so se pobotali in od 25. aprila naprej bojkota ni več.
Pravijo, da je Trst sedaj najbolj poceni italijansko mesto. Pravkar so priobčili indeksne številke za večja italijanska mesta. Podlaga je indeks za loto 1920 je 100. Za Rim številk še ni, pa pravijo, da je najdražji, ker je že lanski indeks izkazal številko 132 in se je letos Rim še podražil. Za Rimom najdražja je Bologna z indeksom 123.2, Turin 119.3, Mes-sina 114.3, Milan 114.2, Benetke 113.1, Trst 106.3. Torej, za to, za kar si dal leta 1920 [100 lir, moraš dati sedaj 106 lir in 30 centesimov. Dopisnik navaja par številk zadnjih dni: mesna jed in riba 6 do 8 lir, soba z ono posteljo v. prvovrstnem hotelu pod 20 lir, z dvema posteljama od 35 lir dol, itd. Naši tržaški bravci in posetniki lahko ugotovijo, če so to cene resnične.
• • •
g Državni dohodki. V mesecu marcu 1сч los so znašali dohodki od državne trošarine 45 milijonov 693.912 dinarjev; dohodki od taks pa so dosegli v istem mesecu 100 milijonov 259.185 dinarjev. V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1923-24 se je vplačalo na dr-čavni trošarini 442 milijonov 732.087 dinarjev, dohodki od taks pa so bili 750 milijonov 384.780 dinarjev.
g Stanje posevkov sa mesec april 1924. Ozimna žita. Stanje jo zelo dobro. V nekaterih krajih se hitro poboljšuje in prehaja v odlično (sarajevsko in mariborsko okrožje); v nekih krajih (bitoljsko, valjevsko, kosovsko in podimavsko okrožje; je odlično; a v nekaterih okrožjih (bregalniško, šumadij-sko, splitsko, vrbaslco, primorsko-krajiško in ljubljansko okrožje) je dobro. Izjemoma slabo stoje: ječmen v bregalniškem okrožju in vsa ozimina žita (poplavljena; v mostarslcem okrožju.. Jara žita zelo dobro napredujejo. Njihovo stanje se giblje med prav dobrim in dobrim (znatno prevladuje pravdo-bro); v nekih krajih (sarajevsko in maribor-' sko okrožje) je mestoma tudi odlično; v kosovskem in podunnvskem okrožju odlično. — Livado. Obče stanje livad jo zelo dobro: sem in tja odlično, sem pa tja dobro. Paš-niki. Stanje je zelo dobro in ugodno, а v nekaterih krajih odlično. Vinogradi. Vino-gradi so vobče zelo dobri, a v kosovskem okrožju odlični.
g Splitski por 11 and cement. Iz trgovskih krogov se nam poroča, da se pod tem naslovom od gotovih strani ponuja cement brez navedbe tozadevne znamke. Ker se v Splitu nahajajo štiri tvomice za cement portland, katere izdelujejo različno kakovosti tega produkta, se priporoča pri nakupu istega po-sebna opreznost. V lastnem interesu naj se pri nakupu zahteva vedno navedba znamke
g Nacionaliziraujc «Suliida« na Braču. Dalmatinski gospodarski krogi so se obrnili na vlado s prošnjo, da ukrene potrebno za nacionaliziranje podjetja »Sulfid« na otoku Braču, katerega delnice so izključno v italijanskih rokah. Stvar pride v pretres na trgovinskih pogajanjih z Italijo.
g Konkurz. O imovini trgovca g. Matko Pungartarja v Višnji gori je razglašen konkurz.
g Hmelj. V Sloveniji je letos površina zasejana s hmeljem za 23—50 odstotkov večja od lanske.
g Rusko žilo v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja je ruska trgovska delegacija prodala mnogo žita Avstriji. Radi tega namera^ va ruska konzularna delegacija otvoriti m Dunaju poseben oddelek za žito.
BORZA.
Zagreb, 17. maja. (Prosti promet.) Italija 359, London 354—354.50, Newyork 81, Pariz 467, Praga 239, Dunaj 0.1147, Curih 1440.
Curih, 17. maja. (Izv.) Holandija 211, New York 564 И, London 24.63, Zariz 32.45, Milan 25.10, Praga 16.62%, Pešta 0.0067, Bu-karešt 2.75, Belgrad 6.95, Sofija 4.10, Dunaj 0.079.
Dijaški vestnik.
d Izredni občni zbor Jugoslov. kat. akađ. društva »Zarje« se vrši v torek, dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega do« nia e sledečim dnevnim redom: 1. poročila odbornikov; 2. sprememba poslovnika; 3. volitev društvenega razsodišča; 4. poročilo revizorjevi 5- volitev novega odbora; 6. slučajnosti. — Udeležba za vse Zarjanc obvezna. TuvariSi bratskih društev in ОД. staro sine vahlieni.
Л' Л/« . V
OBleKe na
OBroke se Me: Mestni irgs
ОВепшМ, Turistika in šport.
/Tedenski športni pregled.
Pravo Sc^tllclltovo ■ milo z znamko je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime
in na znamko .Jelen##!
tovanja Olimp, moštva v Pariz, mu je mogoče postaviti v boj kompletno prvo moštvo. Kvaliteta Haškovega moštva, njegova izvanredna kombinacijska igra in na drugi strani dobra forma domačega moštva obetata za današnjo tekmo najlepši šport. — Predprodaja vstopnic se vrši dopoldne v trgovini Goreč. Znižane karte za redno članstvo, dijake in vojake se izdajajo samo v predprodaji, mladinske karte po Din 3 za nedorasle do .14 let samo pri blagajnah na prostoru.
Prvenstvena tekma Ilermes : Jadran se vrši danes ob 18 na prostoru Primorja. Tekma odloča o drugem mestu prvega razreda ljubljanskih klubov. Oba kluba nastopita z najmočnejšim moštvom. Občinstvu, ki se zanima za domače prvenstvene tekme, ki so za razvoj našega nogometa največje važnosti, je omogočeno prisostvovati neglede na Haškovo tekmo, ker je med obema tekmama skoro tričetrt ure presledka.
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. maja ob 3 popoldne svojo običajno otvoritveno dirko na progi Zg. Šiška—Št. Vid—Zg. Šiška. Start in cilj na Celovški cesti pri km 2. Sodeč po dosedanjih prijavah dirkačev, katerih je skoro 30 in to iz vseh krajev Slovenije, in ker se je prijavila k dirki zopet stara garda Ilirije kakor gg. Ogrin, Rebolj, Nardin, kateri so po večletnem odmoru zopet vstopili v vrsto proti mlajšim dirkače-favoritom, naj omenimo samo Šolarja, Goltesa, Škrajnarja, Bara itd., se nam obeta krasna, napeto zanimiva borba na Cilju, ker je zelo dvomljivo, kdo bo zmagal. Med prijavljenimi gosti treba posebno omeniti g. Kosmatina od SK Primorja, gg. M. Proška in I. Ramovža z Ježice, ki so si ua koledarskem polju spletli že lepe lavorike. Enako so tudi drugi klubi prijavili svoje najboljše vozače, kateri bodo gotovo napeli vse sile, da bodo častno zastopali svoja društva. Sprejem gostov je v nedeljo ob 10 dopoldne, na kar se ob 11 dopoldne razvije povorka dirkačev po ljubljanskih ulicah. Ob 19 se vrši klubov dru-žabni večer, kjer se razdele nagrade zmagovalcem in kamor se vabijo vsi prijatelji kolesarskega sporla. — Odbor.
Lahko nagnjenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pnkovanjem in poštnino 3 dvoj-tih ali 12 špecijalnih steklenic 214 Din; 36 dvojna-lih ali 12 Špecijalnih steklenic 214 Din in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eurjcn V. Felle<•, S/u-bica donja. Elzafluid št. 134. Hrvatsko. ai55
Kciučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odraslr, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
Meteoro&ogičRo poročilo.
LJubljana 306 m n. in. rlš. Normalna barometerska višina 736 mm.
Cas opatovim ja
Uaio* metei t mm
Termometer v C
1'ailirou,. diloreiioji v O
Nebo, v etrov)
faiiarlm v mm
jasno
j ODDA SE vclilr PROSTOR ! za SKLADIŠČE. - Kirbisch, Gledališka stolba St. 1—3, I. nadstropje.	2869
GOZD v Rudniku
ceno naprodaj. - Naslov v upravi pod štev. 2864.
POSESTVO
skoro nov MLIN, vodna moi in prostor na razpolago za kako drugo vodno obrt v lepem kraju na Gorenjskem naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod it. 2795,
Oglejte si najboljša
KOLESA
šn šivalne stroje
za rodbinsko in obrtno rabo so edino najceneje.
Jos. ŠELOVIN-ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg 13.
Različni VOZOVI
NAPRODAJ po nizki ceni, ker sc mora izprazniti prostor radi povečave delavnice. Za trpežnost voz sc jamči. - MATIJA TERLEP, delavnica in zaloga VOZ, Šiška — Ljubljana. 2811
vešča poleg nemščine tudi irancoščine, se sprejme. Ponudbe na: E. MALHAPE, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
stavbeno - galanterijsko
Ljubljana, Bohoričeva 3
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Cene strogo solidne, točno delo.	2876
SLIKARSKA DELA izvršuje po najnovejših vzorcih
se potrebuje za Zagreb. Vešča popolnoma hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Pcrfektna v nemški stenograiiji in v strojepisju. Sposobne in solidne reflek-tantinje dobe pri tej stalni namestitvi polno prehrano. Oferti, opremljeni s sliko in prepisi izpričeval, naj sc pošljejo rekomandirano na sledeči naslov: E. V. FELLER, Zagreb, Jurjcvska ul. 31 A.
na peresih kupim. Ponudbe: Mlekarna Krištof, Sv. Petra cesta St. 60.	2881
j OPRAVA
j sobna in kuhinjska, tudi po-i samezno in šivalni stroj naprodaj. KOSARZ, Belgijska vojašnica, obfekt 6. 2839
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša iskreno ljubljena mati, gospa
vpeljanega pri industrijah, išče tvrdka A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
sobni slikar — Ljubljana, Mestni trg 12 (Pod Trančo). Izvršitev točna, cene konkurenčne.	2887
Dne 21. maja 1924 ob pol 16. uri se vrši v Teznu pri Mariboru JAVNA DRAŽBA
kcpmletnih strojev za izdelavo opeke
in različnega stavbnega materijala. Podrobnosti se po-izvedo pri okrajni sodniji v Mariboru, oddelek XI, med uradnimi urami.
Mizarsko delavnico
na deželi, prostorno, zelo pripravno, oddam v najem. Dopisi na upravo pod šifro .TAKOJ«._2865
NAZNANILO.
Slav. občinstvu naznanjam, da sem
otvori! SEDLARSTVO in ličarstvo vozov
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela.
Leopold šušteršič, Dunajska cesta 41.
POLNOJARMENIK
nov, je NAPRODAJ z vso opremo radi nadomestitve
drogega stroja. • Ljubljana, PRULE št. 8.	2858
NAPRODAJ !
Melangcur s tremi granitnimi valjci, stroj za sladoled, 2 aparata za konservi-ranje sladoleda, omara za led, pisalna miza, steklena firmska tabla, različne zofe, različne pecilne priprave, razi. deli štedilnika, kuhinjsko omare in mize. Istotam naprodaj večja množina ča-j sopisnega papirja. Kirbisch, i '"redaiiska stolba Št. i—3, L nadstropje.	2868
PRODAM
«FRERA« motorno KOLO, 4—5 HP v Sp. Šiški, Celovška cesta 89. 2870
SE 1SCL, zmozna knjigovodstva kakor tudi slovenske in nemške korespondence za veletrgovino v mestu na Gorenjskem. - Začetnice izključene. — Ponudbe je poslati na upravo Slovcnca pod «Vcletrgovina« St. 2851.
Pridna, poštena in zanesljiva DEKLE iz krščanske hiše, vajena hišnih del in šivanja, sc sprejme kot služkinja k družini treh oseb v mestu. -Oglasi naj se pri ravnatelju Fr. Vidic, Dunajska cesta 61.
Birmanska darila
V VELIKI, FINI IZBIRI PO NIZKIH CENAH.
Jos. ŠELOVIN-ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg 13.
JM icjo
so noJBoHšI J? Г O V 5 Mars(it£rovl šume« llmoRadna fconftos'l noHUo se povsod. OroslsSom popust.
filevna laiofjo
josip mm,
UubSjana Krekov trg 8.
danes zvečer ob 9. uri, po daljši holezni, v starosti 92 let.
Pogreb pokojnice bo v nedeljo popoldne ob 6. uri na domače pokopališče v Kropi.
Kropa, dne 16. maja 1924.
UGODNO NAPRODAJ
POSTELJA z nočno omarico, OMARA za obleko, pisalna MIZA. Vse v najboljšem stanju, orehov les, delo fino. — Naslov pri upravi lista pod štev. 2867.
POZOR, interesenti!
Kdor želi kupiti lepo opravo za jedilno sobo, naj ne zamudi prilike, da si jo ogleda pri AVG. ČERNE v Zgornji Šiški 122. 2885
NAPRODAJ! Skoro nova, 2 vrta, izvrstno pripravna za trgovino ali obrt; v lepem industrijskem kraju Mežiške doline. — Več pove upravništvo lista pod 2641
FRAN ŠOLAR, posestnik. — JOSIP ŠOLAR, župnik. — KATI OBLAK, trgovka. — MARIJA JALEN, zasebnica. — IVANKA KU-ŠLAN, trgovka.
z opeko kriti paviljon, s celim inventarjem, na ljubljanskem sejmišču, poceni naprodaj. Ponudbe je poslati na naslov: Gjuro VALJAK, MARIBOR.	2755
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
še ni videla krasno izvršenih VEZENIN pri mehaničnem vezenju
MATEK in SCHEIN LJUBLJANA
poleg hotela Štrukelj? — Oglejte si to fino delo brez obveznosti naročila! Delo se vrši pod strokovnim vodstvom. — V zalogi so vedno najnovejši vzorci za pred-tiskarijo	2866
Dobroidoče podjetje IŠČE
Zahvala
Vsem, ki so nam ob priliki neprecenljive izgube našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Zahvala
Za vse nam izraženo iskreno sočutje povodom prebridke izgube našega dobrega so-proga in očeta, gospoda
Prodam radi bolezni dobro ohranjeno WANDERER
motorno KOLO »s«
za 4 HP z dvema cilindroma, prostim tekom in tremi prestavami, napenjalom za jermen itd. - Naslov se izve v upravi lista pod 5t. 2757-
ravnatelja pomož. uradov delegac. min. Hnanc
izkazali svoje sočutje, darovali krasno cveljc in ga spremili na zadnji poti, izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Osobito nas pa veže dolžnost, zahvaliti se gospodu delegatu ministrstva financ dr. K. Šavniku in gosp. finančnemu nadsvetniku M. Spindlerju in dragim sorodnikom za ljubeznivo naklonjenost in pomoč v teh težkih dneh, kakor tudi vsemu uradniškemu zboru za obilno in čaščeče spremstvo.
Ljubljana, dne 17. maja 1924.
Globoko žalujoča soproga in hčerka.
notarja v Velikih Laščah
kakor tudi vsem ljubim prijateljem iz Novega mesta in Ljubljane ra častno spremstvo in podarjene krasne vencc, dalje cenj. gg. ura dni-kom iz Vel. Lašč in vsem dragim sorodnikom, znanccm in udeležnikom za spremstvo blagega rajnkega na njega zadnjem potu izrekamo našo globoko zahvalo.
Vel. LaJče, dne 17. maja 1924.
Žalujoča soproga z otroci.
sc ceno proda. — KRALJ, Novi Udmat 64, Društv. ul
na prvo mesto hipoteke v vrednosti Din 2,000.000.— Posredovalec ni izključen. Naslov pove uprava lista pod številko 2860.
PUJSKI
7 led-ov stari, NAPRODAJ I Cesla v mestni log štev. 31
es je, da
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni zavržen, zato ker
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Varn da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
večino USpelll Iščem Izvežbanega strojnika
K PARNI LOKOMOBILI, ki je obenem izučen ključavničar, po možnosti vešč na (trojih za obdelovanje lesa. i— Ponudbe s spričevali in navedbo plače na: FRANC OSET. parna žaga, Sv, Peter, Sav. dolina.	2846
40 EleKlrO- motorjev, najboljši izdelek 2000 Elehtro- žarnic 200 Elehtro- lestencev, drugih svetil fCS ElCKIrO- materijal najboljše kakovosti zelo poceni
Leopold Tračnih
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Korespondenc (ka)
za srbohrvaščino, nemško, italijansko ali francosko, sc IŠČE za LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE s sedežem r LJUBLJANI. — Znanje stenografije daje prednost. Sprejme »e le dobro usposobljena moč s trgov, prakso. Ponudbe z natančnimi podatki o izobrazbi in dosedanjem službovanju ter zahtevo plače na upravništvo »Slovenca« pod številko 2871 —
даг* ISTOTAM SE SPREJME IZURJENA "4SC
STROJEPISKA
za srbohrvaščino, nemško, francosko ali italijansko. Dobra trgovska izobrazba, večletna praksa, znanje slovenske ln nemške stenografije daje prednost. — Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod številko 2871.
Za birmance!
Za dedke: različno sukno, ševljoll ln perilno blago.
Za deklice:
Elamln!, batisll, Švicarska vezenina lld.
A.£E. Skaberne, LJubljana
Mestni lrg 10:
NAZNANILO-
Podpisana vljudno naznanjava p. n. odjemalcem kakor cenj. občinstvu, da sva z mesecem majem
prevzela
podružnico
Rafinlrani špirit
od 5 hektrolitrov dalje prodaja Ravnateljstvo nad-biskupskih dobara v Zagrebu , Vlaška ulica 75.
Gradbeno
IE i
Bohoričeva ul. 24.
ZNIŽANE CENE za OTROŠKE VOZIČKE!
Novi modeli. Poslužujte ne izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles «TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta St. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šival, stroji in pneu-matika; sprejemajo se v polno popravo za emajlira-uje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.	2722
svetovne znamko
i M
(TOUR) nudi po najnižji
dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 13
druita za elektrotehnično industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Ueteriniska ulica 11. Telefon 239.
sc daje v najem na zelo prometni točki dežele z vsem mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo. Krai brez konkurence in z bogatimi, večjimi vasmL Blaga jc za 50.000 Din, vendar je potrebno za nadaljni obrat kapitala 100.000 Din, na koje zaaimalce sc tudi edino ozira. Naslov pod »ZLATA GRUDA« št. 2859 pri upravi.
Pile in rašp?e (Turpiie),
NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. - Prevzamemo tudi siare pile v nanovo nasekanje. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo; cene zmerne. BRATA KOLENC, tovarna za pile in parna bru-silnica — Mirna, Dolenjsko.
St. Vid nad Ljubljano
Splošno mizarstvo, izdelovanje žaluzij, rolo itd. Popravila se sprejemajo
od gospoda T. MENCINGERJA, Sv. Petra cesta it. 35, trgovino s špecerijskim blagom na drobno. — Zagotavljava p. n. odjemalce in cenj. občinstvo, da bodeva solidno, točno, dobro in po najnižjih cenah zadovoljila vse cenj. odjemalce v popolno zadovoljstvo.
Najvljudneje se priporočava za naklonjenost ter ostajava z odličnim spoštovanjem
Winier & Zupan
Sv, Petra ccsta 35
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer sc isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
Stroški pri vporabi bencina.
lilll
Oddelek I.
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddolok II.
$11ш>шм mmm
in Interesno zastopstvo vseh vrst, ?.a vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
Oddelek III.
ШШ
Sodelovanjem na.ših oddelkov L ln II. najboljše zvezo! Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stav- Ш beuo vodstvo.
Radebeul-Dresfa (Deufschiand).
NA DEBELO1
NA DEBELOI
Na novo preurejena trgovina
Adaptiraj svoj anto-traktor alfi siabiinl motor s patent.
HAG-gencratoricm.
Kuri z Prospekte In reference daje
ogiiem! уидо-ђад
Ljubljana l Teiejon 560
Bohoričeva ulica 24. |»-v Stroiki prt uporabi oglia.
!
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna I dvažba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica št. 1.
LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta Stev. 71 (nasproti tovarne INDUS POLLAK)
opozarja p. n. odjemalce in interesente, da je trgovina vsled znatnega povečanja v stanju dobaviti vsako količino in vrsto bokscalfa, govejega boksa in barvanc.'fa boksa kakor tudi vse vrste vecbes podplatov in drugo. Kakovost blaga je priznano prvovrstna.
CENE NIZKE!	ZAHTEVAJTE CENIKI
ШШ
[аадка^&л
JUGOSLA VENSKO D. D.
za ртоте?
armatur, sesalk tn str$fey
ZAGREB, Zrinjski trg 1, IV. nadstr.
Parne — vodne — plinske ARMATURE, hidianti vseh vrat sesalk in brizgalk za vse svrhe ognje-gasne brizgalne.
ORODJE za čiščenje, NAPRAVE zn razkuževanje, GENERATORJE na sesr.lni plin, materijal za poljske železnice, grelna telesa po lastnem sistemu BOGATO ZALOŽENO tvoreiško SKLADIŠČE.
— ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH. —
Deinišha glavnica Ir rezerve cco Ж 290.000.000'—
MMmm ШЧШ, podružnico ¥ UuMianL
feacegtj šssv. 104. — вг/оијто? nasso*: жтш&жш.	$
ČEMBALA 4 РИ/Ш, NA РВ1ИОРЕ 55	ПГОШШС VlOfJ« in «eh«»£! гаСУП Ki 2..1T0.OOO.OOO - S

James Oliver Curwood:	21
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Srečal je najprej velikega belega kunca, ki mu je pa ušel. Sledil mu je pol milje, a ga ni mogel dohiteti. Lažje bi bil dosegel jelena ali karibuja, ki delata veliko gaz in katerima je mnogo lažje slediti kot mali divjačini, ki dela ovinke okoli grmovja in ki ga navadna lisica lažje vlovi kot volk.
Hodil je po gozdu naprej, čisto tiho in oprezno, da ga ni bilo čuti in srečno zapazi! drugega zajca, ki ga ni slišal prihajati. Nagel skok, in še eden, in v njegovem gobcu se je nahajala večerja za volkuljo Sivko. Kazan se je počasi vračal in od časa do časa odložil plen iz utrujenega gobca v sneg, da si odpočije. Zajec je tehtal dobrih Jedem funtov.
Ko je prišel do vznožja Sun-Rocka, se je hipno ustavil. Na ozki stezi, ki je vodila navzgor, je zaduhal še čisto svež vonj tujih korakov.
V trenutku mu je padel zajec iz gobca. Električna iskra je šinila čez vsako dlako njegovega telesa. Duh, ki ga jo vonjal, ni bil niti zajčev, r"i podlasičin, niti ježevčev. Ostri kremlji so bili zarisani v tla. Tu pa je že začul grozen in zmeden šum in v hipu je bil divje tuleč na vrhu.
Malo pod najvišjim vrhom se je v svetlem luninem svitu na ozki ploščadi med skalami tik prepada borila volkulja Sivka 2 ogromnim sivim risom. Padla je hjla pod svojega nasprotnika in obupno tulila.
Za trenutek se jo Kazan ustavil na mestu, potem se je pa kot puščica vrgel v boj. Bil je to nem in nagel napad volka, kombiniran z najbolj učeno strategijo hu-skyja.18
Druga žival bi bila podlegla prvemu naj^adu. Toda ris je najbolj gibka in najbolj budna žival v Wildernessu. Kazan je meril na vratno žilo risa in računal, da se bodo njegovi palec dolgi srednji zobje zadrli v vrat. Ris se je pa za stotinko sekunde prej umaknil, se vrgel nazaj in Kazanovi zobje so zagrabili samo mehki in gosti kožuh na vratu.
Nasprotnik, s katerim se je moral bo-I riti in ki je bil pustil volkuljo Sivko, je bil vse bolj nevaren kot volk ali husky.Enkrat že se je bil Kazan boril z risom, ki se je bil ujel v past in pri tem boju se je bil marsikaj nauči!.
Vedel je, da ne sme vreči risa na hrbet, kot je to treba storiti z drugimi nasprotniki, kajti velika tvildska mačka se bori še bolj s kremplji kot z zobmi. In ti kremplji, ki so ostri kot britve, kaj naglo razparajo trebuh sovražnika in mu odprejo Čreva.
Kazan je cul, kako volkulja Sivka, ki je bila težko ranjena, žalostno za njim cvili in tuli. Še enkrat je poskusil smrtni napad na vrat, a tudi to pot se mu ni posrečil; toda Kazan jo bjl risa krepko zagrabil in ga ni več spustil.
Obe živali sta se borili tesno druga ob drugi. Ris je divje praskal, a k sreči ni mogel doseči nobenega nevarnega mesta na Kazanovem telesu. Pri tem boju sta se oba
" Vrsta psov, ki vleče sani.
nasprotnika vedno bolj bližala prepadu, no da bi bila to opazila in nenadoma sta oba-dva padla čez skalo.
Padla sta petdeset do šestdeset čevljev globoko in med padcem sta se večkrat zavrtela drug okrog drugega. Borila sta se tako divje, da Kazanovi zobje niso spustili svojega plena in da je ris še nadalje praskal.
Udarila sta s tako silo ob tla, da sta bila vržena kakih dvanajst čevljev drug od drugega proč-. Kazan se je naglo dvignil in teke! proti risu, da nadaljuje boj. Toda ris je ležal nepremično na zemlji v mlaki krvi, ki mu je tekla v velikih curkih iz grla. Ko je Kazan to videl, se je previdno približal in bil pripravljen na katerokoli zvijačo. Slednjič je opazil, da jo zmagovalec in da je bila velika mačka v resnici mrtva. Takoj so je spravil k volkulji Sivki.
Našel jo je v brlogu poleg teles mladičev, ki jih je bil ris raztrgal. Pred njim je cvilila in tulila. Da jo potolaži, ji je začel lizati glavo in rame, ki so krvavele.
Šele ko se je zdanilo, je Kazan spoznal v celoti strašno delo, ki ga je bil opravil ris. Volkulja Sivka jc bila slepa. Njene svetle oči so bile odsedaj naprej zaprte za luč, ne za en dan ali eno noč, temveč za vedno. Tema, ki je ne bo moglo prodreti nobeno solnce, se jo vlegla na njeno puncice.
In po svojem naravnem nagonu, ki je prirojen živali, je Kazan razumel, da je bila njegova tovarišica od tega trenutka naprej bolj nezmožna za življenje, kot ubogi mladiči, ki so se bili par ur poprej opotekali okoli nje.
Zaman ga je klicala Jeanne ves dan. Ko je prihajal njen glas do Sun Ročka, so
je volkulja Sivka, ki ga je tudi cula, še bolj tesno stisnila h Kazanu. Ta je povesil svoja ušesa in ji še bolj z vnemo lizal rane.
Ko se je popoldan bližal koncu, jo šel Kazan s Sun Kocka dol in po kratkem iskanju prinesel volkulji Sivki belega zajca. Ona je položila gobec r.a dlako živali, du-hala meso, a ni hotela jesti.
Kazan je bil obupan in menil, da jo vsled bližine mrtvih volčičev tako žalostna in z navdušenim lajanjem jo je skušal pripraviti do tega, da mu je sledila dol s tragične pečine. Sledila mu je drsaje in slednjič prišla do vznožja. Potem je pa odšla z njim v smrečje, a ves čas se je tiščala njegovega boka z gobcem.
Prvi globok jarek jo je ustavil in tu jo Kazan šele prav posebno spoznal njeno nesrečo. Zaman jo je vabil, naj se zažene in skoči z njim. Cvilila je in več kot dvajsetkrat se je položila na tla, da poskusi potrebni skok. Slednjič si je vendarlo upala in telebnila v okornem zaletu brez vsake gibčnosti na tla poleg Kazana. Nato pa so je še manj upala oddaljiti se od njega tudi samo za malo. Čutila je, da je samo tedaj na varnem, če njen bok ne zapusti boka njenega tovariša, niti njen gobec njegove rame.
Hodila sta tako pol milje. Volkulja Sivka, ki se je učila hoditi v svoji slepoti, jo omahovala in padala neprestano. Beli snežni zajec se jc prikazal v polmraku in Kazan je stekel za njim. Po dvajsetih skokih se je instinktivno ustavil, da vidi, ali mu volkulja sledi. Toda ta je ostala na prejšnjem mostu, kot bi ji bile šano prikovane k tlcja. Pustil je zaica in se vrnil k njej, fDaiie sledil
Saiđa-hoirtl. Strace, DlagatniShe hnlige, amerihanshe lonrnale. ođtenialne hniižice M
Knjigoveznica h. I. D. v ljubljeni - Kopitarjeve ulico G/ll.
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD lentjanlkega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE d. d. V Ljubljani
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
ZolMle cenik!
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
družba z o. z.
FRANC CERAR
tovarna slamnikov in klobukov
v Domžalah, Stob 50.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
. ——--
^(.^шшпавш n——ц——дииt
Ugodna priložnost
na obroke
THE REX CO, LJUBLJANA, Telefon 268. GRADIŠČE 10
Schaplrograph In schaplrografske potrebščine
LESNI PODJETNIKU	GOZDNI DELAVCI!
NAROČITE — ker je VSE ZASTONJ I
E Sussmann-ove SEKIRE
iz Himmelberga na Koroškem
eo 3e zmirom najboljše! — Zastopstvo «Sussmann-ovc« tovarne za vsa ORODJA, gozdarska in tesarska, vseh vrst ŽAG
>авашЕ<!
Glavna zaloga clsoretnega papirja $ ln vseh vrst	i
ovojni papir!
A. Lampret.
Ljubljana. Hrehot trg 10
FI FIITPH ""'"i1
1 1Ч&Ј dyname. Cene nizke.	Zahteoaite cenik.
Vojnsulč ft Cfe
Lgubijjana — Dunajska cesta 22.
P. n.
I šivilje gospodinje j
i opozarjamo, da so zopet do- I ! speli najboljši šivalni stroji i in kolesa
Gritzner!
v vseh opremah \
za rodbinsko in obrtno jj rabo. Istotam vseh vrst : čevljarski stroji „АДОСГ" = kakor: cilinder, levoročni \
in krojaški. Pouk v v e Z e n i U ter {
Krpanju perila m :
nogavic Ištofanje) brez- : plačno edino le pri: j
Josip Peteline I
Ljubljana,
blizu Prešernovega sporne- : nika ob vodi.
Popravila sprejemamo! j
Otroški vozički
DVOKOLESA, ŠIV. STROJI, MOTORJI (novi in rabljeni) ccno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki iranko.
»TRIBUNA« F. B. L.,
Ljubljana, Karlovska cesta 4.
!ng. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska (.12.
Za spomlad in poletie kapi'ft najceneje KLOBUKE
firS^Sf^F slamnike, srnice, H^t.riV.L. ovra.tnilte, kravate, riožniko. palice, potrobščiun za telovadce in turiste pri tvrdki
IVAN KUNiiVAR,
I.njbljnna, Stari tre: 10
Za trgovce in veuje odjemalce znaten popust.
popolnoma varno naisiita svoj denar
v LJubljani, r, z. z o. z.
ki se |e PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kaiigcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela „UHI0H". Hranilne vloge se obrestujejo
z ozirom na višino zneska In odpovedni čas. Varnost za hranilne vloge ie zelo dobro, kei poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotelo „Union" v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi testi, vtč mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu In inozemstvu. — Denar sa naloži iahko tudi po poštnih položnicah.




d. Z O. Z. KRŠKO
ima v zalogi vse vrste
RUSKIH KNJIG,
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno.
Plačljivo tudi ▼ mesečnih obrokih.
Cene znatno znižane.	i i
Dobro In poceni
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornlcl perila
A. Ražem Co., Ljublgana
žabjatc št. 3
Samo na veliko!	Postrežba točna!
BISER NAŠEGA JADRANA
Novi Vinodol,
Palače Hotel »L i š a n j«
in
Sam. JViarino.
Dcpcndanca otvorjena skozi celo leto pod upravo Šandora Erossa.
12© sob-
Kavarna, restavracija, kino, vojaška godba. — Naravna peščena obala. — Cene zmerne. 2675
L.
SVAKA MOGUĆA UDOBNOST
Pažljiva 1 predusretijiva posluga stoji na raspoloženju svakem putniku treće klase na brodovima Američke Vlade za New York. Odlično uredjene kabine treće klase sa 2, 4 i 6 postelja, dovoljno_ prostrane i dobro provetrene. Jedinstvena obsktba. Citaonica, soba za pušenje i zabave. Velika paluba za Setnju. Sva mogoča briga za udobnost potnika. Tražitc besplatue kataloge i red vožnje od
UNITED STATES LINES
(JUNAJTED STETS LAJNb) Boonrad, Palata Beoj-iadeke ZadruRo; Zagreb, Mibanoviieva ulica or. 2. preko od kolodvora; Ljubljana, Dunajska ćcato br. 2fl; Sarajevo, Aleksandrova ulica br. 52
]
ilirska posojilnica
Ljubllono. Kralja Petra trg St. 0/1
sprejema hranilne vloge po 8%
VeC|e ln stolne vloae do 12 %.
,Vesna' Pohlin & drugovi
Kamnik, Slovenija
tvornica vlasnlc, rinile, kljukic za čelje, raznih sponk in kovinastih gumbov
se priporoča za cenjena naročila Zahtevajte cenik in vzorco. Trgovci popust. — Pisma na LJubljana I, poštni predal 126.
no. lepo ln poceni
in kamgarn, hlačevino, cefir, tiskano (druk) platno, volnene blago In vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. ST-RMECKI, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
Opština grada Beograd nabaviće pu'tem ofertalnc licitacije na dan 31. maja ove godine sledeči materijal za kaldrmisanje ulica:
1.	200.000 kom. krupnih kocaka 18/18/18 1
10.000 kom. vezača 27/18/18.
2.	18.000 kom. krupnih kocaka 18/18/14 j
6.000 kom. vezača 27/18/14.
3.	6.000 komada krupnih kocaka 15/18/18,
4.	2.000 dužnih metara ivičnjaka 20/26.
5.	320 vag. sitnih kocaka (po 50 m* v vag.),
Materijal, od koga sc kocke imaju izra
diti, mora biti eruptivna stena, propis. trdoče,
6.	1000 m3 biranog lomljenog kamena za opravku ulica.
7.	1000 m8 tucanika za opravku drumova, Materijal za tucanik i lomljen kamen mora biti krečljak iz boljih formacija.
Svaka se vrsta materijala može zasebno liferovati.	,, ,,
Opšti i tehnički uslovi za ovu liferaciju mogu se videti svakog dana u Saobračajnom odelenju opštine grada Beograd, Jugovićeva 1.
Rok za podnašanje prijava i kavcije 31, maj 1924 god. do 11. časova prepodne.
IZ SUDA OPŠTINE GRADA BEOGRADA,
Abr. 10.508 od 10. maja 1924 god. Beograd.
IJubljana.
Beograd Bled Cavtat Celje
Dubrovnik Ereegnovl Jelša Jesenice
Koreula Kotor Kranj Ljubljana
Mnribor Metkovič Preval je Sarajevo
Spm
Šibcnlk
Zagreb
Naslov za brzojavke: JADRANSKA
„A^SV^^sSrNA.
— Potniški urad
Inozemska zastopstva:
ITALIJA: Banca AdrlatSca Trst, Opatij«, Kadar. AVSTRIJA: Adrlatlsche Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Tugoslavo de СШ1е, Valparaiso, AutoJogasta, Punta Arenas. Porvenir, Puerto Natales.
Afilacija:
Frank Sakser State Bank 82, Cortland St. New York CIty.
•
Banka ima prvovrstne zveze v vseh mestih sveta ln se peča z vsemi bančnimi posli.
Ш

Ш
ffiiilHiiiiiiiiiaBiiiiilBHBBBilliiHlB^