AđtDioa plaćam t gorovmi.
Leto LXVm~ št. 226
Ljubljana« sobota 5* oktobra 1935
Cena Dfn 1»~
»zhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje m praznike. — inaeraa ao «0 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji lnserati petit rrsta Din 4.-! Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< vel in mesp^no v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNUSTVO LJUBLJANA, Knafljeva uBca Stev. 6
Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva Sb. — NOVO MESTO Ljubljanska c telefon' St 26. — CELJE: cellako uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1. telefon et, 6A, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani BL 10.551.
Adna pred padcem
Kljub trdovratnemu odporu proti italijanski premoči se al ske čete umikajo ter je padec Adue neizogiben
11      I I
Addis A beba, 5. oktobra. w. Na mero-dajnem mestu priznavajo, da so abesin-ske čete na severu imele hude izgube in da se umikajo na vseh delih fronte. Poveljnik abesinskih čet pri Adui Ras Se-jum je poslal abesinskemu cesarju br-tojavko, v kateri javlja, da se ne bo mogel Vee dolgo upirati, ker obstreljuje A duo težko topništvo. Italijani so že naskočili goro Ramad, oporišče stare trdnjave. V borbi za Aduo, ki se je pričela včeraj v zgodnjih jutranjih urah, so imeli tako Abesinci kakor Italijani velike izgube- Abesinci so trpeli zlasti zaradi letalskih napadov. Abesinske čete se umikajo tudi pri A gami in Adi-gratu, pač pa nudijo močan odpor italijanskim četam pri Maibariji v bližini Aksuma, kjer so vzdržali svoje postojanke-
Snoči je abesinsko vrhovno povoljni-Itvo objavilo, da se položaj Ab^incev popravlja. Dočim odbijajo čete rasa Se-juma italijanske napade na svojih postojankah pred Aduo je začel ras Jeni z 12.000 možmi prodirati v severozapa-dni smeri proti Adirjatu- Ras Jeni je ujel večje število Italijanov. Trdijo, da so manjše italjanske kolonjalne čete pobegnile k Abesincem. Potrjuje se tudi vest o sestrelitvi italijanskega letala.
Na liniji Adua-Aksum divjajo strašne borbe. Abesinci se branijo z največjim ogorčenjem. Italijani dobivajo stalno nova ojačenja in so v poslednjih urah na novo angažirali veliko število tankov in artiljerije. Letalske eskadrilje neprestano bombardirajo abesinske postojanke.
Italijani v predmestjih Adue
I^ondon, 5. oktobra, o. «Dailly Tele-graph » poroča iz glavnega stana italijanske \'ojske, da Italijani naglo napreduje jo. Mnogo uspeha imajo predvsem domača konjica in lahki tanki, ki prodirajo naglo dalje, čeprav ni nobenih po-
tov. Italijanska letala so bombardirala utrde pred Aduo. Nadalje je list objavil vest iz Addis A bebe, da so italijanski motorizirani oddelki že vdrli v severna predmestja Adue.
Italijani zavzeli Adigrat
London, 5. oktobra. w. Reuterjev urad javlja iz Rima: Italijani so zasedli Adigrat. Padec Adue se pričakuje vsak
čas.
Bombni napadi na skrajnem severu
Addis Abeba, 5- oktobra- w. Poročajo, da so Italijani bombardirali tudi postojanke na skrajnem severu nasproti reke Setit. Ni izključeno, da se Italijani tukaj pripravljajo za pohod na Gondar. To vest z eritrejske fronte je v letalu prinesel v severni glavni stan ameriški črnec Robinson, ki je pripovedoval, da sta ga na potu napadli dve italijanski letali, vendar pa mu je uspelo uiti zasledovalcem.
London, 5. oktobra. Po vesti iz vzho-dno.afriškega bojišča so Italija*ni metali bombe na kraj Jamadia v severni Abesiniji. Pri tem je bilo šest Abesin-cev hudo ranjenih.
Italijansko prodiranje na severo-vzhodu
Pariz, 5- oktobra. w. Po vesteh iz vzhodne Afrike prodirajo italijanske čete od pogorja Mussa Ali proii kraju I>es-sie. Zavzele so nekaj strategičnih točk.
Boji v Ogadenu
Addis Abeba, 5. oktobra. W. Po uradni vesti, ki je prispela v petek zvečer sta dve italijanski bombni letali metali bombe na radio postajo v Kuarati v pokrajini Ogaden. Postaja ie popolnoma uničena. Nad 200 Abesincev je bilo ubitih.
Egiptske priprave za vojno
Egiptske čete bodo zasedle abesinsko ozemlje ob Modrem Nilu — Utrjevanje meje ob Libiji
Rim. 5. oktobra, o. >Tribunai prinaXa senzacionalno vest iz Aleksandrije, da se tam in v Kairu žp formirajo čete pod angleškim poveljstvom, ki bodo odrinile na sndan>kn-abe>insko mejo in v danem primeru pričele prodirati v abesinsko ozemlje po dolini Modreca Nila do Tanskepa jezera. Raje se že vršijo podajanja med Angleži in Abesinci.
Kairo. 5. oktobra, o. Egiptske oblasti se z vso naglico pripravljajo za obrambo države, ker se vedno bolj razširjajo vesti, da nameravajo Italijani iz Libije vdreti v egiptsko ozemlje   in   zasesti   najprej luko
Matruh. ki je 2(!0 km daleč od libijske meje^
V Aleksandrijo je prispel včeraj vrkovn* angleški komisar v Egiptu Lampson. ki je takoj stopil v stike z vrhovnim vojaškim po veljništvom egiptske in angleške vojske E^iptsko mejo proti Libiji so pričeli utrjevati. Vse straže na meji so ojačene. Na več strateških točkah gradijo nove utrdhe in poslavljajo žične ovire.
Z vedno   večjo   gotovostjo   se   govori o bližnji   sklenitvi  angleško-egiptske vojaške zveze. Anglija bo s to pogodbo Egiptu pri znala popolno neodvisnost.
Kako sodijo Abesinci o evropski politiki
Abesinska vlada ne verjame v ugoden uspeh francosko-angleških pogajanj o sankcijah proti Italiji
Addis Abeba, 5. oktobra, d. V abesinskih vladnih krogih zasledujejo diplomatska pogajanja  med Veliko Britanijo in Francijo o morebitni  francoski pomoči Angliji pri izvajanju sankcij na Sredozemskem morju z  veliko pozornostjo, toda le z malo upanja v odločilen uspeh. Potem, ko je abesinska delegacija sporočila iz Ženeve, da je mirna rešitev spora z Italijo skoro nemogoča, je zelo pora/no vplivala  izjava angleškega   zunanjega   ministra   Hoareja. da Velika Britanija ne bo sama, temveč le z Društvom narodov izvajala potrebne sankcije   /Ca  Abesinijo   obstoja  Društvo narodov, če  izvzamemo Veliko    Britanijo, v glavnem le iz Francije, ki ji pa ne zaupajo. Mnenja so, da je Velika Britanija bržkone izjavila Franciji, da angleška podpora v morebitnem Francosko - nemškem sporu ne prihaja v poštev, če ne bo Francija sedaj nastopila  ob  njeni  strani proti Italiji. Francija je vsekakor odgovorila, da rabi Italijo v verigi okoli Nemčije in da zaradi tega ne  more podpirati Anglije proti niej. Anf'p/; *o poslali svojo vojno mornarico na S       črnsko morje in s tem dokazali, da ho.cjo ostati zvesti Društvu narodov in če pa bo sedaj Francija odrekla svo-
jo podporo, more Velika Britanija trditi s polno pravico, da je samo krivda Francije, če bo ostala končno Abesinija osamljena.
Macdonaldov dvom v ohranitev miru
London, 5. oktobra. AA. Podpredsednik britanske vlade Macdonald je poslal neki ameriški pacifistič. organizaciji brzojavko, ki so jo v Ameriki objavili po radiu- Macdonald pravi v tej brzojavki med drugim, da je danes celo ljudem- ki so bili vedno pacifisti, težko čvrsto verovati tudi v bodoče v mir- Ali smemo mi pacifisti stati ob strani ali pa moramo zavzeti stališče, da se ves aparat za zaščito miru postavi v gibanje proti napadalcu- ki hoče mir kršiti ?
Ameriška prepoved izvoza orožja
WasJiington, 5 oktobra. AA. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je sestavil proglas o prepovedi izvoza orožja in streliva v Italijo im Abesinijo. Proglas se sklicuje na novi zakon o ameriški nevtralnosti in bo predložen predsedniku Ro-
oseveltu v podpis, čim se nesporno ugotovi, da se je v vzhodni Afriki vojna dejansko pričela. Novinarjem je izjavil, da bo vlada zastaila sve svoje sile za obrambo miru.
Mala antanta ostaja nevtralna
Praga. 5. oktobra. A A. češkoslovaški listi se obširno bavijo z mednarodnim položajem, nastalim z vojno med Italijo in Abesinijo.
«Prager Presse> pravi med drugim, da so oči vsega sveta obrnjene v Ženevo v nadi, da se bodo nastale sovražnosti vendarle ustavile in da bo mir zmagal.
«Venkov2> pravi, da še ni bilo vse storjeno za ohranitev miru in da je treba sedanji incident lokalizirati-
«Prager Presse» piše, da bo češkoslovaška prav tako kakor ostale države Male antante ostala nevtralna. Mala antanta ostaja slej ko prej zvesta paktu DN. to se pravi, da bo sprejela odločitev, ki jo bosta sklenili Francija in Anglija z medsebojnim sporazumom
Mobilizacija treh letnikov l Grčiji
Atene. 5. oktobra, o. Zaradi vedno bolj resnega mednarodno-političnecja položaja je grška vlada odredila mobilizacijo treh letnikov.
Henry de Jouvenel umrl
Pariz, 5. oktobra. AA. V pretekli noći je nenadoma umrl senator Henry de Jouvenel,  bivši   francoski  poslanik  v Rimu.
O njegovi smrti poročajo, da sta ponoči dva policijska stražnika na Elizejskem polju naletela na neznanega gospoda- ki mu je nenadoma postalo slabo, tako da se je zgrudil. Pozvala sta na pomoč reševalce, ki so ga takoj prepeljali v bolnico. V bolnici je izdahnil, preden so ga pregledali dežurni zdravniki, šele pozneje so ugotovili, da je umrl senator Henry de JouveneL
Koroški dan v Ljubljani
Ljubljana, 5. oktobra.
Jutr nam pokažejo Ziljani svoje daleč izven Koroške znane in zanimive slovenske narodne običaje, kakor so isti še danes pri Slovencih v Žiljski dolini na Koroškem ohranjeni. To so ziljska ohcet, štehvanje in rej pod lipo.
Ohcetni sprevod se začne ob 10.30 na trgu pred gostilno pri Figovcu po Tvrševi cesti, Selenburgovi ulici, Vegovi ulic. Mestni trg, Marijin trg in po Miklošičevi cesti nazaj k Figovcu. V sprevodu sodeluje nad 60 zilj-skih narodnih noš. 30 konjenikov in 11 voz. Konec sprevoda bo okoli 1230.
Popoldne ob 15. nam bodo Zllani pokazali na Cojzovem grabnu najprvo štehvanje zatem pa rej pod lipo. Ves ples se vrši ob god biin petju. Pesmi, ki jih ziljski fantje pojejo pod lipo, so izredno interesantne. Tako pojejo v Mdvičah m na Brdu v Ziljski dolini stare narodne pesmi, ki so malo poznane in večinoma do danes še niso zapisane, kakor n. pr.
Tam dovta po ZiT se bodem podav, se bodem podav, N* zaubrno Zlanko s' jaz bodem izbrau, prav zares.
Tam dovta po Rožu ne sičajo prov. ne sicajo prov. Glih dovta po vrhu jo mahajo dov, jo mahajo dov. prav zares.
Pod gankam je črišnja, pred durmi voda, pred durmi voda. V kamri n* dečva, k* je skrivši moja. prav zares.
Moja dečva je d java, da bi rada sva spat, da bi rada šva spat. Ko je vidva nje šocija pod okencem stat. pod okencem stat, prav zares.
Hvaležni moramo Vti Folklornemu institutu Glasbene Matice, posbeno vodji tega instituta i. Maroltu Francetu, ki je v svoji knjig »Tri obredia iz Žile« otel pozabije-nosti naše najlepše slovenske koroške nn-rofVie običaje in celo snov znanstveno obdelal, kot še nihče do sedaj.
Zato pa ne zamudimo izredne prilike, da si folklori<?ti-čno najbolj zanimive koroške narodne ob:čaje ogledamo, ko nam jih Zi-lani pokažejo take. kakor so še do danes obranieni na Koroškem. Pa tudi ljubitelji koroške narodne nesmi boste imeli nrliko slišati pridno ziljsko slovensko netie fantov Z?T?~»ov J^j je wk fant pr: Z?li velik prijatelj petja in plesa, konj in iah«nw.
Dr. Fellachec
Mussolinijeva poslanica
Angliji
Italija želi, da bi se vojna omejila na Abesinijo ter je pripravljena za nadaljnja pogajanja z Anglijo in Francijo
London, 5. oktobra. w. Kakor javlja «Times», je Mussolini poslal Angleškemu zunanjemu ministru Hoaru zelo prisrčno spomenico, v kateri izjavlja, da bi Rim pozdravil pogajanja za vzpostavitev normalnih odnošajev- Mussolini izraža željo, da bi se spor lokaliziral in preprečilo, da hi se kolonijalna vojna razvila v splošno vojno- Poudarjal je, da bo to služilo stvari miru in da bi se skrajšale sovražnosti, ako bi na mesto dosedanje   napetosti na Sredozemskem
morju stopilo iskreno sodelovanj« v interesu trajne ureditve medsebojnih odnosa jev. Zainteresovane stranke naj v to svrho istočasno ukinejo preventivne ukrepi, ki so bdi storjeni, da se paralizira nevarnost, ki sploh ni obstojala. Vojaške operacije v Afriki niso zaprle vrat za prijateljske razprave s Francijo in Veliko Britanijo za dosego sporazuma, ki bi zadovoljil pravične zahtev« Italije omogočil mirno MSfcMfc
Baldwin o položaju v Evropi
Anglija smatra za svojo prvo nalogo, da ohrani
Evropi
London, 5. oktobra. AA- Ministrski predsednik Baldvvin je imel govor, v katerem je poudaril da so se s pričetkom vojne v vzhodni Afriki pričeli težki dnevi in da je sedaj glavna svrha Društva narodov in njgovih članic, da se vsaka akcija, ki se bo odslej sprožila v ženevi, izvrši s popolnim soglasjem vseh-
Kar se tiče angleškega stališča glede na italijansko-abesin&ki spor je poudaril, da je Anglija izrazila svoje mnenje Italiji že v prvih dneh krize. Med Rimom in Londonom je že od vsega početka stalno živahen diplomatski kontakt, z golo in odkrito besedo niso mogli realizirati svoje politike. Za to je vlada sklenila, da bo z vso previdnostjo in resnostjo nadaljevala svojo politično akcijo. NaAa prva naloga, je. da ohranimo mir v Evropi. Prepričani smo .da bo v to svrho najbolje služila organizirana kolektivna varnost v okviru Društva narodov. Glavno je, da ohranimo neposredno kontrolo nad razvojem dogodkov.
O razorožitvenem problemu v Evropi je dejal: Ves problem se je letos popolnoma izprevrgel, ker se je Nemčija ponovno oborožila, ni pa razloga za opravičeno mnenje, da je Nemčija to storila zaradi kakih svojih nepoštenih namenov. Angle-
ži upamo, da bomo ohranili prt>*cw>*tvo
Nenioev, ki amo al ga po vojni ostvarili, rri/.n.tti pa moram dejstvo, da obmtoj velikega nacionalizma v Nemčiji popolnoma izpromanja sliko odnodajev  v Evropi.
Kar ae tiče izvrševanja oove^nosti napram Društvu narodov, si moramo bJtl na jasnem, da bi ae lahko nekega dne država, ki bodo izpolnjevale svoje obveznosti, pozvale, naj z oboroženo saio izvrSe odredbe Društva narodov. Vpiraaanje je, aH bomo mi in ali bo kdo drugi ecbostavno ravrflO te obveznosti Otvveznosti, Id amo JUi prevzeli, moramo izpolniti. V vsakem primeru smatram, da mora vlada najprej točno proučiti vsebino m dalekoaetnoat vsafcg* izmed prevzetih obveznosti
Drugi faktor, Id je izpreanenfi atttco od-nožajev v Evropi, ao dikature. Kadarkoli so za diktatorje v njihovih drŽavah nastale notranje težave, ao se odločali za -nvr>n. nje avanture. Pod tem vidikom sedanja situacija ni zadovoljiva- Spričo tega bi morala Anglija kot čianica ON sprejeti večje obveznosti, nego bd jih moglo, integralno izpolniti.
Končno je BaJdwin pokazal na bistvene napake fašizma, ki t Veffld Angfiji nikoti ne bo mogel prodreti, razen v primero, ko bi se povečata nevarnost komuni zrna.
Pred izpremembo reži
v Grčiji
RojaHsti zahtevajo vzpostavitev monarhije s
parlamenta brez plebiscita
Atene, 5. oktobra g. Od dobro poučene strani se razširja vest, da namerava predsednik grške repubKke Zaimis podati ostavko in sicer dva ali tri dni pred sestankom parlamenta. V tem primeru bi Predsednik zbprnioe Vozitis postal njegov namestnik. Ako bi prišlo do tega, bi tudi Tsaldarisova vlada podala ostavkp-
NepopnsĐijivi rojalisti  so  imeli včeraj razgovor s predsednikom  vlade  Tsaldari- j Bom  m  zahtevali  od  njega,  naj vlada
sprejme njihovo zahtevo {£> Uprememhi sedanjega režima e sklepom sedanje skup ščine na sestanku dne 10. oktobra. Ta predlog je doslej Podpisalo S3 posJanoen Ttealdarisove narodnjačke stranke hi 36 poslancev stranke  K^ndUisa  tn   Me taksa.
Verjetno je, da bo po sprejeran tega predloga m do povratka krarja Jurija in njegove rodbine na GrSko po^ebnp prehodno namestnidtvo. Kot namestnata im«. D^tfejo general Kondftiaa.
Bolgarski zunanji minister na Oplencu
Beograd, 5. oktobra. AA. Bolgarski m. nanji minister Kjoseivanov je včeraj popoldne v spremstvu bolgarskega poslanika na našem dvoru Dima Kazasova in vsega osobja bolgarskega poslanstva ter šefa protokola našega zunanjega ministrstva dr. NovaJcovica položil venec na grob pokojnega viteškega kralja Uedinitelja- Po povratku z Oplenca je g. Kjuseivanov odšel na Avalo, kjer je položil vence na grob Neznanega junaka. Zvečer je po sestanku s predsednikom vlade dr. Sftojaddnovičem odpotoval v Sofijo-
Osnutek novega čekovnega
Beograd, 5. oktobra, o. V ministrstvu pravde je bil dovršen načrt novega čekovnega zakona, ki ga namerava min^ter predložiti ministrskemu svetu že na prvi prihodnji 6eji. Po načrtu se imajo olajšati čekovne transakcije, da bi se tako odpra
rile znatne ovire v trgovskem in fbiaač- j Mn ppBV>vaaju. 1
Zaupnica Španski vladi
Madrid, 4. oktobra. AA. Parlament je na seji v četrtek »rekel zaupnico novi vladi. Za vlado je Mk> oddanih 211 glasov proti pa 15.
Svobodna trgovina v Rusiji
Moskva, 5. oktobra AA. Agencija Tass poroča, da je komisarijat za notranjo trgovino izdal odredbo ki pomeni popoln preobrat v dosedanji notranji trgovinski politiki. Komisarijat je odredil, da morajo v bodoče prodajalne živil in drugih živ. ljenskih potrebščin same sestavljati bilance svojega poslovanja Vsaka prodajalna bo pooblaščena sklepati kupne in prodaj, ne pogodbe Oblastem bo morala predlagati le račune o dobičku in izgubi.
Sorzna poročita.
Inozemske borze
Carin, 5. oktobra Beograd 7.—, Pariz 20.2326, London 15025, Newyork 307 37\ Bruselj 51.90, MShra 24.96, Madrid 41.926, Amsterdam  307.00,    Berlin   12S-45. Dunaj
5750, Praga Variava »7.80. Bukare
živahen osebni promet na
železnicah
Ugodne posledice ralžanlh potrebna uvedba
Jesenice, o. oktobra Od pumiadi, ko je prometno mintetrstvo znatnjj znitalo potniške tarife na že;ez-nicah, se opaža, da je naš železniški promet moono oživel. O-o bi to z uvedbo ao botnih. nedeljskih iu prazničkih Rpvratnill voznih listkov z polovično ceno. je potniški promet na železnicah dosegal v.šin^, kot je bila prvo leto po svetovni v0jni.
Tujci, o&obltp Avstrijci, ki se često vozijo po naših progah, se ne morejo načuditi, kje ae vzame logiko ljudi, ki se vozi-a vlaki, medtem ko v močneje obljudeni Avstriji vozijo osebni vlaki skoraj praz ♦nt Ko je bila pri nas še draga vožnja na fc©le«nici, «o bHl potniški vlaki slabo zase feem, kar je umljivo, saj je večina prebivalstva revna in nj zn\>gla visoke voznine biorda niti enkrat na loto. Z znižanjem jpotniške tanfe z uvedbo sobotne, nedeljske in prazniške znižane voznine pa se H'ožnje na železnicah labko posluži \8ak( feaj se za nekaj dinarjev pelje lahk^> daleč fria obisk sorodnikov, na božja pota, gre itahko po trgovskih poslih kamorkoli, de kavci i« industrijskih in rudarskih revir-jjev pa si z razliko v voznini nakupijo sadje, krompir in druge pridelke na dt^eli, ki {jih kmet ne mjore prodati, v revirjih pa jih primanjkuje-
Toda z znižanjem tariif in uvedbo vlakov fe polovično ceno Pa še ni vse storjeno-Vpžnja po železnici postaja prepočasna za »današnji eas. sobi to na progah, ki vežejo Ljubljano z večjimi gospodarskimi in tujsko prometnimi srci išči. \\>žnja iz Ljubljane na Jesenice, v Rateče—Planico ali -Novo mesto traja predolgo. Zlasti na gorenjski pr.oci, kjer je promet SotoVo naj-živahnejši, je postala z uvedbo malih
vmesnih Postaj vožnja prepočasna, da je kakor z ljuhlj. tramvaj^ lei se ustavlja pri vsaki  tretji hiš.iT na prog"!  Žt. Vid—Vič pa
tekoraj pri vsakem zelniku. Te nevšečnosti pridejo pri nae še bolj do izraza, ker se po naših skrajno slabin ozkih in vijuga-stih cestah ne mor« razviti avtomobilski promet, ki b: moral biti glede na lepot() krajev vsaj na lstji višini, kakor je v Avstriji ali »Italiji
Na gorenjski prog"i bi moraili uvesti jutranje in večerne po^Peš^ne vlake, ki bi se
potniških tarif — Nujno pospešenih vlakov
ustavljali samo f SkpiJi i-okl, Kranju, .Lescah, Jesenicah in Boh. Bistrici. Zelo kvai nq vplivajo na potniaki promet in turizem POtfatte zamude vlakpv, ki povzročajo po lujočemu oo^čijfcbtvu neprijetno*!! m Bkod;) Nedavno je imel opoldanski mešani vlak.
ki vo*i v Bistrica, celih minut »amude V tem času pridea skoraj ped na Bled, v
Mojstrano ali Žirovnico. Večkrat je krivo občinstvo samo. da ima vlak zamud.M, ker prihaja v zadnjem trenutku k blagajnam in misli, da mora vlak čakati, dokler vsi ne dobe vozovnic. To ae najbolj vidi pri nedeljskih izletniških vlakih, ki vpzijo ob nedeljah iz Ljubljana na Gorenjsko že na Jesenice prihaja včasih z veliko zamudo, v Bistrico ali Planico pa večkrat ob 9 ali pa še pozneje, tako, da se v(>z;š iz Ljub ijajie do Planice »tiri ure in vlak voz. komaj 23 km na uro, kar pač ne odgovarja zahtevam čaea.
iurist, ki je pro«>t samp ob nedeljab in namerava iti na Vršič, Mojstrovko, Tamar, Pokljuko, Vogel, Planino na Kraju ali na druga sredogorja, v^nuar ne bo tekel na višino samo na uro gledat, pač pa Jtato, da bo zmerno hodil in na gorah vživa! krasote prirede, se okrepil in o^Pocil. V interesu železnice same in še bolj v interesu turizma in zimskega sporta bi bilo, da bi še na gorenjski proRi uve«;la Vožnja z Daimlerjevimi motornimi vozovi, ki bi Pogosto vozili med Ljubljano med g oren j-6i;imi letovišči in zimsk^p^rtnimi središči. Taki vozovi, ki zelo močno zasedeni Vozljfo Po nekaterih prograh v Avstriji, režejo velike razdalje v kratkem času in so edini, ki uspešno tekmujejo razvijajočemu se avtomobilizmu.
Druge države «o Po vojni mnogo, storile za hitrejše In udobnejša potovanje, ie prt
nas je razen cen vstalo vtee pri starom. Tu-ii   flrugrod   pritiska   huda gospodarska
kriza, a se je vendar v tem pogledu izredno veliko storil;). Manj prepirov na odločilnih mestih, pa več zmisla za go-s>p. dar^tvo. manj izdatk.ov za reprezen-tanco in komisije, pa več produktivnega dela, pa bomo kmalu imeli železnice in Ceste, ki bodo vezale planinska letovišča z naoljeni ter prinesle v naše prelepe kraje srečo in blagostnnie
800letnica stiškega
samostana
V njem in okrog njega se je pletel lep kos zgodovine
slovenske zemlje
otčna, 5. oktobra.
Z-godov insk i stiski samostan, znan šrrom Slovenije, pa tudi izven njenih meja, se pripravlja na redek jubilej. Beli menihi so ae pripravili na proslavo 800 letnico obstoje svojega samostana, v katerem in okrog katerega se plete lep kos zgodovine slovenske zemlje.
Zgodovina stiškega Namostana je_ zelo zanimiva. Prvič ga omenjajo leta 1135. naslednje leto je pa izdal oglejski patriarh rere^rin ustanovno listino za ustanovitev samostana po pravilih sv. Bernarda. Prvi menihi so prišli v Stično 1. 1136 iz Rune pri Gradcu, kakih 20 let pozneje pa eo se naselila za stalno v sedanjih samostanskih prostorih. Cerkev je 25. julija 1156 posvetil sam patriarh Peregrin. Novi samostan je bil prvi v ozemlju nekdanje Kranjske in je kmalu zaslovel, tako po svojem kulturnem delu kakor tudi v drugih pogledih. Menihi so pospeševali poljedelstvo in trgovino, potniki 90 imeli v samostanu vedno varno zavetišče, menih/ »o vzdrževali tudi svojo bolnico, zidali ceste in mostove, zlasti so pa povzdigniLi kmetijstvo. Seka-ri so gozdove in pridobival; zemljo za kulturne nasade, uvedla so železni phig in prinesli s seboj nove sadeže m nove i-tne vrste. Samostanska moč in imetje sta naraščala od leta do leta. Leta 1261 so dobili stiski menihi Tržič s pogojem, da tam urede gostišče za uboge. Pod papežem Aleksandrom IV. je dobil 1. 1256 samostan pravico pravosodstva in uprave nad vsemi samostanskimi podaniki in 1. 1319 so njegovo sodno oblast raztegnili
na vse primere, tudi za primer smrtne kazni Samostanu je pripada' tud lov na d v jačino, ribolov in gozdne pravice.
Tako je samostan po svoji avtoriteti, po svoj h pravicah in moči zaslovel daleč naokrog. Velikaši so iskali prijateljstva z njim, papeži in kralj- so mu izkazovali svojo naklonjenost. Kako velika ie bila njegova moč, je razvidno iz tega. da je prišlo v teku časa v cerkvenopravno odv snost od samostana 34 župnij in vikariatov raztresenih po nekdanji Kranjski in drugod. St ški opat je bil kakor škof. Zanimivo je. da so oskrbnik ter pravni in upravni zastopniki stiškega samostana uradovali slovensko in v Stično so tudi drugi samostani posijali svoje redovnike da so se naučili slovenščine. V samostanu je b la ustanovljena tudi glasbena šola in je verjetno, da je dobil mladi Jakob Gallus-Petelin. noš največji skladatelj, prvo znanstveno in glasbeno izobrazbo tam. Samostan je pospeševal tudi domača kulturna stremljenja n je leta 1693 sodeloval pri ustanovitvi znanstvenega in umetniškega društva Academia operoso-rum v Ljubljani, pospeševal je pa tudi samostan šolstvo in na njegove stroške je L 1770 v Ljubljani izšel mali katekizem za otroke pod naslovom »Kratki Sapopadnik Krshanskiga Nauka sa Otroke Inu Kmetski Ludv«. Za njegovmi zidovi je bilo vz.j*ojenih mnogo naših učenjakov in slovenski pisatelj Anton Linhart je bival kot brat Krstian dve leti v samostanu. V samostanu je živel tudi P. Pavel Pucelj iz Novega mesta, ki je v latinščini  napisal samo-
stansko kron* ko, obširno, 083 strani obse-gajočo knjigo, ki je rudi velikc važnosti za našo zgodovino.
Samostan je pa preživljal tudi težke čase. Zmede, ki so nastale v cerkvi z razkolom 1. 1376» so našle svoj odmev tudi v Stični in je zaradi tega trpel samostan v gospodarskem pogledu, pa tudi notranje re-dovniško iivljenje Ko je bi* 1. 1461 ustanovljena ljubljanska škofiji, je začel bledeti sijaj stiske opatije Tudi doba reformacije Stični ni prizanesla, čeprav ?o bi: menihi najbolj goreči nasprotniki luteranstva, ki se je takrat bohotno širilo pri na*. Turk'. seveda niso prizanesli Stični. Leta 1471 so napadi samostan. ya zažgali in uničili, večino menihov pa umorili. Če zlO let je sicer stal nov samostan, opremljen z močnimi zidovi, avl. 1528 n 1529 so ga Turki zopet dvakrat napadli. Pri drugem napadu so ga zopet zavzeli, zažgal' in razdejali. N*:ivzlic temu s1 je samostan sčasoma zopet opomogel, bil je znova sezidan in je v sredi 16. stoletja dobil nov^ obrambne zidove.
Precejšnje borbe je imel samostan tudi z upom mi kmeti, ki šo morali menihom tlakovati. Toda dočim so v glaj*ovitih kmečkih puntih 1. 1503. 1513 in 1515 uporni kmetje rus li in napadali gradove krog in krog. so pustih samostan pri miru. Res pa je tudi da je stiski samostan na stežaj odprl narodu vrata, ko je od L 1713 do 1715 zavladao v deželi pomanjkanje ž vil. Sam.>stan so večkrat prezidali in preuredili, p*a.v rako tudi stisko cerkev, k: je nedvomno najzanimivejša in največja romanska stavba pri nas. Stiska cerkev je dolga 60 metrov, široka 26. v njej je 12 oltarjev. Tako namoitjin, kakor cerkev nudita zgodovinarju cbilo hvaležnega grad va.
Se en udarec je zadel sam^'an 6. cktobra 1783 je Jožef II. samostm zUrl in mt-nhe razgnal. Samostansko zidovie je pričelo razpadati, menih: so !>ora?ti Z*dn» ie umri L 1S35 v visoki staro?ti v Ljubi ian\ Vu A let h je bil .samostan }b.nv:ji*n V ok* »*ru IS9o so prišli v shivm ar. beli menihi istega reda. Samostin s> >nn ►v 'i n v zadnjih 35 letih ie dobil vpet novo lice ter kmaiu zopet zaslovel Med svetovno v.).?no ie nudil samostan zatočišče L'onšk ho^oslovnici "n goriškemu bogoslovnemu u ;1išču.
Zdaj načeluje belim mcn;ho»n vir.ipat C-ni opat g. dr. Avpušt'n Kaptclio.  nir>^ širokeda
obzorja, visoko naobražen in 9 srčno omiko kakršna odlikuje le redke ljudi
Glas naše kukavica po svetu
Ljubljana 5. oktobra Uprava naše oddajne postaje j« že večkrat prejela zahvalna pisma za, svoj program iz najbolj oddaljenih krajev eveta. Tako so pred leti pisali naši v Patagoniji, na skrajnem Borcu Južne Amerike živeči rojaki, da eo izvrstno slišali nač program in izražali Sf> svoje veselja, da zopet cu-jejo glas iz domovine. Nedavno je pa postaja prejela zopet dve zanimivi pismi. Prvo je prišlo iz švedske, drugo pa iz daljne NoV€ Zelandije, angleškega dorni-nijona, v južnem Tihem ^>ceanu.
Ptemo je poelaJ radioamater J. L. Sul-livaji Iz Cambridg-ea na No vi Zelandiji preko svoje postaje. V pismu pravi, da je poslušal prenos ljubljanske postaje 12. junija in sicer več glasbenih točk, ki jih je izvrstn/i slvsal. le tu in tam je nastal fading motnja). Sam program mu je zelo ugajal in tudi orktester je bil prvovrsten, še posebno so mu bile všeč nekatere naše pesmi. Pravi, da je poslal postaji že troje pisem, ker pa ni dobil pd-govora, je prepričan, da jih je poslal na napačen naslov. Upa, da bo četrto pierno prispelo v prave r^>ke in želi nanj odgovor Seveda bo uprava postaje rada ustregla njeerovi želji.
12. junija je imel Radio LJubljana res zanimiv program. Ob 1S.15 je bil prenos produkcije Glasbene Matice iz Filharmonije, ob 20.45 je koncert iral lj-mbljanski šramel kvartet, vmes pa pel g. Mirko Pre melč, ob 22. je pa igral radio—orkester .»Iz naše domovine<.
Otoki Nove Zelandije (ang-leško New Zealand) leži v južnem Tihem oceanu ka
kih 2000 kil^^metrov jugovzhodno od Av stralije in i>b«e«ajo -*> 1 kvadratnih kilometrov, &tevilo prebivalstva pa z&aša 1.437.000, vštevsi 60.OOO Maorov, ki so t>Ui prvotni naseljenci. Prebivalstvo v glavnem paca. s polj^deJstv^m. aalo jo pa tudi razvita industrija. _ Vsekakor je lantoni-vo, da je glas naše kukavice, čeprav je šibek — prodrl do te, za na« ta.ko ck«^-tione dežele.
Tragična smrt veleposestnika Končine
Ivančna gorica, 4. oktobra. Danes po>p\ ob 17. uri je Ivan Končin* na svojem domu v Ivanoni gorici umrl na dobljenih poškodbah včerajšnje železniške nesreče. Veleposestnik in trgovec Končina, ki je bM pri svojih 72 letih izredno krepka dolenjska grča, je bil znan širom DoJenj-ske. Zapušča tri odrasJe poročene hčere ge. Tinco Grošljevo, Albino Kraljevo ter Klo Je-fimovo. Končinovo rodbuH> zasleduje v zadnjem času nesreča za nesrečo; pred leti se je na izredno tragičen način ponesrečil 9 svojim avtomobilom odini sin Milan.
Kako je prišlo do usadne nesreče in kdo jo je zakrivil? Na križišču Hanovimake ceste Ivančna gorica — Žužemberk z železniško progo poleg kolodvora Stične doslej še ni prišlo do večje nesreče, ki bi zahtevala smrtno žrtev, le pred leti je povozHo dva konja. Cesta, po kateri se vrši živahen promet Krške doline na postajo Stično oziroma Ivančno gorico,, na tem prelazu čez progo ni zavarovana z zatvornicami. Pa tudi vobče so smatrali, da je boljše, da tu ni zatvo»rnic, ker bi sicer promet znatno trpel radi premikanja tovornih vlakov na postaji Stični. Vse do sedaj je bul možen z obeh strani ceste razgled na progo že od daleč in bi mogla nesrečo povzročiti le skrajna malomarnost voznika. Zadnja dva meseca pa 50 napravili na KonOmovem travniku od žel. proge v dolžino m ob cesti lesno skladišče, ki zastira vsak razgled na progo, dokler ne stopil takorekoč na tračnice. Končina je prevozil ta prelaz že tisočkrat brez najmanjše nezgode, saj je vozil vsak dan iz Gorenje vasi v Ivaručrto gorico in nazaj. Uporaba tega travnika za lesno skladišče pa je postala zanj usodna in utegne postati rudi za dn>ge voznike. O kaiki krivdi železn-iee po obeem mnenj« ne more biti govora. Nujna zahteva pa je, da pristojna oblast takoj poskrbi, da postane na te mmesru pro«?t razgled na žet progo, sicer mora priti do novih nesreč te» žrtev!
Elitni Kino Matica
Senzacija
za lovce narave.
in ljubitelje
Iz Celja
—c 0 obletnici smrti hlagopokojoega kralja bo v sredo 9. t. m. ob 8. služba božja v katoliški župni, ob pol 9. v pravoslavni, nato pa v evangeljski cerkvi. C* 10. bo svečana komemoracija pred mestnim poglavarstvom, v primeru slabega vre mena pa v veliki dvorani Narodnega doma. Najprej bodo združeni pevski »bori zapeli žakostinko >Umrl je mož«, nato bo imel mestni župan žalni govor, ob zakluč-ku pa bodo združeni pevski zbori zapeli državno himno. Hišni posestniki bodo pozvani, da razobesijo v sredo žalne aastave. Državni uradi v sredo ne bodo poštovali, trgovski in obrtni obrati pa bodo dopoldne zaprti.
—c Edina skupna pevska vaja vseh pevskih društev za komemoracijo bo v toresk 8. t- m. ob 20. v Narodnem domu.
—c Umrla sta v celjski bolnici: v 8e4r-tek ob 56 letni delavec Pavel D raženovič iz Tremerja. v petek pa 38 letna delavte-va žena Marjeta Strelčeva z Loške gore pri ŽreČah.
—c Dve nogometni tekmi za sklad Viteškega kralja Aleksandra I UediniteJja bosta v nedeljo popoldne na Glaziji in sicer ob 14. SK Celje: SK Jugoslavija, ob 15. pa SK Atletik :SK Olimp. Prvo tekmo
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo
^ Fra 11 z Josefove —.
Registrirano od ministrstva za aoc. poUtOco m nar. sdravje 8. br. 15.485 od 25. v. 1935.
MAPU
ROMAN
Sida Sttokouet.
*ki ooa? Se je tudi ooa poročita z rami iz IfcfceznfrV »Bfl sem pmMttai.«
»Ste Se?« »Sera. c
»Trdno?« »Da.«
»Se nekaj: obstoja med vama, recimo, Entmmnejša harmonija? Biološko...<
»Ne razumem vas, gospod đofctor.«
»Misrrm — seksualno.«
Ervin je povesti giavo ki se v zadregi trap tja! s prsti po koienfc.
»Oprostite, dejal sem vam, da vas o-rrašujem samo kot zdravnik; v interesa pacientke.«
»Ne vem, kako mterKe, gospod doktor. lAenim, da obstoja. SIcer pa... ti pro->1emi so rrri precej tuji. Moram vam primati, da z ženskami nimata r^oHfenflc
»Prav nobetrm?«
»Nobenih.. .c
»Ste torej stopfR v zakon brez njih?c »Da.«
»Koliko ste btt tedaj stari?«
»Pet in trkiesGt loL«
»Čudno. Pet in trideset let... T« ne-aj ne bo v redil. Mogoče Je samo tnoje: rsmlcna rn rfzfuna neaktivnost afi oboje kvnai.  Ste se monfe vfefa* ka&kn
mla<tostniim zablodam?« »Ne.«
Zdravnik je nekaj Časa premišljeval, potem zmajal z glavo in naposled dejal: »Zdi se rrri, gospod Rogao, da je bolezen vaše žene vsaj v posredni, ako ne cek) čisto neposredni zvezi z vajinim za-koTrs&irn žrvijenjern. Nekje mora biti y njem neka disharmonija. Kje, to bo treba še ugotoviti. Govoriti moram o tem še z vašo ženo.«
»Z najinim zakonskim življenjem? To bi pomenilo, da je oacrravfjenie ob najini zvezi nemogoče?«
»Nikakor, gospod Rogan. Moderna medicinska znanost poseže lahko tudi na ta področja. Seveda samo do neke mere, m — s popolnim soglasjem prizadetih.«
»Prestrašili ste me, gospod doktor. Odkrffi ste mi nekaj, kar mi je bik) doslej cisto tuje, dasi sem z veJfkim zanima« njem študiral probleme psihoanalize...«
»Izvrstna Potem ste me gotovo razumeli?«
»Spočetka ne. Sedaj razumem...« Premišljujte dalje. Morda boste sami našli izvore dfsonanc.   Oglasite se ob r>r ritki spet«
Ervin se je poslovi! in se po oprav-tieoih ostema postiti pobit vrnil v Hruš-
nico. Pred njim so se pričeli odpirati novi, globoki prepadi. Moral je najprej v skrivnosti svojih lastnih globin in analizirati svojo lastno psihično m fizično bitnost. Psihoanaliza, ki mu je bila dotlej samo čisto teoretično in diletantsko zanimanje, ie pričela dobivati konkretnejše obrise.
»Torej ni vse v meni ki na meni le psihičnega izvora ?c je premišljeval. »Ni samo posledica pretirane strahovalne vzgoje, ki mi je ubijala energijo in s tem aktivnost? Temelji so globlji, biološki... Moja slabost je v fizičnem pomanjkanju moSkosti. V neki živčni ali drugi podobni napaki. Da, zdaj se mi zdi čisto določno, da nisem popoln moški, kakor so drugi.
Moja sila je prešibka, da bi mogla ustvarjati biološko harmonijo zakona z žensko, ki je v pobi meri aktivna. Potemtakem je moj zakon s Sido zabloda. Da, sploh nisem imet* pravice navezati jo nase. Njena obolelost je nazadnje le posledica zatrtih gortov, k! ji razkrajajo živce.«
Te ugotovitve so ga globoko pretresle:
»Navsezadnje zakon torej le ni tako preprosta zadeva, kakor si jo navadno predstavljamo. So ljudje, ki ne bi smeli nikoli sklepati zakonskih zvez, ali pa le s psftrično in fizično enakimi. Toda kako naj bi se to uresničilo, ko se prej ne poznamo, ko še o sebi ne vemo, kam
Divje koze In Kozorogi
posneti v trig-lavsJiem pogorju s« predvajajo danes in naslednje dni. kot dopolnilo.  - -  Film  je posnela
ekspedicija Ufc.
DOLENJSKE TOPLICA
nudijo do 1. aprila 11*36 piavitne olajšav« : pavšalna penzija I. razred (soba, prvora«-* vrstna hrana, kopeli, zdravniški pivgled, vse takse in vea konifort» za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100. . polovica v gotovini, polovica v hranilnih knjižicah Kmetske posojilnic«1 aH Mestn«' hranilnice ljubljanski' v LJubljani. Centralna kixrjava sob. hodnikov in obla«Mlnic. prirodno vedno enakomerna temperatura vrelcev, 38 stopinj Celzija, ogromen dotok terme. 3 milijone litrov na 24 ur direktno v kopeli, so prednosti, ki dajejo vse možnosti za brezhibno zdravljenje vseh vrst revmatijma, raznih ženskih bolezni itd. tudi v najhujAi zimi. Prometne zveze: telezniška postaja Straža — Toplice »polovična vozna cm.11 in avtobus do Toplic. Pojasnila daje uprava.
bo sodil i:. Seitl, dru'40 1« jr. Och*. Celii-nom se torej obeta v nedeljo zanimiv in napet nogomet.
—c Ogrodje kolesa bo Daiti v b>r«*k ▼ potoku pod Bežigradom pri Celju. Izlovili so, da so to ostanki ženskega kol.«sa, ki ga je nekdo ukradel fcOftilnffiirkl Pav li iligertovi s Sp. Hud'ni«- v nedeljo 17 pred neke trgovin« I lizu \Ves-tnov»> tovarne in Gaber jem.
—c Celja ne ho»lo film tli. Podjetje »Sve-llotoni v Zagrebu  je predložilo mestni <>b čini  celjski  |>onu(llM>.  <l;i  N    napravilo v Oelin  posnetke  za.  propagandni  zvočni film, ta   katerega  rvaj   hi   obfina  prevztda poiovi-
eo stroškov, t. j. 7.CMK1 od 10.000 I>in. Oblina je to pOJUldbO odKlonilR,
—C l*r<reno stanovanje > >tari ^ t m oaz i ji jo  občina   odstopiLi muzeju.
—c Elektrifikacija Z«r. Htininje. ki  jo izvršuje  mestna elektrarna,  l»o kmalu kon fana. Elektrifikttrija t>o stala okn>g ao.d^o
Din, napeljava ifpr mngi votla <xl h»So ^> OmladiZđ. do cro^tilne <z Hr^iiko^iin u bv-dustrijske svrhe pa tll.OoO Ihii.
—c Socialni nrad   tw>do   ustanoviti m
mestnem poglavarstvu Ta urad se bo ba-vil s socialnimi problemi in akcijami ter z okrepi za omiljenje r-rezpo^elnoFti in omejitve beračenja.
—e Noino lekarniško sluib<> ima od vito-teca petka 11. t. m. lekarna »Pri orl«< na Glavnem trgiv
spadamo? In naposled — ljubezen! Ta jo slepa za vse te tako si oboke problema m ne sprašuje po njih.   ZaJjubiS se in spraviš v pogubo sebe ki še drugega!4 In iz teb ugotovitev je vstal Crn obup: »Potem je vse izgubljeno in nima moje življenje nobenega pomena. Zdravnikova tolažba je prazna. Vsa, tudi najmodernejša medicina še nima sredstev ki bi me mosla do temeljev spremeniti Ako so povodi in vzroki v tem, je nv>! zakon s Sido dokončno ubit. Cemu se rode taki ljudje? A kaj naj storim? Ločiti se? Ne, to ni mogoče; brez nje ne morem živeti. Pustiti jo, da . .. Še manj Tu se Človek ne more dvijrniti nad svojo nagonsko sebičnost; ubila bi ga poteptano samoJjubje ... Umekniti se, končati ...«
Časom obupa so pa sledHi tudi časi dvigov do novih upanj In ver:
»Saj je morda vse to le prečrno. Lahko je samo domišljija. Moralo bi se Sels ugotoviti. Ne, ne, tako strašno ni. Govoril bom z njo.. .c
Odpeljal se je čez nekatf dni zopet v Maribor z najtrdnejšim sklepom, da se pogovori s Sklo o najinrhrmejsrh zadevah njunega zakonskega živrjenja. Ko je stopal k njej, je bil trdno prepričan, da ga bo sprejela razburljivo, kakor zadnjič, in je bil zato ves presenečen, ko mu je smeje še podala roko. da jo je poljubil.
(Se bo nadaljevalo.) J
KOLEDAR D*!**? Sobota, 5. oktobra, kart^ifcinj-. Pte-riii hi tov.
Jvtri; 5edetja, 6L oktobra, katoličan*: Ao-Senven. nodčlja. Brtmofllav.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino  Satira:  Otro*  karnevala, (dopolnilo: Divje koze ki kozorogi). Kmo  Meal' Sorei in njegov gin. KKI>:   »Tekmeci srečnih viSav* ob  14 rb v
Kino Stoga; Dotaraki princ maticeja ob 14.1T) Havajska nola.
Prirodoslomo dmst^o:  predavtasije &r. La\-riža o transfuziji krvi  ob  18 ▼ predaval niči mbieraloSkega instituta univerze Jutrišnje prireditve • Kino Slatka: Otrok  karnevala (dopolnilo: Divje kose in kozorogi)
Kino Ideal s SoreC hi njegov ?4n. matm^ja
ob  10.30.  2ena  brea pižama.
ZKD".  »Tekmeci zračnih  vi$av< ot>    M ▼
IMM
Sloga: Dolarsk rprinc, matineja ot> K).3« Havajska roža.
Zborovanie Društva posestnikov novih hH ob 10 v dvorani OUZD.
Dravska sapa skavtov letna skap^&ina ob 14^30 v risalni« I dri. roahie ^knnazlje v Vegovi ulici.
Koroški dan ziljska obcet ob 10.30 po ljubljanskih uricah. Zafetek na Ajdovem /.niu. sklepni del pred frančiškansko cerkvijo. Ob ff> zbijanje hariglee na Cojzov»'ni jrrab-
m.
Konjske dirke na Fuflriah ob 14.
DE2URNK LJEKARNK Danes  >n jutri; Dr. Kmet,   TVrševu **>tu 41, Trnkoczy  deoL, Mestni  trg 4  in TJ^tar^ Seleuburgova ulioa 7.
Iz Kamnika
— (Jeneral Krstić častni občan občine Newf>e. — V prrarranje m zahvak) aa na-JrJaajenost in vcliki«Ju^:K» pomoč pooc«re-
čenim hi trpečim delavcem, je ocfcor ob-
o-.rkc NVv-tjc tzvolll uprarvmilLa kairtutškc *>im->cL'il^nicc g. generala VlaHiimara KrwHća 2» *vojega ea&tnega člana. To je ponoven dokaz. Lako priljubljen je postal g. generai Krstić med svojim eJtržDovanjern pri nas m kako težko 0a bomo pogreAtfi ne samo Kamni'čBJni, temveč rudi vsa okorica.
— *Vi/e Triglav bez obiaka, a m Jugo-slav'ijc hez junak a*, — tako pravi č3ca Sava, ki nastopa he nekaj 6V« piri noA. I>vij5u. sodčke s pivom z Lato lahkoto, kot mi vrčke, krivi želez je in razbija z roko kamenje. Da ima naravnost neverjetno trdo glavo, n-am je rudi dokazal, saj mu najmočnejši kamniški fantje razbijajo na fflavi 00-le skale. Crlexie trdoglavooti bi mu Karo-nioani lafiko postavili nekaj konkurentov, samo ne vemo če bi vzxh laii tako kiejpice udarce s klajdivom. Prijav« sa konJcmrsv-so sprejema čika Sava saim.
— Čitalnica se drami. — člani Nmvxin« Čitalnice nam bodo še tja mesec postregli z veseloigro »Rodoljub iz Amerik©«. Va^e so se že pričele in dela se s poho poro tako, da bodo oni nezadovo!jnefti, ki godrnjajo na-d mrtvilom vendar enkrat z»6V>-voijni. Po zatrdilu merodajnefi einkeljev ce nam obeta letošnjo sezono zelo pester ki obilen program. Bog nam bodi nftkj&ftftv, da nebi ostalo samo pri besedah.
— Športni klub Kamnik odtgra v nedeljo ob 15. nogometno tekmo z vojaSkfcn SK Triglavom iz Ljubljane. Tekma bo odigrana v korist fonda Viteškemu kralju Aleksandru T. Zedinitelju. Siporrna kluba TV»* glav in Kamnik sta stara rivala na nogometnem i£ri«eu in vlada radi tega zelo ve* liko zMumao^č za to tekmo. —
Klavirski koncert Ivana
Noča
Ljubljana. 5. oktobra. Klavirski virtuoz Ivam Noć. ie od leta 1034 dunajski konce rti u publiki in poznejše tam v drugih glavnih centrih za našo mejo zlasti pa doma znani in izredno čislam umetnik je bil sprva učenec Brezovška. nato se je na Dunaju izpopolnjeval pri znamenitem pianistu KesiMJgluu. največ pa se ima zahvaliti za svoje široko znanje lastni neumorni pridnosti in nepopustljivi energiji. Y srečnem položaju, da se mu ni treba pehan in borit: za vsakdanji košček kruha, se l;hko popolnoma posveča svojemu ljubljenemu sportu in še bolj ljubljenemu kja-virju. Svoj ume-tn-irk: repertoar ne s-r-*3v-lKa morebiti iz kakšnih historičnih, stilnih ne->d--'bnih ali sodobnih vidikov; glivna stvar mu je tehtna, močna muzika \r-  -ri ničnem  izbiranju       vod' ;'»'l?;*eeni
živilski trg
Ljubljana. 5. oki >ora,
Živilski ~rz ie b'l danes navzlic slabemu vremenu. — deževalo in sicer zdarno je vse dopoldne, — prav dobro založen z blagom. Na trgu je vladala sneča. teko v pogledu ljudi, kakor tudi košar, v katerih se je kupi Čilo b ai}o. Naše mesto je je uradniško, kar se po znižanju prejemkov rvajborj pozna ne trgu. Gospodnje, uradniške žene. skusijo, kar tu uravnovesiti proračun, kar pa v celoti ni mogoče, ker je za dol-ge nw-e-c<" postavljen na <*la*vo.
Precej debat« je bilo danes pri mesarskih stojnicah, kjer je goveje meso še vedno po 10 Din kg, slabše pa po S do 7 Din. Te4etrrw rine 12 do 8 Din. evinjoua pa 14 do W Dn kg. Močno je v Ljubljani poskočil konrura konjskega mešal Svoj čas »o v Ljubljani trije konjski mesarji zaklal tedensko komaj po eno živince. dočim koljejo zdaj po dva do tri konje dnevno.
Na trgu je bilo danes mnogo piščancev. Id so šli elabo v denar, ker so jim prodajalke držale previsoko ceno 12 do 20 Din komad. Na trgu je bilo tudi že nekaj divjačine, posebno zajcev, komad po 20 do 25 Din. poljske jerebice so po 10 do 12 D n, prepelice pa po 8 do 10 Din.
Mnogo ie bilo danes zopet sadja, največ seveda jabolk. Teh pa vseh vr^t najfinejših m siabeih. Prvovrstna <*> prod« jal, po 4 Din slabša pa tudi po 1 Din kg. Precej drage se leto« hruške, ki so letos obrodile dokaj si*bo po 8 Din kg. slabše pa po 2 Din. Češplje «o po 4 Din. breskve domače po 4 do 6. nozemske pa celo po 20 Din.
Obilo je na trgu rudi salate in druge zelenjave, A jserica stane 4, endivija pa 6 Din kg. Zelje v glavicah je po 1 Din. zelie pa po 4 Dn kg, ravno tako ohrovt. Gob ie naenkrat na trgu sper precei. posebno jurč-kov. Prodajajo jih po 12 Din kg. lisičke pa so veliko cenejše in iih ponujajo po 3 do 4 Din kg. Ženske prinašajo na trg zadnje dn tudi veliko kostanja, ki so ga danes prodajale po 2 Din liter.
okus. velika tehnična spretnost pa mu odpira vrata k dosezanju vse ogromne klavirske literature
V zadnjem času je mnogo igral s priznanim in terpretom Chopina in nam iz svojih nedavnih dveh nastopov dragim R. Koczal-skim. zato ni čudno, ako je le^vji del programa zavzemal Chopin.
Svoj večer je g. Noč otvori! z lastno klavirsko prireditvijo Bachove Fuge za orgle. Zato je delo ustavilo pri zelo mno^obroj-nem poslušalstvu nekam medel vtis. Se danes pa se spominjam zelo močnega vtisa tu* di Bach - Nočeve prireditve orgelskega koncerta v a -molu iz leta 192S. Glob je je umetnik posegel z Beethovnovo As - dur sonato, op. 110.. tej je pa sledila serija Chopinovih del m sicer Valček v as - duru, v eni sami široki, izklesani in pogumni potezi 12 pneludijev ter dve etudi. Naj že podaja umetnik diipina tako aH tako, o njegovem načmu interpretacije so pač mnenja tako različna kakor pri nobenem drugem klavirskem komponistu — Noč ga je grad s pošteno individualnostjo, z iskrenostjo in topio poetično povdarjajoč notranje muzikaAno jedro. Za Chopinom seveda Liszt z neznatnostjo svoje glasbene globine pada, toda brSjantnost njegove zunanje om amen talne tehnike ni vsakem« dostopna in zato je Nocev pogum, s katerim je naskočil Liszt ovo slikarsko skladbo »Vodomet« in Polonezo ve* duru, še bolj pa tehnično odlično m lahkotno obvladanje obe hdel prineslo izvajalcu navdušen vaJ ploskanja in cvetja. Kaj pa da je moral umetnik k sklopu dodati še več Oh oni novih skladb. Sebična in dostikrat neusmiljeno trmasta publika ne uvideva. da je pretirano dodajanje ob koncu že itak do skrajnosti najpornega programa za umetnika mnogokrat velika muka. No. ona hoče svoje, ker ji je ob koncu koncev čestokrat le do tega. kdo bo prej odnehal, ti ali mi? Umetnik pa bi tej publiki bil dosti bolj hvaležen, ako bi o pravem času skrbela za to, da bi napolnila dvorano.
Po težki duševni borbi se Irena u dreče Hernija in odide z možema in detetom. Zavest dolžnosti je zmagala nad iiubavjo. Premijera je danes v Elitnem kino Matica.
Kot dodatni tilm predvaja Matica *Div-je koze in kozorogi«, originalne posnetke iz življenja te redke alpske živali, ki ic izumira. Film sta 14 dni snemala dva L"fina operaterja v revirju barona Borna pri sv. Ani. Filmanje je bilo zelo naporno, vendar ie film prvovrsten Našo javnost bo gotovo zanimal, saj je posnet v našito krajih.
Počastitev spomina i kralja mučenika
Ljubljana, 5. oktobra Program javne komemoracije o priliki prve obletnice tragične smrti blagopokojnoga kralja Aleksandra L Zedinitelja dne 9 oktobra na Kongresnem trgu v Ljubljani-Pričet ©k kamemeracije ob 17.15 naznanijo topovski streli na Gradn. Neposredno za temi streli sledita petminutni molk in pet minutna ustaviev vsega premeta na ljubljanskih ulicah Konec teh pot minut naznanijo zopet streli na Gradu. Žalni obredi katoliške duhovščine pri katafalku na Kongresnem trgu. Žalni govor predsednika odbora g. dr. Ravniharia Vladimirja. Žaini govor zastopnika akademikov g. Vernica Dušana. Žalostinke. Pojo pevci Hubadove
župe. Pevske zveze in Akademskega z! ora. Castni streli vojaštva. Vojaška godBa. Topovski streli na Gradu javijo zaključek ko-memoraarije in priretek petmin urnegaxvO nenia vseh zvonov ljubljanskih rerkva.
Pri komrmorariii podel*1 [ejo predstavniki vseh oblasti, zastopniki vseh organizacij, šolska mladina pod vodMvom učnega «*oh-ja, vsa društva in organizacije Razpored na licu mesta se bo izvršil po točno določenem načrtu s strani rediteljev, katerim naj se občinstvo pokorava.
Organizacije, ki so prijavile 3 članske deputacije, dobe od odbora posebne legitimacije, ki bodo opravičevale te deputacije za pristop na rezervirana mesta pri katafalku. Te legitimacije naj dvignejo organizacije, ki so se prijavile, v pisarni odbori iselenburgova ul 3-1 (Narodna Odbrana) do srede 9.  10 ob 11 uri
Vse deputacije in organizacije morao biti na mestu najpoeneje do 17. ure.
Zaradi velikega števila oficiielnih dopu-taeij in Spiske mladine bo zgornji del Kongresnega trca do višine Vegove ulice rezerviran, občinstvo nai se torej postavi na
spodnjem delu Kongresnega trga. Ker bodo montirani zvočni ojačevalci, se bo po tek   komemoracije   povsod   dobro slišal
Odbor prr*=i jjavnOsI da se odzove pozivu g. predsednika mestne občine in razobesi na svojih hišah ta dan žalne zasta ve. Člani društev, ki nosijo značke. naj imajo ta dan svoje značke ovite r erno.
Komemoracija bo trajala največ 30 minut   in   se bo  vršila  ob  vsakem vremenu.
Odbor.
I 1
^3ete karnevala
Ljubljana, 5. oktobra. Po dolgem presledku bomo zopet enkrat videli v filmu velikega ruskega umetnika Ivana Možuhina. znanega iz nepozabnega filma »Carski se!«. To pot je nosilec glavne vloge v razkošnem Filmu »Dete karnevala«.
Karneval v NSzzi. Henri Siroganov, bogat tujec, je v društvu prijateljev za?el v vrtinec karnevalsk:h zabav in svečanosti. Istočasno policijski komisar 7asrii<=uie mlado, bedno ženo z detetom v naročju. Njen mož. Pierre Vernet je pobegnil, potem ko je poneverjeni denar zgubil na roleti v Monte Oarru. Zeno in dete je prepustil usodi. Irena, ki ni vedela za poneverbo svojega moža. se vrača domov, skozi ulice polne svetlobe, cvetja in smeha. V torbici ni imela toliko, da bi svojemu detetu kupila mleka m zato je sklenila, da pojde z njim vred v smrt. Ze je odprla petelina na pfetu, ko jo je otrokov smeh odvrnil od strašnega dejanja. Zato ie položila svoje dete na prag razko;ne  Henrijeve vile.
Pozno ponoči se je Henri vrnil v družbi veselih prijateljev in na svoje največje presenečenje je našelpred vrati pebogliem-cka. Kraj njega je leža<!o pismo. Sklenil je, da dete obdrži za svoie. nas'cdnje jutro je pa po listih iskil guvernanto za otroka. Med drugimi se je javila tudi Irena. Stro-ganov jo je sprejel, ne da bi vede!, da je otrokova mati. a med njima se ie razvila iskrena ljubezen
Irenin mož je odšel v Brazilijo, kjer se je zgubila vsaka sled za niim Irena in Henri se hočeta poročiti, a na dan pred poroko pride  Pierre  in  zahteva  ženo  in otroka.
Kaj vse kradejo
škoija Loka. S. oktobra Posestnica btanonik Marija iz Vincaijev je svoje sadje letos povečini že spravila in ga lepo zložila po policah v kašči Tatovi so pa vlomili v kažeo m se dobro založili z jabolki, saj so jih odnesli okrog 50 kg-Orožniki so prijeli nekega fan talina, ki je bil na sumu, pa se je izkazalo, da ni pra vi, vsaj pri tej tatvini ne, pa čeprav je imel pri sebi sadje, tudi ukradeno, a od drugod. Baje si ga je prisvojil v Poljanski dolini, pri enem tamošnjih posestnikov, ki tudi pogreša precej jabolk Tatvino jabolk je opazila tudi Ana Homanova; tatovi so ji odnesli   17  kg jabolk.
Krdina Ivan s Starega dvora je pustil oni večer prod svojo hišo poln Škaf pefi-a. Ni pač mislil na tatove, ki pa so priliko izkoristili in mu škaf s perilom odnesli. Seveda ie bil lastnik nemalo prese nečen. ko je vpazil da jo izginilo perilo s škafom vred Toda skal so našli blizu hiše. a perila ni bilo Zman;kalo je več rjuh. brisač, otroških obleke- žensk? in moške srajce, plenice, kombineze. jop.C-i in slična roba, v skupni vrednosti nad Din 500.—. Orožniki so tatico izsledili v Tirnicah pri Medvodah Mimogrede so pa še tamkai odkrili, da ima tatica na vatli taj voziček, ki ji je bil <e\e takoi zaplenjen. Tatice -ame še nimajo, ker je pobegnila, toda  dolijo  se  ne  bo >kr!vala
KINO SLOGA z==
i Pijanski Dvor — Telet. 27-30
Premiera  veseloigre  po gledališkem komadu   -«Sveži  veter  iz Kanade
DOLARSKI PRINC
Do rit Krevsler, Ha. ral d Paul sen
Kot  dopolnilo:   1.)   Najnovejši Fo\-zvočni tednik, 2)  Priprave za spon no  olimpijado  v Berlinu.
Predstave  danes ob ln..   19.15 in 21.15. jutri ob  15., 17., 19. in 21. uri
Matineja: Danes in jutri AbfaJisma-va opereta Cena 450 Din
k>
SOKOL
y pojasnile
Ljubljana  5. oktobra.
L>ruštvo železnišk h vpokojencev naznanja, da bo predsednik združenih društev Subotice. Sarajeva Zagrebi in Ljubljane g. Kis na občnem /boru razložil, kdo je pribori že'eznšk'm vdovam prerroa po rezijskih cenah m p "dal poročilo o celotnem dmšt". enem delovanju.
K vsemu temu poročamo, da ie o tej priboriti zelem, vdovam vme»iega premoga po režijskih cerah, kakor «■ vseh ostalih vprašanjih, ki se tičem korist železniških upokojencev in upokojenk, milošeinarjev in rentmkov poročalo n z dokaz' podprla izvoljena deputacija že po prihodu iz Beograda in sicer na vel'kem shodu železn ških upokojencev in upokojenk, miloščinarjev in rentnikov dne 19. julija t. 1 pri »Levu« na Gosposvetski ce^ti. o čemu" ie po^o'^lo t"k. rasonisje.
Zato n so izven gori navedenega društva stojer že!ezn;ški upokojenci in upokojenke-nvlošrinarji m rentniki. ki jih je bilo nrb to polno ob tozadevnem poročanju s stratv ;menovane deputacije na našem shodu, ki se je vršil dne IO. juli?« t. 1. pri »Levu« na Goeposvetski cesti, prav mč radovedn . na kako dru<?o tozadevno obrazložitev* in poročanje od strmi napovedanega predsednika g. Kiša
Zasluge na ugodni res tvi tega za želez-ničarske vdove in sirote tako perečega vprašanja pa prepušča izvoljena deputacija g! prometnemu m:n;stru, ki je pokazal napram tej deputac'ji za to vprašanje popolno razumevanje in ie tudi to zadevo v korist nriz«det''m že'ezmšk'm vdovam i-n sirotam odobri 7i d-r>ntacijo: Gril Viktor, strojevodja v pokoju
Za*****! svečanost na Tai>oru
V sporni"! na prs-o obletnico tragične smrti nepozabnega kralja mučenika, priredi Sokolska župa Ljubljana, v sredo 9. t. m. ob 30 v vebiki dvorana SokoLskega doma na Taboru žalno spominsko svečanost s sledečim sporedom: 1. Žalne fanfare, godba Sokola 1., 2. Naš mrtvi kraj, uvodna beseda podstaroste Saveza SKJ br. E. Gangla. 3. Slava Tebi kralju mučenice, sokolski pevski zbor, 4. G Strniša, Naš kralj je umrl, recitacija br. V. Markič, 5. Žalna koračnica, igra godba Sokola 1.. 6. Na Oplencu, dramska scena, dramski odsek Sokola Vič, 7 Jugoslovenski zavet, sokol, pevski zbor, 8. Kokatj - Žel je znova, Viteškemu kralju, recitacija s. Dana Kla-vorova, 9. Kralj - Sokol, govor župnega prosvetarja br. J. Poharca, 10. Državna himna, godba Sokola I.
l'prava Sokolske župe LjubJjana bratsko vabi k žadni svečanosti vae sokolsko članstvo in ostalo javnost. Glami in članice ter oba naraščaja se udeležijo svečanoerti v slavnostnih krojih s črnim florom na levem rokavu suknje, ostalo članstvo, ki nima kroja po možnosti v temnih oblekah s črnimi ovratnicami in s sokolskim znakom, ovitinri v črn flor. Vsi društveni in naraščaj-ski prapori naj bodo oviti v črn flor.
Uprava Sokolske župe Ljubljana nadaJje ofcvošoa, da se bo udeležila žaAne svečanosti na Kongresnem trgu župna delegacija ▼ krojo s prapori, ki bo v sredo ob 17.
Uprava Sokolske župe LJubljana.
Iz škofije Loke
—Dva  ugledna Skofjeloeana    na zadnji
poti. Prejšnji teden smo pokopali knjigovodjo industrijske tvrdke Heinrihar g. Josipa Kalana ob izredno veliki udeležbi prebivalstva iz mesta, pa tudi iz okoliških vasi, zlasti Reteč. V nedeljo popoldne pa smo spremili na večno počivališče posestnika Pavla Strausa. Blaga pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu.
—Pes, voleje pasme, se je zatekel k posestniku Jožetu Dolencu iz Zakobiljeka ▼ Poljanski dolini. St. 8. Žival Ima okrog vratu jermen z gumbi in kljuko. Doma je menda iz Škofje Loke. pa se lastnik vabi, naj pride ponj
— Tajski promet v številkah, skupno je posetilo škofje Loko 119 ljudi z 2159 noc-ninami. tedaj 1060, nočnin manj nego lani. Od gostov je bilo inozemcev 14.
— Vodovdne cevi je kradel. Nedaleč od Soteske je bilo oni dan ukradenih za dobrih 5 m vodovodnih cevi. Tatvrno Je opazil nadzornik vodovoda Slnk TuJnf •in a© etorilcu te na »l«di. Škodo tarj* 6ta.rok»ko vodovodno dnuatv<>.
— Dvoje pomembnih tedanj is lfc<jgje loškega sveta ae nam obeta. Staroio*ri katefaet in umetnostni zgodovinar g. Ivan Veider pripravlja delo, ki bodo v njem podrobno opisani vrt umetnoatni zakladi Skof)^o«keea območja. Tadaja se je am-kaarrlla baa zaradi tesa, ker ho prtaljuflea novemu izdanja, k! ho sa na#e ljudi roto-vo omembe vreoen dosrodek. twfi popis najnovejših odkritij v Crnsrobu. r>ru^o. važno izdanje pripravlja g. Rudolf Bajdura
risti izvrstno
roforent za tnriftiko pri banski upravi.
IzS-la n© knjižica, ki nam bo takore^oč n« dlani prinesla v.^ zanimiv-oeitL j\-?eb-no&ti. turiatiCne in športne ugodnosti s^kof jeioSkega okraja. Vo(tić. ki bo po njem nedvomno rada pobegi a vsa naša javnost, te<le,  elm  bodo  dani   poboji   za tisk.
—     Jeaeneko  sajenje  smrekovih sadiK. Dcćji  dan za  pogozdovanje je naši jav no*tj znan. Ima vsakokrat m men vzbuditi med miadrno za pogrozditev secin. za gozd no  kulturo  in  sm^el  za  pametno gTo&po dar^tvo  sn>loh    Smrečice  —  sadike — pa pa so se posajale d^alej vsa leta na pomlad, letos pa se hoće po^kwiti z jesen. «*kim eajenjem.   Mladina  lo*k<*  *ol« — ▼ lo*kem okraju tv> pet takih šol — bo M a. na del^i v ponedeljek aa parcelo g. Groharja iz VSnearjev. SadOo ee bo pod vodstvom okrajneca gozdarja g. Daiaana K a foia
Trije manjši požari
Ljubljana, o. oktobra VCenaj in danes so bfli pokiioni gasilci kar trikrat telefon i eno klicani na pomoč-Včeraj okrog 14. je zaćelp goreti v nekem skladišču na BaJkanu. vendar so domači pogasili o^enj sami, da gasilcem ni bflo treba intervenirati.
S no* i ob 21.20 je pa javil noeni čsrvrtj Strojnih tovarn in livarn na Tvrševi cesti i>5 (bivše Tonnieeevp podjetje), da je začelo gojreti v rcezarski delavnica L Ogenj je že zajel stroP in je brla velika nevarnost, da uniči vec tisoč, lesenih, tam nakopičenih mo'i€lov. Poklicni ga^ilsfei pori vodstvom načelnika g. Ogrina t^i pohiteli z motorno brizgajmo na Tyrševo cesto, odprli hidrant, napeljali cevi in naglo Pogasili 4>genj ter tako preprečili hujšo nesrećo- Skoda zna^a več tisoč Din. Ogenj je najbrž nastal zaradi kratkega strka, mogoče je pa tudi, da so se vneli odpadki žaganja, ki s^) prepojeni z oljem.
Ob 3.66 je zn^>va zapel z\(>nec na reševalni postaji. Teleoniral je zdravnik dr. Srtaoul, da se iz sosedne sobe močno kadi in da najbrž gori. osem gasilcev je pohitelo z orodnim avt^nobilom na Tyreo\o cesto- Gorelo je v kuhinji stanovanja ka-vamarja Tonejca. Služkinja je bila puvtiJa «rWn ltkalnik vključen na mizi. Likaknik se je močn^i o.erel in vžgala se je nuza. goreti so pa zaceli tudi nekateri drugi predmeti, še predjic« bo prišli gasilci, je slujžhnjoci stražnik o=enj pogasil, gasilci sp pa potem v kuhinjji še tleče predmete razbrskali, da ni bilo več novaxao«ti požara, dkoda znaša več sto dinarjev.
Iz Poljčan
Požar. Ko «o bili Colaričevi otroci p-ri Sir. Asu nad Makolami sama doma, je J~ri njih nenadoma izbruhnil okrog 11 dop^-dne ogenj, ki je uničil vso fionaačijo- Bržčas je isfcra iz primitivn&ga dimnica vžgala slamnato streho in lesena hiša je bila naenkrat v plamenih. Dve starejši deklici sta planili ven. pri tem pa sta v paničnem strahu popolnima pozabili na 4 mesečinega bratca v zibelki. Nevarnost jc k sreći opazil tuda sosed, ki je v zadnjem trenutku rešil otrocička iz plamenov in objema smrti. Mati je bila ta cas pri adravniku v Poljčajnah. Niti sdutila ni, kaj se dodaja doma. Lahkp sa mislimo s kakšnim občutkom je sprejela strašno novico že med potjo- FMina tolažba v nesreči Ji je bila rešeno dote. za katerega je bfla seveda najbolj v skrbeh. Cy»laričeva je bfla zavarovana za hišo le za 5000 Din.
— \% občinske seje. Na občinski seji, ki se je vršila v nedeljo se je govorUo o soupravljanju naše občine Okrajne hranilnice v SI. Bistrici fcer dalje o pristoou h katastrski upravi SI. Konjk*e. če bi se ta po&ovno ustanovila, kar bi biln po mnenju nekaterih odoborn-kov v dobrobit vseh v poste-v prihajajočih občin. Oba predJoga se proučita do prihodnje seje. — Soglasno je bil sprejet za novega naesogledmka Jersečič Frane iz 9p. Polj^a-11- Domovin stvy> se prizna Rojsu Francu, Grilu Antonu, Brglezu Francu, Perpelnaku tn Zorinu Ivanu; dovoljenih je brlo nekaj manjših PpdPor. Iztirjajo naj se zneski, ki Jih dolgu jejo nekateri posestniki za čiščenje Vejevja. — Občino je pregledoval t* dni vByi banovinski inšpektor z. Oorkic Frsfflc ter na^el na vseh področjih, vsi v najlepšem redu.
Z Jesenic
— apkoisko droatvo Jesenice, priredi v nedeljo 6. t m. ob 20. v Sokolskkem domu telovadno akademijo, na kateri na. stoPi društveni ealonski orkester. Naato ntSo člani, članice, moški in ienski na rascaj ter ženska deca z raznimi skapm-Skimi in ritmičnima prostimi vajami v šestericah, devetkah in sestnajstprica. po. leg tega pa nastppiijo člani na drogu in ig rali bodo vaje od nižjega, srednjega, višjega oddelka in za mednarodne telovadne tskme in e tem pokazali dolgo pot od zaostatka do vrhunskega telovadca. Pred, med   m   po   akademiji   igra orkester.
_ Sport. V nedeljo, 6. t. m ob 15-30 se
bo vršila na igTišču >Bratstva< nogomet, aa tefctma za fond Viteškega kralja Aiek saadra I. Zedinitelja med enajst^riesona »Gorenjca«   ic »®ratstva<.    Za to tekmo vlada med športnim krogi veliko zaotma n^a.
— Sličice s ceste, Z nastopom jeseni, so nase ceste zopet močneje oilvele. Od vssfa vetrov so namreč Zopet prišli pro-•Jsart, v največjem Številu, p« iz savske m primorske banovine. Počastili so nas v vsifkem atevita tudi vojvodinski cigani, fci pa so jih orožniki trm&in pognali preko ohemskai moja. Pp*sg izgaranih in po-liattfjsuih stareko^ vidiš večinoma mlade fante, ki pravijo, da so priSH iz Senja ali
Za delo ne prosi nihče od njih hoće le denar in e* ga ne dobi pp-preatrmjaje zs^)*mjo hrana vrata Po dnevi najrafe possdajo Po klopeh oe Prešernovi ces*! in nadlearujejo Ijndi. ki hodijo tam mimo- Oni dan. je neki priletni gospod zelo težko nesel dva velika kov.
čega na postajo, toda nihče izmed nj.ta Se mu ni ponuHiil, da bi rmi pomaea.! K<-> p* ^e j*» pra-znih rok vračal s BOStajO. so ga pa nadilegovali za denar. V torek je hi la %nsa skupina ciganov, ki stalno bivajo na Jesenicah in v okolji, tako pijana, da »e je le S težavo vlekla naprej Poglavar te skupine, je bahavo kazal celo Pe>st k«^ vancev po sn.— Din m pozval vso družbo, da je z njtm šla Se v gostilno Pa s Torn ni rečeno da vt^i br^rzdorori tako ti ve. mnogo jih j©, ki mva>-> najftvJj bedinr. življenje, a ga prenaša.vo tiho. ne na/Pegvi. jejo nrkocar in Rami, nosijo svoje gorje Drugi manj pptrebni pa rz navade heraCi>o in vt^» takoj ! a h kom i*= eln<-, zapravijo, kar od siromašnih   I-nžin iobe
Iz Ptuja
— Vkmu V četrtek ponoči »o neznani viomi4ci vlom si v mestno hišo na Prista-nn ter odneaii iz pralnice stranki Antoniji C5ambač vse namočeno perilo s škafi vred. Vlomilci so namazaJj šipe na oknu s smolo, da bi s tem preprečili ropot. Gospa Gom-bsc ima okoli I>in 10lX>.— >*kode. Polierm je v4omiicem ze na sledu.
— Rajbojnigtvo. Ko se je te dni prepoltafl Z brodom na Dravi v Zabovcih krošnjar Mi jo Pušič iz Ptuja, ga je na bregu usta vtf najemnik Z. . iz Zabovc ter mu / volfko gOTJačo založil »odkiij krošnjo, s'cer te na mestu ubijem«. Pušič se je te «rozn?e tako prestrašil, da je res odkril krošnjo, tz katere rrru je nasihiež i^maknU ve-, prod mertov ter izginM. N'anad je Pusič prijavil orožnikom, ki so Z. irjsledfli rn >e oVianje todn prvznal. Ovaden je sodišćo.
— £>a\'čni za\'e?anci se opozarm>o. da ie razgrnjen seznam o davčnih osnoven rti vezancev, katerih preoVmeri se bodo obravnava H pred davčnim odhorom od 17 do vštetega 25. t. m. Seznam je na vpogled p*n mestnem poglavarstvu med urscminri arama do 10. t. m.
— -Va zadnji ri\Hnski sejem je rolo pri ^anfc 114 volov. 241 krav. 16 bikov. * jtsncev, 59 telet, 130 konjev in 11 zvenet. Pngnan* je biio vsega skopaj 61£ gkv. prodanih p«a 3H°. Cena \o4om je bila 2_V> do 3M, krave %M do 2.2S. b*i do r2?. lonci Z— do 2.2S. teleta 2°0 do 3_V> za kg ŽTve teže. Konji so se proda »ah po VJO — do 4.000 cttn za komad, žrebeta pa po 250.— do 1.500 l>m. Svmj je biio r«Tpe-lj«rraS 140. proscev pa 5°. Prodanih }e bilo -vsega 40 rilcev. Prasci, »tari od 6 do 12 tednov so se prodajali po 50.— do 100 dtn sa komad., prširtarji po 4.25 do 4_50. debele svirrje po 4.50 do 5.—. piemene svmie n« po 4.— do 4_25 za kg žive teže.
— .Vov« čebelarska podružnica se amtie v Juro ve m za sosednji vasi Tržeč m Lan cova \"ss. l*s*tanovni občn; zbor Ho v nedo* ljo 6. t. m. ob 14. uri v gostilni .^rmgoe v Jmvsseih. Po obenem juboru bo poučno prs ckvvsnje delegata tz Ljubljaine.
NnnDFHjJA, 6. oktobra 7.3)0:    Kmetjska    posvstovajnica ilns Sa<lar Vink.j). — 8.00    &S* m poroč.la, — ^.lo:  Koncert lodba na  pihala vSora«. — 9.00:   Versko  preuavanje  '<*r.   h^.man To minec) — 19.lf>:  i^reno« iz franć. cerkve. — 10.00:  Ura operne glasbe:  Voksmi ko» cert   ge.   Stagljer--Kogejev<>   s   opremi je . vanjom   radiijBke#:a   ot-kestra).   — 11.40. Otročka ura:  Pravljice iz stare Indij« tg Danilo)   —   H2.00:   C^as.   vreme, pyyToč41a. obvestila, — 12.16:   Plošče  Po  ieljah. -lft.OO:   Koncert kvarteta na  pihala vroos pio^če,   —   1j*v.o<j:      rJosnorhn jSk i nasvwri (Anica  Lazarjeva) — 16.20:  Operetai. na pevi.  Poje  gdč  Jelka  Igl ičeva  s sprrvn 1 jeva njem   radijskega   orkestra.   — 19.H"»: Nae. ura. — 20.00: (^as, por^>čiJa, program, vreme. — 20.15:   »Spet trte ao rodile., t Pester   večer.   Sodelujejo:   ftai jsk: orks st©r.   Bežigrajsko pevsko  dru*tvo- ploire. razni  prizori ln  recitacije,  _  22 00: Cias vremei porpčila, spored, — 22.1 o: ^edaj p* PO   dpmače   fkvsrtet   ■ . Hnrr a.om PONBT>EJLJBK 7. otetobra 12.00:  Reprodnc. vokaini konoetrt Peodrv ra Sa3japina. —    \"2.4&:  Vreme, poročila, 18.00:   Cas.  obvestila.  —  IS. 15: Patetična simfonija na pl.oščah Srt. 6, — 14.00: Vreme,   horza.  —   18.00:   ZdravrrHSka   ura: O krčih Žilah  in  njmo^^m modern«ena »trav 1 je njo   (&r.   Perenčak),  — lg_2n Waener Siegfncriova  Iditla  fna   ploščah).  — l«.4o Kulturna  kronika:  Beseda o  ljudskih obriti   (Jo*e  VoTnihergar).   —   19 00: čas.
vr*mr», poročila, spored, obvestila. _       19.SO
Nac. Ura, _ 20.00: Prenos opere iz Bso gnsda. v odmero: čas. poročCa. spored, vreToe
škotska
Brzovlak se ustavi na pp^taji. V vagon pride revizor in ugotovi, da Skot nima ni ti voznega, listka niti denarja. Mirno vza me njeaov kovčeg :n ga vrle skozi okno Škpt mu pa pravi očitajoče:
Morfler! V kov«egu je bf — *-"ri steosk
— ToUko skrb imam, da po cele noel ne morem spata.
— Kako pa moreš" vsdrzati? Sr>mi podnevi.
Angleški igralec Passmore je bil zeiO debel Ko je nekoč nastop* v tragediji, kjsr ga na koncu umore, bi ga bili morali odnesti z odra, pa ga mso mogti dvigniti. Občinstvo as je začelo smejati in nekdo je aaklleal: — Poglerte no te Mado!
V naslednjem hipa se js na igralec dvi-gnfl m assrJhcaJ: <<Spcstujte mrtve!* Potem je zopet legel na tla in med splošnim krohotom občsnatva so ga ođasaai z odra
Dancing-Iebotičnik
Samo Se par dni nastopajo: Japonski duo:  ŠIMONOTO  kateri s svoji   nastopi vzbuja
splošno pozornost
in Kubanka „Poplavska" s svojim kubanskim plesom.
v nedeljo popoldanska predstava „JAPONCA ŠIMONOTO *
UPRAVA
DNEVNE VESTI
— Prva obletnica smrti našega kralja mučenika bo vzbudila v nas v vsej globini ona čutstva, ki so pretresala našo dušo, ko je prispela vest o grozem z-ločinu v Marse-ju. Da je takrat vstal med nami kdo in začel pobirati za spomenik našemu velikemu kralju, bi bil nabral v par dneh vsoto, ki bi zadostovala za dostojen spomenik njemu, ki je dal svoje življenje za našo svobodo. Zato se nadeja odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, da se ob prvi obletnici smrti stražarja naših mej vsakdo odzove svoii narodni in državljanski dolžnosti ter posije omenjenemu odboru po svojih gmotnih močeh odmerjeni prispevek za postavitev velike žrtve vrednega spomenika njemu, ki nas je ra-ztrojene ujedinil in je prvi popeljal belega orla v veOni sneg na&ega Triglava. Tudi oni. ki so doslej darovali svo-iemu premoženju neprimerne zneske, naj ta dan uravnajo svoj končni prispevek ob misli, da postavljamo spomenik njemu, ki je s svojo krvjo izpričal, da Jugoslavija ni in ne bo prazna beseda. Se nekaj dni in me* ni!o bo leto, odkar ne vodi več on s svojo sigurno roko broda naše Jugoslavije, in to let nam ie prišlo do zavesti, kar smo ob smrti svojega kralja Zedinitclja le slutili: Njegovi morilci so dobro vedeli, da je bil o nnaš vodnik k sokincu edinstva in miru. Zato nam veleva naša domovinska požrtvovalnost, da pokažemo svojo ljubezen in hvaležnost do njega tudi na zunaj s tem. dn mu postavimo čim lepši spomenik, da bo vsakdo vedel, da vodi nas vse njegova zamisel velike in močne Jugoslavije.
— 9. oktobra pouka prost dan. Kraljevska banska uprava dravske banovine obvešča dodatno k okrožnici *TV. No- 15786/1 z rine 4. t. m vsa šolska vodstva, da je po ministrskem f-cHoku P. br. 39482 z dne 2. oktobra 1935 po izvršeni komemoraciji po
bla^oPokojnem Viteškem kralju dne 9. oktobra pouka prost daii, ter da veljajo za ta t lan po odredbi ministrstva za notranje posle plede nošnje znakov žalovanja (kravn.t :n florov) lanskp leto izdane odredbe.
— Počastitev spomina kralja Aleksandra I. v Pragi. Tudi Praga se pripravlja na počastitev spomina blagopokojnoga kralja Aleksandra I. ob obletnici njegove tragične smrti V sredo °. t. m. bo spominska svečanost v veliki sejni dvorani starega magistrata. Spominske besede bo govoril minister dr. Krofta. Pri tej prHiki bo sve= čano dvignjena žara s če-. oslovarsko prstjo iz Tabora, Velehrada in Bradia ter rzro-lena vodji odposlanstva ' .škosđovašško-.'u-goslovenske lige, češko«:1 n^kih mest in korporacij vse narod nega pomena dr. P*3-tru Zenklu.
— Princesa Tatjana v Zagrebu. Hči velikega kneza Konstantina in sestre nasj«*a blagopokojnoga kralja princese Jelene,, ki so ji boljševiki ubili moža, princesa Tatjana se je ustavila na potovanju iz Ženeve v Beograd v Zagrebu, kjer je ostaila dva dni v palači pravoslavnega metropolita Dositcja- V sredo popoldne je priredila soproga komandanta 4. armijske oblasti ga. JurešiČ princesi Tatjani na čast čajanko. V četrtek se je princesa Tatjana odpe/'ia!a v Beograd.
— Cerkvene takse. Župnim uradom v Ljubljani in zunaj nje predpisano veljavne cerkvene takse so sploino malo znane. Redki so. ki bi cisto točno vedeli, da znaša n. pr. cerkvena taksa za 3 oklice in (na-vadnol poroko 42 Din; za preprost pogreb v Ljubljani 70 Din, izven Ljubljane (natanko) 38.85 Din; za navadno mašo 15 Din. za pelo mn5o zadušnico z lib^ro v Ljubljani 140 Din. zunaj Ljubljane 117.S5. Ali n. pr., kdo natančno pozna poiioje, pod katerimi je popolni aU deln^ pregled cerkvenih   taks   za   župno   urade   obvezen? Dalje
n. pr. ve malokateri občinski predsednik za cerkveno določho. po aateri za cerkveni pogreb občinskih in drugih siromakov ni nihče dolžan, niti občina niti sorodniki rajnega, plačati nobene cerkvena takse. Itd. — Seznam veljavnih cerkvenih taks (župnouradnih. poročnih, masnih, pogrebnih itd.) lahko dobite brezplačno, če se takoj z dopisnico obrnete do Blaža Kovača v Ljubljani, založba >Indeksc.
EMONA
Kavarna in restavracija
otvarja z današnjim dnem redno koncertno in plesno sezono. — V kavarni dnevno popoldne in zvečer koncert prvovrstnega salonskega orkestra. V restavraciji vsak četrtek, soboto in nedeljo ples. Igra priljubljeni Sonny-boy jazz.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni ust kr. banske uprave dravske banovine« $t. 80 z dne 5. t m. objavlja uredbo o izpremembi imena obome Rateče, pravila o vršenju verskih dolžnosti učencev narodnih šol. pravilnik o uporabljanju in upravljanju osrednje-ja lovskega »klada pojasnila o vštetju prakse dplomiranim farmacevtom za opravljanje državnega  strokovnega izpita.
dopolnitev pravilnika o bolnionih pristej-i> nah. odločbo o sejmskih in tržnih pravicah v s rezu   kočevskem,   razglas o plemenskih
sejmih Todovniške govedi v letu 1936, razglas glede poslovanja bivše občine Celje-okolica in razšrjenje meetne občine celjske razne objave iz >Službenih Novin« in popravek v pravilniku k določbam o nepo-sredn h davkih v za k. o prorač. dvanajsti-nah itd.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. septembra je biki v dravski banov ni svinjska kuga na 96 dvorcih, svinjska rdečica na 43. perutninska kolena na 4, kuua čebelne zalege na 3, in meJiurčasti izpufcaj na 4.
— Izlet zagrebških planincev na Kum. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme je povabilo svoje čilane na skupni izlet, ki ga priredi jutri na Kum. če pa tudi v Zagrebu tako lije kakor pri nas, si bodo najbrž zagrebški planinci premislili in ostali doma.
— Kongres geografov. Danes se je pričel v Splitu III. kongres geografov kraljevine Jugoslavije, ki bo trajal do torka. Iz Ljubljane se je odpeljal na kongres dr. Sveto-zar Ilcšič.
— Jezica. Nacijonalna društva vabijo članstvo in občane k spominskim sveano-srim za blagopokojnim kraljem in sicer k molitvam v župnih cerkvah 9. oktobra dh S., k nato sledeči proslavi pred solo na Je* žici in istega dne ob po' 30. v Sokolski dom h komemoraciji.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nastalo južno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je deževalo v Ljubljani in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 30. v Sarajevu in Skopi ju 29, v Splitu 33. v Zagrebu 21, v Ljubljani in Mariboru 20. v Rogašk Slatini 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.7. temperatura je znašala 16.8.
Vsepovsod okoli nas se radijske postaje ojacujejo, se grade novi moderni, vsem zahtevam današnje radiofonije ustrezajoči studiji se polagajo za radiofonijo potrebni kabli ali pa se grade za radiofonijV> posebno konstruirane zračne zveze, le pri nas je še tišina. Kaj bo z našim radiem? O tem izveste mnogo zanimivih podatkov
UPORABLJAJTE UiHJOL NREIIIE
v novi številki Ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film. sport in modo «NAg \AIj». Nova številka vas seznani tudi z zakonskimi predpisi- ki govore o radijskih antenah na zasebnem ter javnem imetju. Beletristični del «NAŠBGA VALA* prinaša RIbičičevo «tnico», Kačevo satiro -rMissing lirik*, RegaHyjevo reportažo <r Pokra j ina ,ki umira in vstaja v novo življenje*, Vukov roman cGospa Mica> in Turgenjevo dramo «.Tuji krutu- Radijska, filmska in modna priloga so vedno izredno zanimive in pestro ilustrirane, zksati bodo vsi radijski naročniki pozdravili novo pridobitev «NAŠEGA VAL*A> 36 stransko prilogo s točnimi in popolnimi sporedi vseh evropskih oddajnih postaj. cNAš VALo ni le najboljša je tudi najcenejša tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj Din 12.— Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija «NAj& VAJL», Ljubljana-
— Planinska »Javnost v Kamniški Bistrici v nedeljo G. t. m. odpade zaradi dež ev n e€fa   vremena.
H A L.O !
HALO!
Vsi v kremo na Aleksandrovo cesto 5, dvorišče. Dobijo se domaČe krvavice, pečenice, čevapciči. ražnjiči. pečeni prašički na ražnju ter vsa druga topla in m rila jedila. Točijo se pristna štajerska, dolenjska  in  dalmpt:n>ka  vina. Čez ulieo Din 1
Vljudno se priporoča KRČMAR
ceneje.
»Popularen in slaven kot kino-Ijnbljenee*
in praktičen kot >Tivar - Hubertu s< so izrazi, ki se danes že uporabljajo dnevno v pregovorih. Ampak pazite na odlično kakovost in pravilnost garancijske znamke. Tivar - Hubertus - plašč za dame, gospode in otroke, edini izdelan iz patentirano impregniranoga, garantirano nepremoeijivega >HubertUs ■ suknac (Ju-goslov. patent štev. 7G44/31> je le pravilen s privešenim garancijskim listkom ter s** prodaja izključno samo v Tivar - Prodajal-nahe. Nujno potrebno je, da si za nakup Hubertus ■ PlaSSa dobro zapomnite imenovano Številko patenta. — Kakovost Tivar-Hubertus-Plašča damo mi, — Priznanje mu je pa dala Široka javnost in vsak, kateri <ra je že preizkusil. — Tivar obleke.
— Posvetovalnico za pranje finih oblači I je ustanovila tvrdka Schicht na Mestnem trgu št. 23 nasproti rotovža. V tej posvetovalnici, ki je neka vrsta poslovalnic za nego finih Svilenih #u volnenih stvari, nV>bi vsakdo potrebno navodilo, kako 6€ z njim ravna. Ako ima katera gospodinja kakšno obieko iz svile ali volne, pa ne ve, kako bi isto opraOa, Jo lahko prinese v posvetovalnico, kjer jo bo pod strokovnim nadzorstvom zastonj oprala in zlikala.—
— Samo Din 150.— stane povratna vožnja Ljubljana ' -5nk- Odhod iz Ljubljane vsak dan ob S z ju trs •« i zoren* hotela >Me tropol< Informacije, Ljubljana, Pečnikar telefon 33—*V6.
— Pred pokretom zobotehniKov. Te dni je bil objavljen odlok. Po katerem morajo vsi zobotehniki do konca tekočega lota Položiti izpit. Po opravljenem izpitu dobe pravico ptv0riti laboratorij, ne dobe pa deutistične pravice. S tem bi se močno Poslabšal položaj zobotehnikov. Zobptehniki so imeli zadnje dui več konfereoc, na katerih so o tem razpravljali, jutri bp pa v Beogradu konferenca Zobotchnikov iz vseh krajev države, na katetri bo »prejeta primjerna resolucija.
Iz Ljubljane
—lj Josip čad umit Danes dopoldne je umrl znani posestnik in gostilničar Pod Rožnikom g. Jo»ip Cmd. Ta vest bo pre_ eenitila vse, ki so krepkega, simpatičnega moža ppznali. saj je bil v najlepših moških letin in komaj nekaj let Je kar mu je umrl oče . . . čadova gostilna je v neposredni bližini Ljubljane ena najbolj znanih, saj zahajajo tja radi mnogi Lubljanjčani zlasti ob nedeljah, pa tud-i pfo delavnikih proti večeru, ko je tako prijetno eedet; na Oadovem vrtu, ker lahko otroci po mili vpl ji skačejo in se igrajo na Obširnem travniku. Zdaj je hagubila ta solidna gostiln* gosnodarja, ki ga polete v ponedeljek popoldne na viškom pokopališču k večnemu počitku. Bodi ugledneiniu možu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno so&alje.
—lj Šentjakobski gledališki ode* otvori svojo letošnjo sezono v soboto 12. t. m. ob 20.15: z Goverkarjevo ljudsko igTo s petjem >L»E>trUONAltJI<:. Legij^narji &o predigra k >R<>kovnjaČem«. V njih je prikazana Najidetova ljubezen do lepe Rakove hčerke LavTe, Bnijačevo izdajstvo, Nan d eto v Pobeg in osveta, ki ga končno pripelje v vrste rokovnjačev. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra V glavnih vloeah pa nastopijo dame: Ervina Wri-scher—Petr^včičeva,   čeraičeva, Bučarjeva
Subičeva. in gospodje: Hanžič, L*avxič, Karus, Slagchn, Moser, MilČiaski, Urbič in Vizjak. Cene so znižane od 10.— Din navzdol. Cehjeno občinstvo opozarjamo že sedaj na otvoritveno predstavo.
rx.uuuuuuDrjD
□ Damski plašči
□ p a u L i n,
Ljubljana
_____________....._____ Zvezda
najcenejši - ker najboljši. Z ovratnikom iz finega krzna Din 550.—, 650.—, 850.—, 1000.— 1200.— do 3000.—.
GULJLJOUULJULJJUUUULJI hbiiiimim IPD
—Ij   Pevsko  dnruštvo   UPubljanaKi Zvon.
Vse sedanje pevke in pevce, pa tudi r»ek. dan Je vabim v kroP našega pevskega zbora. Z br. D. Metu lom bova studirala dpločeni spored za proslavo društvene 30 letnice, ki pa ne bo pompoznega značaja, marveč posvečena samo umetniškim stremljenjem društva. Pevske vaje in vpisi v rodno Članstvo se vrse vsak ponede-Ijtek zvečer (mešan zbor), vsako sredp (ženski zbor), vsak petek zvečer (moški abor), vselej ob 30 uri (ob osmih). Pridite vsi in vac, ki vam je napredek Ljubljanskega Zvona pri srcu!   Pa točno!
Zorko Prelovec. u— Tekmeei zračnih višav. Jutri ob 11 bo predvajala ZKD vele film. ki bo gotovo zanimal našo mladino obeh spolov. Predvajal se bo film jadralnega letalstva »Tekmeci zračnih višav«. To filmsko delo nam pokaže vse napore in veselje, s katerim se borijo naši jadrakn letalci. Poleg tehnike jadranja nam film pove rudi marsikatero ljubavno in zapleteno zgodbo mladih drskih letalcev. Vsem nudi to delo obilo zabave in mnogo smeha pa tudi saa dosti pouka. Ftfcn priporočamo vsem, ki se
ELITNI KINO MATICA
tel. 21-34.
Danes  premiera  sijajne  komedije v kasteri igra slavni rusld umetnik
IVAJtf MOftlTIIIN
OTROK KARNEVALA
Vaseii dnevi karnevala v Nioi. RaadcoSje in beda Smeh in zabava .Film neverjetne lepote. — Ftbn za dobro voljo. — Film *u Vas. Predstave ob L        ta **4- Peedprodaja od al—alB ure.
Dopolnilo Divje kore In kozorogi v n&Ath planinah
zanimajo za mladino ki letalstvo, posebno za najmlajšo panogo zrakoplovstva, za zrač no jadranje. Vstopoma 3.50, 430 in 6-50 Din.
—lj Umrli so v LJubljani od 27. sept. do 3. oktobra.: Eet Ruđ^jir, 53 let, mest. rač. inšpektor v p., Slkender Marija, roj. ćer-nUjc, 66 let, vdova po pisamfku ju*, žei., Hirschman Ana roji Ocepek, 71 let, vdova krojača, Press in*? ©r Magirfalona, roj. Wi<il. 30 let, vdpva strojevodje, Dular J ode. 46 let, postni ]io«uro!oT T p., Seunig Stane, 29 let, trgovec. Zaletel Ne&a, roj. Zupan. 82 let. vdova doh. paznika, dkrjanc Oro-alav, 68 let, vpok. sarjd. narednik. Vesela Marija, roj. Tpnaj*er. 66 let, zasebnJca, Kerataifn Ivan. 96 let, drvar, ftubert Magdalena 55 let, poljska dntnaHca, Mo*te, A raj Marija. 64 let« hnlarten, Mmeica S. obč Vel. Gaber, srez Utija, V ljubljanski bo*n«cl umrli; Peterka Marija, 11 let, hči vdove dela-veit. Lase, Oraiem Stlveetra, 4 leta, hči krojaškega pomočnika, KraSnja pri Kamniku, Slajpah Marija, roj- Kastc-Hc, 84 let, vdova mest. iisruibenca. Zajec Jpžef. 2 leti, sin dnrnarja. Fužine. Novak Ivan. 29 let, »obotetmfk. Pintarič Marija, roj. Vavpotič, 51 let. žena posestnika, Beniger Mira, roj. Stebih. 36 let. zasebrjtca Redek Anton, 34 let. pečarskl pomočnfk, Svibno, Ramsak Jo&ko. 7 let, »ha deJavca. Zagorje, Pohleven. Jurij, 3$ let, atro$ai ključavničar.
Zvočni kino Ideal J
Danes ob 4, 7. ta 9M zvečer'
fpremiera prekrasnega velefllma po znanem romanu Si
SORRELL W SIN
v katerem igra glavno vlogo stavm traged BL B. WARNER Jutri oh poi li matineja PODMORSKI PEKBL
Vstoorima 350 Din
—lj Zvočni kino Ideal. Jutri ob tOJSO dopoldne se bo predvajal velefTlm >Pod-morski pekel. V očlgied vojne v Abesinfj? je film zek> zanimtv m aktue4erL Vstopnina  samo Din 3.50.
—lj Šentjakobsko pevsko drnštv© t Izubijani vabi na nagradno keglanja, Id ga priredi jutri v gostimi Putrieh na Dolenjski cesti od 9 do 22 ure. Kei^iauje §e w-ši ob vsakem vremenu. Nai?raient pve^ne-jo lepe dobitke.
—lj Domače koline §e dobe vsak petek, soboto in nedeljo. Vina prvovrstna. Restavracija pri  »Pri  Katrici<. Pod Rožnikom.
—lj Plesni savod »JKJfKOc v Kazini, edina strokovna šola sa drniahni ples ▼ Lljnb ljani prične v ponedeljek 7. t. m. sb 30 s »laretniškim tečajenK za dame m gospode. V četrtek 10. t. m. >zee. nadaljevalni tečaj< in v soboto 1- i. m. >ofieijelni otvoritveni plesni večer<. Informacije, vpi sovanje in po«ebne plesne are vsaki dan od 11 do 13 in 17 do 19 ure.
—lj Soeani* Bratsko društvo »Tabor< priredi v ponedeljek 7 t. m. oh 20. ari v Frančiškanski cerkvi  veMk žalni  koncert v
počastitev  spomina   blagopokojnoga kralj;i Zedinitelja.   Vabimo   vas,  da  se  tega žal nega koncerta udeležite polnoštevilno. Odbor.
— lj Narodno — obrambna rasstaTa v Mestnem muzeja pole* Križank bo odprta samo se jutri, dne 6. In t* 1. in sicer ve« dan od 8. ijntraj do 18. svečer, da bo ocbd vsakomur, posebno onim ivven Ljub ljjane omogočen. \>ti'p pro^t!
—Jj Plesna «aJa glasbenega čustva »Zarja« v Ijjnbrjani bo v nede»Fk> 6. tm ob U6- frri v dvoraoi Delavtdre zbomfee iklsiej bo veako nedeljo od 15. do 19 are plesna fcola >Zarje<. plwni  nel*erj g Ko
■Ml
— Todri zelo rasvaJVenemn oJonn nam je mogoče ugoditi s damskim ki moškim perJPom po jako znižan ti esnafa. POUsAT
fw. Petra c. 20 In PoJj)anKlca c. 1. (IPegle-zeo).
—rj Vse na*e lja*Wjenak^ naročnike, ki ap z naročnino ▼ zao^tAnlcn   vljudno pro-
"»tmo, da mm warrf*tai.W> nawčnino ^tm prel poravnajo, ker Jl«n bomo monaJi sieer IS* 1. oktobra ostaviti.
—rj Predavnajr S.P.D.: Ga Hserjer bo predvajaJa srvoje ai(pinsGte flkne v četrtek to. t. m. v dvorani Delavske 7£x#*nJce — <ne v torek <tee 8. t. m. kot prvotno jav. t)enolu
o— Nacionalisti! Maša zadušnica za bla gopokojrrhn Pepetom Kukcem In oerarkir trtvamri bo v nedeljo ob 9. v srarokfltoJr 9d <jerk?l na Gooporvee«ki cesti. MeAo br> dero^ai a*, župnik T^avrinc VaMjetvfl ve^ nacionalna dVufrvA m osehnr prijartelH po ko^TJth,
— flMHBB A^rfrfjb>n»i U. ptrtpotfi dtevi or» 20. v —Kmi teshrviserje pri Muak u na Rim OH ceeM moj rjrvi flHBHBBl vu&cđ. C^3erM*tw> in prijatelji dkvflbna tiestako vaNjem zdravo! U^rafva.
Kaše gledališče
DRAffA Metek ot. 20 nrf Sobota  5.  olrtobra:  Tn^e   dete.   Prem era Red R
NedeJ}a 6. oftrtorvr«: Dtrektor čampa, brv Ponedeljek. 7 oktobrs   Kra*j Pdnp. Knme-
n#S gost. Red C Torek. R dktot *ra. Med vieriH te |util. Tled S^eds.
>PFRA
ob 20. ari. 3l oHoImr Menoa farven Gftnbofeo od 30 OSn bmbb Nedelja 6. oktet me: ^verl Anton, veeih r«K tjuHjenfh   porron.   Izven    Globoko t--farne cene od 30 Dh mrrsdoi IVmedeijek 7. ah>a%—8 Zaorto.
Iz Trbovelj
— Športna prireditev: rttkajsnjl sn^jitni kfcib TrbovOe priredi v nedeljo. ^ okt^iibm ajrečer v dvorani ge- Porte vejfko vn.n«k*. trgatev s plenom Sodeluje \ »ber rjomanji jaEzaLjMod. Ker Je ImTKŠK&tBm, ta prl-nertKev dotJTo dbtatatna «c tadl te&n* prioaknje msio^> udelbJjlie.
■f-flitoi pogrebe! :
jatel}etn in
Iti 9&pTO&t
prežalostno vest, da je naš nadvse "uMie-
S« oktobra 1935 ob pol lo. bogvrdaao pgciulnuL
Na sadnji poti ga spremimo v 1435, ob 3* url popoldne na pokopališče
V Lfttbljani, dne s. oktobra 1935«
dopoSdn c
dne 7« oktobra na Viču.
tALUJOCf:
49 narodov na olimpijadi v Berlinu
Časomerilca in sodnika bodo nadomestovali aparati. — Olimpijski
zvon je že vlit
Ker je povabljena na oiLmpijado tudi kneževina Liecntenstein ki ae je vabilu odzvala in bo sodelovala tako na zimski olimpijadi v Garmisch - Partenk inehenu, kakor tudi na olimpijskih igrah v Berlinu, ousega seznam sodelujejočih 49 narodov. Na XI. olimpijado pošljejo svoje tekmovalce Egipt, Afganistan, Argentina- Av-jcraiija. Belgija Brazilija, Bolgarija, Chi-
Kitajska, Kolumbija Danska Namči-Estonska- Finska, Francija, Grčija \ oiika Britanija, Haiti, Holandska. Honduras Indija, Irska svobodna država, Island- Italija, Japonska, Jugoslavija, Ka-tđa* Latvija, Laechtenstein, Ijuxemburg, Mehika Monako, Nova Zelandija, Norveška- Avstrija Peru, Filipini, Poljska, Portugalska, Rum unija- Švedska, Švica, špa-b  a. Južna Afrika, Oeskosiovagka Turči-
Madžarska, Urugvaj in Zedktjene dr-*ave-
..mpijski zavan, ki smo v četrtek priobčili njegovo slfko ko ga je kipar Se modeliral, je že viit. Vitli so ga t Bochu-nru 14- avgustu in vlivanje je Slo giadko od rok. Ohlajanje 16.000 kg težke jeklene mase je trajalo več tednov in zdaj je treba zvon samo se očistiti in izgladiti^ potem pa nastopi pot v Berlin, kjer bo visel v 76 m visokem oitarpijskem stolpu. Tam bo prvič »apei 1. avgusta. 19G6-
V bochumaklh livarnah, kjer so vi iti olimpijski jnvom, so Vlili že leta 1S55 za .svetovno razstavo v Parizu tri jeklene zvonove, ki so bili za polovico cenejši od bronastih- Jeklene zvonove je začel vlivati prvi Jakob Mayer. Ko so se pojavih ta zvonovi, je poznejSi topovski kralj Alfred Ivrupp izjavil- da je vUrvanje jeklenih zvonov retmično nemogoče. Zato je odpotoval Mayer sam v Pariz, kjer je dokazal da se Krupp moti. Pred medjiarodno komisijo je en svoj zvon razbil in dal kose pre-k ova ti. Od takrat so viiTI v bochumskih livarnah okrog 100.000 zvonov, ki po jo v Angliji, Franciji, Belgiji- Italiji, Ameriki in celo na rtiču Dobre nade.
Na olimpijada, v Berlinu bodo nadomestovali časomerfloe in sodnike aparati. To bo pra»vo tehnično čudo. Točnost in preciznost je na športnih podreditvah vobče zelo važna- na ortimpijadi pa še tem bofl j. Vsaka najmanjša napaka bi lahko Izzvala Ugovora in reklamacije in s tem bi bilo svečano razpoloženje pokvarjeno, časo-merilrd aparat: je bil izdelan s pomočjo državnega tehnično - fizikalnega zavoda. Aparat obstoja is filmske kamere ki napravi v sekundi točno 100 posnetkov. Vsaka stota slika dobi časovni pečat. Ce teče tekač skozi cilj, lahko na filmu točno arečitamo, v katerem odlomku sekunde so rezala njegova prsa cilj.
2e Američani so imeli na olimpijadi v Los Angelesu ahčmo napravo, toda nemška se razlikuje od nje v tem da se razvije film že 10 minirt po teku in da ga lahko občinstvo takoj vidi. Film se izde-
Lion Feuchtwanger:
Zid Suss
Roman
V zapuščeni hiši je ostala bleda žena Radovedno sočutje sorodnikov in prijateljev je poslušala molče, samo drobne rdeče ustnice je krepko stiskala. Ko so odšli, kajti kmalu so ^e naveličali tolažiti ženo, ki ni hotela njim na ljubo niti tarnati, ko so odšli in jo pustili samo, je prišel k nji svetnik Btichler iz fiskalnega urada, daljni Schertlinov sorodnik. Schertlini so ga vedno zaničevali kot Siissovega pod* repnika. Zdaj je prišel Biiehler resnega obraza, užival je ob tem zadoščenju, delal se je. kakor da velikodušno, blagohotno sočustvuje z nesrečno ženo. Francozinjo je našel povsem osamljeno v njeni tihi, ponosni bridkosti in svetoval ji je, naj se obrne na Siissa. Dejal ji je, da delajo ljudio Siissu krivico. V trgovskih poslih sicer ne pozna usmiljenja, to se ?amo po sebi razume, toda maščevalen ni.
Da-li Je Francozinja ljubila svojega moža, tega ni vedel nihče, pa tudi ona sama ne Ker se jo pa prores vedno bolj bližal, ie od£l» k fin sen.
Doma je bila iz dobre hi$e V n^rmi rodbini so živele tradicije francoskega
la nalašč za olimpijado, kar je pač nov
dokaz- kakor visoko je razvita nemška fotografska industrija. Drugo^ kar je na tem aparatu novega, je to, da se napravijo posnetki s pomočjo dveh stereo&kopič-no nameščenih leč istočasno in da je omogočeno potom posebnih očal z zelenim in rdečim steklom gledanje na platnu tako. da \ddimo ljudi in predmete- kakor v naravi- Ta aparat bo nedvomno odstranil vso nejasnost in negotovost glede izida tekem-
Za maratonski tek bo pripravljen najbrž poseben aparat, izum nekega berlinskega urarja. Ta aparat obstoja iz večih delov, vsak del pride na najvažnejše odseke proge, recimo na 5.000 ali 10.000 m odnosno na cilj V vsakem delu aparata je ura, ki se požene s startnim strelom električnim potom. Ce se bliža skupina tekačev ali pešcev cilju, se vtakne v uro ozek papirnat trak. Ta čas. ko se trak odvija, registrira aparat na njem točno odlomke sekunde in sodnik markira s pomočjo posebne naprave na papirnatem traku čas, ko je tekel ta ali oni tekmovalec skozi cilj. Treba je zabeležiti samo še vrstni red in čase lahko potem točno beremo s papirnatega traka.
Ti dve napravi pa seveda ne pomenita. <ia bi bilo merjenje časa s stoparicami in drugimi pripomočki odveč, če je prihod tekmovalca na cilj na kratkih progah povsem jasen^ ne rabimo nobene kinematografije. Ta aparat je v prvi vrsti tu za primer, če se sodnik brez nadaljnega ne more odločiti. Večkrat se pripeti in tudi razumljivo je, da misli sodnik, da je videl to, kar je pač želel videti, in v takih primerih je zelo koristno, če imamo svetlobni žarek ali električno iskro, ki je hitrejša zanesljivejša in tudi bolj nepristranska kakor je človeško oko-
Druga športna panoga, kjer se često dogajajo napačne odločitve, ker sodnikovo oko ne more dovolj hitro zasledovati boja, je sabljanje. Tudi tu nam bo služila elektrika, že danes uporabljajo pri mednarodnih srečanjih pri sabljanju električni aparat, ki kaže zadetke. V pogledu konstrukcij takega aparata prednjačijo Švicarji, Francozi in Madžari: olimpijske igre so pa bile povod, da so tudi v Nemčiji napravili  tako pripravo.
Meč je kakor znano suvalno orožje. Ako zadene konica telo nasprotnika, se bo stisnilo posebno peresce v konici in bo s tem kontakt priključen Zasvetila se bo lučka in zadonel znak zvončka, s čimer bo zadetek točno označen in ugotovljen- Tehnika še ni tako daleč- da bi se ta priprava lahko uporabila tudi pri floretu in sablji. V ojstrino floreta, ki pač nima enakega trikotnega prereza, kakor meč in je tudi drobnejša, ni tako lahko v konico napeljati vod. Sablja pa zopet ni orožje- s katerim bi se zbadalo temveč se z njo udarja, in bi torej ne bi bilo s kontaktom v
Državno športno polje, kakor ae vidi s sraka. V sredini je olimpijski stadon, kjer bo prostora za 100.000 gledaicev. Tribune š€ niso dograjene. Na desni strani stadiona je plavalni stadion, spredaj hockev stadion, pred njim pa t en išče; na desni strani so ie večji prostori za tenis. Na levi strani je glavni dohod, med njim in olim-pijsk m stadionom grade glavna vhodna stolpa ob katerh bodo blagajne. V levem kotu je pešpot k vhodu v podzemno železnico. Severni del športnega polja z velikimi telovadnimi, kopališči n upravnimi poslopji se na sliki ne vidi.
sabljini konici prav nič pomagano- Za flore t in sabljo bodo torej na olimpijskih igrah kakor doslej Se sodniki.
Sodnike bodo postavile mednarodne športne zveze. Organizacijski odbor bo samo prireditev do vseh podrobnosti pripravil. Kakor hitro se bodo tekme začele bo vse izročeno mednarodnim športnim zvezam in, pod njihovim vodstvom bodo izvršene vse tekme. Zato bodo zveze že nekaj tednov pred olimpijado poslale v Berlin svoje zastopnike, da bodo ob pri-četku tekmovanj popolnoma pripravljeni.
Aksum, bivša abesin-ska prestolica
Addis 'Abeba še ni 50 let prestolnica Abesinije. Pred njo sta bili prestolnici mesti Gongar in Magdala še prej pa Aksum na severu blizu meje talijanske Eritreje. Tam stoji hram, ki ga zelo časte daleč naokrog kris-jani, ker verujejo, da j« shranjena v njem iz jeruzalemskega hrama prenesena dragocena listina, ki naj b: jo bila prinesla sem Salomonov sin kralj Menelik I. in kraljica Sabo. Prvotna stavba je bila porušenti n sežgana, leta 1543 med navalom mohamednnov pod vodstvom Ahmeda. Grana, ko je bil poleg mnogih historičnih spomenikov uničen tudi hram. V tem hramu so na kamenitem prestolu kronal' eti-jopske vladarje. Sedanji hram ki bi ga lahko imenovali katedrala, so sgradili portugalski jenr*ti. ki jih je bil posla! portugalski kralj v Abesinijo ne samo v verski, temveč tudi v političrr misiji. Prve ekspedicija je imela v obrambo 400 mušketirjev in ti so pomagali zlomiti odpor nomadskih tolp Ahmcd« Grana, rlasti ko j c padel njihov vodja.
Portugalski duhovniki so ost«l; v Ahesi-niji do preteklega stoletja, ko so bili izgnani. Med najbolje ohranjenimi starnami v Aksumu so visoki nagnieni in poškodovani monoliti, dobro znani z stud-j mnogih evropskih arheologov. Pokriti so z lepinv, dokaj dobro ohranjenimi skulpturami, n majo pa napisov, tako. da se ne ve, čemu so bili prav za prav postavljeni. Okrog stoje kameniti oltarji, na katerih so pred 2.000 1et: prinašali bogom krvave žrtve. Valli* Budge domneva, da so postavili monolite na čast solnčnemu brrgu kralji, po poreklu tujci in pogan;, in da izvirajo iz 4. stoletja pred Kristusom. V Aksumu so našli tudi v kamen vklesan napis, ki govori o junaštv h aksumskega kralja Ezane, ki je živel sredi 4. stoletja pred Kristusom. Ta napis v treh jezikih je mnogo pripomogel k spoznavanju obes nske zgodovine. Pozneje je Aksum prenehal biti prestolnica svoj pomen kot božja pot in versko središče Abesinije je pa ohrarvj do naših dni,-
Drugače je mislila Gospodinja: Za obede boste lahko plačevali za nazaj, samo točni morate biti.
— Bodite brez skrbi, gospa vedno bom točno opoldne pri kosilu.
Jubilej Kacalova
Moskovski Hudožestveni teater pripravlja sa prihodnjo pomlad proslavo 40 letnice gledališkega delovanja svojega največjega igralca ni svetu V. J. Kačalova. Slavni igralec je bil rojen leta 1S70 in je sn vilen-skega rub'na Sveruboviča. V Nemčtj bi ba torej pri vsej svoja slavi nemogoč. Na gledaliških odrih je nastopal že kot g mna-»jc prvič ko mu je bik) |3 let. Po jur>dic-oih študijah je postal leta 1896 6Jan gledališke družine Bo roda jeva. Od leta 1900 ye pa elan moskovskega Hudožestvenegu teatra. Po bojjševškem prevratu je nastopala ta gledališka družina večinoma v onih krajih Rusije, kamor se šc ni razširil bolj-
ševizem  Pozneje je odpotovala v Ifc*rapo
in Ameriko. Nastopala je tudi v Ljubi jan. končno se je  vrnila v Moskvo,  do&m je
ostak) nekaj njenih čflanov v emigraciji-Kaoalov se je vrnil « vooino v Moskvo.
Kačak>va po»na inozemstvo slasti v novi interpelaciji Hamleta, ko vkrhno name**b> tradieijonakiega nordijskega melanholične ga apolonovskega Hamleta, žarečega kakor antični bog. Kačafcov je mojater ruske dikcije, kult ruskega jezika j« dosegel v njem višek, kar naglasa tudi ustanovitelj lludo-žestvenega teatra Stunislavski v avojih spominih. To jo tem bolj codno, ker je preživljal Kačakov svoja otfroška ki mlade-niška leta v poHsko-Žklov sketu mestu VUni.
Sahovsfei prestol se maje
£a mahcvmGefa mo/stra a>. JkSjehif sta dr. £*au>«
Dr. Aljehin vlada Šahovskemu svetu že osem let. Zdaj bi mu rad iztrgal prvenstvo holandski šahovski mojster Maks Luwe. Spoprijela sta se v Amsterdamu, kjer je pa v prv: partija dr. Aljehin svojega nasprotnika porazil. Borba se je pričela v sredo in dr. Aljehin bo moral na nji že tretjič braniti naslov svetovnega šahovskega mojstra. Prv^č ga je branil proti Bogoljubovu leta 1929, drugič pa lani tudi proti Bogoljube vu. V obeh borbah je bil mnogo boljši od  svojega   nasprotnika   in  v   obeh je
I>r. Aljehin
»J
Kmetijska razstava na Ponovičah
Ponovioe pri Litiji, 3. oktobra Kmetije ko razstavo na Fo-n^vičah eo si ogledali kmetovalci iz vsega Zasavja in celo iz Savinj-ske -doline. Dolenjske. Medijske in Kandriške doline ter ia hribovskih vasi, in tudi nekaj Ljubljančanov. Prireditelji so sicer nameravali «pyjčetiva nuditi le sadni ogied, Id naj bi shožil določevanju posameznih sadnih vrst Na razstavi «o nam pokazali, kaj rodi naša zasavska zemlja: sadje, zelenjavo, gradj* cvetlice in živinsko krmo- Sadje je razstavilo li- razstavljaJcev. Zanimivo je, da prevladujejo pri nais renete. Tiuli iv»novi-ško veiepo«estvo, ki je last naš banovine, Jc razstavilo največ renet in sicer 3S vrst različnega sadja.
Sadje iz višje ležečih krajev je bilo lepše, čistejše in kvalitativno boljše od" onega iz doline. Tudi naše sosp^linje so našle dovolj navodil za pametno vrtnarstvo. Videli smo rumene paradižnike in več na činov njih preprostega kon&erviranja. Med najbolj enostavnimi primeri so biLi paradižniki, prerezani na polovico, ter nato Posužen najprej na soncu in nato na štedilniku. Za rimsko dobo je pripraven tudi zelen in štročji fižol.
Za senzacijo pa so bide mamutne krmil ne buče, znane pod imenom eentne boft Na Polovicah so jin vzgojili v različnih barvah, v rdeči, beli in 6ivi. Seveda je bila razstava tudi z estetskega stališča lepo urejena, okoličani so tekmovali, kdo bo razstavil čim lepše cvetlice. Največ lepih dpmačih in eksotičnih razstlin je razstavila go«spa Frida Rupljeva. Obisk je bil selo lep. Samo v nedeljo je prišlo nad lOiR) ljudi, med tednom pa tudi mnoge šole. med njimi celo iz Pohsnika. Sok^>lska dvo rana v Mačkovni je prav primerna za take  razstave.   Posebno  lepo  Je  bilo de-
------»
dvornega življenja, spomini na razko* šje in gosposko blagostanje. Videla je zidove dvorane, rdeče lakaje, pa že, preproge, kipe, kitajske drobnarije. To je bilo nekaj čisto drugega, nego solidno blagostanje pri Schertlinovih. To je bila obilica, izobilje, tisto izobilje, ki v njem življenje neha biti tesnoba in breme in se izpremeni v nekaj lahkega, krasnega, razkošnega, prijetnega in zaželjenega. Stiss je bil drvbre volje, gospa mu je ugajala. Govoril je z njo kot odlično damo, govoril je samo fran= eoski, ker je videl, da ji je to ljubše, laskal ji jc z modnimi pokloni, niti z besedico ni omenil njenih križev. To je bilo ozračje za njo. Da ni prišla kot prosilka, bi mu bila gotovo podlegla. Tako pa, ko je naenkrat s cinično ga-lantnostio postavil most med njeno prošnjo in lastno poželjivostjo. je za hip nepremično obstala, bleda kakor mrlič. Potem mu ie pa zabrusila v obraz, da ni pomislila na to, da ima opraviti z židnm in da se sramuje, da ji ni prišlo n;i misel to že prej Zid je pa ostal miren in uglajen kakor je bil-Globoko se ie priklonil in odgovoril s sladkim nasmehom: Torej ne! Prijazno jo je spremil do vrat in ji pri slovesu nonudil roko.
Izpustil je .Tobanna Ulrichn   iz ječe
In ce zadovoHll s tem. da je rlil to zadevo urediti fiskalnim uradom. Johann
Ulrich jc bil obsojen na denarno globo, ki je bila pa tako visoka, da je bil njegov zavod s tem za vedno omajan.
V Francozinji je pa živel naprej spomin na srečanje s Sussom. Dotlej ni vedela, ali ima svojega moža rada ali ne. Zdaj je vedela, da ga zaničuje. Njegova dolžnost je bila pehati ee za uspehi. Ni je bil vreden, če ni mogel doseči uspeha. Prezirala ga je, ker ji ni mogel nuditi razkošja, izobilja, rde« čih lakajev in kitajskih drobnarij, zato, ker se je morala sama zavoljo njega tako ponižati pred Židom. Prezirala ga je, ker je biia zavoljo njega odklonila Siiasovo ljubezen. Suss je pomenil sa njo svet, kamor je spadala, a Johann ririch je bil navaden meščan. Vsega tega pa ni omenila Johannu Ulrichu niti z besedico, nikoli mu ni povedala, da je bila pri zidu. Johann Ulrich je rohnel na Siissa, kričal in nru prisegal krvavo osveto. To je bilo pa samo prazno besedičenje Podolgovate oc4 njegove žene so se ustavljale na njem s hlndno. ponosno brezbrižnostjo in Johann Ulrich je prav tako dobro vedel, kakor ona, da ie uničen, brez moči In da se ne bo nikoli odlocMl za noben korak.
Padal je vedno globje. Tovarno v TTrarbu  so prodali na rlraSb!. prodali
so tudi podružnic! v StiiHgartn in Maulbronnu. .Kupil jih je Levantlnee.
Johannu Ulrichu so ponudili smešno miloščino — mesto upravitelja v nje*» govih prejšnjih tovarnah. Morda bi bil ponudbo sprejel, toda njegova žena jo je kratko in ostro odklonila, sluteč za njo Siissa. Njegov padec je potegnil za seboj tudi druge Schertline. Prodane eo bile hise v Urachu in Stuttgartu, prodani vinogradi in polja. Nossil je evojo staro plešasto glavo še višje, še krepkeje je udarjal s palico ob tla, stiskajoč njen zlati gumb s suho. toda krepko roko.
Kakor mnogi drugi, ki so bili pod Sussovim režimon izgubili dom in denar, se je hotel tudi Johann Ulrich priključiti izseljencem, namenjenim v Pensvlvanijo. Francozinja se je temu uprla. Nastala je kratka, srdita borba. Johann Ulrich jo je pretrpel, toda ostal je. Otvoril je branjarijo v Urachu. Vedno bolj je propadal, posedal je po kremah in popival, preklinjal srdito vojvodo in peklensko hebrejsko gospo* darstve. Čeprav so bile določene za take i-zraie nevolje stroge kazni, so pustili njega pri mini. Tudi njegovo trgovinico eo oblasti na vse načine podpirale. Najbrž so bile dobile migljaj od zgoraj.
Francozinja je hodila v ponošeni obleki enako ponosna, kakor prej. Nje« ne podolgovate oci so metile okrog sebe samozavestne poglede.   Ce je ho-
gladko zmagal. Vprašanje je samo, ah jc b 1 Bogoljubov pravi mož, da bi se mo;_:cl postaviti tako močnemu nasprotniku po robu. Dr. Aljehin je postavil svojemu nasprotniku pogoje, ki jih je določil sam Ca-pablanca ob pr-trjevanju drugih šahovskih prvakov leta 1922 v Londonu za tckin< za svetovno prvenstvo. Capabk^nci je pred borbo svečano obljubil, da bo branil naslov svetovnega prvaka samo pod tistimi povjo-ji, pod katerimi s: ga je priboril. Ce. torej Capablanoa ni položil pred borbo 10.000 dolarjev, ne zadene dr. Aljehina nobena knvda, da do spopada ni prišlo.
Sahovsk: svet najbolj zanima vprašanje, ali je dr. Euv« boljši od Bogoljubova, ali bo kos 9vojd nakKji. ali ima kaj upanja r\n zmago. Se pred tremi leti bi ta borba m vzbudila nobenega posebnega zatumact m med šahisti. Po turiirrjn na Bledu ni moglo hrti dvoma o AJjehinovd premoči nad vsemi nasprotniki. Od takrat je pa dr. Aliehin precej nezadovel m se izčrpal po t>cpre»ta-nih turnirjih n napornih smniltankah. Na sprotno pa dela Ktrwe mirno, marljrvo Studira teorijo šaha. bovi se v jaanem »n odločnem slogu in napreekrje od leta do leU\. Seveda Se daleč" ne oVi»e<ja iM^ehinovc višine tz let 1**27 do 1<302, toda to. kar je po kazai svetovni mojster v zadnjih treh letih, zmore tt*cH on. Proti njem« rnonri 'tjrati Aljehin mnogo borje kafcor proti fV>ootyn-bovu,
Vkbrno torej, da |r Sabovdki presto! resno ogrožen. Seveda rd nikjer rečecno, da ne bo Afjeh-šn presenef?! fehov-dtetja «*vetn z novimi nepričakovani uspehi, kar bo p« tu<H moral »fcorrr!. če bo hotel ohraniti prvenstvo. Glavno niegiow> upanje \. v tem da boeta icraia z nowp i oTmVom srrmo K) partijp
korrrano pročelje. Mod obUnim aalenjwm je bitta postavljena »lika našega mjadega kralja.
Sadjarski m vrtnarski pooinržartoj tu L4-tijti, ki jo vp>di goepa Jela Srtboa-jeva kot predsednica, natlutfttejj Rost^thar kot tajnik in upravnik bajiovinekega vefropoaest va g. I^UArv-Jk RupClj kot najmarrjrvojBl mi najbolj inicijative« odbornik, k nc*peii prvi ponoviKki razstavi č*«tJtan>>
Kostanj nabirajo
Ljubljena, 4. oartoboa.
Praprot med girmicjem je pričala Turoe-neti. gozdovi se odevajV) v prekrasne je* senske barve, sadeži na drevc-sm so dogoreli. Xaš Rožnik in Golovec sta te drri še bolj oživela, vse hiti po kostanj Povsod v gozdu odmevu veselih vzklikov, do»n*r)a pod vsakim kostanjevim drevesom brska po listju kar po več nabrralcev koertanja, ki se skrivia v b*>dikneri r*blek». Slndk' gozdni sadei -nabirajo stari in mladi, mo&ki in ženske, 2e zjurtraj hite v Roržnik Ro/-nodolčani in SiŠkarji. v Golovec Moifcmi, in Stepen jej za njimi pa drugi :z notranjosti mesta. Kostanja, ki je letos tmen-tn-o obrodil naberejo posamezniki po cele košare al vrečice in kuhan ato. pecon da tečno večerjo za celo družino. Kostanja ne ne hirajo .ljudje fz kakih športnih neg*bov marveč jim to veleva ftila in potreba, karti revščina je mursikje čedalje hujša.
Mimogrede se kostanjarh preleve tudi v gobarje kajti se le pripeti, da ta .iti oni ivaleri na lepega zdravega jučka, ki ae skriva v res ju in med travo. Veselje je v tem primeru še popolnejše, saj rudi gobe nodi-jo okusno jedačo. Se nekaj dni bo tako živahno v naših lepih go^d^rvih, poltem pa bo postalo tam vt*e tišje. V gozdove bo prihajal pozneje samo 4e kmetic, da pripravi atelje za žrvino, predno bo zin^ako nebo natreslo na smreke bciega anužca.
tela. stranka navezati daijBi pogovor, je odgovarjala kratko in jedj-rjoin. Ve činoma je pa spioh rno-leaia. Ooprav rojena v Nemčiji, je akoraj -aedno govorila francoski, (zrievvTri toarik "Je prt samo lomila.
20.
Skozi razkoSno opremljeno Siissove dvorane je vlekel svoj kaftan Izak L*an-dauer, noseč na rami \rurtomrjer«ki zi d<»vski znak, ka ga ni nihčo zahtev.« 1 od njega, črko 8 z robom. Blesteča ogledala so odražala njegovo podobo med lazurom in zlatom, njegovo prebrisano glavo s paesi in redko, rdečo, obledelo brado Finamrni ravnatelj mu je raska-zoval svoj dom. Mož v kaftami ne je ustavljal pred vazami, gobelini in pa* godami z zvončki, z dražeče porogljivim nasmehom se je ozrl gori na Merkurjev triumf. S euho, koščeno, hladno rokn jo poti epi jal kobilo Aaejadah, šel je mimo obeh pažev, eanov domenega previden ta Lamprechta, stoječih spodilfrwo pri vhodu v zasebne sobane. S preti je prei^kstiil dragoceno blago na pohižtvu in s presenetljivo točnostjo je navajal cene. Zroaj»l je z glavo in ae lurtavil pred Mojzesovim, noraerovim, Salon>> novim in Aristotelovim dopT^rnVm kipom ter ■■lili Hiral r Tak ni b+l Mojzes, nas učitelj, ko je bil živ. Iz kletke se jo pa zadrln nanj papiera AkiKa: >rTako ee je i*volila Vaea Svetlost n«3pati?c
Stran 6
>SLOVENSKI NARODc, Sobota, 5. oktobra 1935
Stev. 226
Ljubljana nekdaj in sedaj
Zdaj ie v Ljubljani vse lepo, morda ie lepše kot nekdaj,
vse gre po predpisih
Ljubljana, 5 oktobra V »Kroniku mesta Ljubljane čitam, ka ko so živeli stari Ljubljanci. Bili so mir ne in vesele narave. Znane so ljubljanske gostilne, kjer se je pil dolenjski cviček, kakor se danes. Tudi naš dr. France Prešeren je rad hodil v gostilne in spraznil bokale« ter si tako preganjal tegobe svojega življenja. Pa tudi stari ljudje mi pripovedujejo, da so bili Ljubljanci nekdaj zelo veseli ljudje, ki se niso dali kar tako. To so bili korajžni in ponosni, samozavestni ljudje, ki so radi živeli bdi po svoje, delali so, kadar se jim je zahotelo in rojiovilili so in se veselili vsak po svo je Ljubljančan je prav tako rad h<~di! k brhkim dekletom, kakor danes. Kdo od nas ne pozna prekrasnih perzijskih ^azel in ljubezenskih sonetov našega največjega pesnika dr Franceta Prešerna? Svojevrstno, pa vendar zabavno je bilo tako življenje v stari Ljubljani, ko p°d Tivoli jem še ni bilo lučk. marveč je bila le luna evedok doživetja dveh zaljubljenih, ki j h je vabila primitivna klopica v svoje naročje. . , Takšno življenje je moralo hiti silno lepo, kar pa je lepo. navadno ne -raja večno.
Danes vidim v Ljubljani lepote in prijetnosti bolj malo, zato pa toliko več reda in discipline. Ne rečem- da red in disciplina ni lepa stvar, če ga je pa le preveč, pa ni več lep. Ne čudim se prav nič, daje tako,kakor je. V dobi splošne mehanizacije, racionalizacije, nove stvarnosti in stare sitnosti ne more biti drugače Današnji Ljubljančan je racionaliziran, melia-ni7,aran in reguliran do skrajnosti. Vsak njegov gib in vsak njegov korak je preračunan, skoraj na minuto.
Zjutraj   vstane,   kadar   mora.   Ob šestih, pedmih, ali  še  kasneje,  pa ne  dosti. Vsak dan točno ob istem času. kajti tako zahteva ta red in disciplina.    Točno ob uri do- j bi svojo  kavo, čaj  ali   mleko  (če je z že- I no skregan,  ne dobi  ničesar!),   točno    ob 1
uri si natakne klobuk na glavo in vzame palico v roke in gre v svojo pisarno* vedno po isti poti Ženske gredo na trg vedno ob svoji uri, kjer se srečujejo in kramljajo z vedno istimi znankami in to zahteva zopet red in disciplina. Možje tero v pisarnah svoje časopise vedno ob uri. Ob uri potegnejo iz žepov svoje obložene in neobložene žemljice in ob uri stopijo k oknu zehat, da se odpočijejo od napornega dopoldanskega dela. Ob uri si Topet natikajo klobuke na glavo in jemljejo svoje palice v reke in odhajajo domov j.-o isti poti, po kateri so zjutraj odšli, domov k obedu. Med obedom morajo točno vsak dan ob uri poslušati vedno iste manije, ki jih stresajo na njegova uboga ušesa vedno iste, puste dolgočasne žene, po oi>e-du pa smejo nekoliko v kavarno, pa ne vsi. ampak samo tisti, ki jim ni treto — brisati posode Ko je vse to v redu, si nataknejo zopet klobuke na glav«, točno ob uri seveda in jemljejo palice v roke in potem gredo na izprohod. Oredo v^i, možje in žene. ampak tako, da se vidi, da žene ženejo može >na zrak-s in ne narobe. Med sprehajanjem po Zvezdi, ali pod Ti-volijem se vsi enako drže (tako zahteva red in disciplina, prosim) možje vedno enako kislo, žene pa vedno enako vis.ko-noso, po »rangu t gospoda soproga pač. Sprehajajo se navadno vedno ob uri (tako zahteva red!) potem na gredo večerjat, okoli prvega kam v gostilno, pardon se-daj ne več, ker so soprogu odtegnili celo za ženo Večerjajo doma le tu pa tam gresta še v kavarno, kakor med vojno, ko je bilo blaga malo in denarja dovolj, danes je pa blaga dosti, denarja pa premalo. Točno ob uri gredo spat in točno ob določenih terminih čitam javne pritožne, da je v Ljubljani ponoči prevelik ropot po ulicah, kar naj slavna oblast prepreči in naj tudi podivjane ponočnjake polovi, da da bo red tudi ponoči v spanju mirnega, treznega in solidnega ljubljanskega mešča-
na
kakor vidimo je zdaj v Ljubljani vse lepo, morda še lepše kod nekdaj. Urejeno. umerjeno in zregulirano. Tako nam 4-eče življenje dan za dnem in uro za uro in minuto za minuto, da mora umerjenih Ljubljančanov biti vesela božja oblast še bol; pa zemska, ko so ljudje vendar tako ponižni, pridkani in ubogljivi, da se niti ne zmenijo za tegobe svojega življenja.
Ubogljivi in disciplinirani, urejeni, umerjeni in pridkani so naši ljudje še celo tam, ker bi smeli biti nekoliko razposajeni, pa še tam niso, ker nočejo biti razposajeni in živahni, kajti oni hočejo dokazati, da ljubijo red in da se znajo regulirati tudi tam, kjer jih drugi niti nočejo regulirali. V gostilnah sede, pijejo sedaj s prvim na prej samo še a^abeso« 111 žvečijo stare preste. Tudi tu so sedaj tako pridkani, da sede, skoraj »roke na klopi« kakor v šoti. kajti tako zahteva prostovoljni regulacijski načrt za posedanje v gostilnah. Poglejmo. kako je v kavarnah. Tu sede še bolj mirno in dostojanstveno pri svojih kavah, ča jih in časopisih, kajti tudi tukaj se no spodobi sedeti drugače kakor regulirano. Vse ob svojem času in na svojem mestu. Niti godbe n^ poslušajo, če ni regulirana in registrirana med znan'mi in odobrenimi »šlagerju. Naravnost entuzijasti in zve ličani pa postanejo, če zaslišijo v aeoo--tičnoku sladke zvoke reguliranega in regi striranega   -Pastirja Kostjoc
V takem reguliranem in registriranem redu seveda ni prostora za svobodno in korajžno življenje se manj seveda za lastno, osebno in duševno življenje. Tudi to mora biti regulirano, ali pa ga biti ne sme. Če zapoveduje regulacijski načrt, da smejo od sedai dalje ie samo toliko in toliko potrošiti da moraš citati samo ta Časopis, berejo ljudje samo ta in ta hašsar pis, li pa samo to ali to knjigo in ne zapravijo več. kakor je predvideno v načr tu. Če zapoveduje regulacijski načrt za duševno življenje, da moraš pogledati to in to gledališko igro. pojdi jo pogiedat in govori o njej. kakor je zapovedano inteligentnemu človeku sicer t>oš regulira" — tepec. Če proglas* regulacijski načrt, da se moraš zanimati za šport, potem se zanimaj za ves šport ali pa vsaj za žogo-
brc in 6» ne more« drugače, brcaj vsaj p< d miso z nogo, če hočeš živeti in sedeti in spati med civiliziranimi 'n reguliranimi ljudmi.
V maniji reguliranega življenja so Ljubljančani prenesli regulacijo tudi na Ljubljanico, katero regulirajo že nekaj let sem. Časopisi poročajo, da ji manjka ss-mo Še 30 m, pa bo Ljubljanica regulirana menda do »&pice<. Če je res tako, potem je skrajni Čas, da se Ljubljančani tudi »tamkaj« regulirajo, da postanejo že vendar enkrat pridkani in sodobni. It. R.
Iz Maribora
— Sova uprava mestnih podjetij. Na prvi seji novega občinskega sveta je bila izvoljena rudi nova uprava mariborskih mestnih podjetij. Tako tvorijo ravnateljstvo naslednji: Franc Flrastelj, inž. Oskar Dračar. dr. Miler in Jože Stabej. Y upravni svet MP so bili izvoljeni: dr. Ju van. Franjo Zebot, Jospi Hutter, Otmar Meglic, \Hado Pušenjak, Martin Kores. Henrik Sa-botv in Josip Ošlak.
— Sedeljski sport v Mariboru. Jutri ob 14. uri popoldne bo na igrišču SK železničarja tekma med SK Železničarjem in SK Viktorijo. Na istem igrišču se bosta ob 15.30 pomerila mariborska nogometna rivala ISSK Maribor in SK Rapid. To tek* mo bo sodil g. Bizjak.
— Atentat na vlak so napravili v Zero-vincih mladi, komaj 12-letni fantalfni. Preko tračnic so položili velik tram, na tračnice pa naložili velike kamene v nadi, da bo vlak iztiril. Toda strojevodja je njihovo nakano pravočasno opazil in vlak ustavil te odstranil ovire. Preiskava je dognala, da je kolovodja atentatorjev 12-letni posestniški sin F. K., ki je prijavljen obia-stem.
— Peter Malec je kot gost zrežiral dramo »Izdaja pri Novari«, katere premiera bo te dni. To delo švicarskega, mnogo igranega dramatika Arxa. je zrežiral z izredno velikim uspehom tudi v ljubljanski drami. Delo samo posega globoko v človeške uso-
de ter prešine g4edaice s pretres4jivo«tjo dogajanja Osrednja oseba je ivicareki kmet Erni Turmonn. ves prevzet od ljube zni do domačije. IgTa ga P Kovic; ostale vloge igrajo Kraljeva, Stareva, Furijan, Razberger. Nakrst. Grom. Košuta. Blaž tn Verdonik.
— Radoiič demisijoniral kot predsednik S8Z. Doznali smo. da je ob času imeno van j a nove občinske uprave mesta Man bora podal g. Radoiič ostavko na predsed* niško  mesto  Narodno  strokovne  zve/e v Mariboru.
— Jutri obhod živali po mestu. Maribor sko društvo za varstvo živali priredi jutri tradicijonalni obhod živaJ ipo mestu. Zbi ratašče je ob 10. uri dopoldne na Zrinjskega trgu. Spored   krene po Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi  cesti. Frančiškanski  in Tat t en ba oh ovi ulici, na Glavni  trg ter preko državnega mosta na Kralja Petra trg. nakar se sprevod vrne na Zrinjskega trg. V »lu čaju slabega vremena bo obhod živali dni go nedeljo, dne 13. t, m.
— Več strojnih pletilj Oče Rorra deda v Mariboru. Pravfcako dobi sktzbo tudi izur jen torbičar. Natančnejše poirvedo interesenti pri tukajšnji Borzi dela v Gregorčičevi udici med dopoldanskima uradnimi urami.
— Pajmana so v Ruiah ustrelili! Včerai popoldne se je bliskovito razširila v Mari boru vest. da »o v Rušah orožniki rzsledili Kosajnčevega tovariša Toeripa Pajmana in ga ustrelili. Policija w je za zadevo pozanimala in ugotovila, da »o to le govorice, ki so plod bujne ljudske domišljije.
— Požar v Hočah. V noči na petek je požar do tal upeperU gospodarsko poslopje posestnice Roze Pahičeve v Spodnjih Ho čah. Na pomoč so takoj prih iteVi gasilci iz Hoč, Rarzvamje, Bohove, Maribora, Pobred-ja in Hotinje vasi. Živino in goapodarako orodje so pravočasno ret9i!i. .^oda rnaAi 50.000 dinarjev, ki je krita z maJen-kostno zavarovalnino. Kako je nastati požar, niso mogli ugotovrti.
MALI OGLASI
Za pismene odgovore gteae malin oglasov je treba prtložitj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
RAzno
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
Tudi omela iz volne izdelnjemo, kakor vse predmete, ki se rabijo v gospodinistvu
Šimenc Hinko, Ljubljana,
Resi jeva cesta 2
(pri Zmajskem mostu).
NOVOSTI ZA ZAVESE
dobite v veliki izbin v Specijalni trg o viru BĐDOLF SKVER, LJubljana, Marijin trg stev £, Kjei vam jih tudi strokovnja-sko lzvršL 26/L
HUBERTUS PLAŠČE neprenioeljive, otroške 165 Din za odrasle 250 Din, v vseh barvah   pri   Preskerju.   Sv. Petra cesta   14 4.L
(pi&a£nt btroi
lov ali rabljen pod ugodnimi    plačilnimi pogoji dobite pri
(foaraga £udv.
Ljubljana - Nebotičnik
Ljudske Posojilnice itd
24/L
Tvrdka
A. &  L. SKABERNE Ljubljana — Javlja  d* jermje
do preklica v račun zopel H.K--VNLLNh. KNJIŽICU prvovrstnih IJubijanskip denarnih zavodov (Mestne nranilnice.
PREMOG
drva — karboparketi
SLOVSA Kolezijska ulica 19
telefon 39-34
67/L
PRAGA  - BABY 1935
Tdeaien majhen voz s 4 sedeži, ki porabi 8 litrov bencina na 100 km, nenavadno eleganten, odgovara joč vsem zahtevam Ponudbe posije: Zastopstvo Praga avtomobilov, Za-^reb.Svačičev tro 12. Ugodni plačilni   mesečni  obroki ?79Q
NAJCENEJŠI zajtrk in večerjo ter najboljši mlečni izdelki, najceneje v Mlekarni Naklo. Erjavčeva cesta 2 nasproti dramskeija rdedališča in na stojnici Ljubljen- živilski trg. 2865
KAVARNA   STRITAR vsaki
večer   koncert,   salonski orke
ster,  pjevačice.   Odprto do 4
zjutraj. 76/L
PRI CADIT, Podrožnikom zopet vsako soboto in nedeljo sveže   domače  koline. 2864
Sveže  najfinejše norveško
RIBJE OL..IK
iz lekarne
DR G. PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam.
ZIMSKA JABOLKA, skrbno prebrana in sortirana, sorte: zlata parmena, ananas, belfler, dolenjska voščenka, kanadka i. t.d. zopet na zalogi. Sadj*- za kuho po zelo nizkih cenah. Oglejte si stalno »Sadno raz stavo* pri Kmetijski družbi, Novi trg 3. Ogled brezobvezt.fi za nakup. 2870
POUK
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
ŠIVILJA SPREJME gospodične v dnevni in večerni pouk v šivanju lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov. Naroda«
75/L
SLUŽBE
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din
FRIZERKA dobro izurjena želi premeniti službo, gre tudi na deželo najraje na Gorenjsko Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod >Dobra moč*.
2850
SAMOSTOJNA šivilja se i.Xče za salon. Perfektna v plaščih in kostumih. Pism. ponudbe na upr »Slov. Nar. pod »Perfektna« 285S
PRODAM
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
RABLJENA KOLESA damska in moška najceneje dobite (tudi na obroke) pri »Prometa Nasproti   Križevniške cerkve
2855
IVALI
Beseda 50 par. davek 3-- Din Najmanjši znesek 8 Din
LJUBITELJI ŽIVALI. Prodam 3 pare grlic, par 15 Din. zelo udomačene. Šmuc, Zg. Šiška 56. Nasproti Krekove šole.
2859
MALI
OGLASI
»SLOV. NARODU
IMAJO
SIGUREN USPEHI
PRI OSLABITVI ŽIVCEV
se uporablja fizlolo&kl ekstrakt Iz žleze močne in zdrave živali — „KALEFLUID". — Zaston razpošiljamo podrobno literaturo, zahtevajte: Beograd, Njejjoseva 5, Milo* Markovlć. „KALEFLUID4" se dobi v lekarnah In drogerljah. - Ret'. Sbr. 5300/32._
HNTOn KOS
K L H N C - KRUHJ
strojno mizarstvo
I vdelava modernega pohištva in stavbno mizarstvo. Cen.j. občinstvu vljudno priporočam, da si ogleda kvaliteto izdelkov na obrtni razstavi v KRANJU in se prepriča o solidnem delu ter
- NIZKIH CENAH. -
TOPCMTMOMO m0\
je rzdetano na podlagi ofivnega ofo, zato da perilu hitro skrajno mož-In čadovito
ZoMtevofte vedno ie Rivier a terpeu&Hovo
ZNIŽANE CENE
avokoiea, odnaklh, igrae-nih. Invalidskih vozičkov, prevoznih trtctkjjev, motorjev, šivalnih strojev. Cenik* tranko. »TRIBUN Ac F. BATJEL, tovarna dvokolee tn otročkih vozičkov, IJTJBLJANA. KarfovSka cesta Stev. 4
SLOVENSKI NAROD
Inserirajte v ..Slov. Narodu"!
Obćin. Ljubljana Me*tm pogrebni zavod
V globoki tugi naznanjamo prežalostno vest, da je naš nepozabni, iskrenorjubljeni papa, opapa, brat, stric in tast, gospod
IVAN K0NĆINA,
veleposestnik in trgovec v Gorenji vasi
v petek, dne 4. oktobra 1935 na poškodbah, ki jih je zadobil povodom železniške nesreče, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v ponedeljek, dne 7. t. m., ob 10. ari dopoldne iz hiše žalosti, Kanjona gorica, na farno pokopališče Stična, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi in drugih cerkvah. GORENJA VAS — IVANJCNA GORICA, dne 5. oktobra 1935.
TTNCA, poročena ING. GROSCHEL, ELA, poročena JEFIMOV, ALBINA, poročena KRALJ, hčerke.
FRANC KONCENA, brat.
FEODOR JEFIMOV, JOSIP KRALJ, zeta.
ANDREJA, MAŠA, NANA in MILAN,
vnukinje in vnuk.
ANDREJČKA, pravnukinja, in vsi ostali sorodniki.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.