Poštnina plačana v gotovini Leto III $tev. 193. V Ljubljani, petek 26. avgusta 1938. Lord Runciman potreben boli kot kdaj prej Težave v ČSR se na novo kopičijo Anglija ne okleva: flOrožje je pripravi eno za pomoč žrtvi napada1' držana le slovaškemu parlamentu, razen v vprašanjih obstoja države, kakor je n. pr. narodna obramba. Samo takšna vprašanja se morejo razpravljati v centralnem parlamentu. 5. Slovaška mora imeti v mirni dobi na svojem podrofju slovaško vojsko s potrebnimi rezervami za primer mobilizacije. Slovaki morajo služiti v slovaških polkih, katerih poveljniki morajo biti Slovaki. London, 26. avg. o. Neuspeli češko sudetskih pogajanj grozi uničiti angleški program, s katerim so hoteli Angleži pomiriti Srednjo Evropo. Diplomatski krogi so mnenja, da Anglija do zdaj še ne namerava poseči v rastoča nesoglasja med Cehi in sudetskimi Nemci. Isti krogi zatrjujejo, da se je Runcimanov svetovalec Ashton Gwatkin dalje časa razgovarjal z lordom Halifaxom ter mu je poročal o stališču sudetskih Nemcev do češkoslovaške vlade. Mislijo, da bi neuspeh v Pragi oslabil Chamberlainov prestiž v Evropi, ker je on zadnje čase zastavil vse svoje sile, da bi pripeljal srednjeevropske države do miru. Gwatkin je končal v Londonu svoje zasebne posle sinoči in bo odpotoval v Prago jutri zjutraj. Britansko stališče še ni dokončno, opazovalci pa so mnenja, da so odprte samo tri možnosti, ki hi moglo privesti do uspeha in narediti večji pritisk na sudetske Nemce: _ 1. Z grožnjo, da sc lord Runciman in njegova komisija odpokličeta. S tem bi prišli sudetski Nemci v neugoden položaj ter bi praška vlada pri njih mogla z ostrejšimi ukrepi povzročiti strah. 2. Sir John Simon. ki je imel v soboto na političnem sestanku r Lanarhu daljši govor, je rekel, da si Britanija pridržuje pravico, da se bojujejo ob strani Francije, če bi kdo poskušal kakšen napad na češkoslovaško neodvisnost. ■Vsi mislijo, da je bila ta druga točka lahka grožnja proti nemškim nacionalistom, ki dajejo moralno podporo sudetskim Ncmcom. 3. Anglija in Francija bi mogli naknadno zavzeti novo odločno stališče proti nemškemu podpiranja sudetskih Nemcev. Simonovo grožnja ne bi bila potrebna, če bi grožnja po prvi točki imela uspeh. Strogost njegovega govora in njegove navedbe zaviso od odločitve predsednika Chamberlaina in lorda Halifasa, ki sta imela daljši razgovor v ponedeljek v Londonu. Lord HaliJax je sinoči, predno je odšel na počitnice v Yorkshire, imel 'daljši razgovor s francoskim odpravnikom poslov. Kakor zatrjujejo, sta se oba državnika razgovarjala o novi ideji za novo posredovanje v Berlinu. Francozi pravijo, da je vsaka angleška želja za skupno akcijo v Parizu dobrodošla. Anglija govori lasno London, 26. avgusta, o. V središču zanimanja vseh tukajšnjih diplomatskih in političnih krogov stoji nova akcija angleške vlade, ki se pripravlja. Splošno pričakujejo, da bo v najkrajšem času ponovljena Chamberlainova izjava o ČSR 24. marca letos, kakor tudi poskus lorda Runcimana, da izdela lastni načrt in z osebnim vplivom na Hitlerja pomaga k čimprejšnji rešitvi češkega problema. Včerajšnjim sejam ministrskega odbora pripisujejo poseben pomen. Obisk prvega sodelavca lorda Runcimana Gvatkina je s tem v neposredni zvezi. Ves londonski tisk, Id je bil prejšnje dni prežet optimizma, je v sedanjih dneh spremenil svoje stališče in daje izraza zaskrbljenosti nad zapleti ▼ Srednji Evropi, še v teku 10 dni bo sklicana izredna seja angleške vlade, na kateri bodo_ v službeni obliki ponovili Chamberlainovo izjavo 24. marca, ko je dejal: »Kljub vsemu temu bo enkrat morda potrebno, da bomo uporabili svoje orožje, da pomagamo žrtvi napada v takem primeru, ko b o po naši presoji popolnoma pravilno, a po odredbah določil Društva Narodov dejansko potrebno, da to storimo. Tak primer bi mo gl a postati češkoslovaška republika. Slovaki za svoje pravice Praga, 26. avgusta, o. Iz Prage poročalo, da je parlamentarni klub slovaške ljudske stranke izročil novo izdelano spomenico češkemu parlamentu. Slovaški list »Slovak« piše, da je ta spomenica do temelja proučena in da se razteza na vse panoge državnega življenja. V spomenici zahtevajo Slovaki preureditev države na temelju nove ustave. Spomenica sestoji iz osmih točk: 1.Češkoslovaška ne smo biti več centralisti-na država; temveč mora postati zvezna država. 2. Na slovaškem področju mora biti slovaški jezik uradni jezik. 3. Priznanje posebnega slovaškega državljanstva. 4. Zakonodajna oblast parlamenta se mora j lik© težkoče z gverilsko vojno, ker morajo" imeti omejiti in mora biti na slovaškem področju pri- | ne gamo na bojišču veliko število vojakov na raz- Horthyfu v čast - največja vojaška parada Madžarska bo le potegnila nekaj koristi iz tega obiska Berlin, 26. avg. AA. (DNB.) Pred začetkom vojaške parade sta Horthy in Hitler v spremstvu svojih pribočnikov izvršila pregled vojske. Zbrane množice so pri tej priliki priredile Horthyju navdušene manifestacije. Nato sta Hitler in Horthy odšla na častno tribuno. Horthy je bil oblečen v admiralsko uniformo. Za avtomobilom, s katerim sta se pripeljala Horthy in Hitler, je pribrzel avtomobil s feldmaršalom Gorin-gom. Hitler in Horthy sta zavzela svoja prostora na častni tribuni, desno so stali pribočniki Horthyja, a levo pribočniki Hitlerja. Paradi je poveljeval poveljnik tretjega armadnega zbora general v. Witzleben. Na čelu parade je šel Bernardinski pešpolk. Nato so sto- 6. V praškem centralnem parlamentu morajo | biti Slovaki zastopani z 09 narodnimi poslanci in 39 senatorji, medtem ko so doslej imeli 01 narodnih poslancev in 30 senatorjev. 7. Pri izvolitvi predsednika republike mora | večina parlamenta zajeti prav tako tudi večino slovaških narodnih poslancev. 8. Izvršilna oblast na Slovaškem mora biti poverjena vladi, ki je odgovorna slovaškemu parlamentu. Francoska Ljudska fronta začela popuščati: Daladier za močno in pripravljeno Francijo Radikalni socijalistl bodo svojega predsednika podprli Pariz, 26. avg. o. Pri včerajšnjem 6estanku socialistov, radikalnih socialistov in komunistov, ki so največje parlamentarne skup. ljudske fronte, so izdali po sestanku komunike, v katerem pravijo 6ledeče: Vse stranke so pripravljene odločno vztrajati pri načrtu za 40-urni delavnik, popustiti pa so samo v podaljšanju delovnega časa za industrijo živil. Komunike nadalje navaja, da bo delegacija konferirala z Daladierom o tem načrtu v soboto po sestanku, ki ga bodo imeli danes levičarski poslanci skupno s predstavniki ljudske fronte v parlamentu. Ni pa še gotovo, če bo to omiljcnje določilo 40-urnega delovnega tednika uveljavila vlada s posebnim ukrepom z zakonsko močjo ali pa parlament na svojem predčasnem zasedanju, kakor to zahtevajo socialisti. Daladier razlaga nujnost svojih ukrepov Pariz, 26. avgusta. Daladier je imel govor na eeji predstavništva izvršnega odbora radikalne socialistične stranke. V svojem govoru je posebno poudaril ukrepe, ki so potrebni za narodno obrambo. Komentiral je svoj govor, ki ga je imel v nedeljo, ter je izčrpno podal poročilo o vojaških pripravah v drugih državah. Opozoril je tudi na brzino, s katero izdelujejo v teh državah bojni material. Primerjal je stanje, ki v tem pogledu vlada v Franciji, e stanjem v drugih državah. Svoj govor je zaključil e poudarkom, da je treba nujno povečati moč proizvodnje v Franciji ter izrazil mnenje, da je načelna stran posameznih socialnih zakonov manjše važnosti. Treba je — je dejal — da tovarne, ki izdelujejo material za obrambo države, povečajo svojo proizvodnjo, kajti samo močna Francija mora ohranili mir. S povečanjem te proizvodnje pa je treba začeti takoj brez odlašanja, kajti Francija mora biti takoj močna in no šele čez 6 mesecev ali čez leto dni. Predsednik vlade ne vidi druge rešitve, kakor da jo treba na vsak način omiliti zakon o 40-urnem delovnem tednu. Izvedba tega zakona mora biti izvršena na mnogo bolj elastičen način. Francija je edina država v Evropi, ki ima 40-urni delovni leden. V drugih državah tovarne, ki izdelujejo vojni material, delajo tudi po 60 ur na leden. V petek se bo sestal plenum parlamentarne skupine radikalne socialistične stranke, na katerem bo Daladier ponovil svoje včerajšnje misli. 2e včeraj 60 se voditelji te stranke izrazili odločno proti predlogu, da bi bil parlament sklican prej, kakor to zahtevajo levičarske stranke. Pariz, 26. avgusta. Predsedstvo izvršnega odbora radikalno-socialisličue stranko je izglasovalo I resolucijo, v kateri izraža polno zaupanje svojemu predsedniku Daladierju za ostvarjanje dela, ki ga je Daladier v glavnih črtah naznačil v svojem nedeljskem radijskem govoru. Resolucija pravi dalje, da se je Francija v najbolj kritičnih urah svoje zgodovine zmerom rešila s skupnimi napori in z vsemi silami svojega naroda. Bolj kot kdaj prej zahteva čas nove napore, tako glede notranjih potreb, kakor tudi zaradi mednarodnega položaja. Zaradi tega računa radikalno-socialistična stranka na sodelovanje in podporo vseh sil in strank brez razlike, zlasti pa na pomoč Daladierju pri izvajanju socialnih ukrepov, ki so v korist naroda in države. Francoska mornarica zaostaja za italijansko Pariz, 26. avgusta. AA. (Stefani.) Tehnični uradnik lista »Action Framjaise« piše, da si je italijanska vojna mornarica zaradi nadmočnosti svojega političnega režima in svojih pomorskih konstruktorjev priborila precejšnjo premoč nad francosko mornarico zlasti, kar se tiče bojnih ladij, ki so hrbtenica vsake bojne mornarice. Italijani so popolnoma prenovili štiri bojne ladje po 24.000 ton, med njimi oklopnice »Cavour«, »Cesare Giulio« in »Doria« kakor tudi dve oklopnici po 35.000 ton — »Littorio« in »Vittorio«. Ti dve ladji bosta dani v promet prihodnje leto. Francija bo do tega časa razpolagala samo z dvema oklopnicatna serije Dunquer-que s 27.000 tonami. Francija bo mogla vpostaviti ravnotežje šele potem, ko bo dala v promet tudi oklopnice po 35.000 ton — »Richelieu« in »Jean Barte«, kar se bo pa zgodilo šele leta 1940, če bo francoska industrija sprejela namesto sedanjega 40 urnega delovnega tedna 60 urni delovni tednik. Pa tudi v tem primeru je negotovo, če 6e bo dala doseči premoč nad italijansko mornarico, ki bo dala v promet oklopnici po 35.000 ton »Impero« in »Roma«, ki se že gradita. Zraven dostavlja list, da se nahajata dve tako veliki oklopnici francoske mornarice in ladja nosilka letal zaenkrat še v načrtih. Japonci zelo počasi napredujejo proti Hankevu Prepričani so, da s padcem Hankeva vojne še dolgo ne bo konec Šanghaj, 26. avg. o. Različna poročila prihajajo v Šanghaj o bojih z regularnimi četami in gverilskimi četami na mnogih odsekih v dolinah ob reki Jangce in Rumene reke. Vse te bitke pa nikjer niso odločilne, ne na eni kakor ne na drugi strani. Hankov je še vedno središče, kamor so usmerjeno vse japonske sile, ki dobivajo dan za dnem ojačenja in Japonci korak za korakom osvajajo postojanke proti zahodu pod in nad reko Jangce. Japonci hočejo za vsako ceno priti do železniških prog Peking—Hankov na severu in Kanton—Hankov na jugu, ki 6e zvežejo v začasnem glavnem mestu Ilankovu. Japonci imajo ve- pali oddelki treh pešpolkov in zastopstva raznih polkov iz države, nato pa tanki in oklopni avtomobili. Vsak oddelek so prisotne množice z navdušenjem pozdravljale. Nato je prišla mimo konjenica, za njo pa oddolki kolesarjev. Po kratkem premoru je prišlo top- ništvo in motorizirani oddelki. Zlasti so opazili težke topove. Za težko artiljerijo je prišlo lahko topništvo in razni topovi za obrambo proti zračnim napadom. Na koncu parade sta bila dva polka oklopnih avtomobilov. V tem trenutku so vsi gledalci vstali. Nekaj pred 12 je bila ta velika parada končana. Horthy je čestital Hitlerju zaradi odličnega vedenja vojske. Ob navdušenih pozdravih zbranih množic je Horthy v spremstvu Hitlerja stopil v avtomobil ter 6e skozi Char-lottenburško ulico in skozi Brandenburška vrata odpeljal v Wilhelmstrasse. Madžarsko žito v Nemčijo Budimpešta, 26. avg. Budimpeštanski list »Ujzszag« izve, da bo Madžarska uvozila v Nemčijo okrog milijon kvintalov pšenice. Mislijo, da se bodo Dogajanja zaradi izvoza te pšenice kmalu začela polago, temveč po vsej osvojeni zemlji, če hočejo obdržati kitajsko zasedeno ozemlje v miru. Največ takih gverilskih bojev ee vrši 160 km proč od Šanghaja. Japonska kolona, ki Šteje 10.000 mož, je včeraj in danes napredovala za 15 km v pokrajini Antivej, severno od Jangce *ji zavzela vasi, ki leže 40 km od Liiiana. Tu je seflaj prosta pot skozi južnozapadne hHbe v pokrajini Anhvej. Liuan loži 250 km vzhodno od najbližje točke železniške proge Peking—Hankov. Druga japonska kolona, ki šteje 10.000 mož, 6e nahaja pri Gvan-lingu, ki leži 45 knt od Lluana. Na južni obali reke Jangce v odseku Jujčanga se Kitajci trdovratno upirajo japonskemu prodiranju proti Han-kovu in železniški progi Kanton—Hankov. Srditi boji se vrše že več dni v hribih severno od Jujčanga. Postojanke so sedaj v enih, sedaj v drugih rokah. Jujčang leži 140 km vzhodno od Sieninga, ki je nabližja točka železniške proge Kanton— Hankov. Jagonci si pomagaio s plini v. London, 2(5. avg. o. Včeraj se je Kitajska pritožila nad Japonsko, da uporablja v kitajsko japonski vojni strupene pline. Kitajski poslanik rajči se je včeraj zglasil v zunanjem ministrstvu in izročil obtožbo, v kateri obtožujejo Kitajci Japonce, da so uničili s strupenim plinom dva kitajska bataljona, od katerih so se rešili samo štirje vojaki. Ta dva bataljona sta bila v ponedeljek v severni pokrajini Kijanski, kjer so hoteli storiti protinapad, Japonci pa so spustili plin in tako l uničili oba bataljona. Vojna bo dolga Tokio, 26. avgusta. AA (Havas) Zastopnik japonskega notranjega ministrstva, ki je danes predsedoval prvi seji političnih prefektov vzhodnih obmejnih japonskih oblasti, je izjavil, da jo še zelo . daleč do zaključka kitajsko-japonske vojne, ki ne | bo končana niti z zavzetjem Hankova. Vesti 26. avgusta Novo odpravo so poslali Nemci raziskovat Himalajo. Odprava je 15. avgusta prišla v Bombaj, od koder je odšla v pogorje Himalajo. Cene žitu so zvišali v Franciji. Metrski stot pšenice bo odslej veljal 240 frankov. Prometne zveze so že popravili v vsej severovzhodni Koreji. Po zadnjih poročilih je poplava zahtevala mnogo več smrtnih žrtev, namreč 994. Ranjenih je bilo 1000 ljudi, pogrešajo pa jih še 343. Na Dunaju se je začela konferenca o pogonskih sredstvih. Razprav se udeležuje veliko število tujezem-skih strokovnjakov. Japonska vojaška letala bodo preganjala vsako potniško letalo francoskih, angleških in ameriških letalskih družb, ki bi letelo nad kitajskim ozemljem. V Moskvi je Stalin dal zapreti 70 članov vrhovnega Sovjeta kljub temu, da te ljudi ščiti parlamentarna imuniteta. Zaradi aretacije je nastalo med moskovskimi političnimi krogi veliko razburjenje. V Ženevi je umrl bivši romunski minister Filipescu. Filipescu je imel hudo srčno bolezen, pa je podlegel operaciji. Kongres evropskih narodnih manjšin se je začel včeraj v švedski prestolnici v Stockholmu. V Prago je včeraj priletela s svojim letalom hčerka lorda Runcimana, Margareta. V Pragi bo ostala nekaj dni, nakar bo odletela v Italijo k mednarodnim letalskim tekmam. Angleški zunanji minister lord Haliiax je odšel na svoj nedeljski odmor v Yorkshire ter se bo vrnil v London v ponedeljek. Madžarski regent Horthy si je včeraj v Berlinu ogledal olimpijski stadion in športno polje. Zvečer pa je bila v državni operi slavnostna predstava njemu v čast. Peli so opero »Lohengrin«. Odbor sekcij francoske ljudske fronte je imel v sredo zvečer svojo sejo, na kateri je izdal resolucijo proti nameravanim obnovitvenim ukrepom predsednika vlade Daladiera, češ da se 40 urnega delavnika vlada ne sme dotikali. Odposlanca tega odbora bo sprejel tudi Daladier. Vesti, da bi romunski zunanji minister Petrescu Comnen v bližnji bodočnosti obiskal Rim in da bodo ob tej priliki povišali romunsko poslaništvo v Rimu in italijansko poslaništvo v Bukarešti v veleposlaništvi, v Bukarešti zanikajo kot popolnoma neosnovane. Na Japonskem sta v sredo v tokijskem predmestju trčili dve letali, ki sta nato padli na streho tamkajšnje tovarne. Kmalu nato je nastala eksplozija in ogenj, v katerem je našlo smrt 36 delavcev imenovane tovarne. Nove železniške proge bo začela graditi nacionalistična vlada v Španiji. Prometni minister je hamreč sestavil posebno komisijo, ki bo podrobno preučila načrte za nove proge. Obsedno stanje je bilo proglašeno nad palestinskim mestom Djanin zaradi atentata, ki je bil izvršen nad nekim Angležem. Vojska je zasedla vso okolico in mesto, policija pa je preiskovala zasebna stanovanja. Neka potniška ladja je ob irski obali zavozila na plitvino. Skozi luknjo, ki je pri tem nastala, je začela voda naglo vdirati v ladjo in jo potopila. 20 potnikov se je rešilo s plavanjem, pet pa jih je utonilo. Velik politični govor bo imel jutri v nekem škotskem mestu angleški finančni minister sir John Simon. Obravnaval bo vsa zunanjepolitična vprašanja in angleško stališče do dogodkov v Evropi. Poudaril bo tudi obveze Anglije do Francije. V Buenos Airesu je bila te dni zaključena razstava italijanske umetnosti. Razstavo je obiskalo 71.000 ljudi. Plaz je zagrabil dva nemška turista na Petereju, ko sta iskala truplo svojega ubitega tovariša. Enega od njiju je plaz potegnil s seboj in ga vrgel čez pečine, kjer se je nesrečnik ubil. Poljsko prestolnico Varšavo bo v začetku prihodnjega meseca obiskal jugoslovanski trgovinski minister dr, Vrbanič. Prav tiste dni bo v Varšavi tudi danski trgovinski minister Kjerhel. Oba ministra bosta ostala na Poljskem več dni. Novo železniško progo med Litvo in Poljsko bodo začeli v kratkem graditi. To je posledica sporazuma med Poljsko in Litvo, do katerega je prišlo pred tremi meseci zaradi odločnega nastopa Poljske. Težak bronast venec je pred spomenik nemškim padlim vojakom v Berlinu položil madžarski regent admiral Horthy. Na vencu je bilo napisano: »Padlim junakom slavne nemške vojske, Horthy«, Neki sovjetski vojak je pobegnil na poljsko stran pri obmejni vasi Mihajlovki. Povedal je, da je pobegnil iz sovjetske vojske zaradi nečloveškega ravnanja z vojaki. V Damasku je policija prijela zarotnike, ki so hoteli ubiti ministrskega predsednika, predsednika skupščine in upravnika policije. Glavni zarotnik pa je pobegnil. Bivši predsednik angleške delavske stranke, Lans-burry, je včeraj obiskal romunskega kralja Karla in mu predlagal, naj bi z belgijskim kraljem Leopoldom prevzel iniciativo v sklicanje nove mednarodne gospodarske konference. Ta konferenca naj bi ostvarila mednarodno gospodarsko sodelovanje, s čemer bi takoj popustila politična napetost. Ta Lansburryjev načrt se večjidel strinja z gospodarskim načrtom belgijskega državnika van Zeclanda. Novo trgovinsko pogodbo so sklenile Združene države in Kanada. V prvih dneh prihodnjega meseca bodo pogodbo podpisali. 14. mednarodni kongres starokatoliških cerkev se je začel v Ziirichu. Kongresa se udeležujejo vsi škofje in duhovniki starokatollkov, ki pripadajo utrechtski uniji. V Barceloni so rdeči oblastniki dali zapreti sina znanega dramskega pisatelja Anice. Obtožujejo ga, da je bil v tajnih zvezah z nacionalističnim glavnim poveljstvom. Gospodarski svetovalec lorda Runcimana v Pragi, Anton Gwalkin, je včeraj dopoldne obiskal v zunanjem ministrstvu lorda Halifaxa. Pri pogovorih je bil navzoč tudi finančni minister John Simon. Bern, 26. avgusta. AA. (Stefani.) Eden najuglednejših članov švicarske socialistične stranke, advokat Maoti, objavlja v nekem včerajšnjem listu svoje vtise iz Sovjetske Rusije. Z nekako trpkostjo in razočaranjem piše o vsem, kar je videl v Sovjetiji, posebno pa poudarja veliko pokvarjenost sovjetske birokracije. Mestna počitniška kolonija v Metliki. Iz Metlike se vrnejo kolonistke v soboto dne 27. avgusta 1!).5S 7, vlakom ob 14.50. Starše vabi mestno poglavarstvo k sprejemu svojih otrok na elav. kolodvor, Taksni ljudje bi hoteli,strmoglaviti' vlado Maribor, 25. avgusia. Mod mariborskimi železničarji je vzbudila veliko pozornost novica, da se je pred nekaj tedni preselil v jetnišnico mariborskega okrožnega sodišča bivši nastavljenec v železniških delavnicah Malija Kuder. Bil je to eden najintimnejših sodelavcev znanega »voditelja« mariborskih »nacionalnih« železničarjev, vidno se je udejstvoval v vseh takih podobnih političnih in sfrokovnih organizacijah ter je tudi v vrstah JNS veljal za preizkušenega, zanesljivega pristaša, iz katerega nekoč še gotovo »kuj bo«. In res je sedaj nekaj iz njega nastalo, zaradi velikih sleparij, ki presegajo 100.000 dinarjev, se je znašel v preiskovalnem zaporu ter pride v kratkem pred sodnike. Znan je v Mariboru Kuder zlasti od letošnje pomladi, ko je »strmoglavljal« sedanjo vlado. Bilo je to zgodaj spomladi, ko se je v vrstah mariborskih pripadnikov lepega dne bliskovito širila vest, da bo čez nekaj dni Stojadinovičeva vlada padla. Eden glav- nih razširjevalcev teh novic je bil Kuder. Z naglimi koraki je prišel v Magdalenskem predmestju k nekemu posestniku, ki ima telefon ter ga je prosil, če sme telefonirati. Potem se je pred telefonom razkoračil in začel svojemu prijatelju pripovedovati važno vest skoraj dobesedno tako-le: »Bil sem ravnokar v družbi odličnega gospoda narodnega poslanca, ki mi je zaupal, da bo sedanja vlada čez nekaj dni gotovo padla. Najodličnejši in najodločilnejši krogi v državi vladi ne zaupajo več in sedaj pridejo na vrsto naši Kramer, Pucelj, dr. Jančič, morda pa še celo naš, voditelj Tumpej. Nocoj zvečer ob 7 pridi tja in tja, kjer se bomo pripravili, da padec vlade proslavimo.« — Ta pogovor je poslušalo pazljivo uho ter si ga je zapomnilo. Prišel je sedaj ravno prav in je dobro, da ga nekoliko osvežimo, že zaradi tega, da bo imel odlični gospod narodni poslanec, ki je večkrat sedel v družbi odličnega g. Kudra, priložnost, da ve, s kom je sede). Šahovski furnir v Osjeku Prvo mesto si delita Lešnik in Rabar, ki se bosta udarila za moistrski naslov Osjek, 26. avgusta. Včeraj je bil v Osjeku končan šahovski amaterski turnir za državno prvenstvo. Malo pred koncem turnirja je vse tako kazalo, da si bo Slovenec Lešnik brez večje težave osvojil prvenstvo in tako postal šahovski mojster. Vendar pa ga je v zadnjih dveh kolih doletela neverjetna smola. Od zadnjih dveh iger si je osvojil le pol točke in če ne bi Šiška svojo prekinjeno partijo z Rabar-jem remiziral — kljub temu, da je stal Rabar že precej boljše — bi Lešnik ostal drugi, kajti Rabar bi ga bil prehitel za pol točke. Tako je Lešnik poleg vse nesreče v zadnjih dveh kolih le še obdržal obenem z Rabarjem prvo mesto. Sikošek, ki mu tudi na našem jugu priznavajo, da je sijajen igralec, je na čuden način proti Pavloviču zadnjo partijo izgubil, čeprav je stal že dosti boljše. Tako se je moral zadovoljiti le z 11 mestom na končni tabeli, čeprav mu vsi soglasno pripisujejo zaradi njegove lepe igre dosti boljše mesto. Zelo važna je bila tudi igra med Šubaričem in Martin- čičem, kajti če bi Šubarič v tem boju zmagal, bi proti pričakovanju vse presenetil, zasedel prvo mesto in si osvojil mojstrski naslov. Igral pa je to zadnjo partijo zelo slabo, tako da ni dobil niti pol točke. Končni izid je tale: Prvo in drugo nagrado si delita Lešnik in Rabar z 10.5 točkami, tretjo Šubarič 10, četrto, peto in šesto Avramovič, Pavlovič in Šiška 9.5, sedmo in osmo Carcv in Rajkovič z 8.5, deveto nagrado pa je dobil Martinič z 8 točkami. Omenjamo le še dva: Sikoška, ki je dosegel 11 mesto brez nagrade, in sicer s 7 točkami in Spasojeviča, ki 6i ni osvojil v v6eh 17 kolih niti pol točke in seveda tudi ni dobil kake nagrade za to. Turnir pa ni prinesel novega šahovskega mojstra, ker si prvo mesto delita dva, Lešnik in Rabar. Po pravilih bosta odigrala med seboj še dvoboj na dve dobljeni partiji. Kje in kdaj 6e bosta borila, še ni znano. Upamo, da v tem dvoboju Lešnik ne bo tako odpovedal, kot je v zadnjih dveh kolih na 06ješkem turnirju. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 28. avgusta. Rešilna postaia brez dela Človek bi pričakoval, da se bo zdaj, ko se je začelo mesto polagoma polniti, zgodilo kaj več nesreč kot običajno, vendar pa nam poročajo z rešilne postaje, da niso že od včeraj naprej imeli nobenih posebnih voženj, ker ni bilo nobenih nesreč, niti takih, ki bi se zgodile pri delu, niti prometnih. — Pač pa je bilo več nesreč na deželi. Tako na primer poročajo o katastrofi dveh avtomobilov pri Radečah, pri kateri je bilo sedem oseb bolj ali manj poškodovanih, in o hudi avtomobilski nesreči pri Dravogradu, pri kateri sta dobila precej hudo poškodbe lastnik avtomobila in njegov šofer. Drobnarije s policije Tudi na ljubljanski policiji se zdi, da nimajo preveč opravka s kakšnimi zlikovci. Pač pa je iz policijskega dnevnika razvidno, da so pridno na delu manjši tatovi; tako na primer tatovi že slutijo, da se bliža zima in eden od njih se je hotel že kar zdaj zavarovali proti mrazu in si je preskrbel v nekem stanovanju na Poljanski cesti lepo črno zimsko suknjo s črno podlogo in baržunastim ovratnikom. Za primer lepega vremena pa je izmaknil tudi temnozelenkasto letno suknjo, vredno tisoč dinarjev in še hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, glasečo se na 50 din. — V Stepanji vasi pa se je pred nekaj dnevi splazil v shrambo neke hiše neznan zlikovec, ki je bil nemara precej lačen, kajti odnesel je več jestvin in nekaj ruma za primer, da bi šel na kakšno daljšo »turo«, tudi »Thermos« steklenico, da bi lahko vzel kaj toplega s seboj ali da bi jo ob ugodni priliki kje dobro vnovčil. — Tudi v prejšnjih dnevnikih je zaznamovanih več manjših tatvin in celo nekaj pregreškov zoper moralo, .od katerih posebno pade v oči tisti, ki se je pred krulkim zgodil na Viču v nekem hlevu in katerega žrtev je postala neka slaboumna ženska. Ker se je zlikovec bal, da bi ga zasačili, je po svojem ostudnem delu pobegnil iz hleva in pozabil v njem celo svojo kravo. Ko pa se je čez dalj časa le vrnil ponjo, so ga zasačili in izročili v primerne roke, kjer bo že dobil plačilo za svoje delo. Policija pa je izdala tudi več tiralic za raznimi sumljivimi in zločinskimi osebami, tako za nekim vojnim beguncem, ki jo je popihal iz bel-grajske vojne edinice in se najbrž umaknil v Nemčijo k svojemu očetu. Tiralica je bila izdana tudi za nekim ciganom, ki se je v ljubljanski splošni bolnišnici izkazal z izkaznico za brezposelne, izdano od občine Begunje, in oddal svojo šestletno kčerko Cvetko v bolnišnico. Ker pa je ta cigan najbrž identičen z nekim brusačem in potujočim godcem enakega imena, čigar družini okrajno glavarstvo v Radovljici ne prizna domovinstva, je nastalo vprašanje, kdo bo plačal stroške za zdravljenje ciganove hčerke Cvetke, zato je treba ugotoviti, kje ima ta ciganska družina svojo domovinsko pravico. Precej dela pa daje policiji tudi zadeva pro-slulega bankirja Jankoleta, o katerem imajo na policiji že celo skladovnico obtežilnega materiala, ki se pa še zmerom veča, kajti iz dneva v dan prihajajo nove ovadbe. Do sedaj je prijavljenih že toliko oškodovancev, da presega skupna vsota njihovega denarja že dober milijon dinarjev. Vsekakor bo ta afera še precej dolgo razburjala Ljubljano in vso Slovenijo in jo bo mogoče v vsej velikosti preceniti šele tedaj, ko bo preiskava zaključena. Z živilskega trga Proti zadnjemu gremo In to se na trgu pozna kot kjerkoli drugje. Branjevke namreč prav dobro vedo, da zdaj v Ljubljani ni preveč denarja in večina jih ostane doma. Tako je današnji trg prav slabo zaseden in še tiste branjevke, kolikor jih je, se morajo boriti z gospodinjami za cene, kajti skoraj neverjetno je, kako gospe in tudi gospodje, ki precej pogosto prihajajo na trg s svojimi ženami ali tudi brez njih, naravnost ljubosumno iščejo, kje bi dobile stvari, ki jih rabijo, ceneje. Prav sleherne kronce se jim zdi škoda in človek, ki jih opazuje, nehote pomisli, kako bi bilo v Ljubljani, če bi vsi in ob vseh prilikah tako pazili na denar. Pa je že tako: pri malenkostih je treba paziti, da sc potem lahko pri večjih stvareh izkaže človek bolj širokopoteznega .. ■ »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik! Župnik Vinko Poljanec umrl Prejeli smo vest s Koroškega, da je danes Zjutraj ob 8 preminul v Škocijanu na Koroškem župnik Vinko Pol j a n o c, • eden izmed naših značilnih prosvetnih delavcev in voditeljev na Koroškem. Župnik Poljanec je bil rojen 26. marca 1876 v fari Sv. Urbana pri Ptuju. Hodil je v šolo v Ptuj, kjer je obiskoval gimnazijo, semenišče pa je obiskoval v Celovcu. Tu se je izkazal zlasti kot izvrsten pevec. Kot mašnik je bil postavljen za kaplana najprej pri Sv. Juriju na Vinogradih severno od Celovca, pozneje pa je bil imenovan za župnika v Škocijanu. Zlasti ob prevratnih dueh je moral pokojnik zaradi narodnega dela na Ko- roškem precej pretrpeti. Po plebiscitu je bil župnik Poljanec od leta 1921 do 1927 koroški sloveu-eki poslanec, bil je predsednik koroške Slovenske prosvetne zveze in svetnik Kmečke zbornice. Bil je odličen govornik in prosvetni delavec. L. 1933 je s koroškimi pevci obiskal Ljubljano. Ne samo pri Slovencih, temveč tudi pri zagrizenih Nemcih je užival župnik Poljanec zaradi svojega kremenitega značaja in zaradi svojega odločnega nastopa spoštovanje. Pokojnik si je zlasti pridobil mnogo zaslug za napredek katoliške misli s tem, da je posvečal posebno pozornost mladini in mlademu duhovskemu naraščaju, kateremu je nudil vedno prijazen dom. Ob času, ko Slovenci močno potrebujemo krepkih prosvetnih delavcev med našimi rojaki, je smrt msgr. Vinka Poljanca bolestno odjeknila pri vseh, ki so poznali njega, njegovo delo in njegovo ljubezen do slovenskega naroda. Pogreb pokojnega župnika Poljanca bo v ponedeljek popoldne. Izpred obrtnega sodišča VI ne znate delati, pojdite kamen tolči Tone je bil mizarski pomočnik. Nekega dne ni delal po mojstrovi volji in ta mu je rekel: »Vi ne znate delati .pojdite kamen tolč.« Nato je Tone eredi dela odložil oblič ter vpričo mojstra pospravil 6voje orodje, odložil delovno in oblekel praznično obleko, tako, da je bil za odhod popolnoma pripravljen. Ko je mojster to videl, je izpolnil delavsko knjižico in jo izročil Tonetu, ki je takoj nato odšel. Tone je potem tožil mojstra na plačilo 14 dnevne mezde za odpovedno dobo ter je utemeljeval tožbo tako, da ga je mojster z gori navedenimi besedami hudo žalil, zaradi česar je bil upravičen takoj delo zapustili. Razen tega pa ga je mojster brez zakonitega razloga in brez predidoče 14 dnevne odpovedi odpustil iz dela 6 tem, da mu jo izročil delavsko knjižico. Torej mu iz obeh razlogov pristoja odškodnina za 14 dni. Po 5 minut trajajoči razpravi je sodišče reklo, da Tone ne dobi odškodnine. Razlogi: Po § 238, štev. 5 o. z., sme uslužbenec brez predidoče odpovedi zapustiti delo ali izstopiti iz službe, ako ga delodajalec hudo žali. V tem primeru ima uslužbenec pravico zahtevati plačo še za 14 dni naprej. V gori navedenih besedah, ki jih je mojster izustil v razburjenosti, pa sodišče ni moglo zazreti hude žalitve, ki bi Toneta upraviče-vala k takojšnjemu izstopu iz službe, ampak je bil to le izraz mojstrove nejevolje nad nedostat-nim delom. Mojster pa Toneta tudi ni odpustil, zato mu tudi iz tega razloga ne gre odškodnina. Tone je na lepem prekinil delo, odložil oblič, pospravil orodje in se preoblekel v praznično obleko. S tem jo Tone jasno pokazal svojo voljo, arku pa je za čuda trdovraten in vztrajen in kaze ne-preslano samo lepo vreme, pa tudi toplomer sc ne zdi preveč zanesljiv. Mraz je namreč že tolikšen, kakor najmanj sredi zime, da so morali gostje obleči plašče in so le redki brez njih. Mnogo se še vedno razpravlja o krasni »beneški noči« na jezeru, ki je pač zadivila ne samo domačine, tam-več tudi tujce. Kopanje je tudi skoraj že pri kraju, čeprav 6e dame še vedno prav koketno sprehajajo ob jezeru v kopališnih hlačah. Stanje na Bledu bi zdaj lahko označili za počasno umiranje. Zanimanje zanj je stopilo v zunanji politiki nekako v ozadje. Sklepi so bili sprejeti, hoteli so spet stopili v prejšnji stadij. V torek, kmalu po zaključku konference, sta zapustila Bled češkoslovaški zunanji minister dr. Krof ta s svojo delegacijo, proti večeru pa je odpotoval tudi romunski zunanji minister Petreecu v Bukarešto. Z njima so odšli zastopniki poslanstev in časnikarjev. Med drugimi so odpotovali z Bleda predvčerajšnjim zvečer z brzovlakom ob 6.4,2 minister vojske in mornarice armadni gen. Marič s soprogo in s šefom svojega kabineta polkovnikom Jevremovičem, enako je odšel Jankovič D., minister na razpoloženju; Marmaglio, sekretar italijanskega poslaništva v Belgradu; Burovali | Mustafa, sekretar turškega ministrstva; _ Adams, generalni konzul Holandske v Belgradu, in drugi. Ob kraju poletne sezone pa so prišli na Bled Pilja Milivoj, pomočnik ministra zunanjih poslov; Stankovič L, minister; Pantič, generalni konzul iz Dtisseldorfa; Osobaugb Luigi, ameriški vice konzul v Trstu; Arduini Luigi, ital. generalni konzul v Splitu; Kostič Josif, armadni general iz Niša; V. Scboennebeck Karl, polkovnik, nemški vojni atoše v Belgradu. ^ i' v . s k-’ > .<*'*. ** » n .j K#b m -+4 'm / ifc dfc - t* „9 w Bled bo imel te dni drugo večjo slavnost: kongres Pax Romane, ki bo kot 18. kongres od 26. do 30. avgusta 1938 pod pokroviteljstvom Hektorja Feliccja, apostolskega nuncija v Belgradu, in jugoslovanskih škofov v dvorani »Kazino^ Park-hotela na Bledu. Danes v petek dopoldne bodo prispeli na Bled udcleženci, katerih število se ceni od 500—600. V soboto bo zjutraj ob 8 maša, po maši pa zborovanje strokovnih pod-tajnišlev. .Popoldne ob 14.30 bo angleško predavanje >0 bistvu komunističnega nauka-; ter predavanje Pi-erre H. Simana iz Lillea »O katoliškem socialnem nauku in o zahtevah sodobnosti«. Ob 17 bo zborovanje vodij, nato pa zborovanje dijakinj s predavanjem »katoliške dijakinje in komunizem«. Ob 20.30 bo predavanje »Krščanska socialna gibanja«, zlasli o žosizmu. V nedeljo, 28. avgusta bo sv. maša s svetim obhajilom, nato pa zborovanje strokovnih podtaj-ništev. Pravniki bodo razpravljali o »Protikomunistični zakonodaji v raznih državah«, filozofi o »Slovenski in hrvatski katoliški književnosti«, me-dicinci o »Kolektivizmu v medicink, farmacevti pa o »Funkcionizmu in koletivizmu v farmaciji«. Socialni odsek bo razpravljal o »Sodelovanju katoliških dijakov z nekatoliki na karitativnem polju«, misijonski odsek so bo bavil z »Misijonskim delom katoliškega dijaka na strokovno - poklicni podlagi«, tiskovni odsek pa bo obravnaval »Sodelovanje dijakov v dnevnem tisku«. Odsek »Pro oriente« bo reševal vprašanje cerkvenega zedinjenja v Sovjetski Rusiji ob priliki 20-letnice nove sovjetske države. Ob 17.30 bo sestanek zastopnikov zvez in nato družabni večer. V ponedeljek, 29. avgusta bo zjutraj začetek zborovanja s 6V. mašo, nato pa bodo v razpravi vprašanja kot delovne metode in penetracija na univerzi. Na zborovanju bo imel minister dr. M. Krek pomembno predavanje o »Intelektualnem izoblikovanju katoliškega dijaka«. Zborovanje bo zaključilo romanje na Brezje. Drugi dan 30. avgusta bo odhod v Ljubljano in ogled njenih zanimivosti. Zdraviliška komisija bo v nedeljo v počastitev zborovalcev katoliških dijaških združenj Pax Ro-manae priredila zvečer slavnostno razvetljavo blejskega otočka in blejskega gradu, na jezeru pa bo slavnosten sprevod okrašenih in razsvetljenih čolnov. Poslednje slavnost v posezoni, bo na Bledu poklonitev na predvečer rojstnega dne N j. Vel. kralja Petra II. Tedaj bo Bled spet ves okrašen z narodnimi zastavami. Na predvečer bo na jezeru sprevod z okrašenimi in razsvetljenimi čolni, ki bo šel do kraljevske rezidence na južni strani jezera, do »Suvobora«. Igrala bo bržčas vojaška godba. Drugi dan pa bo sv. maša za 15. rojstni dan Nj. Vel. kralja v župni cerkvi. Na Bledu bo poslej življenje potekalo normalno. Hoteli se bodo izpraznili. Ko bosta odšla kraljevski dvor in diplomatski zbor, bo na Bled leglo počasno jesensko umiranje. O letošnji poletni 6ezoni pa lahko rečemo, da je bila v marsikaterem pogledu, zlasti glede obiska, manj gledd vremena, prav zadovoljiva, za september pa je napovedanih več skupin izletnikov iz Nemčije, ki nameravajo obiskati Bled. * Včeraj je znašalo stanje gostov okoli 2000. Kako dolgo še?! Kulturnih sramot smo doživeli že nekaj. Ob takem izrazu se včasih le še pomilovalno nasmehnemo, zmignemo z rameni in 6tvar je odpravljena, češ doba je kriva. Ena takih sramot naj bi bila tudi ljubljanska bolnišnica, o kateri se je prelilo že celo morje črnila brez uspeha. Kdor je moral v njej iskati pomoči, ta ve, kakšen naval bolnikov mora prestati to ubogo, staro poslopje. Nekateri oddelki, zlasti kirurgični oddelek so prenatrpani in mnogo je bolnikov, ki morajo spati po dva na eni postelji. Jasno je, da so tudi zdravniki več kakor preobloženi z delom. Tam na drugi strani pa stoji stavba, katere okna bolščijo v beli dan in čakajo boljših časov. Ta stavba, ki je namenjena razbremenitvi prav kirurgičnega oddelka, 6toji tam že dve leti in čaka, čaka... Ne moremo razumeti kako je mogoče dopustiti, da stavba, ki je v surovem Žalostna smrt radi ljubezni V ponedeljek okrog polnoči so našli tovarniški delavci v Grosuplju pri tovarni motvoza mrtvega 20 letnega tkalca Andreja Čampeljna iz okolice Starc Cerkve pri Kočevju. Ni še povsem ugotovljeno, kaj je mladeniča gnalo v smrt, vendar pa se da sklepati, da je smrti kriva nesrečna ljubezen. Bajc je imel mladenič neko dekle iz Ljubljane, ki ga je pa zavrnila. To je mladega fanta tako razžalostilo, da se mu je omračil um in si je končal življenje. Mladeniča so prinesli v mrtvašnico v Grosupljem, kamor 60 ga hodili kropit številni prijatelji delavci in ga obsuli s cvetjem. Fant je bil zelo priden tkalec in je njegova nenadna smrt močno potrla delavce, ki so ga poznali. V sredo ob pol 5 popoldne je bil njegov pogreb. Podeželski iunaki na kolesih Vsako leto priredi Obrtno društvo za sodni okraj Vel. Lašče zelo zanimivo kolesarsko tekmo. Tudi letos bo ta tekma naših mladih podeželskih junakov, ki dosezajo prav lepe uspehe. Naj pripomnimo, da je na prvi kolesarski tekmi, ki jo je priredilo to društvo prevozil Kavčič Lado iz Predstruge 10 km dolgo progo v 26 min. 32 sek. Na drugi tekmi leta 1937. pa je Jakič Alojz iz Hrustovega že prevozil 20 km zelo hribovito progo v 28. minutah. Letošnja dirka bo prihodnjo nedeljo, dne 28. avgusta 1938. Štart je pred gostilno tovariša Jakšeta v Ponikvah, nato gre po cesti preko kolodvora Dobrepolje, Vidma in na Kompolje, ter po isti cesti nazaj. Društvo jc za najboljše dirkačo določilo tri lepe nagrade v gotovini. Prijave je treba takoj vložiti. Ker je ta lepa in idealna športna prireditev namenjena predvsem športni vzgoji našo obrtne in podeželske mladine, pa tudi propagandi obrtniške delavnosti in obrtniške misli, zato že danes vljudno vabimo vse prijatelje, da obiščejo ta dan ta kotiček bližnje velikolaške okolice. Prva počitniška kolonija vajenk na Sv. Joštu nad Iz športne krošnje Avstralca Quist in Bromwich sta premagala Mulloya in Tolya (USA) s 6:1, 9:7, 6:2. S to zmago sta si priborila 6emifinale. Prihodnji teden bodo v Parizu plavalne tek* me med Nemčijo in Francijo. Po teh tekmah pa odpotuje del nemškega moštva v Lizbono, kjer sc bodo udarili s Portugalci. V mednarodnih tekmah v Londonu v streljanju z lokom so Poljakinje odnesle prvo mesto. stanju že dovršena, propada. Vsota, ki je za to potrebna, ni tako velika, da bi je ne bilo mogoče nekje dobiti za opremo poslopja. S tem bi bilo prav temu oddelku mnogo pomaganega in bolnikom, ki so prišli sem iskat zdravja in ne drenja, se ne bi bilo treba več mučiti po dva v eni postelji. Pa tudi iz gospodarskih razlogov je bolj pametno, da se stavba opremi in izroči svojemu namenu, kakor pa da jemlje konec in ne sluzi nikomur. Upamo, da se bodo našla usmiljena srca in pomagala ubogi pastorki, zlasti fie, ker se je pred nedavnim mudil inšpektor iz Belgrada v bolnišnici in 6e lahko na lastne oči prepričal, kakšno vzgledno uboštvo glede prostorov vlada. Česa naj potem pričakujemo na polju zdravstvene obnove, če ni za takšen nujno potreben oddelek mogoče dobiti primerne vsote? In končno, ali nismo dolžni človeku pomagati takrat, kadar je najbolj potreben, to je, kadar je bolan. Prva počitniška kolonija vajenk Sv. Jošt. 26. avgusta. Prejšnji torek se je odpeljalo iz Ljubljane 32 vajenk in mladih delavk raznih strok: pletilje, šivilje, krojačice, modistinje, frizerke itd., pod vodstvom gdč. Angele Šušteršič na Št. Jošt pri Kranju. To tretjo počitniško kolonijo je organiziralo »Društvo za varstvo delavske mladine« v Ljubljani. Prejšnji dve počitniški koloniji za vajence jo poslalo v taborenje na Moškanjce pod Krvavcem. Taborili so v sedmih šotorih. Za vajenke je bilo prvotno mišljeno in tudi določeno, da bodo taborile v Velesovem nad Kranjem v starodavnem samostanu, ki pa letos praznuje 700 letnico in ga sedaj prenavljajo. Zato smo morali tudi opustiti misel na taborenje tem kraju. Dobili smo takoj drug krasen kraj za tabo-renje vajenk in sicer na Sv. Joštu. Tabore v žup nišču. Dramsko gledališče popravljajo Ljubljana, 26. avgusta. Jesen se bliža in z njo nova gledališka sezona. Prav ta čas pa jc v javnost neprijetno odjeknil spor med gledališko upravo in gledališkimi igralci, ki zahtevajo od uprave, da jim poslej redno izplačuje njihove plače. Morda je sestavljen že repertoar za novo leto in morda imajo že tudi skušnje za nove uprizoritve v bodoči sezoni. Morda, kajti o tem še ni čuti, ali vsa navidez; kajti dramsko kot operno gledališče nudi na zunaj videz mrtve statičnosti. Toda ne; če greš mimo dramskega gledališča, vidiš, da 60 začeli poslopje dramskega gledališča popravljati. Že dolgo je bilo potrebno, da dobi na zunaj lepše lice. Visoki odri ob gledališču pričajo, da bo dramsko gledališče dobilo novo barvo, namreč temnosivo, ki se do, kakor je videti, prav prilegala okolici. Pred letom so polepšali operno gledališče na Aleksandrovi ulici, zdaj pa postaja deležno olepšave tudi dramsko gledališče v Gradišču. Želeti bi bilo, da se tudi na znotraj urede stvari, kakor je prav, kajti neprijetno je, če mora priti umetnost, ta boginja visokih sfer, v stik z banalno vsakdanjostjo in s problemi dnevnega boja za kruh. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- I sko stanje || temperaturi, v C > > S a * 0 c 32 0~ Veter (smer. in kost) Pada- vine , «3 n n 1 “ « a a e E E »>•. S C3 tt) L» > Ljubljana 759-3 220 12-8 78 9 NE, — — Maribor 757-5 20-4 90 00 10 0 1-0 dež Zagreb 757-4 230 11-0 95 10 NE, 5*o dež Belgrad 7593 23-H 100 85 1 NNVV, 3-0 dež Sarajevo 762-5 21 0 9-0 05 3 0 — — Vis 700-3 iti 11-0 80 1 s, — — Split 7594 27 0 161 55 1 SE, — — Kumbor 7591 2 i"0 141 40 0 N, — — Rab 758-9 23 0 15-0 70 7 SSE, — — fluorosmi- 7589 240 15‘t) 50 1 NE, — 11 Na j večja vsota za odkup igralca znaša v našem denarju 3,600.000din. To čedno vsoto je odštel londonski nogometni klub Arsenal za napadalca Bryna Jonesa. Vremenska napoved: Deloma oblačno in spremenljivo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo vse popoldne oblačno. Ob 12.35 se je oblačnost pretrgala in pričelo se jo polagoma jasnili. Do 14 je bilo večinoma, nato pa poloblačno vreme, po 20 zvečer pa se jc skoraj popolnoma zjasnilo. Popoldne od 14 do 20 je pihal precej močan jugozapadni veter. Koledar Danes, petek, 26. avgusta: Cefirin. Sobota, 27. avgusta: Jožef. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoszy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Umetnostno zgodovinsko društvo vabi udeleženke izleta v Benetke, da se zbero ponoči v soboto ob eni na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Skupen železniški voz je naročen. Odhod ob 1.34. Polovična voznina. Jesenski ljubljanski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško izkaznico za 2 din. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker velja ta za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajni. »Vinske bolezni in napako« je naslov lične knjižice, izišle v založbi Zveze združenj gostilničarskih obrti dravske banovine, katero je napisal priznani vinarski strokovnjak, sedanji kletarski nadzornik v Ljubljani, g. inž. Ivo Zupanič. — Knjižica razpravlja v lepi in lahko razumljivi besedi o glavnih boleznih in napakah vina, poleg tega pa obravnava na kratko vzroke motnosti vina in opisuje v jedrnati obliki glavna sredstva in pripomočke za čiščenje in zdravljenje pokvarjenih vin. — Ker upošteva pisec določbe veljavnega vinskega zakona in se poslužuje skušenj modernih pridobitev v kletarstvu, bo knjižica odlično služila našim gostilničarjem in vinskim trgoVcem. S pridom pa bodo segali po njej tudi vinogradniki, ker jim bodo s posebnim ozirom na sedanje razmere pazljivo obdelana kletarska vprašanja res dober in zanesljiv svetovalec. Kulturni dogodek bo umetnostna razstava v okrilju letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra. Po velikem številu naših likovnih umetnikov, ki bodo tu razstavili svoja najizbranejša dela, bo ta umetnostna razstava tako veličastna, kakršne Slovenci in Jugoslovani še nismo bili deležni. To bo zares kulturni dogodek, manifestacija vse slovenske likovne umetnosti, saj bo dala razgled v delavnico vseh naših likovnih umetnikov, ne da bi jih opredeljevali v impresijoniste, kubiste, realiste in tako naprej. Mi vsi upoštevamo tvorce umetnin, ki so jamstvo, da slovenska kultura ne propada in ki ustvarjajo umetnine, kakršne moremo nuditi na vpogled vsem, Še tako razvajenim čutom. Kdorkoli si bo ogledal to razstavo, se bo vračal zadovoljen v svesti, da je doživel najlepši umetniški užitek. Na razstavi bodo zastopane vse smeri slovenske likovne umetnosti od zgodnjega realizma do pretiranega impresionizma, pa preko poizkusov izčiščenega kubizma do današnjega realizma, ki je dominanten ne le v slikarstvu, temveč tudi v leposlovju. Kavno v tem pravcu, ko se doživlja na tej razstavi kontrast realizma s kontrasti prejšnjih umetniških hotenj, je ta razstava ne le važna, temveč celo potrebna. Vedeti namreč moramo, da umetnost ni več sama sebi namen, temveč je le tolmačica čustvenih odnošajev človeka-uinetnika in sočloveka do družbe in do človeštva. Čeprav bodo nekatere umetnine tudi naprodaj, razstava ne bo imela le trgovsko usmerjeno tendence, temveč v svojem bistvu zgolj kulturni in umetnostno-pro-pagandni značaj. Umetnostna razstava bo namo-ščena v paviljonu »G«. Za tujski promet mesta Kranja V ponedeljek, 29. avgusta se bo preselil »Put-nik-c iz prostorov Mestne hranilnice v Kranju v novi tujsko-prometni paviljon, ki ga je letos zgradilo Tujsko-prometno društvo v Kranju. Paviljon stoji na zelo prometnem prostoru — med obema poslopjema g. Gorjanca — in je res lično dograjen. V zadnjih večerih se ustavljajo pred novim lokalom množice ljudi in si skozi razsvetljeno izložbeno okno ogledujejo krasen relief mesta Kranja, ki ga je pred štirimi leti izdelal g. Ivan Selan iz Komende. Relief je izdelan zelo umetniško in mislimo, da se ne more veliko mest ponašati s lako krasnim in razvidnim delom. Za relief je dalo kranjsko Tujsko-prometno društvo 40.000 din. Na njem je popolnoma razvidno do vsake podrobnosti, kakšen je bil Kranj pred 4 leti. Tujsko-prometno društvo ga je nameravalo sedaj izpolniti, tako da bi predstavljal sliko današnjega Krnnja, vendar je la svoj načrt odložilo še za nekaj let, ker se Kranj preveč hitro razvija in bi se potemtakem moral relief popravljati vsako leto. V novem lokalu »Putnika« je nameščena tudi krasna geografska karta, delo istega umetnika, ki prikazuje do podrobnosti vso Gorenjsko in je bila izdelana leta 1937. G. Selan je izdelal karto po generalki in po navodilu g. Rudolfa Badjure ter Tujsko prometne zveze v Ljubljani. Narejena je v razmerju 1:25.000. Za to geografsko karto je izdalo Tujsko-prometno društvo 5000 din, kar za tako precizno delo vsekakor ni veliko. V lokalu »Putnika« se bodo dobila pojasnila glede vožnje v inozemstvo in tudi vozne karte za tu- in inozemstvo. Turisti in letoviščarji pa bodo dobili pojasnila o lepotah naše Gorenjske. Kje je Atilov grob s svojimi zakladi Prof. Toraldo pravi, da je bil Atila pokopan v strugi reke Busento Malokateri zgodovinski grob obdaja tolika skrivnost, kot grob hunskega kralja Atile. Razni pustolovci in iskalci zakladov krihajajo k obali reke Busento; toda nihče nc ve, komu posvečajo ti iskalci večjo pozornost, ali mrtvemu kralju, ali velikim kraljevim zakladom, ki naj bi bili spravljeni v bližini kraljevega groba. Raziskovalci različnih vrst znanosti se že stoletja tirudijo razrešiti skrivnost, ki obdaja smrt tega mogočnega vladarja. Gospa Grevolin Preteklo leto je bil grob spet, tako kot žc neštetokrat, predmet javnega zanimanja. Gospa Cre-volin je prišla iz Francije, da poskuša srečo, razjasniti skrivnost Atilovega groba. Potrebni denar za odkopavanje je dobila od bogatih prijateljev. Madame Grevolin je mislila imeti velike koristi od izkopavanja. V globini, nekako tri in pol metra, 6o našli kosti. Ze na prvi pogled je bilo videti, da to ne bodo kosti umrlega kralja, ker so bile nenavadno drobne. Toda gospa Grevolin je dala vseeno kosti preiskati. Dognali 60, da so to le otroške kosti. Kopali so dalje. V globini nekako sedem metrov so naleteli na trdo peščeno plast, katero ©o razstrelili. Našli so nekaj živalskih kosti in kup črepinj rimskih posod. Gospe Crevolin je zmanjkalo denarja. Spet je prosila bogate prijatelje, naj ii pošljejo potrebnih sredstev, da bo lahko kopala naprej. Z veliko potrpežljivostjo so kopali dalje in naleteli na veliko skalo, ki je zapirala vhod v podzemeljski hodnik. Veselje je bilo kratko. Ves zaklad je obstojal iz črepinj starih posod z grškimi napisi. Gospa Crevolin pa ni izgubila poguma in je izjavila, da ne da prej miru, dokler v resnici ne najde Atilovega groba. ' Mnenje prof. Toralda Iskalka zaklada gospa Crevolin je že pozabljena. Toda že nekaj tednov je zanimanje za Atilov grob v ospredju. Profesor Tora.do je presenetil svoje rimske tovariše na kongresu za rimske študije s senzacionalno novico, da je grob hunskega kralja Atile v cerkvi v Cosenzi. Pri popravljanju starodavne cerkve, so našli lep helenski sarkofag. Različna znamenja govore, da izhaja cerkev iz 5. stoletja. Po mišljenju profesorja Toralda, so v sarkofagu kosti kralja Atile. Leta 1574, trdi profesor, so odprli rakev in našli v njej skelet, zavit v dragoceno rjavo in z zlatom in srebrom tkano oblačilo. V naslednjih stoletjih je najbrž veliko pustolovcev in tatov obiskalo sarkofag. Pod kraljem Friderikom II. so cerkev v Cosenzi popravljali. Profesorjeva trditev seveda ne izključuje, da je bil Atila takoj po smrti pokopan v globini reke Busento. Potem je Galla Placida dala najbrž odnesti Atijovo truplo v cerkev iz hvaležnosti, ali pa, ker je bila z Atilo v sorodni zvezi. Bodočnost bo pokazala, ali ima italijanski zgodovinar prav. Vendar je skrivnost okoli groba hunskega kralja tako velika, da je menda nc bo nikoli nihče mogel razjasniti. Hollywoodski zvezdniki pravijo: Dick Powells Če bom imel kdaj res veliko denarja, potem bom poiskal kaj prijetnejšega, kot je film. Carole Lombardi V Hollywoodu zabije človek polovico časa s čakanjem na pogodbo, drugo polovico časa pa, da konča pogodba. Joan Crawford: Čisto vseeno mi je, od katere strani fotografirale moj obraz. Bette Davis: Poročim se samo z bogatašem, ali pa ostanem vedno sama. Clark Gablee: Spoštujem ženske, ki imajo med svojimi ušesi še kaj drugega, kot lep obraz. Nekdanji bogataš umrl v — ubožnici V Newyorku je v neki ubožnici živel kakih »etnajst let nekdanji milijonar Walter Cuwison. Pre-d kratkim so ga našli mrtvega v postelji. Pokojnik je bil nekoč velik bogataš; njegovo imetje je presegalo nekaj ducatov milijonov dolarjev. Premoženje je pridobil z različnimi špekulacijami na borzi v WalLstreetu. Večji del ga je zapravil z veseljačenjem, ostalo je potem izgubil s ponesrečenimi špekulacijami. Cuwison se j« najbrž zastrupil s plinom, kajti soba jc bila polna plina, ko so ga našli mrtvega. Z njegovo smrtjo je umrla tudi zadnja možnost razjasnitve umora njegovega prijatelja Jožefa Elwella, ki je bil umorjen junija’1. 1920. Jožef Elvvell je tisto noč večerjal s Cuwisonom in njegovo ženo. Bil je tudi zaročen s Cuwisonovo sestro. Vsako poizvedovanje je bilo zaman, umor je ostal nepojasnjen. Tudi Cuwison je vzel tajnost s seboj v grob. Tudi zabava... Družba se pogovarja o pasjih dirkah. Nekoga vprašajo, zakaj je imenoval svojega psa »sleparja«.. , ’ . »Za zabavo«, je odgovoril vprašani. »Vi bi samo videli, koliko ljudi se na ulici ozira, če pokličem svojega psa«. Japonci prodirajo proti Hankcu. Zadnje čase so tudi v Ameriki divjale silovite nevihte s strelo. Na sliki vidimo 17 krav, ki so iskale pred nevihto zavetja pod drevesom, pa je vanj udarila strela in vse pobila. Pravljična darila Prestolonaslednik Irana, Shapkur Mohammed Reza Pohlavi, je zaročen s princeso Fauzio, sestro egipstkega kralja. Poroka bo pa šele 1. 1940, ko postane prestolonaslednik polnoleten. Dolgo čakanje skušata oba zaročenca skrajšati z različnimi darili. — V Kairo jc prispela delegacija iranske vlade pod vodstvom nekega ministra. Delegacija je prinesla pet in dvajset velikih zabojev, polnih dragocenih umetnin za lepo šestnajstletno nevesto. Med temi umetninami so posebno dragoceni brokati in vezenine, izbrani parfumi, tkanine iz kašmirja in muse-lina najfinejše vrste. Najlepši je pač velik biser, ki so ga našli v Perzijskem zalivu. Baje je to največji in najlepši biser na svetu. Pa tudi bodočemu svaku kralja Faruka so poslali prekrasno narilo: sabljo, okrašeno z rubini in safirji in en kilogram v Iranu pridelanega kaviarja. Hitrost teniške žoge Kako hitro gre teniška žoga, smo že lahko opazili, če smo sami igrali tenis, ali če smo gledali velike tekme mednarodnih igralcev. Kakšna je hitrost teniške žoge, ko jo udari tak svetovni igralec? Koliko kilometrov bi naredila žoga, če bi z isto hitrostjo hitela ves čas? Odgovor nas kar iznenadi. S pomočjo aparatov so ugotovili, da dado svetovni mojstri svojim žogam hitrost 67 m v sekundi. Če to zračunamo za eno uro, dobimo 240 km. To jc samo srednja hitrost. Posamezni igralci dajo svojim žogam še večjo. Če bi bile te žoge nekoliko bolj trde in težke, bi imele žc skoraj približno hitrost kakor krogle nekdanjih topov, ki so letele samo nekoliko hitreje. Rooseveltove sanje so stale državo 10 milijonov dolarjev Iz Wasliingtona poročajo časopisi po Združenih državah, da je predsednik Roosevelt sanjal zelo čudne sanje. Stal je ob oknu Bele hiše in opazil letalo, kako je strmoglavilo navpično na washingtonsko letališče. Ko sc je zjutraj prebudil, je poklical voditelje strank v kongresu k sebi na posvetovanje. Pripovedoval jim je in jih nagovarjal, da bi pristali na njegov predlog o povečanju letališča, ker jc dosedanje premajhno in precej zanemarjeno. Kongres je brez ugovora odobril kredit 10 milijonov dolarjev. Tako je bila do sedaj izdana največja vsota za ureditev enega ameriških letališč. Ta vsota pa res ni majhna: 430 mi-, lijonov dinarjev. Zahtevajte povsod naš list! Letošnji jesenski veleseiem Polovico potnih stroškov si prihrani, kdor. potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano, Dne 1. septembra prične ljubljanski jesenski velesejem, ki traja do 12. septembra. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni postaji morate kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki s tane 2 din. V Ljubljani na velesejm-ski blagajni se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna k«r-ta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja zp potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. V jeseni bo na velesejmu spet veliko nar gradno žrebanje. Ze spomladansko brezplačno-nagradno žrebanje na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja. Zato se je velesejmska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem jesenskega velesejma od 1.—12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma, izvzemši oni s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svoje ime in ga vrže v pripravljeno zapečateno žaro. Ob navzočnosti notarja g. dr. Krevla bo 12. septembra popoldne na sejmišču javno žrebanje. Darila so bogata in tudi številna: motorno kolo (Vok, Ljubljana), 5 evni radio-aparat Super Ingeln (Tehnik Banjal, Ljubljana), pogerzljiv šivalni stroj (Vok), 30 prvovrstnih damskih in moških koles (Tribuna, Rebolj in drug, Splošna trgovska družba, H. Sut-tner, Vok). Vsekakor prijetno prosnečenje obiskovalcem jsenskega velesejma, ki bo bogato založen z zanimivim razstavnim gradivom. Programi Radio Ljubljana Petek, ?#. avgusta: 12 Iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 19 »povedi, poročila — 13.30 Nac. ura: Bela Krajina, geografsko-kul-turni pregled (Rudolf Dostai, Ljubi j.) — 19.50 Zanimivosti (M. Javornik) — 20 Plošče — 20.10 Zenska nra: Konserviranje sadja, zelenjave itd. (ga. Simonič) — 20.30 Operni napevi. Sodelujejo: gg. Janko Vekoslav, Franzi Jean in Rad. orkester —: 32 Napovedi, poročili. _ 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 2«. avg.: Belgrad: 20 Zagreb, 21 Vok. kane. (GJungjenae), 21.30 Zab. konc. — Zagreb: 20 Čelo, 2(1.30 Oreflskega in Musorgskcga skladbe, 21.30 Ork. konc., 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.55. Dvorakov oratorij »Sveta Ljudmila«, 22.30 Sukov godalni kvartet — Varšava: 19.30 Zab. konc., 22 Simf. konc. — Sofija: 19.30 Wag-n?rjeva opera »Večni mornar« — Budimpešta: 20 Pester kouo., 22 Jazz, 22.45 Plošče — Trst-Milan: 21.80 Simf. kone. (iz Maksencijeve bazilike) — Rim-Sari: 21 Ork. kono. — Duhaj: 19 Nar. pesmi 20.10 Opereta • Monika«, 22.40 Zab. in ples. gl., aj Nočni kone. — Kanigsbcrg-Hamburg-Koln: 20.10 Ples. več. — Frank-furt-Monakovo: 20.15 Špansko madžarski konc. — Be-romiinster; 19 Wagnerjevg opera »Tanhauser« — Strat-bourg: 20.30 Opera. Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Sam si bo pa dobil novo ljubico, majhno, vitko... Da, da še nocoj bodo odpotovali in sicer v spremstvu jezdecev. Prosil bo zanje poveljnika mesta. Angela je videla, kako mirno sedi v kotu in mu je s prijaznim smehljajem snela vedro. Pogledal jo je s sovražnimi očmi in pljunil vanjo. Zdelo se je, da človek, katerega je zdaj rešila izpod vedra, ni njen mož, marveč tuj, majhen rezgetajoč človek. Začela je vihteti roke in bruhnila v glasen jok. Nenadno se je okoli nje zbrala vsa čreda otrok, jokala in razburjeno ihtela. Samo Angele ni bilo. Vsi so čulii, da njihov svet razpada... Ob treh popoldne je MacNab vzel Antonia v svoje varstvo in šel z njim k mestnemu poveljniku, da bi tam sprejel dobitek. Njegova ekselenca je v slovesni uniformi imela govor, ki je bil ves v rožicah, zraven je vriskala in po vražje rjovela množica na cesti. Vse to je povzročilo, da so Toniju docela odpovedali živci. Samo Bogu, MacNabu in najeti kočiji so je bilo zahvaliti, da je z denarjem našel pravo pot domov.. Denar so doma takoj zaprli v blagajno. Toni je v trenutku spet izginil in vzel s seboj znatno vsoto. Velika Angela je kuhala večerjo, kakor da bi se nc bilo nič zgodilo in kakor da bi ne imela bogatega moža. Mala Angela je stregla. Antonio je videl, da je jokala. Ko je vzela njegov krožnik, je znal že tako narediti, da ji je stisnil roko. Fides se je zraven smehljala. Bili so še pri mizi, ko se je pri vratih dvignil strašen hrušč. Silna množica ljudi v popolnem pustnem razpoloženju je z godbo In vriskom pripeljala domov srečnega junaka. Dvanajst kočij je po vrsti pridrdralo na dvorišče, za njimi je korakala častna straža, ki jo je dal mestni poveljnik, ker ni našel boljše poti, da bi zavaroval srečneža. Oboroženi sili se je le s težavo posrečilo, da je, zadržala množice. V prvi kočiji, najrazkošnejši, ki jo je bilo mogoče kupili Livornu, je sedel Toni. Pred njim je stal odprt zAboj plemenitega florentinskega vina. Kadil je orjaško cigaro. Njegovo stanje je kazalo izraz nečesa docela razbrzdanega. Toni je tulil na mistra Bonnyfearhera, ki je stal med Antoniem in med Fides na stopnicah: »Prišel sem po ženo, po otročičke in po svoj denar. In tebe, škotska babura s hudim pogledom, tebe se bomo k sreči tudi rešili. Nikar nam ne zavidaj v tej uri!« Pokrižal se je, potem pa je začel z neznosnimi besedami zahtevati od mistra Bonnyfeathera svoj denar. Bonnyfeather ga je malce nejevoljno gledal, toda MacNab, ki se je vprav s težavo pririnil skozi množico, mu je dejal: »Kar pustite, naj gre, gospod. Bil je vprav spet pri poveljniku in si je dal dodeliti stražo do Pize.t Tolpa pa, ki je gledala skozi vrata od zunaj, je menila, da se prerekajo za denar in dvignila vrišč. MacNab, ni čakal nič več kakih nadaljnih povelj, marveč je privlekel vreče z denarjem i? blagajne ter jih naložil na kočijo. Fides pa je hkratu pripeljala Angelo z njenim zarodom. Manjši otroci so se drli in držali v rokah razbite igrače. Toni je kričal na nje, naj vržejo tiste reči stran, toda mali Luigi je svojo umazano punčko še tesneje stiskal nase. Miren glas za Antoniem je dejal: »Na svidenje, Antonio.« Presenečeno se je obrnil od bedastega prizora tam spodaj, katerega je gledal do zdaj. Pred njim je stala mala Angela. Angela je odhajala! Bilo mu je, kakor da ga je zadel mrtvoud in ni mogel spregovoriti besede. Kam gre? Zakaj odhaja? Čakala je še. trenutek, da bi ji kaj povedal, pa ni mogel. Potem se je trudno obrnila od njega in naravnala pisano po tonistvo svojih staršev po stopnicah navzdol. Ko so prišli doli, jih je zadnjič poklicala po vrsti in po imenih. Pri tem nepričakovanem dejanju reda, sredi splošnega neza-držanega prerivanja, je množica tam doli nenadno utihnila, utihnili pa so tudi učenci in pisarji, ki so gledali ta prizor. Kakor na mah so vsi pričujoči prvič začutili, da je v tej komediji tudi žalostna poteza. Nežni svetli razumni' Angelin glas je pel: »Arnolfo, Maria, Niccolo, Beatrice, Claudia, Federigo, Pietro, In-nocenza, Jaeobo, Luigi!« Antonieve ustnice so kar same govorile za njo. Toda to pot ni udarila na otroke voda. Kadar je Angela zaklicala katero ime, so tistega otroka naložili na njegovo, kočijo. V zadnjo je stopila mala Angela sama in solze so jo polile. Starši v prvem vozu so bili že v najlepšem prepiru. Toni sc je drl ženi v obraz. »Ne, rečem ti, da nek Nenadno pa je orjakinja začuda spretno stopila še enkrat s kočije in kljub soprogovemu ugovarjanju ujela kozo, ki je v vse nedolžnosti gledala ves ta prizor. Začel se je hud boj, potein so žival potegnili v voz in vrata zaloputnili. Kozja glava se je prikazala poleg Tonija v oknu kočije in procesija, kakršne Livorno ne bo kmalu pozabil, se je spustila v tek. . Iz prvega voza, v katerega je sedla gorasta ženska s plamenečimi lasmi, in iz okna, iz katerega je zijala meketajoča koza, je ne- kak obsedenec metal med ljudstvo zlatnike. Debeluhinja se ni drznila ustavljati ga. Toda vsak izgubljeni zlatnik jo je napolnil z novim obupom, da je na glas vzdihovala. Med tem in takim opravilom jc kočija nazadnje zapeljala skozi pizanška vrata in izginila zunaj v temi. Na dvorišču Bonnyfeatherove hiše pa je sedel Antonio sam na temnih stopnicah in stiskal glavo z rokami. Ze več kakor uro je sedel tako. Zdaj je vse utihnilo. Hrušč človeške gneče je bil že kdaj onemel. Fant je komaj še kaj razumel. Odkod je prihajal ta tesnobni suhi obup, ki mu je zavezoval dih? Prvič v življenju mu je dušo predrla puščica. Angela je odšla... Planil je pokonci in slepo tipal po stopnicah navzgor. V kuhinji je gorela luč. Iz stare navade mu je srce začelo pri tem pogledu močno utripati: druge čase je bila tam Angela. Pogledal ,je,v kuhinjo: tam je bila Fidels, ki je na ognjišču nekaj grela. Po vsem prostoru, je vladal strašen nered. Med razbito posodo, zavrženimi oblekami in ostanki jedi je Fides mirno hodila sem in tja, skoraj malce zmagovito. Žerjavica je v pričakovanju gledala vanjo s svojimi malimi, rdečimi, očmi. Tedaj je planil v hišo in se vrgel na posteljo. TRETJA KNJIGA Dvajseto poglavje. Jabolka in pepel. Bila je topla noč. Bleda proga mesečine je udarjala skozi Anto-nievo okrio, padala čez vznožje njegove postelje in se razprševala na steni. Fant je ležal v temi z široko odprtimi očmi. Zdaj pa zdaj je po njegovi sobi odšteval še glasen vzklik 6d zunaj, kadar je kdo iz razhajajoče se množice prišel po cesti. Ti klici so bili vse redkejši. Nazadnje si ob njih človek žc ni več predstavljal nikogar. Mešali so se s splošnim, enoličnim in globokim mestnim mrmranjem v enakomerno zvenenje, kakor da se je ljudem nazadnje izpolnilo vse, kar so si želeli pri soju polnega meseca, medtem ko je drevje še dvomljivo vzdihovalo. »Slovenski dom« izhaja »sak delavnik nb 12. Mesefna narotnina 12 din. *a inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica Rili. Telefon 40(11 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica ft Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čel. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košičck