127. *tev. Postniina plačaua t Rotovini. Celje, petek 9. novembra 8928. Leto X. izhata « ponde jek, «redo in petek. Stane mcsečno Din 7' — za inozemstvo Din 20—. fosamecüo öietrllka I Uin. Račun DoStno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA UredniAtwo in upt*av rtiitvo i --»lie Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogiasl po tarlffu. Telefon Int. štev. 65, Mariborska oblastna skupščina. /^# — V Mariboru, 0. novembra. Včerajšnjo dopoldansko sejo je iz- polnilo, kakor sem že porccal, obsirno porcčilo velikega župana; popoldne je pa poročal piedsednik oblastnega oci- bora in skupščine dr. Leskovar. Na- c-in je isti: vsaka resitev kake obicaj- ne uradne zadeve postaia veliki ein, vsako malo popravilo kaketga moatu ali kak kilometer ceste zasluga nad vse zaslužnega oblastnega odbora. ustvarjanje paradiza tarn, kjor je bila prfje saina upravna pužčaiva . . . Po tern poročilu se je rodi 1 cb ca.su, ko so tudi nas uboge Štajerce osrečili razni, Bogu bodi potoiženo, neklerikal- ni samoupravni idealisti s klerikaino sainoupravo, oblastni odbor. Poroeilo konstatira nakup Scherbauinove vile (ne navaja pa tudi obračuna za nakup in investicije), prva posojila in prve oblastne dajatve iz naših žepcv, na podlagi katerih se je že zgradil lop a parat: 7 oddelkov s 67 uslužbenoi, ki jih zavidamo mi vsi ostali sniTtni- ki: kajti delajo, vsaj po časopisnih po- rocilih, le 6 ur na dan, imajo izvrstno place in vsled trdnega svojega katolis- kega prepricanja neoinejene meznosti karijere. Za denar se ni bati, kajti \erno in dobro naše ljudstvo godrnja le vsled visokib davkov za pravoslav- no ali v yioveniji za kako liberalno c bčinsko upraivo — obliast, da, to je pa druga stvar, dttnar za njo ti takorekoo že pripomore do raznih dobvot za tvo- jo vedno grešno dušo. Tern sedniim oddelkotn in 67 usluž- liuiccin (upajmo, da jih ni novembra že kaj več) je bilo do 31. oktobra 1028 predloženih ex 1928 17.807 spisov. Upajnio, da to niso bill med'setbojoi in tuji žlaijfarjfi, temvec da so nam res ustvarjali novo in srečno dobo! Vendar pa, lojalni kakor sino na- prednjaki vedno, kadar niinnmo ko- rajže. hocemo priznati g. dr. Leskovar- ju, da je imel praiv, ko je trdil, da naši dežcli inarsikaj nianjka. Ko bi na pr. država ne ka.sirala sanno bivših dožel- nih doklacl, temveč bi od 1. 1920 do 1928 dajal-a polne cestne prispevke okraj'nim a,stopom, bi imeli vkljub sa- inoupra.vi veliko bolj.se okrajne ceste. to katclib bi se dalo tudi v slabem '¦ remcnu vozi-ti ne le z voli, temveč tu- di z drugimi bcljšiini in času primer- nejšimi vozili. Na ta način bode po- ca.si, pa sigurno proipaillo tudi on ill 172 km državnih c«.st, ki jih je sa-mo- uprava z upom na dižavno blagajno že prevzela — če, no, če ne bode po- segla se gletblje v naše žepe, kar se itnenuje, ce se ne motim, avtonomno opravljanje državnih i)oslrv. Kcr zasebni kamcnolomi ne odda- jajo radi kamen ja, je kupil odbor dva lastna, čis^o avtonoinna kamienoloma, jednega v Cerovcu pri Roigažki Slati- ni, jednega pa v Zgornji Bistirici. Ka- kor Nernci s Harca na Oldenbursko, tako bode vozil potem oblastni odbor kamen po celi nasi peskoviti pokraji- ni in ceste bodo še lepše ko v užiškem okraju, odkoder so menda doma vsi jugcslovanski miaistri za ja,vne zgrad- be! Trenutno producirajo drobilci po teh kaimnolomih do 5 kub. motrov na uro, kamen bode stal na pr. pcstav- ljcn na ccsto Pesnica—Sv. Lenart za nekaj časa 120 Din kubik; danes še sta-he 141; Din, pa se bo že postoporna zniižalo, kakor se po naravnem in tr- govsktm zakonu znižujo vse, na 120 dinarjev kub. meter. Na to nažttva porociJiQ, da je izdala (blast v 1. 1928 za ceste v Slovenski Krajini (po domaiee se pravi tej edini slovenski koloniji Prekmiurje) 8(H).(X)0 dinarjev, za ceste v Med'jimiurju 350 tisoc dinarjev, za cesto v Dravski do- lini 150.000 Din in v Mežiški dolini, kjer so nawtainj^na natjrevnej.ša ru- darska podjetja 4(X).(XK) Din. Velika je za.sluga nažoga obla«tnega odbora, da je razdelil držaivne cestn^ prispevko /a okrajne zasto])e v znesku lio 1 mi- lijcn 729.600 Din, na.dal.jo je dal pod- j:ore za ceste v ostalem delu oblasti (t. j. izven Prekmurja, Medjimurja m cb cesti na KoroRika) 326.000 Din in za cfcčinske ceste 15O.(X)0 Din. Ne da bi mislili pri tern kaij slabega. prosimo risto lojaln.o — tako kakor znaim'O sa- me mi Mariborcani proisiti — naj bi <«e mcrd'a se v tern zasodnnju pojfiisnilo, po kaikih načelih so se delili državni ])i'i:spevki za ckrajne zastope, naxlalj^ oblastne podpore za občinske cevSte in Vn\ ,ir pri Bo.uu in oblastnem odboru /akrivil cini štiripetinski del oibiasti, k? jo d'obil cestnfih pod,por samo :}2().()O0 Din? Koncuje so ta del poro- cila z naštevanjem izdatkov za razne novc cestne zgradbo, ki res odpirnjo marsikje zamimlve kraje in bodo tekom let gctove. Za onkrait je v 1. 1928 do- vršena poprava mastu v Sp. Dravo- gradu in pa »most čez Saivinjo v Gri- žah«. (Za Boiga, nov most? Op. ur.) Pri kapitlju ceste s-em se ba« spornnil na nekeua cl>lastnega poslamca nekjo tarn od Šmairja pri Jelsah, ki je nad- zcroval gradnjo neke oblastne ceste. Ali je to komipatibel? Neglede na ta slučaj bode dobro zalitevaiti strofcovne- ga porocila, kak način graijemja, je ce- nejši, privaten all j&vni? Naivedbe straskov so tudi kar okrogle. Ali ni po- drobnih racunov? Istoitako so naivedene le okrogle vso- te za regulacijo rek in potokav, Mure, Drarve. Pesnice, Meže. Žičnice. Lenda- vi\ Trnave in x col.jski k( tlini TTinlin](\ »Zelo aktualnai« je regulacija Savin jo s pritoki. (Siena hvala za to prizna- nje; preko tega bo tekla še vedno Sa- vinja po celjskem mestu. Op. ur.) Vid - ni so nekateri uspehi melijorac ii (Slivnica pri Mariboru, vodna zadru- ga v Dolnji Lrndaivi,, ki je dobila 2/i') tisoč dinarjev) in uspehi subvencij za vodevode (Zaivodna pri Celju na pr. 25.000 Din). Mod visoke zgradbe spadfei nova S\ i- carija v Rogaški Slaitini in letni kino. V porocilu se jo pazaibilo povedati, kaj ete ti d've zgradbi stali. Pravijo pa, da sle bili dragi, pa o tern se bode že še kaj zvedelo. Drugaice sino zidnli pisar- ne v Mariboru in stanovanja za ob- lastne urad'nike. Obojo bode stalo predvidoma 3 in pol milijona dinar- jev. Ce se kaj zaokroži, tern bolje. Saj denar ostane v deželi. Lepo poizitivno pa je poglavje o zdiavstveni službi. Ni še vse v redu, vendar je pa vkleti lnnogo dobre vo- lje in i>rizaideva;nja. Upati je samio še, da bode v Bcoigradu tolikanj vpliv- no vodstvo klerikalne stranke izposlo- valo malo vsotico po 2 milj. Din, ki jo dolguje ministrstvo za narodno zdtavje za razne neplačane racune in prispevke. Upaiiije je vedno bolje kot nič. Ce imas srečko držaivne loterije (konec hud-otbij, op. ur.) Porocilo o »obeinskem oddelku« ob- lastnega odbora ni vsebovalo kaij po- sebnega. Izh>ajalo bi iz njega, da nase obcinske uprave, take kot so, dobro poslujejo. Za moderniziranje in uspeš- nejže poslovanje občinskih uprav i>a ne bodo za dost ovale samo enotne pro- racnnske tiskovine vprid kaki tiskar- ni, niti menda bolj politicni ko stvar- ni županski tečaji — tu bode nedvoni- no potrebno globlje delo, za katereg.\ \'-i niniiimo v nasem jezikn dosle.i nit:. pravih smernjc, niti kake^a progra- ma, niti staitiöticnega maierij'ala in Btudij. Kar kje je, je raztreseno. Mor- da bo treba počakati na novi enotni cbcinski zakon in na to priceti z de- loin, ce bo ga kdo zmozen in bo g?i hotel opraviti. 0 kmetijstvu sem že večkra.t pisal v >'Novi Dobi« — vso astalo poročilo Da je bilo nekaj stajtistike in porocila o subvencijah. Za g. dr. Leskovarjem se je infor- miral od slovenskih radikaloiv izvoljo- ni nemški obi. posl. dr. Mühleisen, za- kaj je bil znani nemski zdravnik dr. Morcciitti odpuščen iz otblastnc službo. G. dr. Leskovar miu je odgovoril, da je o tern bolje govoriti v tatini seji (!). S proraičunoim pa se bod em še bavil Ker zborujejio te dni klubi in odseki je prihodnja javna seja v petek do- poldne. Dan Miru. 11. novemibra t. 1. je desetletnica trenutka, ko se je krvava katastrofa svetovne vojne zafeljucila. Ta dan po- monj'a preokret v zgodovini človeštva. V želji po novi dobi miru in vzajemne solidarnosti so narodi vsega sveta sto- ii!i gigantske naipore, da stvorijo so- lid ne osnove za miren, netimaten raz- voj. Mir je danes ideal vseh narodov, ki. so so udeležili svetovnega pokoilja, Vsi so danes uverjeni, da vojna uni- cujc kul!turne pridobitve, ker pretrga vse koristne mednairodne odnošaje na polj-u trgovine, industrije, tohnike In duševnega scdelovamja, unkaije življe- nje in telasne in dusevne zmožnosti poo'linca. Strah pred vojno in pripr.i- vo na vojno so brenne sedan insii in narodi se ga žele otresti. Ali kakor je bilo potrebno pripra- viti in orgainizirati vojno, istotaiko in še bolj je treba organizirati pogoje za mir. To je zamuden ali neobhodno po- treben ]>osel. ki ga m.ora vsak kultu- ren narcd vzeti nase. Z organizacijo pogojev za mir nairodi sami onemo- gooijo moižnost novih svetovnih spopa- dov. V tern organiziranju in ustvar- janju mogočnosti za mir med narodi, a osobito pri vzgoji novih pokoljenj v tern duh.il — pokoljenj, ki bodo si- cer iskreno ljubila svojo domiovino in narod, a tudi raizum-ela duše, })otrobe in odlike drugih nairodov in spostova- la vse,'kar so ti storili za raizvoj in na- prcd-ek cloiveštva — pri tern delu mo- raj'O sodelovaiti vsi sloji, pa tudi pe- ed inci. Žena, kot mtiiti in vzgojiteljica svo- jih sinov, pa tudi kot sopraga in sc- stra je v prvi vrsti poklicana za to delo in more nepr^cenljivo pospeše- yati pokret za mednaroclni mir. Ona ^bo vz-gojevaia nave rodmve in budila \- nj'ili snuisel za mednarodno vzajem- nost, Ij'ubezen in prija/teljiske odinoša- je. Ona jih bo učila, da ima vsak na - rod v zivlj'tnju člaveštva svojo nalogo, da so,narodi medsebojno dopolnjuje- j'o in da so drug diugemu potrebni. Trud za medsebojno raizumevanje in za zblizanje med narodi ie rodil že, marsikak lep uspeh. Na marsikatereai mednarodnem kongresu so se k skup- nem delu vprid olovestva sestali za- stopniki različnih narodov, ki so se prej smrtno sovražili. Svečano so ob- ljubili.. da lnot'ejo neuniorno dt"laiti, da ustvarijo v ned'aljini bodot'nasti prero- jeno lnitxlnairodno zivljenje, v kateroin bodo narodi v miedisebojtnem prijatelj- stvu resevali vsa težka vprašanja. Boj \oiini — to je vodilna ideja najodlie- nejsih osebnasti vseh nai'odoiv. Zaito bo 11. november dmi, ko se bo- do strnile misli vseh nairodov v eno. Po vseni svetu bodo proslavljali Dan Oče Kondelik in ženin Uejuara Češki spisal Ignat Herrmann. 6 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenii Stanko ISvotina. Ko je pris'la sobota. katere večer bi jo moral pozdraiviti v družbi stare ' garde Najgljev, so imeli pri Kondeli- kovih roke jioilne dela. od božjega' ju- tra. Kuhinja je bila ona taijna delaani- ca. kjer se je pripravljal svilni meši- •ček, v kateiega bi se moraila Pepica j zveeer obleči. Raizumiimo besedo: taj- ! na. Gospod Kondelik je sicer dovolil aniipak ali vesle, kako se pedobne stvari skrivajo pred očeti, eeprav o vsem vodo in čeprav ni.so ničesar ooi- taili. Skrb maitere jes da bi ooetje bili I kar naij'manj naidlegovani, da ne bi go- vorili o »teh cunjah)«, povsod raizvle- cenih, da bi jirn no bilo troba ogibati sc oblekam in živoftoem, razloženim po vseh stolih, da se ne bi zannotaivaU v razne niti in proj>e, kodier hodijo — skiatka, da bi se jim venček ne pri- j studil proj, nego ])ridejo tjai. Ampak ko oče oidide, pa jo vliknejo v sobo. Ostailla obleka je visela v spalnici že od včeraijšnjega večera na obešalniku, pod bei im prtom, da se ne bi zapra- sila in umazala. Prinesla $o je.sivilja gcispodična Štrajbloi\'a, kältere stara naroonica je bik gospa Kondelikova. Ljubka obleka vijoličasta kakor iz sladkorja, »princess« kakor je bila tr- daj moda. Visn.j'ove barvo. ki so tako doibro pristojale h kostainjevim lasem in rujaviin očem Pepicinim, Po zajutreku sta mati in hei brzo pospravili v sobi, naliožili dosti v pec, da bi si Oiče udobno na toplem prebral časopise, in sta zginili v kuhinjo. »Taiko, dete«, je govorila gospa Kon- dolikova, in sedaj so spornni na vse, kar bodeš potrebovala, da ne boš očo- tu vediiio krevsaila v sobi. Oblcko sodaj pusti, to pomeriš po obedu, ko pojde oce svojo pot. Sedaj si zapomni pe- rilo, punca,. Ciznie si vzameš lakirane In pisane nogavice . . .« »Jaz sem mislila oranzaste, maimi- ca . . .« »Ne, dekle, ne. Te so bile že dvaikrat v perilu — vrag v tem tiči — naj ti poci. kako ooesce na njiih — to bi bilo lepo! Vzela boš one^ popoilnoma no- ve, erne in rdoce — lesketajo se kakor svilene in to je efektno. Zlikaj si sraj- co — tudi liQvo z guba,mi. Mora« biti kakor da bi te iz škatljice vzel — člo- vek ne vo, kaj se vse zgocli. Ako bi slu- čajno padla — kar Bog obvaruj — obleka se odgrne, perilo mora biti ka- kor iz ala.bastra. Ne one podvezke, ki jih je treba vezati, Pepica — te z gum- bi. Oni se navadno raizvežedo — in to je pray imenitno, če tako padejo! Ti- soeak bi ne vzefa za to! In padejo rav- no takrat, kadai' clovek to najnianj potrebuje. Zgodilo se je že — to pa Jo potem veselje. Rajše bi se človek zna- sel na Tatarskem. Robec s čipkami si pri pravi — dva ti vzameni in jih dam v torbico. — Obriši popolnoma lika]- nik, Pepica, in ga položi na miizico, da ne homo zveeer iskali. — Ali ima Ka- tarina spirit domai? No. dobro! — Škr- jančeva te pride počesat — še prod poldneni skočite tja, Katarina — da bo tu kaij ob pol šestih. — Vlasnice ;n nekoliko iglic vzamenuo s seboj,, Pepi- ca, zato ne skrbi. — Na robec kaui malio kapljic kolinske ali milaflera — ampak no provec! Ni lepo, če diši do- klo kakor drogerija. Rokavice si vza- lnoš makove — daljše — pogloj dobro na mtale gumbe, da, se ti ne bodo po- tem trkljali po sobani. Zapestnico gra- natovo, na desno roko — in na levo lahko das tega gad a. Taiko. dekle, v.so daj ven — d'a no bode zveeer tega !e- tanja . . .« Vse to je pravila gospa Kondelikova polglasnoi, aniipak z gotovostjo, kakor gonerail, ki daje povelja za bitko. Saj tak obisk plesne sobane je kakor voj- skina priprava, Ako se posreci prvi naskok, zmaguje potem igraje najprej. Toda medtem ko je tako poveljcrva- la, je saana prina&ala iz škatelj in škatljic vse, o Čeinur je govorila in ni čakala,, da bi to storila Pepica. Bila Jo morda saina bolj raizvnota in razbur- jena nego Pepica.. Zakaj hčerin vspeh jo bil tudi njen lafitni vspeh. Dobro je vedela, da ob takem času vse druge matero enatko skrlx? za svoje otroke in vedela je, da bo zveeer vsaka mati s kriticnimi ocmi gltedala ostale plesal- ke — konkurentke svoje hčere. 0, Pepica ne bo ena izmed zadnjih! si je zagotaivljala na tihem gospa Kon- ctelikova. To je njena skrb kot skrbne twitere — in gospa Kondelikova je bila ponosna na svojo nalogo, zakaj (govorila si je ravno na tihem in ra- dostno) ona more biti ponosna na •>>f(.(l ¦ ¦ . \ M V A U Ü H A' Miru. Ob 11. uri se bo za 2 niinuti ustavilo vsaiko delo, da človeštvo par trenutkov svečanega custvovamja po- sveti spamLnu žrtev vseh dosedianjih vojn. Pridružimio se vsaj v duhu lepi sve- tovni man il'estaiciji. tudi nii. Na.j dvig- ne zavest, da smio pai* hipov cmo z mi- lijoni ljudi raaličnih nairodov, naša srca, oigreje naše duše za strpnost, spoštovanjc in ljubezen do brata in tujca. Sukfftje zfniske \7. finega double, dolge, S9S do 1050 D n, kratke 398 do 730 Din, finega črnega sukna 'W5. H90 Din, kratka usnjena '¦>k0 do 1250 Din, fii"t-ivska suknja iz double 2G0 do.180 Din, ;ir.LleLkepa sukna 265 do **s) Din, hubclus plašči in pel.Tins ^Q Kospode 430 do (>'O Dm, fan- tovskc V20 do 310 Din, dožni piaSCi 160 do 69(1 Din, riclavni plii?fi 98 do 180 D'ii, obl.-k.- iz \seh vr>t bln?a 335 do 1050 Din, dnljf moderne, sportnc. pum,< in štajcrske hlače, klobuke v vseh modcrnih barvah, čepkc, kravate, naramnice, rckavice, n >pavice, dcžnike kupitc n;em piva v So- j verni Aimoriki tedaj so ne bodo niro- I Rar. ' Domače ^esfi. d Na naslov e to veliko grša vele- izdada kakor ana, ki j'o je ba;je zaigre- si 1 a. "Raditfeva vdöva? — Vpraisail bi ga dalje, kaj misli storiti proti pisavi ra- dikalskega lista »Srbadija«, ki poziva ravno tako kakor poprej pred umo- rom v nairodni skupščini list »Jedin- stvo« na uniior voditeljev KDK. Kot uglednega in gotovo zeilo vplivnoga dn- bovnika smeli bi ga še vpraišati, kodaj se mu bode posreeilo, da bode rimska Btolica uvedila za nas katolike v Jugo- slaiviji v cerkvi naš ježik. d' Ljudsko vseiiWiM&ce .v Celju,. V pandeljek 5. t. m. je koncal preda.va.nje o radiofoniji g. L. Fajigel. Kaikar zad- njiči, je bil tudi tokrat obisk praiv do- ber. Pralsodnik sv. Lilok so jo zaihva- lil g. predaivaitelijii za zamimivo in iz- borno predaivan^e, ki je poslusailcom pokazailo nazorno sestav radiö-apara- tov. 8. t. m. se je otvoril pri Ljudiskeni vseučilišou radio-tečai. Boloeila sta se dneva sreda in cetrtdk za teraj, ki se vr&i ob 20. uri v risailnici doske mešo. sole. G. L. Fajigel bo seznanil slušatolje na praiv nazoren način z vsemi po- drobn ostm i rnd i o-aipn.-rmto\. Tooajn i n a za vsa predavanja — približno 10 do 12 ur — znaša 40 T)in. za dijako polo- vica. d Poročil se ie 8. t. mi. celijski trgo- vec A. Raucli z pfdč. Anito Skaaovo, hčerko velei)osestnika v Velenju. »I Zopetna otvoritev Sokolskeffa tln- ut<(, r flaberju pri Celju se vrsi na slovosen. način v pondeljek 12. noveni- bra t. 1. ob 20. uri. Sokolsko društvo v Colju va(bi cel.okupno člamstvo in vse prijatellje Sokolstva, da se te proislave ])oilnoštevilno udeleže. Po oficijielnem delu ]">roslave bo prijateljski sestanok v gostilniških prostorib Sokolskega dorraa. — Zdrava! d^Maisfrovim dobrovoljcem iz Ofi- Ija in okolice! Z oziram na vabilo g. genera la Maistra, pozivam vse to\ra- rišo, ki so služili ob prevraitu pri celj- skein pešpalku in so se udelezili poz- neje razoroižitve »zelene gafrde« v Ma- riboru in pa osvabojenja Maribora, da se vsi dio zad.njega moža udeležijo ma- nifestaicije dno 1. deoemibra 1928 v Mariboru. Odpoljiomio se skupno v Ma- ribor d.no 1. decemibra t. 1. z vlakom ob tri četrt na 8. uro. Po desetih lo- tih y.opet na veselo svidenje! Vožnj.i četrtinskai; prijavite se pri. moni, na kar pošljem skupno prijavo 20. now t. 1. x Mai'ibor. — Dr. Mojak, Celjo. d Spoininsko Čriiro o tern, v koli- kor so Celjani in oeljfiki okoličani so- dolovali ])ri osvoboijcnju Ma.riboira, ob- javimio v oni prihodmjfih številk. d Iz dr^avne sluzbe. Imenova.n jo Hiidolf Dočmian, i)isa,rniški praktikant l)ri okrožnom sodiišču v Gelju, za kanclista v abmočju visjega dež. so- disra v Ljubljiami. d Poskusen sanwuior v ccljskem parku. V sredo, d'ne 7. t. m. ob tri če~ trt na 8. zvečer si je boitel 18-letni me- sarski ])amiojcnik BoTiiaird Knez kon- čati zivljenje. Proti veeeru se je nn- pil, nato pa se je padal v niostni vrt in se na' neki Ic-lopi v bližini gostilne »Pri mostu« obstrelil s samokreisom na levi spodinji straini trebuba. Ko se je Knez zvijal na. tleb vslod bo'lerin, ga je našol službujoČi. stražnik. Ko ma je hotel pomctigati, se je začel Knez braniti in gri.zti okrog sebe. Sole ko so prihMeli se štirje civilisti in eden stražnik, se je pcxsrecilo ratnjenea ob- vladati. Zanosli so ga na slražnico, kjer so ga zopet z veliiko težavo spra- vili na rešilni voz. Faint je tudi v bol- nici kričal. brcal okrog sebe in zabte^- val, naj' ga puste rlomov. Slednjic se je vondaiie umiril. Njegova rain a jo lab- ka. Dejanje je izvršil radi nesrečne ljubozni. d Iz celjske policijske kronikc. — Z g oi d! b a, o p r. ai š i c; (k i li. Posest- nik in pekevski mcjster Miroslav Ro- ter iz Št. Ruperta pri Gomilskem je kupil v sredo, due 7. t. m. na svinj- skem sejmu v CjoIju dva prašička za 3G0 Din in ju izročil nek emu, okrog 1.6 let staremu famtu, da mu jib vve- pelje do botela Skoiberne. Ko je prise 1 posestnik pozneje s vojo ženo k ho- tel a, da vzanne prašiča, ni bilo o voz- niku in o pras-ickili ne dfuha ne slubn. — Najd.be: velik bol lilalnon koTV-- (•eg in zlat prstam; izgubo: zlata zaponka., vredlna 200 Din. — T ai t v i - n a k o 1 e. s a. Delavcu Fraincu Ha- berlu iz Ga'berja je nekdso dne 7. t. m. ob VilO. dopoildne ukraidel z dvorisri bolniške blagajne v Celjiu kolo znain- ke »Puoh«, vredno 1.300 Din. — 1000 d i n a. r jev i z g u b i 1. Šofer Franc Berk z Broga. jio izgubil te dni v me- slu l:ankovec za 1000 Din. d Nočno lekarnisko sluzJ)o v Celjn ima od sobote, dno 10. t. m. clo petka, dne 16. t. m. lekaTna -Pri orlu« na (ilavnem tngu. d Gasihio druMvo v Celju. Tedensko slnzbo ima od node!je, dne 11. t. m. O.o sobote. dno 17. t. m. T. vod pod povelj- stvom Ü-. Eniiprika Br-rno. Telefon ši. 00. d Elektrihii iok bode v nedeljo II. novembra ukinjen od 8. do 14. ure ra- di snaženja. transformaiborjev. d Svinjski sejm v Celju. V srodo.- d'ne 7. novcmibra so pripeljali na trg 120 pnvšičev raizliične starosti in veli- kosti. Kupnja je bil a zelo živahna in so jo prrdalo skurmo 100 kom.adov. Tomoljna oena. 100 Din za vsa.k moseo starosti; v,w bolide komade pribitki. d Cene za seno in sl/mw v Maribo- ru. V sredo se je prodaijalo seno v Ma- riboru po 140—160, slama pa \)o 60 do 75 Din za 100 kg. d Zgorelo je go«podarsko r>o«lop.ie in pa hiis'no podstrcšje gostilniča.rja in posestnika Pinterica na Hajdini pri Pt.ii,;ii. d Esperanto. Teča.j se prične v pen- del.iek, dne 12. t. m>. cib 8. uri zvečer v Državn.i reailni gim'naizijii v Vegovi nli- ci. Tarn se bedo sprejemcili he novi udoložniki. d Sntrina kosa. X Rof-ici < 1) Saiyiiiji ie wmi voeraij posestnik in gcistilnical' Franc Štiglic. — V Celju je umirla An- tonija Olinšek. žena čevl.i miojstra Za kresij'O. d. Vmrl je v Graden dne 7. novombra Ivan Re.sel, kroijaški miojster v Gradcu in soci.tailistični politik. L. 1907 je bil v Marriboru s slovomsko poimo'cjo izvo- ljen za drž. poslamra, 1. 1911 pa je pro- padel proti Wrus'tiiiainu. Po provra.tu jo bil člain deželne vlade v Gradcu. d Vmrl je veera.j v Ogorevcu pri St. Jurju ob J. ž. g. Jurij Svetec. N. v m. p.! d Smrtna kosa. V petok, dne 9. t. ni dopoldne je umrl v oeljiski ja/vni bol- nici 17-letni Anton Kupee, sin po- sestnika iz Št. Paivla pri Preboildu. d. V okiobru so umrli v Celju: V meslu: Jakob Rotnik, 37 let, bivM orožniški na.rednik. V bolnici: Franc Stojan, 74 let, ohč, revež. oikallca ?t. Jur ob J. ž. Anton Muršič, 25 let, do- [ In.vec, Solrova. Terezija Cene, 25 let, žena lesnega trgovca, Motnik. Marija ! Zatler, 73 let, naij'emnica. okolica Šmarje. Maks Toriaiek, 65 let, brezpo- seln, Celje okolicai. Leopoldina Les- kovšek, 7 let, hei posestnika, okolica. Sv. Jur ob J. z. Ja.nez Doler, 82 lot, oJ>č. revež, Bezovice. Jakob Dziga, 38 let, brezposeln delavec. Liboje. Fran- c'iska Gajišek, 65 let, obč. reva, Celje. Anton Žagar, 53 let, rndai\ Sv. Pawel pri Preboldu. Ana. Kolair. 72 let, za- sebnica, Celje okoslica. Jože Bozovšek, 27 let, ža.gair, Bočna. Franc Obertil. 64 let. posestnik, Sv. Trojica, Slavko ITojnik, 5 let, sin dolaivca, Škofjavas. Jože Hadain, 35 let, dninar, Žotale. Janez Pavlin. 16 let, mizarski va.jf- nec, Radeče. Alojz Weber, 4 lota, otrok obc. taiJTiika, Sv. Lenart nad Laiskem. Franjo Trobiš, 63 let, najemnik, oko- lien. Voijnik. Agata Bred. 55 let, žena kocarja, Libaje. Alfrod Zilli, 24- lot, delavec. Celje okolica. Hormina To- lar. 48 let, žena gozdineiga čuvaja, Ši^i- taiic. — V oktobru ie umrlo v Oe1j.ii 22 oseb: 1 v lmcvstu in 21 v javni bo!- nici. d ŽelezniMi upokojenci, katorih rdece legitimacije še niso podaijisano za leto 1929. naj isto oddajo pri i)o- stajni blaigaijni v Celju. Priložijo naj odrezek, s kaiterirn jim je bila naka- zana pokajnina za mesec decemher je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti. Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi Terpentins %foS 1928. Nadalje naj do 10. deceinbra 1928 oddajo slike za nove legitima- cije tudi provizijonira.ni delavci, mi- loSL'inarji in rentniki, ki so služili naj- inanj pet let. Oni rentniki, ki niso služili 5 let, moTajto biti 100%dela- nozniiožni. Rentniki, katerim ob pri- liki. nezgode ni bila priznana 100% rontai, morajo priloiiti potrdilo zdrav- nika, da so nespasobni za delo. Od- dajo naj tudi od.rezek, s katerim jim je bila 1. deceinbra 1.928 nakazana provizija (ronla, miloščina). d lhdijiuisko niesiece Mascali zasn- to z lavo. Zadnje dni je pričel ognje- nik Etna na Siciliji silno bruhaiti. Go- rei'a laiva se je vlila iz žrela po gori iii je do 7. novembra uniinla no le mnogo vinogradiov in oljcnih gajev. tiPin.veO tudi d\re vasici na potu do mesteca Mascali, ki je štelo okroig 10.000 pro- bivaloev. Še v sredo zvečer so upali. da bode stekel večji tok lar\'e, ki je do 20 miolrov visok, mi mo MaschTi.ia. a v eetrtek se je vlila lava v mestece in ga je v nekaj ura:h uničila. Mesto so sicer vpcinoma pravocafino izpraznili. ven- dar pa je na tisoče ljaidi brez strebe. Ogrožena je tudi žcleznica Mesina-— Katanij'a. d Velika letal ska nesreca v Novein Sadu. Včeraj opoldne je padlo vojaško letailo tipa »Breguet 19« sredi Ncvega Sad a. na ulico in se zarilo 1 in globoko v /ciniljo. Pilo't Sirovič je lmrtev in do- cela i'azmesarjen, njegava sopotnica. učenka trgovske akadem.ije v Novem Sadu, Zora Popwic pa tako težko po- skodovana, da najbrže ne bode več okrevaila. Pilot jo je naivzlic strogi pre- povedi vzel s seboj. Ali gre za nesreco ali morcla za saimo-mor. se bode so lo' dognalo. d Tatinska druzba. Kakor porocajo zagi'ob.ski casopisi, je zagrebška poii- cija v zadnjem tednu izslodila vor- mladiih fafntav pastapaičev, ki so pro- dajali za mal denar razno še dobre obleke. Ker niso vedeli povedati, na kakšen način so prišli do obleke, ho jib zaprli. Za.prti famtje so se skusali izgovarjati, vendar so s tern samo 5e nove tovariše spravili policiji v roko. Ziaprtih je sedem tatov, ki so v Zaigro- bu del ali načrte za tat vine po l)ivsom Kranjiskem in Stajerskem, odnasaii plen v Zagreb n.a prodaj in zopet sli na nove pobode. Pojasnjenih je seilaj že veič taitvin, ki so v prcteklih dve.li mesecih bile izvršene v brežiškem, kr- škeni in rogaSkem okradu in celo m. v^iški pri Ljubljani. Za svoiie žrtve so tatovi izbrali navadno kmečke dorno- ve, kjer so bili diomacini na delu od- •sotni in so odnašali denar, obutev in I obleko. Skupno škode so napra.vili za | približno 20.000 Din. mm w m 0 posteljnc garniture, zavese ltd. Vam nudi v velikl izbiri in po ®iiLki ceni Franc Kolbezen, Celje, Pre5ernova ulica 3. oiev 127 »NOVA DOB At Stran 3 Hmetsha posojiinica zo celjsho okolico v [el ju registrovana ladruga z omejeno zaveio Pisarna v Prešernovi uläci 6 (prej Lastni dom) Hranilne vloge obresiuje po 6 8 Vpri naložbi Din SO*— se dobi nabiralnik nadom d Ustanove za uboge, onemogle obrtnike in traovce, oclnosno njihore vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljana razpisuje za le- to 1928 za uboige anemogle obrtnike in trgovce, odnono njiihove vclovc vec ustanov po 150 Din. Prošnje naj se posljejo. Zbornioi za trffovnio.. obrt in industrijo v Ljubljtani do 30. novem- !)ra 1928. Priloži naj se jim od obcin- xkega in zupnijskega urada potrjeno dokazilo. da je prosilec ohrt ali ir go- vino sawostojno izvrševal, da sed.ij zaradi onemoglosti ne rmore veič dela- ti in da je uboj?, oziroma da je pro- Kilka onemogla ubo#a vdova bivxega mniostonjega obrtnika ali trgovca. d Vplir nwsarjev je velik tudi na mariborskem ma^istratu, ne samo na collskom. Vkljub temu, da je sklenil mariborski občinski svet javne klav- nično izkaze, sc sklep še vedno ni iz- vršil, ker imiajo gotovo zraven svoje prste mesarji, ki bi men da radi že vsa- ko kravino prodajali za prvovrstno volovsko meso. In cud.no ie, da s svo- jim odiporom vedno zrroa'.gajo nad voljo tisocev konzumentov. Vie yolnene pietenine! it p i f e n a I c e n 1 e L. PUTAM, CELJE. d Motenje spanja. Dr. 0. Müller pi- se: Pornen spanjia za zdraivije ter za te- les no in dusevno delozmožnost obstoji v njegovi odpočilni vrednosti. Pomanj- kanje «ipanja rodi trajno utrujionost, • ki se jarvlja v obliki nerviozne slabosti : (naizdirazlj'ivost, slabši spoxnin itd.). | NormaJ'na krivulja o poteku glabine ' spanje kaže hiter dlviff v prvih dveh uraili, gre potem naivzdol in se proti jutru zopet dlvigne, a ne dosti. To nor- malno krivuljo pa bistveno sipremeni j nervozna raizdraženost; večkrat ie spa- uje ravno v prvih ponočnih uraih, ki kažejo normakio najveejo globino, sa- tno površno in pogasto prekinjeno. Pri nekaterih Ijudeh je to motenje podo- J dovano, pri drugih jie pa šele pridob- I Ijeno; tako na primer pri tistih, ki do poznih večernui ur naporno ali ne- mirno dielajo in ki mied čas dela in s])anja ne vrinejo zadoßti dolgega od- niora prijeitnega in udobnoga uživanja. Uinetno si vcasih to motenje nocnega spanja nakapljemo s t«rn, cLa pijemo zvečer kavo ali caij,. Marsikoimu to nič ne škociujtei večini pa jemlje kava ali caj mir pravega spainja, nekaiterim tmli že PopoWansko pitje teh-pijač. Maksimum spalne ffLabine se v taklh , slučajih pomakne proti jutraiijim ' uraim, laihko nam astane ostanek utru- jenasti. Večerna pripraiva na nočno spanje naj obatoji v miru. v zastoju dtela. Odpri okna; če ne v spalni sobi, pa vsaj v sosedni! Ogibaj se vega vzne- mirljivegia! FILET ročno delo garniture pregriniala, store itd. naro- čite najceneje in najlep§e pri M Šribar, Celje, Gosposka ulica. d Gospodinje — preprimjle se o i izborni kvaliteti pražene kave — fino >. aromatičnih mešanic tvrdke A. Faza- ! rinc, Celje. Lastna, najmodernoje J urejena pražarna. 37 ! d Martinov večer priredi Slovensko j obrtno društvo v Gelju dne 11. t. m. j ob 8. uri zvečer v gostUni na »Zele- j nem travniku« z za vsakoga udclc- ! zenca zadovoljivim programom. Va- \ bimo vse prijaiteljo obrtništva.! 1012 j d V gozdni restavraciji se vrši v ne- j del jo, dne ll.novembra od 4. ure po- j poldne koncort. Dabe se dobra haloška I in ljutomerska vina ter sliadek vinski \ mašt. Domaiče klobase mesene, prto- ; ne itd. Za obilni obisk se priporoča ! gostilnicarka. j d Kaj je Žika? Je to Ž/-tna KA-x& \ va in sicer iz rži. Številna priznanja I poudai'jajo njen dober okus. redilnost, | pasebn-o pa njen blagodejni upliv na j oloveski organ izom. \ . _———_______—,--------------j Kittc?« I I Medni kino Celje. V petek 9., sobo- i to 10. in ned^ljo; 11. novem'bra s.o ; prodvaja izvrstcvn film »Mokre puslo- lovine*. V «ilavni ulo«i Buster Kea- ton, clovek, ki se nikdar no smeje. — Pa,t &. Partechion se lahko daJec skri- j^ta pred Buster Keatonom. Taiko za- bavnoga filma že dolgo niste videli! IVAN SANCiN : Nekaj zapiskov iz dobe državnega prevrata v Celju. (Dalje.) Ko smo stopili s polkovnikom Ska- lickim in nadporočnikoim Pučnikom na dvorišče »šemalne« vojašnice, so nam je nudil zanimiv prizor. Na eni strani je s4iala stražna stotnija, na drugi »puntarska* marškom|)anija — prva v starih, umiazanih in celo raz- trganih uniformadi, druga v novih oblekah, v polni baj"ni opremi. Puške pa je imela ta stotnija vse okrašene z narodnimi traikovi, istotako so voiaki nasili cvetke in narodne kokarde. Pr- va narodna vojska v Celju, ne saimo po trakovih kakor 1. 1914, pač pa. turti s srcoiin in dušo! Trakove in kokarde so oskrbeli vrli podčastniki: napro- sili so naxodna dekleta, da so celo noč šivala kokarde, rezala trakove in ve- zala šopke. Ni čudno, da me je to na- vduyilo. Stopil sein z obema gosi>odo- iua nijod vojasibvo in sem jib naigovoril. Vsebino svojega govora bi dames ne v-edel navesti, to pa vein, da sem gf>- voril tako, kakor sem mislil in čutil kot SI oven ec in Jugoslovan — in ka- kor je mislila in cutila vocina navze- čega vojaštva. Govoru so odgovarjali vojaki z navdušenimi vzkliki: »Živela z. smoking in promenadne oblek«, črne suknje in «portne |JI9SCG dobite najceneje in v najnovejšlh vzorcih v novi manufakturni in modni trgovini Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ul. 3 Jugoslavija:!«, »Živela svobodai!« Ka- pe so letele v zrak in »Lopa naša do- movina« je odmevala pač prvič od k«- sairnskih zkl.ov daleč v soseščino. Vo- jaštvo je videlo, da je »marško'inpainij> konec, da je nastopila tudi nova doha za Slovence in se je »pomirilo« tudi tako kakor je to mislil podpolkavnik { Skalicky, dasi inu ta »preagodnja« j'i- j goslovanska manifestacija ni bila po j volji. Z an pal ni najbrže tudi v »])o- mirjenje«, ker me je za pol ure znova ! klical, češ, da vojaki v »šomalni« vo- j jašnici razbijajo vse vprek in da ]o j v vsakem slučaju škoda. če se stvari I razbijajo. Prosil me je znova inter- ! vencij-e. Šel sem tudi taikoj v vojažini- cc, da vidim, kaj se godi in dobil od- | go vor: »Ne, g. nadporočnik. nil' no j razbijaimo stvari, ki jib homo še rabi- li, saj nismo neumni. Ra-zbili in uni- čili smo samo nemske napise!« Po- hvalil sem odločne fante in odšel. Stopil seni tedaj v zvezo s eeljskini Narodnim svotoin, ne zategadelj, ker bi imel kak mandat od vojažtva ali da I hi se smatral za kakega poveljnika j garnizije, terrmveč ker sem hotel le po- j vzrociti kakrJšnokoli odlwitev. Položaj J ni bil za naso stva.r pasebno ugoden Slov^nskih castnikav je bilo todaj v Gelju zelo malo. Kot mestni koanai*- dant je fungiral major Presern, ki je bil sicer Slovenec, vendar pa je bil sla- rejsi gospod, ki bi se najbrže ne od- ločil za kako odllocno akcijo. Poleg njega jc> bil v Coljiu, kolikoir je rnoigol službeno biti, stotnik Gonxbac, stotnik dr. Sern-pc, nadporocnik Bit one in Pučnik, porocniki Videmšok. Hofm-r. i Gogala in BriÄcek, praporščak Meši- ' Ček; kolikoir se morern danes spomi- j njati, je to bilo vse, dockn je bilo vc- \ jasUa raznih branž, po pisariiah, bol- i | liišnicajh in zailogarfi voliko, du ne šte- jenl sem bolnišnic s pisarniškim in I ßtreznim osobjern. N<»nuški wustniki si j sicer niso upali minago med vojako, | imeli so pa med podcaistniki in mo- ; stvom vendarle svoje ljudi, ki so širili \ nosigurnost in nezaupanje. V spora- I I zumu s predsednikom Narodnega sve- i ta dr. Kalainom sein sklical za. drugi 'dan, 28. oktobra v malo dvorano Na- rodnoga dorna se.stanek slovensk:h častnikov in podicaMnikov, kaiteremu i sta prisostvovala tudi dr. Kalan in ! starosta celjvskega »Sokolai« Smertnik. I Zbralo se nas je tedaj naid 100. Nago- ! voril sem tovariše, pojasnil položaj in ¦ pozval zlasti navzoiče podčaistnike, da ; na:j oni, ki bi ne hoteli sodelovaiti, ra- ; je odidejio, a se jih je odstranilo le ma- j lo. Istotako je bilo le par takih, ki snio { jih kc»t nozanesljive morali odstraniti. • Po posvetovanju o polozaiju, o katerem ; je dal mrnoga potrebna poja«nila in j navodila predsednik že javno delujo- öega Nairodinoga sveta dr. Kalan, smo se dogovorili, da prevza,mem jaz mest- no poveilljstvo, kot poboenik se mi do- deli poroenik Videinšek. za cUine na- sega ožjega »vo-jnega svetai« pa naj 10 kg drv greje eno sobo 24 ur, veeji tipi grejeJo tudi 3—4 sobe enako. Pctzife Razširja zdravo in prijetno toploto. na to, kako peč imate v Vašem stanovanju. Kupite samo stalno gorečo peč, ki je higijenična in po- ceni, za kurjenje z drvmi in ki z 10 kg drv greje 24 ur eno sobo. Zahtevajte brezplačen opis. Zephir-tvornica peči, Subotica Čuvajmo se pred rhanjvredno ponaredbo. Samoprodajalcc za Celje: Peter Majdič, »Merkur«, Celje. funkcij'oniraita poiročnik Hafner in enoletni prostovoljec Kaukler. »pun- tar« iz šemalne vojašnice. (Dalje prihodnjič.) Proda se stroj za šivanje vreč in sedlarsko delo Metod Žižka, Celje, O'avni trg. 2-4 Iščem sfanoira^je obstoječe iz sobe in kuhinie v mestu Celju. Piačam za par let naprej. Na- 2 slov v upravi. 2 Snežne čevlje in paloše popravlja strokovnjaško edino čevlj«$rna JO8IP KOS, CELJE 2 Dečkov trg 6. 3 VlMAmn/l lz vse^ rudnikov in rlßHIul! naiboiiše vrste I iVlllVIJ dobavlja in do- stavlja najcenejše Franjo Joit, CelJG, Aleksandrova ul. 4 Lepa meblovana sobs v parterju, v ulici brez prahu, v bli- žini kolodvora, se takoj odda. Vpraša se v ASkerčevi ulici 10. 1-3 Eeloemojlinowa nova, se radi selttve ugodno proda. Naslov v upravi. Proda SB poceni lep rujav ulster, veČ zimskih sukenj, obiek, žaketov in kratek kožuh. Maks ZabukoSek, Celje, Cankarjeva ul. Proda se 2 novi postelji, miza ter koncertne citre z zvočno mizico. Ljubljanska cesta 25, pritličje. SOÖE~ vseh velikostl ima vedno v zalogi po naj- nižjih cenah Fran Repič, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. Pomočnike sprejme v stalno delo. 13-I5s ]esens!iB oblehe in komplete, ouloverje, veste, lemberčke po n&jnovej§ih vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo toyarna pl^ttnin IKllCfl HHIŽflHIČ, Celje, 26 Polule 4. 35 Prevxem? tudi podpletanje nogavio* M. Joštov paromlin Medlog — Celje Na debelo ! Na drobno! Gospodinje! uporabljajte za čiščenje: parkeUs, linoSeja, p!es ka»ih ta.% pohisi^p, sip itd. aaiiio „KOMET", tekoči vosek [ ki je najizdatnejSa, najcenejäa in naj- boljša politura za tla. Čiščenje ž njirn je brez truda. Zahtevajte «fa v trgo- vinah ali direktno pri Drago ŽNIDAR1Č, 38 Celje, Javno skladišče. 46 Izposodite si elektrlöni aparat I Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 127 Y Celju V lastni pala&i Narodni dom Podružnlcl a Morilaor, Šoštainj Starve hranifnih vlog nad Din 65,000.000*-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000-. Sprejsma hraniine vloge. Izvršuje VS3 desiarne, kreditne In posojilna posie. — Kupuje In prodaja devize in valute. M\U narodno trgovina KAROL VANK Prešernova uiica št. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. OgSaiujie Lo3t!iom oytomohilov in vsem cenjenim strankani vljudtio naznsniam. da izdelujem lu- ksuzne avtokaroseriie vseh vrst ter jih tudi popraviiam. Izdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča de'a. Za naročila se toplo priporočam JOŽe StajnkO, izdelovatelj avtokareserij CEUE, Ljubljanska c. 19, (v hiši fl. Gregl, kovač). Psotvcžba ločna. Cenc solldne nriden in polten, se sprejme kot tekač. Isti mora znati voziti s konjem. Po- nudbe na ko Cater, parna žaga, Sp. Hudinja pri Ce!ju. 26 25 ŠvicarsKe lire, xl&to, srebro, briljasite, opdha, očaža Najvčeja delavnfca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, Juvelir, oj>UK CELJES Glav^fl trg 4. za darmke plašče, kosfume, obleke ltd. ter naivGcjo izbiro vo!nenih damskih nogavic nudi po na.Jniz|iti cenah rnaotiffaRturnai In modna trgovina MI loš Pseničnik, Za jeseansko in sdmsk® sezono priporočam svojo weliko *:alogo «seh Vi-st kožulioiriii. V zaloRi f;.ožut«o«in8lti ;:3uščš od Din 3.800— (lastni izdelki). MARTIN OREHOVC, kr/narski niojster, 15-105 CEUE, OOSPOSKA ULICA 14 f Ll R &\ ^ i E s! K| O V! S E', Kl JaJi ] E Knjigarna in veietrgovina s papirjem priporoča : Blasnikove in družinske pratlke. Heklamne kolcdarje za novo leto z natisom firme. — Bo- žične okraskc ia jaslic'. — Božične in novoletne dopisnice. — Kreppapir, svileni in barvanl papir kakor tudi vse druge solske in pisarniš^e potrebščiue, ki sc dobi- vajo v največjj izbiri in po najuižjih cennh. m jufiijrti iori äw. v Cello CanKarfeva. ul. M. it priporoča svoja ixwratiua namizrsa tear* odbrana SO^tim^ntrBa VINA vseh vrst v sodih in steklenicah no zmernih cenah. **^P9 ^BP*" Vzorci na razpolago ! iz tovarne Edisoti Beli-PenkfJa Ltd. k^kor tr.di plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po ze!o u g o d n i h obrokih pri Mm I LuHousEn, Celje f ä knjšfja^^a in v:--le'tirgo>?rrca » psiäpäriK-tsi, VI \JS.o I VII V'jd. V Wlf » €JL Celje, Kralja Petra cesta 13 Ustanovljeno 1893. Telesorr 62. IVlednarodna spediclja — carinsko posredovanje v Ljubljani in Mariboru — carinske in železnlške rekla- macije — vskladiščenja — prevozi. Selllve s pohtstuenimi i'ozi zo isto ceno hükor z nauadnimi. Vsakovrstni prevozi ceneje kakor povsod. Postrežba točna, strokovna in solidna. Pojasnila brezplačno. 52~12 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Del»iškn glawnica Rczervni zaklad okoli Din 10,000.000-- Cesitrala: Ljubljana^ Dunajska c. PODRUŽNICB: Brežicc, Celje, Črnomeij, Gorica, Kronj, Logatec, Mari- bor, M^-thcvič, Movi Sad, Novo racsto, Prevalje, Ptuj, -----Rakck, Sarajevo, Slovcnjgradec, Splii, Trst.------ Brzoi»vfii naslctv s Banka Ljubljana Telefon št. 26ly 4J3S 502,503 in 504 se priporoča ^a wse t# han&no sfroko spadajoče posle Tiska in izdaja Zvezna Hskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju.