Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1*-
Stev. 35.
V Ljubljani, ponedeljek 14. februarja 1938.
Leto III.
Sestanek med Hitlerjem in dr. Schuschniggom
ni po uradnih zagotovilih prinesel nič važnih sprememb v razmerju med
Avstrijo in Nemčijo
Dunaj, 14. febr. o. V soboto je r Avstriji in po ysej Evropi vzbudila silno presenečenje novica, da je avstrijski kancler dr. Schuschnigg zjutraj odpotoval z Dunaja čez Salzburg v Berchtesgaden, kamor ga je na razgovor povabil vodja Nemčije, Hitler. Ta sestanek je pripravljal bivši nemški poslanik na Dunaju Papen, ki je bil pretekli teden pri Hitlerju. Avstrijski krogi so priprave za obisk Pri Hitlerju zakrivali z govoricami, da se bo dr. Schuschnigg v soboto na Tirolskem sestal s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžem, tako da njegova pot v Salzburg ni vzbudila nič presenečenja. Iz Salzburga se je kancler z avtomobilom odpeljal čez mejo v Berchtesgaden in imel v soboto ves dan razgovore s Hitlerjem. Razgovori so s presledki trajali 11 nr. Hitler in Schuschnigg sta torej imela dovolj časa, da se temeljito pogovorita o vseh vprašanjih, ki se tičejo Avstrije in Nemčije ter njunega morebitnega ožjega sodelovanja v bodočnosti.
Razgovorov med Hitlerjem in dr. Sehuschnig-gom sta se udeleževala von Ribbentrop in avstrijski zunanji minister Gnido Schmidt. 0 tem sestanku sta baje bili obveščeni italijanska in madžarska vlada kot zaveznici Avstrije in Nemčije.
Uradno poročilo, ki so ga izdali o tem obiskn pravi, da je dr. Schuschnigg na Hitlerjevo povabilo prišel v Berchtesgaden in da so se vsi štirje državniki pri tem neuradnem obisku razgovorili © vseh vprašanjih, ki se tičejo odnošajev med Nemčijo in Avstrijo ter jih je pri tem vodila skupna želja za razjasnitvijo in izboljšanjem,
To prazno uradno poročilo daje možnost za najbolj divja in čudna ugibanja o zahtevah, ki jih
Bukarešta, 14. febr. AA. (Stefani.) V sredo se bo sestal kronski svet, ki bo sestavil besedilo nove ustave. Na to sejo kronskega sveta bodo pozvani vsi bivši predsedniki vlad in sedanji mi-®is!fi* Predsedoval bo kralj. Profesor vseučilišča ugria je dobil nalogo, da naj sestavi nov ustavni P»*dlog.
, Sinoči je bila pod predsedstvom kralja Karla *®)a vlade, na kateri so bili sprejeti naslednji okrepi:
_ 1. Ustanovi se poseben odbor, ki mu bo poverjena naloga, da izdela osnutek za novo ustavo.
Državnim uradnikom je odslej prepovedano udeleževati se političnega delovanja. Vsako politično delovanje državnih uradnikov ima za posledico takojšen odpust brez vsakega priziva.
Pravoslavna cerkev bo svojim vernikom prepovedala uporabljati druge prisege, kakor tiste, ki so po zakonu predpisane. Duhovniki, ki bi se tega predpisa ne držali, bodo kaznovani.
4.	Dosedanja uradniška pragmatika se ukine. Sestavljena m uveljavljena bo nova.
je Hitler stavil Avstriji. Avstrijski kancler pa ni mogel najbrž ničesar velikega obljubiti z ozirom na to, da je Avstrija tesno zvezana z Italijo, ki ji edina neposredno lahko zavaruje neodvisnost. Verjetno je, da ta nenadni sestanek ne bo avstrijske politike kaj odločilno spremenil, če je dr. Schusch-nigg odločno vztrajal pri zahtevi, da mora Nemčija Avstriji še naprej priznati pravico do neodvisnosti.
Sodelovanje, a ne za vsako ceno
Evropsko časopisje obširno razpravlja o tem nenadnem političnem dogodku in ga razlaga različno, vendar se ujema v naslednjih točkah:
1. Ta sestanek je docela razumljiv, saj Avstrija ni nikdar zanikala, da bi ne bila po svojem značaju nemška država.
2. Avstrija je vedno kazala željo, da bi živela z Nemčijo v mirn in soglasju.
_3. Po sklenitvi sporazuma v juliju je želja po mirnem sožitju bila vidna tudi na nemški strani.
4. Sestanek med Hitlerjem in Schuschniggom je bil v skladu z lanskim sporazumom in sta se državnika skušala sporazumeti o izvajanju tega sporazuma ter o morebitni dopolnilni pogodbi.
5.Nemčija zahteva za sporazum od Avstrije nekaj novih žrtev, to je spremembo vlade, v katero naj bi vstopile vse avstrijske nacionalistične skupine, pač pa bi
5. Dosedanja neprestavljivost sodnikov se ukine, dokler ne bo uveljavljen nov zakon o sodnikih.
6. Dosedaj veljavna avtonomija državnih in zasebnih vseučilišč se ukine, dokler ne bo uveljavljen nov zakon o univerzah.
7. Za enkrat se uvaja stroga tiskovna cenzura. Časopisi ne smejo poročati ničesar o notranje in zunanjepolitičnem življenju, kar ni bilo odobreno od tiskovnega urada. Tiskovni urad ima nadalje nalogo, da ukine vse nepotrebne časopise, revije, kakor vse one, ki so z moralnega ali drugega stališča kvarne. Tiskovni urad bo nadzoroval tudi vire denarnih dohodkov tiska.
8. Odobren je osnutek uredbe, po kateri je aktivnim ministrom najstrožje prepovedano, da v svoje ministrstvo sprejmejo svoje bližnje sorodnike,
9. Vsi prefekti, ^ podprefekti (bani in okrajni načelniki) kakor tudi župani, ki so bili postavljeni pod vlado Goge, morajo denar, ki so ga v volivne namene prejeli, brez nadaljnjega položiti pri naj-bližnjih davčnih uradih.
se iz nje umaknil sedanji zunanji minister dr. Schmidt.
6.	Iz vsega tega sledi, da Avstrija ni pripravljena, da bi kot zrelo jabolko padla Hitlerju v roke in tudi ne misli kar tako stopiti.
Italijansko javno mnenje pozdravlja sicer ta poskus za zbližanje med Avstrijo in Nemčijo, pač pa je mnenja, da mora nasilna hitler-janisika propaganda v Avstriji popolnoma prenehati, šele potem bo mogoče razgovarjati se nadalje.
Francoski in angleški tisk presojata novi politični dogodek trezno, levičarsko časopisje pa kliče na pomoč Francijo in Anglijo, naj pritisneta na Avstrijo, da se sestavi tam vlada takozvanih demokratičnih sil, ki bo zavrgla pohod narodnega socializma v Avstrijo in Srednjo Evropo.
Nemški zunanji minister gre v Rim
Rim, 14. febr. o Iz krogov italijanske vlade so se razširile vesti, da bo novi nemški zunanji minister Ribbentrop v kratkem prišel v Rim. Namen njegove poti je priprava Hitlerjevega obiska v Rimu, po drugi strani pa bo italijanski vladi poročal o sestanku med dr. Schuschniggom in Hitlerjem ter o sklepih, ki sta jih pri tem sprejela, da ne bi morebitno prikrivanje o pravem smislu razgovorov v Berchtesgadenn neprijetno vplivalo na zvezo med Rimom in Berlinom.
Proslava papeževega jubileja v Rimu
Vatikan, 14. februarja. A A. (Stefani) Za obletnico kronanja je sv. oče prejel veliko število brzojavnih čestitk. Svojo zvestobo mu izrekajo mnogi državni poglavarji, predsedniki vlad, zastopniki cerkve in druge odlične osebnosti iz vseh krajev sveta. Prvo brzojavko, ki jo je prejel sveti oče, je poslal Nj. Vel. kralj in cesar Viktor Emanuel III.
V	sikstinski kapeli so v soboto darovali svečano službo božjo v zvezi s 16. obletnico ustoličenja sv. očeta Pija XI. Sv. očeta so prinesli v kapelo na sediji gestatorii s tiaro na glavi. Službo božjo je daroval kardinal Rocca, ki je naj9tarejši med kardinali. Navzočih je bilo 28 kardinalov. Službo božjo so opravili z veliko pontifikalno ceremonijo v navzočnosti članov diplomatskega zbora, cerkvenih dstojanstvenikov in visokih vatikanskih uradnikov. Vatikan je ves v zastavah, vsi uradi so bili zaprti.
Po slovesnosti se je iz kapele razvil sprevod v Vatikan. Sprevod je vodil sv. oče, za njim pa je šlo 28 kardinalov. Sprevod se je pomikal skozi vojvodovo in kraljevo dvorano. Nato se je papež umaknil v svoje prostore.
Poplava grozi Londonu, kjer je zaradi zadnjih deževij zelo narasla reka Temza in začela prestopati bregove.
Letalsko pogodbo sta podpisali Rusija in Kitajska. Po tej pogodbi bodo uvedli stalen letalski promet med Moskvo in Hankavom in bodo edino Sovjeti smeli graditi na Kitajskem tovarne in letališča.
Ruske znanstvenike na ledeni plošči bodo najbrž že danes rešili, ker se jim je ledolomilec »Tajmir približal toliko, da se že vidi dim od njihovega taborišča.
osvojili in po njih delali oblastni odbor ljubljanski in dravska banovina.
Zanimanje za elektrifikacijo se kaže v znatni meri tudi v krajih, ki so trenutno preveč oddaljeni od banovinskega električnega omrežja, da bi mogli biti priključeni na omrežje KDE in je zaradi bližine daljnovodov, ki so last elektrarne Fale, njihov priključek na te daljnovode cenejši. Elektrarna Fala je tudi sama pokazala večje razumevanje za potrebe krajev s tem, da je svoje cene pri obstoječih električnih zadrugah znižala in tudi dovoljuje krajem za njih priključek ugodnejše pogoje kot pred leti.
Kranjske deželne elektrarne so v letu 1937 zgradile približno 100 km novih daljnovodov in preko 100 km krajevnih omrežij. Napram prejšnjemu letu so prodale za 4 milij. KW ur več toka.
V	splošnem elektrifikacija dravske banovine lepo napreduje, če pa hočemo, da bo elektrifikacija čimprej zaključena, t. j. da pridejo čimprej vsi neelektrificirani kraji do elektrike, bomo morali gledati, da dobe KDE za elektrifikacijo banovine potrebna nova posojila po nizki obrestni meri, da se zniža obrestna mera tudi pri nekaterih sedanjih posojilih in da bo tudi banovina sama, kolikor bodo ta njena denarna sredstva dopuščala, elektrifikacijo pasivnih krajev bolj podprla, kot jo je mogla dosedaj.
Politična uprava, občine
Od uveljavljenja zakona o občinah leta 1933 pa vse do preteklega leta ?o se meje slovenskih občin neprestano menjale. Občinska ozemlja so se delila in spajala z namenom, da občine končno vendarle dobe svoj prirodni obseg, ki jim ga narekujejo prometne razmere in gospodarska povezanost poedinih delov. To delo smatramo za zaključeno in prav je, da občine v tem oziru pridejo do neke stalnosti.
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Vesti 14. februarja
Komunistično organizacijo na Koroškem so odkrile avstrijske oblasti in prijele 17 ljudi.
Vojno stanje so odpravili na Leionskem. Trajalo je štiri leta. Uvedli pa so nov zakon o varstvu države, s katerim so prepovedane vse politične stranke in je uvedena huda cenzura nad časopisjem.
Važne sklepe za utrditev francoskega gospodarstva in denarstva bo sprejela vlada na seji, ki bo pod predsedstvom državnega poglavarja v sredo. ,
Letalske tekme nad italijansko Saharo se bodo poleg Nemcev in Italijanov udeležili tudi trije Francozi.
Poljski zunanji minister Beck bo maja obiskal Rim in bo gost italijanske vlade.
Angleška lahkoatletska zveza je sklenila, da se ne udeleži olimpijskih iger v Tokiu leta 1940.
Čez štiri milijone pengov (40 milijonov dinarjev) sta poneverila predsednik in glavni ravnatelj neke madžarske rudarske družbe. Ko je stvar prišla na dan, sta si možaka, ki sta oba Juda, vzela sama življenje.
Bivši abesinski podkralj maršal Graziani bo v sredo dospel v Rim, kjer mu pripravljajo nadvse slovesen sprejem.
Izkaz o prometu v bolgarskih pristaniščih kaže, da je prihajalo tja lani največ italijanskih ladij. Na drugem mestu je Nemčija, na tretjem pa Anglija.
Velike demonstracije proti komunističnemu propagandnemu filmu »Španska zemlja« so bile v Bruslju, tako da je policija morala prepovedati nadaljnje kazanje filma.
Svetovni radijski kongres bo ob ISO letnici Avstralije v Sydneju. Predsedovala mu bo vdova pokojnega velikega izumitelja Marconija.
Egipt in Turčija bosta sklenila prijateljsko pogodbo, nakar bo egiptovska kraljeva dvojica obiskala Ankaro. To bo v prihodnjem maju.
Požar je uničil dom francoske socialistične stranke v Parizu, kjer so imele sedež razne delavske organizacije.
Na svetovnem prolijaponskem zboru v Londonu, ki se je začel v soboto, so govorili o organizaciji bojkota nad japonskim blagom, o delu proti vojni posameznih držav in o okrepitvi Zveze narodov.
Budimpeštnnsko časopisje napada žene madžarskih bogatašev, ki hodijo iz Madžarske v Anglijo, da tam rade, s čimer dobe njihovi otroci angleško državljanstvo in se iznebijo raznih neprijetnih obveznosti do svoje prave domovine.
Osrednji odbor za poljsko državno obrambo so ustanovili v Varšavi. Ta odbor bo izvedel sodelovanje med vsemi panogami, ki prihajajo v poštev za obrambo.
Veliki ruski kipar knez Pavle Trubeckoj je umrl na svojem posestvu ob Comskem jezeru v Italiji.
Vihar ob kalifornijski obali divja že sedemnajst dni in je povzročil ogromno škodo.
Kanadski ministrski predsednik King bo predložil zbornici zakon o prepovedi izvoza orožja in vojnega materiala na Japonsko. Japonci so imeli v šestih mesecih dovolj časa, da se oskrbe z vsem potrebnim.
20 letnico' litvanske neodvisnosti so praznovali včeraj po tej državi. Za to priliko je vlada razglasila veliko politično amnestijo, pri kateri so oprostili precejšnje število nemških hitlerjanskih voditeljev, ki so svoje čase hujskali tamošnjo kmečko manjšino.
Za 15 odstotkov se je znižal tovorni promet na češkoslovaških železnicah v januarju letos, kakor kaže državna statistika.
Nad milijon izvodov prepovedanih knjig so zaplenile japonske oblasti lani; večina knjig je komunističnih.
Vso noč ni mogel v pristanišče belgijski parnik »Astrid« in je z 260 potniki na krovu križaril pp razburkanem morju pred kopališčem Ostende-jem. Potniki so imeli vsi morsko bolezen.
Predsednik poljske republike Moscicki bo maja meseca obiskal Madžarsko, da vrne obisk madžarskega upravitelja Horthyja.
Manifestacije za kneza Starhenberga 60 bile sinoči po dunajskih ulicah, a so potekle mirno in policiji ni bilo treba s krepkimi sredstvi spominjati manifestantov na to, da se je knez umaknil iz politike, kamor ga ne bodo več pustili.
Najmanj tisoč letal mora Francija takoj naročiti iz tujine, to zahteva vojni minister Daladier in utemeljuje zahtevo s tem, da je vsa ogromna francoska letalska industrija zaradi komunističnih štrajkov tako na tleh, da ne more zadostiti najnujnejšim potrebam državne obrambe.
Pozor!	Roman	Pozor!
Poročnik indiiske brigade
izide prve dni marca v knjigi. Krasna knjiga bo obsegala okrog
300 strani velike oblike s slikami
Cena: Za naše naročnike 14 dinarjev za nenaročnike 24 dinarjev
Vsak nov naročnik, ki se priglasi od danes dalje direktno, ne po kom drugem, in plača naročnino za tri mesece naprej, dobi to lepo knjigo
zastonj!
Naročila sprejema; Uredništvo »SJov, doma«.
Za obsežnim banovim poročilom se je danes dopoldne začelo
Zasedanje banskega sveta
^ibljana, 14. febr.
Dane« zjutraj ob 10 se je v dvorani tukajšnje banovine začelo letošnje zasedanje banskega sveta. Pred uvodnim govorom, ki ga je imel ban dr. Marko Natlačen, je banski svetnik g. Senekovič prebral odlok notranjega ministra, da se skliče banski svet, ter odlok, s katerim se razrešijo dolžnosti banskih svetnikov inž. Vrhnjih Vinko, posestnik iz Staničev, dr. Brecelj Anton, zdravnik iz Ljubljane, in dr. Visenjak Ivan, odvetnik iz Ptuja. Na njihova mesta pa so postavljeni Novšak Ivan, posestnik in župan v Misli.njah, za slovenjgraški okraj, dr. Stare Miloš za Ljubljano ter Vesenjak Ivan, minister v pokoju, za mesto Ptuj. Na novo je postavljen za svetnika za ljutomerski okraj Franc Slavič.
Od 45 banskih svetnikov je bilo na današnjem zasedanju navzočnih 42.
Pred prehodom na dnevni red sta bila imenovana za overovatelja zapisnikov banska svetnika g. Jereh in g. Miloš Starc.
Po ugotovitvi sklepnosti in določitvi zapisnikarjev je najstarejši član banskega sveta dr. Ravnihar Vladimir predlagal, da se odpošljejo s tega zasedanja vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru tl., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadinovieu, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in finančnemu ministru dr. Dušanu Letici
Za tem je sledil govor bana dr, Marka Natlačena, ki je izvajal:
Gospodje člani banskega sveta!
Prehajam k obravnavi banovinskega proračuna za leto 1938/39, ki tvori glavni in edini predmet dnevnega reda tega zasedanja.
Označba proračuna
Banovinski proračun, ki sem Vam ga predložil, izkazuje občih izdatkov 129,793.902 din. Ker je znašal proračun občih izdatkov za proračunsko leto 1937/38 120,344.799 din, vidite, da se je novi Proračun proti dosedanjemu zvišal za 9,449.103 dinarje.
Največje povišanje proračuna in sicer za °'946.600 din odpade na povišane anuitete. Ostalo Povišanje proračuna pa odpade sorazmerno na Vse oddelke banovinskega proračuna, izvzemši
tehnični oddelek. Anuitete za odplačevanje obresti in amortizacijo dolgov so se morale povišati z ozirom na posojila, ki jih je banovina v teku letošnjega leta najela in o katerih bom kasneje govoril v zvezi s posameznimi poglavji proračuna.
Morda utegne kdo reči, da je povišanje proračuna za 9 milijonov dinarjev z ozirom na naše gospodarsko stanje, ki še vedno ni ugodno, previsoko. Toda temu nasproti poudarjam, da mi to povišanje proračuna nujno in brezpogojno narekujejo kulturne, gospodarske in socialne potrebe banovine. Ako hočemo gospodarske in kulturne ustanove ter socialne in zdravstvene zavode obdržati vsaj na dosedanji višini, ako jih nočemo ovirati v njihovi naravni rasti in razvoju, jim ne smemo odrekati, kar jim je za uspešno delo ne-obhodno potrebno.
Z mirno vestjo lahko rečem, da sem pri sestavi proračuna postopal skrajno varčno, kar bi brez škode lahko izpadlo, in da sem pri odmeri posameznih izdatkov bolj skop kakor radodaren. Zato pa tudi lahko trdim, da je proračun, ki ga imate pred seboj, vseskozi minimalnega značaja. Mnoge so potrebe, tako kulturnega, gospodarskega in socialnega značaja, ki jih v proračunu sploh nisem upošteval ali ki sem jih upošteval le nezadostno, ker sem moral imeti pred očmi višino dohodkov, ki so omejeni in ki jih tudi pri najboljši volji nisem inogel še bolj zvišati. Trudil sem se, da sem izmed potreb upošteval predvsem tiste, ki bi jih brez občutne škode res ne mogel prezreti.
Število državnih uslužbencev pri kraljevski banski upravi in pri podrejenih ji oblastvih je že od časa ustanovitve banskih uprav večje od števila banovinskih uslužbencev, vendar število banovinskih uslužbencev razmeroma močneje raste od števila državnih. Tako je število državnih uslužbencev od 1. januarja 1937 do 1. januarja 1938 zrastlo za 0.6%, število banovinskih pa za
0.9%. Ta razlika prihaja od razlike v naraščanju državnih in banovinskih poslov; banovinski naraščajo vse bolj od državnih.
Delo za elektrifikacijo
Na kratko naj omenim delo in uspeh banovine pri izvajanju elektrifikacije, ki se vrši tudi še nadalje po načelih, ki si jih je postavil od početka bivši Deželni odbor kranjski ter so jih
Razvoj diktature v sosedni državi:
Romunija dobi v sredo novo ustavo
(Nadaljevanje s prve stranL)
Kmetijstvo
Za gospodarski in kulturni napredek kmečkega stanu je največje važnosti smotrna kmečka vzgoja in temeljita kmetijska izobrazba, ki dajeta vsemu strokovnemu kmetijsko-pospeševalnemu delu trdno podlago.
Ta kmečka vzgoja in kmetijska izobrazba pa ima pravi pomen za ves kmečki stan le tedaj, če zajame kolikor mogoče vso kmečko mladino. Zato je nujno, da se poviša število stalnih kmetijskih in gospodinjskih šol m da se poleg teh stalnih šol še razširijo one ustanove, ki nudijo osnovno kmetijsko izobrazbo kmečki mladini, ki ne more obiskovati stalnih kmetijskih šol, to so strokovni kmetijski in gospodinjski tečaji ter kmečko-nadalje-valne šole.
Jeseni bomo zato odprli prvi letnik kmetijske šole v Rakičanu Povečali bomo šolsko poslopje tako, da se bo mogel vršiti celoleten pouk, ne samo krajši tečaji. V kratkem bo dograjeno povečano internatsko poslopje ter stanovanjsko poslopje za nameščence in delavce zavoda, ki morajo dosedaj stanovati zunaj v vasi. Pouk se bo začel še to jesen, zdaj pa se vrše že enomesečni tečaji. Odločno bomo nadaljevali s pripravami za dokončno ureditev gorenjske kmetijske šole v Poljčah, pričeli pa bomo s pripravami za ustanovitev gospodinjske šole za Prekmurje.
Za strokovno vzgojo viničarjev bomo ustanovili nove viničarske tečaje in pomnožili bomo število trimesečnih kmetijsko-gospodinjskih tečajev od sedanjih 27 na 30
Stanje našega poljedelstva bi najlažje in naj-točnejše označili s tem, da je proizvodnja mnogo premajhna in da v tem oziru zelo počasi napredujemo Letno uvažamo okrog 10 000 vagonov žita, izvažamo pa samo krompir, fižol, zelje in hmelj. Večina kmetov ne pridela dosti žita niti za prehrano lastne družine. Da je naša proizvodnja premajhna, je mnogo krivo slabo obdelovanje zemlje, silno pomanjkljivo gnojenje ter seme starih in nerodovitnih domačih sort. Zato bo banska uprava predvsem skušala uvesti zboljšano seme, ki ga prideluje semenogojska postaja v Beltincih ter ga razmnožujejo kmetijski zavodi in nekateri napredni kmetovalci.	.
Druga ravno tako važna skrb je delo za. zboljšanje travništva. Predvsem bo treba misliti na melioracijo prostranih površin zamočvirjenih zemljišč,
ki je eden najvažnejših problemov našega kmetijstva in ga bo treba postopoma, a vztrajno reševati.
Občinsko gospodarstvo se more postaviti na trden temelj samo n& ta način, da se viri dohodkov dele na državne in samoupravne in da se po tej ločitvi za stalno dodele v izključno izkoriščanje državi odnosno samoupravam. Po zakonu o podeželskih občinah smejo le-te uvajati doklade na državne neposredne davke, od posrednih davkov pa samo trošarino in takse. Ker tudi država pobira trošarino, je občinska trošarina pravzaprav tudi doklada. Mestne občine so za malenkost svobodnejše, ker poleg doklad smejo imeti tudi posredne davke, ki niso trošarina ali taksa. O banovinah je določeno na splošno, da smejo pobirati doklade na državne davke in samostojne banovinske davke, ne da bi bilo podrobnejše povedano, katere. Vse to pa so samo načelna določila. Kajti konkretni davki se samoupravam dovoljujejo z aktom, s katerim se odobrava proračun, in sicer od leta do leta. Ta način je na več strani neugoden. Predvsem samouprave ne morejo gospodariti načrtno, to je za daljšo dobo naprej, ker ne vedo, kaj bodo drugo leto imele. Posledica tega, da se davki odobravajo od leta do leta. je tudi ta, da občine ne pridejo do tega, da svoje davčne vire goje, kakor bi bilo treba. Druga slaba stran je v samem dokladnem sistemu; samoupravam se odobri okvir, v katerem morejo določiti višino davščine, in tako postanejo za en in isti predmet neenaki tudi taki davki, ki bi morali biti na vsem carinskem področju, to je v vsej državi enaki, ker vplivajo na stroške proizvodnje in konkurenčno sposobnost. Dokladni sistem krije tudi še to nevarnost v sebi — in naše občine so jo v času najtežje gospodarske krize bridko občutile — da davčne uprave ob pičlem pritekanju sredstev najprej napolnijo državno blagajno, občinam pa odštejejo, kar ostane.
Samouprave morajo dobiti davke, ki se jim za stalno odrede v izključno izkoriščanje.
To vprašanje se da rešiti samo z zakonom. Projekt zakona o samoupravnih financah ni nov; govori se o njem že nekaj let. Prav z ozirom na obstoj tega projekta so določila o samoupravnih finančnih virih, ki se nahajajo v uredbi o budže-tiranju banovin in v zakonih o občinah in mestnih občinah, tako nedoločna in ohlapna. Vendar se doslej ni posrečilo, da bi se ta ureditev ustvarila, čeprav je neizbežna in nujna.
Veličastna papeževa proslava
Zakaj pomoč našemu zadružništvu
Najbolj pereče vprašanje našega kmetijskega gospodarstva je obnovitev poslovanja kmečkih hra-nilnic. Kaj smo 6toriili za oživljenje kmečkih po-
eojilnic.r^v^ki jh,an0(V;nj je bilo zaradi denarne krize in kmečke zaščite ravno kmetijsko kreditno zadružništvo najbolj prizadeto. Cim bolj je bil kje razvit kreditni sistem, tem bolj je trpel -na posledicah denarne krize. Tako je razumljivo, da južne pokrajine posledic denarne krize skoraj^ niso občutile, dočim je denarstvo v naši banovini zaradi razvitega kreditnega zadružništva in organiziranega varčevanja najtežje občutilo vse posledice denarne krize. Napredek kmetijskega gospodarstva in blagostanje širokih ljudskih slojev je bilo ozko povezano z usodo kreditnih zadrug .
Zaradi velikega pomena, ki ga ima kreditno zadružništvo za narodno gospodarstvo banovine, zlasti pa za kmetijsko gospodarstvo, smo smatrali za neobhodno. da tudi banovina s svojo kreditno močjo ixrmaga kreditnim zadrugam do likvidnosti, to tem bolj, ker nam je Zadružna zveza kot predstavnica 335 kreditnih zadrug ponovno predocevala težki položaj kreditnih zadrug in nujno prosila za
našo jramoč.	,	.	____...
Po šestih letih krize, ko je zaupanj« v posojilnice docela padlo, je bilo treba seveda mnogo večjih sredstev za likvidnost	tai"	™
Poštne hranilnice, ki daje likviditetne kredite na podlagi Agrarni banki predanega kmečkega port felja kakor tudi s strani naše banovine, ki je (pomagala do likvidnosti Zadružni pezi m menim kreditnim zadrugam 6 5% obligacijskim posojilom v nominalnem znesku 63 milijonov dinarjev, ki se ima amortizirati v 20 letih Te žrtve pa so bjle potrebne, da se vsaj po šestletni nehkvidnosti kre-ditne zadruge zopet vrnejo v likvidnost. Banovina pa je prejela za to svojo dajatev protivrednost v tem da ii je Zadružna zveza odstopila svojo terjatev iz specialne rezerve Zadružne gospodarske banke v znesku 50 milijonov in se obenem obvezala, da bo do leta 1957 odvajala banovim svoj či6ti dobiček nad letnih 25.000 din.	.	,	.
Nai tu takoj odgovorim na vprašanje, .zakaj fo ravno Zadružna zveza in nieM kred^e zadrge bile potrebne, da poleg likvidite nih kreditov P^t hranilnice dobe še posebno pomoč za likvidnost s shrani banovine. Zadružna zveza je s smotreniim delom v letih pred denarno krizo izvedla zadmtzno disciplino glede nalagania odvisnega dCTanf c^' n rito viška in so tako kreditne zadruge imele ob začetku denarne krize pri njej nad 200 n’ili!onov dinarjev naložb. Zadružna zveza je s tem denarjem prvenstveno kreditirala kreditne m druge ^ruee, >ri kadrih pa ni bilo toliko potrebe po kred.tih, da bi se vse vsot izčrpale. Zaradi preobilice denarja je morala Zadružna zveza držati velike vsote v bančnih naložbah. Zaradi twa ie denarna a ravno Zadružno zvezo najbolj zadela, na drugi strani pa so bile močno prizadele Uidi vse številne kreditne zadruge, ki so imele znatne naložbe pri Zadružni zvezi. Zaradi tega dejstva je bUo za vzpostavitev likvidnosti velikega števila kmečkih kreditnih zadrug, včlanjenih pri Zadružni zvezi, potrebna še posebna pomoč banovinc. da ee z ba-novineki mposojilom pomaga do lik\ ldnosdi Za družni zvezi in potom Zveze nad 300 njenim cla-nicam podeželskim posojilnicam.	,
V primeri s tem pomembnim m potrebnim delanjem je postavka za zadružništvo, ki jo vsebuje bodoči banovinski proračun, pač “^ne važnosti. Z ozirom na dajatve za likvidnost kmetijskega kreditnega zadružništva, ki bo koristno S lahko oplojalo vse kmetijsko gospodarsko, =o se postavke za pomoč poedmun zadrugam mogle nekoliko znižati, ne da bi pri tem zadru/.ni-^ štvo na splošno trpelo škodo. Kajti moč zadružništva je v urejenem denarnem poslovanju. I4re.z dobrega, normalno poslujočega kreditnega zadružništva sploh zadružništva ni.	j.,
Poleg skrbi za likvidnost podeželskih kreditnih zadrug bo banska uprava žrtvovala znatne zneske za izobrazbo in vzgojo bodočih zadruznih delavcev, ki se šolajo v Zadružni šoli v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava posveča predatoječi ponovni Obnovi opešanih vinogradov veliko paz-njo. Podpirala bo obnovo s stvarno podporo m s poukom, vendar bo pospeševala vinogradništvo po načelu, da se naj obnove vinogradi le v izrazito vinorodnih krajih, v manj primernih legali pa naj ne opuste in uporabijo za druge, bolj dobičkanosne kulture. Kajti ni v korist racionalnega vinogradništva da bi se pospeševalo vinogradništvo v slabih legali, s čimer bi se še povečala vinska kriza.
Pa se omogoči siromašnejšim vinogradnikom obnova vingradov, je ustanovljen sklad za brezobrestna mera. V letošnjem proračunu je predviden
deii znesek 1 milijoni dinarjev kot prispevek temu skladu. Upam, da bo tudi v bodočih letih mogoče dotirati ta sklad od leta do leta vsaj z enako visokim zneskom kakor letos. Ta posojila se bodo dajala le vinogradnkom, ki nikakor ne morejo izvršiti obnove sami, ki imajo vinograde v izrazito vinorodnih krajih in v zemljah, ki niso sposobne za druge kulture. Drugi pogoj je, da 6e mora vinograd pravilno obnoviti, to je, da ee bo pri obnovi ujiorabila primerna amerišika podlaga, predpisana žlahtna sorta po trsnem izboru, da bo posajen vinograd v pravilni razdalj in da bo vseboval največ tri sorte, tako da bo po obnovi dosežen vsaj približno enoten tip vina. Obnova se mora tako pravilno izvrši, da bo vinogradnik imel kakovostno in količinsko zadovoljiv pridelek. Da bo za obnovo na razpolago dovolj cenejših in prvovrstnih cepljenk od selekcioniranih trsov, ee bo povečala proizvodnja cepljenk z ustanovtvijo treh večjih trenic. Te se bodo osnovale v vinogradniških okoliših, ne jx> političnih okrajih in sicer ena v ptujskem, ena v šmarskem in ena v črnomeljskem okraju. Za ptujski okraj je že določen kraj trsnice, za ostal n dve se bo določil v kratkem. Trsnica v Pekrah bo delovala do konca leta 1939. Venda rprodukcija cepljenk ne bo s tem zmanjšana, ker bo vinarski in sadjarski šoli priključeno posestvo Racer-dvor v Mariboru prozvajalo najmanj toliko cepljenk, kolikor bi jih do konca leta 1939 proizvajala trsmea v Pekrah.	.
Važno vprašanje je zatiranje samorodnic, samorodnice ee morajo zatirati, ker so v veliko škodo našemu vinogradništvu, zdravju in morali našega naroda. Za zatiranje samorodnic je kraljevska banska uprava žrtvovala velike vsote za tečaje, za precepljanje šmarnice, za nagrade v obliki brezplačnih cepljenk in sadnega drevja, travniškega m deteljnega semena za izkrčeno šmarnico. Vendar te žrtve niso dosegle onega, kar se je želelo namreč da bi samorodnice čimprej popolnoma
izginile.	.
Za še bolj intenzivno poapeševanje vinogradništva in sadjarstva, posebno glede racionalizacije, se bo kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru preosnovala v vinarski in sadjarski zavod. Naloga tega zavoda bo, da z znanstvenim in poskusnim delom pospešuje vinogradništvo in sadjarstvo. Razen analiz vinskih mostov in vin po zakonu o vinu bo preiskava! zemlje glede pravilne določitve podlage.	.
Slično znanstveno in poskusno delo se bo izvršilo tudi za sadjarstvo. Še to leto se bodo osnovali po nekaterih sadnih okoliših vzorni poskusni sadovnjaki s prispevki kraljevske banske uprave. Taki sadovnjaki so največjega pomena za pospeševanje sadjarstva. V njih se preizkušajo nove in najprimernejše sorte za dotični okoliš. Iz teh poskusnih nasadov bodo dobivali sadjarji najboljše in najzanesljiveje cepiče od priznanih sadnih sort, ki jih bodo potem porabili pri precepljanju drevja.
Drugi del poročila objavimo jutri.
Nova telefonska proga
Št. Jernej. 12. februarja.
V	prihodnjih dneh dobi naš poštni urad telefon, ki ga doslej nismo imeli. Istočasno bodo montirane telefonske govorilnice tudi v Kostanjevici, Cerkljah in Krški vasi ter bo zvezala tako nova telefonska proga Novo mesto z Brežicami. Podaljšana pa bo zveza še preko Bregane in Samobora proti Zagrebu.
Potreba po telefonu se je pokazala v^naši do lini kmalu po vojni in jo je pristojno ministrstvo tudi priznalo z dejansko odobritvijo gradnje telefonskih naprav. Pri takih stvaTeh pa so najmero-dajnejši krediti in kreditne možnosti, zaradi katerih se take odobritve običajno zavlečejo v nedogled, če ne kar v pozabljenje. Pred več kot desetimi leti so bile odobrene postavke za konzole in izolatorje, več let pozneje za žice, sedaj pa končno še za aparate same. Vsa naprava, ki smo jo več let brez haska vzdrževali in popravljali, bo postala po tolikih letih zelo koristna za našo dolino._________
Pripravljalni tečaj za srednje šole, ki ga organizira Društvo brezposelnih prof. kandidatov se vrši na II. drž. realni gimnaziji. Vpisovanje in informacije ob torkih, četrtkih in sobotah od pol 4 do pol 5 na istem zavodu ter vsak dan od 10 do 12 v društvenem lokalu, Krakovska ulica 35. Cena za vsak predmet za 3 ure pouka tedensko 90 din mesečno. Vpisnina 10 din. V tečaj se sprejemajo tisti, ki obiskujejo še šolo in pa tudi tisti, ki so bili izključeni in se pripravljajo na izpit koncem leta. — Odbor DBPK
Maribor, 13. februarja.
Maribor je imel danes zopet priložnost, da po-kaže svojo veliko katoliško zavednost. 16. obletnico kronanja sv. očeta Pija XI. je proslavil na izredno manifestanten način. Tako cerkveni, kakor svetni del te proslave je izpadel impozantno ter je zopet pokazal, da je ves Maribor edin, kadar treba izpričati javno katoliško zavednost. Dopoldne ob pol 10 je bila proslava v stolnici .Pred pričetkom so se zbrale pred škofijskim dvorcem deputacije katoliških društev z mnogoštevilnimi zastavami ter so spremljale prevzvišenega vladiko v stolnico. Sledila je pridiga, ki jo je imel knezoškof dr. Tomažič, nato pa pontifikalna ev. maša z zahvalno pesmijo. Službi božji so prisostvovali tudi predstavniki oblastev.
Ob tričetrt na 12 je bila v veliki'unionski dvorani slavnostna matineja. Na sporedu so bile pesniški jih je zapel moški zbor bogoslovcev pod vodstvom svojega j>evovodje bogoslovca Mihaliča, deklamacija dijaka višje gimnazje, glavna točka pa sta bila govora knezoškofa dr. Tomažiča in odvetnika dr. Leskovarja.
Uvodoma svojega govora je prevzvišeni dokazoval, da rimski papež nadaljuje poslanstvo Kristusovo in nadaljuje apostolat prvega papeža apostola Petra. Potem je navezal vprašanja, kje je prava Cerkev Kristusova: Tista je prava, ki je postavljena na fundament sv. Petra. Ali je Cerkvi Kristusovi zmanjkalo temelja, ko je Peter umrl? Nikakor! Temelj, na katerem Cerkev Kristusova stoji, je postal tisti, ki je stopil na Petrovo mesto
kot rimski škof. Skala, na katero je zidana Cerkev Kristusova, je obenem njen jx>glavar, ki naj kakor Peter pase vsa jagnjeta in vse ovce. Torej ne more biti Cerkev Kristusova nikjer, kot tam, kjer je rimski škof, ki mu pravimo papež ali sv. oče. '1 e neizprosne logike ne more ovreči nikdo, komur gre za resnico, komur ne gre za časne koristi, ain-paK za Boga, za Kristusa, za rešitev duš.
Potem je prešel v izvajanjih na sedanjega sv. očeta Pija XI., za katerega življenje smo na lansko obletnico trepetali. Bog pa mu je skoraj čudežno ohranil življenje in zdravje. Včeraj je bilo 16 let njegovega dela za mir, za razširjenje katoliških misijonov v svetu ,za dobro razmerje med Cerkvijo in državami vsega sveta, za združitev razdvojenih kristjanov, za poglobitev in ustalitev verskega življenja po katoliški akciji, za čistost, svetost in ne-razrešnost krščanske zakonske zveze, za socialno pravično obnovo človeške družbe, za obrambo večnih resnic pred brezboštvom, za napredek prave znanosti in umetnosti, za vse, kar je resnično dobro, lepo in zveličavno. Tudi verniki nekatoliških cerkva e spoštovanjem priznavajo njegova odlična dela za pomirjenje človeštva.
Naša prošnja se glasi: Ohrani Gospod našega papeža Pija XI., osrečuj ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov.
_ Dr. Leskovar je imel lepo sestavljen govor o službi sv. očeta, katero vrši sedaj že 16 let papež Pij XI. modro in previdno za ohranitev miru med vsemi državami in narodi za medsebojno slogo katoličanov in za izvajanja katoliškega življenja V dejanju po katoliški akciji.
Velike poneverbe pri tvrdki Jax
Ljubljana, 14. februarja. Ljubljanska tvrdka šivalnih strojev in koles Jax se je pred dobrimi 60 in več leti priselila iz Linza v Ljubljano. Tu je imela svojo podružnico, ki se je jx> prevratu osamosvojila. Jaxi so biili prav podjetni ljudje in 60 kmalu po Sloveniji zasloveli kot solidna tvrdka za šivalne stroje. Mnogo poslov so imeli s sosednjo Ilrvateko in Dalmacijo.
Danes ob 8.30 pa se je začela velika razjirava pred kazenskim sodnikom - po« a umikom g. dr. J. Kokaljem zaradi velikih poneverb, katerih je obtožena Katarina Sernetz, rojena 30. dec 1809 v Gor. Radgoni, samska privatna uradnica, stanujoča v Zgornji šiški št. 266. Obtožena je prestopka poneverbe po §-u 318 k. z. in tatvine po §- 314 k. z. Od 1. 1934 naprej si ie po navedbah tvrdke Jax obtoženka prisvojila manjše in večje zneske v skujv ni vsoti nad 200.000 din. Javno obtožbo zastopa drž. tožilec dr. Julij Fellaher, obtoženko Semetz-ovo brani odvetnik dr. VI. Pegan
Tvrdka Jax je obtoženko predlanskim ovadila po svojem pravnem zastopniku dr. Schileyu drž. tožilstvu zaradi poneverb. Predložila je prav obširen spi6. V letih 1934 in 1935 je tvrdka utrpela prav velike izgube, tako 79.180 din in 153.256 din. Ovadbo je zlasti podprl inž. Jas in tudi priča Scho-ner, ki je gornjo izgubo izračunal. Tvrdka Jax je v dobi krize -utrpela velike izgube. Dolgo časa so pregledovali trgovske knjige. Naposled je tvrdka prišla do zaključka, da je prav obtoženka ona, ki je zakrivila primanjkljaje s svojim poslovanjem kot blagajničarka. Sprejemala je denar, pa ga ni, kakor trdi obtožnica, izročila blagajni, marveč ga je pridržala za sebe. Obtoženko zlasti obremenjuje dejstvo, da si je v Zgornji Šiški zgradila vilo, ki je vredna nad 250.000 din. Pri hišni preiskavi je bilo zaplenjenih več hranilnih knjižic, v katerih 60 bili naloženi večji zneski. Hranilne knjižice so 6e glasite na ime raznih članov rodbine. Obtožnica trdi, da je ta denar dobila obtoženka iz Jaxove blagajne, ne pa, da bi si denar pridobili ostali člani rodbine, ki 60 bili deloma brez posla. Preiskava, ki je bila zelo dolgotrajna, je ugotovila, da so res vsi Sernečevi zelo varčni ljudje. yerjetno je torej, da so si vilo zgradili deloma tudi 6 6vojim denarjem Oče, ki je umrl pred letom 1934, je imel 1200 din pokojnine. Ona sama je res tudi imela lepo mesečno plačo, toda vsi 6talni dohodki 60 komaj zadoščali za preživljanje mnogoštevilne rodbine. Obtožnica dalje navaja, kako so se glasile nekatere hranilne knjižice. Ena knjišica ee je glasila na ime Viktorja Serneca, ki že 14 let živi na Dunaju. Zato je zelo malo verjetno, da bi Viktor Sernetz, Dunajčan, ki se izdaja za Nemca, nalagal 6voje prihranke v naših denarnih zavodih. Po obtožnici je morala obtoženka že pred 1934 vršiti razne poneverbe in tatvine. Kupila je v oktobru
I.	1934 stavbno parcelo za 44.000 din v Zgornji šiški. Stavbeniku Batteliniiu je dala 101.000 din v hranilnih knjižicah in 49.000 din v gotovini. Nadalje mu je plačala dva večja zneska v blagu iz trgovine Jax.
Zanimivo je, da je bilo do februarja 1936 prav priprosto blagajniško in knjigovodstveno _ poslovanje. Šele od februarja 1936 60 uvedli registrirno blagajno. Poprej ni bila mogoča nobena kontrola in je tvrdka zašla tako daleč, da je stala skoraj pred konkurzom. Z registrirno blagajno pa je bila omogočena boljša kontrola. Efekt kontrole je bil naravnost presenetljiv, lrnkaso za malo robo in popravila se je povečal za 50% od prejšnjega in-kasa.
Obtoženka Katarina Semetzova zanika vsako krivdo. Zagovarja se. da je bilo res pri tvrdki Jax
knjigavods+vo zelo primitivno, a obenem komplicirano. Lahko 6e je prijietila kaka pomota glede manjših zneskov, zlasti odkar je odšel v pokoj Rajko Sitter_ in je v podjetje vstopil inž. Karol Jax. Pomnožili so se pos-li in ona je bila močno obremenjena. Ni samo ona knjižila, marveč tudi drugi uslužbenci. Lahko so torej tudi drugi napravili knjižne in blagajniške pomote.
Razprava bo trajala cel dan, kajti k razpravi je vabljenih več prič, dalje so sodniku predloženi razni blagajniški izpiski in je sodni akt izredno velik.
— KINO SLOGA S* —
Danes poslednjič vesel in zabaven film
Transatiantik
po poznan! noveli ,Hotel na vodi" in po gledališkem komadu ,.Bolel am Bora" od pisatelja Azeln Iversa. — v glavni vlogi Viktor de Kcwa, Susi Lanuer, Alfred Abel.
Nevaren prekupčevalec' pod ključem
Celje, 13. februarja.
Že dalj časa se ie potikal po Mariboru in Celja neki prekuj>čevalec koles, ki je prevari! že večkrat; mehanikarje. Njegov način prevare je bil posebni)
originalen. Najprej je poizkusil svojo srečo v,Mariboru, kjer je opeharil 4 mehanikarje. Oglasil 6« je v trgovini, kjer je kupil novo kolo. Pokazal je svojo ponarejeno legitimacijo s sliko, tako, da mu je trgovec mirno zaupal. Kolo je stalo nad 1000 din, premeteni kujjovailec pa je naredil pogodbo, plačal le kakih 400 din in odpeljal kolo. V pogodbi je navedel vedno napačen naslov. Tako se mu je posrečilo, da |e opetnajstil v Mariboru kar 4 meha" nikarje. Zaman so pošiljala ti račune, pisma 60 se vračala, goljuf ie ostal nepoznan. Kolesa je seveda prodal in dobil zanje lepe denarce. Kmalu 6e je pojavi! v Celju, kjer je nadaljeval svoje delo. V svoji zvitosti je prekanil s ponarejeno legitimacijo trgovskega pomočnika Jožefa K., ki je imel motor. Kmalu se je spoznal z njim in ga preslepil, da mn je 'posodil svoje motorno kolo. Minilo je več dni, lastnik motornega kolesa pa je še kljub temu upal, da mu ga bo vrnil. Njegov up pa je po več dnevih splaval po vodi, motornega kolesa še do danes ni dobil nazaj. Pisal je na naslov, katerega mu je dal ljubitelj njegovega motorja, pisma pa so 6e vračala z napisom »nepoznat«. Začele so se stroge poiz* vedbe. Orožniki so jx> trialici in po osebnem opis« aretirali v petek, 11. febr. 20-letnega delavca Antona G. iz Rogaške Slatine in ga privedli v Celje. Pri zasliševanju je Anton G. priznal vse goljufije v Mariboru priznal tudi, da je odpeljal motorno ko-
lo,	katerega pa je že prodal. Pri njem so našli ijolno listin, s katerimi je prepričevat 6voje odku-povalce, dn so kupili od njega kolesa. Preiskava bo še marsikaj dognala in dozdeva se, da ima ta tič še precej masla na glavi.
Gostovan e llirii« v Celovcu
Včeraj je v Celovcu gostovala proti tamkajš-nemu Villacher Sportvereinu ilirijanska hokej sekcija. Tekma sc je končala neodločeno z rezultatom 2:2 (2:0, 0:0). llirijani so nastopili s štirimi rezer-
Tek na 18 km v Hofgasteimi
Hofgastein, 12. febr.
Po včerajšnjem štafetnem teku 4X8 km, pri katerem je naše akad. moštvo tako častno odrezalo in doseglo tretje mesto, se je danes vršil tek na 16 km. Udeležili so se ga od naših Mpč-njk. Primožič in Bevc. Tu smo dosegli zopet lep uspeh in so od 57 startujočih naši dosegli 10.,
11.	in 12. mesto. Pred njimi so same avstr, klase, ];j so že večkrat zastopali avstr, barve v inozemstvu, ter po dva Nemca in Čeha. Kot celota so se vsi sijajno držali in dosgli kot moštvo od šestnajstih častno 2. mesto.
Proga je bila dolga 16 km in imela 200 metrov višinske razlike. Vodila je po valovitem terenu skoraj do Badgašpteina. tu je napravila dolg lok jn imela v obratni smeri zelo veliko vzpona. Sledil je smuk, temu pa 2 km teka po ravnini in cilj. Proga je bila srednje težka, vsi štartujoči so prišli na cilj. Vreme je bilo tekačem zopet nenaklonjeno, ves dopoldan je snežilo in novozapadli sneg je zopet delal vsem tekačem preglavice pri mazanju. Tu so imeli eni več sreče, drugi manj in je imel med prvimi Bevc, od naših najboljše namazane smuči. Zato je tudi razumljivo njegovo prav dobro 10. mesto ter je pustil oba naša specialista dolgoprognša Močnika in Primožiča za seboj. Bevc, ki je tekel za kombinacijo, ima najlepše zglede, da zasede v tej disciplini eno prvih treh mest, seveda ako oba skoka stoj'
Ako tudi naši tekači niso med prvimi, so vendar vsi napravili odličen vtis. Stilno jim noben drug tekač ne pride blizu in se je med zbrano publiko čulo večkrat pohvalne besede o stilu naših tekačev. Malo več sreče v mazanju ali pa malo boljše vremenske razmere in naši bi bili vsi med prvimi desetimi.
Rrezultati so sledeči:
1. Kučera František, M. N. Brno, 1.07,57.
2. Inž. Peyrer Helmut, T. H. Munchen, 1.08.04.
3. Rossner Fred, N. G raz, 1.08,13.
I. Subojacky Jos.. M. N. Brno, 1.08,30.
Inž. Walter Hesse, N. Graz, 1.08,54,
0. Puge Hubert, N. Graz, 1.09.10.
7.	Dolle Karth Walter. Fic. H. Wien, 1.09,30.
10. ISevc Edvard, N. Ljubljana, 1.11,27.
II. Primožič Joži, N. Ljubljana, 1.11,57.
12.	Močnik Cveto, N. Ljubljana, 1.12,31.
Jutri bo tekmovanje v smuku, proga je dolg®
0 km in pol z viš. razliko 1180 m. Tu nastopimo s petimi tekmovalci.
Rezultati smuka:
1. Miller Heinz. TH. Munchen, 4.56.
2. dr. Egertlr Kurt, N. Innsbruch, 5.09.
3. Berud Frintz N. Freiburg, 5.31.
4. Heirn Hubert, N. Ljubljana 5.37.
5. lTeyrowstey Herbert, FH. Wien, 5.38.
18. Novak Jože, N. Ljubljana, 6.28.
28. Šorli Marjan, N. Ljubljana, 6.38.
tu in tam
»Seljačka sloga«, ki jo rodi snani mačkovski prvak Rudolf Herceg, je imela včeraj v Zagrebu svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je okrog 200 kmetov. Na zborvanju so povedali, da ima s-Seljačka sloga« že 585 podružnic s 34.000 člani. Političen govor pa je imel senator inž Avgusta Košutič.
Včeraj se je v Belgradu ustanovila zveza inženirskih zbornic mesto prejšnje glavne uprave iny ženirske zbornice. Sprememba se je morala izvesti zaradi zakona o inženirskih zbornicah in zaradi določil zakona o pooblaščenih inženirjih.
47 članov jo imela roparska družba, ki so ji
prišli pred tednom na sled v okolici Bjelovarja in jo večinoma že polovili. Kolovodja je bil Stje-pan Kršulj, delavec iz Selc pri Senju. Družba je silno pisana, v njej so ženske, možje, natakarji, uradniki, kmetje. Roparji so se proslavili s svojimi krutostmi. Na Virju so udrli v stanovanje neke učiteljice, jo zvezali in ji žgali podplate, da bi | jim izdala skrivališče svojega denarja. Nazadnje g so dobili le 400 dinarjev. Svoje delovanje pa so raztegnili daleč naokoli. Vlamljali so tudi v Liki, v Varaždinu, Murski Soboti, v Podravini v Lipiku in v okolici Karlovca. Škode so naredili za več kakor pol milijona dinarjev. Razprava proti vsem 47 zločincem bo prihodnji mesec.
Zveza trgovskih društev iz vse države je zasedala v Banjaluki. Navzoči so bili zastopniki vseh banovinskih central, predsedoval pa je ba-ujaluški veletrgovec Rajko Dimitrijevič. Največ Pozornosti so bile deležne nabavljalne zadruge, v katerih vidijo trgovci največjo konkurenco svoji °l>rti. Ne morejo razumeti, kako more vlada v izdatni meri podpirati zadružništvo, dočim trgovstvo ne uživa nobenih privilegijev. Na razpravo jo prišla seveda tudi Ta-Ta. Trgovci so menda dosegli pri vladi, da bo smela posloyati edino centrala te tvrdke v Belgradu, ki nikjer drugje °e bo mogla ustanoviti svojih podružnic. Nazadnje so sklenili, da bo trgovski kongres letos junija v Ljubljandi v zvezi z ljubljanskim velesejmom. Včeraj so določili tudi dnevni red tega kongresa.
Med političnimi prvaki naše nemške manjšine, ki ima svoje središče v Vojvodini, je izbruhnil oster spor. Na eni strani je dosedanji voditelj in predstavnik Nemcev dr. Kraft, na drugi strani Pa novosadski odvetnik dr. Moser. Spor se je začel v javnosti obravnavati zaradi odprtega pisma, ki ga je dr. Moser naslovil na dr. Krafta.
Z dr. Moserjem se strinja zlasti nemška mladina, ki je precej nacionalistično navdahnjena. S sporom se je bavil tudi zbor nemških prvakov, ki je pa obsodil izpad dr. Moserja. Tudi nemške kreditne zadruge, ki jih je 70, so obsodile tako postopanje dr. Moserja. Pravijo, da napadi dr. Moserja ne morejo nič vplivati na Kraftov politični mandat. Dr. Moser pa ne molči in objavlja v nemškem glasilu »Deutsches Volksblatt« izjave društev, ki se njegovi akciji pridružujejo.
Otroka * dvema glavama je rodila Iza Mango, soproga železničarja v Konjiču v Bosni. Zena je morala v mostairsko bolnišnico, kjer so jo operirali. Rodila je dečka z dvema glavama, čigar telo ie bilo popolnoma normalno razvito. Vendar je otrok kmalu po porodu unnrl.
v. ^Kitajsko vprašanje« v Splitu, t katerim so
morale baviti tudi policijske oblasti, so v soboto dokončno rešili. Kapitan angleške ladje ^Soothers Island« se je v prisotnosti angleškega konzula v Zagrebu Rappa pogajal z upornimi Kitajci in nazadnje dosegel sporazum. Glavna upornika častnika Vei Jao Kuan in inženir Li Kvong Jao, ki ju je_ splitska policija imela že v zaporu, sta bila odpuščena in izplačana. Kapitan je izročil *ai}ju zastopniku neke potovalne pisarne v Splitu 24.000 dinarjev, s katerimi bosta plačani vozni karti od Splita do šangaja v drugem razredu. Z ostalimi Kitajci pa je ladja odplula v Port Said in naprej v Rdeče morje.
Sredi najbolj veselega razpoloženja je smrt cdela 83 letnega posestnika Andreija Božiča v Vrbovcu pri Varaždinu. Andrejev vnuk se je v petek Poročil ter je bila svatba v dedovi hiši. Ko se je Vise veselilo, je Andrej prinesel kot poseben dar mlademu paru 150 dinarjev, ki jih je dolgo let hranil. Nato je zapovedal muzikantom, naj zaigrajo Veselo popevčico. Ta čas se jc starec v sc del na stol in zadremal. Ko so ga hoteli prebuditi, so spo-uiaji, da je starec med tem že umrl. Zadela ga ie kap.
Unsko progo v Bosni grade s pospešenim lem* Pom. Zlasti po božiču so z delom pohiteli in izvrtali že nekaj malih tunelov. Proga bo normalno-tirna, dovršena pa bo 1. 1941.
Izredno krvarvo svatbo so doživeli v petek v Dupleku v Slovenskih goricah. Ženil se je posestniški sin Janez Janžekovič, ki je šel po nevesto v Kreaneijčak. Tara je bila tudi poroka. Po poroki ie bila kajpak vesela svatba, nakar so jo visi svetje z ženinom in nevesto vred mahnili v Duplek na ženinov dom, da bi se veselje tam nadaljevalo. Spotoma pa sta se sprla ženin in Adolf Roškar, ki je bil med svati. Roškar je podrl ženina na tla in ga s kuhinjskim nožem močno oklal. Ko je mlada žena videla svojega moža v nesreči, je priskočila na pomoč. Toda napadalec je napadel tudi njo in ji zadrl nož v praa. Obadva so prepeljali v mariborsko bolnišnico, vendar je Janžekovič že med prevozom Umrl. Mlada žena, ki je močno ranjena pa niha med življenjem in 6mTtjo.
Gnusnega brezvestneža }e prijela zagrebška Policija v osebi trgovca Ota Vrhovskega. Pri njem ie služila 15 letna Katica Beložič. Nekega dne je dekle prišlo vse obupano k svoji sestri, vendar ji 0 vzrokih potrtosti ni hotelo ničesar govoriti. Nekaj dni kasneje pa je poskušala izvršiti samomor. Pravočasno so jo odpeljali v bolnišnico in ji izprali želodec. Zaradi zadobljenih poškodb pa je čez deset dni umrla. Zapustila pa je pismo, v katerem dolži svojega poslodajalca trgovca Vrhovskega, da i° je zlorabil in .spravil v nesrečo. Mož se ji je nekaj časa vsiljeval, ko pa ni uspel, je dekle zvezal 1,1 mu z robcem zamašil usta. Nazadnje pa ji je še *agrozil, da jo bo ubil, če bo leje o tem kaj zinila. Sele Gmrt dekletova je spravila to pregreho na dan.
Večina dalmatinskih tovarn za cement je u«avila delo zaradi pomanjkanja naročil. Včeraj l€ nehala delati tovarna v Kaštel Sučurcu pri Spli-.” m odpuistila prvo partijo 400 delavcev. Tovarna le Proizvajala dnevno 81 vagonov cementa. Druga (°Varna, ki je nehala obratovati, je »Split«, v ka-• er* ie bilo zaposlenih 1200 delavcev. 21. februar-*? “odo morali še vsi ti delavci na cesto. Tudi vse ,ruge tovarne so na tem, da nehajo z obratova-delk' ne m0ir€i0 n'kamor plasirati svojih iz-
Proslava elektrifikacije v Sf. Jerneju
V soboto je bil Št. Jernej priključen na ban. električno omrežje
Št. Jernej, 12. februarja.
Danes je bil za Št. Jernej slovesen dan. Proslavili smo trenutek, ko je bila banovinska elektrika priključena na naše krajevno omrežje! Ob tej priliki so nas počastili s svojim obiskom odlični možje iz Ljubljane, Krškega in Kostanjevice. Ob enajstih je naznanil brzojav, da pride tudi sam gospod ban in da bo on tudi osebno priključil st. Jernej na banovinski daljnovod.
Novo elektriko smo pričakovali že za božične praznike, potem za sredo januarja in Svečnico. Potrebni krediti so vso stvar zavlekli do današnjega dne.
Prva dela na strani visoke napetosti so se pričela že poleti in prav tako tudi gradnja dveh tranformatorskih postaj: v Št. Jerneju in v Kar. tuziji Pleterjah. V jeseni in pozimi so potem izvršili dela na nizkonapetostni strani, t. j. lokalno omrežje. Z električnimi napravami »Zadružne elektrarne«, ki nam je doslej dobavljala električno energijo, je prevzela banovina po pogodbi tudi staro omrežje, ki ga je pa bilo treba vsega na novo zgraditi, ker ni novim zahtevam glede večjih obremenitev in varnostnih predpisov nič več odgovarjalo. Delo ee je potem izvršilo postopoma tako, da so zgradili mesto starega omrežja novo in ga začasno priključili na domačo elektrarno. To omrežje so razširili potem še na sosednje vasi Brezovico, Šmarje, Žvabovo, Smalčjo vas in Do-bravico. Pleterski transformator je namenjen v prvi vrsti Kartuziji Pleterjam, pozneje pa bodo priključene nanj še nekatere okoliške vasi.
Dela »o doslej že toliko napredovala, da je bilo mogoče preklopiti omrežje na banovinski transformator, kar se je zgodilo danes na svečan način. V večernih urah se je zbrala na trgu v Št. Jerneju velika množica ljudi, da dostojno sprejme bana dr. Natlačena in druge goste, ki smo jih pričakovali. Po svoji znani točnosti se je pripeljal g. ban v avtomobilu ob pol sedmi uri s svojim osebnim tajnikom dr. Kovačičem. Spremljal ga je pa tudi inšpektor inž. Roeh. Pred njim pa je dospel iz Krškega okrajni načelnik g. Tomšič in župan iz Kostanjevice g. Likar. Gospoda bana je pozdravil prvi b. s. g. dekan Jože Anžič, za njim pa še župan g. Vide, šolska mladina, gasilci, Prosvetno društvo in Fantovski odsek, ki se je prvič pokazal v novih uniformah. Po končanih pozdravnih nagovorih je spregovoril nekaj lepih besed g. ban, nakar je priključil omrežje na transformator. Ves trg, zvonik, cerkev in župnišče so zažareli v luči žarnic in reflektorjev. Otvoritev so spremljali streli in pritrkavanje zvonov. Potem so odšli vsi v cerkev, kjer je bil zahvalni Te Deum in je gosp. dekan Anžič nagovoril goste in množico.
Iz cerkve se ie podal g. ban s spremstvom na občino, kjer mu je bila izročena diploma častnega
občanstva. Občina mu je dala v priznanje za njegove zasluge za naš kraj, da omenimo le sedanjo elektrifikacijo in pa dvamilijonske kredite za melioracijo Kozarij. Prav tako pa ima občina zagotovilo g. bana tudi za nadaljnjo naklonjenost, ki jo bomo v bodoče še tako zelo potrebovali. Diploma sama je delo Jugoslovanske tiskarne, okvir je pa izdelal zelo okusno in naravnost umetniško znani podobar Josip Hudoklin, ki je dal doslej že mnogim dolenjskim, štajerskim in hrvaškim cerkvam res lepe oltarje.
Množica je pričakovala g. bana pred občinskim uradom in ga je nato spremila v župnišče na majhen pregrizek. Gospod ban se je v poznih večernih urah vrnil v Ljubljano.
Tako je prenehala danes z obratovanjem domača »Zadružna elektrarna*, ki je bila ustanovljena leta 1936. Že pred svetovno vojno so bili izdelani načrti elektrarne, za katero naj bi preuredili cerkveni mlin na vaškem potoku, pa je takrat patronatni kapitelj v Ljubljani gradnjo odsvetoval, češ da se ne bo podjetje rentiralo, ker bi bilo treba plačevati dragega strokovnjaka pri elektrarni. In prav je imel, kot smo spoznali danes.
Po svetovni vojni ee je za to misel ogreval prejšnji župnik duh. svetnik g. A. Lesjak toliko časa, da je stvar končno dozorela in je 3. avgusta 1926 domača elektrarna začela obratovati. Zadruga je bila ustanovljena s kapitalom 100.000 din, ki ga je dala domača posojilnica. Čeprav je zadruga gmotno dovolj dobro uspevala, je bil to zgrešen poizkus zato, ker ni imela elektrarna nikdar strokovnjaka in so njeni »monterji« ter na drugi strani konzumenti počenjali, kar so hoteli. Razmere so se v zadniih letih rapidno slabšale, posebno odkar se je pokvarila regulacija napetosti in je ostala elektrarna brez zakonito predpisane naprave. Zato ni čudno, če ni nobena žarnica preživela niti desetine svoje normalne življenjske dobe. Tako so imeli konzumenti 6ilno drago luč, čeprav dejansko tokovina ni bila večja od nove banovinske, če štejemo še vse trošarine. Na drugi strani je trpela elektrarna zaradi slepih konzumentov, tako da je že težko zmagovala delo. Ni čudno, da smo bili več v temi kot pri luči. Potrpeli smo pa, ker smo vedeli, da dobimo kmalu boljšo, banovinsko elektriko.
Sedaj se nam je želja spolnila in smo za njo zelo hvaležni. Z današnjim dnem pa še niso zaključena elektrifikacijska dela v našem kraju. Na nekaterih mestih bo treba še izpopolniti lokalno omrežje, zgraditi nov transformator za vasi Groblje, Ostrogo, Prekopo, Ledečo vas in Staro vas, in zgraditi lokalno omrežje pleterskega transformatorja. Z novimi krediti pa bo napredovala elektrifikacija preko Krke proti Škocijanu in Novem mestu. — Ta velika dela bodo doprinesla znaten delež k probujanju naše doslei tako zanemarjene doline.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Zaključek tekem ZFO
Včeraj so se r Planici vršile še zadnje borbe v mednarodnem smučarskem tekmovanju » Zveze fantovskih odsekov. Ves štab, ki vodi tekme, se je že v petek zvečer poslovil iz prijaznega Črnega vrha in se presedi v Planico, kjer so bile včeraj in v soboto še tekme v klasični kombinaciji. Prav tako prijazno kot so sprejele naše tekmovalce Jesenice in Črni vrh ,so sc odzvale tudi Rateče. Domačini so ee zavedali, da so to pot prišli v vas tekmovat domači ljudje — fantje naše slovenske katoliške mladinske organizacije in zato so si Rateče nadele svatovsko oblačilo Raz hiš so visele jugoslovanske in če-škoslov. zastave in slavoloki so krasili zadnjo gorenjsko vas ob meji. Tekme in organizacija tekmovanja so pokazale, da je Zveza fantovskih odsekov na najboljši poti.
Ol) zaključku teh prvih tekem Zveze fantovskih odsekov moramo priznati, da so nad-krilile vsa naša pričakovanja. Sprva srno s strahom in s skepso gledali na to prireditev, kajti nikdar si ne bi mogli misliti, na je prosvetno in športno delo v naših organizacijah že na taki višini, da si upa tvegati mednarodno tekmovanje. Suha in lačna leta, ki so jih morale preživljati slovenske katoliške mladinske organizacije dolgo vrsto let, še zdaleka niso pustila onih žalostnih sledov, ki bi jih bilo treba pričakovati ob vsaki drugi športni organizaciji, ki bi bila prisiljena na brezdelje toliko dolgih let. Crni vrh in Plamica sta nas poučila o nasprotnem: sdovenska fantovska .katoliška in mladinska organizacija je prišla iz katakomb osvežena, močnejša im udarnejša kot je bila kdaj.
1 a prvi nastop je poučil o tesn vso javnost in dal obenem pobudo tekmovalcem, organizatorjem in vsem drugim za novo delo. Ni nas sram priznati, da smo z bojaznijo in strahom pričakovali, kako bodo izpadle tekme, kako bo funkcionirala organizacija in kakšen bo odziv med ljudmi na to prireditev slovenskih fantovskih odsekov. Izid nas jc presenetil in nas razveselil, kajti videli smo mnogo več, kot smo pričakovali. Leta v katakombah so bila leta zorenja, izčišče-vanja in leta neutrudnega dela. Gorenjski fantje. ki so kot naraščajniki tekmovali pri zadnjih orlovskih tekmah v Pragi, so danes naši najboljši tekmovalci, ki zastopajo Jugoslavijo na mednarodnih tekmah. Toda ne samo to, za njimi stoji že druga vrsta, trenutno še malo slabša, ki nam pa nudi vso gotovost, da smemo od nje pričakovati še več. Delo v katakombah je dalo mnogo več kot smo mislili, in daleč so se zmotili oni, ki so mislili, da bodo potisnili ob tla slovensko katoliško mladino. Slovenska katoliška mladina je zorela in delala in pa v
tem tednu pokazala samo en del svojih uspehov. drugih ne moremo opaziti na zunaj. Ampak zaradi tega niso nič manj vredni, temveč so še pomembnejši.
Tekme Zveze fantovskih odsekov so se včeraj udeležili med drugimi tudi zastopniki naših športnih organizacij in iavnih uradov. Tako smo med drugimi opazili dr. Filipa Orla, načelnika finančnega oddelka banske uprave, ki je zastopal dr. Natlačena, dr, Adlešiča Jura, ljubljanskega župana, dr. Žižka, zastopnika Tujsko* prometne zveze, in dr. Pirca Ivana, podpredsednika Jugoslovanske zimskošportne zveze.
Po sv. maši na prostem, ki je bila v neposredni bližini postaje, so se oli 11 dopoldne na 25 metrski skakalnici začeli skoki za klasično kombinacijo. Tekmovalo je 15 tekmovalcev. V tej konkurenci je zmagal češki Orel br Kosour, ki je skakal stilno in po daljavi tako dobro, da je nadomestil točke, ki jih je izgubil pri sobotnem teku.
Ob pol treh popoldne so se vršili na 45 metrski skakalnici samostojni skoki. Skakalo je 26 tekmovalcev. Rezultati so bili:
1. Praček Ciril 25.5 m, 27.5 m, 30 m — 20G50 točk; 2. Lichtenegger Ferdo 27, 27.5, 28.5	199.8
točk: 3. Janežič Jože 24.5, 26.5, 29 — 185.8 točk; 4. Lichtenegger 23, 22.5, 23 — 178.30 točk; Kosour Boh umil 24 24.5, 24 — 174.20; 6. Starman Lado 24, 25, 25 — 171 točk.
S tem so bile tudi končane prve tekme Zveze fantovskih odsekov. Tekmovalci in funkcionarji so odšli z večernim vlakom na Jesenice, kjer je bila v Krekovem domu telovadna akademija in razdelitev nagrad. Po uvodnik besedah br. Kermavnerja je predsednik ZFO dr. Žitko razdelil nagrade tekmovalcem. Darilo notranjega ministra dr. Korošca je prejela reprezentanca Zveze fantovski odsekov za alpsko kombinacijo Lep pokal ministra za ljudsko telesno vzgojo dr. Miletiča je prejela prav tako reprezentanca Zveze fantovskih odsekov za zmago v klasični kombinaciji. Pokal bana dr. Marka Natlačena je prejela Gorenjska fantovski podzveza za zmago v alpski kombinaciji. Pokal ljubljanskega župana dr. Adlešiča je prejela Gorenjska fantovska podzveza za zmago v klasični kombinaciji. Oba pokala sta prehodna za smučarske tekmo ZFO in si jih mora osvojiti zveza v treh zaporednih zmagah ali po petih zmagah v presledkih. Zmagovalec v klasični kombinaciji br. Kosour, čsl. Orel, je prejel kot posameznik lep pokal.
Po zlato, srebrno in bronasto medaljo so dobili še prvi trije tekmovalci v smuku, v teku skozi vratca, v teku na 16 km in v skokih.
S konja padel in se ubil
Tragična smrt mladega podporočnika
Maribor, 13. februarja.
	Krai	Barometer 1 sko stamej	1'arape-ratnrt. v O'		**• S > i «	1 C *cj — A	Veter ■imer, i i koM)	Pada- vine	
			X <r. «■3 aš	, « 3?				a s	s e >
	Ljubljana	-516	0 0	40	98	10	SEi	mmm	—
	Maribor	753-2	00		80	10		—	—-
	Zagreb	753'	-6-0	5'0	9;i	4	SW»	—	—
	Belgrad	752 )	-l-o	l-o	0	1	NE,	5*	sneg
	Sarajevo	/53 5	-15-0	-1-0	^0	10	0	—	—
	Snšak	/49 7	l-o	90	50	5	NE,	—	—
	Split	747 •"	o-o	8-0	45	5	NE,	—	—-
	Kumbor	-44 3	4-u	io-o	70	1!)	NW*		—
	Rab	46v	00	7*i	50	0	E,	—	—
Danes popoldne se je v mestu naglo razvedelo za tragično nesrečo, ki je zahtevala mlado življenje. Zla novica je pretresla vse, zlasti one, ki so poznali mladega podporočnika Radivoja Paramen-tifa, ki je na tako nenaden način izgubil življenje. Podporočnik Paramentič je_ danes popoldne odjezdil v družiti nekega tovariša na izprehod iz mesta proi Kamnici. Ko sa oba častnika jezdila po Vrba-novi ulici ter sta prišla že malo naprej iz nove kolonije vil, se je Paramentičev konj nenadoma splašil, se vzpel na zadnje noge ter vrgel jezdeca s hrbta na tla. Paramentič je pri padcu udaril z glavo ob trdo cesto ter je obležal nezavesten. Mimo j« tisti hip privozil nek izvošček, ki je nezavestnega častnika naložil na voz ler ga odpeljal v bol-uianco. Tam pa so ugotovili, da bo poškodbe pone-
srečenca smrtne. Bil je v nezavesti, iz katere se več prebudil ter je čez nekaj minut umrl. Pri padcu ei je prebil lobanjo ter eo drobci kosti ranili možgane. Paramentič je bil šele 22 let star ter je služil kot vodnik 4. čete 45. pešpolka tri leta v Mariboru. Bil je priljubljen kot dober častnik, tovariš in družabnik ter je njegova nesrečna smrt izzvala splošno sočutje.
m
Belgrad, 1?. februarja, m. Na pogrebu bivšega predsednika senata ia podpredsednika Narodnega veča dr. Ante Paveliča ho zastopal vlado dr. Milan Vrbanjič, senat sedanji predsednik Želimir Mažuranič, Franc Smodej, Gjuro Kotur in Gjuro Vukovič, v imenu narodne skupščine pa 6e bosta pogreba udeležila podpredsednika Franjo Markič in Jeviem Tomič,
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, sicer nobenih sprememb.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od vieraj do danes: V soboto, 12. februarja je bilo do 10 popolnoma jasno, ob 11 se je pričelo od severa naglo oblačiti, tako da je bilo ob II nebo skoraj popolnoma zastrto. Ob 12.40 se je pričelo zopet jasniti m je bilo ves popoldan večinoma asno, a ponoči popolnoma jasno. — Najvišja temperatura je bila ob 12 5.8" C
Včeraj se je v zgodnjih jutranjih urah pooblačilo, do 9.20 je bilo večinoma oblačno, nakar se je skoraj popolnoma zjasnilo. Tako je ostalo do 16, nakar je pričela oblačnost zopet naraščati. Ob 17 je bilo popolnoma oblačno in je tako ostalo tudi ponoči.
Najnižja temperatura včeraj — S.0® C.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 14. februarja: Valentin. Torek, 15. februarja: Favst.
Nočno službo imajo lekarn«: dr. Ficeoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celo vik« e. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zalošk« cesta.
P KINO UNION m 28-21
J Monumentalni ve le film po slovitem Mark Twain#vcm romanu
Ih,
HroltefK in siromak
Errol Flynn Ob 16., 19*15 in 21*15 ari.
Zaradi usedanja banskega svata dravske banovine v Ljubljani odpadejo v prihodnjem tednu, dne 15. in 18. februarja »prejemi strank pri g. banu dr. Marku Natlačenu,
Na XXXIV. evharistični kongres v Budimpešto bo vozil posebni izletniški avtobus i* Ljubljane 25. maja zjutraj ob 6 preko Celja, Ptuja skozi Panonijo na obrežje Blatnega jezera. Izletniki se pomudijo nekaj ur ob jezeru in si ogledajo najlepše letoviške kraje, Nato nadaljujejo vožnjo proti Budimpešti, kamor pridejo med 7 in 8 uro zvečer. Za izletnike je preskrbljeno stanovanje z eno in dvema posteljema, popolna hrana, ki se začne z večerjo 25. in s« konča z zajtrkom 30. maja. Udeležijo se vseh večjih »kupnih svečanosti, kakor tudi slovenskih. Prosti čas pa bodo izletniki porabili, da si bodo pod vodstvom ogledali parlament, državni muzej, galerijo slik, najlepše cerkve in zanimivosti, ki jih nudi Budimpešta. Odhod iz Budimpešte 30. maja zjutraj oh 6, vračajo se izletniki po drugi strani Blatnega jezera nazaj v Ljubljano, kamor pridejo med 6 in 7 uro. Celokupni stroški, t. j. vožnja od Ljubljane do Budimpešte in nazaj, hrana, stanovanje in kongresna izkaznica stane 1100 din. Priglase sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
Opozarjamo n« nocojšnji koncert člana državne opere Antona Dermote ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Najprej zapoje odlični naš tenorist arije iz kantate Magnlficat, oratorija Samson in Verdijevega Requiema. V drugi točki sledijo štirje slovenski samospevi, ki so jih zložili skladatelji Lajovic, Pavčič, Prochazka m Škorjanc. — Tretji nastop pevca prinaša po dva Brahmsova in dva Rih. Straussova samospeva. Zaključuje pa koncert s tenorskimi arijami iz oper Carmen, Manon in Turandot. Dermota je odličen pevec, ki se uspešno uveljalja v tujini. Na koncertu ga spremlja na klavirju pianist prof. Pavel Šivic. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice, pred koncertom pa v veži Filh. poslopja.
Na jutrišnji javni produkciji gojencev drž. konservatorija nastopijo naslednji gojenci: Frlan Pavla, iz šole prof. Trostove, Orel Anton iz šole prof. Lovšetove, Polak Ivan in Gostiša Alojzij iz šole ravnatelja Betetta, Ivančič Sonja iz šole gospe Foediranspergove. Klavirski oddelek zastopajo: Zapletal Anton, Sagadin Erik in Burger Ada iz šole prof. Lipovška, Prinčič Mileva iz šole prof. Zarnikove. Violiaski oddelek je zastopan po gojencu Žižmondu Ivanu iz šole prof. Leona Pfeiferja, instrumentalni oddelek pa je dal produkciji čelista Cehovian Bogomila iz šole prof. Mflllerja in klarinetista Raubarja iz šole pro. Laun«. Začetek produkcije je ob 6.15 zvečer. Vrši se v veliki Filharmonični dvorani.
Slavni ruski pianist Aleksander Borovski priredi v petek klavirski koncert. — Borovski je prvovrsten klavirski * umetnik velikega svetovnega slovesa. Koncert bo ob 20 v veliki Filharmonični dvorani.
Dražba kožuhovine bo 7. marca kot zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga na to dražbo, naj ga čimpreje pošlje na naslov: »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem.
Prosvetno društvo Trnovo. »Dunaj, Budapestn, Krakovo« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. pater dr. Roman Tominec, na desetem prosvetnem večeru v sredo 16. februarja ob 8 zvečer v društvenem domu.
Olertalna licitacija. Štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 15. marca 1938 prvo oferatal. licitacijo za zgradbo konjarne v kasarni 16. artilerijskega polka. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski mestnega poglavarstva.
Katoliško prosvetno društvo v Šiški, V ponedeljek, 14. t. m. ob 20 ima skioptično predavanje »Sprehod po svetu« gospod prof. Vinko Šarabon.
Sadjarska podružnic« SVD Šišk«. Strokovno predavanje o »Cepljenju sadnega drevja« ima gospod Breceljnik v torek 15. t. m. ob pol 20 v prostorih »Stare šole«^na Celovški cesti 99.
Razglas o licitaciji. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je javno razpisalo dobavo raznega lesa. Interesenti se opozarjajo na ta razglas v Službenem ■ listu, številka 12
Med Italijo in Sicilijo prekop pod morjem
Načrt za mesinski prekop že tretji te vrste v Evropi
Zadnjič smo poročali, da nameravajo med Anglijo in Francijo narediti pod Rokavskim prelivom velikanski podzemski prekop, za katerega je načrt že izdelal nek francoski inženir. Zdaj pa poročajo tuji časopisi, da nameravajo podoben prekop izkopati tudi med Apeninskim polotokom, t j. med Italijo in otokom Sicilijo, pod Mesinskim prelivom. To veliko italijansko javno delo bo zelo pomembno v gospodarskem in vojaškem oziru. Zamisel, da bi zvezali Italijo s Sicilijo s podzemskim prekopom, ni sicer najnovejšega izvora, pač pa je dobila praktično podlago šele v zadnjem času. Če naj Sicilija res pomeni novo središče italijanskega imperija, kakor je Mussolini poudarjal v svojem zadnjem govoru, ki ga je imel v Palermu na Siciliji, potem bo omenjeni podzemski prekop pod Mesinskim prelivom gotovo še važnejši kot sicer.
Prekop bo dolg deset kilometrov, pod morjem ga bo pi samo štiri kilometre. Precejšnjo oporo je ta načrt dobil v dejstvu, da morje v Mesinskem prelivu ni globoko, ker pod njim vleče podaljšek gorskega hrbta Apeninov Morje tu dosega kvečjemu kakšnih 100 m globine, medtem ko je okoliško morje globoko do 400 m. Vendar pa bo prekop še vseeno stal ogromne vsote denarja. Učenjaki tudi mislijo, da bo ta prekop neprestano tudi izpostavljen živahnim notranjim zemeljskim silam, ker
Znani angleški pisatelj Wells, ki je spisal že pred 30 leti razne romane bodočnosti, v katerih je uganil mnogo stvari, ki so se že danes uresničile, piše tudi, kako si zamišlja življenje naših potomcev čez 50 let ter začenja takole:
Nikakor si ne usojam biti kak prerok. Bodočnosti ne gledam morda v kaki čarovniški kristalni krogli in branje nepoznanega ni moja posebnost. Zanašam se samo na to, kar vsak povprečen človek ve in iz teh znanih dejstev si za zabavo delam razne zaključke. Če so se mi do zdaj moji za-
Sovjetska čarovnija: »Hokus, pokus, in poslanika v Bukarešti ni več...« Tako izginjajo sovjetski diplomati, kam pa izginjajo, to ve le moskovski »čarovnik« Stalin.
je ves ta predel z daljno okolico vred podvržen ognjeniškim pojavom. Čeprav prekop ne bi potekal tako zelo globoko pod morjem, bi vendar po zatrjevanju strokovnjakov zadostoval že manjši potres, in že bi bilo to ogromno javno delo, ki bo stalo težke milijarde, uničeno.
Prekop pa bi imel tudi dobre strani. V prvi vrsti bi bil v vojaškem oziru zelo pomemben. Te pomembnosti zdaj še ni mogoče uvideti v tolikšni meri, kakor bi se to pokazalo v primeru vojne, ko bi bile ladje in druga pomorska bojna sredstva izpostavljena bombardiranju, v prekopu pa bi se promet lahko vršil nemoteno naprej.
V	gospodarskem oziru pa bo prekop važen tudi v mirnem času. Omogočena bi bila predvsem popolna elektrifikacija Sicilije, nasprotno pa bi bilo skozi prekop v najkrajšem času mogoče spraviti na celino vse pridelke, kar bi jih bilo na Siciliji odveč. In Sicilija je res bogata.
Kako morske ožine danes že res ovirajo medkrajevni promet, potrjuje dejstvo, da je načrt me-sinskega prekopa že vsaj tretji primer te vrste. Prvič hočejo s prekopom zvezati Anglijo in Francijo, drugič nameravajo premostiti ožino Bospor med Evropo in Azijo z velikanskim trinadstropnim mostom, kakor kažejo načrti turških inženirjev, in tretjič zdaj še mesinski prekop!
ključki posrečili, toliko boljše; imel sem srečo, da sem v braleih vzbudil domišljijo, ne da bi jo še naprej razvijal. Pokaži ljudem načrte, pa že vidijo stavbe.
Do potankosti uganiti bodočnost v celoti je sieer težko, celo nemogoče, v splošnem pa mislim, da se da s precejšnjo gotovostjo sklepati iz življenja povprečnega človeka danes na življenje povprečnega človeka čez 50 let.
Poglejmo najprej, kakšen je bil človek
uVČeraj"
pred 50 leti! Takrat (vzemimo 1888) je bil povprečen državljan predvsem glavar družine. Navadno je imel posebno hišo, svojo hišo, ženo in kopico otrok. V hiši so kuhali posli in največkrat tudi izdelovali obleko; obdelovali so majhen vrtič in imeli svoj vodnjak. Otroci so nehali hoditi v šolo s 13. letom, potem pa pomagali doma. Kar so vedeli in znali za življenje, so se naučili doma. Pristno, tesno domače življenje je bil njihov cilj, vsaka novotarija vsiljivost.
,,Danes"
je tako življenje poslalo že nemogoče, število otrok se krči, njihova pomoč izginja — redki, ki bi danes še hoteli podpirati svoje starše; »hiša« je samo še stanovanje treh sob v kaki tuji zgradbi; šola je postala za otroke središče njihovega življenja, saj jim nudi poleg pouka toliko jasnega, zdravega razvedrila
Zaljubljenci bodo seveda še vedno sanjarili o majhni, popolnoma samostojni kočici, kjer bi lahko skrivali in negovali svojo srečo, toda sanje zaljubljencev ge nikdar ne uresničijo in ne morejo zadrževati toka življenja. Zakonci raje jedo danes po restavracijah, domača kuhinja izginja iu z njo vred družinsko življenje.
Zato je mogoče brez posebne nevarnosti sklepati, da bo vsakdanje življenje
Jutri"
t. j. čez 50 let še mnogo bolj odprto, javno, kakor danes. Skupnost bo j ov»od nadomeščala družino. Moški in ženske bodo manj rezervirani, manj nevoščljivi, odkritejši in prijaznejši.
To splošno zboljšanje človeških čustev se bo odražalo v njihovi obleki, njihovem pohištvu, sobah, zgradbah itd. Pomislimo samo, da ima večina današnjih zgradb samo ta namen, da nam prepreči kaj videti, občudovati, se okoristili. Živimo v svetu zidovja in zaprek Pa tudi nismo doslej imeli drugih gradhenih snovi kot kamen, opeko, nekaj železa in jekla. In za obleko! Volno, bombaž, lan, usnje, svilo Sedaj pa ie poznamo slotino boljših, trdnejših snovi — steklo, celulozo itd. za zgradbe
Tak je zdaj most nad Niagaro, ki ga je led podrl.
Cesarfeva oporoka
Bivši nemški cesar Viljem, ki je bil že na smrt obsojen, pa sedaj udobno živi v nekem gradu v Holandiji, je obhajal svoj 79. rojstni dan. Sešla se je torej vsa druž:r.a — osem ljudi — in tedaj je Viljem povedal svojo zadnjo željo.
»Zelo rad bi bil pokopan v Potsdamu, ob strani svoje prve žene, toda bojim se, da bi moj pogreb tam povzročil kake ostre spopade in upore.« Med tem govorom je bil s hrbtom obrnjen proti zbranim članom družine, med katerimi je bila tudi njegova druga žena princesa Hermina, kateri taka želja gotovo ni mogla ugajali. Nato pa se obrne proti svojim sinovom in rečt:
»Želim torej, da me pokopljete tukaj, v parku tega gradu v na j večji zasebnosti.«
Zadnii raj na zemlji
Ves ameriški tisk in kino se bavita zadnje čase z otokom Bali, ki ga imenujejo »svet umetnikov«, edini otok, katerega še ni oskrunila civilizacija.
Bali leži nekaj kilometrov od velikega otoka Java. Dostop do otoka je zelo težaven zaradi strmega obrežja in visokih gora, v katerih zavetju žive ljudje mirno, zadovoljno prastaro življenje. Ljudstvo je sicer razdeljeno v strogo ločene razrede, zemlja pa pripada posameznim vasem, v katerih vladajo skupščine vseh oženjenih mol Da je Bali še ohranil svojo neodvisnost, se mora zahvaliti modri odredbi, ki strogo prepoveduje vsako prodajo zemlje tujcem. — Tudi pri divjakih se človek lahko marsikaj pametuega nauči.
Fotosrafski spomin
V	neki angleški šoli imajo čudovitega otroka, 12 letnega M. Hallidava, ki biez težave rešuje najtežje in najbolj zamotane računske naloge. Pa to še ni vse. Poleg angleščine govori francosko kot kak Francoz in nemško kot pristen Nemec. Njegov spomin je menda podoben fotografski plošči, ki »ujame« vse, pa (udi za trajno, karkoli mu pride pred oči.
in obleke. Henry Ford pravi, da bo začel izdelovali avtomobile iz n§ke vrste korenja.
Jaz trdno verujem v novo človeštvo, v novo, srečnejše, prostornejše, širše in bolj zdravo življenje. Če pa bo človeštvo srečnejše, je drugo vprašanje. Vsekakor sp bodo vedno dobili nezadovoljneži, sanjači v boljšo bodočnost in vzdihovale! za dobrimi, romantičnimi »davnimi starimi čask.
Kdo vse podpira rdečo Španijo
»Giornale dTtalia« nadaljuje z odkritji o podpori, ki jo poleg Francije in Sovjetske Rusije izkazujejo rdeči Španiji še druge države. List omenja nabiranje prostovoljcev v Avstriji in v Švici ter navaja nato, da delujejo francosko-sovjetski posredovalci tudi v Jugoslaviji in na Norveškem v enakem smislu. Glede tihotapstva orožja in naročeva-nja vojnega materiala opozarja »Giornale d'Italia« na to, da obstoji v Londonu družba »Atlantic Sbi-ping«, ki je decembra lanskega leta najela radi tihotapstva orožja in vojnega materiala v rdečo Španijo 45 angleških ladij in po eno estonsko in norveško. Drugi družbi, ki kupuje in zavaruje ladje ter druga prevozna sredstva za barcelonsko vlado, se imenuje »Hauer Tenens Ltd.«. Ta družba je /■ tesnih stikih z dvomi večjimi francoskimi družbami za tajna naročila in prevoz blaga. Mnoge angleške ladje vozijo orožje za račun franc, družb. Poleg teh tvrdk je v Londonu tudi judovska tvrdka »Wedel«, ki je v prvi polovici januarja prodala rdeči Španiji blaga za 20 milijonov lir. Podobne posle opravlja tudi španska banka za zunanjo trgovino, oziroma njena pariška podružnica, tudi to podjetje je ustanovila barcelonska vlada radi plačila naročenega orožja. Neko šipansko vojaško odposlanstvo je 28. januarja podpisalo v Bruslju pogodbo za 2000 pušk vrete Mauser, 500 revolverjev vrste FH 7, 350- -400 tisoč nabojev za puške, 20.000 nabojev za revolverje. Vse to blago so poslali v francosko pristanišče Saint Nazaire. Glede Češkoslovaške omenja list, da je znašalo decembra meseca lanskega leta število češkoslovaških prosto; voljcev v rdeči Španiji 5.500, med temi nad tiso« specialistov, 13 zdravnikov in 27 pilotov. Med nar novejše češkoslovaške dobave spada tudi 40 letal, ki so prispela na letališče v Sabadel v začetku januarja. Prav tako sodelujejo pri tihotapstvu tudi grške ladje po tisoč ton in romunski parniki. List navaja več primerov, zlasti za romunsko ladjo »Albo Julio«, ki je 20. decembra lanskega leta prevzela v Marseillu 10 razstavljenih letal oblike »Po tez«, mnoge tovorne avtomobile in 12.000 bomb po 100 in 600 kg. Kcmono opozarja »Giornale d’Italia«, da je nedavno tega prišlo v Španijo pri Puerbi veliko število vagonov z železnim materialom iz Švedske. Prav tako podpirata rdečo Španijo Mehika in Zedinjene države. Te dni so v Zedinjenih državah izdali znamke, ki bodo z njihovim donosom poravnali nabave v Ameriki. List sklepa iz vseh teh podatkov, da vodi rdeča Španijo vojno le zaradi pomoči, ki jo prejema iz mnogih evropskih in ameriških dežel.
Mark Twain:
Kraljevič in siromak
20.
Povelinik straže je odšel z Edvvardom, kakor da ga vodi v kraljevsko palačo. Čez nekaj časa sta se že znašla v gozdu, kjer je poveljnik straže Ed-wardu razodel, da ga mora po naročilu prvega lorda ubiti. Ravno ko je molil mladi kralj zadnjo molitev pred smrtjo — je prihitel Hendon ter Ed-warda po srditem 'boju s poveljnikom kraljeve straže osvobodil.
Naročajte in širite
Slovenski dom!
Kakšno bo življenje ljudi čez 50 let
»Ljudje bodo manj nevoščljivi, odkritejši in prijaznejši"
ROBERT LORD
POD CRNO KRINKO
»Za božjo voljo, Frank, saj je vendar stari avtomobil še čisto dober! Kaj mu pa manjka?«
»Tudi najboljši ni dosti dober za mojo ženo in za sina!« je odvrnil Frank s prezirom na ustnicah, kakor da skuša oponašati gledališkega igralca.
Ves se je zatopil v misli. Hitro je brisal krožnike in drugo posodo, zraven pa kakor sam s seboj kramljal:
»Čisto drugače bomo uredili te prostore. Hišo bomo popravili in Buddy tudi ne bo imel več tako skromne obleke kot zdaj.
»Nisem vedela, Frank, da si tako dober —« ga je ustavila Ruth. »Toda najprej moramo vendar plačati dolgove. Pomisli samo, koliko smo še dolžni za to našo hišico.«
»Kaj to? To ni nič! Hitro bomo uredili, ženka. Zdaj bomo imeli dovolj denarja za vse.«
»Mislim, da bi bilo potrebno kupiti nekaj nove posode,« je nadaljevala Ruth. Zdaj se je že ona navzela Frankovih lepih zamisli. V trenutku ji je prišlo na misel, česa pri hiši še manjka in kaj bo kupila, ko bo Frank postal nadzornik in bo imel večjo plačo ko dozdaj. Vsak njen gib je izdajal zadovoljstvo.
Ruth je bila v gospodinjstvu zelo spretna. Mnogo se je naučila že tedaj, ko je gospodinjila na očetovi farmi. Te svoje sposobnosti ni zakopala, temveč jo je pridno izrabljala tudi pri najmanjšem opravku v svoji hiši.
Bogve, kaj bi bila s Frankom še vse »kupila«, če ne bi bil v tem hipu spet pritekel v sobo Buddy:
»Halo ... Očka! To sem ga sparil, tega Muggya! Kar krče je dobil od nevoščljivosti, ko sem mu povedal, da boš ti postal nadzornik!.,. Priznal je, da je premagan ter mi dejal, da me bo predlagal za kapitana našega moštva!...«
»Čestitam, gospod kapitan,« sc mu je v šali poklonila Ruth.
Frank je stal naslonjen na kuhinjsko omaro in ves srečen
opazoval svojega sinčka.
»Očka, pojdimo v sobo, tam bo po radiu nadaljevanje razgovora. Če bi vedel, kakšen junak je Speed Forster!«
»Pa kaj je zdaj z njim?!« se je začudil Frank Buddyu.
»Uh, ta je zdaj v veliki nevarnosti,« je ves razburjen hitel pripovedovati Buddy.
»Pojdi, Frank, z njim v sobo poslušat radio, ostalo bom tu že jaz pospravila,« ga je silila Ruth.
Frank in Buddy sta odhitela v sobo, kjer so Taylorjevi imeli radio. Sedla sta se poleg njega, ga odprla in ga naravnala na domačo postajo. Napovedovalec je ravnokar govoril:
... in zdaj bomo slišali nadaljevanje povesti o našem hrabrem Speedu!«
»Poslušaj, očka, bojim se za Speeda.,.« je zašepetal Buddy in krepko prijel Franka za roko.
Napovedovalec je nadaljeval:
»Z nadčloveško hrabrostjo si Speed prebija pot naprej, medtem ko so krokodili besni, ker jim je ušla tako dobra pečenka...«
»Si slišal? Krokodili!« je v strahu spet zašepetal Buddy.
»Nikar se ne boj zanj! On se bo že znal rešiti te nevarnosti. Tudi jaz bi se gotovo rešil, če bi bil Speed!« je odvrnil Frank razburjenemu sinku.
»...Jaz, Kadonka ...Jaz sem bojevnik. Imam strupeno kopje... Vsi moji črni bojevniki, zberite se, da gremo na pomoč našemu velikemu belemu prijatelju Speedu ...« je grmel radio.
Buddv in Frank sta dolgo poslušala zgodbo o hrabrem Speedu. Buddy se je pomiril šele tedaj, ko je bil že čisto gotov, da je Speed rešen vsake nevarnosti!
Ruth je medtem končala svoj posel v kuhinji. Tudi ona je nato prišla malo poslušat radio. Zgodba o Speedu je bila končana. Frank je zavrtel gumb na drugo dolžino, oglasila se je neka plesna godba.
Ruth je vzela ročno delo in sedla k oknu. Buddy je odšel v drugo sobo na svojo zabavo.
Po kratkem počitku je Frank odšel iz hiše v garažo, da pri avtomobilu nekaj popravi.
In tako je neopazno padla noč. Buddya so spravili spat s kokošmi.
Frank in Ruth sta nato sedela na verandi pred hišo in se razgovarjala o vsem mogočem. Ko se je shladilo, sta odšla v sobo, kjer se je Frank udobno zleknil na počivalnik, Ruth pa se je vsedla poleg njega in ga vsa srečna gladila po laseh. Okoli polnih ustnic se ji je poigraval smehljaj.
Čas je tekel svojo pot. Z modrino zastrte električne sve-tiljke so metale blago svetlobo na dvoje srečnih ljudi.
»Ali se spominjaš, Frank, kako sva se pred desetimi leti sprehajala po naši farmi v Texasu?«
»Da, Ruth, imela si na sebi skoro čisto tako obleko ko zdajle. Tako točno se spominjam, kakor bi bilo to danes. Sedla sva pod borovec. In ko sem te pogladil tedaj po mehkih laseh, si vsa prebledela, kakor da bi se bila nečesa ustrašila. Pa vendar sva bila tako srečna, neizmerno srečna oba...«
Ruthine oči so bile napol zaprte, ko je poslušala to lepo povest iz davnih dni. Zdelo se ji je, kakor da je okoli nje zeval
v vetru temni borovi gozd iz Texasa. Malo je prebledela... Ali pa je bil to samo medli sij električne luči.
. In tedaj sem te poljubil na čelo, vidiš takole.«
V	tej sreči sta oba pozabila, da Frank utegne le postati nadzornik v tovarni »Hendon-Worksa«.
Pred hišo so peli svojo enolično pesem poletni črički. Ta pesem je dajala nemi tišini okoli Bower Hillsa v pozni noči malo življenja. V hipu so črički utihnili, kakor bi se bili nečesa ustrašili. Po ulici pred vrtom so se prihuljeno vlekle čudne postave in šušljale med seboj... Bile so podobne duhovom. Mudilo se jim je. Oblečene so bile te prikazni v črne plašče, na glavah pa so nosile krinke. Le skrivnostno znamenje, ki so ga nosile na krinkah, se je pošastno svetilo v temi...
Ko so ti duhovi izginili v bližnjem gozdu, je spet zavladala grobna tišina.
Ko je stari Mike Grogan sedel za mizo in zadovoljno pomel roke, so počakali še trenutek z večerjo, dokler ni prišel Ed iz gornje sobe.
Ko je prišel, je ves vesel pozdravil Groganovo ženo, potem pa malo zavil v kuhinjo, kjer je Betty ravno dajala jedila na pladenj.
»Halo, kušterček!«
»Poslušajte, gospod Ed, jaz nisem noben .kušterček’, paS pa, če že hočete vedeti, gospodična!«
»Slovenski dom« izhaja vsak delovnik ob IS Mp«e*na naročnina ti Din, ta Inorrmsfvo Din Urednico: Kopitarjeva ollra 6/1T1 Telefon Hn 4«W. Uorava: Kooitarieva ulica *•
JoKOslovaunko Unitarno t Liubliaaii K. teč. Uda mleli: Ivan B»ko«» Hr»dnik* lote Ko*if«k