glasilo delavcev sozd iskra
Številka 24 - Leto XVII - 10. junij 1978
Ob jubileju tovarne števcev
Letos mineva trideset let, odkar smo v Iskri izdelali prvi števec električne energije. V tistih pionirskih časih, ko smo še obnavljali, v vojni porušeno domovino, hkrati pa že snovali velike načrte; kako potegniti našo državo iz zaostalosti, je bila elektrifikacija osnovni pogoj za prihodnji industrijski razvoj. Delavci takratne Iskre so se z vnemo vključili v ta prizadevanja; lotili so se razvoja števca električne energije, osnovnega in najbolj množičnega merilnega instrumenta, ki je bil za elektrifikacijo države nujno potreben. V skrormih razmerah, z malo ali skoraj brez izkušenj, jim je že leta 1 948 uspelo izdelati prve števce. Za tiste razmere je bil to izjemen tehnični dosežek. Od takrat do danes so strokovnjaki Iskre razvili števce raznih konstrukcij za različne namene, v tovarni pa smo izdelali prek deset milijonov števcev.
Posebej želim poudariti, da je program v celoti rezultat dela naših strokovnjakov, da na tem področju nismo kupili niti ene licence, kljub temu pa smo dosegli kakovost in produktivnost na svetovni ravni. Prav zaradi tega smo se že pred mnogo leti začeli uveljavljati tudi na tujih tržiščih v močni mednarodni konkurenci.
Števec električne energije je bil eden prvih proizvodov, ki so ponesli ime Iskre po vsem svetu. Danes se vrtijo števci z Iskrino zvezdo v številnih državah na vseh petih celinah; celo na tako zahtevnih tržiščih kot so Zahodna Nemčija in skandinavske države. Zaradi visoke kakovosti in vzorno organizirane proizvodnje smo v več držav prodali tudi licenco in tehnologijo za proizvodnjo števcev.
Program tovarne števcev še vedno sodi med naše najuspešnejše programe. Proizvodne zmogljivosti tovarne pa so postale že premajhne, da bi lahko Ustregli številnim kupcem doma in po svetu. Zato prav zdaj načrtujemo obsežno rekonstrukcijo, ki bo tovarni števcev odprla nove možnosti za razvoj
Ob trideset letnem jubileju želim izreči delavcem Tovarne števcev posebno priznanje za izredne rezultate, ki so jih dosegli s svojim delom, s čimer so veliko prispevali k razvoju celotne delovne organizacije.
Delavcem Tovarne števcev ob jubileju iskreno čestitamo in iim želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu, veliko osebne sreče in dobrega počutja pa tudi uspešno sodelovanje z drugimi temeljnimi organizacijami v okviru Iskre Elektromeha-nike.
Aleksander Mihev
4.j ulij '7H
dan iskre ^šim dan borca delavcem
pred dnevom Iskre
skofja loka
Spet je pred nami 4. julij — dan borca. Vendar pa za Iskro ni 4. julij samo dan borca, temveč je to hkrati tudi dan Iskre, ki ga tradicionalno že vrsto let slavimo tudi kot naš dan.
Ni slučaj, da je praznik vsejugoslovanske vstaje v tistem daljnem, danes že zgodovinskem enainštiridesetem letu tudi praznik vseh Iskrašev in Iskre kot take. Gre namreč za to, da je Iskra, njen nastanek, njena rast in tudi njen današnji in prihodnji razvoj kar najtesneje povezan z našim narodnoosvobodilnim bojem. Še več, današnja in sodobna Iskra se je rodila prav med tem bojem, ko so naši delavci, zaposleni v elektrotehniški stroki, elektrotehniki in elektroinženirji prijeli za puške, v boju pa so začeli pomagati tudi s svojimi strokovnimi izkušnjami in znanjem. Spomnimo se samo partizanskih radijskih delavnic, tako imenovane baze 99 d, ki je med vojno predstavljala zametek edinstvene radioindustrije na vsem evropskem okupiranem ozemlju, ko je izdelovala že serijsko radijske sprejemnike in oddajnike za potrebe partizanskih enot. Toda to je samo ena izmed tesnih vezi, ki vežejo Iskro in njen, 27.000-članski kolektiv z našim bojem. Tu pa so še druge vrline in pridobitve našega boja, s katerimi so prežeti Iskraši.
V mislih imamo našo novo ustavo in zlasti še izvajanje zakona o združenem delu, ki daje vsem samoupravljalcem, torej delavcem in s tem tudi vsem Iskrašem najširše možnosti uveljavljanja in potrjevanja dela kot najvišje socialistične vrednote, hkrati pa jim kot svobodnim samoupravljalcem daje vse možnosti, da sami razpolagajo s svojim dohodkom, ga usmerjajo in socialistično samoupravno planirajo svoj lepši in boljši jutrišnji dan.
Vse to in še mnogo več je vtkano v četrti julij, v dan borca in dan Iskre.
In ko se bomo letos na naš vsejugoslovanski praznik zbrali v Škofji Loki, mestu z več kot tisočletno tradicijo, se bomo zbrali v čim večjem številu, da bomo tako tudi letos tradicionalno, kar se da slavnostno, hkrati pa tudi kar se da tovariško in vedro, proslavili četrti julij, ki nam naj da s svojim zgodovinskim pomenom čim več vzpodbud za prihodnost in moči za sedanjost, da borro tudi v tem letu, v letu partijskih kongresov še bolj poglobili našo samoupravo in humane odnose, hkrati pa še bolj krepko in kakovostno poprijeli za delo, da bi izpolnili čim bolje vse naše samoupravno dogovorjene in sprejete plane.
Zato smo prepričani, da se bo v Škofjo Loko letos zgrnilo na svoj dan in na dan borca čim več Iskrašev ter tako znova množično potrdilo svojo pripadnost našemu samoupravnemu socializmu in naši Iskri, ki se je rodila med našim narodnoosvobodilnim bojem.
Zatorej vsi prvega julija v Škofjo Loko!
Koordinacijski odbor 00 sindikatov SOZD Iskra
Svet Z K SOZD Iskra Koordinacijski odbor ZSMS SOZD Iskra Aktiv ZB SOZD Iskra Delavski svet SOZD Iskra Poslovodni kolegij SOZD Iskra * S
ski elektrarni Krško. To je pomemben Iskrin uspeh in velika referenca za dobavo kompletnih merilnih garnitur.
Iskra — Tovarna števcev bo dobavila za daljnovodna polja in lastno porabo kombinirane elektronske števce v panelnem ohišju za vgradnjo v onare, razreda točnosti 0,2. Števec je v svoji osnovi sestavljen iz štirih dvotarifnih števcev za delovno oziroma jalovo energijo, zato je vgrajeno v panel osem številčnikov. Števci so bili v celoti razviti v Tovarni števcev v Kranju.
Iskra bo dobavila JE Krško tudi svojo prvo napravo za zapis podatkov števcev, izvedeno z Iskra Data računalnikom 4kPROM in 2kRAM spomina za 40 števčnih vhodov. Zapis podatkov bo na magnetne kasete pisal-nika, s posebnimi izhodi pa bosta omogočena daljinski prenos in priključek na procesni računalnik.
S temi proizvodi je Iskrina Tovarna števcev dohitela tuje proizvajalce in nudi tako tudi kompletne, najzahtevnejše naprave za merjenje električne energije v elektrogospodarstvu.
Iskra za jedrsko elektrarno v Krškem
hvestitor in ameriška firma , ^stinghouse sta se odločila in izbrala j/*Cro kot najugodnejšega ponudnika .dobavitelja naprav za merjenje in 'fetriranje električne energije v jedr-
Ukrepajmo pravočasno
Pregled prvega trimesečja letošnjega leta nam je odkril zadovoljive rezultate, saj smo dokaj izenačeni proizvodnji, domači prodaji in izvozu ter uvozu in delitve celotnega prihodka uresničili 23 do 25 % od planirane letne vrednosti. Upoštevati je tudi treba, da to razdobje v začetku leta, kar se tiče uspešnosti poslovanja, običajno zaostaja za celotnim poprečjem. Seveda pa nas zadovoljstvo ob teh dokaj dobrih rezultatih ne sme ustaviti pri prizadevanju za boljše.
Redna prodaja je sicer v prvem trimesečju porastla v odnosu na lansko prvo tromesečje, vendar na splošno raste že od lani dalje z nižjo stopnjo, kot bi želeli. Ugotovimo tudi uspeh prodaje na domačem trgu; še zlasti občutno pa je povečanje v izvozu, upoštevaje sicer dejstvo, da dobrih 60 % odpade samo na delovno organizacijo Telekommikacije. Vzporedno pa moramo na dan z ugotovitvijo, da je bil uvoz za približno 5 % nižji od istega v lanskem razdobju, kritično pa velja premeriti šibke dosežke na področju investicij. Lani v letnem programu družbenega razvoja SOZD za
leto 1978 napovedane investicije v znesku 550 milijonov din so bile naknadno res zvišane za 1 milijardo 832 milijonov din, vendar je dosežek komaj 7,4 % predvidevanih naložb malo vzpodbuden. Ta odstotek je tudi precej nižji od zadnjega četrtletja 1977, čeprav smo prav tedaj sklepali o potrebi odločnejše investicijske politike.
Dokaj neugodno je potekalo v letošnjem prvem trimesečju zaposlovanje, ki je znatno preseglo še smotrno opravičljive okvire, saj je stopnja zaposlovanja presegla skoraj 7 %. Morda je res povečano število zaposlenih ponekod upravičeno, vendar bi morali globalno le gledati na ustrezno razmeije med produktivnost o in zaposlovanjem.
Nesorazmeija bo treba zato v TOZD ponovno preučiti in uskladiti, kajti v nasprotnem primeru bomo zabredli v težave ter položaj, ki bo v nasprotju z dogovoijenimi trendi celotnega razvoja SOZD Iskre. Zato ukrepajmo pravočasno!
Mara Ovsenik
Gospodarska zbornica Jugoslavije je zadolžila predstavnike treh glavnih elektronskih podjetij, El Niš, Iskro in Rudi Čajavec, da pripravijo materiale in stališča v zvezi z domačo proizvodnjo računalniških sistemov. Na pripravljalnem in nato na glavnem sestanku treh generalnih direktorjev se je potrdila popolna enotnost stališč o problematiki proizvodnje računalniških sistemov, ki bo v prihodnjem obdobju, se pravi v naslednjih tednih, predmet opredelitve številnih zveznih organov in ZIS.
Generalni direktorji so odločno podprli družbeno orientacijo na domačo proizvodnjo tovrstne opreme, v kateri je v najvišji obliki vgrajeno predvsem znanje, ki predstavlja tudi največji delež vrednosti teh sistemov.
V ta namen bodo proizvajalci iz vrst elektronske industrije ustrezno združili delo in sredstva in zastavili akcije za uresničevanje kompleksnega jugoslovanskega računskega sistema. Generalni direktor . Dragomir Miljkovič^ se je udeležil tudi podpisa pogodbe o izgradnji rajonske avtomatske telefonske centrale v Kulturnem domu Ivana Cankarja.
Rajonska ATC v Kulturnem domu »Ivan Cankar«
V Ljubljani je bila 30. maja sklenjena pogodba o dobavi nove rajonske telefonske centrale za področje mesta ljubljane. Pogodbo sta podpisala direktorica podjetja za PTT promet v Ljubljani Julka Žibert in glavni direktor DO Iskre Elektronehanike Kranj Aleksander Mihev. Pri slovesnem podpisu so bili navzoči tudi predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič, generalni direktor Ljubljanske banke Janko Smole in drugi vodilni delavci Elektromehanike in SOZD Iskra.
Za novo rajonsko telefonsko cen- gradnja prostorov bo veljala 25 mio tralo so predvidena naslednja vlaganja:	din, oprema telefonske centrale
(Iskrin del) 142 mio din, kabelske povezave 50 mio din, skupaj torej 217 mio din. Centrala bo vključena v redno obratovanje v 26 mesecih od podpisa pogodbe.
Elektronska avtomatska telefonska centrala Ivan Cankar bo namreč dobila svoje prostore v kletni etaži novega kulturnega doma Ivan Cankar tik poleg Iskrine stolpnice v Ljubljani. Z njo bodo nadomestili sedanjo koračno centralo, ki je že povsem zastarela in Nadaljevanje na 2. strani
Trifazni transformatorski števec jalove in delovne energije z 8 številčniki ter stikalna ,-urct -kar vse je namenjeno za JE Krško.
IZVOZNA STIMULACIJA
Delovanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti
Prav je, da v sredstvih javnega obveščanja seznanimo člane skupnosti SOZD Iskra o delovanju posameznih notranjih predpisov za katere so se slednji odločili z namenom, da bi pospešili gospodarsko dejavnost TOZD, delovnih organizacij in ISKRE kot celote in da se omogoči posamezni organizaciji prilično enake pogoje gospodarjenja ne glede na področje prodaje kam je posamezna organizacija usmerjena.
Naš namen je, da spregovorimo o sprovajanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti, o doseženih rezultatih za SOZD kot celoto in o rezultatih, kijih dosegajo posamezne delovne organizacije.
Združena sredstva za stimuliranje izvozne dejavnosti so namenjena kot prihodek tistim organizacijam, ki s svojim izvozom omogočajo devizni priliv za potrebe lastne proizvodnje in potrebe tistih organizacij, ki same nimajo izvoza oz. ga imajo le v minimalnem obsegu tolikšnem, da ne pokrivajo lastnih uvoznih potreb.
Organizacije, kjer uvoz presega izvoz, so dolžne zdmževati sredstva z namenom stimuliranja organizacij, ki omogočajo z izvoznim prilivom kritje potreb po uvozu.
Ni tu mesto, da bi govorili o konkretni tehniki obračuna izvozne stimulacije. Sodimo, daje iz sistema stimuliranja izvoza v SOZD Iskra podati ugotovitve koliko tak sistem dejansko prispeva k pospeševanju izvoza.
Pri navedeni oceni smo uporabili podatke za leto 1976, 1977 in podatke zajanuar-april 1978 in to le podatke izvoznega priliva iz takozvane-ga konvertibilnega področja, treba je namreč upoštevati, da je uvoz iz konvertibilnega področja s predpisi praviloma pogojen z izvoznim prilivom. Izvozna stimulacija uvedena v SOZD Iskra je zato namenjena le izvoznikom ki prejmejo plačilo v konvertibilni valuti, obveznost združevanja sredstev pa je na organizacijah, ki uvažajo in potrebujejo za uvoz konvertibilne devize.
Podatki kažejo, daje SOZD Iskra bodisi v letu 1976 kot v letu 1977 ter tudi v letošnjem letu z lastnim izvoznim prilivom zadostila potrebam po uvozu. Razumljivo, da ustrezno z rastjo trenda prilivov raste tudi trend uvoznih odlivov.
V ilustracijo naj povemo, da predstavlja priliv v razdobju januar april 51 % priliva leta 1976 oz. 48 % priliva leta 1977 medtem ko dosegamo pri odlivu 52 % odliva leta 1976 oz. 45 % odliva leta 1977. Še bolj spodbudni so podatki gledani naenako razdobje leta 1977. Ta primerjava nam kaže, da smo povečali prilive za 44 % odlive pa le za 27 %.
Bolj zaskrbljujoča je slika, če to gledamo po rezultatih posameznih delovnih organizacij. Primerjano z enakim razdobjem preteklega leta so posamezne delovne organizacije SOZD Iskra dosegle naslednje rezultate:
v odstotkih
	Izvoz—priliv	Uvoz
TELEKOMUNIKACIJE	238	116
ELEMENTI	37	150
KONDENZATORJI	72	151
ZMAJ	4	177
ŠIROKA POTROŠNJA	45	106
AVTOMATIKA	51	148
AVTOELEKTRIKA	129	74
ISKRA COMMERCE	861	108
SOZD ISKRA - SKUPAJ	144	127
Ne razpolagamo z analizami, da bi lahko podali oceno zakaj taki trendi, ali so to trenutni ali je to trend, ki pri posamezni delovni organizaciji lahko se še nadalje giba v negativnem smislu. Verjetno bi bilo primemo ugotoviti vzroke zakaj posamezne temeljne organizacije in celo delovne organizacije prihajajo postopoma od pretežnega izvoznika na pretežnega uvoznika. Sporazum sicer orrogoča notranjo kompenzacijo deviznih sredstev, vendar je tak sporazum učinkovit le dotlej dokler SOZD kot celota zadostuje lastnim potrebam, vendar izvozni rezultati ne morejo biti odvisni le od manjšega števila organizacij, nasprotno, proizvodna orientacija ISKRE je taka, daje izvoz imperativ diktiran z obsegom proizvodnje in družbenih zadolžitvah, ki jih je Iskra prevzela. Nakazani podatki naj bodo posameznim organizacijam v opozorilo za pravočasno ukrepanje, če bodo analize ugotovile, daje ukrepanje potrebno.
Nadalje moramo spregovoriti o obveznosti, ki nastane pri uveljavljanju samoupravnega sporazuma o izvozni stimulaciji. Do izvozne stimulacije je upravičen izvoznik in sicer na doseženi priliv iz konvertibilnega področja. Sredstva za izvozno stimulacijo zdmžuje uvoznik in sicer v trenutku, ko angažira sredstva za uvoz. Menim, da pri uvoznem naročilu ni vedno prisotno spoznanje o ceni uvoza in angažiranju sredstev, ki jih povzroči uvozno naročilo. Podatki namreč kažejo, da so večkrat uvozna naročila za daljše razdobje. Tu se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo naročilo možno plasirati večkrat in v manjših zneskih.
Sicer se pri oceni uporabe veljavnega sporazuma in višine stimulacije in obremenitve postavljajo še druga vprašanja, ki bi jih bilo praviloma razrešiti z globjim pogledom v vso problematiko izvoza in uvoza z razpravo med prizadetimi organizacijami, seveda pa tudi z vsakokratnim upoštevanjem vpliva stimulacije, bodisi na izvoz kot na uvoz.
Vsekakor je izvozna stimulacija element, iz katerega je mogoče razbrati smeri gibanja izvoza in uvoza, sodimo pa, da so delavci v naših organizacijah premalo seznanjeni z materialnimi vplivi.
Anton Bukinis
Na letošnjem 6. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju je ena izmed osrednjih „osebnosti“ slej ko prej kranjska Iskra, ki je na sejem pripeljala približno 60 različnih izdelkov. Skupna značilnost vseh teh izdelkov je, da so tehnološko in oblikovno moderno izdelani ter v glavnem služijo istemu namenu, to je splošnemu ljudskemu odporu oziroma civilni zaščiti in oboroženim silam naše države. Gre pravzaprav za občinske sisteme radijskih zvez, ki naj bi služile predvsem za boljši pretok informacij v izrednih primerih, seveda pa jih je moč uporabljati tudi za povsem ,.normalne" zadeve. Več v naslednji številki.
S sestanka komisije ZB
V Ljubljani je bila 29. maja seja aktiva ZZB NOV SOZD Iskra, na kateri so obravnavali rezultate letošnjega poslovanja, delo posameznih aktivov ZZB v naših delovnih organizacijah, ob koncu pa glede na dosedanje uspešno vodenje aktiva ZZB
PRED DNEVOM ISKRE
PRIJAVE!
S sestanka Komisije ZB NOV SOZD Iskra.
Za osvežitev spomina še enkrat — dan Iskre, osrednja letošnja Iskrina prireditev, se nemudoma bliža. Do 1. julija, ko se bo na gradu v Škofji Loki zbralo 15.000 Iskrašev, nas loči samo še slabih 20 dni, zato čimprej zberite prijave in jih pošljite na naslov:
MATJAŽ ERŽEN Iskra TOZD TGA Škofja Loka — Reteče.
Naloga vseh osnovnih organizacij sindikata je, da zberejo prijavnice najmanj polovice vseh članov temeljnih organizacij in jih najkasneje do 15. junija pošljejo na navedeni naslov.
Vse priprave so več ali manj že zaključene, organizatorji čakajo samo še na natančno število udeležencev. V prihodnji številki vas bomo seznanili s podrobnim prometnim režimom v Škofji Loki in okolici, predstavili pa bomo tudi kraj srečanja ter zanimivosti iz bližnje okolice.
Stane Fleischman
v__________________________________y
Kakovost za vse
Pod tem geslom „Kakovost za vse“ bo aktivno Društvo za kakovost v SR Sloveniji organiziralo letos jeseni, meseca septembra, v Portorožu široko srečanje, ki naj bi povezalo vse, ki se kakorkoli ukvarjajo z vprašanjem kakovosti. V razliko od seminarjev, ki jih je to društvo že priredilo doslej, tokrat težišče ne bi bilo več toliko na strokovnih predavanjih, marveč predvsem na vzajemni izmenjavi praktičnih izkušenj, pogledov in mnenj. Dejansko naj bi se o vprašanju, ki postaja vse pomembnejša komponenta našega družbenoekonomskega sistema, razvil sproščen in vzpodbuden razgovor, ki bi pomaknil razvoj naprej ne samo v teoriji, ampak še posebej v praksi.
Klasična oblika kontrole izdelkov prerašča vse bolj v splet celovitega zagotavljanja kakovosti, ki zajema ne samo proizvodnjo, marketing in izkoriščanje izdelkov na tržišču, ampak tudi zakonodajo in notranje sporazumno določene obveznosti samo-upravljalcev sleherne delovne organizacije ter občanov in potrošnikov. Naš človek se torej pojavlja v dvojni vlogi, zato je njegovo nadzorstvo nad kakovostjo toliko važnejše, saj v bistvu velja, da bo to, kar bo izdelal, tudi uporabljal. Da bi pa še posebej vključili v proučevanje te problematike tiste, ki se neposredno ukvarjajo s temi vprašanji v delovnih organizacijah, in to ne samo vodje oddelčnih kontrolorjev kakovosti, tehnologe, analitike in podobno, temveč tudi kontrolorjev in ostalih, se je dmštvo za kakovost v SR Sloveniji odločilo, da se loti tudi širših posvetovanj o kakovosti. Prvo te vrste naj bi bilo prav jeseni v Portorožu.
Ker bi obravnavali snov celostno, se pravi, da ne bi bile razprave ločene po tematikah, ampak bi se ozrli preko celotnega spektra vprašanj, bo imel vsak udeleženec možnost, da poseže kadarkoli v razpravo, da bi pa vendar lahko gradivo in čas razporedili, organizatorji prosijo vse, ki bi želeli s svojimi prispevki sodelovati, da svojo aktivno udeležbo prijavijo imensko in tematsko naprej do 15. julija. Prispevki, ki bodo prispeli s celotnim besedilom na naslov društva Ljubljana, p. p. 8., najkasneje do 15. avgusta, bodo tudi objavljeni v Zborniku in honorirani. V interesu vseh in kakovosti v naši proizvodnji bi torej bilo, da bi se na srečanje prijavilo čimveč tistih, ki bi k razčSčevanju in razvijanju tega pontmbnega področja lahko pripomogli.	Mara
NOV SOZD Iskra za njegovega predsednika znova izvolili Franca Križnarja, za namestnika predsednika pa Jožeta Pogačnika.
Zbranim borcem je najprej direktor področja za plan in analize Edi De-lopst prikazal letošnje poslovne rezultate v SOZD Iskra v prvem trimesečju. Dosežke v obdobju januar-marec je ob primeijavi z enakimi v preteklih dveh letih ocenil kot zelo pozitivne, kar izpričuje tudi finančni rezultat v tem času. Takšni poslovni rezultati v prvih treh mesecih leta so še tembolj pomembni, če upoštevamo, da se v poslovanju marsikje pojavljajo težave, ki jihje treba sproti odpravljati.
Kljub zelo ugodnim rezultatom poslovanja v prvem trimesečju pa še vedno ostajajo nekatera odprta vprašanja, ki jim je treba v bodoče posvetiti večjo pozornost, kot na primer vprašanje zaposlovanja novih delavcev, nadaljnjega investiranja ter učinkovitih ukrepov za odpravo poslovnih izgub v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela.
Izvajanjem direktorja Edija De-lopsta je sledilo poročilo predsednika aktiva ZZB NOV SOZD Iskra Franca Križnarja za preteklo mandatno obdobje. Delo aktiva v tem času je bilo aktivno na vseh področjih, zlasti pa še pri organizacijski preobrazbi znotraj SOZD Iskra, kjer so nekdanji borci tvorno sodelovali z drugimi družbe-no-političnimi dejavniki pri uresničevanju zastavljenih cEjev.
Rajonska ATC v
Nadaljevanje s 1. strani
je ni moč več povečati. Tako bo nova centrala povezovala osrednji del Ljubljane, del Rožne doline, Mirje, Trnovo, Staro Ljubljano in začasno območje Dolenjske ceste.
Podpis pogodbe za novo rajonsko telefonsko centralo sistema Metaconta 10 C, ki jo bo proizvedla Iskra - Tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj, otvarja novo obdobje avtomatizacije telefonskega prometa na mestnem področju Ljubljana. Sistem central, ki je predmet te pogodbe, je poznan v svetu kot prva centrala v elektronski tehniki, krmiljena z raču-nalniki s programom in je še danes najmodernejši tip central tako v Jugoslaviji kot v svetu, saj je to praktično edina centrala, kije v široki eksploataciji in serijski proizvodnji v več državah.
Uvedba tega tipa centrale v področje rajonskih mrež mesta Ljubljane bo prinesla mnogo novitet in kvalitetnih izboljšav tako za porabnike telefonskih uslug kot tudi za vzdrževalno in eksploatacijsko osebje PTT služb. Centrala uvaja krmiljenje z centralnim računalnikom in širok asortiment vseh možnih signalizacij, kar praktično pomeni, da se tak tip centrale lahko uporablja v vseh mrežah in uspešno sodeluje z vsemi do sedaj montiranimi centralami.
Do sedaj je Iskra spustila v pogon že 13 tranzitnih central v sistemu Metaconta 10 C, kot druga faza pa sledi uporaba tega najmodemgšega sistema tudi v avtomatiziranEr mrežnEi skupinah ter v velikih mestnih mrežah. V najbhžni prihodnosti bo spuščenih že več takih central v pogon, med drugim v Beogradu preko 60.000 priključkov. Ta širok plasman je seveda vplival delno tudi na uporabo teh central na področju Slovenije, in je iz tega programa predvidenih 5 rajonskih central samo na mestnem področju Ljubljana. Prva iz tega sklopa se podpisuje danes in to je rajonska ATC z delovnim nazivom KD ,,Ivan Cankar".
Tehnični podatki za to prvo cen-
V nadaljevanju so o delu in opravljenih delovnih konferencah borcev poročali predsedniki aktivov ZZB delovnih organizacij SOZD Iskra. Delo aktivov se je odražalo zlasti v aktivnem sodelovanju pri uresničevanju ZZD, skrbi za članstvo in dmgem. Delovne konference so bEe povsod skrbno pripravljene, na n j Er pa so -obravnavali vsa aktualna vprašanja borcev v posamezni delovni organiž3' ciji in njihovega aktivnega vključevanja v dogajanja v delovnih organizacijah.
Sledila je izvolitev predsednika j aktiva ZZB NOV SOZD Iskra in njegovega namestnika. Dosedanje & kušnje in uspešno vodenje aktiva ZZ® SOZD so bile odločEni faktor za to> da so borci za predsednEca aktiva znova izvolEi Franca Križnarja, za njegovega namestnEca pa Jožeta Pogačnika.
V zadnji točki dnevnega reda s° pod razno borci izrazEi nezadovoljstvo nad propagando za naše izdelke^ MenEi so, da jih ne znamo predstavljati dovolj učinkovito na sejmih, kje1 bi z demonstracijo lahko vzbudili večje zanimanje pri kupcih Vsekakot ; bi propagandnemu delu za naše izdel" ; ke ob domači in tuji konkurenci bE0 j treba posvetiti večjo pzomost iu \ najti oblike, ki bi prinesle boljše rezul- | tate.
Za konec so borci pozvali k čim' bolj števEni udeležbi Iskrašev na pr°' slavi dneva Iskre v Škofji Loki.
-Ko-
Kulturnem...
ralo so naslednji: centralo bo izdelala j skra ElektromehanEca, TOZD ATC I lo sredine leta 1980. Centrala bo ob-: egala 7 delovnEi modulov, kar da rapaciteto 16.000 naročnikov, tet ! .199 dohodnih in 985 odhodnih p16', aosnEcov za povezovanje z ostalim1 centralami na tem področju. MožU3_ končna kapaciteta te centrale znaš3! 30.000 naročniških priključkov.
Sistem central, v kateri bo zgrajen3! ludi ta RATC,je v svetu poznana ko colelektronska centrala, ker uporabi)3 :a spajanje govornEi poti Reed ko/1' :aktnEce, ki so vgrajeni v cevke polnJe' le s plemenitimi plini, kontakti pa5 pozlačeni. To omogoča zelo hitfj1 /zpostavo zvez, ki so v vseh pogled^ selo kvalitetne. Kompletno upravi)3' nje centrale pa omogočajo p oseb m računalnflci z delovno oznako Iskr, 1600, ki so najmodernejši proizv0^ t računalniške tehnEce. Za povezav služi večje števEo vhodno-izhodfl' naprav, ki so prilagojene hitremu 1 kvalitetnemu delovanju central. Pm* teh naprav pošiljajo svoje želje do J čunalnEca vsi porabnEci telefonsk storitev in pa seveda tudi vzdrževal/1 osebje. Ta računalnik, kije sestavi)6 iz dveh paralelno delujočih enot, k g ^ omogoča najvišjo sigurnost v delu, P j ^ upravlja kompletno centralo ter i{t' \ * zapisane vse informacije, ki so potre ^ ne v telefonskem prometu.
Posebej je treba poudariti, da L ivno uspešno sodelovanje med P ^
rganizacijami in Iskro omogočil13^
sposobEo Iskro tako daleč, da da11 :opa popolnoma paralelno v korak ^
odilnimi svetovnimi firmami v odročju telekomunikacijskih nap^
r aa uspešno proizvaja in morE e jmodemejše avtomatske telefon
mtrale, ki so danes v svetu v eksp
idbJ1;
taciji ter v vehkoserijski proizvod L
0	pa je sistem telefonskih cen kra — Metaconta 10C, kije uP0fe-?n v vseh telekomunikacij skEi ^ Ei in je svetovno poznan kotslSt%
1	se da najenostavnejše prilag?^, «m možnim zahtevam porabnik
PREDSEDSTVO SINDIKATA ŠIROKE POTROŠNJE
PROIZVODNJA OŽIVLJA
Člani predsedstva sindikata DO Široka potrošnja so na 17. redni seji 2. janga v Škofji Loki v prvi vrsti obravnavali oceno poslovanja, dotaknili pa so se tudi nekaterih nerešenih vprašanj na področju razprave o ustanovitvi interne banke, prodaje in profesionalizacije športnih referentov. Seje se je med drugimi udeležil tudi predsednik 10 KOOOS SOZD iskra Jože Čebela.
Podatki o doseženi proizvodnji do 20. maja so pokazali, da rezultatov ne dosegajo v treh temeljnih organizacijah — v Pržanu, Idriji in Sežani. Poprečna proizvodnja se je po ocenah Shala okrog 53 % predvidene, kar za 2/3 meseca ni zadovoljiv rezultat. Enako zadovoljiv ne more biti tudi rezultat prodaje, kar pa se lahko delno Opraviči s sezonskim značajem artiklov, kijih proizvaja Industrija šlroko-Potrošnih izdelkov. Ocena za kumu-lativo letne prodaje navaja podatek Približno 34,6 %, predvidene letne realizacije, kar pomeni precej velik Zaostanek za planiranim ciljem.
V zvezi s problemom prodaje so Prisotni več vprašanj namenili statusu mteme TOZD prodaja, pa tudi statusu organizacije skupnega pomena Iskra Commerce in njuni medsebojni rela-oiji. Člani so opozorili na nerešeno Problematiko specializacije Iskra-Commerce za prodajo izdelkov Široke Potrošnje, ter s tem v zvezi sprejeli sklep, daje v najkrajšem časupotreb-n° preučiti možnosti za uspešnejšo
prodajo preko obeh organizacij -TOZD Prodaja Široke potrošnje in Iskra Commerce.
DAN ISKRE
V zvezi z bližnjim dnevom srečanja največjega števila Iskrašev so člani pregledali realizacijo priprav in kritično ocenili zlasti informiranje o poteku priprav. Istočasno so potrdili stališče sindikata SOZD Iskra, da se mora srečanja Iskrašev udeležiti najmanj 50% vseh zaposlenih, tako da bo letošnje število udeležencev vsaj 15 tisoč. S tem v zvezi so sprejeli odločitev, daje treba nemudoma pričeti z akcijo zbiranja prijav, ki morajo biti oddane organizatoiju - TOZD TGA najkasneje do 15. junija. Za vse tiste, ki še niso seznanjeni, komu naj pošljejo prijavo, dodatno pojasnilo: prijave sprejema ERŽEN MATJAŽ, TOZD TGA, Reteče.
ŠPORTNI REFERENTI
Člani predsedstva sindikata in' predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij so na sestanku potrdili stališče sindikata SOZD Iskra, daje potrebno čimprej profesionalizirati dela in opravila športnega referenta.
Predsednik 10 KOOOS SOZD Iskra Jože Čebela je prisotne seznanil z ugotovitvami športnih strokovnjakov in raziskav znotraj Iskre, ki so pokazale, da so vzroki za nizko izkoriščanje delovnega časa — odstotek izgubljenega v Iskri se giblje med 20 in 30 % — med drugim tudi v neorganizirani obliki, marsikje pa tudi v pomanjkanju športnih in rekreativnih dejavnosti med delovnim časom. Stane Fleischman
Vpočastitev 25. ma/a - dneva mladosti je imela mladinska organizacija v Iskri Commerce slavnostno sejo koordinacijskega sveta. Predsednik Jani Šavs je najprej poročal o nekaterih doslej uresničenih nalogah ter o Pripravah na bližnjo letno konferenco ZSM v Iskri Commerce. To najpomembnejše srečanje mladih iz te delovne organizacije skupnega Pomena za vso Iskro bo 14. junija, na njem pa bodo ocenili dosedanje delo, začrtali naloge za vprihodnje ter izvolili novo vodstvo ter člane koordinacijskega sveta
Na slavnostni sqi pred dnevom mladosti so že potrdili kandidate: za Predsednika bodo predlagali Janija Šavsa, za njegovega namestnika Meri Koželj, za sekretarja Marjana Česna, za mentorja mladinske organizacije v /C pa Janeza Drašlerja. Člani novega koordinacijskega sveta bodo predsedniki osnovnih mladinskih organizacij.
Slavnostno sejo, ki so se je med drugimi udeležili tudi direktorji temeljnih organizacij v Iskri Commerce in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, so zaključili s prijetnim kulturnim programom.
LD
ISKRA—IEZE
Borci sodelujejo
Dolgoletnega družbenopolitičnega delavca in aktivnega člana Zveze borcev v TOZD • Magneti Miodraga Miloradoviča smo naprosili za pogovor o delu ZB v Industriji elementov. Povedal nam je, da borci nimajo posebnega programa dela, ampak da se zelo aktivno vključujejo v družbenopolitično delo svoje delovne organizacije.
Predsedstvo Zveze borcev v IEZE se večkrat sestaja in pretresa položaj v posameznih osnovnih organizacijah. Prvi cilj njihovega delaje sodelovanje v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih ter delegacijah. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je skoraj vseh 76 članov ZB v IEZE zelo aktivnih. Delajo na vseh
Miodrag Miloradovič.
področjih v TOZD, KS in drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Zveza borcev pa nima lastnega programa dela in po mnenju Miodraga Miloradoviča to niti ni potrebno, saj se aktivnost borcev najlepše kaže v vseh gospodarskih in družbenopolitičnih sredinah. To pa je tudi najboljše in predvsem najbolj učinkovito delovanje.
Seveda imajo borci tudi čisto določene naloge. Tako je važen činitelj sodelovanje pri oblikovanju mladinskih organizacij. Tu skrbijo za ohranjevanje tradicij NOV med novim rodom, ki revolucije ni doživel. Dmga važna naloga je sodelovanje pri oblikovanju samozaščite v TOZD in pomoč pri formiranju SLO. Tu pa pridejo še bolj do veljave izkušenje iz narodnoosvobodilne vojne, kar zagotavlja kontinuirano prenašanje izkušenj v današnji čas.
Borci v IEZE so opravili tudi nekaj svojih akcij. Tako so za dan žena obiskali in obdarili nekatere starejše borke. Zlasti pa so to akcijo za praznike lepo izvedli v Šentjerneju, kjer so obiskali partizanske matere. V to akcijo so borci vključili tudi mladino, kar je dalo pozornosti do bork še poseben pečat. Šploh pa je osnovna organizacija v Šentjerneju najaktivnejša in najštevilnejša. Med 32 člani ZB je v tej TOZD večina žena. Ta delovna osnovna organizacija je živahna tudi v samoupravnih dogo valjanjih, kar je letos še zlasti pomembno ob sprejemanju novih samoupravnih aktov o prilagajanju Zakonu o zdmženem delu.
Sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju so danes obiskali sekretarji za ljudsko obrambo naših republik in pokrajin. Delegacijo je spremljal pomočnik zveznega sekretarja zaLO general polkovnik Ivan Dolničar.
Sekretarji so bili z letošnjim sejmom zelo zadovoljni. Bili so enotnega mnenja, da je vse boljši in iz leta v leto prinaša več novosti v tehnologiji opreme za potrebe CZ.
Da bi sejmi v prihodnjih letih lahko dali še boljši pregled domače opreme za CZ, so predlagali, da bi v bodoče morda pripravili poseben katalog, v katerem bi predstavili proizvajalce, dobavne pogoje in tehnične podatke razstavljenih izdelkov. To bi vsem, ki v Jugoslaviji delajo na področju LO oz. CZ, olajšalo nakup potrebne opreme, saj je izbira vedno večja.
Republiški sekretar za LO SR Srbije general polkovnik Dragoman Radojčič je ob koncu obiska opozoril na pomembno vprašanje, ki ga bo potrebno v naši državi kmalu rešiti. Potreben bo dogovor med proizvajalci in uporabniki o standardizaciji opreme in sredstev za CZ. Uporabniki in proizvajalci bodo o tem slejkoprej morali najti skupni jezik.
TOZD TGA RETEČE
Požar uničil 200 m2 strehe
V	tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah je v nedeljo, 4. junija ob 23. uri izbruhnil požar. Zublji so izbruhnili na strehi nad emajlirnico, povzročil pa jih je verjetno pregret dimnik.
Prvi gasilci — iz Škofje Loke — so prispeli na tovarniško dvorišče že slabih 15 minut po izbmhu plamenov, za njimi pa so nesebično priskočili na pomoč v najkrajšem času še gasilci iz tovarne Color Medvode, poklicni gasilci iz Ljubljane, pri gašenju pa so sodelovali tudi člani GD Godešič, GD Škofja Loka, GD Sora Medvode in gasilci GD Reteče.
V	tovarni so organizirali dve komi-
siji, ki bosta ocenili škodo na osnovnih sredstvih, materialih in nedokončani proizvodnji, z delom paje pričela tudi komisija Uprave javne varnosti.
Škoda, ki še ni ocenjena, verjetno ne bo majhna, saj je uničenih 200 m2 strehe, manjša škoda je na polizdelkih, svoje pa bo seveda dodal tudi zastoj proizvodnje.
Delavci temeljne organizacije iz Reteč so nemudoma pričeli z obnovitvenimi deli, domenili pa so se tudi z GP Tehnik iz Škofje Loke, ki bo v najkrajšem času uredil provizorično streho in zasilno usposobil delovne prostore.	Stane Fleischman
Kot nikjer pa tudi pri Zvezi borcev ne gre brez brez težav. Zlasti moti velika raztresenost TOZD. Tako se borci DO manjkrat srečajo, saj vsako srečanje zahteva mnogo časa in seveda finančnih sredstev. To pa pogostokrat ovira večjo razgibanost Zveze borcev na ravni delovne organizacije. Tudi s finančnimi težavami se dajejo. Prejšnjega načina financiranja prek sindi-
kata DO ni več, novi pa še ni zaživel. Toda, borci se ne dajo. Kljub temu bodo letos zbrali sredstva za potrebne dejavnosti. Letno skupščino bodo organizirali bolj slovesno. Spotoma bodo obiskali več znanih partizanskih krajev in tako obudili spomine na svoje najtežje in vendar lepe čase.
^ŠAN ŽEUEZNOV
k '-Kje pa je Popit? " je vprašal Tito, da bi ga opozoril na 0, .tično aktivnost, nadaljuje svoje poročilo o drugem Titovem U lsKu v Iskri poročevalec Dela in nadaljuje: „in ko ga je zagle-na na sedežu tik zraven sebe, in smeje rekel:,Zakaj pa si se tako rj.Snil nazaj? " Svetoval je, da bi tudi v statute vnesli take kritega sprejemanje članov kot so to zastavili v Iskri.
6 6 Seveda niso šli mimo vprašanja osebnih dohodkov. Tito je f SQVsem enostavno vprašal: „Kako pa vprašanje plač? " Povedali l6 da je povprečje okrog 2200 dinarjev, da ga nameravajo Bq?s zvišati za 18, ali 20 odstotkov. Direktor Hujs je zatem $Jasnil, da je razpon dohodkov približno 1 proti 6 in, da ima manjše število delavcev, največ do 80 ljudi, dohodke le do Vg dinarjev. Tudi če zasluži kdo manj, mu plačajo vsaj 1000, n0 dar pozneje skušajo ugotoviti, zakaj delavec ne dosega višje ^ ^ ali je na nepravem mestu, ali pa mogoče res ne dela. „Po se seveda lenoba še ne plača," se je zasmejal Tito.
<^1 ,ed pogovorom se je Tito nadalje pozanimal tudi, kako so-^io z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in ustanovami VgiP^skrbo z električno energijo. Prav na podlagi svojih najno-^ m vtisov iz znanstvenoraziskovalnih ustanov in industrije v
'^jo z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in ustanovami
A
J^tski zvezi in Združenih državah Amerike je opozoril na rebo povezovanja industrije z znanostjo. Kritiziral je stanje
zaprtega kroga, v katerem se akademije in univerze zapirajo same vase. ,.Seveda pa moramo tudi znanstvenikom dati ustrezne laboratorije." Obžaloval je, da je veliko naših znanstvenikov odšlo v tujino in da ustvarjajo drugod, na primer, v Houstonu ima nek naš rojak Vučelič pod seboj kar 300 strokovnjakov. Tito je ugotovil: „To samo dokazuje, kaj so naši ljudje zmožni, seveda pa je to znanje treba tudi plačati, mi pa za naše znanstvenike včasih nismo dovolj poskrbeli. „Prav tako je glede na to, da Iskra s svojo elektroniko veliko sodeluje tudi z Jugoslovansko armado, ugotovil, da „vse to, kar gre v vojsko, ni izgubljeno, ampak nasprotno, da še kako prispeva k splošnemu vzgonu tehnologije."
Ko so skupno ugotovili, da danes ni več tako težko dobiti devize, zlasti ne za takšno podjetje, kot je Iskra, da pa je nasprotno najvažnejše dobiti in obdržati dolgoročno in perspektivno tržišče, je predsednik Tito svojim sobesednikom dejal, da bolj kot Evropa postaja danes važno za nas tržišče v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, še posebej, ker se tamkajšnje dežele v razvoju vse bolj otresajo nekdanjega tujega gospostva na področju gospodarstva. Tudi nova mednarodna banka za azijsko-afriški razvoj bo odprla nove možnosti.
,,Nafta je postala danes nevarno orožje. A zdaj pridejo na vrsto še problemi z drugimi surovinami: bakrom, cinkom, fosfati, železom. Vse te surovine se bodo začele zdaj drugače obračati kot doslej in tako je prav." Tito je tudi opozoril na to, da danes izgubljajo svoj smisel nekatere velekompanije kot je na primer Shell. Enako kritično pa je ošvrknil tudi naše trgovce. „Nekoč sem srečal v Kartumu skupino naših trgovcev in jih vprašal, kako gredo posli. Dobro, so se mi pohvalili, samo ne
pustijo se ogoljufati. Pošteno povedano, ozmerjal sem jih, kajti naš namen ni, da nekaj odkramarimo, nato pa gremo, ampak da si s solidnimi posli ustvarimo solidno tržišče."
Tito je hkrati z navedbo konkretnih možnosti v mnogih arabskih deželah, na primer, v Libiji in drugod,opozoril tudi nato, da je prava sramota, kako si naša podjetja včasih v tujini nepošteno konkurirajo. „Na Japonskem sem bil v O saki v najmodernejši tovarni elektronike. Japonci, ki imajo na tem področju dve veliki firmi, se v deželi sicer na vse pretege koljejo, na zunaj pa so vsi eno."
Ko je govoril o energetskih virih, je med drugim menil, da imamo v Jugoslaviji sicer samo še polovico vodnih sil izkoriščenih —, „pa še tu smo včasih odvisni od dragega boga," — trda poskrbeti bomo morali za nove hidrocentrale in termo \ e Tudi atomske centrale so, kot je nadaljeval, nujnost, seve - ob strogem upoštevanju varnosti pred radiacijo. Na nafto :a ne kaže preiti, je sodil Tito in glede sedanje krize s petrolejem pripovedoval, kako smo zaenkrat zaradi svojega prijateljstva z arabskimi deželami še dobro zvozili, da se pa bo cena zvišala.
Glede energetike same paje sklenil z mislijo, da bo morala iti elektrifikacija poslej bolj načrtno pred industrializacijo, ker moramo elektrificirati tudi še železnice. „Tako občutljiva podjetja kot je Iskra in podobna, pa bi morala imeti seveda svoje lastne elektrarne, da bi premostili konice," se je st ■ ja! s kolektivom predsednik Tito in ob koncu sprejel njihovo ci — kolekcijo delovnih vrtalnih strojčkov zanj in prvi mali nosni Iskrin televizor za ženo Jovanko. „Zakaj pa telev; samo zanjo, zakaj pa ne za oba," je smeje se protestiral pr sednik Tito, ki mu je Iskra tudi za oddih namenila samo — ’’
PRED DNEVOM ISKRE
PREDSTAVLJAMO
ORGANIZATORJE
ELEKTROMOTORJI - ŽELEZNIKI
Največja temeljna organizacija združenega dela s 770 zaposlenimi DO Široka potrošnja je v Železnikih, v slikoviti Selški dolini, z vseh strani obdana z visokimi gorami, ki so še
pozno v poletje zasnežene.
Leta 1976 so v Železnikih praznovali 30. obletnico kovinarstva, vendar pa so bili Železnici (že ime samo pove) znano železarsko mesto že precej pred tem, saj so prvi sledovi o fužinarstvu že v trinajstem in štirinajstem stoletju. Srpi, kose, predvsem pa žeblji, ki sojih v „vigenjcih" kovali Železnikarji, so sloveli daleč izven kranjskih meja, ognjišča, ki so dolgo vrsto let slovela, pašo morala zaradi prehude konkurence sredi preteklega stoletja ugasniti. V Železnikih je nastopila stoletna kriza. Boren zaslužek za domačine so bila priložnostna dela s spravilom lesa, ženske so klekljale, toda vse to je zadoščalo zgolj za borno životarjenje.
Želja po ustanovitvi kovinske industrije je bila močna že pred vojno, vendar je vojna tok želja prekinila. Svetlejši časi so nastopili takoj po vojni, s pričetkom akcije za ustanovitev kovinarske zadruge. V začetku aprila 1946 je bil ustanovni občni zbor kovinarske zadruge, ki seje poslej imenoval ..Niko." Opremo in orodje so zadružniki v glavnem prinesli s seboj, ustanovitelji pa so imeli pred očmi predvsem potrebe kraja in družbe kot celote — dovolj je bilo delovne sile, močna pa je bila tudi železarska tradicija.
Kljub velikim težavam se je zadruga lepo razvijala, širila je proizvodni program, si zagotovila lasten vir energije, poleg pisarniškega materiala pa je pričela izdelovati tudi precizna šestila, laboratorijske tehtnice itd.
Odločilno za nadaljnji razvoj je bilo leto 1953, ko se je vgrajen v laboratorijsko centrifugo zavrtel prvi elektromotor. Že naslednje leto se je zadruga preimenovala v tovarno kovinskih in elektromehanskih izdelkov. Hkrati s širjenjem so se večali tudi
Mešalnik M-14, ima kozarec s prostornino 3/4 litra, neprekinjeno lahko obratuje 5 minut z 9 tisoč vrtljaji na minuto, v njem pa lahko žvrkljamo kreme, testo, meljemo meso za tatarske in sesekljane zrezke itd.
Set za friziranje, ki ga sestavljajo sušilnik las, različni glavniki, ščetke in šoba za usmerjanje toplega zraka izdelujejo v kooperaciji s firmo Braun.
Eden od vrste proizvodov z vgrajenim motorjem - sušilnik za lase. Tem aparatom namenjajo precej pozornosti, izdelovali bodo močnejše, lažje in tišje - ter kvalitetnejše.
problemi, delovni prostori so bili premajhni in zastareli, strojni park je bil dotrajan, tako da so leta 1957 pričeli graditi nove prostore. V novi tovarni so takoj prevzeli naročila za proizvodnjo malih elektromotorjev za ameriškega kupca, leta 1958 pa so zabeležili že prvi izvoženi elektromotor v Severno Ameriko. Naslednje leto 1959 seje od tovarne Niko odcepila proizvodnja tehtnic, septembra 1962 pa se je priključila podjetju Iskra Kranj, istočasno pa se je tovarna počasi pričela specializirati za proizvodnjo elektromotorjev. V tem času se je od nje odcepi obrat pisarniške opreme in obdržal ime ,,Niko."
Razvoj je šel naglo naprej, tako da so v letu 1971 zaradi povečanja naročil in pomanjkanja delovne sile postavili v Idriji
Milena Volf montira lužne črpalke.
obrat za montažo malih elektromotoijev. Zmogljivosti tovarne so s tem znatno razširili, zaposlili pa so tudi precej brezposelne delovne sile na idrijskem področju. Tri leta kasneje je ta obrat postala samostojna TOZD s 300 zaposlenimi, ki so ustvarili 70 milijonov dinarjev celotnega dohodka.
Elektromotorji Železniki sedaj delujejo v sestavu Delovne organizacije Industrija širokopotrošnih izdelkov, glavni proizvodni program pa so še vedno elektromotorji, izdelujejo pa tudi gospodinjske aparate v kooperaciji s tujimi firmami.
PROIZVODNI PROGRAM
Osnovni program so različni elektromotorji, dopolnjujejo pa ga kooperacijske izmenjave, kjer Železniki prispevajo motorje, v zamenjavo pa dobivajo sestavne dele za gospodinjske aparate. Najstarejša kooperanta sta italijanski Girmi in zahod-nonemški Braun, v zadnjem času pa so kooperacijske odnose razširili še na vrsto drugih firm — AEG, češka ETA, zahodno-nemška firma ABC, švicarska firma Havelco itd.
Med gospodinjskimi aparati zavzemajo največji del aparati za predelavo hrane, za osebno nego, ter ostali gospodinjski aparati, letos pa so pričeli izdelovati pretočne črpalke lastne izvedbe in oblike, ki lahko služijo za različne namene — za vrtove, hišna opravila, itd.
Programska usmeritev še vedno temelji na elektromotorjih kot osnovni proizvodni usmeritvi. Nekoliko spremenjena pa je težnja v proizvodnji le-teh. Sestavne dele za elektromotorje, ki jih bodo proizvajali, bodo v večjem številu montirale druge TOZD v delovni organizaciji, v načrtu pa imajo tudi veliko povečanje proizvodnje motorjev in sesalnih enot za gospodinjske aparate. Skladno s tem bodo razširili tudi proizvodnjo motorjev za kooperante, vrednost elektromotorjev in aparatov pa bo tudi v bodoče zavzemala enak del.
Tovarna, ki še vedno v •osnovi proizvaja — in bo proizvajala elektromotorje, pa ima v načrtu zlasti dvig kvalitete in zahtevnosti izdelkov, po katerih je tudi največ povpraševanja. Več poudarka bodo namenili tehnologiji, strojni opremi, manj pa delovni sili, ki je na tera področju v glavnem že izčrpana
Največja teža v bodoče bo na motorjih za sesalne enote in na kolektorskih motorjih, ki jih bodo proizvajali predvsem za kooperacijo Girmi-lskra in za direktno prodajo tovarni šivalnih strojev Bdgat Zadar.
Viko Golja pri struženju statorskih paketov.
Elektromotorji malih moči, ki jih v Železnikih proizvajajo v zelo širokem obse-
gu.
RAZVOJNI NAČRTI
Že plan za leto 1978 predvideva milijon 600 tisoč izdelkov, kar je v primerjavi z realizacijo v preteklem letu količinsko 28 % in vrednostno 32 % povečanje. Hkrati z veliko rastjo proizvodnje pa predvidevajo zelo majhno rast števila zaposlenih, saj za letošnje leto predvidevajo poprečno število 780 delavcev. Tudi osebne dohodke nameravajo zvišati za 265 %, tako da bi se dvignili nad 5.000 dinarjev, seveda pa so to zgolj planski podatki, ki bodo odvisni od uspešnosti poslovanja.
Tako kot v preteklem letu imajo tudi letos in v bodoče planiranih precej investicij. V osnovna sredstva in v trajna obratna sredstva nameravajo v letošnjem in prihodnjem letu vložiti preko 75 milijonov dinarjev sredstev, seveda pa bo to investiranje prineslo še vrsto drugih rezultatov.
Kolektorskih motorjev nameravajo v letošnjem letu izdelati za 37 % več kot v preteklem letu, sesalnikov 43%, sušilnih avb 54 %, povečali pa bodo tudi število sestavnih delov za TOZD Montaža Idrija in sicer za 32 %.
Proizvodnja na delavca se bo v letošnjem letu povečala za 29 %, dohodek pa za 128 %.
Z ozirom na zastarelo prostorsko in strojno opremo je nujno priti do nove strojne opreme, ki bo omogočila vpeljati sodobno tehnologijo, kajti samo tako bodo lahko na trgu konkurenčni.
Vse zastavljene naloge so zahtevne in bodo zahtevale največje vključevanje vseh služb v tovarni — ne samo neposredne proizvodnje. Naročil imajo dovolj, jasen in stabilen pa je tudi proizvodni program. Zavedajo se, da bodo največje angažiranje pri izpolnjevanju ciljev med drugim lahko dosegli tudi z brezkompromisnim izplačevanjem osebnih dohodkov v odvisnosti od mesečne realizacije plana.
PRODAJA
Za letošnje leto predvidevajo 511 milijonov dinarjev realizacije. Izvoza planirajo prek 5 milijonov dolarjev, od tega skorq 4/5 v okviru kooperacij. Ta vsota zadošča za vse potrebe po uvozu repromateriala.
Za letošnje leto planirajo 4,7 milijona dolarjev uvoza, kako velik pa je vpliv nabavnih cen na rezultat poslovanja pove podatek, da je v strukturi proizvodnje in stroškov kar 65 % čistega reprodukcijskega materiala. Za letošnje leto predvidevajo celotni prihodek v višini 513 milijonov dinarjev, kar je več kot 20 % povečanje v primerjavi z realizacijo preteklega leta.
Izvoz poteka v glavnem na konvertibilna področja — Severna Amerika, zahodna Evropa, pa tudi Južna Amerika. Uspehi dolgoletnih kooperacij (z .italijanskim Girmi-jem sodelujejo že enajsto leto, z nemškim Braunom poteka letos deseta obletnica itd.) so na dlani: samo Girmiju so dobavili že preko 3 milijone motorjev, od njih pa so dobili sestavne dele za milijon 700 tisoč aparatov. Pomemben dosežek je tudi izmenjava z Braunom, kamor je Iskra prodala 900 tisoč motorjev, v zamenjavo pa je dobila sestavne dele za skoraj 300 tisoč aparatov-	Stane Fleischman
vsestransko uporaben gospodfttr\.[( aparat, saj z njim lahko P^P^te sadne napitke, stepate smetano,TlD^ sir, meljete kavo itd
TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI
Več poudarka samozaščiti
V tovarni Elektromotorjev v Železnikih se temeljito pripravljajo na večjo skrb pri podružbljanju samozaščite na Vseh področjih.
Ugotovili so, da glede na situacijo doma in v tujini še niso storili dovolj, da bi samozaščitno ravnanje prodrlo v I najširše ravni znotraj in zunaj proizvodnih prostorov. V okvim priprav na seminar s področja dmžbene samozaščite, ki ga bodo v sodelovanju z občinskim odborom za SLO organizirali v bližnji prihodnosti, so se dotaknili predvsem nekaterih ugotovitev.
Ne samo v povezavi z varnostno situacijo, temveč na-sploh bo potrebno Zaostriti disciplino. Kljub temu, da so v Iskri že precej storili, preverjali stanje pripravljenosti, pa bo treba še marsikaj dopolniti. Delo bo teklo Predvsem na področju usklajevanja ^cij, čeprav so samoupravni akti v davnem sprejeti, pa bo treba konkretne določiti nosilce izpolnjevanja teh
Čimprej bo treba aktivirati narod-no zaščito, ki bo morala svoje delo
aktivneje opravljati. Potrebno pa bo tudi preveriti vrsto problemov — gibanje tujcev v tovarni, samozaščitna borba proti notranjemu nasprotniku, vzpostaviti bo treba pravilen odnos na področju kvalitete dela, odločneje pa nameravajo poseči tudi na bolečo točko vsake tovarne — alkoholizem, ki je v neposredni povezavi z disciplino na delovnem mestu, z izmetom itd.
Razprava na seminarju bo potekala na osnovi konkretnih ugotovitev, udeleženci — člani odbora za SLO, člani DPO, vodilna poslovodna struktura in vse samoupravne strukture, ki kreativno sodelujejo in so odgovorne za izvajanje samozaščitnih nalog — pa bodo pregledali tudi možnosti usklajevanja dela z ustreznimi organi na ravni Delovne organizacije.
Predvideni enodnevni seminarje še zlasti potreben zaradi novoizvoljenih samoupravnih organov, seveda pa se zavedajo, da bo samo s konkretnim programom možna opredelitev konkretnih nalog.
S.F.
tozd tv pržan
Vrsta inovatorjev
V pržanski temeljni organizaciji ima komisija za inovacije precej dela, saj različnih koristnih predlogov in tehničnih izboljšav skoraj ne zmanjka. Pregledali smo predloge, ki so bili že pregledani v preteklem obdobju.
Lani je bilo 7 koristnih predlogov, so bili že tudi nagrajeni. Karel Še-rek iz obrata v Višnji gori je prijavil sPremembo pri vijačenju lijačnega Zvočnika, Dušan Severje izdelal indikator kot pripomoček za odkrivanje napak na kanalniku in tastaturi TV prejemnikov. Drago Rozman je pred-'a8al drugačno označevanje transportnih gondol, Janez Blaznik pa je pred-lagal izboljšavo pri vratcih maske za Revizor GAMA. Marjan Tinjan je iz-tfelal sklop za avtomatsko zaščito nronitoijev, Franc Ivanuša pa je pred-'a8al dmgačno tiskanje podatkov na
hrbtno steno TV sprejemnikov.
Alojz Žirovnik je prijavil dve izboljšavi, eno pri avtomatskem podajalcu trakov, za tehnično izboljšavo na stroju za rezanje žičnih oblik, kjer je bil ocenjeni prihranek 40.700 dinarjev, pa je prejel 4.500 dinarjev nagrade.
Pomemben prispevek pri pocenitvi embalaže je izdelal Bogo Čeh. Prihranek v 4 mesecih je bil kar 201.000 dinarjev, komisija pa mu je odobrila nagrado 15.000 dinarjev.
Skupina sodelavcev iz Višnje gore Marjan Petrič, Emil Pavlovčič in Karel Šerek je dognala tehnično izboljšavo pri izdelavi žičnih oblik, ki je zaradi skrajšanja časa prinesla 25.600 dinarjev prihranka.
Seznam inovatorjev pa s tem seveda še ni "aključen, saj komisija pregleduje in ocenjuje še vrsto predlogov.
SF
Razgovor s predsednikom mladine v šp Stanetom ‘'LEISCHMANOM
Enakovreden glas mladine
Razgovor s Stanetom Fleischmanom je bil dvakrat aktualen, saj je bil pred kratkim izvoljen za predsednika ZSMS v eni od delovnih organizacij SOZD Iskre, Široki potrošnji, obenem pa je tudi aktivni novinar, tako da je bil pomenek tako rekoč v domačem krogu. Obenem pa je tudi v svojih odgovorih, polnih mladega angažiranega poleta načel vrsto vprašanj, s katerimi se bomo najbrž morali v prihodnje bolj ukvarjati vsi.
8 Na vprašanje, s kakšnimi občutki Poejema novo dolžnost predsednika ^dine v ŠP, ni ponavljal fraz: v »Glede na politično dolžnost nič : I ne sprejemam, kej sem jo že spre-1 Po volilni konferenci. Omenim naj j/1^0 še to, kakšne naloge sem prevzel kakšen je program naše organizacije a bodoče, oziroma kaj sem sam k rOgramu prispeval. Gre za nalogo, ako vzpostaviti na noge mladino v
cev znana P° tem’ ^aje .>ana praktično po vsej Sloveniji.
di mladina ima nalogo, da okrepi °vezavo z DO, čeprav je treba seveda Udariti, da DO ne nastaja s papir-v tun združevanjem, ampak se to-trr.ne Po logični poti ustvarjajo zno-jel ^ tem v zvezi je mladina spre-a v okviru svojih programskih nalog cilj) da po svojih močeh anga-t>Pn° 'n seveda v povezavi z ostalimi Vseh P°ma8a Pri krepitvi enotnosti na del P^ročjih, se pravi na področjih 0ua’ samoupravljanja in vse politike, kadrovske in programske naprej."
$»L^h je angažiranje mladine kaj po-Ufga, specifičnega?
,,v zvezi s tem bi omenil predvsem
ZAHVALA
9h odhodu v pokoj se zahvalju-!3rT1 Razvojnemu oddelku OZD TV Pržan za darilo in dobre želje. Delovnemu kolektivu želim veliko nadaljnjih uspehov	'
Milutin Urbas
specifičnost, ki velja za mladino, ne samo v moji DO, ampak v celotni Iskri. Mladina je žal v tolmačenju mnogih okrnjena družbenopolitična organizacija. Naj navedem primer: pred zasedanjem DS se zbere nekakšna verifikacijska komisija oziroma politični aktiv, na katerem obravnavajo teme delavskega sveta, na predlog DPO. Največkrat pa pod besedo DPO pojmujemo samo sindikat, partijo. Da pa bi še mladina rekla kakšno besedo, ni v navadi. Mladina mora torej odpraviti najprej s prepričanjem, daje neresna DPO, in s tem v zvezi zastaviti vse sile, da se šele formira v zavesti drugih in da se začenja ustvaijati enakovredna tradicija, to je, daje glas mladine enakovreden glasu sindikata in partije.
Drugo področje, ki paje že nekako operativno, pa je kadrovska politika. Pri samem kadrovanju in zlasti s tem v zvezi pri izobraževanju je pomembno to, da mora mladina ne samo dajati predloge na strogo strokovnem področju, ampak tudi na samoupravnem oziroma političnem področju. Razen tega je mladina prevzela že vrsto nalog, ki jih več ali manj lahko ocenimo kot negativen ostanek preteklosti. To So npr. obrobne naloge, kot so organiziranje proslav, porroč pri organizaciji, skratka drobnjakarstvo, ki nima globlje vsebine. Pri tem ostane vloga mladine obrobarstvo, sindikatu, ki bedi nad tem.
Ozrimo se še na delovne akcije, saj je to zelo zanimivo področje, na katerem se dejavno angažira za mladino značilna lastnost — revolucionarnost,
Stane Fteischman.
združena z željo in voljo po spreminjanju obstoječega. To je seveda naloga združenja socialistične mladine, da te sile usmeri prav, da ta volja ne konča pri svobodnih dejavnostih ali popoldanskih sestankih po gostilnah."
Ali je torej torišče mladine predvsem v krogu tovarne ali izven nje?
,JPlod slabih izkušenj iz preteklosti je bilo, da je bila skoraj vsaka točka programa usmerjena ven iz tovarne, strogo ločena od proizvodnih problemov. Mislim pa, da to nikakor ne gre več naprej; če sta že sindikat in partija organizirana v prvi vrsti v proizvodu, je to tudi prvenstvena naloga za mladino, tudi iz tega je doslej morda izviralo nezaupanje do mladine. Naredili smo nekaj anket po posameznih TOZD, v katerih smo vprašali, kaj mladino najbolj zanima. Ugotovili smo, da mladina sploh ni tako nezainteresirana za področje okrog sebe; problem je le, da manjka sposobnih organizatorjev. Glede na to, da se delo in teža dela mladine prenaša na te, oz. na OO ZM, je naša naloga, da v prvi vrsti ustanovimo nove organizacijske enote. Naša ŠP ima npr. dislociran obrat v Višnji gori, Sežani, Štorjah in v Kranju in to so vsekakor področja, kjer je nemalo mladincev, ki niso vključeni v svojo organizacijo, niti v OZD, mogoče le v okviru krajevne skupnosti, največkrat pa še to ne.“
Ali se je v organizacijskem pogledu za mladino po sprejemu novih orientacijskih programov v zvezi sindikatov kaj spremenilo?
„Seveda se zdaj v zvezi s temi stališči, oz. organiziranostjo sindikatov po novem programu, kot si ga je zastavil RSZS, poraja dvomljivo vprašanje tudi glede organiziranosti mladine v tej zvezi. Če je sindikat povezan v vertikalni liniji občina— republika itd., in če postaja dvomljiva vrednost koordinacijskega sveta sindikata na ravni DO, seje treba s tem v zvezi vprašati, kako je z mladino. Mladina je povezana v svojih osnovnih organizacijah, hkrati pa se zastavlja vprašanje, kakšen je smisel koordinacijske konference na ravni DO. Osnovna naloga le-te, ki je napisana tudi v statutu mladine in ki je bila tudi sprejeta,je namreč ta, daje njeno delo izključno koordinacija in okvirna teoretična pomoč pri delu osnovne organizacije.
Zadnje čase pa smo ugotovili tudi na ravni SOZD, da v večini primerov koordinacijska konferenca ni več koordinacijski forum, ampak nekak stimulator oz. zaganjač, motor, ki postavlja naloge. Jasno je, da v takšni obliki naprej ne more iti. Koordinacijska konferenca mora prevzeti bistveno drugačne akcije. Dejstvo pa je, da so v zgodovini bili pozitivni rezultati te konference in zato misli-
mo, da koordinacijske konference, kot telesa, ki usklaja delovanje in pomaga pri poenotenju dela posameznih OO, ne more izpuščati v sestavljanju odgovornih struktur."
Torej po DO še ne drži maršalova teza, daje na mladini bodočnost? Kaj bi kot predsednik v tem obdobju sam lahko naredil?
„Za mladino velja geslo, da si postavlja take cilje, kijih niti z dvigalom ne more doseči, kaj šele s svojimi močmi. To je odmaknjeno od realnosti in jasno je, da ostaja vedno pri tem, daje program neizpolnjen. Zato nimam ambicij, da bi bd programsko zelo široko začrtan, želel pa bi, da bi se v njem dotaknili res vseh področij, kjer naj bi bila mladina prisotna. Če bo ta program vsaj delno izpolnjen na vseh področjih, ki smo jih omenili, bo mladina dosegla svoj namen, približala se bo enakopravnosti ostalih DPO in pričela ustvaijati tradicijo, da je res suverena politična organizacija. Za začetek smo določili, da se bomo bolj aktivno ukvarjali s proizvodnimi problemi, da bi naše delo res imelo težo na OO, ne pa na sestankih na ravni DO, seveda v okvim tistih kompetenc in možnosti, ki jih ima koordinacijska konferenca. Široka potrošnja npr. je imela v prvem kvartalu letos silno slabe proizvodne in poslovne rezultate. Poprečna realizacija je bila ca.
80 % fizične proizvodnje, in tu je naloga, ki je mladina ne sme prezreti, čeprav je jasno, da bi bilo dosti lažje, če bi šla mladina mimo tega. Druga aktualna tema, ki jo moramo obravnavati, je samoupravni sporazum o združevanju v DO. Vse ostale DPO, ki so se pri tem angažirale, so že dale in še bodo dale svoj prispevek. Mladina je bila ob tem doslej mogoče preveč ob strani. So še dmga področja, kot na primer idrijska TOZD, kije v zad-njih letih poslovala z veliko izgubo. Za uspešnost izpeljave sanacijskih pro^ gramov in vseh investicij, ki so za ta TOZD predvidene, je neizogibno potrebno angažirati tudi mladino, da po svojih močeh sodeluje."
In za konec, ker ste tudi sami novinar, kako se počutite s peresom v roki in s predsedniškimi nalogami?
„Sem novinar v DO Široka potrošnja. Imam status, kije dosti boljši kot marsikje drugje, kar pa se statusa nasploh tiče, pa menim, da nam ga ne bo nihče podaril, ampak ga bomo morali izboriti sami. Sicer pa smo tukajšnji mladinci zaprosili za mentorstvo ZK, ki naj bi nam v težjih akcijah, ki jim sami ne bomo kos, priskočila na pomoč. Tako bomo res drug drugemu v oporo!", je zaključil sobesednik.
Mara Ovsenik
Kakovost pri združevanju organizacij združenega dela
Od 12. do 14. junija bo v Portorožu pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije strokovno posvetovanje, na katerem bodo udeleženci razpravljali posebej o družbenoekonomskih izhodiščih in smernicah za področje kakovosti v našem družbenoekonomskem sistemu, o zagotavljanju kakovosti, o urejanju področja kakovosti v samoupravnih aktih ter o oceni nekaterih rešitev v praksi. Na tem ožjem posvetovanju bodo sodelovali tisti, ki se v delovnih organizacijah ukvaijajo s pripravljanjem sporazumov in drugih aktov v OZD, dalje s pripravo organizacijskih predpisov in problematiko zagotavljanja kontrole kakovosti v proizvodnji. Posamezne teme za to posvetovanje pripravljajo dr. Rudi Babič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Franc Gerbec,
predsednik odbora za samoupravna in pravna vprašanja na GZS, dr. Stojan Cigoj, prof. Pravne fakultete, magistri Wedam in Polajnar, asistentki, ki na katedri združenega dela na Pravni fakulteti, ing. Erik Vrenko, direktor področja za organizacijo SOZD Iskra, ing. Lotar Kozina, pomočnik direktorja za kakovost SOZD Iskra in drugi. Na posvetovanju bodo obravnavali tudi nekatere specifične probleme kakovosti v posameznih vejah, kot na primer v metalurgiji, kovinsko-prede-lovalni, prehrambeni industriji itd. — do uslug v turizmu.
Pogoj za napredek v kakovosti je vsekakor hkrati podrobno specificiran a obenem sistemsko enoten pristop k temu vprašanju.
Mak
Frank za pomoč
Ob obisku naše tovarne Perles v Švici, smo se pogovarjali tudi s Hansom Moserjem, ki je predsednik tovarniške komisije v tem podjetju.
Kakšne so oblike soodločanja v vašem podje^u, v kakšnih zadevah največ soodločate in ali to pomeni tudi vpliv na poslovni uspeh, kadrovanje, ipd.?
,,Naša komisija soodloča o vprašanjih, ki zadevajo celoten kolektiv, kot na primer razmerja v plačilni lestvici, o času koriščenja dopusta (ne o dolžini le-tega!), o razporeditvi delovnega časa (spet ne o dolžini), o ureditvi delovnih mest in podobno.
Soodločanje komisije pri reševanju problemov podjetja, kot tudi sodelavcev, ima vsekakor vpliv na poslovni uspeh. Morda pomeni včasih katera naših odločitev finančno breme podjetja, toda prepripričani smo, da z boljšim sodelovanjem med nami in upravo podjetja to in še kaj več dopri-nesemo. Nasprotno pa na kadrovsko
S seje predsedstva sindikata DO Široka potrošnja!K članku na 3.strani)
politiko naša komisija nima nikakršnega vpliva."
Kakšen je socialni položaj pri vas, kakšen je njegov standard in zaslužek? Kako je s socialno varnostjo delavca, ali je čutiti vpliv socialističnega podjetja?
„0 socialni problematiki naših sodelavcev vemo zelo malo, v kolikor pa pri nekem sodelavcu pride do nekega težjega socialnega problema, oz. ko le-ta zaide v težave, se sam oglasi in šele nato razpravljamo o eventuelni pomoči. V ta namen razpolagamo s socialnim fondom v katerega vsak delavec vsak mesec vloži 1 frank. Tako nam je omogočeno, da v takih primerih lahko pomagamo z vsotami, med 100 in 600 franki, v določenem primeru bi lahko dali tudi več, toda tako težkega problema pri nas na srečo še ni bilo."
Imate dve komisiji: delavsko in na-meščensko. Kako delujeta in ali se v času razlikujeta v mnenjih? Kdaj odločata skupno?
Nameščenska komisija še ne obstaja dolgo, in zaradi tega do tesnejšega sodelovanja še ni moglo priti. Do sedaj sta se obe komisiji sestdi dvakrat, pa še od tega je bila prva skupna seja pod vodstvom direktorja.
Ali ste kadarkoli imeli stavko?
„Nismo še nikdar štrajkali."
Ali gre pri udeležbi naših, jugodo-vanskih delavcev, za strokovno pomoč ali morda tudi za sodelovanje manuel-nih delavcev?
„Izvzemši upravo, imamo enega Jugoslovana, ki je mojster, ostali so ma-nuelni delavci."
Tako nam je na kratko odgovoril Ivan Mozer, predsednik tovarniške komisije Perles v Švici.
Mak
ISKRA
Številka 24 - lO.jung 1978
30 let proizvodnje števcev
Hiter povojni razvoj v elektrifikaciji naše dežele je narekoval elektroindustriji, da sprejme v svoj program tudi proizvodnjo števcev električne energije.
Števci električne energije imajo glede na svoj namen uporabe specifično vlogo, saj služijo elektrogospodarstvu za obračun porabljene električne energije. Da potrošnik, oz. dobavitelj električne energije ne bi bila materialno oškodovana, je nujno potrebno, da števci pravilno delujejo. To je odvisno predvsem od kakovosti števca oz. njegove konstrukcije, ustreznih tehnoloških postopkov, uporabljenega materiala in ne nazadnje tudi od dobro organizirane in opremljene tehnične kontrole.
Pravilnost merjenja električne energije neposredno občutita potrošnik in dobavitelj. Zato specializirani metrološki instituti ugotavljajo ustreznost določenega tipa števca za serijsko proizvodnjo oz. uporabo v električnem omrežju. Pri konstrukciji števca in organizaciji proizvodnje je torej potrebno resno upoštevati prej omenjene specifične pogoje uporabe in prodaje teh izdelkov.
Razvojni oddelek kranjske Iskre (takrat se je imenovala še ..Strojne tovarne") se je te odgovorne naloge lotil z veliko vnemo že v letu 1946. Že v naslednjem letu so bili izdelani prvi prototipi enofaznih števcev, toda pot do velikoserijske proizvodnje je bila še dolga in naporna Z marljivostjo delavcev, ki so si pridobili nekaj izkušenj že v bivši finomehanični vojni industriji — LGW, so bile začetne težave premagane v sorazmerno kratkem času. Ze v letu 1 948 je bilo izdelanih 10.000 enofaznih števcev. To je bilo tudi potrebno, saj je zaradi pospešene povojne obnove povsod primanjkovalo teh izdelkov, uvoza pa praktično ni bilo. V naslednjih letih sta se obseg proizvodnje in kakovost izdelkov, zaradi potreb in zahtev trga, hitro povečevala, saj je proizvodnja v petih letih presegla 120.000 števcev na leto.
Zaradi takratnih zahtev so bili ti števci v začetnem obdobju grajeni za manjše tokove (5 A) in točnostni razred 3. Z rastočim življenjskim standardom se je povečalo število raznih električnih aparatov in s tem tudi poraba električne energije v gospodinjstvu. To je sililo našo tovarno, daje začela razvijati in izdelovati električne števce modernejših konstrukcij, večjih zmogljivosti in točnosti.
začela vgrajevati trifazne priključke. Ta usmeritev je prvotno razmerje, ko je prišlo na en trifazni števec 10 enofaznih, tako spremenila, da domači trg zdaj kupuje 30 % več trifaznih kot enofaznih števcev.
Prav tako kot pri enofaznih smo tudi pri trifaznih števcih od začetnega tipa Tl za potrebe domačega in tujega tržišča razvili več osnovnih tipov števcev. Število variant je še znatno večje kot pri enofaznih, saj je namen teh izdelkov precej širši.
Za bolj enakomerno porabo električne energije čez dan je elektrogospodarstvo uvedlo časovno različne tarife. Za takšno merjenje porabljene energije so bili potrebni ustrezni instrumenti:	dvotarifni
števci in tarifne stikalne ure. Proizvodnja je hitro sledila zahtevam trga, zato smo že leta 1960 izdelali prve dvotarifne števce in štiri leta pozneje tudi stikalne ure. Najprej je bilo treba, zaradi povsem nove tehnologije, zahtevnejše dele uvažati. Po dveh letih smo jih že začeli izdelovati doma in so bili res kakovostni in še cenejši od uvoženih. Tako kot enotarifne števce smb tudi dvotarifne števce in stikalne ure v minulem obdobju nenehno prilagajali potrebam domačega in tujega trga. Vzporedno s proizvodnjo stikalnih ur je stekla tudi proizvodnja malih sinhronih motorjev, sprva samo za stikalne ure, pozneje pa tudi kot samostojen izdelek v raznih variantah.
Razvoju tehnike in tehnologije je sledila tudi tovarna števcev. Prav zdaj uvajamo v proizvodnjo izdelke, ki temeljijo na povsem novi tehniki in tehnologiji. Rezultati pravilne usmeritve so se pokazali z osvojitvijo proizvodnje tonsko frekvenčnih sprejemnikov (TS) za daljinsko krmiljenje tarifnih naprav in drugih porabnikov električne energije. TS sprejemniki bodo v bližnji prihodnosti skoraj povsem zamenjali elektromehanske tarifne stikalne ure. Kakor števci električne energije in stikalne ure, so tudi TS sprejemniki rezultat dela naših Strokovnjakov in se lahko primerjajo z najmodernejšimi izdelki te vrste v svetu. Bistveni element TS sprejemnika izbiralnik je grajen, namesto v dosedaj običajni mehanski, v visoko integrirani mikroelektronski tehniki. To zagotavlja brezšumno delovanje in ima še vrsto drugih prednosti.
Proizvajalci in distributerji električne energije zahtevajo za merilna mesta, kjer imamo opravka z velikimi močmi, vedno
segli tehnološko zaključeno celoto, so bili k njej priključeni še aplikativni razvoj, operativna tehnološka priprava in gospodarska priprava (planski oddelek), proizvodnja specifičnih sestavnih delov in tehnična kontrola.
Ta reorganizacija pomeni za kasnejšo Tovarno števcev pomemben mejnik. Stik med službami, ki so skrbele za pripravo novih in tekočih izdelkov in neposredno proizvodnjo je bil s tem tesnejši, kar se je kazalo tudi v bolj kakovostni in bolj gospodarni proizvodnji. Pri tem je bila odločujočega pomena koordinirana organizacija proizvodnje specifičnih sestavnih delov in
Štancanje sestavnih delov za števce.
Izdelava plastičnih okrovov števca.
Oplaščanje napetostnih tuljav.
Prvemu enofaznemu števcu tipa E 1 so sledli novi modernejši do sedanjega tipa E 7. Tako smo v 30 letih razvili 7 osnovnih tipov enofaznih števcev; proizvodnja le-teh je presegla 7,5 milijonov kosov. Seveda so imele te osnovne izvedbe glede na zahteve raznih kupcev doma in po svetu, še vrsto variant.
Cirila Peterlin kontrolira ležaje.
Desetletne izkušnje na področju proizvodnje enofaznih števcev in povečane razvojne in orodjarske kapacitete so predstavljale solidno osnovo za prehod na zahtevnejše trifazne števce. Iskra jih je pričela izdelovati v letu 1958. To je bilo v skladu s potrebami trga, saj so se prav tedaj močno spremenile, in to zaradi ukinitve pavšalnega obračuna električne energije v kmetijstvu. Vzporedno s tem so tudi gospodinjstva že
ISKRA
Številka 24 - 10. junij 1978
bolj natančne števce, tudi razreda točnosti 0,2. Take točnosti pa s klasičnimi elektromehanskimi števci na indukcijskem principu ni mogoče doseči. Velik napredek tehnike na področju elektronike je odprl nove možnosti tudi v merjenju električne energije. Rezultat sodelovanja naših strokovnjakov in Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani so trifazni precizijski elektronski števci razreda 0,2 in 0,1. Te števce, zaradi visokih proizvodnih stroškov, uporabljajo samo za velike porabnike in kot normale v merilnicah, kjer je potrebna izredna točnost merjenja.
RAZVOJ PROIZVODNJE
V kranjski Iskri so bili števci v začetnem obdobju le del proizvodnega programa podjetja, v katerem je tekla proizvodnja izdelkov različnih področij: kinotehnike, električnih ročnih orodij, avtoelektrike, telefonije itd.
Sestavne dele so v tem času izdelovali za vse panoge v skupnih delavnicah — „Rro-dukcije", organizacija proizvodnje po panogah pa je bila izvedena samo v montažah. Tu smo upoštevali specifične zahteve in pogoje funkcionalno različnih izdelkov. V težnji za višjo produktivnostjo in za boljšo kakovost izdelkov smo že od vsega začetka želeli izboljšati tehnologijo. Tako smo po prvih letih proizvodnje spremenili metodo umerjanja števcev; od principa merjenja moči in časa smo prešli na sinhrono metodo, ki nam je dajala pri manjšem angažiranju sredstev in ljudi boljše rezultate. Še bolj opazno tehnološko spremembo je predstavljal tekoči trak, kije stekel kot prvi v Iskri prav v montaži števcev.
Zelo intenzivno širjenje proizvodnje kranjske Iskre na vseh proizvodnih področjih je terjalo tudi ustrezne organizacijske spremembe. Združevanje vseh funkcij na ravni podjetja in skupna proizvodnja delov za vse proizvodne panoge je v takih razmerah postala cokla v nadaljnjem razvoju tako v tehnično-tehnološkem kakor tudi v ekonomskem pogledu. To je bil osnovni povod za postopno formiranje proizvodnih obratov. Leta 1966 je nastal tudi obrat števcev. Jedro tega obrata je bila montaža števcev, ki je bila usmerjena v specifično proizvodnjo števcev za merjenje električne energije že od samega začetka. Da bi do-
Elektroforeza - lakiranje okrovov števca.
montaže ter enotno organizirana tehnična kontrola.
V tem obdobju je bil v proizvodnji osnovnih elementov merilnega sistema števca, t.j. tokovnega in napetostnega jedra dosežen bistven tehnološki napredek. Deloma avtomatizirani postopki štancanja, za-kovanja, žarenja in elektroforetskega lakiranja niso imeli za posledico samo bistvenega skrajšanja delovnih operacij, temveč tudi boljšo in enakomernejšo kakovost ključnih sestavnih delov.
Pomembne tehnične in organizacijske spremembe so bile izvedene tudi v drugih delih tehnološkega procesa. Naj navedemo samo nekatere najbolj značilne. Novi postopki izdelave diskov za rotorje predstavljajo bistven premik v kakovosti teh elementov. Proizvodnja napetostnih tuljav je v novejšem obdobju skoraj povsem avtomatizirana, kar je omogočilo bistveno povečanje proizvodnje ob zmanjšanju števila delavcev ih delovnih površin. V modernizacijo klasičnih dvoskodeličnih in magnetnih ležajev smo vložili velike napore in sredstva, kar se kaže v pozitivnih proizvodnih rezultatih pri teh funkcijsko tako kritičnih elementih. Bistven napredek je bil dosežen tudi v tehnologiji proizvodnje zaviralnih magnetov.
Urejanju delovnih mest za končno sestavo izdelkov je bila posvečena posebna pozornost. Ta del proizvodnje oz. montaže je razporejen na tekočih trakovih. Nove ureditve delovnih mest so zasnovane na WF metodi, ki sloni na velikih izkušnjah in solidnih teoretičnih osnovah za merjenje dela. Z uporabo WF metode za urejanje večine delovnih mest v proizvodnji števcev so se zmanjšali časovni normativi, omogočeno je pravičnejše nagrajevanje in povečanje zaslužka zaposlenih.
Zelo pomembna tehnološka sprememba teče prav zdaj, in sicer na področju umerjanja oziroma justiranja sestavljenih števcev. Postopki justiranja bodo (deloma so že) prenešeni iz umerjevalnice na tekoče trakove. Čas justiranja bo z uporabo nove opreme bistveno krajši, prihranili pa bomo tudi precej proizvodnih površin.
Kontrola tehnološkega procesa:	od
vstopa reprodukcijskega materiala v tovarno, prek proizvodnje sestavnih delov, do končnih izdelkov, je imela že od vsega začetka svoje mesto tudi v proizvodnji števcev. Seveda so se njena organizacija, kadri in oprema in s tem tudi učinek v 30 letih spremenili. Predvsem se je širila njena funkcija in odgovornost. Danes tehnična kontrola ne spremlja in nadzira samo tehnološkega procesa tekoče proizvodnje, ampak se vključuje že pri razvoju izdelka. Končnega izdelka ne spremlja samo do odpreme oz. skladišča, ampak tudi tedaj, ko deluje, dokler je izdelek v rabi. Zadnjo funkcijo izvaja v tesnem sodelovanju s tovarniško servisno službo in z vzdrževalci v elektrogospodarstvu. Tak način spremljanja kakovosti izdelka onogoča uspešen in hiter prenos aktualnih informacij vsem, ki delujejo pri tekoči proizvodnji in nastajanju novih izdelkov.
Značilna novost v kontrolni dejavnosti je tudi v uvajanju avtomatske kontrole končnih izdelkov. Subjektivne napake sicer natančnih kontrolorjev so s to metodo kontroliranja izločene. S programom določene kontrolne točke se avtomatsko na-
stavljajo, ugotovljene merilne podatke računalnik takoj obdela in posreduje pisalni-ku. Ob zaključku kontrolnih meritev je tudi že izpisan merilni protokol za posamezne števce in za celotno preizkušano količino (srednja vrednost, največja odstopanja, itd.).
USPEHI 30 LETNE PROIZVODNJE
Prek 10 milijonov števcev in stikalnih ur, to je rezultat 30-letnega dela in naporov kolektiva Tovarne števcev in drugih tovarn, obratov in služb, s katerimi smo združeni v enotno DO Elektromehaniko. Brez združevanja znanja in dela teh velikih rezultatov ne bi mogli doseči.
Lani smo izdelali prek 700.000 števcev, od tega kar 320.000 trifaznih, nad 30 % števcev je bilo dvotarifnih. Mimo navedenih osnovnih izdelkov je tekla še proizvodnja stikalnih ur, tonsko frekvenčnih sprejemnikov, v manjšem obsegu pa še precizijskih elektronskih števcev. Skupna vrednost te proizvodnje je znašala preko 400 milijonov din.
Letos se bo vrednost proizvodnje povečala za približno 20%: izdelali bomo več trifaznih števcev, več tonsko frekvenčnih sprejemnikov, povečala se bo proizvodnja precizijskih elektronskih števcev. V proizvodnem planu imamo tudi dobavo sestavnih delov za licenčno proizvodnjo števcev v Tuniziji in Turčiji.
USPEŠNI DOMA IN V TUJINI
rabili mehanski kazalnik maksimuma. Za velike potrošnike, kjer se zahteva večja točnost, bo kazalnik maksimuma grajen na elektronskem principu. Ta izvedba ima tudi sicer širše možnosti uporabe.
Za prenos merjenih podatkov in krmilj®' nje raznih naprav pripravljamo indukcijski števec z dajalnikom impulzov.
Da bi čim bolj poenostavili in pocenili vzdrževanje, smo za celotno družino indukcijskih števcev predvideli uporabo enotnih merilnih sistemov in ustrezno tipizacijo drugih sestavnih delov.
Na področju statičnih elektronskih števcev so dosedanji razvojni dosežki že dali proizvodno uporabne rezultate, predvsem to velja za precizijske števce razreda 0,2. Njihova uporabnost je prirejena in bo S® razširjena za najrazličnejše zahteve kupca-Mimo izvedb v standardnem izolacijskem okrovu so razvite tudi variante za vgradnjo-Števci so lahko eno ali dvosmerni in eno ali dvotarifni. Izhodi so prirejeni za različn® registrirne in druge naprave.
Da bi bil program v zvezi s precizijskimi meritvami energije bolj popoln, predvidevamo, v sodelovanju z drugimi proizvajalci, osvojitev proizvodnje registrirnih naprav. Pri tem bomo izkoristili že osvojeno znanje in izkušnje s področja mikroprocesorjev, ki bodo tvorili osnovno enoto te naprave. Te naprave bodo prilagojene za vidne in magnetne registracije. Podatke bo možno tudi prenašati prek posebnega sistema na centralnem mestu.
Na domačem trgu, kjer smo edini proizvajalci števcev, pokrivamo prek 90 % potreb po standardnih števcih. Dokaj manjši je naš delež pri prodaji tarifnih stikalnih ur.
Naša proizvodnja je znatno večja od potreb domačega trga, zato števce tudi izvažamo. Z izvozom števcev v tuje dežele smo pričeli že pred 20 leti. Prvi rezultati so bili skromni, saj smo takrat slabo poznali posebne zahteve kupcev v drugih državah. Iz leta v leto smo prilagajali izdelke raznim tujim predpisom, mednarodnim in nacionalnim standardom ter drugim željam kupcev in se tako usposabljali za svetovno tržišče. Danes izvažamo prek 40 % naše proizvodnje na vse kontinente sveta, v več kot 20 dežel. V industrijsko razvitih deželah so naši glavni kupci v Zahodni Nemčiji, Švedski, Belgiji, Finski in Avstraliji. Od dežel v razvoju v zvezi z našim izvozom velja omeniti predvsem Venezuelo, Tunis, Saudsko Arabijo, Abudabi, Malezijo in Kuvvait.
PERSPEKTIVEN PROIZVODNI PROGRAM
Kot v preteklosti tudi zdaj snujemo programe oziroma razvoj izdelkov za prihodnjo proizvodnjo predvsem na domačih razvoj-no-tehnoloških možnostih. Pri tem seveda ne izključujemo prenosa tujega znanja in dosežkov.	z
Naš program bo tudi v prihodnje vezan pretežno na potrebe elektrogospodarstva v zvezi z meritvami električne energije v Jugoslaviji in v svetu. Razvojne naloge so in bodo predvsem usmerjene na merilno opremo za male in velike porabnike.
S sedanjo osnovo proizvodnje pokrivamo v glavnem potrebe malih potrošnikov z električnimi števci razreda 2, prirejenimi za najrazličnejše standarde in merilna območja oziroma tokovne obremenitve do 66% (15-100 A). Naš razvoj klasičnih števcev bo usmerjen na podaljševanje obratovalne dobe 30 let, kar je ekonomsko utemeljeno s hitro rastočimi stroški vzdrževanja in je zato tak razvoj v skladu z interesi elektrogospodarstva.
Druga usmeritev našega razvoja so števci za srednje potrošnike, kar terja točnostni razred 1. Ti števci bodo v prehodnem obdobju praviloma še indukcijske izvedbe, pozneje bodo verjetno uvedeni tudi sta-tični-elektronski števci.
Števci razreda 1 bodo opremljeni z raznimi tarifnimi napravami, pri čemer je še posebej aktualen kazalnik maksimuma. Za manjše in srednje potrošnike bomo upo-
Regalno koordinatno skladišče v montaži števcev.
Tiskanje napisnih ploščic.
Avtomatska naprava ZERAza umerjanje števcev z računalnikom.
Za indukcijske števce razreda 2, ki s° namenjeni za male porabnike električne energije (gospodinjstva), je značilna s°' razmerno nizka cena in dolga obratovalne doba brez vzdrževanja. Teh pogojev s ste" tičnimi števci, ki so grajeni po doslej znanih principih, ni mogoče doseči. Lahko Pri^ kujemo, da bo razvoj elektronike, predvsem mikroelektronike, to omogočil. To je razlog, da tudi v našem razvoju intenzivno Pr°' učujemo to problematiko.	h
Za krmiljenje tarifnih naprav in raznf. porabnikov električne energije zdaj uporab Ijamo mehanične stikalne ure z električni^ navijanjem pogonskega sistema; pripravi)3' mo pa še nove časovne mehanizme, kjer n bo več potrebna mehanska nemirka, kU bo nadomestil kremenčev kristal. S tern 5t bo znatno povečala zanesljivost in točno5 delovanja stikalne ure.
Za velike porabnike je predvidena Pr0l.g anih stikalnih ur z možnost)
vodnja posebnih
fleksibilnega nastavljanja dnevnega in
denskega programa. Dana bo tudi možno^ sinhronizacije s tem pa bo omogočeno Pr vilno zajemanje maksimalne moči pri P trošnikih z več merilnimi mesti.
Na sprejemniku z elektronskim dek derjem za mrežno tonske komande (M l ^' ki ga že proizvajamo, je pripravljena 0° izpopolnitev oziroma dopolnitev. 7ak dopolnjen sprejemnik bo omogočal h posredno krmiljenje števcev s kazalnik0 maksimuma z istočasno možnostjo kurnu' tivnega štetja in sinhronizacije sistema- .
pomeni, da bo mogoče vse kazalnike ifa*
muma nekega področja sinhronizirati določen čas. Predvidene so še druge d°P°|, nitve in variante za prilagoditve nacior“\
prilagoditve	^
nim standardom in posebnim zahtev® posameznih kupcev.
Za potrebe večjih porabnikov, npr-
to-
varn in določenih ustanov, predvidevaj
razvoj in proizvodnjo lokalnih MTK-s|5 a mov. S takimi napravami bi z o sredo) j. mesta lahko krmilili določene funkcij? kega energetskega sistema, npr. spreminU. kritično obremenitev v električnem oror® , ju, in tako dosegli, da ne bi prišlo do phjg-račitve konice, ki je dogovorjena z elek1 gospodarsko organizacijo.	-r
V program vključujemo razvoj in Pr!j vodnjo opreme za širše področje men Nadaljevanje na 7. stre11
▲
Poslovanje v aprilu
V	aprilu smo letošnje proizvodne rezultate poslabšali, saj smo ostali pod planom za 35 milijonov din, plan eksterne proizvodnje dosegamo le z
89.4	%. V delovni organizaciji smo plan domače proizvodnje izpolnili s 86„9 %, medtem pa smo plan kooperacijske proizvodnje presegli za 21,1 %.
Vzroki za slabo izpolnitev proizvodnega plana v aprilu so predvsem v izpadih v Elektroniki za 53 %, v IPT za 39,6 %, Merilnih napravah za
37.4	%, v Elektrooptiki za 32,4 %, TEN za 29,2 %, v ATC za 25,6% in ERO za 12,2%
V	kumulativi delovna organizacija, kljub slabim rezultatom v aprilu, še vedno presega plan eksterne proizvodnje za 1,1 %. V prvih štirih mesecih niso izpolnile zadanih nalog naslednje temeljne organizacije: ATC, TEL, Elektronika, Elektrooptika, Računalniki in Merilne naprave. Vse ostale pa v kumulativi presegajo plan, največ Tovarna ERO — 18,3 %.
Izpolnitev plana proizvodnje po asortimanu seje glede na mesec marec v aprilu poslabšala za 1,1 %. Največ odstopa Elektronika, za 52,7 %.
V	prvih štirih mesecih letošnjega leta smo proizvedli za 11,8 % več kot lani v istem obdobju. Vse temeljne organizacije so proizvedle večje količine izdelkov kot lani, razen ATC, kije imela lani še kooperacijsko proizvodnjo.
Močno omejevanje uvoza nam povzroča probleme pri preskrbi z uvoznim materialom. Tudi za prihodnje ni boljših obetov, zato si moramo prizadevati, da čim hitreje in uspešno rešujemo tekoče naloge in nastale zastoje v proizvodnji.
Za konec pa še kratek pregled po nekaterih temeljnih organizacijah, ki niso izpolnile planskih zadolžitev v mesecu aprilu:
Tovarna ATC
je mesečni plan v aprilu izpolnila le s 74 %. Zaradi premajhnih zmogljivosti v tehnični kontroli je ostalo v tovarni za 17 milijonov nepreizkušenih izdelkov, kar predstavlja okrog 20 % mesečnega plana proizvodnje. V proizvodnji crossbar central plan ni bil izpolnjen zaradi premajhnih zmogljivosti na spajkanju in spremembe na C 7 sistemu ter delnega pomanjkanja elementov iz Tovarne TEA. Pri Meta-conti je največji izpad povzročilo pomanjkanje materiala in premajhna zmogljivost na liniji računalnika.
Tovarna elektronike
je v aprilu močno zaostala za proizvodnimi obveznostmi, saj je realizirala le 47 % mesečnega plana proizvodnje. Velik izpad je bil v skupini brezžičnih zvez zaradi nepravočasne preskrbe z materialom. Tovarna je izpade delno nadomestila z večjo proizvodnjo drugih izdelkov.
Tovarna ERO
je plan eksterne proizvodnje izpolnila s 87,8 %. Izpadli so naslednji izdelki BC 113 V zaradi neplačanih priključkov, KB 109 A 60 je izpadel skoraj v celoti zaradi nezadovoljive kvalitete rotorja v domači produkciji. Delno je izpadla tudi kooperacija SKIL. Izpadi so bili delno nadomeščeni z večjo proizvodnjo rezervnih delov.
Tovarna merilnih naprav
je v aprilu izpolnila le 62 % planiranih obveznosti. Plan ni bil dosežen zaradi preobremenjenosti delavcev v kontroli za prevzem naprav za posebne namene.
A. Boc
Dobre priprave na referendum
V	Iskri na Blejski Dobravlje bil 24. maja referendum, na katerem so se delavci odločali o dveh samoupravnih sporazumih: o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo in o združevanju dela delavcev v TOZD.
Priprave na referendum so potekale zelo razgibano in v skladu z ZZD. Svoje naloge so dobro opravile družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat z organiziranjem javnih razprav po sindikalnih skupinah in 00 ZSM s pripravami na referendum in polno udeležbo.
Uspeh ni izostal. Tako beležijo v tej temeljni organizaciji Elektromeha-nike od 409 zaposlenih 95,8 % udeležbo. Proti j e glasovalo 11 delavcev, 9 glasovnic je bilo neveljavnih.
V	četrtek, 25. maja, so v TOZD TEL na izrednem zasedanju delavskega sveta sprejeli tudi dogovor o združevanju sredstev sklada skupne porabe in njihovi uporabi v delovni orga-nizaciji Iskre Elektromehanike v letošnjem letu. Z dogovorom bodo zagotovljeni enaki pogoji in razdelitev sredstev SSP vsem zaposlenim v DOL
Alojz Jug
Sodobna ekonomika v naši družbi dobiva vse večji pomen in uporabnost tudi pri naporih za izboljšanje delovnih pogojev in pri ukrepih varstva pri delu. To je rezultat dinamičnega razvoja družbenoekonomskih odnosov in pogojev, ki omogsčajo, da izboljševanje delovnih pogojev in sodobno varstvo pri delu postaja vse bolj sestavni del proizvodnega procesa, proizvodne tehnologije, produktivnosti in — nenazadnje — humanizacije človekovega dela.
To je le ena od ugotovitev iz uvodnega referata Z. Simonovskega, namestnika predsednika zveznega komiteja za delo in zaposlovanje, s katerim se je meseca maja začelo znanstveno posvetovanje na temo ekonomika varstva pri delu. Kljub temu, da se tudi sam pridružujem tistim, ki kritično gledajo na poplavo raznih posvetov, simpozijev in podobnih oblik izmenjave mnenj, moram v tem primeru ugotoviti, da sem bil na dobro pripravljenem posvetovanju, ki je prvič in zelo celovito osvetlilo ekonomske vidike varstva pri delu. Edina zamera, ki je bila izrečena Institutu zaščite na radu in Beograda kot organizatorju, je bila programska odsotnost izobraževanja v zvezi z varstvom pri delu oz. ekonom-
Pred kratkim so v Tovarni telekomunikacij v Kranju podpisali pogodbo o dolgoročni kooperaciji med firmo ITT Regelungstechnik iz Essna in TOZD Mehanizmi iz Lipnice s področja regulacijskih sistemov za toplotno tehniko.
Podatki za mesec:
APRIL
TOZD
Vredn. proizv. v 000 din
Dosežen plan proizv. v %
Dosežen plan asort. v %
Dosežen plan prodaje v % (domači trg)
Dosežen izvoz na letni plan v%
Dosežen OD Število nadur v %	na 1 zaposl.
1. ATC	59,247	74,4	95,3	83,5	8,7	122,5	6,5
2. TEA	24.753	102,5	89,6	106,4	6,5	122,5	2,3
3. TEN	13.240	70,8	85,9	63,0	0,1	116,6	• -
4. Elektronika	5.311	47,0	47,3	104,9	9,1	104,8	—
5. TEL	13.044	115,8	78,8	129,6	1,0	127,8	4,0
3. IPT	3,009	60,4	91,7	66,0	-	118,1	—
7. EO	.	10.263	67,6	93,4	5,7	5,1	148,9	—
3. Vega	11.409	100,5	88,1	104,3	3,7	124,4	4,1
9. MSO	12.735	108,3	89,1	117,9	9,9	120,5	26,5
' 0. Števci	46.845	107,2	76,2	116,1	6,2	122,1	1,5
11. Instrumenti	16.555	104,2	90,9	113,9	6,7	119,9	3,7
12. Mehanizmi	7.535	109,3	86,8	98,5	8,6	121,7	1.7
13. Stikala	26.709	110,5	94,1	135,0	6,4	122,4	1,6
14. ERO	46.726	87,8	89,4	140,6	8,4	123,8	3,7
15. Orodjarna	51	51,9	97,2	-	—	124,0	2,8
16. Mer. naprave	1.922	62,6	71,9	75,5	—	122,4	6,1
17. Skup. proizv. delov	96	—	— •	—	—	119,5	2,2
18. Vzdrževanje	11	—	—	—	■ —	117,4	3,7
19- Restavracija	-	—	—	-	—	-	-
20. DS SS	132	, —	—	—	' —	123,2	3,9
21. Računalništvo	1.368	109,5	-	—	-	117,5	1.7
skupaj DO	300.970	89,4	82,4	105,0	6,2	122,7	4,4

^ed kratkim so se v Merkurju v Kranju srečali uredniki glasil OZD s področja 0bčine Kranj. Ocenili so skupno predkongresno publikacijo ..Pozdrav 8. kongre-ZKS" in se pogovarjali o možnosti racionalizacije stroškov ob poenotenju °blike (formata) glasil OZD v občini in medsebojnem sodelovanju urednikov.
^30 LET PROIZVODNJE ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE^
Nadaljevanje s 6. strani
energije. Sodimo namreč, da bodo z nadalj-tehničnim razvojem, še posebej na Področju mikroelektronike, dane objektne možnosti za združevanje merjenja, *akor tudi večje avtomatizacije in optimal-neiše distribucije raznih vrst energije.
Vrednost izvoza števcev se je predvsem v r^dnjih 5 letih hitro dvigala in se je v tem Obdobju povečala za 2,5-krat; tako je lani Presegla 8 milijonov dolarjev.
Mimo izvoza končnih izdelkov smo v novejšem obdobju dosegli tudi pomembne ®žultate v izvozu oziroma prenosu tehno-'°9ije na tuje partnerje. Po naši licenci že ®oe proizvodnja enofaznih števcev v špan-*kem podjetju „Metrega". Teče tudi reali-
zacija pogodbe za prenos tehnologije enofaznih števcev tunizijski firmi SlAME. Proizvodnja na osnovi te pogodbe bo stekla letos. Trifazne števce bo še letos po naši licenci pričelo izdelovati turško podjetje T.T.E.A.S. Pripravljamo pa se na sklenitev novih podobnih poslov.
Za sorazmerno uspešno prodajo števcev na tujih trgih ima veliko zaslug naša reno-mirana izvozna organizacija, ki deluje v okviru Iskra Commerce. Prek svojih predstavništev in lastnih firm v vseh pomembnih središčih sveta skrbi za primerno informiranost kupcev na svetovnih trgih, o široki ustvarjalni dejavnosti ISKRE, med drugim tudi o proizvodnih dosežkih Tovarne števcev.
PREDSTAVLJAMO VAM DRUŠTVO CIVILNIH INVALIDOV VOJNE
V Kranju je bilo medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne ustanovljeno leta 1972. Naloga društvaje, da vsem invalidom zagotovi ustrezno varstvo. Člani društva so vsi, ki so dobili kakršnekoli poškodbe med NOB kot civilisti kot tudi tisti, ki so utrpeli poškodbe z vojnim materialom. Po novem zakonu o civilnih invalidih vojne spadajo sem tudi osebe, ki so se ponesrečile v diverzantskih akcijah.
Zakon je odprl možnost za članstvo v društvu tudi tistim, ki so utrpeli psihične ali bolezenske okvare med vojno npr. v koncentracijskih taboriščih. Uveljavljanje raznih pravic in ugodnosti, kijih novi zakon zagotavlja civilnim invalidom vojne, bo glavna naloga društva ČIV pri uresničevanju določil omenjenega zakona v praksi.
Medobčinsko društvo ČIV ima trenutno okrog 180 članov, poleg te pa še. nekaj članov, ki še nimajo priznane invalidnosti. Tu gre v glavnem za osebe s psihičnimi in fizičnimi poškodbami. Zaradi številnih vprašanj, ki so se pojavljala pri dosedanjem ocenjevanju stopnje invalidnosti v primerjavi
z vojaško-vojnimi invalidi, so v Sloveniji oblikovali več komisij, ki bodo ponovno ocenile vse člane dmštev ČIV. Za gorenjske invalide bo ocenitev kmalu opravila komisija iz Ljubljane.
Obvestilo civilnim invalidom vojne V osmi številki Uradnega lista SR Slovenije je 8. aprila 1978 izšel Zakon o civilnih invalidih vojne. Zato pozivamo vse civilne invalide vojne, ki menijo, da bi lahko na podlagi omenjenega zakona uživali posamezne oblike varstva, naj pošljejo svoje vloge na občine, in sicer upravnim organom, ki so pristojni za zadeve borcev NOV in* vojaških invalidov.
Istočasno naj se omenjeni prosilci javijo pri svojem ' medobčinskem društvu ČIV. Za področja občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič je to Društvo ČIV Kranj, Levstikova ul. 8/1, ki ima uradne ure vsako sredo od 16. do 18. ure v Domu invalidov in borcev.
Posebej opozaijamo osebe, ki so zaradi vojnih dogodkov utrpele trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni, oziroma njenega poslabšanja, daje zanje rok za vložitev zahtevkov po novem zakonu odprt.
Medobčinsko dmštvo ČIV Kranj
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame IVANKESVATOVŠEK
se zahvaljujem vsem sodelavcem za izraženo sožalje in denarno pomoč
hčerka Irena Tomič, Tovarna ATC
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega dragega očeta
JANEZABLAGOVIČA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam v delavnici za stružene dele TOZD TEA in TOZD Stikala za izrečeno sožalje, denarno pomoč in spremstvo na njčgovi poslednji poti	hčerki Angela Jenko in
Rezka Dolinar
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta IVANA KOCJANČIČA
se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem TOZD ERO za darovani venec, denarno pomoč in izrečena sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala
hčerka Minka Šmitek z družino
skega vidika takega izobraževanja. Vendar samo izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu predstavlja obsežen in zaokrožen sistem
Razprava o ekonomiki varstva pri delu je bila sprožena. Treba jo je nadaljevati predvsem iz treh razlogov:
— Naš družbeno ekonomski razvoj, zasnovan na dohodkovnih odnosih, je zaostril delovanie ekonomskih zakonitosti.	Za to je spoznavanje in raz-
členjevanje ekonomskih zaKonitosti na področju varstva pri delu ne-obhodna nujnost samoupravne prakse. Ustvarjalna moč delavcev v združenem delu bo tako prišla bolj do izraza.
— Delovni človek v našem celotnem samoupravnem sistemu je kot proizvajalec in tudi kot samoupravlja-lec v središču vsega dogajanja. Zato varstvo delavca pri delu ne more biti le socialna komponenta dela. Delovni človek predstavlja najpomembnejši del proizvodnih sil, zato ukrepi za vzdrževanje njegovih neokrnjenih sposobnosti predstavljajo ekonomski interes celotne družbe.
— Dohodkovni odnosi in dosledna uporaba načela delitve po rezultatih dela zahtevajo globje spoznavanje medsebojne povezanosti in vpliva delovnega okolja in velikega števila poškodb ter zdravstvenih okvar na oblikovanje in delitev dohodka. In obratno.
Že dosedanji razvoj je kazal veliko željo spraviti dejavnost varstva pri delu na višjo raven, čeprav so bili ekonomski vidiki (vpliv na produktivnost ipd.) močno v ozadju. Pri tem pa smo imeli in imamo opravka z mnogimi objektivnimi in subjektivnimi težavami.
Varstvo pri delu se razvija vzporedno z razvojem gospodarstva in znanstvenih dosežkov. Družba pa določa minimum varstva pri delu (potom obveznosti, sankcij idr.), ki mora biti dosežen v temeljnih organizacijah. Istočasno pa obvezuje vse družbene činitelje, (sindikate, delegatske skupščine idr.), da napredujejo tudi v svojih prizadevanjih za boljše varstvo pri delu. Koliko v celotni družbi in koliko v vsakem delovnem okolju posebej dosegamo tako postavljeni minimum varstva pri delu in koliko so pri tem udeleženi dmžbeni činitelji, je stvar ocen, ki se med seboj tudi precej razlikujejo.
Ena izmed poudarjenih ocen je, da se v Jugoslaviji z varstvom pri delu še premalo ukvarjamo. Temeljna slabost je, da delavci v temeljnih organizacijah še ne poznajo dovolj ekonomskih posledic nezadovoljivega varstva pri delu. Za večjo učinkovitost na tem področju, za širšo in globljo dejavnost, bi morale temeljne organizacije bolj celovito ekonomizirati. Delavci pa bi morah precej bolje poznati ekonomske kazalce varstva pri delu. Ta ocena se dobro pokriva in je tesno povezana z drugo oceno, namreč da tehnokratske sile v veliki večini organizacij združenega dela držijo samoupravljanje na izredno nizkem nivoju. Pot iz tega pomeni usposobiti delavce za aktivno odločanje o vseh vidikih dela in življenja.
Eden izmed zelo priznanih ekono-w mistov je zelo dobro nakazal tri izhodiščne smeri bodočega razvoja ekonomike varstva pri delu:
— Razvijati t.i. predhodno varstvo. To je oblikovanje ustreznih pogojev dela prej, preden delavec začne delati (investicijski objekt, delovna sredstva oz. tehnološka oprema, strokovno usposabljanje idr.). Na tem področju ima ekonomika prvorazredno vlogo, saj je že dolgo znana resnica, da je cenejše sprotno „vgrajevanje" elementov varnosti kot pa naknadno ^ograjevanje".
— Ugotavljanje stanja varstva pri delu oz. dosežene stopnje varnosti. Danes še nimamo dovolj elementov in inštrumentov za to. Delavec mora dobiti tak vpogled na stanje, da bo lahko vplival. Vse to pa je najtesneje povezano z informacijskim sistemom.
— Postaviti sistem planiranja in programiranja varstva pri delu na mikro in makro področju. Ker je delovno okolje najbolj ogroženi del življenjskega okolja, je treba za planiranje varstva pri delu v organizacijah združenega dela postaviti osnove, se organizirati in delovati kontinuirano.
P.P.
ISKRA
Številka 24 - 10. junij 1978
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ - PRIPRAVLJALNI ODBOR
vabi gorenjske borce in aktiviste ter vse delovne ljudi in občane, posebno pa še mladino na
X. JUBILEJNI ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV IN BORCEV NOV,
ki bo v Kranju v nedeljo, 11. junija 1978.
Zbor bo na razstavišču Gorenjskega sejma, v primeru slabega vremena pa v pokritih prostorih sejma. Ob 9. uri bo odprta razstava ..Tkalci na Gorenjskem", ob 10. uri pa pričetek slavnostnega programa, na katerem bo govoril predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS dr. Anton Vratuša.
Po programu bo tovariško srečanje.
Pripravljalni odbor
V________________________________________________________________J
znatna sredstva za nabavo registrirnih naprav. Klasične ure so zelo neprimerne, saj zahtevajo nemajhno povečanje administrativnega dela zaradi dnevnega ročnega preračunavanja. Naš razvoj števcev je zato razvil registrirno napravo, ki jih je že začela izdelovati tovarna mehanizmov v Lipnici v modulih za 25 delavcev z vrhnjo omejitvijo 100 delavcev. Prednost te naprave je, da avtomatično (prek števca pogovorov) evidentira dnevni delovni čas, kot tudi komu-lativni seštevek opravljenih ur v teku meseca. Naprava stane od 70—80.000 dinarjev. Vsakdo si lahko na tej osnovi izračuna, kakšna sredstva so potrebna za nabavo opreme.
Kot že omenjeno, to vprašanje ostaja še naprej aktualno in računamo, če bodo seveda s tem sporazumni delavci v TOZD, da bi organizacijo gibljivega delovnega časa v širšem obsegu uveljavili v I. 1979.
V.D. DIREKTOR ORGANIZACIJSKEGA PODROČJA: Jakob Vehovec
AKCIJA MODRI TELEFON
Vi sprašujete, 23-33 odgovarja
Prostor, ki je na voljo za objavo odgovorov na vaša vprašanja, je omejen. Zato boste morali nekateri kak teden počakati. Poskušali bomo izdati poseben informativni list, v katerem bodo sami odgovori na vaša zanimiva vprašanja.
V večini naših tovarn imamo ozvočenje, kije po našem mnenju nezadostno izkoriščeno. Razmišljamo, da bi poskusno uvedli poseben program. Tako bi vas lahko dnevno seznanjali z aktualnimi novicami in važnejšimi obvestili. Zato vam za prihodnjo sredo predlagamo, da nam med 8. in 9. uro na tel. 23-33 sporočate pripombe o tem predlogu. Zanima nas tudi, kaj menite o našem glasilu, informativnem listu. Ali ste dovolj obveščeni? Kakšne informacije pogrešate? Česa je v ..Iskri" preveč? Želite sodelovati s svojimi prispevki, pa nimate izkušenj, korajže? Pokličite nas, pomagali vam bomo, da boste postali naš dopisnik. Vse objavljene prispevke dobro honoriramo. V sredo bomo torej spregovorili o obveščanju. Sporočite nam tudi, o čem bi radi kramljali z nami v prihodnje. Morda stanovanja, otroško varstvo ali pa zdravstvo?
Tov. Kocjančič iz TOZD TEA vprašuje:
..Zakaj tudi DO Iskra Elektromehanska nima takšnega terminskega koledarja kot ga ima večina delovnih organizacij na Gorenjskem, t.j., da delajo vsako prvo soboto v mesecu, en mesec pa po dve soboti. V Iskri imamo včasih več mesecev same proste sobote? "
ODGOVOR:
Razporeditev prostih sobot v Elektro-mehaniki še vedno temelji na dogovoru, ki je bil sprejet pred nekaj leti, saj je bila naša delovna organizacija med prvimi, ki je pripravila letni terminski koledar. Osnove dogovora so v tem, da s terminskim koledarjem želimo zagotoviti čim manj nihanj v številu obratovalnih in plačanih dni v posameznih mesecih. Drugo pa je bila želja, oz. zahteva, da naj bi bilo čim več prostih sobot v glavni sezoni. Vsako leto je bil predlog terminskega koledarja poslan v TOZD, ki so posredovale svoje pripombe, na osnovi katerih je bil izdelan dokončni predlog. Zadnja leta pa smo ga skušali tudi usklajevati z večjimi podjetji v Kranju, kar pa nam ni najboljše uspelo, oz. nismo uspeli povsem izenačiti in uskladiti rešitev, saj je vsako podjetje navajalo svoje razloge za svoje rešitve.
Vsekakor nam je situacija pri praznovanju letošnih prvomajskih praznikov pokazala, da na tak način, če se razporeditve prostega časa loteva vsako podjetje po svoje. najbrže ni dobra rešitev predvsem zaradi tega, ker je veliko zakoncev zaposlenih v različnih podjetjih. Glede na to bi bilo verjetno koristno, da vse delovne organizacije dostavijo predloge svojih terminskih koledarjev občinskim organom, ki bi v primeru velikih neskladij organizirali ustrezno dogovarjanje in pa sporazumevanje o organizaciji prostega časa, oz. prostih sobot.
Tov. Kocjančič iz TOZD TEA vprašuje:
„V 20. številki glasila Iskra ste pisali o tem, da bi tudi v naši delovni organizaciji kazalo uvesti gibljiv delovni čas v večjem obsegu kot doslej. Konkretnega odgovora, kdaj bo uveden GDČ pa v članku nisem zasledil.
Urednik
Zanima me, kdaj bo končno uveden GDČ v večjem obsegu kot je že npr. v Savi in, ali so v toku priprave na gibljiv delovni čas tudi v Elektrome-haniki? "
ODGOVOR:
Prvi predlogi o uvedbi gibljivega (v uporabi so tudi drugi izrazi) delovnega časa so bili v naši delovni organizaciji pripravljeni že v marcu leta 1976. Glede na pomanjkanje izkušenj in seveda tudi sredstev za opremo je bilo s sklepom poslovnega odbora dogovorjeno, da se preide na tako organizacijo delovnega časa postopoma. Kot prve so tak delovni čas uvedle dislocirane TOZD TEN, IPT, MSO, TEI Horjul in Komercialno področje v PPG v Ljubljani, kasneje pa se je v manjšem obsegu tak delovni čas začel uvajati v TOZD ATO (tehnični razvoj) in TOZD Števci (tehnični razvoj).
Za uveljavitev takega delovnega časa je potrebno zagotoviti osnovne tehnične (registrirne naprave) in organizacijske pogoje, pri čemer mislimo predvsem na zagotovitev delovne discipline.
Predlog o uvedbi gibljivega časa je bil v letu 1976 poslan vsem TOZD v proučitev. Odzivi so bili različni. Pozitivni so bili predvsem tam, kjer ni dvoizmenskega dela, kjer delovni čas .služb ni neposredno odvisen od proizvodnih ciklusov, na individualnih mestih, ki niso organizirana v nekem procesu itd. Negativni odzivi pa so bili iz tistih enot, kjer gre za takoimenovano vezano delo (tekoči trakovi in druge vrste tehnološke soodvisnosti dela, prevozi z javnimi sredstvi ipd.). Osnovna ugotovitev vseh pripomb pa je bila, da glede na možnosti koriščenja gibljivega delovnega časa niso vsi delavci v enakopravnem položaju.
Ne bi tu naštevali prednosti in pomanjkljivosti gibljivega delovnega časa, vendarle pa smo v preteklem času dobili določene izkušnje. Če bi hoteli vse strniti v eno, bi lahko rekli, da je tak čas primeren samo za sredine, kjer obstaja dobra delovna disciplina, predvsem pa korekten odnos vsakega posameznika do svojega lastnega dela. Če temu ni tako, imamo opraviti s težavami; pojavljajo pa se tudi že spoznanja, da taka organizacija delovnega časa, čeprav rešuje nekatere probleme — med drugim tudi prometne konice — ni ravno najboljša rešitev za industrijska podjetja, oz. organizacijo proizvodnje.
Kljub vsemu pri nas možnost za uvedbo gibljivega časa še nadalje proučujemo. Moramo pa vedeti, da bomo morali vložiti
VPRAŠANJE:
Ponovno sprašujete, zakaj odtegujejo dopust za proste sobote. K odgovoru v predzadnji številki „lskre" objavljamo dopolnilo. S tem odgovarjamo tudi vsem tistim, ki vas zanima, kdaj bodo pričele veljati določbe o kriterijih za dopuste v novih pravilnikih o delovnih razmerjih.
ODGOVOR:
Četrti odstavek 63. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 24/77) — v nadaljnjem tekstu ZDR — določa: če je vpeljan petdnevni delovni teden, se šteje dan, za katerega je ta dan daljši, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v TOZD (letni dopust ipd.) kot delovni dan.
ZZD in ZDR pa določata trajanje letnega dopusta v delovnih dneh (letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu . . .). V obdobju enega tedna pa je šest delovnih dni. Letni dopust se praviloma izrabi v daljšem nepretrganem trajanju (en del dopusta mora trajati nepretrgoma 12 delovnih dni — 93. člen ZDR) in se pri tem štejejo sobote kot delovni dnevi, ne štejejo pa se kot delovni dnevi, dnevi tedenskega počitka in prazniki, ki so dela prosti.
V TOZD nimajo enotnega načina obračunavanja prostih sobot. V naših TOZD so delavci v svojih še trenutno veljavnih SS o medsebojnih razmerjih določili, da se pri planiranju dopusta v dopust planirajo tudi proste sobote, ki praviloma padejo v čas koriščenja dopusta, če delavec izrabi dopust v enkratnem ali dvakratnem trajanju. Planirane proste sobote se tako obračunajo po določeni lestvici (npr.: 18 delovnih dni — 16 obratovalnih dni, 30 delovnih dni — 26 obratovalnih dni, itn.). Podobne določbe pa so tudi v osnutkih pravilnikov o delovnih razmerjih, ki jih bodo delavci naših TOZD sprejemali predvidoma koncem junija oziroma v začetku julija 1978. Določbe teh pravilnikov se bodo začele uporabljati 8 dan po objavi teh pravilnikov na običajen način v TOZD razen določb, ki določijo kriterije za redni letni dopust, ki se bodo začele uporabljati s 1. 1. 1979.
B. Račič
VPRAŠANJE:
Tovariša Hudolina iz TOZD TEA zanima, kako je v naši DO z dodatnim dopustom za invalide. Franc Šenk iz Orodjarne sprašuje, zakaj v Tovarni ERO že priznavajo dodatnih 5 dni dopusta delavcem, ki so stari nad 50 let. Tudi Alojza Čerina iz TOZD TEA zanima, kako lahko invalidi uveljavljajo dodatni dopust. Ida Božič iz GPP TEA nas je prosila za pojasnilo o 7. poglavju SaS o združitvi v DO.
ODGOVOR:
ZDR v svojih čl. 141., 142., 143, 144 in 145 določa pravice delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb in dolžnosti TOZD v zvezi z ugotavljanjem možnosti za zaposlitev invalidnih oseb. Vse te določbe ZDR so prenesene tudi v osnutek oz. že predloge pravilnika o delovnih razmerjih naših TOZD. Določila čl. 91 odst. 5 ZDR, ki obravnavajo „povečan letni dopust" še do 5 delovnih dni delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti, ne glede na starost pa delavcem, ki imajo priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih, in delavcem s telesnimi okvarami, in sicer v obeh primerih, če mu je priznana najmanj 60 % telesna okvara, pa se že upoštevajo pri odmeri letošnjega dopusta v vseh naših TOZD, kljub temu, da pravilniki o delovnih razmerjih še niso sprejeti, ampak se neposredno uporablja ZDR.
Ob tej priložnosti bi odgovoril še na vprašanje, ki se pojavlja v vseh TOZD pri odmeri letnega dopusta. To je vprašanje odnosa maksimalne dolžine letnega dopusta 30 delovnih dni in povečanega letnega dopusta 35 delovnih dni. ZDR določa v 91. členu trajanje letnega dopusta od najmanj 18 delovnih dni in do največ 30 delovnih dni, ne glede na to ali delavec dela poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delavci pa nato določijo dolžino letnega dopusta po osnovah in merilih določenih v samoupravnih splošnih aktih o delovnih razmerjih tako, da se upošteva maksimalna možna dolžina rednega letnega dopusta v trajanju 30 delovnih dni. Izjema od tega pa je takoimenovani povečani letni dopust (5 delovnih dni) tako, da delavci po spredaj omenjenih osnovah in merilih lahko dosežejo največ 35 delovnih dni dopusta (do 30 delovnih dni po osnovah in merilih za redni letni dopust in 5 delovnih dni povečanega letnega dopusta).
Vlil. simpozij JUKEM v Sloveniji
Po 12 letih bo v naši republiki ponovno jugoslovanski simpozij o električnih meritvah in merilni opremi. Prireditev bo od 17. do 19. oktobra 1978 v Mariboru v organizaciji Regionalnega odbora JUKEM.
Predvidoma bodo na simpoziju zastopana vsa področja merjenja:
—	metrološka merjenja,
—	merjenje v industriji,
—	laboratorijske meritve,
—	merjenje v elektrogospodarstvu,
—	merjenje v medicini.
Organizator posebej predlaga naslednjo tfematiko: legalna metrologija, operacijski ojačevalniki, pretvorniki, fotometrijske metode, laserji, avtomatizacija merilnih postopkov. Strokovne skupine se bodo formirale glede na tematiko in obseg prispelih referatov. Panelni razpravi, ki sta vključeni v program simpozija, bosta obravnavali naslednji temi:
—	atestiranje in
—	metrologijo.
V času simpozija bo tudi razstava merilne opreme z demonstracijami. Prijave za sodelovanje z referati, poročili ali tezami za razpravo za okroglo mizo pošljite organizatorju najkasneje do 1. julija 1978 rok za predajo referata pa je 1. september 1978.
Podrobnejše obvestilo o simpoziju bo na voljo v juniju. Organizator prosi vse zainteresirane, ki želijo podrobnejše informacije, naj se prijavijo pismeno ali telefonsko na naslov: Visoka tehniška šola (simpozij JUKEM), 62000 MARIBOR, Smetanova 17, tel. 25461 interna 77.
Radijske
in telefonske zveze
na Gorenjskem
Radiotelegrafisti Prešernove brigade (1944).
Radijske zveze med vojaškimi enotami, na katerih postaje so se navezovale tudi nekatere terenske organizacije, so bile v letih 1944 in 1945 na Gorenjskem zelo pomembne, saj seje dogajalo, da v času ofenziv in povečane dejavnosti domobrancev na levem bregu Save ni bilo drugih zvez kot radijskih.
Za radijske zveze se je že v letu 1943 zavzemal zlasti Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko in Koroško. Maja 1943 je poročal Edo Bregar-Don sekretarju PK KPS, Maksu Krmelju, o radijski postaji, ki bi jo uporabljali v zvezi z Dolomitskim odredom. Dobil je oddajnik, s katerim bi lahko vzpostavil zvezo z bataljoni, ki pa zaenkrat še ne bi mogli oddajati. Kasneje so skrb za te zveze prevzele vojaške enote. Januarja 1944 je organiziral štab IX. korpusa dobro radijsko zvezo z Gorenjsko, natančneje s štabom Gorenjskega odreda. Postaja Rado IX. korpusa je povezovala XXXI. divizijo z Gorenjskim odredom in pozneje s tremi gorenjskimi odredi, postaja Viktor pri IX. korpusu pa je vzdrževala zvezo s 4. operativno zono. Brigade so dobile radijsko zvezo junija 1944. Že januarja 1944 so pri štabu korpusa končali prvi tečaj za radiotelegrafiste, ki so jih z radijskimi postajami vred poslali v obe diviziji in v odrede. Posamezni odredi in brigade so bili s pomočjo radijskih zvez tudi neposredno povezani z Glavnim štabom. Kokrški odred je od Gorenjskega odreda dobil dve radijski ekipi: ekipo Storžič (pri štabu Kokrškega odreda) in Stol (pri prvem bataljonu). Zvezo so imeli z IX. korpusom. Glavnim štabom, 4. operativno zono in Kokrškim odredom. Decembra 1944 so jim Nemci postajo uničili, od 4. operativne zone so nato dobili nov oddajnik. Na radijsko postajo Škofjeloškega odreda se je preko Komande Gorenjskega vojnega področja nekaj mesecev navezoval tudi Oblastni komite KPS za Gorenjsko, zlasti za zvezo z glavnim vodstvom. Jeseniško-bohinjski odred je dobil svojo radijsko postajo sredi septembra 1944, ker pa je bil aparat pokvarjen, so vzpostavili redne zveze šele oktobra.
30. julija 1944 je sprejel Oblastni komite KPS sklep, da zaprosi CK KPS in štab IX. korpusa, naj preskrbijo radiooddajno postajo, vendar jo je dobil šele proti koncu leta 1 944. Tedaj jo je dobil tudi OK KPS Kranj.
TELEFONSKE ZVEZE
Gradnja zalednega telefonskega omrežja na Gorenjskem je bila povezana z razširitvijo tega omrežja s Primorske (to je bilo od februarja 1944 naprej). Prve zaledne telefonske zveze na Primorskem so bile vzpostavljene že jeseni 1943, na več krajih, največ pa na Cerkljanskem. Telefonsko omrežje na Primorskem in Gorenjskem je bilo razdeljeno na šest zon, med katerimi je imela 4. zona — za zahodno Gorenjsko — centralo na Martinj vrhu. Zona je bila ustanovljena v začetku maja 1944, kontrolor je bil Marjan Križaj-Samo. Glavna naloga te zone je bila zbiranje materiala potrebnega za pospešeno gradnjo novega onrežja. V načrtu je bila gradnja telefonskih zvez do Škofje Loke in do Kranja. Aprila 1944 je sovražnik ob vdoru na Cerkljansko uničil telefonske zveze, ki pa so jih hitro obnovili. Iz Martinj vrha so linijo potegnili še naprej na Gorenjsko, do Zaprevala in do Poljan. Telefonsko centralo z dvanajstimi stalnimi priključki (za Železnike, Javorje, Žeti no. Mlako, Martinj vrh, Ob-kom KPS, komando GVP, OK KPS Škofja Loka, komando mesta Škofja Loka . . .) so imeli pod Blegošem. Ker na področju Gorenjske ni bilo mogoče postavljati drogov, so uporabljali le izolirno žico, pozneje pa proste vode.
Pri raznih večjih vojaških akcijah so znali štabi enot z domiselnim povezovanjem in uporabo lastnih sredstev, stalnih zalednih linij in tudi nemških telefonskih linij vzpostaviti telefonske zveze s skoraj vsemi enotami, ki so neposredno napadale ali varovale napadajoče enote. Spretno so prisluškovali tudi sovražnim pogovorom. Zelo dobro so na primer delovale telefonske zveze med napadi na Gorenjo vas. Poljane, Železnike in drugje. Telefonska linija je bila skoraj v krogu napeljana okrog postojanke. Nanjo so bile priključene telefonske centrale enot, ki so napadale, telefonisti pa so uporabili nemško telefonsko linijo Škofja Loka-Gorenja vas. Sistem telefonskega omrežja je bil zasnovan tako, da so bile končne telefonske postaje blizu postojank, ki jih je sovražnik navadno uporabljal kot izhodišča pri svojih ofenzivah. Telefonisti in z njimi povezani obveščevalci sojih nenehno nadzirali in vsako spremembo takoj sporočili višjim poveljstvom, ki so tako imela možnost, da v vsakem trenutku vedo, kakšno je stanje v kateremkoli delu Gorenjske. Zato so bila kakšna večja presenečenja s strani sovražnika izključena. Brigade na Gorenjskem niso imele stalnega telefonskega omrežja.
Zaključena lastna telefonska omrežja so imeli tudi gorenjski odredi. Maja 1944 je imel Gorenjski odred svojo postajo priključeno na stalno omrežje, telefonisti pa so bili na razpolago kontrolorju 4. telefonske zone in so pomagali pri napeljavi linije proti Gorenjski. Telefonske zveze so poznejši trije gorenjski odredi gradili v okviru svojih enot postopno. Tako je imel marca 1945 Kokrški odred že 7 km dolgo linijo. S telefonom so bili povezani štab Kokrškega odreda, obveščevalni vod, izvidnica obveščevalnega voda, 2. in 3. bataljon in Okrožni komite KPS Kianj. Imeli so sedem telefonskih aparatov. Jeseniško-bohinjski odred je prevzel že v poletju 1944 izdelano telefonsko zvezo od Okrožnega komiteja VOS Jesenice, ki je povezovala Bohinjsko Bistrico preko Polja in Stare Fužine s Srednjo vasjo. Zveza je šla po starem, mrtvem električnem vodu. Jeseniško-bohinjski odred jo je še izboljšal in je imel kmalu že devet priključkov. Povezani so bili štab odreda v Stari Fužini, 1. in 2. bataljon, obveščevalni center, vod za zvezo, intendantura, komanda mesta Bled ter vasi Polje, Stara Fužina in Srednja vas. Te zveze so uporabljali še po osvoboditvi, do konca leta 1945. Odred je imel tudi svoj sistem telefonskih zvez. Otroci iz Zasipa so pobrali kakšnih 10 km žice nemškega poljskega telefona med Podhomom in Vintgarjem in tako je imel odred kar 20 priključkov. Omogočali so mu popolno nadzorstvo nad sovražnikovim gibanjem. V začetku novembra 1944 je imel Škofjeloški odred dva angleška poljska aparata in štiri namizne aparate, 4 km dobro izolirane in 2 km slabše izolirane telefonske žice. Samo v novembru so med raznimi premiki telefonisti pobrali 45 km telefonske linije.
Vod za vezo škofjeloškega odreda na Kladjah.
(Iz kataloga Zveze med NOB na Gorenjskem, ki ga je pripravila Nada Holyinski, kustosinja Gorenjskega muzeja Kranj, ob strokovni razstavi Zveze med NOB na Gorenjskem, v Kranju 1978.1.)
V
y
B. Račič
TOZD FE RITI
Profesionalizacija — visok cilj
Že štiri leta si v Feritih prizadevajo doseči profesionalno raven kakovosti svojih izdelkov. V ta program so vložili mnogo načrtnega strokovnega dela. Aktivirali so ves domač strokovni kader in pritegnili k sodelovanju tudi zunanje strokovne inštitucije
Kaj je pravzaprav profesionalna raven? Na to so mi odgovorili vodja razvoja navitih komponent Janez Japelj, vodja razvoja feritov Vojin Gardaševic in direktor Dušan Dolničar. Pa tudi na druga vprašanja s tega zanimivega področja sem dobil izčrpne odgovore.
Profesionalna kvaliteta izdelkov je tista, ki jamči veliko zanesljivost med uporabo. Zato se ti izdelki lahko uporabljajo tudi v profesionalni tehniki - odtod tudi ime. Sploh pa tehnika in zahteve okrog feritnih jeder zelo hitro rastejo. Feritna jedra, ki so zamenjala dmge mehko-magnetne materiale imajo vse važnejšo in zahtevnejšo funkcijo. Ker so neprevodna — to je v bistvu keramika, so porabna pri višjih frekvencah. Največja pridobitev pri tem je zmanjšanje izgub energije.
Kot smo že rekli, se je ideja o profesionalizaciji rodila v feritih pred štirimi leti. Pogoje za tak kvalitetni nivo pa so dobili lani ob rekonstrukciji tovarne. Ob tem so se ubadali s celo vrsto težav. Predvsem je bilo težko nabaviti strojno opremo in predvsem inštrumentarij. Doma merilnih instrumentov izdelujemo malo in zato so bili skoro izključno vezani na uvoz z zahoda. Tu pa so se srečali z mukami carinskih ovir, zaprek in prepovedi.
No, uspelo jim je obvoziti mnogo postavljenih vrat in tako so se za silo opremili za najzahtevnejša meijenja. Zakaj toliko govorimo o inštrumen-tariju? Zato, ker je le-ta bistven element pri pridobivanju najvišje kakovosti. Profesionalna raven namreč zahteva precizno spremljanje proizvodnje, mnogo vmesnih meritev in kontrol. Šele tako je mogoče zagotoviti najboljšo - kakovost.
Ko že govorimo o najvišji kvaliteti feritnih jeder in navitih komponent, naj opozorimo na veliko težavo, ker primanjkuje standardov za kakovost. Standardi niso postavljeni niti pri nas, niti po svetu. Zato je edina možna primeqava približevanje, oz. vzporejanje z izdelki re-nomiranih firm po svetu.
Po dobrih izdelkih s tega področja sta pri nas zlasti znani firmi Siemens in Philips. To sta zdaj tudi največja konkurenta na jugoslovanskem trgu, saj so doslej vse tovrstne visokokvalitetne ferite za profesionalno rabo proizvajalci uvažali. Zato je uspeh, da so osvojili proizvodnjo profesionalnih feritov v TOZD Feriti, še toliko večji, ker bo prispeval k manjšemu uvozu.
Novo proizvodno področje pa je zahtevalo tudi precej novega strokovnega kadra, zlasti za razvoj pa tudi za tehnologijo in spremljanje proizvodnega procesa s stalno kontrolo v vseh fazah, Tega kadra pa redne šole sploh ne dajejo, ker nimamo rednih šol za tehnično keramiko. Zato so si izobrazili višji kader s pomočjo Inštituta „Jožef Stefan" in doma. Pri uvajanju te nove proizvodnje pa so tesno sodelovali z Inštitutom Jožef Stefan in IKM.
Ta nova kvaliteta zahteva poleg pogostih meritev — nekatere elemente merijo stoodstotno in ne le vzorčno — tudi klasifikacijo, po domače bi rekli prebiranje proizvodov po višini kakovosti. Le tako, s temeljitim merjenjem, klasifikacijo in stalnim spremljanjem kakovosti lahko zagotovijo naročnikom naj-
boljše izdelke profesionalne kvalitete.
Zanimivo je, da tako zahtevni kontrolni in kvalitetni izbor ne zmanjšuje količin. Tu so si pomagali zaenkrat z dobro organizacijo del pri
Kot vsaka TOZD tudi Iskra v Mokronogu skrbi za čimvišji standard na delovnem mestu. Kolikor je v adaptiranih prostorih mogoče so si uredili prostor, malice in okolje. Težje pa je s stanovanji, saj namensko zbranih 48 starih milijonov ne zadostuje niti za eno družinsko stanovanje. Prošenj in potreb pa je veliko. O tem sva se pogovarjala s Cvetko Dvornikovo, ki kot referent splošne službe opravlja delokroge del kadro-vika, sekretarja, tajnice pa še nekaj drugih zadolžitev ima.
Delovni pogoji so zaradi »čistega" proizvodnega programa, ki zahteva zelo natančne klimatske in higijenske pogoje, kar ugodni. Imajo centralno kurjavo in kar dobro urejeno prezračevanje. Nekaj faz delaje malo težjih, pa se zaradi narave dela ne da mnogo napraviti za izboljšanje. Pač pa jih pesti prostorska stiska.
Nenamenski prostori so premajhni in ne morejo niti ene delovne linije izpeljati v istem proštom. Zato je razumljivo mnogo prekladanja in prevažanja, kar zakomplicira organizacijo dela in seveda veča stroške. Zato zelo veliko pričakujejo od gradnje novih proizvodnih prostorov v dmgem letu. Sicer pa je čas, saj so v provizoriju že 15 let - od začetka obratovanja.
S kuhinjo so zelo zadovoljni. Kuharici pripravita vsak dan topli obrok dopoldne in popoldne, včasih je moč
Tovarna mikroelektronskih vezij se je lepo zlila v Iskrin kompleks v Stegnah J Mikroelektronika je temnejša tovarna levo).
meritvah, načrtujejo pa polavtoma-tizacijo in avtomatizacijo meritev.
Velik uspeh pri visoki kvaliteti feritnih jeder pa je šele prva stopnja profesionalizacije. Počasi že prehajajo v proizvodnjo novih komponent: navitih komponent s feritnimi jedri. To je že višja oblika od zgolj izdelave elementa — ferita. Tako že zdaj proizvajajo okrog 60 % navitih komponent za široko potrošnjo, zadnji dve leti pa že tudi navite komponente za profesionalno rabo. Le-te so zlasti iskane pri kupcih. Zato se razvoju in izpopolnjevanju te proizvodnje zelo intenzivno in strokovno posvečajo.
Prav za to vejo bodo dmgo leto tudi začeli z dmgo stopnjo rekon-stmkcije tovarne, da bi tako izdelali več in še kvalitetnejših iskanih navitih komponent s feritnimi jedri .
Fy
izbrati tudi med dvema jedema. Za nočno izmeno pa tudi poskrbijo za toplo hrano. Ker pa je tudi v kuhinji-dren, ne morejo uporabljati niti strojev, niti kakih pripomočkov. Zato kuharici vse delata „na roko" in se je treba kar zasukati, da pravočasno in z dobrimi rečmi napolnita 150 lačnih želodcev.
Najbolj pa je kritično vprašanje stanovanj. Ker gradbena operativa v trebanjski občini ne dohaja potreb, je Mokronog nekje na robu, oz. na repu gradnje. Tako celo z zbranimi sredstvi ni mogoče kupiti stanovanj, ker jih pač ni. Zaradi istega vzroka tudi ne prihajajo v poštev solidarnostna stanovanja, ker tudi Stanovanjska skupnost ne more kupiti, kjer nič ni. V Iskri so s pomladitvijo kolektiva odprli vrsto novih stanovanjskih vprašanj, zlasti za nekaj samohranilk. Ena izmed samskih mamic z otrokom celo stanuje v novi, neometani garaži, brez tekoče vode in sanitarij. To je sicer eden najbolj kritičnih primerov, ni pa edini.
Marsikaj so že uredili. Z zbranimi sredstvi pomagajo pri zasebnih gradnjah in adaptacijah. Posojila so sicer majhna, vendar le tako je možno ustreči več prosilcem z zbranimi sredstvi. Lani so kupili eno stanovanje in organizirali akcijo za oplemenitenje sredstev, zbranih za stanovanjsko gradnjo. Denar so vezali v banki in tako bodo zaposlenim omogočili več sredstev za kredite in na ta način upajo tudi pomagati nekaj interesentom pri nakupu stanovanj v bloku.
Izobraževanja so se lotili z vso resnostjo. K temu jih sili že potreba po strokovnjakih in vedo, da bodo le z načrtno štipendijsko politiko prišli do potrebnega kadra.
Organizirali so tudi akcijo za tiste, ki nimajo končane osemletke - a žal z majhnim uspehom. Imajo pa 20 rednih štipendistov na vseh šolah, od poklicne do univerze. Ob delu se izobražuje 8 delavcev, nekaj pa že poleg tega v lastni režiji. Leta 1976 so organizirali tudi seminar za pridobitev interne kvalifikacije. Pri tem jim je pomagala Delavska univerza iz Trebnjega.	KF
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
Stanovanja so še vedno problem
S kamero po TOZD
TOZD Magneti: Eden izmed desettisoč delov v ficku je tudi magnet v brzinomeru, ki ga izdelujemo v Iskri, TOZD Magneti. Na sliki: Fikreta Be-ganovič pri zlaganju.
TOZD Orodjarna se vse bolj preusmerja na proizvodnjo strojev za izboljšanje tehnologije, polavtomatizacijo avtomatizacijo. Na sliki: Janez Zupančič pri montaži avtomata za lepljenje in pakiranje dušilk v TOZD Feriti,
TOZD Keramika Vižmarje: Doma so skonstruirali in v domači orodjarni izdelali avtomatske vrtalne stroje za vrtanje keramičnih teles: S tem so skrajšali čas vrtanja 15-krat in poleg tega dosegli večjo zanesljivost in kvaliteto.
■Razširjeni kolegij DO IEZE je razpravljal b usmeritvi IEZE do leta 1983. Strokovne predloge je podal Marjan Henigman, komentiral pa jih je glavni direktor Gojmir Blenkuš. Ostali člani so razvili živo in plodno debato. O tem smo več pisali v prejšnji številki
ISKRINE IZDELKE najdeš povsod: posnetek je iz kinodvorane hotela Delfin v Poreču. Na mizah so naprave za vključevanje mikrofonov in slušalk za simultano prevajanje, v ozadju zvočni steber.
J
VSI SKUPAJ USTVARJAMO NOVO AVTOMATIKO
„Zdaj smo pred važno odločitvijo. Delavci Avtomatike hočemo ustvariti novo Avtomatiko. Nova programska usmeritev nam daje možnosti, da uveljavimo vsa sodobna organizacijska načela in da uresničimo določila zakona o združenem delu". Tako je zapisano v uvodu Elaborata o programski usmeritvi in samoupravni organiziranosti delovnega procesa. Čeprav je bilo v priprave omenjenega dokumenta vključenih skoraj 300 delavcev Avtomatike, ga ne moremo vzeti kot nekaj dograjenega, saj bo v njegovi notranji zgradbi potrebno še marsikaj dopolniti, pač pa kot temelj, na katerem bomo naslednjih nekaj let gradili našo nadaljnjo organizacijo in celotno politiko. Da bi^apisana načela še izpolnili so se v sredo, 31. 5. 1978 za okroglo mizo zbrali poslovodni delavci delovne organizacije ISKRA — Industrija za avtomatiko.
Nova Avtomatika - organizacija, ki omogoča večjo produktivnost
Franc VREČEK: je podal povzetek Elaborata. Povedal je, da začetek dela na elaboratu sega že v lanski november, ko so bile postavljene osnovne zasnove o organiziranosti DO in ko so bili sprovedeni prvi ukrepi z nalogo, da se napravi konkretni predlog, kaj so cilji Avtomatike in kako naj bo to delo oziroma proizvodni proces organiziran, da bi se takšni cilji dosegli. Prvi krog razprav, ki je potekal v mesecu marcu in aprilu, je obsegal dogovarjanje o programski usmeritvi in samoupravni organiziranosti. V razprave na to temo je bilo vključenih približno 1000 delavcev, ki so imeli priliko dajati predloge in pripombe in postavljati vprašanja. Z namenom, da bi prišli do čimboljših rešitev, so se tudi člani podkomisij delavskega sveta posvetovali s strokovnimi krogi. Tako so se v tem času dogradile tudi osnove elaborata, ki smo jih smiselno poskušali urediti tako, da smo izhajali iz programske in investicijske usmeritve in same organiziranosti poslovanja. Odločitev o teh gradivih, ki so v elaboratu zajeta, je danes za nas izrednega pomena, ker v bistvu iz njih sledijo vsi samoupravni sporazumi, organizacijski predpisi in poslovniki naše DO.
V prvih treh poglavjih elaborata je zajeta programska in investicijska usmeritev. Sama organiziranost poslovanja, s poudarkom na tistih funkcijah, za katere se dogovarjamo, da jih izvajamo skupno — bodisi v TOZD skupnega pomena ali v delovnih skupnostih, so zajete v poglavju 4. Če hočemo preprečiti, da se tudi v bodoče ne bodo ponovila prekrivanja in da se bodo izvajale vse potrebne funkcije v okviru poslovanja v posameznih TOZD, smo poskušali dokaj smotrno opisati predmet poslovanja v poglavju 5. Poslovna povezanost proizvodnih ciklusov in dohodkovna povezava posameznih faz celotnega proizvodnega procesa sta obdelana v poglavju 6 in 7. Iz določil zakona o združenem delu izhaja 8. poglavje, medtem ko je 9 podrobneje obdelano v posebnem aktu, v delovnem osnutku predloga samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju DO.
Nova programska usmeritev — večji dohodek
Vprašanje: Če navežemo vaše izvajanje na programsko usmeritev kot eno od osnov elaborata, kaj je potem njeno bistvo v srednjeročnem razvoj?
Franc VREČEK: Razvidno je, da dajemo v programski usmeritvi poseben poudarek tistemu, delu, ki ga tolmačimo pod imenom gradnja sistemov. Ta del predstavlja v letošnjem letu strukturno udeležbo velikostnega reda 50 %, do leta 1982 pa naj bi se povečal na približno 65%. S tem ni rečeno, da ostali deli (elementi in naprave) v eksterni proizvodnji ne bodo naraščali. Hočem poudariti le to, da bomo v bodoče poskušali nuditi trgu predvsem kompletna postrojenja. Naj dodam še to, da je v teh 65 % strukturne udeležbe vnešen velik del naših naprav in elementov. To pa se navezuje že na prikaz interne realizacije tistih naprav, ki "jih gradimo v lastne sisteme in tistih elementov, ki jih vgrajujemo v lastne naprave. Za 1982. leto predvidevamo porast elementov na 18 % celotne produkcije, kar pomeni, da bomo dali prednost proizvodnji tistih elementov, kijih rabimo pretežno za lastne potrebe. Proizvodnja elementov splošne potrebe pa bo ostala skoraj nespremenjena, vendar računamo, da bomo približno 25 % teh elementov sami vgradili v naprave. Proizvodnji naprav posvečamo v usmeritvi posebno pozornost, saj naj bi se strukturna udeležba, ki danes predstavja približno 31 %, v obdobju 5 let povečala za 33%. Tudi za samostojne naprave velja, da jih bomo do 1982. leta skoraj 50% lahko prodajali v sistemih. Sisteme smo delili na del, ki že danes obstaja in del, ki bi v naslednjem obdobju na novo nastajal, vendar je njihov zasnutek danes že tu. Avtomatika je bila v sedanjem obdobju usmerjena izrazito na domači trg. V bodoče pa nameravamo najmanj 16%
svoje produkcije realizirati na izvoz in to predvsem na izvoz sistemov in naprav, ki že sedaj narašča od 7—10 %. Pri obravnavanju sistemov kot novega TOZD skupnega po-
mena, je bila narejena analiza dobaviteljev naprav in izvajalcev storitev pri gradnji sistemov.
Doboritelji naprav in izvajalci storitev pri gradnji sistemov
Iz prikazanega diagrama je razvidno, da predvidevamo bistveno povečanje storitvenega dela.
Naša enotnost bo omogočila hitrejši napredek!
Vprašanje: Zavedamo se, da smo s sprejemom te nove usmeritve šele na začetku poti?
Drago PODLOGAR: V teku razprav, ki smo jih že v lanskem letu intenzivno vodili v TOZD naše Avtomatike, je vse bolj prihajala do izraza želja in spoznanje, da moramo iz Avtomatike narediti neko novo delovno organizacijo, ki bo imela za svoj strateški cilj organizirati tak proizvodni proces, ki bo na tržišču plasirala svoje izdelke v čim kompleksnejši obliki. Prav ta elaborat nam daje izhodišča, ki nam bodo omogočila, da bomo tak koncept tudi realizirali. Predstavlja noviteto, da bomo v TOZD materialne proizvodnje lahko uvedli specializacijo in da bomo svoje proizvode preko ustreznih strokovnih dejavnosti, ki bodo združene v TOZD Trženje, TOZD Sistemi in TOZD Razvojni institut plasirali kot kompleksne projekte. Jasno je, da tu še vrsta stvari ni obdelanih in da vrsto predlogov lahko pričakujemo s strani delavcev iz TOZD materialne proizvodnje in TOZD skupnega pomena, ki se bodo na novo formirale in delovnih skupnosti. Mislim pa, da iz vsega elaborata sledi, da bomo morali združiti vse sile in napore, če bomo hoteli uresničiti postavljene cilje. Dejstvo je, da smo v materialnem delu globoko zaostali in da je precejšnji del naših osnovnih sredstev že amortiziran. Zato bomo morali vlagati tudi v modernizacijo tehnologije, v nove programe in kadre, v razvoj in vse ostalo, kar je za dober proizvodni proces potrebno. Pri tem mislim na izgradnjo svojega poslovnega, ekonomskega in samoupravnega informacijskega sistema, brez katerega je vodenje tako zahtevnega proizvodnega procesa nemogoče. To pomeni, da si moramo ustvariti močno tehnično bazo in koordinacijo dela med vsemi, ki opravljajo izredno zahtevne in integrativne funkcije in to ne samo znotraj tega procesa, temveč tudi do okolja, ki je tu povezano; v ekonomskem smislu pa do uresničevanja načel zakona o združenem delu. Vsakemu delavcu moramo dati svoje mesto in perspektivo, ki bo motivirala slehernega, da bo postavljene cilje realiziral v uspele rezultate. Brez tega, da bomo vsi najbolj racionalno sodelovali, tako velikih nalog ne bo mogoče realizirati. Menim, da smo na najboljši poti, da zastavljene programe uspešno izpeljemo in da se bomo čez nektj let s ponosom ozrli na to obdobje, ko sprejemamo in izvajamo preobrazbo naše DO.
Dobre proizvodne programe pospeševati!
Vprašanje: Investicijska vlaganja so bila šibka točka naše DO. Kakšno je njihovo mesto v srednjeročni usmeritvi?
Viktor KOROŠEC: Danes smo že nekajkrat ponovili, da je v vsakem trenutku v Avtomatiki prisoten poudarek investicijskemu vlaganju, investicijski politiki.Če izhajamo iz dosedanjega razvoja DO, lahko rečemo, da investicijska vlaganja niso rastla sorazmerno s proizvodnjo. Iz podatkov izhaja, da je danes v Avtomatiki 64 % celotne opreme odpisane. Takoj se pojavi vprašanje, kako izvajati zahtevne projekte. Z ozirom na podatek o programskem prestrukturiranju je potrebno, da z investicijskimi vlaganji to prestrukturacijo uresničimo v naslednjem petletnem obdobju. Realizacija programske usmeritve se bo morala pokazati po strateških projektih, s tem da bomo morali dati prednost projektom kot so:	računalništvo, zasnova
sistemov za vodenje in krmiljenje, signalizacija in avtomatizacija procesov, sistemi, naprave in elementi, s katerimi se pridobiva toplotna energija, projekt profesionalnih elektronskih naprav in elementov višjega kvalitetnega razreda, projekt proizvodnje zaščitniških, napajalnih in pretvorniških naprav, itd. Pretežni del investicijskih vlaganj bi morali usmeriti tudi v zaposlovanje kadrov (približno 20—30 novih inženirjev letno), v opremljenost delovnih mest in laboratorijev, za .zagotovitev prostorskega minimuma za tako intenzivno inovativno dejavnost, ki bo zahtevala tudi del uvoza opreme. Drugo izhodišče pa je, da bodo morale TOZD ne glede na želje, investicijska vlaganja izvajati na skupno dogovorjenih osnovah oziroma potrebah torej na njihovi programski in ekonomski utemeljitvi. Vključno s tem pa bodo morali vsi investicijski elaborati posameznih TOZD zajemati potrebe kadrovske in štipendijske politike, standarda, civilne zaščite in ostalih širših družbenih potreb.
Pregled investicijskih vlaganj po posameznih TOZD predstavlja:
V	TOZD, ki se bodo organizirale in konstituirale iz TOZD TELA naj bi predstavljala vlaganja do 1982. leta 589 milijonov, s tem da bi proizvodnja morala narasti na milijardo štiri milijone s 1672 zaposlenimi.
TOZD SVN naj bi investirala 259 milijonov ob porasti proizvodnje na 557 milijonov s 527 zaposlenimi.
V	TOZD ELA naj bi znašale investicije 10 milijard, proizvodnja pa 279 milijonov pri 343 zaposlenih.
ISKRA
Številka 24 — 10, junij 1978 Ugotovitev: elaborat je dobra osnova, na kateri bomo gradili novo Avtomatih
30.junija se bodo delavci Avtomatike odločali na referendumu o samoupravnem sporazumu o spremembah v organiziranju delovne organizacije.
Tako so sklenili delegati delavskega sveta delovne organizacije Iskra — Avtonatika na svojem 12. rednem zasedanju 6. junija 1978.
Družbeno-politične organizacije Iskra-Avtomatika so na svoji skupni seji (5. junija 1978) ugotovile, da sta tako delovni osnutek samoupravnega sporazuma kot elaborat, ki pojasnjuje razloge za spremembe v organiziranju, skrbno pripravljena. Zato sta dobra osnova za najširše javne razprave. Sindikalna organizacija je sprejela načrt organizacije razpravna zborih delavcev.
(Več o obeh sestankih v naslednji številki).
Ustvarjalci elaborata pri ocenjevanju svojega dela.
V TOZD Napajanja bi vlagali v višini 240 milijonov, ob porasti proizvodnje na 389 milijonov s 525 zaposlenimi.
TOZD Orodjarna tu gre za novo usmeritev v proizvodnji orodij, ki bo zahtevala 166 milijonov ob porasti proizvodnje na 335 milijonov. Število zaposlenih se bistveno ne menja, 156 delavcev.
TOZD Inženiringi bodo vlagale v višini 305 milijonov, proizvodnja pa naj bi na-rastla na 576 milijonov s 456 zaposlenimi.
TOZD PCT naj bi vlagala v višini 77 milijonov, realizacija pa naj bi se ob 125 zaposlenih dvignila na 143 milijonov.
Če pogledamo še TOZD skupnega pomena in delovne skupnosti, nameravamo v TOZD Razvojni institut vložiti 48 milijonov ob 193 zaposlenih.v TOZD Trženje in delovne skupnosti pa 35 milijonov pri 130 zaposlenih. Pri zadnjih dveh skupinah bo poudarek na opremljenosti, kadrih in izgradnji oziroma dograditvi prostorov.
Takšen obseg investicijskih vlaganj predstavlja, da bi do leta 1982 od sedanje vrednosti proizvodnjo v višini 128 starih milijard v letošnjem letu dvignili na 340 milijard leta 1982.
Združeni delavci razvoja bodo bolj učinkoviti
Vprašanje: Razvojna dejavnost je v elaboratu dobila precej pomembno mesto?
Franc VRŠNAK: Dotaknil bi se nekaterih bistvenih stvari v razvojni dejavnosti, ki je važen dejavnik v realizaciji programske usmeritve. V tem poglavju elaborata smo poskušali prikazati kaj bomo razvijali, kako in na kakšen način bomo te razvojne programe lahko izpeljali. Prikazali smo tudi udeležbo tehničnih strokovnjakov, ki bodo delovali pri realizaciji tega programa. Pri razvojnem programu želimo na eni strani modernizirati naše obstoječe programe, po drugi strani pa razviti nove, sodobne elemente, naprave in sisteme, z upoštevanjem najmodernejše tehnologije, ki je odraz naše želje, da moramo biti tudi v tehniki in izvedbi najmodernejši prav tako kot poskušamo biti v organizaciji in vodenju poslovne politike. Programi so razdeljeni po treh grupah naše proizvodnje in sicer elementi, naprave in sistemi. Mordaje program novih proizvodov preobširen, kajti le tržne analize nam bodo dale lahko odgovor, kdaj se bodo vključili posamezni programi in v kakšnem obsegu bodo morali biti narejeni. Važno je, da imamo že danes na razpolago tehnični potencial, ki ve kaj hoče in kaj je potrebno, da bomo lahko na profesionalnem področju strokovno na zadostni višini. Poglavje, ki govori o tem, kako bomo to realizirali, v glavnem upošteva eno samo parolo: tudi tu bo potrebno združiti vse razpoložljive strokovne sile, da bomo z večjim efektom realizirali naše razvojne naloge, kar pa pomeni večja disciplina dela. S stabilizacijo DO bo tudi našim programom dan večji polet, kajti ugotavljamo, da je v zadnjem letu prav razvojna dejavnost zaradi nestabilnosti upadla. S čvrsto programsko politiko in njenim izvajanjem pa bo postala naša DO zanimiva tudi za nove strokovne kadre, katerih število nameravamo podvojiti, saj ravno avtomatika nudi inženirjem neizčrpen vir strokovnega življenja. Po drugi strani pa bo naše delo racionalno, če ne bomo šli v dub-liranje v samem razvoju in da bomo izvajali dela specializirano, zlasti pri napravah izvajali tipizacijo, uporabljali skupne module in podsestave, kar je danes modern trend pri gradnji naprav. V elaboratu so navedene tudi slabe strani današnjega razdrobljenega razvoja. Z združitvijo, ki je nakazana, bi razvojne kapacitete postale bolj efikasne, uvedli bi tudi nekaj novosti kot izvajanje določenih del v obliki projektov interdisciplinarnega značaja. Nova je tudi razvojna enota, kjer bi izvajali delo
skupnega pomena za celotne DO in po stalnem razvojnem programu. Nakazana je tudi zelo važna ugotovitev, da bo za financiranje potrebno v večji meri aktivirati tudi zunanje vire, ki smo jih do sedaj izkoristili pod 1 % možnih. Preko banke in Raziskovalne skupnosti lahko izkoristimo ta vir do višine 20-30 %.
Delo razdeliti in bolj organizirati
Vprašanje: In kakšne so organizacijske rešitve tako za TOZD kot za celotno DO?
Jože GODEC: Če vzamemo našo DO kot nek zaključen reprodukcijski proces, ki se kot realizacija na tržišču venomer odvija in če želimo, da bo ta proces učinkovit, torej najbolj ekonomičen in racionalen, je potrebno dela, ki se v tem procesu pojavljajo, najbolj natančno definirati. Pri tem smo izhajali iz hipotetičnega modela teh aktivnosti. Ko smo naloge definirali, smo našteli 14 poglavitnih aktivnosti. Znotraj njih pa smo definirali poglavitna dela. Iz te grobe delitve je izšlo 250 nalog, podrobnejše pa smo šli v delitve le tam, kjer je bilo to potrebno zaradi lokacije opravljanja aktivnosti. Za opravljanje nalog pa je bilo potrebno določiti nosilca in odgovornost, ki pri svojem delu potrebuje informacijo. Ko smo naloge razmejili po posameznih subjektih, smo operirali z definicijami kbt koordinacija delovnega procesa, ki smo ga terminološko privedli na nivo kolegijskega poslovodnega organa, koordiniranje dela, ki nastopa na določenem strokovnem področju pri posameznih delavcih, nato je organizacija delovnega procesa, kije na nivoju TOZD, organizacija dela znotraj posameznih enot in strokovno usklajevanje. Tako smo pri definicijah delitve dela našteli približno 2000 povezav med posameznimi subjekti. Okvir, iz katerega smo izhajali, je bil podan v organizacijskih izhodiščih DO, in sicer, da so TOZD materialne proizvodnje organizirane produktno, po tehnološki specializaciji in da hočemo za ostale dejavnosti organizirati funkcijo v TOZD skupnega pomena, delovni skupnosti za skupne zadeve in delovnih skupnostih, ki opravljajo administrativno-strokovna dela za več TOZD. Menim, da je tudi za naprej to prava organiziranost DO. Če definiramo produktno in funkcijsko shemo na nivoju TOZD in delovnih skupnosti, dobimo tipično matrično organiziranost DO. Vendar pa tu obstoja nevarnost, v kolikor ne bomo uvajali novosti na področju vodenja procesov, da posamezne Specializirane enote izgubijo pregled nad kompleksnim poslovanjem DO in nad svojo vlogo v celotnem reprodukcijskem procesu. Zato bo za posamezne večje projekte potrebno definirati produktne vodje, ki naj bi povezovali določeno področje s celoto. To nalogo naj bi opravljali delavci, ki so najbolj sposobni id imajo največji pregled nad dejavnostjo. Na takšen način dela oziroma odgovornost, ki izhaja iz teh nalog se neposredno navezuj® informacijski sistem, ki ga bo potrebno izpeljati dvodimenzionalno. Tako bomo dobili vse informacije o odvijanju procesov v neki posamezni enoti skupno s strukturo objektov po vseh organizacijskih enotah-Seveda s tem, da definiramo za posamezne nivoje odločanja obseg, količino in kvaliteto informacij. Delovne naloge so razdeljene do nivoja TOZD, znotraj njih pa bo stvar urejanja v statutih. Naj navedem za primer TOZD skupnega pomena — TOZD Trženje, kjer naj bi bili kolegijski poslovodni organ, organizator poslovnega pr°' česa, s tem da se v glavnem deli^ tri organizacijske enote: prodaja sistemov, prodaja elementov in naprav in servis. Ostale službe/ ki so pulrebne za odvijanje dejavnosti so 5® gospodarjenje in planiranje, regionalna prodaja, izvoz, mednaro. .ooperacija-raziskava trga itd. Pri tem pa je bistvenega (Nad jevanje na 12. strani)
Njeno življenje je pesem
dil ta zbor v šempeterski dvorani čudovit, nepozaben celovečerni koncert narodnih, umetnih in pesmi drugih narodov za člane kolektiva Iskre Avtoelektrike. Takoj moramo zapisati, da je lahko resnično žal vsem tistim, ki se koncerta niso udeležili, saj bi doživeli res urico take pesmi, ki nam je odmevala in ostala za vedno v spominu.
Si predstavljate štirideset pevcev, ki s svojimi ubranimi glasovi spremljajo gibe dirigentke Alenke Saksida? To j e treba res doživeti. In prav zato, da bi izvedeli tudi bralci našega časopisa, kdo je ta ženska, ki ima velike zasluge za kvaliteto tega zbora, sem Alenki zastavil nekaj vprašanj
Priznam, da sem se tega razgovora nekoliko bal, predvsem zato, ker v kulturi nisem preveč „doma“, po drugi strani pa zato, ker sem ponislil, kako z lahkoto „ukazuje“ štiridesetim moškim. No, moj strah je bil odveč, saj moram priznati, da tako sprošče-^ nega pogovora kot z Alenko še nisem imel. Žal mi je bilo le, da sem Alenko rezerviral" le za slabo urico, saj je kramljanje z njo tako prijetno, da bi jo poslušal celo popoldne.
Moški pevski zbor „Ciril Silič".
„Prek dvajset pevskih sestavov deluje danes v novogoriški občini," mi je dejala Alenka Saksida, zaposlena kot tajnik na Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij občine Nova Gorica, sicer pa dirigentka moškega pevskega zbora »Ciril Silič" iz Vrtojbe, nad katerim ima Iskra — Avtoelektrika Nova Gorica pokroviteljstvo.
Menka Saksida.
Pred kratkim je v sodelovanju z osnovno organizacijo sindikata prire-
Prebrali smo za vas
Vsaka knjiga spominov ima svoj čar, svojo obliko, svojo barvo in tudi svoj vonj, če hočete. Čeprav je večina piscev spominov neprofesionalna, to se pravi, da se loteva pisanja iz najrazličnejših vzrokov, najdemo vendar med njimi tudi pisce, ki s svojo pripovedjo in načinom pisanja presegajo običajno pismeno raven in hote ali nehote kažejo določeno nadarjenost v stilu pisanja, načinu pripovedovanja, zgradbi spominov, večji ali manjši iskrenosti in ne navsezadnje tudi v humorju. Takšni so tudi partizanski spomini Ivana Suliča-Iztoka pod naslovom »Rafali za svobodo."
Svoje spomine na partizanske dni pričenja Ivan Sulič-Iztok s popisovanjem svoje vojaščine na Sardiniji, spremljamo njegov • napet in nevarnosti poln pobeg domov na Primorsko ter njegov odhod v partizane. Tu so zabeleženi njegovi prvi boji in prva hujša ranitev, iz katere seje skoraj čudežno izvlekel, ozdravel in potem spet nadaljeval boj. Zelo dragocene in zanimive so daljše piščeve strani, ki nam pripovedujejo o ustanovitvi Gregorčičeve brigade, potem pa slede dokaj obsežne in enkratne strani o prvem partizanskem pohodu v Beneško Slovenijo. Te strani so zlasti dragocene in zgodovinsko pomembne tudi danes za Slovence v Italiji, saj so napisane dokaj avtentično, zelo objektivno in tudi izredno zanimivo ter nam podajajo dobro in nazorno vzdušje ob prihodu prvih slovenskih partizanov na ozemlje beneških Slovencev, ki so sprva, zavoljo fašistične propagande, sprejeli slovenske partizane nezaupljivo, a so kasneje s partizanskim ravnanjem in obnašanjem spoznali in doumeli, da gre za ljudi istega naroda, ki so jim prvič v zgodovini prinesli idejo o njihovi slovenski samobitnosti in podobo socializma našega narodnoosvobodilnega boja.
Sulič seveda nadaljuje svoje spomine vse tja do padca fašizma in do kapitulacije Italije 9. septembra 1943. leta ter zaključuje, žal za vedno, svoje spomine z neuspelimi pogajanji v Gorici ter začetkom novega obdobja bojev in težav po italijanski kapitulaciji.
Zapisati moramo, daje žal smrt prehitela našega avtorja, da bi popisal svoje partizanske dni do končne zmage, vendar je že teh skoraj štiristo strani njegovih spominov zelo zanimivo in tehtno pričevanje o partizanskem gibanju, uspehih in neuspehih na Primorskem in ob mejah našega narodnostnega ozemlja pred kapitulacijo Italije dokaj tehtno, podrobno in tudi zgodovinsko zanesljivo, da bodo iz njega zgodovinarji našega boja zagotovo lahko črpali vrsto podatkov in ugotovitev za celovit prikaz našega narodnoosvobodilnega boja.
In za konec še nekaj besed o stilu, načinu in zgradbi pisanja našega avtorja. Redka so namreč tovrstna dela, ki bi nam znala naravnost literarno tako živo neposredno prikazati ne samo pisca samega, temveč tudi številne njegove tovariše in soborce, ki so ostali živo upodobljeni na straneh spominov. Dalje je tu treba poudariti avtorjevo izredno objektivnost in iskrenost, saj je zapisal vse tako, kot je bilo brez pretiranega slavoljublja in poudarjanja heroičnosti, zato so tudi neuspehi prikazani ntirno in stvarno ter tako samo še podčrtujejo in poglabljajo uspehe, ki so bili v tistem času in na tistem območju doseženi spričo tako nadmočnega in številnega sovražnika. Avtorje objektiven tudi do svojih nasprotnikov, Italijanov, ki jih prikazuje v humani, človeški luči ter so zato popisi bojev z Italijani tudi zato tako plastični in prepričljivi. Dalje naš avtor ne prikriva tudi določenih slabosti in težav v samih partizanskih vrstah, kar daje delu spet svojstven mik in nadih tiste objektivnosti, ki je včasih še kako Pogrešamo pri podobnih tovrstnih delih. In ne navsezadnje je tudi specifičen piščev humor, ki besedilo samo požlahtni, pa čeprav govori o še tako banalnih in vsakdanjih rečeh, ki pa so bile vseeno sestavni del dogajanja in partizanskega življenja.
Delo je založila založba Borec iz Ljubljane v opremi Nadje Furlanove.
D.Ž.
»Najprej vas prosim, da se našim bralcem predstavite! “
„Z glasbeno in pevsko dejavnostjo se ukvarjam praktično že od otroških let, pravzaprav pa nosim to v sebi še od mojih staršev. Moj oče je bil profesor glasbe, z mamo pa sva med drugim peli v zboru slovenske filharmonije, skratka, vsa družina je živela v tem ambientu. Velikokrat smo doma priredili razne kulturne večere in s tem preverjali, katera glasbena dejavnost je težja, pevska ali instrumentalna. Ko sem prišla pred 11. leti na Goriško, praktično ni bilo možnosti, da bi opravljala moj poklic — profesor francoščine in nemščine, zato sem izrabila veliko priložnost in nadaljevala z delom v kulturi. Prav sedanje delovno mesto pa mi je omogočilo, da sem lahko »direktno" vplivala na kulturo, posebno na pevsko."
»Kakšen je bil odnos do kulture na Goriškem v tistih časih? “
,.Priznati moram, da odnos do kulture v tistih časih ni bil pravilen, čutiti je bilo nek »mačehovski" odnos. Spominjam se, da smo dolga leta peli le kot dekor, kot neko dopolnilo slovesnostim, ne pa kot dejanska potreba delovnega človeka po načinu izpovedi in izražanja. Z vsemi močmi sem poizkušala, da bi se tovrstna dejavnost drugače vrednotila in z veseljem ugotavljam, da smo povsem uspeli."
»Kako je dobil zbor ime »Ciril Silič"? “
»Leta 1973 je moj zbor doživel hud udarec. Ta udarec ni prizadel le vrtojbenske pevce, pač pa celotno primorsko in go riško pevstvo. V tem letu smo izgubili Cirila Siliča, človeka, ki se je ves predajal prav tej dejavnosti, ki je vcepljal ljubezen mladim in najmlajšim v solkanski šoli in ki je bil pravzaprav steber primorskega petja. Takrat preprosto ni bilo človeka, ki bi popeljal vrtojbenske pevce naprej v iskanje preprečljivejše zborovske izpovedi, v iskanje lepe pesmi. Takrat sem poizkusila, čeprav daleč od tega, da bi imela kakršnokoli pevovodško ali dirigentsko ambicijo, pač pa le kot človek s svojo najglobjo pripadnostjo tej dejavnosti, in tako smo pričeli nadvse resno delati. Zbor se je še istega leta, na eni strani iz velikega spoštovanja do vloženega dela Cirila Siliča na področju pevske kulture pri nas, na drugi strani pa zaradi najglobljega spomina nanj odločil, da bo nosil njegovo ime."
»Koliko pevcev je v vašem zboru iz Iskre — Avtoelektrike? “
„V mojem zbom, ki šteje 40 pevcev, je kar tretjina članov iz vaše delovne organizacije. Mslim, da je tak način povezovanja pravilen, saj le-ti preživijo večji del svojega življenja v krogu sodelavcev, potem pase srečajo v taki dejavnosti, v organizirani skupini, kjer na enak način izpovedujejo svojo notranjost in tako izkoristijo svoj prosti čas. Istočasno pa je tudi delovna organizacija spoznala, da je kulturna dejavnost znotraj delovnega kolektiva še kako potrebna ter da je potrebno odmeriti tej sferi dobršen del našega vsakdanjega življenja. Prav ta osveščenost človeka, odnos do dela, odnos do sebe, svoje okolice, vse to pomeni korak bližje, k večjemu vlaganju človeka v delovne rezultate skratka, v izgradnjo samega sebe in družbe v kateri dela. Iskra seje že zelo zgodaj odzvala akcijam in začela kore niteje in organiziranejše sprovajati program kulturnih akcij."
»Primorska, sploh pa Goriška rada poje. Kako vas sprejmejo poslušalci, kakšen je njihov odnos do vašega petja? “
»Poudariti moram, da si želimo vedno znova novih pevskih moči, predvsem prav iz vašega kolektiva. Preko celega zbora želimo uresničiti to poslanstvo, to našo dejavnost, ki danes ni več le poraba prostega časa. Velikokrat govorimo o tem, da je občinstvo neosveščeno, vendar dobro ve, kaj je dobro in kaj je slabo. To smo že doživeli skozi naše delo, prireditve, koncerte. Na splošno pa lahko rečem, da je publika, naši poslušalci, čudovito občinstvo."
»Nam lahko poveste uspehe zbora pod vašim vodstvom? “
»Naš zbor sodeluje vsako leto na reviji pevskih zborov »Primorska poje". Večkrat smo že snemali za radio Koper in Ljubljana, posneli smo že TV oddajo, vsako leto se predstavimo vsaj z enim celovečernim koncertom, skupaj z našimi rojaki pa sodelujemo večkrat v zamejstvu. Kot velik uspeh pa si štejemo to, da smo bili izmed zborov primorska poje" izbrani za snemanje plošče, saj prav to kaže na visok nivo zborovskega petja, predvsem pa množičnosti."
, Alenka, samo še nekaj besed o Iskri, koliko jo poznate? “
»Iskro vsekakor poznam po tem, da je ena glavnih nosilk razvoja v novogoriški občini. Iskro sem spoznala tudi v obdobju, ko je moj soprog delal kot zdravnik v vaši splošni ambulanti, še najbolj pa jo poznam po pripovedovanju članov zbora, saj je še kako lepo slišati, ko pravijo, da seje danes v Iskri govorilo o pevskem zboru, o potujoči knjižnici, o gledališču itd. Mi-
slim, da se naš zbor prav po zadnjem koncertu, ki smo ga priredili za vaše člane, počuti bolj »Iskiški", zato želimo še naprej tako tesnega sodelovanja in trdnejše povezave. Predvsem pa želimo še v naprej izpovedovati naš trud in naše delo, mi pa zmoremo to le s spletom pesmi kot darilo našemu pokrovitelju - kolektivu Iskre -Avtoelektrike." Marko Rakušček
Mi smo »podjetje v razsulu«
Kot je že znano, bo konec junija letos prenehal delovati Referat za štipendije, oz. Služba štipendiranja, kot smo jo imenovali zadnji čas. Funkcije službe bodo opravljali po kadrovskih službah DO in v TOZD. Tako bodo skladno z Zakonom o združenem delu in smernicami 8. kongresa ZKS bodoči sodelavci bliže svojim bodočim organizacijam združenega dela.
pripravljene vse zaposliti, kar ni problem. Gotovo pa sodelavkam po letih skupnega dela ni lahko iti narazen. Janko Mlakar je v Spominih zapisal: »Kjerkoli človek dela, pusti košček srca." Tako nekako bi lahko rekU tudi o sodelavkah iz naše Službe štipendiranja. Prav je, da jim damo vse priznanje za njihovo dobro opravljeno delo, še bolj pa za prijaznost, pripravljenost in komunikativnost, kar ni bilo vedno njihova dolžnost.	pv
Zadnji posnetek .firme v razsulu", alias Služba štipendiranja, alias Referat za štipendije.
Ob zadnjem obisku v Službi štipen-diranja so mi tovarišice, ki tam delajo zaupale: »Smo podjetje v razsulu". Malo za šalo, malo zares. Vse funkcije, ki so jih opravljali v Službi štipendiranja bodo odslej opravljali neposredni štipenditmji. Tako bo več priložnosti za srečanja s štipendisti, hkrati pa bo štipendijska politika bližja občinam in posameznim krajevnim potrebam.
Štipendisti se bodo povezali tudi bolj neposredno z mladinskimi organizacijami v domačih krajevnih skupnostih in z osnovnimi organizacijami ZSMS po DO. Tako bo v bodoče tudi prilagojeno delo Kluba štipendistov.
O teh novih nalogah in vodenju štipendijske politike bomo še pisali, tudi o delu in formaciji bodočih strokovnih sodelavcev v Iskri. Danes pa bi pogledali nazaj na delo Službe štipendiranja.
To delo je bilo zelo raznoliko in funkcionalno. Res je bilo »štacioni-rano" v Ljubljani, štipendisti pa so raztreseni po vsej Sloveniji. Vendar je bil Referat še vedno naj bližji večini štipendistov — saj jih večina študira v Ljubljani. Poleg tega, daje razdeljeval štipendije, je bil vedno informativni center vsem dijakom in študentom.
Tako je vsaka od deklet, zaposlenih v tej službi, vsakomur povedala, kaj in kako je s smermi študija, kakšne so možnosti za pridobitev štipendije, študente pa so vse prijave, odjave, obvestila in srečanja v Klubu štipendistov organizirali s pomočjo »mamice", kot so imenovali vodjo službe Ivico Korenjakovo.
Mali delovni kolektiv petih deklet in žena se bo čez nekaj tednov razšel na vse strani. Delovne organizacije so
Štipendisti v Beogradu
Za dan mladosti je Klub štipendistov Iskre organiziral ogled predstave naših mladincev tovarišu Titu za 86. rojstni dan.
Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom okrašenim z Iskrinimi zastavami, oblečeni v modre majice z Iskrinim znakom in napisom odpeljali s Trga revolucije proti Beogradu. Zaskrbljenost zaradi naporne poti sta kmalu zamenjala pesem in pripovedovanje šal, ki jih študentom nikoli ne zmanjka.
Zvečer smo si na beograjskem stadionu ogledali nastop mladincev in pripadnikov J LA z vse Jugoslavije ter se pridružili čestitkam tov. Titu za rojstni dan.
Po vrnitvi v hotel smo s šaljivimi tekmovanji veselo praznovali dan mladosti. Pojesti po obilni večerji zvrhan krožnik na pol kuhanih, premočno papriciranih špagetov brez uporabe rok, pošteno ugrizniti jabolko, ki binglja na vrvici res niso mačje solze. Toda, kadar te spodbujajo bodoči Iskraši, bi lahko pohrustal tudi krožnik in vrvico, si predstavljal, da so te v živalskem vrtu zaposlili, kot slona in še marsikaj.
Naslednje jutro so nekateri občudovali panoramo Beograda, Avalo, skupščino, dom sindikatov in druge znamenitosti. Skromnejši so se zadovoljili s trgovinami in čudovito urejenimi zelenicami v centru našega glavnega mesta.
Da ne bi pozabili na zatrpane ljubljanske ulice, smo dobro razpoloženi kmalu zasedli svoje sedeže v avtobusu in se vso pot proti domu prijetno zabavali. V Čatežu smo se še enkrat bolj ali manj duhovito predstavili in se hkrati tudi poslovili prepričani, da se na naslednji akciji KŠI vidimo v polni zasedbi.
Največ zahvale gre seveda tistim štipendistom, ki so z odlično organizacijo omogočili vsem udeležencem pravi oddih med napornim študijem.	v.T.
Posebna osnovna šola v Kranju je v soboto, 20. maja, dobila ime OŠ Helene Puharjeve. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo tej znani kranjski pedagoški svetovalki, ki je umrla 1968. leta in se zapisala med soustanovitelje prve slovenske vzgojne posvetovalnice v Ljubljani Sola je v soboto na široko odprla vrata vsem, ki so si jo želeli ogledati in prisostvovati pouku v razredih in oddelkih za delovno usposabljanje. Foto: Alojz Boc
VSI SKUPAJ USTVARJAMO...
(Nada4jevanje z 10. strani)
pomena, da delavci te TOZD sodelujejo pri ustvarjanju predloga poslovne politike, oblikovanju predlogov novih programov in novih tržišč. Delovne skupnosti naj bi obstajale 3, od katerih ima prva naloge za opravljanje določenih zadev za celotno DO, naloge skupnega pomena, predvsem pa nuditi strokovno pomoč kolegijskemu poslovodnemu organu DO. Ostali dve pa bosta opravljali strokovno-administrativna dela za TOZD materialne proizvodnje, ki danes deluje v okviru TOZD TELA in druga za TOZD skupnega pomena.
V nadaljevanju so prisotni še podrobneje razpravljati o posameznih poglavjih elabo-
rata: investicijah, organiziranosti, predmetu poslovanja TOZD materialne proizvodnje in TOZD skupnega pomena, razvojni usmeritvi itd. in s kritičnim gledanjem in pripombami ponovno ocenili opravljeno delo.
„Zelo sem zadovoljen s to razpravo," je ob zaključku dejal tov. Stane Preskar, v. d. glavnega direktorja.
..Ponovno ugotavljam, da je Elaborat, ki je rezultat velike delovne energije in precejšnjega intelektualnega napora, doživel vso podporo poslovodnih delavcev Avtomatike. To je za mene dokaz, da je resnično vzpostavljena enotnost strokovnih delavcev. Prepričan sem, da nam ta enotnost omogoča, da bomo lahko uresničevali programsko usmeritev, s tem pa vse glavne interese delavcev Avtomatike".
Zakaj tako v TOZD Napajanja
V 22. številki našega glasila smo v uvodniku Polovične resnice že pisali o sestanku uredniškega odbora v TOZD Napajanja v Novem mestu. Povod, da smo se sestali ravno v tej TOZD so bili članki, objavljeni v Dolenjskem listu. Delavski enotnosti in Večeru. Docela novinarsko neodgovorno je v njih prikazana vrsta pojavov v TOZD od prekinitve dela do osebnih dohodkov, nižjih od 2.500 din mesečno. Ker nismo hoteli ostati pri polovičnih resnicah, torej z namenom, da stvari razčistimo in jih postavimo na svoje mesto, smo na sestanek povabili direktorja TOZD Napajanja Marjana Reclja predsednika Občinskega sindikalnega sveta Janeza Žuniča, predsednika DS Dušana Ravnikarja, sekretarja ZK Franca Hajnška, predsednika OOS Iva Longarja in nekaj delavcev iz kleparne. Predno bi napisali nek^ več o problematiki okoli osebnih dohodkov, ki je bila povod za tako imenovano prekinitev dela, naj navedemo nekaj okvirnih primerjalnih podatkov o letnem planu in realizaciji proizvodnje v TOZD. V lanskem letu je letni plan znašal 13 milijard. Od tega je bilo realiziranih 11, kar pomeni 1 % pod planom.Tudi v proizvodnji niso bili rezultati najboljši, saj je bilo od planiranih 12 milijard doseženih 11. V planskih pokazateljih je znašal povprečni osebni dohodek 4.790 din. V januarju letošnjega leta so bili proizvodni rezultati kaj pičli, saj je bila le 60% dosežena planska vrednost. V februarju se je pričela proizvodnja dvigati, tako da je bila v marcu in aprilu planska vrednost dosežena.
Če se povrnemo na naš sestanek, smo že uvodoma ugotovili, da v člankih poprej navedenih glasil marsikateri odgovor ni napisan tako kot so ga interpretirali vprašani Nikakor najbolj pa je zbodel v oči podatek, da nekaj delavcev v TOZD prejema osebne dohodke v višini 2.300 din, kar je daleč pod republiškim povprečjem. Pri razčlenjevanju vzrokov,, ki so privedli do slabših osebnih dohodkov v mesecu januarju in februarju smo ugotovili, da obseg proizvodnje ni bil dober; da na tržišče niso bili plasirani izdelki in s tem ni bil ustvarjen dohodek. Iz tega sledi, da tudi osebni dohodki niso mogli biti dobri. Najnižji osebni dohodek v januarju je bil 2.480,35 din, najvišji 10.485,60 din. Nad 10.000 din sta dobila dva delavca, pod 2.700 din pa je prejelo 12 delavcev. Pri tem velja povdariti, da tisti delavci, ki so prejeli pod 3.000 din niso imeli izpolnjenih vseh 182 ur. V mesecu februarju je bil najnižji osebni dohodek 2.550 din, najvišji 10.421,80 din. Pod 3.000 din je prejelo 19 delavcev, pod 2.700 din pa 10. Nad 10.000 din je prejel en delavec. Menimo, da ti podatki za oceno povprečnih oziroma najnižjih osebnih dohodkov v TOZD niso primerljivi, ker so bili n^nižji osebni dohodki izplačani za nepopolni delovni čas.
•Po ugotovitvi; stanja, v katerem so se TOZD Napajanja znašli, so iz projekcije gospodarskega načrta, ki je sedaj še v fazi predloga ugotovil kakšna vsota jim še ostaja na razpolago za osebne dohodke, oziroma kakšna bi lahko bila vrednost planske točke, ki je bila v lanskem letu 11. Iz projekcije je bilo razvidno, da bi bila 13, seveda če bi se držali planskih pokazateljev. To je bila osnova predloga, katerega so strokovne službe dale po volilnih enotah v javno razpravo. Po javni razpravi je bil sklican še DS in zbor kolektiva, ki naj bi ta pravila pred sprejemom gospodarskega načrta sprejel tako, da bi bili osebni dohodki z ozirom na to kar načrt predvideva realizirani. Na tem nivoju pa se je vsa stvar zaustavila, ker DS tega predloga ni akceptiral. Posledica tega je bila prekinitev dela oziroma „štrajk" kot so to zapisala nekatera glasila množičnega obveščanja. V bistvu pa je šlo za to, da je skupina delavcev v kleparski delavnici želela imeti pogovor, kako bo z osebnim dohodkom naprej glede na to, da predlog strokovnih služb ni bil sprejet. Skupini delavcev iz kleparne so se pridružili še delavci iz montaže. Dejstvo je, da se v teh dveh oddelkih zaradi narave dela dela na normo. Norma je visoka kot pravijo delavci in tako jo nekateri dosegajo, nekateri pa ne.
Posledica tega je, da seje vrednost točke enim bolj drugim manj večala in, daje prišlo do velike razlike v procentih. Delavci pa so se zavzemali, za to, da bi tisti z nižjim osebnim dohodkom dobili več, ostali z višjim pa manj, tako da bi bila ta delitev nekje izenačena za vse. Na tem sestanku je bilo prisotnim obrazloženo, kako je s pris-
vajanjem dohodka in na kakšen način dodeljevanje osebnih dohodkov kot so ga predlagali sami ne predstavlja nagrajevanja po delu ampak uravnilovko in ga kot takega zato ne moremo obravnavati kot tvoren prispevek. Pri prisvajanju dohodka je glavno izhodišče to, da moramo proizvajati, realizirati dohodek, šele nato se lahko pogovarjamo o osebnem dohodku. Na naslednji izredni seji DS in na zboru delavcev je bil predlog, da postane vrednost planske točke 13 sprejet. Tako so bili osebni dohodki v mesecu marcu že obračunani po novi planski točki in so znašali: najnižji osebni dohodek 3.159,95din, najvišji 13.418,01 din nad 10.000 din je prejelo 15 delavcev. Na seji DS je bif predlagan tudi faktor stimulacije preseganje proizvodnih obveznosti. V kolikor je presežena za 20 ali več odstotkov je faktor stimulacije 120. Če pa je 10 ali več odstotkov pod planom pa je faktor destimulacije. In predlog, da se uvede kriterij učinkovitosti, ki naj bi bil v razponu od 5—10 %. To pomeni . dodatni predlog stimulaciji oziroma učinkovitosti.
. Ko smo pretresali dogodke še malo bolj podrobno smo prišli tudi do spornega referenduma, ki je ponovno prikazal slabo informiranost delavcev TOZD. Koncem lanskega leta so TOZD Napajanja z referendumom sprejeli samoupravni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pri sprejemanju kataloga del in nalog oziroma sistemizacije delokrogov, kakor so poimenovali ta akt pa se je pri odločanju z referendumom v januarju zataknilo. V tem aktu so bili namreč v eni izmed rubrik navedeni tudi indeksi (količniki) sestavljenosti del. Razlog, da referendum oziroma odločitev ni uspela je prav gotovo v slabi informiranosti o značaju tega akta. Predvsem pa, sprejem kataloga del in nalog glede na določitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD ne sodi kot odločitev na referendumu, pač pa ga sprejemajo delavci na drug način. Razlog, da so o tem aktu navajali tudi indekse sestavljenosti del najbrž ni utemeljen. Osnove in merila in ovrednotenje takšnih meril sodi izključno v pravilnik o osnovah in merilih za delitev OD in skupno porabo. Navajanje indeksov je bilo verjetno le informativno. Alije bil razlog neuspelega referenduma v določitvi del in nalog, ki se opravljajo v TOZD ali zaradi navajanja indeksov ni mogoče z gotovostjo trditi.
Prišli smo torej do skupnega imenovalca, do razloga ki pojasnjuje stanje v TOZD Napajanja. In ta razlog je samo eden — zelo slaba informiranost delavcev tako na področju samoupravne organiziranosti, gospodarjenja, planiranja, poslovanja, proizvodnih dosežkih, kadrih itd. Morda je vzrok temu tudi preslaba osveščenost delavca — samoupravljalca, ki gleda na informiranje vse preveč še s strani ..mezdnega" odnosa. Menimo, da lahko sestanek v TOZD Napajanja ocenimo kot koristni prispevek o izmenjavi mnenj in o spoznanju, da proces osveščanja in preobrazbe ni proces od danes na jutri in da ga lahko temeljito in v skladu z našo družbeno ureditvijo izpeljemo le s pomočjo družbenopolitičnih organizacij v TOZD.
ŠD
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PR#WICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
—______________________J
'.JE RESNIČNO SNEŽNIK
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike je v soboto, 20. maja, pripravila enodnevni izlet na Snežnik. Iz Kranja sta odpeljala dva polna avtobusa veselih planincev, v Ljubljani se nam je pridružilo še nekaj članov PD Iskra.
Mimo Vrhnike in Postojne smo se peljali do Ilirske Bistrice in dalje do planinskega , doma na Sviščaki. Po krajšem postanku je zares dolga kolona 83 planink in planincev krenila na vrh še močno zasneženega Snežnika. Po dokaj položni poti smo po dveh urah naporne hoje prišli na vrh do postojanke, ki je bila na žalost vseh zaprta.
Sončno dopoldne se je spremenilo v kratkotrajno meglo, zato so se nekateri takoj obrnili. Vztrajnejši pa smo počakali in zopet dočakali sonce in lep razgled na okoliške vrhove tega dela hribovite Notranjske. Na povratku — spet malo dežja, ki nam ni mogel skaliti veselja in vedrega razpoloženja, ko smo na Sviščakih v planinskem domu pogasili žejo in z okusno joto napolnili lačne želodce.
Da ne bi prišli prezgodaj domov, smo ob povratku skočili še v Bistro pri Vrhniki in si tam ogledali Tehnični muzej in stalno lovsko razstavo. Mislim, da nikomur ni bilo žal časa za ogled teh znamenitosti, saj so hotele starejše planinke iz Kranja kar malo pokazati delo na starih tkalskih strojih. Pa tudi šoferji kar niso mogli mimo starih avtomobilov, ki lepo očiščeni razkazujejo svojo staro eleganco. Ura je prehitro minila, saj bi za ogled potrebovali več časa, če bi si želeli podrobno ogledati vse zanimivosti, zbrane v muzeju.
Ob pesmi in veselem klepetu je hitro minila vožnja skozi Ljubljano, kjer smo se poslovili od vedro razpoloženih prijateljev in odbrzeli proti Kranju.
Jože Šparovec
G ROSSG LOCKN E R
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj organizira v soboto in nedeljo, 17. in 18. junija, vzpon na najvišji vrh sosednje Avstrije — 3798 m visoki Grossglockner. Vzpon spada v okvir priprav za odpravo v Gran Paradiso, zato je za člane odprave obvezen. Udeležijo pa se ga lahko tudi drugi izkušeni planinci.
Odhod je predviden v soboto, 1 7. junija, ob 7. uri izpred kranjskega hotela Creina, peljali se bomo v dolino Kals. Od tu se bomo povzpeli do koče Adlers Ruhe Hiitte (3450 m), kjer bomo prenočili. Naslednji dan bo sledil še vzpon na vrh (1,5 ure) in povratek v dolino. Obvezna je popolna zimska oprema: dereze, cepin, očala . . . Vodili nas bodo priznani gorski vodniki.
Cena prevoza je 50 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo ERO, tel. 28-22, do vključno srede, 14. junija.
Planinski SREČNO!
r
I PRIZADEVNA EKIPA DS SS

V skladu z letnim planom izobraževanja irtipo sklepu 1. seje Odbora za kadrovske	
zadeve Iskre Elektromehanike z dne 22. 5.1978 objavljamo	
RAZPIS	
šolnin za šolsko leto 1978/79 za šolanje ob delu na naslednjih šolah:	
Fak. za strojništvo 111. st.	3 šol nit*
Fak. za elektrotehniko III. st.	7 šolnin
Ekonomska fak. III. st.	1 šolnina
Fak. za naravoslovje in tehnologijo III. st.	1 šolnina
Fak. za strojništvo II. st. — VTS strojna II. st.	6 šolnin
Fak. za elektroteh. II. st. — VTŠ elektro II. st.	8 šolnin
VTŠ kemija II. st.	1 šolnina
Ekonomska fak. II. st. — VEKŠ II. st. Visoka šola za organizacijo dela	7 šolnin
II. st. — računal.	10 šolnin
Fak. za strojništvo 1. st. — VTŠ strojna 1. st.	10 šolnin
Fak. za elektroteh. 1. st. — VTŠ elektro 1. st.	20 šolnin
Ekonomska fak. 1. st. — VEKŠ 1. st.	20 šolnin
VTŠ kemija 1. st.	2 šolnini
Visoka šola za organizacijo dela 1. st. — proizv.-rač.	20 šolnin
VTŠ varnostna 1. st.	1 šolnina
TSŠ — elektro	20 šolnin
TSŠ — strojna	10 šolnin
Administrativna srednja šola	3 šolnine
Ekonomska srednja šola	15 šolnin
Delovodska šola — strojna	10 šolnin
Delovodska šola — elektro	20 šolnin
Administrativna šola	5 šolnin"
Srednja politična šola	2 šolnini
Komercialna srednja šola	2 šolnini
Poklicna šola — elektro	1 šolnina
Plačilo stroškov šolanja in ostale ugodnosti, ki pripadajo po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije ISKRA ELEKTROMEHANIKA, bodo komisije za MRD in OD TOZD obravnavale	
po naslednjih kriterijih: —	strokovni oceni dela na delovnem mestu, —	rezultatih psihološkega pregleda, —	delovni dobi v Iskri.	
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki zasedajo delovna mesta, za katera	
nimajo ustrezne izobrazbe in bi jo z odobrenim šolanjem pridobili.	
Vse potrebno v zvezi z vpisom morajo kandidati urediti sami pri ustanovi, kije	
organizator šolanja.	
Kandidati, ki žele dobiti šolnino, naj prinesejo naslednje dokumente na kadrov-	
ski oddelek (soba 6) do vključno 23. junija 1978: — vlogo (prošnjo) z vsemi osebnimi podatki (datum rojstva.	stalno bivališče.
TOZD, telefon na delovnem mestu, osebna številka delavca, Iskri),	delovna doba v
—	zadnje šolsko spričevalo (potrdilo o opravljenih izpitih, če se kandidat že šola), —	strokovna ocena dela na delovnem mestu, podpisana od direktorja TOZD oz.	
področja.	
JLA- TEKSTILNA ŠOLA - ISKRA
Ekipi Iskre in JLA na igrišču OŠ „Simon Jenko".
Ko sem se pred kratkim mudil v osnovni šoli Helene Puhar v Kranju, sem v telovadnici naletel na naše predstavnice nežnejšega spola, ki so vneto igrale odbojko. Tako je nastal tale skupinski posnetek. Dekleta in žene, ki igrajo v ekipi delovne skupnosti skupne službe, so bile v zadnjem obdobju zelo aktivne. Na prvenstvu Elektromehanike v odbojki so sodelovale le tri ekipe, in sicer iz Tovarne mehanizmov v Lipnici, Prodajne organizacije Ljubljana in ekipa, ki jo danes predstavljamo - DS SS. Prvo mesto je zasedla ekipa DS SS, ki sodeluje tudi v trim ligi pri TKS Kranj, kjer je osvojila tretje mesto. Ekipa Iskre Elektromehanike bo sodelovala tudi na Iskriadi, ki bo letos 23. in 24. junija v Kranju.
Že sedaj bi rad opozoril naše žene in dekleta, da bo jeseni spet organizirana rekreacija za ženske. O kraju in razporedu vas bomo pravočasno obvestili v Informativnem listu in v glasilu Iskra. Ekipi DS SS, ki bo zastopala Elektromehanike na letošnji Iskriadi, pa že zdaj zaželimo veliko uspeha in čimboljšo uvrstitev!
Tekst in foto: Alojz Boc
r
I
V
GREMO NA KAMNIŠKO SEDLO
Planinska sekcija kluba štipendistov Iskre organizira v četrtek, 15. junija 1978 že tretji popoldanski izlet. Tokrat se bomo povzpeli na Kamniško sedlo. Odhod z osebnimi avtomobili ob 12,15 izpred gostilne Rogovile v Črnučah (predzadnja postaja mestnega avtobusa št. 6).
Izlet bo vodil Tone Sazonov.
Vabljeni!
Ob izgubi drage mame ALOJZIJE ČARMAN
se iskreno zahvaljujemo Tovarni napajalnih naprav, Tovarni kondenzatorjev in Skupnim službam Avtomatike za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Štefka ter sinova Milan in Stane
Ob praznovanju dneva mladosti — Titovega rojstnega dne, so tudi mladi iz Elektromehanike priredili športno srečanje v šahu, kegljanju, plavanju in malem nogometu. Pomerili so se z učenci tekstilne šole in pripadniki JLA.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
MALI NOGOMET: ISKRA : JLA 1:9, JLA : TEKST. ŠOLA 11:1, ISKRA : TEK.
ŠOLA 7:6; KEGUANJE: JLA - 1.508 jaodrtih kegljev, ISKRA — 1.418 podrtih kegljev, TEKS. ŠOLA - 1.126 podrtih kegljev; PLAVANJE:	1. TEKSTILNA
ŠOLA, 2. ISKRA, 3. JLA; ŠAH: 1. JLA, 2-ISKRA, 3t TEKSTILNA ŠOLA.
Srečanje smo sklenili s plesom in podelitvijo prehodnega pokala, ki so ga osvojili pripadniki JLA
Marjan RAHNE
5»
e
e
•
e
e
e
®
®
e
s
•
••
Dan Elektromehanike
V petek, .23. junija 1978, ob 17. uri bo v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju
PROSLAVA 30-LETNICE PROIZVODNJE ŠTEVCEV IN 32-LETNICE ISKRE - ELEKTROMEHANIKE
Na slavnost so vabljeni jubilanti dela, ki bodo ob tej priložnosti tudi prejeli jubilejne nagrade.