Tacek Danes je bil en silno zagaman dan, čeprav sprva ni tako kazalo. Je šla namreč mama k zdravniku in me je imel v varstvu ata, kar sicer ni nič hudega. Toda je im^l danes ata nekakšen sestanek, pa sem moral še jaz z njim, česar mu ne bom zlepa odpustil. Pro-sil sem ga in prosil, naj me pusti zunaj, toda je bil neizprosen, češ da bom spet kakšno ne-umnost ušpičil (je pač treba povedati, da sem jih tiste dni res nekaj storil). No, kaj sem hotel in sem za kazen lepo sedel v zadnjo klop in moral tam obtičati cele tri ure. kolikor je tisto trajalo. Trajalo pa je takole: najprej ni bilo nič oziroma so ljudje silno klepetali. Večina je sedela v klopeh, bile pa so mize tudi nasproti n.iim. Kot v šoli, samo da jih je bilo tu nekaj več. Nato je_ nekdo prišel za tiste mize nasproti, rekel, da se je sestanek začel ter potem razložil, da bi i~ad imel poleg sebe še koga. Menda mu je bilo dolgčas. Očitno je o tem, kdo bi mu delal družbo, premišljeval že med potio na sestanek, kajti je kar na pamet povedal štiri imena. Vsi osta-li so bili očitno tako veseli, da ni omenil njih, da so burno pozdravili ta predlog in so se morali štirje hočeš nočeš preseliti nasproti. Toda tudi potem se še ni začelo. Tisti, ki je vso stvar vzel v roke že od vsega začetka, je začel brati neke liste. Pogledal sem k ate-tu in opazil sem, da ima takšne liste pred se-boj tudi on, kajti je vse tisto, kar je bral oni spredaj, pisalo do pičice isto tudi v listih na tej strani. To se mi je zdelo jako hecno, pa sem pobaral ateta, kaj to pomeni. Rekel je, da je to uvodna beseda. Aha. Kaj je to uvod-na beseda, ni hotel povedati, ker so naju za-čeli postrani gledati. Oni spredaj je kar lepo bral in tudi ne preveč hitro, tako da so mu lahko tisti s te strani brez truda sledili. To sem opazil po tem, ker so skoraj vsi hkrati obrnili liste, čim je obrnil svojega tudi bralec spredaj. To je dobro, kajti kadar pri nas v šoli beremo iz čitanke, nam gre vsem na živce Miha, ki ved-no caplja zadaj in ga moramo čakati. Po dolgem času je oni končal z branjem in zdaj sem mislil, da se bo naposled le za-čelo kaj dogajati. Morda bi tudi se, toda je potem vstal nekdo iz tretje vrste in rekel, da je tisti, ki je to prebral, stvar zelo dobro napisal in da se čisto strinja s tem. Potem je vstal nekdo drug ter se strinjal tako s prvim kot z drugim. Ne vem, kaj se je dogajalo potem, če se sploh je, kajti sem malce zaspal. Ko sva z atetom prišla domov, sem ob-ljubil, da bom odslej priden kot mravlja in ne bom nikoli več nagajal, Sploh ne vem, zakaj ata tako rad hodi na sestanke...