489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Hans-Dietrich Kahl
Nekaj misli o moji knjigi »Dr‘ava Karantancev« (Ljubljana,
2002) ob njeni predstavitvi v Slovenskem znanstvenem
in{titutu na Dunaju, dne 14. junija 2003
Nih~e ne ob‘aluje bolj sr~no kot jaz, da pri~ujo~ega razmi{ljanja ne morem predstaviti
sam. Dolga leta sem si ‘elel intenzivno razpravo o vpra{anjih, ki jih sedaj povzema moja
knjiga. Pri~ujo~a prireditev mi vliva upanje, da bi se razprava zdaj lahko razvnela. Vendar
mojih 83 let terja svoj davek. Temu se moram pokoriti in zato lahko le prosim za prijazno
razumevanje moje odsotnosti.
Kaj sem pravzaprav hotel? Izhajam iz tradicije Herberta Ludata (1910–1993), na ~igar in-
stitutu v Gießnu sem imel priliko delati {est let; isto~asno me vodi ‘elja, da bi prispeval k
nadaljevanju ‘ivljenjskega dela svojih preminulih prijateljev Wolfganga H. Fritzeja (1916–1991)
in Franti{ka Grausa (1921–1989). Pripadamo generaciji, ki jo je globoko zaznamovala druga
svetovna vojna in njene posledice, vsakega na prav poseben na~in. Zaradi te izku{nje smo se,
kakor mnogi drugi, {e posebej mo~no zavedali, kako zgre{eno in nezadostno je bilo tako dolgo
veljavno pojmovanje zgodovine, na primer Leopolda von Rankeja (1795–1886) z vsem, kar je
povzro~ilo, saj je {lo za koncepcijo romansko-germanskega Zahoda. Ve~ kot potrebno je, da
vanjo kon~no vklju~imo predvsem slovanske partnerje, pa tudi baltske, finske, mad‘arske in
druge, saj je to nujno, ~e ‘elimo pojasniti svojo skupno evropsko identiteto. Ob tem pa moramo
upo{tevati tudi raznotero premikanje prebivalstva v vseh smereh, ki so ga spremljale menjave
jezika in drugi procesi asimilacije v teku stoletij, ki so vedno znova meglili pogled na kljub
vsemu {e obstoje~e skupne to~ke. Med dejavnike, ki lo~ujejo sedanje nem{tvo od starej{ega
germanstva, sodi prekrivanje in spojitev s pomembnimi keltsko-romanskimi in slovanskimi
elementi, katerih naslednikov v mlaj{ih generacijah ni ve~ mogo~e lo~iti od jezikovno
prevladujo~ih germanskih skupin – oboje je eno. Temu primeru bi zlahka dodali {e druge.
Tovrstni uvidi, ki sem jih ‘elel pojasniti, so me pred petimi do {estimi desetletji pripeljali
do tega, da sem posebno znanstveno pozornost namenil za~etku trenja med celinskimi Zahod-
nimi Germani, kasneje Nemci, in nosilci slovanskih idiomov. Vemo, da gre za celo vrsto
procesov iz razli~nih obdobij zgodnjega in visokega srednjega veka, ki so se, grobo re~eno,
odvijali med Jadranom in Baltikom, vzdol‘ linije, ki je v ~asu Karla Velikega potekala od
Kiela preko Magdeburga, Erfurta, Bamberga, Passaua in Linza do Ogleja – seveda gre le za
pribli‘en potek. To obmo~je sem sku{al postopoma raziskati z ustreznimi zgodovinskimi
metodami za preu~evanje posamezne de‘ele – samo po sebi se razume, da to ni bilo mogo~e
enakomerno, temve~ so se te‘i{~a vseskozi menjavala. Nisem pri~el pri Karantancih, temve~
na obmo~jih, kot sta Brandenbur{ko in Meklenbur{ko, ki sta mi bili iz osebnih razlogov
sprva bli‘ji, vendar je moj pogled ‘e zelo zgodaj pritegoval tudi vzhodnoalpski prostor: prav
tam je to svetovno zgodovinsko trenje povzro~ilo prve vidne valove, in prav tam je, prav pod
vodstvom Karantancev, nastala edina politi~na tvorba pod slovansko oblastjo, pri kateri lahko
med pozno antiko in karolin{ko dobo prepoznamo vsaj nekatere temeljne poteze. Zasi~enega
z la‘nim germanskim ponosom, kakr{nega sem izkusil v mladih letih, me je zamikalo, da bi
si poleg Gotov, Frankov in drugih zvezdnikov t.i. preseljevanja ljudstev neko~ ogledal tudi
490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
kaj drugega, druga~nega vse do verskih temeljev, kajti prav tu so se morali pripetiti odlo~ilni
dogodki pred za~etkom pokristjanjevanja in to brez sodelovanja bolj ali manj neokrnjenih
kr{~anskih cerkva kot dejavnikov, ki zagotavljajo kontinuiteto in dr‘avo. Izvrstna knjiga o
Avarih izpod peresa mladega dunajskega kolega Walterja Pohla (1988), katerega napoveda-
nega sodelovanja na tej prireditvi sem {e posebej vesel, je dokon~no pokazala, kako pomembna
so lahko za to obdobje tovrstna dopolnila tradicionalnih raziskovalnih tokov, ki jih {e razvija-
mo. @elja, da bi dobili nekaj podobnega tudi za Karantance, je bila vse ve~ja.
Seveda ni {lo brez te‘av. Neposredno dostopna baza informacij glede Karantancev je –
kljub vsem naporom in prizadevanjem – {e vedno pomanjkljiva. Podobno kot {tevilne druge,
tudi germanske skupine iz tistega ~asa, niso zapustili nikakr{nih pisnih virov, kar pa se je
zdelo kr{~ansko-«nem{kim« sodobnikom vredno, da zabele‘ijo, je napisano omejeno in eno-
stransko, vrh tega pa je tudi tenden~no prikrojeno. Strokovna literatura je nudila dolo~ene
trdne predstave, ki jih je tradicija prena{ala iz priro~nika v priro~nik in ki sem jih sprva
prevzemal. Pri poskusu, da bi jih uskladil z viri, pa so se pojavile te‘ave, ki jih je bilo treba na
tak{en ali druga~en na~in raz~istiti. Vendar so se moje ugotovitve le te‘ko uveljavile, saj so
bile za marsikoga mote~e. Zaslu‘en starosta tovrstnega raziskovanja narodovih korenin, ki
sem ga zato zaprosil za razgovor, me je, denimo, odslovil z besedami, da je to ‘e davno
raziskano in da s tem ni ve~ treba tratiti ~asa. Njega ni ve~ med ‘ivimi. Po drugi strani pa sem
v sosednjih de‘elah naletel na rezultate, ki so si zaslu‘ili, da sem jih vklju~il. Nisem pa
opazil, da bi bili sprejeti tam, kjer bi bilo potrebno.
Tako sem, da ne bi izgubil stika in da bi {e dodatno razjasnil svoje predstave, iskal dalje in,
kakor se mi je zdelo, napredoval. Vendar si sam nikdar ne bi upal teh izsledkov strniti v ob{irno
monografijo, kajti manjkal mi je in mi ‘al {e vedno manjka temeljni predpogoj: pomembnih
predhodnih del v slovenskem jeziku ne morem ustrezno razumeti in upo{tevati. To pomanjklji-
vost sem in jo {e vedno mo~no ob~utim. Vendar mi je miselni preobrat v zgodovinski znanosti
v kon~no samostojni Sloveniji kljub temu skorajda na stre‘aj odprl vrata. Prav tu so me sprejeli
kot sogovornika in naposled povabili, naj svoje izsledke iz~rpno predstavim! To je bil izreden
izziv, ki pa sem ga rad sprejel, ~eprav sem pravzaprav imel druge na~rte, ki bodo zdaj verjetno
ostali neuresni~eni. Bil sem dele‘en podpore, kakr{no si ~lovek lahko le ‘eli, in po zaslugi
skoraj neverjetne zavzetosti, s kakr{no so moji slovenski prijatelji spremljali delo in ga spod-
bujali, je nastala pri~ujo~a knjiga. Ne morem izraziti, kako hvale‘en sem vsem, v prvi vrsti pa
naj navedem svoja prijatelja Rajka Brato‘a in Andreja Pleterskega.
Najprej je bilo treba kar najbolj zaokro‘iti materialno podlago. Najpomembnej{e je bilo,
da obstoje~e vire, ki so zgodovinarju najbolj dostopni, dopolnimo z arheolo{kimi dognanji.
Tudi pri tem sem bil dele‘en velikodu{ne in nesebi~ne podpore, predvsem s strani svojega
prijatelja Franza Glaserja iz Celovca. Vklju~iti je bilo mogo~e tudi jezikoslovne in teolo{ke
pristope. Tako ustvarjenemu celostnemu sklopu virov sem se posku{al pribli‘ati na na~in, ki
je bil za to obmo~je doslej redko uporabljen, namre~ s primerjalnimi metodami. Bolje izpri~ane
sanje zgodnjeslovanskega ‘ivlja o lastni domovini jasneje ka‘ejo, kaj je bilo takrat mo‘no,
sicer nekoliko kasneje, toda z merodajnim faznim zamikom, ki je zna~ilen za toliko evrop-
skih razvojnih tokov. Naj potemtakem pri Karantancih zares ne bi obstajale nikakr{ne ustrez-
nice tega, kar zasledimo v teh poro~ilih – ustreznice, ne nujno vzporednice?
Tu se skriva past, ki se ji moramo izogniti. Franti{ek Graus in drugi so vedno znova
opozarjali, da glede na izredno prostranost slovanskega jezikovnega prostora ne smemo le na
podlagi jezikovne sorodnosti kar takoj sklepati tudi o skupnih to~kah pravnega ali sicer{njega
zna~aja. Ko pa si enkrat zastavimo omenjena vpra{anja, pa skromni karantanski material
neredko spregovori na doslej neupo{tevan na~in; gre za majhne namige, ki jih sicer zlahka
prezremo, vendar naenkrat dobijo svojo te‘o. Vodilo me je metodolo{ko na~elo, da lokalni
491ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
viri vsekakor morajo vsebovati oporne to~ke, in temu vodilu sem neomajno sledil. Od tod v
dolo~enih okoli{~inah izhajajo tudi nove razli~ice prej poznanega. Na splo{no sem se lahko
oprl na dolo~eno poznavanje de‘ele – planinarjenje in popotovanja sem ‘e od nekdaj imel za
eno izmed najpomembnej{ih pomo‘nih zgodovinskih ved. Kar je koristilo predvsem posku-
su, da bi vsaj pribli‘no dolo~il in ne le domneval, kje so potekale meje karantanske dr‘ave.
Vsa ta prizadevanja pa nam jasno ka‘ejo eno: analiza karantanske dr‘ave in okoli{~in
njenega obstoja je so~asno prispevala pomemben dele‘ tudi k splo{nemu preu~evanju etno-
genez, ~igar sodobne metode po mojem mnenju prav tako {e niso bile uporabljene na tem
obmo~ju. Menim, da sem prispeval tudi k preciznej{i strokovni terminologiji, ko sem razlikoval
med etnijo (Ethnos) kot jezikovno in kulturno kolikor toliko enotno enoto ter ljudstvom (Völker-
schaft) kot jezikovno in kulturno heterogeno zdru‘bo, ki lahko, ~e ima na razpolago dovolj
~asa, dozori v zaokro‘eno etnijo, ni pa nujno, da do tega pride. Tak{no ljudstvo so po mojem
mnenju ostali tudi Karantanci; ostali so na za~etku etnogeneze, ki je bila pred~asno prekinjena,
pri ~emer se mi njihov zaton zdi bistvena predpostavka za nastanek kasnej{ega slovenstva –
~e bi se njihova dr‘ava ohranila in utrdila kakor denimo ~e{ka, bi njene meje verjetno ovirale
{ir{o etnogenezo, do kakr{ne je potem dejansko pri{lo. Poleg tega terminolo{kega predloga
se mi je zdelo pomembno, da mo~neje poudarim pomen jezikovnih premikov, t.j. predvsem
glasovnih sprememb, ki se dokazano vedno {irijo, ne da bi se ozirale na obstoje~e politi~ne
meje, ne da bi nujno ustrezale nekemu etnogenetskemu procesu ali da bi s svojimi u~inki
pri~ale o preseljevanju etni~nih skupin. Germanistika je predvsem v Spodnji Avstriji in na
Koro{kem odkrila {tevilne sledi, ki jih tolma~ijo kot ostanke neke zgodnej{e bavarske {ir{e
poselitve v teh krajih, najmanj v osmem stoletju. O najdenih jezikovnih sledeh verjetno ne
gre dvomiti, pa~ pa o tovrstni interpretaciji. Tudi sam teh sledi ne morem dokon~no pojasniti,
moram pa se vpra{ati, ali ne gre ob tem za jezikovne premike, na primer za vplive visoko
nem{ke glasovne premene, ki so zajemali deloma izrecno izpri~ane ostanke Germanov iz
~asa preseljevanja ljudstev skupaj z Bavarci in drugimi, ne da bi to pomenilo, da so bili tukaj
tudi naseljeni. Dejstvo, da so Germani v tujejezi~nem okolju svoj plemenski jezik lahko
ohranili ve~ generacij, pa ~eprav v obliki splo{ne dvo- ali ve~jezi~nosti, na osupljiv na~in
dokazujejo Krimski Goti, kjer {e iz 16. stoletja poznamo zapise ‘ivega jezika. Ti elementi naj
bi se potemtakem izgubili zaradi prihoda Bavarcev. – Tudi glede nastanka slovenstva bi si
lahko predstavljal, da je pri njem odlo~ilno sodelovala cela vrsta najrazli~nej{ih jezikovnih
gibanj, ki so od zunaj prodirala v de‘elo, vendar bi bilo tudi to treba {e podrobneje preu~iti.
Izmed strukturnih elementov, ki jih je, po mojem mnenju, mogo~e zaznati pri karantanski
dr‘avi, je poleg slovanske dedi{~ine treba ra~unati tudi s prehodnim stepsko-nomadskim
vplivom. Rezultat vsega tega je mogo~e ozna~iti kot model predstave, ki omogo~a splo{no
orientacijo, ne da bi ga bilo mogo~e do potankosti dokazati. Stanje virov nas sili v to, da se
zadovoljimo z razli~nimi stopnjami verjetnosti – in le redko lahko nekaj neizpodbitno do-
ka‘emo. Nedvomno bo v prihodnje mogo~e in treba popraviti ali modificirati marsikaj od
tega, kar sem posku{al predstaviti. Tak{na je sama narava na{ega po~etja. Nih~e pa mi ne bo
mogel oporekati, da se nisem trudil kar najbolj pribli‘ati virom, in v celoti mislim, da se je
trud izpla~al, saj smo tako dobili prvi strnjen povzetek razli~nih pogledov, ki predstavlja nov
temelj za nadaljnje raziskave.
^e kdo ve ve~, naj ne odla{a. Ne ‘elim imeti prav, temve~ ‘elim dose~i napredek znano-
sti, kar pa nikdar ni mogo~e v obliki monolo{kega oznanjevanja neizpodbitnih resnic, temve~
vedno le v diskurzu, v teku katerega zavzemamo stali{~a in jih preverjamo, sprejemamo ali
zavra~amo. In k temu diskurzu sem ‘elel prispevati svoj dele‘.
Prevedla Amalija Ma~ek Mergole