179 Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 30. Pri kralju daliomejskem. (Konec.) Med tem se je stemnilo , kralj mi je napil še za slovo, in potem sem šel v svoje stanovanje. Ali k po- čitku še nisem šel, nisem mogel iti, prihajali so velikaši na obisk, oni pa, ki niso mogli sami priti, poslali so trstino, ter mi tako skazali spoštovanje. Celo kralj mi je poslal tako palico, ko so jo izročili, padli so vsi po tleh in poljubili jih. Druzega dne so bile zopet vojaške vaje. Prikorakalo je do 4000 vojakov, toda pri teh nisem opazil pravega reda vojaškega. Načelniki nekterim četam so prijezdili na zanikrnih konjih, druge so prinesli v nosilih. Na to je prikorakalo do 8000 vojakinj z mrtvaškimi glavami na zastavah in bobnih. Koj so pokazale, kaj znajo; puhale so čez visoke in široke ograje trnjeve, ter zarobile za ograjo se potikajoče robove. Stopaje mimo kralja voščile so mu v slavnostnim ogovoru srečo, da ima tako hrabre vojakinje. Naposled je pridrl polk vojakinj, ki je bil na glasu zbog tega, da nikdar ne zarobi sovražnikov, ampak vse poseka. Predstavili so najglasovitiše načelnice, in jako je veselilo kralja, ko je bil opazil, da pazljivo zapisujem vse. Zagotavljal me je v slovesnem nagovoru, da je on prvi knez v Afriki, prav tako mogočen proti drugim, kakor kraljica angleška proti Spanjski in Portugaljski. Sedaj smo šli obedovat. Meni so skazali to osobito čast, da sem sedel sam pri kralju za posebno mizo, in pil iz kozarca, drugi navzoči Španjci in Portugaljci pri drugih mizah, kakor tudi slučajno navzoči princ ašan-ski, pa so p'1'L iz kalabas. Le-ta me je dalj časa pisano gledal, naposled je zahteval kozarca tudi on, toda kralj ga je opomnil, da on je črnec, toraj naj pije iz kala-base, ako mu ne ugaja, naj pa gre. Na vse zadnje sva pila s Kraljem na zdravje kraljice angleške, ali pila sva iz — človeške čepinje. Naslednjega sem obiskal kralja v sami palači. Preko dveh predvorov sem prišel na glavni dvor. Po vseh dvorih so stali oroženci. Kralj je sedel na rudečem tepihu. Kedar sem se mu približal, ustal je in me povprašal, če sem bil zelo naveličan včerajšnje dolge seje. Po obedu so nastopili najviši uradniki razno oblečeni in našemljeni. Nekoliko v stran od kralja so ležale v podobi trikota tri človeške glave, in za njimi je stala polna kalabasa mrtvaških glav, in tudi sedem zastav je bilo z mrtvaškimi glavami nasajenih. Ti grozobudni ostanki so spominjali slavne zmage nad Mahici. V tisti krvavi vojni so predrzne vojakinje osvojile v enem dnevu 126 krajev, da-si so bili vsi ograjeni in utrjeni z visoko in široko trnjevo ograjo. Pred kraljem ležeče glave so bile odrezane najvišim dostojanstvenikom mahiškim. Kralj je pričel plesati med nastavljenimi glavami, in družba je vriskala. Kedar je doplesal, vprašal me je, ali bi hotel naslednjega dne obglaviti štiri izdajice. Jaz sem, kaj pak, odklonil to čast, a sem vendar šel tudi naslednjega dne na veselice dvorske. Vse je bilo prav tako, kakor poprejšnjega dne. Naposled so privlekli obsojene izdajice. Pokleknili so pred kralja, in še enkrat .so jim povedali njihove zločine. Potem so jih potegnili za kralja, in obglavila sta jih prvi minister in še en dostojanstvenik. Mene je obrizgala kri. Star, grd dedec pa je brzo vjel krvi v kalabaso, in je hlastno pil, potem je prilil ruma, in ponudil meni piti. — Lepa hvala! Trupla so vlekli iz mesta in vrgli v jamo, kjer so jih gotovo kmalu osledili in požrli volkovi in jastrebi. Petega dne sem šel zopet h kralju, peljali so me v oni oddelek palače, ki je bil olepšan z vzidanimi mrtvaškimi glavami. Nastopili so štirje možje z volovskimi repi, in začeli plesati pred kraljem. Potem je prišla mati kraljeva, stara 70 let, pa babica kraljeva, stara čez 90 let. Naprej je prineslo pred njima devet žensk devet ponev človeških črepinj in drugih kosti. Stari ženici ste se vrgli na tla pred kralja, poprašili s prahom, vstali in začeli plesati. Tudi kralj je šel plesat, ko je bil popreje mene naprosil, da sem mu dromljal 180 na dromljo. Naposled sera prišel na vrsto še jaz, skazali so mi nenavadno čast, plesal sem s kraljevimi ljubljenkami, ki so biie okronane s srebrnimi kronicami. Take kronice nosijo tudi žene prvih ministrov. Tem ljubljenkam kraljevim mora vse iti s pota, kedar kam gredo. Da-si so barbarski bili ti običaji na dvoru kralja dahomejskega, vendar se je zboljšalo marsikaj za njegovega kraljevanja. Vzlasti je hvalevredno to, da je odpravil žrtvovanje robov ob pogrebih. Predniki njegovi so prodajali svoje podložnike v robstvo, a on je prodajal edino le na vojski zarobljene tujce, pa one, katere so mu nalovili na lovih po sosednjih krajinah. Res se grozovito trgajo rodbinske vezi pri takih lovih in prodajah, ali črni tega ne občutijo tako hudo, kakor mi, Črni tolmač moj iz Sierra Leone našel je slučajno tu svojo mater v robstvu. S početka je bil jako vesel, Kakor je bilo videti, rekel je, da jo hoče odkupiti in seboj vzeti. Toda, ko je preračunil, koliko bi ga to stalo, premislil se je ter omenil: „E, saj tu se jim ne godi preslabo." Kaj pa naši žganjarji, ki svoje starše preklinjajo in pretepajo, poreko na to?