ta abbonjuaento postale n Poštnina plačami v gotovini Leto XXm., št. 168 Ljubljana, četrtek 29« julija 1943 Cena cent. 80 Upravmitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica S. Telefoo h- 31-22, il-23. 31-24 Inserauu oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Teleion U. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Rakuni: za Ljubljansko pokrajino pri pokno-iekovnem zavodu it. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione PubblicitS Italiana S. A. MILANO Izhaja r s a k dao razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.— sa inozemstvo vključno « »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. (Jredniitvo t Ljubljana, Puccinijeva ulica it. S. — Telefoo itev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopiii ae ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSJVA per la puh- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. ZAPRISEGA NOVIH MINISTROV Veliki admiral Thaon di Revel imenovan za predsednika senata Rim, 27. jul. s. Davi so novi ministri prisegli Nj. Vel. Kralju in Cesarju, ki se je z njimi potem prisrčno razgovarjal. Nato so se ustoličili v svojih resorih. Novi predsednik senata Rim, 27. jul. s. Eksc. grof Suardo je izročil demisijo Nj. Vel. Kralju in Cesarju na položaj predsednika senata Kraljevine. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, prvega ministra državnega tajnika maršala Badoglia imenoval za predsednika senata Eksc. velikega admirala dona Paola Thaona Revela, vojvodo morja. Novi predsednik sen ~ :.' sc. veliki admiral don Paolo Thaon . Revel, vojvoda morja, se je rodil v Turinu 10. junija 1859 po grofu Ottaviju, piemontskem državniku, finančnemu ministru kralja Karla Alberta in podpisniku države, ki je bila proglašena leta 1948. katere tvorec je bil. Mati Paola Thaona di Revela je bila iz visoke slavne družine patriotov zelo stare hiše grofov Regard de Clermont. Poslali so ga najprvo v Kr. mornariško šolo v Neoplju, nato pa v Genovo. Leta 1877. je dobil čin miccariškega stražarja. V letih 1879. in 1880. je v" tem činu in v činu ladijskega podporočnika na Kr. fregati »GaribaM;« opravil zelo zonimivo svetovno potovanje. Ko se je vrnil v Italijo, je bil ordinančni oficir pri Nj. Vis. princu Carignanskem, nato pa je b:l v činu porčnika ukrcan na raznih ladjah. Leta 1S93. je pokazal izredne sposbnosti kot povelnjik Kr. torpedov-ke »Sparviero«. Leta 1894. in deloma leta 1895. je na »Paiiduru« poveljeval jadralnemu potovanju Kr. mornariške šole v dolgi vožnji po Sredozemlju in na Atlantskem oceanu. Ko je napredoval v korvetnega kapitana, potem ko je bil di-ugi poveljnik Kr. ladje »Sav:a« in nato Kr. ladje »Piemonte«. je bil od leta 1896. do 1900. dejanski pribočnik Nj. Vel. Kralja Umberta I. V kapitana fregate je napredoval leta 1899. Od leta 1900. do i904. je bil po dobi poveljni-štva na Kr. ladji »Saint Bon« poveljnik Kr. šolske ladje »Caracciolo«, zadnje jadrnice, in nato Kr. ladje »Vespucci«, s katero je potoval po Atlantiku. Ko je napredoval v ladijskega kapitana, je poveljeval Kr. šolski ladji za strojničar-je v Benetkah, v triletju 1905/1907. BU je poveljnik Kr. mornariške akademije v Li-vornu, čeprav še nj imel čina admirala. V tej dobi je podvzel s šolsko ladjo »Etna« naučno potovanje po bližnjih in daljnih morjih, potovanje, ki je postalo slavno zaradi svojega poučnega pomena. Bil je prepričan in izredno preizkušen podpornik mnenja o učinkovitosti jadralne plovbe za rtavtično pripravljanje. Kot spreten krmi-lar je prvi vodil v pristanišče Brindisi veliko bojno edinico »Vittorio Emanuele III.«, katere poveljništvo je prevzel leta 1907. iz ladjedelnice. Leta 1909. je bil imenovan za generalnega adjutanta Nj. Vel. Kralja Viktorja Emanulea III- v činu kontreadmiraia. Ob koncu leta 1911. je na Kr. ladji »Gari-baldi« prevzel poveljništvo 4. mornarske divizije, obstoječe iz križark in obsegajoče ladje »Francesco Ferruccio«, »Varese« jn »Marco Polo«, sodelujoč aktivno pri osvojitvi Libije. Leta 1913 je bil kontreadmiral Thaon di Revel poklican na položaj šefa glavnega stana mornarice. Na tem položaju je opravljal delo, s katerim je bila ojačena učinkovitost naših mornariških sil, čeprav so bila le e>kromna sredstva na razpolago. Podprl je skrajni razvoj lahkega brodovja, obnovil spremljevalne ladje za potrebščine :n gorivo ter organiziral oporišča s tem, da je ojačil osebje. Kot vnaprejšnjo napoved potrebe, ki se je kmalu pokazala. ;e pomnožil zaloge nafte, ojačil pristanišče Brindisi in Taranto ter pospeševal z vnemo uporabljanje letalstva v pomoč pri pomorskih akcijah. Važnost te akcije je bila tembolj očitna ob izbruhu prve svetovne vojne. Leta 1915 je Thaon di Revel postal admiral. Z intervencijo Italije v vojni je kot šef glavnega stana mornarice zahteval in dosege1 politične sporazume, s katerimi si je Italija zagotovila ojačenje 'etalskih in mornariških sredstev in popolno mornariško poveljništvo na Adriaticu. Napovedujoč, da bo vojna trajala dolgo in pripravljen za sleherno možnost z velikimi vojnimi iadjami, je organiziral obrab-no vojno sovražnih sil s pomočjo neprestane napadalnosti manjših pomorskih sredtsev in nadzorovanjem obal s posebnimi ukrepi, s ka- f terimi so se prihranile srednje in velike edinice. Dal je veliko izpodbudo za gradnjo podmornic, majhnih protipodmorniških čolnov, torpednih čolnov, leta!, MASov, oklopnih vlakov za zaščito obalnih mest in črte ob obali ter posebnih armiranih monitorjev in pontonov s težkim topništvom, ki so varni pred podmornicami. V oktobru 1916 je admiral Thaon di Revel zapustil na svojo prošnjo mesto šefa glavnega stana mornarice ter je prevzel glavno poveljništvo mornariškega okrožja v Benetkah, kjer je razvijal novo neprekinjeno borbeno delovanje, zlasti z letaistvom in majhnim brodov-jem, s katerimi so se napadala najbolj utrjena avstrijska pristanišča. V februarju 1917 je bil admiral Thon di Revel imenovan za senatorja Kraljevine in poverjeno mu je bilo celotno vodstvo vojne na morju. Zopet je prevzel mesto šefa glavnega stana Kr. mornarice in bil imenovan za glavnega poveljnika mobiliziranih pomorskih sil. Kot zasnovalcu jake uporabe Masov za napad kakor za obrambo trgovinskega brodovja, mu je uspelo zgraditi 400 MASov. Napadalni sistem, ki ga je zamislil Thaon di Revel je bil zelo učin- kovit in je zabeležil v zgodovini te vojne presenetljive strani. Obrambni sistem s pontoni in monitorji se je izkazal za posebno učinkovitega v ščitenju desnega krila naših kopnih sil, operirajočih najprvo na Isonzu, potem pa na Piavi. Eno izmed največjih slavnih dejanj poveljništva Th ona di Revela je bila odločitev za rešitev Benetk v novembru 1917 z odpornimi črtami čet Kr. mornarice, najprvo ob izlivu Ta-gliarnenta, potem na področju kanalov in močvirja Dolnje Piave ter z gosto mrežo napadališč in zased, s katerimi je bila zadušena sleherna sovražna pobuda. Ko je napredoval v admirala po vojni zaslugi je bila leta 1918. ob koncu septembra potrebna akcija proti Durazzu. Skupno s kopnimi operacijami v Macedo-niji je admiral Revel odšel na morje z bojnimi ladjami in izvidniki ter izvršil bombardiranje, s kateiim je prisilil sovražnika, da je zapustil to postojanko. Njemu gre zaslug-a tudi za zasedbe, ki so bile izvršene z bliskovito naglico, otokov ob obali Istrie in Dalmazie, preden je nastalo premirje, ki je naredilo konec vojni, teko da so bile preprečene intrige Francije in Anglije za slovansko polastitev teh zgodovnisko in strateško dragocenih postojank. Med pri-mirjem se je lotil urejanja zasedbe' oporišč in otokov Adriiatica ter je bil mornariški komisar na mirovni konferenci. Zaradi vodilne akcije je admiraJu Tha-onu di Revelu Nj. Vel. Kralj izročil lastnoročno veliki križ Savojskega vojaškega reda. Ko so bile priključene polirajine Julijske Benečije je dobil ovratnico najvišjega reda sv. Annunziate ter je bil tako v nekaj več kot enem stoletju . zgodovine svoje družine četrti odilikovanec s (tem najvišjim odlikovanjem. V novembru 1919 je zapustil položaj v glavnem stanu in prevzel položaj predsednika odbora admiralov. Kakor že med vojno, na mednarodnih sestankih in na mirovni konferenci, tako je bil v senatu kakor izven njega ob vsaki priliki zagovornik naših adrijatskh pravic in je odločno zagovarjal integralno jzvedbo londonskega pakta. Leta 1922 je prevzel mornariško ministrstvo. Z mogočnim impulzom je dvignil moralo mornarice, Sprožil nove energ je v vseh panogah, reorganiziral pomorske" sile in arzenale ter discipliniral delo. Obnovil je zaloge ter zopet pričel vežbe in plovbe po oddaljen h morjih. Ojačil je glavna oporišča. podaljšal čas službe na 28 mesecev ter zopet pričel graditi nove edinice. Dne 24. maja 1923 mu je bil podeljen naslov vojvode morja. Dne 4. novembra 1924 je lažnjivlm govoricam! Rim, 28. jul. s. Razširjajo se glasovi o senzaeijonalnih dogodkih. Opozarjajo se vsi, da ne zaupajo tem glasovom, ki jih mečejo v javnost neodgovorni elementi, samo z namenom, da bi motili javni red. Poslanica bojevnikom Rim, 28. jul. s. Predsednik Narodnega združenja bojevnikov je vsem bojevnikom poslal naslednjo poslanico: Bojevniki! Italija ne more umreti! Italija naše vere, Italija, ki stopa vselej po poti časti in ki je svojo veličino dosegla z žrtvami, Italija, za katero smo se borili in krvaveli, ta Italija je v svojih menjavah vendarle vselej čutila, da je njena usoda večna in slavna. Ta Italija je z jasnim in navdihnjenim gibom Kralja - vojaka potrdila svojo trdno voljo v tej resni in slovesni uri svoje zgodovine. Sledeč dvajsetletni navadi, sem odposlal Nj Vel. Kralju in Cesarju, v trenutku, ko je s svojim visokim posegom dal nov polet in novo usmeritev življenju naroda, izraze vaše vdanosti in vaše vere v bodočnost domovine. katere zgodovinski porast spremlja tisočletna Savojska rodbina od Umberta Biancamana do danes in predstavlja tudi za oddaljenejšo bodočnost najvišje in nenadomestljivo jamstvo premočrtnosti in edinosti za ves narod. Italijanski čut discipline, ki ste si ga vi pridobili in potrdili v vojašnicah in na bojiščih, najvišja zavest dolžnosti, ki je vselej postavljal Italijo na vrh vaših misli in vaših teženj. brezmejna ljubezen za Kralja, ki je ponovno s svojim naglim nastopom dokazal, da je krona zaščitnica usode države v vsakem trenutku, zlasti pa v teh najbolj kočljivih in odločilnih trenutkih, ko je drugim ustavnim organom države težko izbrati pravo pot, vse to bo v vas potrdilo to najvišjo potrebo discipline, poslušnosti in najstrožjega izvrševanja vsega, kar je dnes za slehernega Italijana njegova sveta in neodklonljiva dolžnost. Na to dolžnost sem hotel zlasti opozoriti v pozdravu, ki sem ga v vašem imenu poslal maršalu Italije Pietru Badogliu, vojskovodji v tolikšnih zmagovitih bitkah, ki mu je bilo sedaj zaupano tudi politično vodstvo naroda. Monarhija, vojska, narod so temelji, na katerih' je vselej slonela domovina, to so temelji, na katerih bo zgrajena zanesljiva in boljša bodočnost domovine. Živel kralj! Amilcare R°ssi. Smrt $cjtat3r|a Morga-^nlla Rim, 27. jul. s. V Rimu je umrl senator Manlio Morgagni. Rodil se je v Foriju leta 1879. Kot novinar in organizator je prevzel leta 1924 predsedništvo delniške založniške družbe agencije Štefani. Udeležil se je vojne 1915—1918. Od leta 1927 do 1928 je bil podžupan v Milanu. V senatu Kraljevine je bil od 14. oktobra 1932. Senatcr general Nfeciis de Ro&lsant umzl Rim. 28. jul. s. V Rimu je umrl senator armadni general Nicolis di Rcbilant Ma-rio. Mario Nicolis di Robilant se je rodil v Turinu 28. aprila 1855. S 16. leti je stopil v akademijo in jo zapustil 1874 kc.t top. niški poročnik. Z 19 leti je pričel odlično kariero, ki se je zaključila leta 1919, ko je bil upokojen z naslovom armadnega generala. Bil je odlikovan z viteštvom velikega križa Savojskega vojaškega reda. Ps&lcsa zaveda za rlsssske št&j^e papežu Vatikan, 2,4. jul. s. Njegova Svetost Pij XII. je blagovolil sprejeti v zasebni avdijenci prof. Galassia Galussia. predsednika Kr. zavoda za rimske študije, ki je poklonil sv. Očetu prva \;ke »Krščanske založbe rimskih spomenikov« in »Rimske zbirke« obenem z mnogimi drugimi publikacijami. katere je zavod izdelaL ."-veti Oče je sprejel poklonjeni dar ter se zanimal za delo Kr. zavoda za rimsk° študije, katero delo zavod opravlja v pove čevanju poslanstva Rima. Velik mmh Tokio, .28. jul. s. Japonski glavni stan objavlja: Japonske podmornice so 20. t. m. napadle v vodah Salomonskega otočja sovražno pomorsko skupino ene križarke in 3 rušilcev. Podmornicam se je posrečilo premagati črto rušilcev in so potopile kri-žarko razreda »San Francisco«. Amerika gospo- darsko zasiisnjetEje arabskih narodov Ankara, 27. jul. s. Ameriški urad za Srednji vzhod je javil, da potuje veliko število ameriških strokovnjakov po Srednjem vzhodu in proučuje gospodarske možnosti v arabskih državah, katerim bo Amerika odslej posvečala posebno skrb. Po namerah Wishingtona naj bi bilo gospodarstvo Srednjega vzhoda popolnoma preosnovano. Arabsko prebivalstvo bo moralo kupovati ameriške industrijske izdelke pred angleškimi in plačevati s svojimi surovinami, katerih izkoričanje bo rezervirano izključno za amerišk: '--pital. Szgsrerli v P^estlžsl Ankara, 27. jul. s. V zadnjih tedn h je bilo v Palestini mnogo spopadov med angleško policijo in Arabci. Pet oseb je bilo ubitih mnogo pa ranjenih. Angleški visoki komisar je odredil preiskave v arabskih organizacjah. Izvršene so bile številne aretacije. Indijska narodna vojska ssarafes Prlglašajo se vedno novi prustovoljsi šanghaj, 28. jul. s. Na mogočen poziv, ki ga jc Ketsing, predsednik šanghajske sekcije lige za indijsko neodvisnost, naslovil med mogočnim zborovanjem na rojak1; bivajoče na Kitajskem, je odgovorilo na tisoče Indijcev. Prvi kontingent prostovoljcev, ki obsega 400 sikov in mohamedan-cev, je že pripravljen za odhcd v Sonan, kjer se bo pridružil indijski narodni vojski. Poleg mož se je prijavilo mnogo žensk za bolničarke, da bi pomagale v borbi za svobodo Indije. Indijska kolonija je prostovoljno prspevala 400000 dolarjev za indijsko narodno vojsko. Večino te vsote so nabrali med ljudmi, ki ne predstavljajo najpremožnejših razredov v mestu, mislijo pa, da bodo indijski poslovni ljudje darovali v ta namen še mnogo večje vsote. Nekateri Indije; so celo prodali svoje hiše in svoje osebno imetje, da bi lahko čim več prispevali za indijsko narodno vojsko. Ta dejanja kažejo, kakšen je duh požrtvovalno- sti in kakšna je duhovna strnjenost Indijcev v šanghaju. Predsed-.ik Ketsing je izrazil svoje zadovoljstvo spričo dela krajevne sekcije lige in je prepričan, da bo vojska za indijsko neodvisnost poa vodstvom Candre Boseja kmalu dvignila zastavo na trdnjav, Nevv Delhija in tako na-zrač la novo dobo v zgodovini Indije. Japonski katoličan! za Veliko vzhodno Azijo Tokio. 21. jul. s. 200.000 Japoncev katoliške vere je ustanovilo katoliško družbo Japonske, ki hoče prispevati s svojim delovanjem k uspešnemu nadaljevanju vojne za Veliko vzhodno Azijo. Otvoritvenega zborovanja družbe, ki bilo danes popoldne v Kalcanu, so se udeležili najvišji predstavniki katolikov na Japonskem. Bivši vodja rimsko katoliških združenj na Japonskem. Sakuzo Ukino. je bil imenovan za glavnega šefa nove organizacije. Attacchi nemiri Salliti nel settore centrale Una corvetta ed ima petrsfrera da 7000 tonn. ccHate a picco, sti trasporti per oltre 40*000 temi. Incendiati nei porti d! Augusta e di Siracusa — Una nave psrtaaerei nemica colpita in Atiantico — 6 veli voli nemiri dlstruttf Comar.do Supremo. Bollettino di Guerra n. 1159: Sul fronte della Sicilia intenso fuoco delle op po ste artiglierie: attacchi condotti dal nemico nel settore centrale sono falliti. Aerei t ed esc hi hanno agito su naviglio avversario alla fonda nei porti di Augusta e di Siracusa colando a picco una corvetta ed una petroliera da 7.000 tonn. ed incen-diando sel trasporti per oltre 40.000 tonn. Incursioni deiraviazione anglo-americana su taluni minori centri delle Calabrie, fa-cevano danni di scarsa er.tita e qualche vittima tra le popolazioni. Sono stati abbattuti dne apparecchl dei quali uno daH'art«glieria contraerra nei pressi di Mesnina cd uno daila caccia nei dintorni di Capua. Nel corso di una fallita azione contro un nostro convoglio in navigazione nel Tirreno, quattro velivoli nemiei venivano distrutti dalle unita di seorta. In Atiantico un nostro sommergibile, al comando del Capitano di Corvetta Giuseppe Rosolli Lorrn -.ini da Roma, colpiva con due siluri una nave portaaerei nemica. Generale Ambroslo Le vittime nelle incursioni dei giorni seorsi su Napoli (Bollettino n. 1158) sono state accertate tra la popolazione civile in 10 morti e 14 feriti. A Paola (Cosenza) per 1'incursione di cui da notizia il bollettino odierno si deplorano 1 morto e 20 feriti; a Scalea 6 morti e 12 feriti. Izjalovljeni sovražni napadi v srednjem Eita kcirveta m ena 7s9>t3Es5sa peSrolefska ladja potopljeni, šest prevodih laslls s skupno 4S.003 tonami pa zažganih v pristaniščih Ais^usta m Steakuza — Sovražna rasJHsa letal zadeta isa AtSantiSsu — šest sovražnih letal i&KŠčesiili poveljstvom korvetnega kapitana Giusep-peja Rosellija Lorenzirija iz Rima zadela z dvema torpedoma sovražno nosilko leiaL General Ambroslo. Žrtve, ki so jih med civilnim prebivalstvom povzročili pretekle drv letalski napadi na Neapelj (vojno poročilo št. 1158), znašajo 10 mrtvih in 14 ranjenih. V Paoli (Cosenza) je po letalskem napadu, o katerem poroča današnje vojno poročilo, obžalovati enega mrtvega }n 20 ranjenih; v Scaleji 6 mrtvih in 12 ranjenih. Novi vitez! Savojskega vsjaškega reda Rim. 27. jul. s. Z dekretom z dne 9. junija 1943 je Nj. Vel. Kralj in Cesar odlikoval z viteškim križem Savojskega vojaškega reda kontreadmiraia. zdaj divizijskega admirala Sergija Fontano. kontreadmiraia Giuseppa Man-fredija in ladijskega kapitana Gastona Ninot-tija. Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo številka 1159: Na bojišču rea Siciliji je bil živahen ogenj obojea ranskega topništva; napadi sovražnika v srednjem odseku so se izjalovili. Nemška letala so bombardirala sovra/no brodovje, zasidrano v pristaniščih Augusta in Sirakuza in potopila eno korveto in eno 7000 tonsko petrolejsko ladjo, zažgala pa 6 prevoznih ladij v skupni tonaži nad 40 tisoč ton. Angleško-ameriško letalstvo jc izvršilo letalske napade na nekatera manjša središča Kalabrijs ter povzročilo škodo manjšega obsega in r.ekaj žrtev med prebivalstvom. Sestreljeni sta bili dve letali in sicer eno po protiletalskem topništvu v bližini Mepsln8 5n eno po lovcih v bliiini Capue. Med neko izjalovljeno akcijo proti našemu konvoju, kj je plul po Tirenskem morju, so edinice v spremstvu uničile 4 sovražna letala. Na Atlantiku je naša podmornica pod Orlu Pssmocaisje sovjetskih napadov na ostali vzhodni toti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Težki obrambni boji v odseku pri Orlu se nadaljujejo. Na ostali vzhodni fronti so sovjetski napadi po moči in obsegu popustili. Iz posameznih odsekov javljajo: . Ob kubanskem mostišču, ob Miusu in ob Doncu so se sovražni napadi ponesrečili. Na področju pri Orlu je napadal sovražnik tudi včeraj z nezmanjšano silo. Vsi napadi so se z velikimi izsrubami so-vjetsk»h čet zrušili. Na tej fronti se je v zadnjih tednih oosebno odlikovala poren-sko-vvestfalska 86. pehotna divizija. Tudi južno od Ladoškega jezera so ostali brez uspeha sovražni napadi, ki pa so bili pc.ivzeti s slabšimi silami nego prejšnje dni. Na Siciliji se je obojestransko topniško delovanje znatno ojačilo. V srednjem odseku fronte so se zrušili napadi britanskih in severnoameriških oddelkov v obrambnem osnju pred nemško-italijanski-mi postojankami alf pa so bili s takojšnjimi protisunki razbiti. V vodah okoli otoka je letalstvo v dnevnih in nočnih napadih uničilo petro!ej=ko ladjo s 7000 tonami in eno korveto. Šest velikih transportnih ladij je b;!o poškodovanih. Močni oddelki sovražnik bombnikov so nadaljevali teroristične napade preti mestu Hamburg. Povrcčena so bila nadaljnja opustošenja in deloma obsežni požari v več mestnih delih. Prebivalstvo je imelo zoprt izgube. Nočni lovci in pret letalsko topništvo so po dosedanjih podatkih sestrelil! 47 napadajočih bombnikov. Včeraj podnevi je protiletalska obramba nad zasedenim zapadnim ozemljem sestrelila nadaljnjih 9 sovražnih letal. V boje z oddelkom sovražnih brzih čolnov so potopile zaščitne edinice pred nizozemsko obalo brzi topničarski čoln in poškodovale drugega tako t> žko, da se lahko smatra za uničenega. Naše edinice so se polnoštevilno vrnile v svoja oporišča. Letala na dolge polete so znova napad, la na Atlantiku opaženi sovražni konvoj in potopila dve trgovski ladji s skupno 12.000 br. reg. tonami. Ena ladja s 5000 tortam! je bila tako težko zadeta, da se je nagnila. Dve nadaljnji tovorni ladji sta bili poškodovani. Nemške podmornice so potopile na Atlantiku in v Sredozemlju 8 ladij s skupno 44.241 br. reg. tonantf, poškodovale pa so eno lahko križarko in 6 tovornih ladij ter sestrelile pri obrambi S sovražna letala. INSERIRAJTE »jJUTRU**! Nevel 4 Veliž. ©Demidov /ilabslt 3arc R. ... Rievf^T Kliri ®5ičevkai Vo!okolaTnsk> Uspel napad na sovražni konvoj Berlin, 28. jul. s. V dopolnitev včerajšnjega nemškega vojnega poročila sporoča mednarodna obveščevalna agencija, da je skupina nemških bombnikov za dolge polete na svojem oboroženem izvidniškem poletu nad Atlantikom napadla kakih 400 km zapadno od rta Montego na Portugalskem velik sovražni konvoj, ki so ga spremljale 1 križarka in 4 druge manjše vojne edinice in ki je plul proti Sredozemlju. Iz nadaljnjih ugotovitev je razvidno, da so bile potopljene 3 prevozne ladje po 6000. 8100 in 8000 ton. Tri nadaljnje trgovske ladje so bile hudo poškodovane. Eno izmed njih je kasneje opazilo nemško izvidniško letalstvo v plamenih na istem mestu, kjer je bila zadeta. Lahko torej smatramo, da je britansko trgovsko brodovje izgubilo zaradi tega napada najmanj 4 velike ladje v skupni tonaži 30.000 ton. \ rmadnega zbora Eksc. Gastone Gambara, poveljnik, general Armadnega zbora, je izdal naslednje odredbe: POVELJNIŠTVO XI. ARMADNEGA ZBORA Na podstavi odredb, izdanih od Šefa Vlade, UKAZUJEM, da se bodo morale od danes 27. julija 1943 od 18. ure v Ljubljanski pokrajini izpolnjevati poleg vseh že doslej velja-Jcčih določb tudi naslednje odredbe: 1. policijska ura: od 21.30 do 5. ure s pogoji in izjemami kakor je že določeno v prejšnjih razglasih. Vsa pooblastila, ki so bila že prej izdana za kretanie po policijski uri, so razveljavljena, izvzemši tista, ki so se izdala osebam, katere opravljajo javno službo. 2. Trajno se prepoveduje vsakršno javno zbiranje več ko treh oseb, prirejanje zborovanj, manifestacij, sestankov in podobno, čeprav v zaprtih prostorih; nalepljanje tiskanih listov, pisanih listov, pozivov vsakršne vrste na javnih kraiih, izvzemši katoliške cerkve — kolikor je v zvezi z običajnim izvrševanjem bogoslužja; kakršno koli optično ali svetlobno signaliziranje. Rim, 28. jul. s. Začel je zopet izhajati politični dnevnik »Italia«, ki ga je že 1. 1859. ustanovil grof Cavour in ki je začel svoje novo življenje na predvečer posebnih dogodkov. V uvodnem članku čitamo med drugim: »Smatramo, da je dolžnost vseh ItEujcnov sedaj ta, da ne obdolžujejo in razmišljajo o maščevanju. Potrebna dejanja pravice bodo izvršili odgovorni organi in zgodovina. Danes moraimo predvsem braniti žrtve, ki jih je zahtevalo nad stoletje krvi in dela in ki so bile izvršene, da bi bilo vrnjeno Italiji dostojanstvo, njeno ime in njen obstoj. Preteklost je za sedaj neprimerno manj važna, kakor bodočnost, zlasti še, dokler traja vojna. Noben sovražnik, pa naj bi ga prevevala še tako blagonamerna domišljija, ne more spoštovati države, ki se odreka ali bi bila pripravljena odreči se svojim materialnim možnostim življenja in svoji lastni volji do življenja, če bi se to zgodilo, bi pomen današnjih dogodkov ne preživel niti trenutka sanj. Zato je dolžnost vsakogar, da vrši poslanstvo obveščanja in oblikovanja javnega mnenja in da od vsega začetka izjavlja, da je veselje teh dni veselje, ki ga je treba takoj spremeniti v čim bolj odločne sklepe, namreč v sklepe, ki jih bosta Nj. Vel. Kralj in njegov šef vlade prav gotovo nakazala narodu po njegovih izročilih časti.« Izivzemskl odmevi Berlin, 27. jul. s. Mirnost, s katero je nemško javno mnenje sprejelo vest o političnih dogodkih v Italiji, piše diplomatski sodelavec nemške poluradne agencije, je najboljši dokaz, da sovražnik v živčni vojni, podvzeti že dolgo proti nemškemu narodu, nikakor ni uspel s svojim namenom. Čeprav so dogodki presenetili veliko večino nemškega naroda, kj ni bila na tekočem o tem, kar se je dogajalo v vodilnih krogih Rima, to presenečenje nikakor ni spremenilo mirnosti, gotovosti in odločnosti. ki navdihuje zadržanje nemškega naroda glede na vsa vprašanja vojne. Kodanj, 28. jul. s. Vsi listi so v posebnih izdajah in na najbolj vidnem mestu z vsemi tipografskimi poudiarki razširili vest o ustanovitvi nove vlade v Italiji. Pod velikimi slikami Kralja in Cesarja in prvega ministra Badoglia so v celoti ponatisnjeni proglasi italijanskemu narodu. Važnost. ki jo pripisujejo dogodku, izkazuje okolncst, da mu listi posvečajo mnogo prostora, kakor na. primer list »Berling-ske Tidende«, ki objavlja o tem 6 polnih strani. Splošni ton vseh listov kaže brezpogojno simpatijo za vlado maršala Badoglia, o katerem objavljajo listi dolg življenjepis. Ra.zen tega opozarjajo na priljubljenost Savojske monarhije v Italiji, priljubljenost, ki je edina omogočila vladno spremembo brez pretresljajev. Bukarešta. 27. jul. s. Vsi listi so objavili na prv.h straneh pod velikimi naslovi vest o de- 3. Do nadaljnje odredbe se razveljavljajo vsi orožni listi kakršne koli vrste, dovoljeni pred objavo tega razglasa. Pristojna oblastva ustavijo izdajanje orožnih listov. Posestniki predpisno prijavljenega orožja so odgovorni za njegovo hranjenje v prostorih svojega stanovanja, tako, da je izključena raba orožja po komer koli. 4. Vsi prebivalci, ki bi morali iti iz hiše, morajo imeti pri sebi listino o istovetnosti s sliko, katero so dolžni na vsakokratno zahtevo pokazati organom Javne varnosti in vojaškim poveljnikom. 5. Tjsk: dnevnikom je dovoljena samo ena dnevna izdaja ob upoštevanju sedaj veljavnih predpisov. 6. Poslopja: vhodi v poslopja z javnih ulic, in sicer pri glavnih vratih, morajo biti odprti noč in dan in razsvetljeni po veljaiočih predpisih o zatemnitvi. Okna vseh poslopij morajo imeti med policijskim časom spuščena zastirala. Čete, patrulje, organi Javne varnosti in reda, ki so kakor koli meni podrejeni, imajo povelje skrbeti za izvrševa-nie zgoraj navedenih odredb, po potrebi tudi z orožjem. Kršitelji se takoj za-pro in sodijo po vojaških sodiščih. General armadnega zbora, poveljnik GASTONE GAMBARA atrlotizma misiji Benita Bussolinija in o imenovanju maršala Badoglia za ministrskega predsednika. — »Cuventu!« zlasti naglasa, da je Kralj prevzel poveljništvo Oboroženih sil in da je narod zncva potrdi! z navdušenimi manifestacijami svojo vero v Savojsko hišo in v usodo Domovine. Ankara, 28. jul. s. Arikarslki listi objavljajo na vidnem mestu vse vesti o novi italijanski vladi. Zlasti opozarjajo na imenovanje veleposlanika Guariglie aa zunanjega ministra. Listi poudarjajo, da je maršal Bodaglio zaradi svojih velikih sposobnosti in svojega resnega značaja najbolj priljubljena in spoštovana oseba v italijanskem narodu. Madrid, 28. jul. s. Listi posvečajo mnogo prostora vestem o dogodkih v Italiji Ustanovitev nove vlade zasledujejo z največjim in globokim zanimanjem tako v političnih krogih kakor v španski javnosti. Listi objavljajo obsežne življenjepise maršala Badoglia in opozarjajo na manifestacije ljudskega navdušenja in pritrjevanja poslanici Kralja in Cesarja in proglasu prvega ministra. Poseben pomen pripisujejo listi Dopolni t*.maj pred nekaj leti začel hoditi v šolo, že samozavestjo nosi s seboj škatlo z violino ali pa note za »klavirsko šolo«. Vsak dan z večjim veseljem jn zanimanjem. Glasbene šole so podobne čebelnjakom. Vrata se odpirajo in zapirajo. Xomaj je eden končal učno uro, že prihaja drugi. Z vcake učilnice prihajajo glasovi najrazličnejših instrumen- tov: violine, klavirja, čela, raznih pihal itd. Učitelji petja in glasbe so potrpežljivi in vztrajni. Vsako leto vzgojijo cel kader novih učencev, med njimi najrazličnejše talente. Kakor ima učitelj v ljudski šoli velik trud z začetniki, ki ne poznajo niti črk1?, tako se prične učenje glasbe prav počasi. Kakor so starši in otrok veseli, kadar lepo zapiše prvo črko, tako srečen je deček ali deklica, kadar izvabi prve glasove iz violine ali' zaigra prve akorde na klavirju ali na kateremkoli instrumentu, zlasti pa kadar se je naučil prvo pesmico. Kako nestipni so otroci pa tudj starši ob prvi javni produkciji. Z radovednostjo in nekim skritim strahom pridejo poslušat svoje ljubljence boječ se, da bi ga kaj ne »polomili«. Pa tud: drug, ki nimajo .nikogar svojih na odru, z zadoščenjem gledajo in poslušajo ta mlada bitja, ki že pogumno in veselo nastopajo, pojo ali igrajo. Pri takih prilikah se mi je, sedečemu al-; stoječemu v kotu. večkrat m io storilo, da so mi prišle solze v oči. Gledal in poslušal sem ta srečni otroški svet, ki je, nepozna-vaječ križe in težave tega sveta, pel tako veselo in neprisiljeno kakor mai škrjan-ček visoko pod nebom. Blagroval sem male glasbenike, želeč s-, da bi mogel šen enkrat z njimi peti ali igrati. Kako rad bi ob raznih prilikah, kadar je zbranih več ljudi skupaj, zaklical: Očetje in matere, dajte vaSiin otrokom poleg prepotrebne šok.ke izobrazbe še priliko petja Ln igranja! šola. ti pa stori vse, kar je mogoče, da vcepiš mladim srcem ljubezen do petja in glasbe. Večno resničen je pregovor, ki pravi, da človek, ki ljub: petje in glasbo, ne more biti hudoben Juh Avgust. KULTURNI PREGLED Klpllngova 9$KtijIga o džungli" Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani je nravkar izdala v prevodu Jana B a u-karta znamenito Kiplingovo »Knjigo o džungli« (The .Tungle Bcok), eno izmed »klasičnih« del angleške in sploh evropske mladinske literature. Za sedaj je izšla prva knjiga, ki obsega prvih sedem poglavij, vse k o z dostavki v vezani besedi in s pojasnjevalnimi opombami. Upamo. da izide kmalu še drugi del, tako da bomo imeli v slovenščini celotno besedilo spisa, ki so ga skušali mnogi posnemati, vendar ga ni nihče prekosil. Mladinska knjiga? Prvenstveno nedvomno (knjiea za razvitejšo mladino), lahko pa bi rekli: —"" - knjiga, namenjena starim in mladim bralcem, vsekako bolj moškim kakor ženskam; knjiga, ki s svojimi na zunaj fantastičnimi istorijami ne zabava samo, marveč tudi poučuje, ker je njen osnovni ton energija, bojevitost. moža-; osi. Marsikdo jo je že prebral bodici v raznih priredbah, ki so dajale samo skromen izraz iz bogatega fantazijskega sveta Kiplingove džungle (prim. slovensko izdajo iz 1. 1927), bodisi v drugih jezikih; najbrž bo sedaj, v zrelih ali prezrelih letih, občutil hrepenenje za časi, ko je mogel z nenasitno zvedavim duhom zasledovati Mavglijeve zgodbe in prigodbe in se sprehajati s svojo fantazijo Po čudovitem indijskem pragozdu. Če se bo takemu doraslemu bralcu kdaj zahotelo uteči iz življenjske stvarnosti in uživati zmes bajke in resničnosti, naj poizkusi še enkrat s Kiplingovo »Knjigo o džungli«, v novem, celotnem slovenskem prevodu; verjetno je, da se kljub znatni časovni razdalji med prvim in drugim branjem ne bo razočaral. Zakaj skriti čar tega dela je prav v tem, da ne bo moglo »priti iz mode« in ne postati izključno mladinska knjiga. Nedvomno ima tudi »Knjiga o džungli« t>ečat Kiplingove človeške in pisateljske osebnosti, prav kakor pečat svojega časa. Avtor »Kima«. »Skromnih zgodb s hribov«, romana »Svetloba ugaša« in premnogih drugih bolj ali manj znanih pripovednih spisov, ni bil samo izkušen poznavalec Indije. v kateri se je rodil in ki jo je tolikanj opisoval, marveč tudi izvirna in močna osebnost, katere sled zaznavamo v stilu. prav kakor v duhu njegovih knjig. Ljubil je resnično življenje, imel oster čut za opazovanje ljudi in razmer, vendar je tudi predobro poznal opojnost fantazije, ki je prav na Vzhodu, v starodavni Indiji, našla toliko hvaležne paše. Ni dvoma, da .je prispevala svoj delež tudi doba s svojim stremljenjem po dojet ju življenjske resničnosti, z dinamiko gospodovalnih teženj belega človeka, z imperialistično vero v pravico močnejšega, ki se oglaša tudi pri Kiplingu — ne kot doktrina, marveč kot življenjsko čustvo in praktično načelo. Celo »Knjiga o džungli« razodeva Kiplingov socialno etičen nazor, ki je nekako v poudarku pravičnosti, kakor jo pozna narava, v zvestobi njenim zakonom. Zdi se, da je džungla, najmanj urejeni življenjski prostor: tu ni nič drugega nego goli boj za življenje, za obstanek poedinca in vrste. In prav v ta svojevrstni svet je prenesel Kipling tiste zakone, ki so jih ljudje pozabili in jih zdaj uresničujejo živali. Človeški otrok Mavgli ostane v pragozdu in ga vzgaja volkulja; v volčjem brlogu se nauči zakonov pokorščine in zapovedova- nja. s katerimi premaguje pozneje svojega največjega nasprotnika, strašnega džungelskega kralja tigra. Pozoren bralec bo odkril v teh zgodbah tudi marsikatero satirično potezo: tako so n. pr. opice tista skupina v džungelski živalski družbi, ki je najmanj disciplinirana in večno samo debatira — poteza, pri kateri je Kipling mislil na slabosti in napake svojih političnih sodobnikov. Volk je tisti, ki daje smer: volk. predstavnik napadalnega, osvajajoče-ga in gospodujočega načela v naravi; bitje, v katerem je strašni, prenaturni srd in pohlep, kakor ga ima tiger, ublažen z višjim redom, ki dopušča tudi v džungli neko sožitje. Vsekako ie Kiplingova džungelska narava daleč od tiste naivne preprostosti in dobrote, katere podoba ie pod Rousse-aujevim vplivom zašla v literaturo in od tod celo v javno, socialno življenje (prim. samo primitivno naravo v opisih Ber.iadi-na de Saint-Pierra!). Preko in mimo vsega problematičnega uživamo v tem prvenstveno pripovednem in fantazijskem delu prav to, kar nas mika s svojo neposrednostjo in življenjsko silo. Kajti Kipling ume odlično pripovedovati. Vzemimo za primer kar začetek »Knjigo o džungli«, stavke, ki jih Kiplin-govi življenjepisci radi navajajo kot primer njegovega pripovednega sloga: »Bila je sedma ura nekega jako toplega večera v Sionijskih hribih, ko se je oče volk predramil iz dnevnega sna, se malo popraskal, potem zazdehal in iztegnil zaporedoma vse štiri šape, da bi iz njih koncev pregnal mravljince. Mati volkulja je ležala z velikim sivim gobcem preko svojih štirih valjajočih se in cvilečih mladičev in v luninem svitu se je videlo žrelo votline, v kateri je bivala vsa družina. »Avgrh!« 1e deial oče volk. »zopet je čas, da poj dem na lov«. In že je hotel skočiti dol po rebri, da se ni pojavila na pragu neznatna senca s košatim repom ter za-javkala: »Dobra sreča te naj spremlja, o poglavar volkov; in dobro srečo ter silno, belo zobovje želim tudi plemeniti deci. da ne bo nikoli pozabila stradaj očih na tem svetu.« To je tisti Kiplingov stil, ki je s svojo preprostostjo, silo in nazornostjo postal nekako klasičen v novejši angleški literaturi. V takem slogu, s tako slikovitostjo je spisana vsa »Knjiga o džungli«. V prvem delu se že seznanimo z velikim delom čudovito pestre džungelske favne; z volkovi, z opicami, s tigri, belimi tjulenji, mun-gi, kačami, sloni in taborskimi živalmi: kako pisan svet. koliko prigod in doživljajev! Morda bi bilo bolje, če bi oba dela izšla v eni knjigi: tako bi imel bralec skupaj vso to neprekosljivo epopejo indijske džungle, visoko pesem njenih zakonov, urejajočih življenje — živali. Da. živali in vse ljudi, zakaj največji pomen človeka v stvarstvu je prav v tem. da je prerasel džunglo in si nad prirodo ustvaril nravne zakone svoje civilizacije, svojega pravnega reda in svoje višje pravičnosti. Jan Baukart, ki ga poznamo kot prevajalca iz angleščine nredvsem po črticah Lofcadio Hearna »Knjiga o Japonski« (izdala Tisikovna zadruga 1. 1923), je dolgo in skrbno pripravljal to prvo integralno slovenitev Kiplingove »Knjige o džungli« Njegov prevod je prav lep in dobro podaja tudi vezano besedo; vsekako je presenetljivo, da knjiga take vrednosti ni izšla že prej, das je bil prevod že dolgo pripravljen. Doslej še neznani ilustrator Saša D o b r i 1 a je opremil knjigo z risbami, ki sicer izdajajo začetnika, vendar so v glavnem ustrezne in dajejo knjigi tudi nekaj vnanje živahnosti. Iz prevajalčevega peresa je kratek uvod o Kiplingu in nje-govteim delu. St3le£mca E. H. Griega V skandinavskem kulturnem prostoru so se nedavno spominjali z večjimi slavno-stmi stoletnice skladatelja, čigar ime in delo je znano slehernemu glasbeno količkaj razgledanemu Evropcu: Edvarda Hagerupa G r i e g a. Edvard Grieg se je rodil 15. junija 1843 v Bergenu na Norv~"kom. kjer stoji danes sredi mestnega parka lep spomenik tega skladatelja majhne rasti, a velike življenjske in stvarjalne sile. Njegova mati je bila odlična pianistka; po nji je podedoval glasbeno nadarjenost, ona ga je tudi prva uvajala v glasbeno znanje Bergenski rojak. slavili norveški goslač Obe Buli, čigar spomenik prav tako krasi Bergen, je spoznal nadarjenost mladega Griega in na njegovo priporočilo ga je bila mati poslala na konservatorij v Lipskem. V to nemško kulturno in glasbeno središče je prispel komaj petnajstletni Norvežan v času, ko je romantika popolnoma razkvasila glasbo, v kateri se je takrat najbolj uveljavljal Schumann. Moschc^es, Hauptmann. Rei-neke, Wenzel so bili Gricnovi učitelji. Pet let je Grieg študiral v Lipskem, na to pa se je mudil nekaj časa v Kjobenhavnu, kjer se je danski skladatelj N. Gade prvi pohvalno izrazil o njegovih skladbah. Grieg pa ni postal Gadenov učenec. Največje impulze za njegovo poznejše samostojno stvarjanje mu je dal skladatelj norveške narodne himne Rihard Nordraak. Šele no njegovi zaslugi se je naučil spoznavati in ljubiti norveške narodne speve, plese in prirodo z njenimi razsežnimi gozdovi in sinjimi fjordi. Obisk Italije mu je prinesel prijateljstvo s Franzom Lisztom, ki mu je prav tako šel na roko, kakor češkemu skladatelju B. Smetani. Grieg je prirejal koncertne turneje s svojo ženo, znano koncertno pevko in obiskal mnoga evropska mesta. V letih 1871—80 je usta- ika če prepovedati petje, lahko pa je poskrbeti zašije aavetje v kleteh, da se kikirikanje ne bo že navsezgodaj zjutraj razlegalo od hiše do hode in da petelinje petje ne bo motilo v spanju ljudi, zlasti bolnikov, ki ao v ranih jutranjih ure h tako potrebni spanja, pa tudi svežega zraki, ki ga ne dobe, ker morajo imeti okna zaprta. Ljubljana je mesto in ne vas! Tega naj se kokodje-rejci zavedajo in bodo toliko obzirni, da bodo ljudje imeli potreben nočni mir. Ce je kaljenje miru prepovedano ljudem, zakaj bi imeli petelini prednost. Kurjerejci naj spravijo čez noč svoje peteline brez izjeme v kleti ah pa v svoje spalnice., —lj Tečaj za popr«vne izpite. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki(inje), ki bo. do delali septembra popravne izpite, so vabljeni, da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5, ki sa začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-feserji-strokovnjaki vse predmete. Temeljita, strokovna priprava. Honorar nizek. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg 5. InStrukcije. u— Popravni izpit boste najbolje opravili, če se vpišete takoj prve dni avgusta v učne tečaje v LichtenturnOvem zavedu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ki nnimajo popravnega izpita, a žele kakšen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta, dnevno od 9. do 11. ure. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod — Ambrožev trg. Z Gorenfslcega Ustanovitev pokrajinske delavske zbornice. V glasbeni dvorani v Celovcu je bil predzadnji četrtek ustanovni občni Zbor pokrajinske delavske zbornice. Svečanega zborovanja, ki je bilo obenem otvoritev vojnoproizvajalne bitke 1943-44 na Koroškem, so se udeležili vodilni funkcionarji stranke, predstavniki državnih oblastev in oborožene sile. Prisostvoval je tudi italijanski konzul s podkonzulom in odposlanstvom italijanske kolonije. Pokrajinski vodja dr. Rainer je to priliko porabil za pomemben govor, ki ga gorenjski tednik v svoji zadnji šetvilki ponatiskuje v obširnem izvlečku. Nov grob. »Keravanken Bote« objavlja zahvalo Janeza Jakopina ob priliki smrti njegove žene, ki je umrla v bolnišnici na Golniku. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnke župnik Bevk, pevski zbor pod vodstvom prof. Liparja pa je zapel toplo žalostiniko. Tečaji za nego dojenčkov. Nedavno je bil z?ključni večer obeh tečajev za nego dojenčkov krajevnih skupin v šmartnem in Litiji. Učiteljica Ziglascheva je izročila udeleženkam potrdila o obisku teCaja. — Enak tečaj je bil zaključen tudi v Kresnicah. ki ga je prav tako vodila učiteljica Ziglascheva. Tečaji za šivanje. V prostoru za matere sta bi"a zaključena v Kamniku dva tečaja za šive nje. V desetih dvojnih urah ro žene in dekleta šivale razne stvari za cdrasle in otroke. Izdelki so bili potem razstavljeni. Ob koncu tečaja je bila večerna prireditev, na kateri so se udeleženke veselo zabavale. Pred dnevi se je pričel nov tedaj za ši/anjs. — Tudi v Litiji in Šmartnem s? v: S? šivalni tečaji, kjer b do imele žene in dekleta priliko, da sešijejo zase in za svojo rodbino najlepše stvari in da narišejo kroje. Strela je zanetila požar. Ob nedavni nevihti v Kranjski gori je strela udarila v hišo strojarja Franca Vajta. Hipoma je zgorelo zgornje nadstropje, ki je bilo leseno. Prebivalci so rešili sebe in nekaj predmetov, dočim je hiša, v kateri je bila tudi strojema z mnego izdelanega blaga pos. al a žrtev plamenov. Hitremu nastopu g tilc :v iz Kranjske gore se je treba zahvaliti, da niso zgorele tudi sosedne hiše. Spsftijs 5te3s?sko Sestanek strank' rrh voditeljev ljutomerskega okrežja. Na službenim sesian-ku ljutomerskega okrežnega ved^tva v Gornji Radgoni so se zbrali vsi strankini funkcionarji. Okrožni vodja inž. Nemetz je z zadovoljstvom ugotovil, da tovariško sodelovanje s sosednjimi okrežji l<=po napreduje. Po sestanku so udeleženci obiskali dolovna taborišča v Gorici, kjer so jih pozdravih vodje taborišča. Gostje so bili o znanju tabornikov nadvse presenečeni in se jim je nazadnje ekrožni vodja zahvalil za predvajanja. Zaprisega županov. Pretekli petek je bila v Gor. Radgoni v navzočnosti okrožnega vodje inž. Romana Nemetza svečana zaprisega častnih županov ljutomerskega okrežja. Deželni svetnik dr. Karel Ass-mann je v svojem nagovoru poudaril od- govornost županov ln potrebo sodelovanja z občinskimi sveti in svetovalci, ki tvorijo most med prebivalstvom in oblastmi. Po zaprisegi je govoril okrožni vodja Nemetz, ki je s ponosom ugotovil, da so župani dve leti vzorno vodili svoje občine. Zahvalil se jim je za dosedanje delo in izrazil upanje, da bo njihovo vz:rno delovanje koristilo ljudstvu. Novi grobovi. V Mariboru je premin;l 421etni tesar Anton Kraner iz Sv. Jakoba v Slov. goricah. Nadalje sta preminila 19-letni grenadir Stanislav Kač iz Žalca, v Gornji Savinjski dolini pa brambc-vec Jožef Krajnc. Mariborska ulična imena, ki so mnogim meščanom neznana, še bolj pa ljudje, ki se po njih ulice imenujejo, pojasnjuje v številki z dne 27. julija *M?rburger Ze -tung«. Pisec pravi, da so ulična imena viden izraz počastitve onih mož, ki so za dobro mesta in njegevega preb valstva živeli ali ustvarjali trajne vrednote. Tečaji za šolske pomočnike. Zaradi pomanjkanja poklicnih učiteljev je nemški prosvetni minister v alpskih in donavskih pokrajinah odredil trimesečne tečaje za šolske pomočnike. Prihodnji tak tečaj se bo pričel" 15. septembra na mariborskem učiteljišču. Ve8« Iz Rogatca. Pred kratkim je v dvorani hotela -Pošte« gostovalo FrankLcvo gledališče. Predstava je bila dobro obokana. — Ljudska knjižnica, ki ima 600 zvezkov, je po prvem mesecu obstoja zabeležila že 98 obiskovalcev. Stoti čitatelj bo obdarjen s knjižnim darom. — Orožodški višji stražmojster Brunner je bil premeščen v Tr:eben na Gornjem štajerskem. Gašperček v TrnOvcih. Pred dnevi je Ga-šperček iz Ptuja gostoval v Trnovcih. Mla-djra je z zanimanjem sledila igri. Vesel večer v Žalcu. V k nodvorani v Žalcu je bil pred dnevi pisan večer pod vodstvom dr. Hansa Heger.a. Udeležili so se ga brambovci in člani Heimatbunda. Čudna pota strele. Ob nedavni nevihti je strela udarila v trgovino Antona Turnška v Rečici v Savinjski dolini. Strela je v trgovnj prežgala električno napeljavo, preskočila nato v izložbo, kjer je razdejala električno svetilko in se potem po žlebu izgubila v zemljo. Druge škode ni napravila. Nesreče. 431etni šofer Alojz šorl iz So-vjaka si je pri poganjanju motorja zlomil roko. Desno oko si je poškodovala pri padcu na cesti 231etna Frančiška Potečnikova iz Degoš. 28!etni monter Hans Seeger je padel tako nesrečno, da se je hudo potolkel na glavi. S srpom se je globoko ure-zala na desnici 181etna posestnikova hčerka Mihaela Leskovarjeva iz Kalš. Ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz E2?vatske Zagrebški župan prj madžarskem poslaniku. Iz Zagreba poroča agenc'ja MTI, da je zagrebški župan Ivan Werner v sredo popoldne obiskal madžarskega poslanika Franca Marosya in imel z njim daljši razgovor. Zahvalil se mu je za lep sprejem in pozorrost, ki je je bil deležen za časa svojega obiska na Madžarskem. Nemško odlikovanje za hrvatskega župana. Za hrabro zadržanje za časa vladanja odmetnikov v Hercegovini je bil odlikovan z redom nemškega orla 2. stopnje župan v Žitomislicih v Hercegovini Pero M loš. Otvoritev bolnišnice v Bosanskem Pe- trovcu. Banjaluški higijenski zavod je, kakor poroča jo hrvatski listi, ustanovil novo bolnišnico v Bosanskem Petrovcu. Za bolnike je preskrbljen primeren prostor, zdravi a in tudi prehrana. V VararfžJinu se ustanavlja gledališki orkester. Preteklo jeson je bilo v Vaiaždinu ustanovljeno Društvo gledaliških prostovoljcev. Začelo je pridno delovati in je v teku letošnje sezame uprizorilo pet pred-stav, ki so jih morali večkrat ponavljati. Da bi društvo še bolj zadovoljilo gledališko občinstvo, je sklenilo uprizarjati tudi operete in opere. Za to pa je potreben gledališki orkester, o čigar ustanovitvi bo pidla odločitev v teh dneh. Nagrajen železničar. Opolnomočeni nemški general Glaise von Horstenau je nekega železničarja, ki je odstranil skrito mino na železniški progi, pohvalil za njegovo hrabrost in mu dal tudi 6000 kun de-nsrne nagrade Hrvatski študentje v šlezijl. V štiri šlc-zijska okrežja je bilo razmeščenih 22 absolventov hrvatskih kmetijskih šol, ki bodo prebili počitnice na tamošnjih kme- * Papeževo odlikovanje za Mihaaa Anto-nesca. Sv. cče je podelil podpredsedn ku rumunske viade prefesorju Mihailu Antc-nescu velik; križ papeža Pija IX. To odlikovanje je najvišje odlikovanje, katerega 'ahko podeli Vatikan. * Smrt vitezov železnega križa. V hudih bojih pri Bjelgorodu je bil dne 14. julija na čelu svoje okiopne divizije ranjen generalni major Valter von Honersdorff, ki je čez tri dni ranam pedlegel. General Valter von Hiinernsdorff -je bil za svojo hrabrost odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa. 7. julija je pri nemškem protinapadu pri Bjelgorodu padel polkovnik Rudolf Kohler, poveljnik oklopnega polka. Nadalje so padli krdelni vodja bojnih letal stotnik Helmut Putz, višji narednik Gerhard Stein-fiihrer, vodnik v polku oklopnih grenadir-jev, in nadporočnik VVolf Ettel, vodja oddelka lovskih letal. Vsi so bili odlikovani z viteškim križcem železnega križa. * Zavod za gojitev latinščine v Rimu. Minister za prosveto v Rimu je pristail na to, da se v italijanski prestolnici osnuje narodno središče za* latinski jezik. Prva naloga zavoda bo, poživiti zanimanje za študij latinskega jezika, ta jezik širiti in prire-jaiti tekme v latinščini. * Nova naprava proti železniškim nezgodam. Na železni!ški progi ob jezeru Como je vodstvo italijanskih državnih železnic postavilo novo varovalno napravo, ki sproži avtomatično signal na »stoj!«, če zasuje kakšen del proge kamniten ali zemeljski pia,z. Naprava je prva svoje vrste na evropski celini. * Veter je prevračal kolesarje. V Mon-regalesiju pri Mondoviju je te dni razsajal nekaj minut silen piš, ki je pometal s takšno močjo po cestah, da so kolesarji frčali po tleh kakor listi z dreves. Ciklon je povzročil mnogo škode tudi na vrtovih in njivah ter v sadovnjakih. * Aretiran špekulant. Kvestura v Zari je aretirala Zida Uga De Paza, ker je izvrševal kupčije, ne da bi imel za to potrebno oblastveno dovoljenje. Ko so preiskali De Pazovo stanovanje, so našli v njem 376 posteljnih odej, 300 m blaga za moške obleke, 200 moških in ženskih srajc, 500 parov nogavic, veliko zalogo platna itd. Blago je bilo Zidu zaplenjeno, moža na so odvedli v zapor. _ „__.,. s Ciganka — cerkvena tatica. V stolni cerkvi v Gremiacu blizu Alessandrije je bila nedavno izvršena .tatvina. Vlomilci so odprli cerkveno puščico ter odnesli iz nje ves denar, ki so ga verniki pustili v cerkvi. Tatico so kmalu odkrili v osebi neke ciganke, ki je obiskala cerkev v 6a.su, ko ni bilo v njej nič vernikov. * Hud pes. Svojevrstna nesreča je doletela te dni 10 letnega sina posestnika Fr. Gregorca iz Podsmreke pri Dobrovi. Fantek "je nesel opoldne domačemu psu hrano. ta pa ga je medtem, ko se je sklonil k posodi, nenadno popadel in mu pregriz-nil zgornjo in spodnjo ustnico. Deček je bil takoj ves v krvi in so ga odpeljali k zdravniku. * Na tračnicah je zaspal. 70 letni Fran-ceseo Bottini si ga je nedavno privoščil čez običajno mero in je domov grede omagal sredi pota. Vlegel se je na železniške Maksintaim cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. fvruh iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 Ure, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna pšenična moka 2 70 lire; enotna kj ob 17.30 uri, na kar obiskovalce p ;; be; p -zarjamo. Raitfo LJttbSfeirj; ČETRTEK. 29. JULIJA 1943-XXI. 7.30 Napevi in romance. — 8.C0 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v sloven. ščini. — 12.45 Simfonična glasba. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhkovnpga Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Operna glasba. — 13.25 Prenos za Nemčijo. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa — poročila v italijanščini. — 17.15 Orkester vodi dirigent Angelini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komentar v slovenščini. — 20.00 Napoved časa — poročila v italijanščini. — 20.20 Plošče. — 21.10 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 21.40 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22.10 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini. — ?2.45 Poročia v italijanščini. m« a Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! cesto ostanejo na cedilu prav najboljše in najsposobnejše.« Ce hudomušni tiskarski škrat popravlja literarne izreke, pa ga lomi v nacionalni ekonomiji: zakaj bančniki polupreteklega časa bi protestirali zoper trditev, da bi najboljše devize ostale na cedilu. * Hans Heinz Ewers umrl. V Berlinu je umrl nedavno, star 72 let, znani pisatelj Hans Heinz Ewers. Spisal je vrsto novel in fantastičnih romanov, v katerih se seksualnost, kriminalnost in druga čLoveška zla ponekod do neokusnosti združujejo s fantastičnostjo in neke vrste izrojeno »mistiko«. Hotel je posnemati Poea. zato .ie rad opisoval primere blodenj, halucinacij in raznih drugih psihopatoloških stanj. Bil je pred dvajsetimi, tridesetimi leti tudi pri nas zelo čitan nemški pisatelj. Njegova poslednja knjiga je bila »Knjiga Horsta Wessela«, s katero je skušal pisec »Alraune« postaviti spomenik mladini nacionalno-socialističnega gibanja. Smetanovo »Prodano nevesto« so nedavno vprizorili z velikim uspehom prvič v turškem jeziku v novi ankarsiki operi. Bila je med prvimi operami, ki so jih izvajali na tem odru. Spominska plošča za Paracelsa na Slovaškem. V starodavni hiši bratslavskega magistrata so nedavno odkrili spominsko ploščo, ki je posvečena Paracclsu. Ploščo je izdelal nemški kipar Mack. Paracelsus se je mudil 1. 1531. približno tri tedne v Bratislavi. Naročite se na »D®bffo knjige«! 1 , Anion je povsem navadna suahelska beseda. Pomeni, če jo prevedemo, nič več in n;č manj nego »Nič ne de, nič ne škcdi« ali »Kaj bi to, tu ni pomagati«. Ta kratka besedica pa označuje afriškim domačinom celo svetovje, in sicer svetovje, v katerem se Evropci le težko spoznajo. Anion je alfa in cmega afriške domače filozofije. Anion tem ljudem sladi življenje in jim daje moč, da morejo prenesti vse. Komaj u^eda zamorsko dete luč sveta, poreče njegov oče kot prvo »anion«, če je deklica, ne mcreš pač nič storiti — kvečjemu da malo ženo pretepeš: Alah je tako hotel. Ce je pa deček, bo dejal zadovoljni oče isto tako »an;on«, Alaha bo imenoval dobrega moža in se bo dal osebno občudovati svojim številnim prijateljem. Da je gospod cče sam odgovoren za dečka, to je povsem jasno, kajti ženska nima vendar nobene duše anion, tu ne moreš nič pomagati. Anion je tudi prva beseda, ki jo zable-beče črn potomec, če ga našeškajo, tuli zatoglo »aniooon« predse, če najde v prahu te zemlje kakšno stvar, ki mu razveseljuje dušo, zakvaka istotako anion. Tako postane »nič ne de« njegova življen-ska vsebina. Anoin pomirja domačinom živce in je zajamčeno neoporečen pripomoček, ki Evropejcem živce uniči. Pelješ se mirno z boyem, zamorskim služabnikom, po deželi. Voz poskakuje od luknje do luknje na progi, ki jo karte kolonialne uprave širokedušno beležijo kot cesto. Sonce žge kakor ponorelo z neba, znoj ti curlja v oči. Za trenutek nisi popazil in sprednje kolo je strašno treščilo v neko luknjo. Malo je počilo in os se je priporočila. Konec! Sto kilometrov naokoli nobene pomoči. V takšnih trenutkih beli mož ne čuje rad, da izgovarja njegov boy z režečim se obrazom besedico anion. Resnico pač nerad slišiš, pa čeprav je, na žalost, res tako — anion, nič ne moreš pomagati; V prvem besu usekaš bQya po glavi. Odgovor: Anion! Spet ima prav, nič ne more pomagati. In ko si potem nekaj časa drdral vse mogoče kletvice in zapo-veš boyu z zadnjim ostankom glasu, naj stopi po pomoč v kakšno zamorsko vas, ti veli črnec: »Anion, mesje! Videl boš, da je zares anion!« Nekoč sem se vozil z brodom preko Mo-rebaya. Na sredi je stal v lepem ravnotežju moj voz ln vsenaokrog je čepela mncžica domačinov. Eden med njimi je stal ob robu broda in je iz dolgočasja sre. pel v vodo. Ker je pač vse na tem svetu useda, Je moral malopridnež zagledati staro pločevinasto škatlo, ki je plavala na. vodi. Od veselja, je zatulil. Vse je steklo na njegovo stran, vsak je hotel uloviti škatlo in vse ostalo se je odigralo z bliskovito naglico. Voz je zdrsnil, brod se je postavil pokonci in ves tovor je zletel v vodo. Ko sem pogledal iz vzburkanih valov in me je obhajala sveta jeza, da bi uničil vse. kar mi pride pod roke, se je pred mano pojavila kodrasta lobanja nekega črnca in je dejala: »Anion!« Zagledala je moj obraz in izginila v trenutku ped vodo. Anion — nič ne moreš storiti! Tobak v vodi Za srečo veda na tem kraju ni bila glo. beka in ko smo premagali 35 različnih mnenj, smo spravili vozilo kmalu spet na brod. Po tem silnem delu sem imel eno samo željo — cigareto. Izvlekel sem svojo nepropustno pločevinasto škatlico iz žepa.. Bila je stlačena in v njej je plavala rjava kaša iz tobaka in papirja. »Anion«, sem dejal in sem občutil prvič, kako važna. utegne biti ta beseda. Bokari. šef mojih bovev, je dobil obisk. Neki znanec iz njegove rodne vasi mu je prišel nakratko in jedrnato sporočat, da je blagovolil Alah spustiti Bokarijevemu očetu drevesno deblo na glavo. Drevo je bilo trdo, glava mehka, tako je cče umrl z naglo smrtjo. Bokari se je tej novici hudo začudil, potem je dejal: »Anion! Nič ne škodi. Tako sem postal sedaj lastnik desetih volov in petdesetih ovac, nekoliko žensk pa je tudi še tam. Anion!« In potem se je natančno poučil, da li ni bilo kaj nič m de! prirastka pri živalih, kajti Bokari ni Ml voljan, da bi se dal po svojih ljudeh od-ganiti. S tem je bila zadeva razčiščena. Vsak dan, ki ga daje Alah, se prične zgodaj zjutraj na plantaži borba z anionom. Morno, preddelavec, je prejel svoja naročila. Seveda je bil pozabil potegniti namakalni jarek, kajti kaj bi to, če je takšen jarek tu ali pa'ga ni! In če ga končno potegneš, se bo ob prvi nevihti itak zapeščil. Anion! Torej, čemu bi kopal jarke, čemu bi sploh banane sadil, saj zrase jo tudi divje tako lepo! In čemu toliko banan na kup, toliko jih ne more nihče vse svoje življenje pojesti, anion! čemu bi tedaj kopačam in lopatam delal nove ročaje, ko je itak pogrešno, pridelovati toliko banan, ki zahtevajo spet namakalnih jarkov, ki jih .bo zanesljivo pesek napolnil! Krava in koča »Anion,« je dejal Momo, »tudi drugače pojde!« in potem se je za trenutek ustrašil, ker je bil že pozabil, kaj mu je ta dan vse storiti. A nato se je pokrepčal z zvenečim »anionom« in odkorakal s svojo četo. In vsak črni delavec na plantaži je bil uverjen, da je beli gospod pač prismuknjen, ampak — anion, tu ne moreš nič pomagati! Tako so odkorakali za Mo-mom. V senci svoje koče leži zamorec, sklenil je, da se bo odpočil od strašnih naporov svojega premišljevanja, kaj bi mu bilo prav za prav storiti. Leži na rogoznici, žveči kolo, kadi cigarete in je zelo zadovoljen. Nič ga ne žalosti, da je njegova koča tako slabotna in jo samo še koli držijo pokonci, že oddavna bi jo moral na novo zgraditi. Anion, tu ne moreš pač ničesar narediti! Videli bomo! Ljubka krava se sprehaja po vaškem trgu in nenadno jo obide, da bi se podrg-nila. Zagledala je prikladen kol, ta kol pa drži kočo počivajočega črnca komaj še pokonci. Krava se podrgne ob kol, kol se premakne in celotno krovje zdrsne na tla. Oblak prahu in žuželk zakrije vse stvari. Krava vsa prepadla odbezlja, zamorec ostane pokojno zleknjen na tleh. »Anion,« pravi nezadovoljno, pobere svojo rogozni-co in se premesti v senco sosedove koče. čez nekaj časa ga pograbi divja jeza nad bedasto živaljo, ki se je morala pedrgniti baš ob njegovo kočo. Besno vrti oči in jo skuša zaznati, toda krava je že daleč proč. Skoraj srečen se črnec nanovo zlekne, za-šepeče »anion« in počiva dalje. Anion — kaj bi to! Čudežev ni Potem prideta dva prijatelja, sedeta k njemu in se spustita ž njim v pogovor o dogodku. »Anion,« pravi prvi, »koča je bila stara, vsekako bi moral postaviti novo.« — »Nič ne škodi,« pravi drugi, »Alah je tako hotel, škoda samo, da ti morava sedaj pomagati pri gradnji nove koče!« — »Anion,« odgovori mež na rogoznici in se jima smeje. Kakšno presenečenje bi bilo, če bi pritekel Evropec minuto potem, ko je vlak oddrdral, z vsemi znaki razburjenja in izčrpanosti na postajo, pa bi dejal: »Anion, saj bo še kakšen drug vlak odpeljal!« Ta mož bi bil kratko povedano čudež, ker pa čudežev ni, tudi ni nobenega belega moža, ki bi se znal o pravem času potolažiti z anionom. Nekoč sem šel raziskovat neko reko z zamorcem, ki mi je bil pri vseh svojih prednikih prisegel, da pozna vse poti in sledi. Našla sva sicer izvir, toda poti nazaj nisva našla, kajti zamorec je poznal dosti krajšo pot, nego je bila tista vzdolž reke. Proti večeru sva biLa še vedno v džungli. V pesteh mi je že gomazelo. — »Lopov,« sem dejal, »vodiš me brez vsakega smotra naokrog — saj sploh ne veš, kam hočeš!« Zamorec me je gledal strahotna v obraz. »Anion, gospod! Pot je dolga in jutri je še en dan!« čepela sva na nekem drevesu in črnec je stokal vso noč od strahu. Zjutraj sem jaz prevzel vodstvo in sem se po soncu kmalu dognal iz goščave. Ko sva bila spet na plantaži, je nepridiprav zahteval dvojno plačilo za uspelo rešitev. Pošteno sem ga naklestil, da bo vedel, kdo je koga reStl Iz džungle, a na koncu je dejal: »Anion, gospod!< ln bilo je tako, kakor da Je on naklestil mene... Nekoč sem opazil nekaj zanimivega ln sem sklenil, da kralja tega okrožja v njegovi koči nedaleč od plantaže nepričakovano obiščem. Zato se torej nisem popeljal kakor po navadi z vozom, temveč sem izkoristil skrite steze, splezal sem nazadnje čez ograjo In sem prišel baš pravočasno, ko je časti vredni almami pravkar spustil nov zamašek v zrak. Ta zamašek pa je tičal v vratu ene izmed mojih steklenic, ki so že nekaj časa sem na presenetljiv način menjavale svojega lastnika. Almani ni bil več v položaju, da bi steklenico skril. Po dolgem razgovoru o vremenu sem ga vprašal zelo vljudno, da li sme pravoveren moslem sploh piti alkohol. »Anion — nič ne škodi,« je odgovoril gospodar nad črnimi dušami, »saj pijem samb zdravilo in sam Alah mi ga je podarili« Po tem poučnem obisku sem primešal steklenici z žganjem hudo odvajalo in sem čakal, da pride moj čas. Steklenica je šla določeno Alahovo pot in almamijeva usoda se je izpolnila. Nekega dne je poslal k meni tekača s prošnjo za takojšnjo pomoč, kajti smrt mu je na vratu. Odpeljal sem se k njemu in sem pasel svoje poglede na njem. Odvajalo je bilo svojo nalogo korenito opravilo. »Gospod,« je ječal, »Alah mi je poslal slabo zdravilo, umrl bom!« — »Anion,« sem odgovoril pokojno in sem dal besedi, da se mi je topila kakor sladoled na jeziku, »Alah ti je poslal pravo zdravilo, ozdravilo te bo...« In občutil sem vso sladkost, ki utegne tičati v besedi anion, ter sem pričel svetovje domačinov malček doumevati. F. B. 25 Kaj vem, kaj znam? 345. Kaj je arabist? 346. Kako imenujejo Evropci v Orientu tolmača ali vodnika? 347. V kakšni legi so Rimljani obedovali? * 348. 13 uteži. Neki trgovec, ima naslednji stavek uteži: lg, 2 g, 2 g, 5 g, 10 g, 20 g, 20 g, 50 g, 100 g, 200 g, 200 g. 500 g, 1000 g. Vseh skupaj je tedaj 13 uteži, nekatere so med njimi podvojene. Vprašanje: Kakšne teže lahko stehta s temi utežmi in a!i je kakšna druga sestava, ki bi omogočala stehtati še večje teže z manjšim številom uteži? * • * Rešitev nalog 27. t. m.: 341. Polemika je javna in kolikor toffiko metodična borba za kakšno znanstveno, umetniško, politično ali drugo vprašanje. 342. Najvišja evropska gora ni Mont Blanc, kakor običajno mislimo, temveč Elbrus (5.629 m) v Kavkazu. 343. Pa.laet se imenuje navišja lerga človeškega glasu. 344. K trem vodnjakom. 5TT7 v N'v ~ - - " V— U A —a—1 3 U C T^CS —' / O" Kakor vidimo, šitvi. sta mogoči celo dve re- Še sreča, da se da kolikor toliko izhajati s Hajasom. Čuden tič je tale Hajas. Pogleda človeka in naenkrat ima dva-^ krat večje oči. Dekleta vedo, kaj to pomeni, delajo se, kakor da jih to zabava, v resnici pa se ga boje ali si kaj obetajo od njega, pa mu store vse po volji. Hajas gleda tako na vsakogar, na vsakogar: ali vsaj na vsako malo bolj čedno dekle. In če nekega dne kako čednejše dekle dobi boljše mesto, lahko sodiš, da je šlo s Hajasom v kino Rekord in sploh. Kajti Hajas vabi dekleta v kino Rekord, potem pa jih vodi v bufet »Pogrnjena miza«, od koder si jih jemlje k sebi na dom, ako hočejo z njim, toda večina deklet, ki jih je vabil, gre seveda z njim, v najslabšem primeru ga puste nekoliko čakati. Lep moški je Hajas, štirideset let je star in je vdovec. Pred petimi leti mu je umrla žena, pravijo, da je bolehala na jetrih. Ako je bil Hajas že takrat tak, je morala njegova žena bolehati na srcu in na duši. Naj bo kakor koli že, danes je Hajas sam, stanuje v enosob-nem stanovanju s kuhinjo in dekleta pravijo, da je soba polna ročnih del, ženskih daril. Dekleta so neumna, vsaka misli, da se bo oženil ravno z njo. Irma Borbelyjeva je vzdihnila, potisnila vstran dvanajsto škatlico z modrim zvončkom, vzravnala se je, nato pa se znova sklonila nad delovno mizo. Teh dvanajst ducatov v modrem bi bilo torej gotovih, zdaj jih pride dvanajst v rožnatem ... Ljub in jako dober človek je tale doktor Fiilop ... Ko je zadnjič prinesla deset pengov v pisarno, je prišel iz svoje sobe, takoj je stopil k njej. »No, kaj je novega, gospodična Borbelyjeva? Kako se kaj imamo ?« Gospod je in vendar ve, da je revež tudi človek. Govori, kakor bi bil silno star, resen gospod, in vendar je mlad, le da ima tak glas... kakšen ? Tako dober glas... Misli nanj, na njegov glas, na njegov pogled, na to, kaj je rekel in kako ji je pri odhodu čvrsto in toplo stisnil roko. Da, dr. Fiilop ima drugačen pogled kakor Pišta ali kakor Hajas ali kateri koli drugi človek. Sedi za pisalno mizo, ne naslanja se na naslonjalo globokega fotelja, temveč se z laktom naslanja na mizo, sklanja glavo na pest in gleda. Ali ako vstane izza mize — tako smešno se vzravna in si zapne suknjo, vedno samo spodnji gumb. Potem pa stopi pred človeka, visok, širokih ramen, ne stoji tako kakor Pišta, ki stoji vedno vzravnan in v pozoru. Kakor zadnjič, ne, predzadnjič, v ponedeljek, ko je slučajno prišel h gospodični Szabovi, prijazno spraševal o tem in onem in potem še rekel, stopite za minuto k meni, gospodična Irma, Stopil je v tisto krasno sobo in šele potem je začel spraševati, kaj je doma novega, kakšne novice imamo od očeta, kakšna je mati. Odgovarja mu lepo po vrsti, doma ni nič novega, očeta od takrat ni bilo domov, mati molči, komaj da izpregovori besedo, dve, »Hm, hm, da«, odgovarja dr. Fiilop, — »A vi, draga deklica, kje prav za prav delate?« Povedala mu je, da dela v tovarni za škatle. »Aha, da. In ko se poročite, boste še naprej delali v tovarni ?« Ne bo, kajti ako Bog da, ji ne bo treba delati pri tujih ljudeh. Imela bo dovolj dela doma, kajti delati moramo, delo je dobra stvar. In ko bo izplačala ves dol;;, ali bo potem poroka? O, :val še ne, šele po prihodnji Veliki noči se bosta lahko vzela, ko bo Pišta prevzel po očetu delavnico. »No pa,« je dejal Janko, a ni izgovoril vprašanja, utihnil je, bilo je tako čudno, čutila je, kako je zardela in kako jo iz-preletava vročina, niti ni vedela, kaj je to bilo, a zdelo se ji je, da je hotel gospod doktor še nekaj vprašati, nekaj važnega, a je molčal in kakor je stal tam pred njo, je vzel iz žepa škatlo cigaret I in iskal vžigalice, a jih ni imel v žepu, ' pa tudi na pisalni mizi jih ni bilo, ležale so na majhni mizici, hitro je stopila k mizici, prižgala vžigalico in mu jo pridržala k cigareti in šele ko je vrgla vžigalico iz roke, se ji je zahvalil in potem se je osrčila in vprašala je gospoda doktorja, ali ni hotel nečesa vprašati. A ko ga je vprašala, jo je na mah postalo sram, morda zato, ker se je gospod doktor tako čudno smehljal in potem je rekel: »Vprašati? Ničesar nisem hotel vprašati, hotel sem le nekaj reči. Kaj mislite, gospodična Borbelyjeva, kdo je prišel prosit mojo ženo za delo?« In zgodilo se je tako čudno, da. je takoj, kakor hitro je izrekel vprašanje, odgovorila: »Kdo? Gospa Derekova?« Sam Bog vedi, kako .je mogla tako naglo vedeti. Gospod dr. Fiilop se je začudil, bil je ves iz sebe, da je uganila, kako /ne bi, saj se je tudi sama čudila. »Kako. pa to veste, gospodična? Ali ste morda govorili z gospo Derekovo? »Ne, uganila sem.« — »Hm, čudno. Toda ne maram je pustiti v svojo hišo,« je še dejal dr. Fiilop. Menila je: »Zakaj ne? Zaradi te stvari?« Prav za prav je bilo še nekai. Ko jo je poklical v sobo, ji je dr. Fiilop rekel: »Sedite, draga gospodična, a slecite plašč, toplo je tu v sobi,« ko pa je odhajala, jo je spremil do vrat in ji rekel: »Prosim« in ji pomagal obleči plašč, tako krasno, mirno in ljubko, vrata pa so bila odprta, toda gospod dr. Fiilop se ni sramoval pred gospodično Szabovo, ki vendar dobro ve, da je le navadna tovarniška delavka. Pišta pa ji ni nikoli pomagal obleči plašča. Toda ona sama se je tako sramovala, da je zbežala iz sobe, ne vede, ali se je zahvalila ali ne. Pa četudi bi se bila res pozabila zahvaliti, dr. Fiilop gotovo ni bil užaljen. Tudi današnji ponedeljek je bil tako ljubezniv. Pogledal je za trenutek iz svoje sobe, ravno ko ji je gospodična Szabova pisala potrdilo. »No. gospodična Borbelyjeva, vi ste pa res naša vneta obiskovalka... kaj pa je doma novega?« — »Novega? Nič ni novega, gospod doktor.« — »Koliko p?, še dolgu-jete?« — »Dolgujem še — ne morem s«? takoj spomniti,«, a gospodična Szabova je že povedala, da še sto trideset penge, brez doklad. »Ah, kaj, doklad ne bomo računali,« je dejal dr. Fiilop. In še je rekel, da je sto trideset pengo trinajst tednov in da se kar ne bo mogel odvaditi, da ne bi prihajala vsak ponedeljek. In se je zasmejal. Torej šele za prihodnjo Veliko noč. Kako daleč je še to. Ako bosta sploh ostala živa tako dolgo. A zakaj naj ne bi bila živa? Tudi dr. Fiilop je rekel, ko sta s Pišto podpisovala tisto listino zaradi očeta; »No, čez nekaj mesecev, kako bomo živi in zdravi, bomo pozabili na to neprijetnost.« Kako dober človek je to. Tudi Pišta je dober človek, niti ne govori tako kakor kak ključavničarski mojster in vendar je to docela drugače, kako govori dr. FUlop. Ko je bila s Pišto prvič pri njem, ji je rekel draga gospodična. Pote:- ji je govoril draga gospodična Irma. Ali samo draga moja! Kasneje jo je tudi klical Irma Borbe-lyjeva... Bože moj, ko bi imel človek srečo, vse bi bilo drugače. Ko oče ne bi bil delavec, temveč nekaj drugega, kakor je na primer oče Ilone Szabove uradnik. Ani. Adamič: li Nekoliko stran od vrta je bila precej široka in globoka apnen.ica, takrat že opuščena in izsušena, z dvema trhlima deskama počez, še bolj na desno in vse okoli cerkve se je razprostiral travnik, prav do pod vojašnice pa znamenita, že omenjena cerkovnikova njiva, ki se je poslednja iz-nebila snežne, že precej sajaste odeje. V zgodnji spomladi smo malo zahajali za cerkev, kjer je bilo vse blatno. Največ razvedrila nam ie nudila širolva cesta pred cerkvijo, pot do kozolca dvojnika poleg škofovih njiv ter steze po njih, vse tja do kapelice. Velik svet zase je bilo tudi vojaško vežbališče poleg vojašnice, tik za župnijskim vrtom, ki je zdaj ograjen. Kljub prepovedi, da ne smemo na ta prostor in kljub vsemu preganjanju, ki smo ga morali pretrpeti cd vojaštva, je vendar velik del naše mladosti potekel na teh prisojnih, zelenečih tratah. O postu srno še nekam mirovali in nismo silili na te trate. Toda kasneje, posebno ob velikih počitnicah, smo doživljali tukaj velike, nepozabne čase ter sklepali poznanstva, ki so ostala živa in prisrčna do današnjih dni. To vežbališče je poglavje zase. Z drhtečimi srci smo pričakovali skrivnostne velike noči — in počitnic. Očitnih znamenj je bilo že obilo. Ob nedeljah, še pred krščanskim naukom so prepevale pobožne žene turobne pesmi pod postajami križevega pota. Z vijoličasto kopreno so zastrli tudi okna. Popoldne so romale trume k božjemu grobu v šteg«anjo vas. Gostilne so bile polne. Pred cerkvijo pa so se razvrstili fantje v dolgih dvoredih pred jerbasi rdečežoltih. dišečih oranž. Na pet, sedem korakov so jih sekali s krajcarji kar v kopico. Cvetna nedelja, bela nevesta. Posavci in Podgolovčanje so se kosali med seboj, kdo ima lepšo in daljšo butaro. Pa dva, trije so jo prinesli na ramah, vitko, vso povito, polno bršlinja, divje trte, smrečja, vso posuto z mavričnim ličjem, telohom in resjo. Ob desne stebre pod cerkveno ladjo so jih naslanjali kakor mlaje, da so z vrhovi božale zamorsko kraljico, da je kanila zelena pošast kar pobegniti izpod bujne lepotice s tulcem in pšico. Bilo je, kakor da so freske na visokem oboku oživele. Molitve, kadilo, zvonjenje, slovesno petje. Pomlad je zašumela v gaju, ves božji hram je migotal kakor prostrana greda oljk. Radovali smo se, toda samo ta dan; kajti že naslednje dni bi vriskajoče srce moralo onemeti, skoraj umreti. Moralo! Toda ni. Pričel se je včliki teden. In naj si je mati še tako prizadevala, da bi nam do-povedala, kako pomemben in pa resnoben je ta čas, mi je kar nismo mogli doumeti. — Glejte, še ptičke so umolknile, tako .«o žalostne. Morda so res utihnile — ondi po gozdovih; vrabci na strehi pa so le čivkali. Toda tudi o tem nismo utegnili premišljevati, ampak smo zmetali šolske knjige za peč in pobegnili na cesto. Ah, zdaj so sedem dni počitnice, pojdimo se rajši igrat! Na vsa pota in ceste od vojašnice do škofovih njiv, kozolca in kapelice, do Kam-narja, po vsem predmestju smo začrtali rise z nižjo, visoko šolo, peklom in z nebesi. S trudom in že ves upehan si pri-brcal svoj kamen po tesnih šolah že prav do. cilja — jezas! — pa si stopil s prevelikim škarpom na ris. Marš nazaj, v prvi razred! Po njivah so z loparji bili »kline« (svinjko) ter šteli, petdeset do sto. Bili so pač mojstri, ki so ga znali na loparju ta- ko podajati. Da si le dobro zaostren kline srečno spravil na lopar, že si lahko štel in štel; toda moral si biti pozoren in okreten, kajti zavistni soigralec ti je kaj rad podstavil nogo. Glavna igra na cesti pa je bilo nikanje. Bili so tiči, ki so frknili niko dolg korak daleč v luknjico, ne širšo od kroglice same. Frnikole so bile iz gline, rdeče, sinje, bele iz kamna, šarene iz stekla, iz svinca, železa; po izboru pa smo igrali z grahki, s šiškami, z jajčki in kroglami. Med najboljšimi, ki jih je priigral vedno polne žepe cajgastih, vedno prekratkih svojih hlač, je bil Josip Muren (pesnik Aleksandrov). Bil je tudi največji med nami. Kadar nI z nami nikal ali »fucal« za »štolce« (peresa) ali »tuze«, je pritiskal meh na koru. če si vse izgubil in potem jokal, je Muren segel v žep in ti smehljaje vrnil ves plen. Poznali pa smo tudi drugačne igre. Komaj so na Gradu zabingljali prvi zvončki, je že šel glas po vsem predmestju, da se gredo ondi čudovito igro »kofč«. šli smo jo ogledati, a smo bili mimo grede tudi priče vnetih bitk med gimnazijci in real. čani. Navadno so zmagali gimnazijci. — S hriba smo za velikonočne počitnice prenesli »kofč« v dolino, v Šempeter. Kadar smo se naveličali nikati, skakati po risu, kadar smo bili že vsega siti, smo pa začeli s kofčtom, in sicer tako-le: Dve skupini po štiri, tudi po več, celo deset dečkov, Je določil žreb; kakršen klinček si pač potegnil, kratek ali pa daljši. Prva, določena vrsta se je upognjena oprijela drug drugega; naslonjen na drevo ali zid je najšibkejši spredaj sklenil roke, kamor je prvi položil svojo glavo. Naslednji se ga je oprijel preko bokov, sklonil glavo, potem naslednji prav tako, da se je stvoril vegast, trden most ko »kamen kost«. Od drugega tropa se je zdaj pognal najboljši skakač, da je zaja-hal most, kolikor moč daleč spredaj pri glavi prvega. Za njim je naskočil ter za-jahal most drugi, tretji, četrti, če je most spoznal, da so jezdeci v sedlu trdni ter bi jih moglo vre« raz njega zgolj naključje ali smola, je najbolj obremenjeni del mostu zastokal: »Kofe!« Jezdeci so se zvalili z mostu ter ga jeli takoj znova naskako-vati. Velikokrat se je most, kamen kost, klavrno sesul, da je vse letelo po tleh; še večkrat pa je bil jezdec neroden, da je zlezel in spolzel na tla, potegnivšS še druge za seboj. Vrstni red se je potem zasukal, in dali smo si šilo za ognjilo. Marsikateri-krat so me bolela rebra. Veliki četrtek. Zvonovi so utihnili, »šli so v Rim«. Po predmestju pa so ropotale raglje in klepetci. Opoldne smo se že potili ob uporni raglji vseh ragelj v zvoniku. — To so vam bili slavni, nepozabni popoldnevi! Cerkvene klopi, ki so jih bili zavlekli zaradi božjega groba v ozadje, pod kor, so bile torišče prav kanibalskega razgrajanja. čim je pred oltarjem na trikotu ugasnila poslednja sveča in smo jedva zaslutili udarec s šibo, je že zaprasketalo, zaječalo, udarilo, zagrmelo in zabobnelo tudi po klopeh in vratih kakor na sodni dan. Boga smo strašili! V neprodimi oblak prahu se je zakadil cerkovnih ter nas divjake nagnal iz božjega hrama. — Cerkev je zopet osamela, prah pa se polagoma polegel. In že zopet so se zabliskale sulice z raztrganimi, prestreljenimi prapori, ondi na levem, poslednjem slopu, ki na njem počiva cerkveni svod. Zazdelo se ti je, ko da korakajo z zmago okičeni polki Kranjske, Koroške in Primorske po turški Bosni, ki jo je že davno na smrt obsojeni dušmanin urno pometal s poslednjim konjskim svojim repom. Te, s staro slavo ovenčane zastave so sneli s stebrišča ter jih položili k večnemu počitku v muzeju, si mislim. Veliki petek, če se popoldne ob treh ni vsa srenja topila v solzah, so dejali, da je pridigar za nič. Zvečer smo že pritrjevali gobe na žico; za poskušnjo smo jih vžiga-li. Ali se še spomniš, France, kako se je jelo iz tvoje suknje kaditi in smrdeti, prav ondi, v gneči pred svetim božjim grobom, ker si vtaknil gobo, ki si jo bil premalo opljuval, v žep? Ah jej, in še novo obleko si imel! Na veliko soboto smo bili že pred sedmo pri ognju pred cerkvenimi vrati. Cerkovnik je znosil iz zakristije polomljene umetne cvetlice, šopke, voščene kipce, po-oljen bombaž ter vse pometal na goreči kup. Po molitvah smo se lovili po hišah z blagoslovljenimi gobami, ker le vsak prvi je dobil za njo krajcar ali dva. Za procesijo popoldne se je kar trlo ljudi. Zvonkljanje, koračnice vojaške godbe. Veliki zvon je rjovel kakor lev. »Aleluja!« je zapel župnik Malenšek z mogočnim glasom. »Aleluja!« so svečano odgovorili s kora. »Aleluja!« je svečenih zdajci za ter-co povzdignil svoj glas. Zadonele so fanfare. Med bučanjem orgel je pesem zmagoslavja zatrepetala po vsem hramu, se odbijala od svetlih stebrov, srebrnih pišča-li in zavalovila mimo zlatih stranskih oL tarjev, da se je med zvenenjem šip naposled upokojila v kupoli pod nebom. Zveli-čar je vstal iz groba! Oslepljeni od sijaja silne luči so rimski stražarji popadali na tla; zgrudili so se v prah pred Njim, ki je stri spone zmot in nevere, razsvetlil temo, premagal smrt. Zaslutili smo večilino žrtve; srca so nam utripala hitreje. Drugi dan pa so se nam megleni obrisi nadzemeljskega dogajanja — ob poticah in gnjati razblinili v nič. In v torek smo že morali v tesno kletko, v šolo, v vsakdanjost. Kostanji so odeveteli, sonce je vedno bolj prigrevalo. Ko so po poldanskem pouku zletele šolske knjige v kot, smo se podali na vežbališče poleg vojašnice. Občudovanja vredna je bila naša vztrajnost, še bolj pa trdovratnost, ki nas je vzlic vednlm opominom doma in kljub hudemu preganjanju od vojaštva, vedno in vedno družila na tem prepovedanem kraju. Res pa je spet, da nam je nekaj pobude za obisk dalo ravno to vojaštvo, ker je bilo s svojim obnašanjem proti nam prav grdo nedosledno. (Dalje.) S P O R T Šport postaja veda Šport je v dolgi vrsti let, odkar ga narodi gojijo smotrno in so ga njegovi pro-pagatorji razpredli med široke množice, postal študijski predmet. To novo gibanje med mladino in zanjo si je osvojilo katedro na univerzah in se polagoma razV-lo z nazivom »pedagogika telesnih vg.j« v vedo v pravem pomenu besede. Ni še dolgo tega, ko je bil na univerzi v Lausannu promoviran mlad človek. Novi doktor je javno razpravljal pred profesorji svoje fakultete in številnimi strokovnjaki iz švicarskega športnega življenja o predmetu: spcrt v šoli. Zahteve, ki so bile izrečene iz ust tega mladega učenjaka, niso dale samo mnogo misliti švicarskemu zveznemu svetu, temveč so obenem dokazale, da je veda športu ostala še mnogo dolžna. Šele v zadnjih letih je po Evropi vse bolj prodrlo spoznanje, da je šport v mnogočem tesno povezan z razn mi študijskimi področji. Tako vzgojitelj dandanes skoraj ne more več prezreti poglavja o telesni vzgoji. Medicincem je šport priskrbel bogata izkustva, največ s področja anatomije, fiziologije in zdravljenja v splošnem. Biolog je pri športnikih zbral obširno gradivo o zgodovini razvoja ter naukih o tipih m plemenih, pa tudi specialist za duševne bolezni je naš&l tu novo območje za udejstvo-vanje. Zgodovinarji so odkrili v zgodovin; telesne vzgoje vzgojno in kulturno zgodovino človeštva, filozofija pa je v športu začela proučevati zvezo med telesom in duhom. Tudi sociolog je moral zavzeti stališče gie-de športa kot pojava, ki združuje vse družabne razrede ter v športu razglobljati o novem družabnem nauku. Tudi fiziki in kemiki so v športu našli nove možnosti znanstvenega uclejstvovanja in slednjič je začelo tudi novinstvo preiskovati zgodovino in bistvo športnega tiska. Tele kratke misli kažejo na splošno^ ka- ko se telesne vaje in telesna vzgoja zmerom bolj vpletajo v področje znanstvenega dela in dob-vajo tudi po tej poti svoje priznanje. Nogomet in študijski pripomočki niso več tako daleč oddaljeni drug od dru gega! To je novo ... da so v Berlinu preteklo soboto in nedeljo odpravili tekmovanje za atletsko drž. prvenstvo, na katerem pa letos niso bili doseženi običajni vrhunski iz^di. Med zmagovalci čitamo imena raznih novih atletov, ki seveda še niso mogli doseči svojih slavnejših predhodnikov. Izmed starih znancev s tekališč omenjamo Warnemiideja na 1500 m s časom 3:56.8, Syringa na 5000 m s 14:57.8. Zepernika v teku na 110 m z zaprekami s 15.3, "VVagemanna v skoku v daljino s 7.37, Linghoffa v v'šino z 1.97 in Storcha v kladivu s 53.96 m, ... da so v Mariboru še enkrat igrali za točke v nogometnem prvenstvu in so v tej zadnji tekmi domači železničarji le s težavo osvojili obe točki s tesno zmago nad poštarji iz Gradca z izidom 2:1, ... da je finski skakalec Nikklen nedavno dosegel v skoku v višino 1.98 m in s tem dohitel Nemca Nackeja, k; je letos z enako znamko vod-1 brez konkurence v Evropi, ... da je švedski plavalec John Roth-man preplaval 200 metrsko progo prsno v času 2:48.2 in se s tem uvrstil na tretjo najboljše mesto med evropskimi prsači za dvema Nemcema, od katerih je Gold potreboval samo 2:43, ... da so se Madžari in Švedi dogovorili za medsebojno tekmo v nogometu, k; naj bi b la že kmalu po zopetni otvoritvi nogometne sezone na Madžarskem dne 12. septembra v kraju, ki ga bo treba še določiti, ... da je bila staremu francoskemu tekaču in svetovnemu rekorderju Julesu La-douimegueju na ponovne prošnje priznano amaterstvo in je sedaj — 36 let star — nastopil na nekem mitingu v Vannesu, kjer je na 1500 m dosegel čas 4:07.1. Ranjeni finski oficirji v Budimpešti. Pred tednom dni je prispela v Budimpešto skupina ranjenih finskih častnikov z ruskega bojišča. Skupina šteje 21 mož, ki so se pripeljiali na Madžarsko na povabilo nekega sedmograškega veleposestnika. Na Madžarskem ostanejo kot gostje dva meseca. Strogi ukrepi proti potujočim ciganom na Slovaškem. Slovaški notranji minister je izdal stroge ukrepe proti potujočim ciganom. Na podlagi določb odredbe se mora potujoče cigansko življenje nehati. Pristojne oblasti bodo zasegle ciganom vse vozove, konje in pse, cigane bodo odpravile v njihove domovne občine, brezposelne cigane pa bodo poslali v prisilna taborišča, kjer bodo ravnali z njimi kakor z neso-cialnimi elementi. Nova telefonska centrala v Carigradu. V Carigradu so položili temeljni kamen za drugo avtomatsko telefonsko centralo. Ta telefonska centrala se nahaja v četrti Az-baray. Dve leti po zavzetju Kišinjeva. Dne 17. julija so v Rumuniji proslavili drugo obletnico vkorakanja rumunske vojske v Kiši-njev. Mesto so zavzeli Rumuni ob sodelovanju Nemcev pod poveljstvom kavalerij-skega generala Hansena. Huda avtomobilska nesreča na Slovaškem. V Skalpj pri Trenčinu ma ozemlju zapadne Slovaške se je primerila težka avtomobilska nesreča, pri kateri je bilo šest oseb hudo, deset pa lahko ranjenih. Vozilo, v katerem je bilo 25 oseb, se je na nekem ovinku tako nagnilo, da je zdrsnilo po pc-ševmem pobočju nizdol ter je obstalo šele po 150 metrih padca. Po čudežnem naključju ni bil nihče ubit, čeprav se je avtomobil razletel na kose. Zvišane mezde za tobačne delavce v Bolgariji. Med zvezo tobačnih delavcev in lastniki tobačnih tvornic v Bolgariji je bila podpisana pogodba za zvišanje mezd tobačnega delavstva. Nove mezde so že uveljavljene. Elektrifikacija bolgarskih železnic. Sredi avgusta pričakujejo v Sofiji prof. Wech-manna, ravnatelja za elektrifikacijo nemških železnic. Wechmnn pride v bolgarsko prestolnico s šestimi sodelavci ter bo pregledal načrt aa elektrifikacijo bolgarskih državnih železnic. Načrt za elektrifikacijo je izdelala posebna komisija. Nove tehnične šole v Bolgariji. Velika gradbena dela. ki jih zadnje čase podvze-ma bolgarska vlada, zahtevajo izredno mniogo tehnikov. Zaradi tega je bolgarska vlada sklenila otvoriti nove tehnične zavode v Ksantiju, Bitolju in Varni. Za nove šole se je prijavilo ogromno število kandidatov. Muzej za zrakoplovstvo v Berlinu. V Berlinu so uredil; zbirko, ki prkazuje zgodovino in praktični razvoj zrakoplovstva V muzeju je trenutno 110 tipev raznih letal in 150 letalskih motorjev. Bobra letina v Dobrudži Bolgarski trgovinski minister, ki je nedavno bil na inšpekcijskem potovanju v Dobrudži) je po svojem povratku v Sofijo izjavil, da se pričakuje letos v tej pokrajini dobra splošna letina. Ukrepi proti kolesarjem v Budimpešti. Budimpeštanska policija je te dni izvedla splošno racijo proti kolesarjem. Kolesarji namreč drevijo tako brezobzirno po ulicah, da se nesreče zaradi njihovih voženj vedno bolj mneže. V bodeče bodo nastopali proti kolesarjem z vso potrebno strogostjo. Pokončevalec koloradskega hrošča odkrit Madžarski list »Fiiggentlenseg« poroča, da se je nekemu Troubelotu posrečilo vzgojiti žuželko, kj kaže vse sposobnosti, da bo pokcmčevala koloradskega hrošča, uničevalca krompirja. Franc os !aa igralska skupina v Nemčiji V Berlin je pred kratkim prispela francc ska igralska skupina »Lous Bazades«, ki prireja igre za francoske delavce, kj so zaposleni v nemških industrijskih podjetjih. Stenografija za slepce. V nekem zavodu za slepce v Nemčiji so nedavno z velikim uspehom zaključili strojepisni tečaj za slepce. Tečaj je trajal 15 mesecev ter se je vršil po posebnem programu. Obenem se je vršil tudi tečaj za stenografijo, v katerem je pokazala končna tekma, da napišejo slepi stenografi 125 besed v minuti. Seveda slepci ne črtaj o svojih stenogra-mov sami. ker tega ne morejo, pač pa je njihov stenografski rokopis tako čist, da ga lahko prebere vsakdo, ki obvlada stenografijo. Enotna oblika nemških cigaret. V Nemčiji so začeli izdelovati cigarete enotne cbl-ke. Nove cigarete so 64 mm dolge, njihov premer pa znaša 8.5 mm. Cioarete se prodajajo na izkaznice. Samo tri vrste cigaret na Finskem. Iz Helsinkov poročajo, da bedo od 1. avgusta naprej na Finskem v prometu samo tri vrste cigaret. Cena za omot novih cigaret, v katerem bo 25 kosov, znaša 20 mark. Obilen ribji lov v Arktičnem morju. Iz Bergena javljajo, da so se začele vračati domov ribiške ladje, ki so bile več mesecev na lovu v Arktičnem morju. Ladje so prepeljale na švedsko 300.000 sodov rib, ki so jih nailovili ribiči v zadnjih mesecih. MALI OGLASI lftlfF tSC* službo plača ■ »«to L —JO. aa dr*, ln prov. takso —-00. trn dajanje naslova ali fifro L Najmanjši Iznos ea t« oglase j« L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati ca vsako besedo L 1.—, trn vse druge oglase I. —-60 sa besedo, sa drt. In prov. takso —.60. sa dajanje naslova ali šifro L 3.—» Najmanjši tznoa ca te oglase Je 1» 1®.—. Hišni posli iščejo službe Mlada gospa pridna in poštena, išče mesto postrežnice pri samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Zanesljiva in urna«. 12670-1 Hišni posli dobijo službo Mlado dekle za stanovanjska in hišna dela. snažna, redna in poštena se sprejme za dobro plačo in vso oskrbo. Ponudbe ta cgl. odd. Jutra pod »Dobra hiša«. 12648-la Gospod, pomočnico ki zna tudi kuhati, iščero k tričlanski družini. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in poštena«. 12669-la Mlajša postrežnico se za takoj išče od 8. do 13. Naslov v vseh posl. Jutra. 12667-la Služkinjo za vse spreime takoj T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra c. 43. 12673-la Pege in lišaj Vam zanesljiv odetran. Alba krema. Drogeri;a KANC, Židovska uiica 1. 13638-6 Vrtne stole, zložljive. gostilniške. nove proda Tribuč. Sodar-ska 2 nad florilansko cerkvilo. J-313-M 6 Novi zaboji •obafnih izdelkov bo stalne naprodaj n* Via^vdansk! f.. 6. 126-34-6 Srebrno uro 2n2rp.be »Ancre«. moško, dvokrovno in verižico, prodam. Interesenti naj pošljejo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod »Ura«. 12689-6 Srebrno lisico lep eksemplar, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 12676-6 Prazne škatle 00 ilaiua -mleka J) prazne jiekleuice. kupim po najvišji ceni. B. Guštin. Voinikov trg 2. 304-7 Iščem služkinjo za 1. avgust k boljši družini, ki zna kuhati. Plača in hrana dobra. Naslov v vseh posl. Jutra. 12675-la Vajenca za avtomehaniko, sprejmemo takoj, šuštaršič, meh. delavnica, Bleiwisova 13 (Figovec, levo dvorišče). 12684-44 Mrčes (uši. stenice, boiht :td.) za. nesljivo uničite s Toxin praJ-kom. Drocrerija KANC. Zidcv ska ulica 1 12630-6 .juDjjana stamo kupuje po najvišjih dnevnih cenah SUHE GOBE Vreče različne, juto za embalaže kupuje stalno Podbevšek Filip, Ljubljana VII., Obir-ska 4. 11476-7 Odpadke, krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova 8. 11841-7 Rumunija uvaja delovne knjižice. Ru- munska vlada je izdala predpis za obvezno uvedbo delovnih knjižic. Knjižice bodo morali imeti vsi zaposleni delavci, obrtniki, pa tudi uradniki. V načelu so podvrženi predpisu o posesti delovne knjižice tudi delavci iz inozemstva, ki so zaposleni v Rumuniji. V knjižice se bo vpisovalo, kje in koiiko časa je bil imetnik knjižice zaposlen pri kakšnem podjetju ali uradu. Nemčija pošilja v Grčijo živila 29. junija zjutraj je priplula iz Venezie v pirejsko pristanišče švedska ladja »Ha-lared« pod zaščito mednarodnega Rdečega križa. Pripeljala je živila iz Nemčije in sicer 3391 ton, od tega 1606 ton sladkorja, 177 ton marmelade in 175 ton posušenega krompirja. Krompir so posušili zato. ker bi utegnil med prevozom zgniti. če bi prevažali svežega. Na ladji je bilo tudi 505 ton krompirjeve moke. Ta živila bo razdelil grškemu prebivalstvu Rdeči križ. Opazovanje življenja mravelj V Argentini je zelo razširjena trgovina s tako imenovanimi »mravljinimi palačami«. Gre za dve stekleni plošči, visoki po 1 m, pritrjeni druga kraj druge tako, da je med njima nekaj centimetrov prostora. Prostor med ploščama se napolni s prstjo, na katero natresejo mravelj. Skozi steklo lahko ljudje opazujejo zanimivo življenje mra. velj. Lepo se vidi, kako kopljejo mravlje po zemlji rove, kako pokopujejo svoje mr liče, marljivo delajo in spe. Kakor na dl^-ni vidi človek pred seboj nehanje mravelj, ki lahko služijo človeku poleg čebelic za zgled marljivosti. uubi.iujj) i tffftttf ffftCH HHNtC Dve motorni kolesi in motorna trikolica za nosilnost 1000 kg, zelo po-teni naprodaj. šuštaršič. meh. delavnica, Bleiweiso-va 13 (Figovec, levo dvorišče). 12681-10 Kupimo stari tovorni in osebni avtomobil in motorno kolo. Gasogeno-Merkur, Puharie-va 6. 126S2-10 W35M8& Več tricikljev različne velikosti, rabljene in nove, zelo poceni naprodaj. Šuštaršič, meh. delavnica, B'.eiweisova 13 (Fi-govcc levo dvorišče). 12^0-11 Plačam zelo dobro za stare biciklje, bicikelj-gume, motorna kolesa, gume za motorna kolesa ter karbid. Gasogeno - Merkur, Puharjeva 6. 12679-11 Damsko kolo znamke »Torpedo«, dobro ohranjno. prodam. Vrtača 4. 12656-11 Razprodaja koles več damskih in moških, znamke Puch. Stever, Adler itd., zelo poceni naprodai. šuštaršič. meh. delavnic, Bleiweisova 13 (Figovec, levo dvorišče). 12678-11 R.R. POSTE SABAT0 31 IUGLI0 SOBOTA 31JUUJA 3 Kuhinjsko pohištvo modeme izdelave, po zelo ugodni ceni. dokler :ra;a za-ogi. nudi Stanovanjska opre. ma. Gradišče 4, vogal. 12615-12 Moderno pohištvo orehove in jesenove spalnice, jedilnice, dnevne sobe, kuhinje in predsobe imamo zopet na zalogi. — Ogled vsak dan od 14._do 15. ure v zalogi pohištva mizarskih tvrdk Rok Ber-liča in Franc Šenka v Šiški. Gosposvetska cesta 95. 12342-12 Kupim hišo v Ljubljani. Šiški. Viču, Rožni dolini ali za Bežigradom za 100—150.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Plačam takoj«. 12671-20 Novo hišo tristanovanisko v Mostah, in parcelo 500 kv. m v Koleziji, prodam. Vprašati od 12. do 14. "ure. Naslov v vseh- posl. Jutra. 12677-20 e 1'ultimo glorno per rinnovare l'abbonamento semestrale alle radioaudi z ioni senza dover p a g a r e la soprattassa je zadnji dan ko morete obnoviti semestralno naročnino za radio brez doplačevanja dodatne takse m o m •§§®f§@®«S§t®i# msamsi Stanovanje 3—4 sob od Drame do Tržaške ceste, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti dobri nagradi«. 12687-21a Do 4000 lir nagrado dam onemu, ki mi odstopi ali preskrbi malo stanova-njei strogo v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra nagrada«. 12685-21a riljii 2 opremljeni sobi ewent. sobo s predsobo, z uporabo kuhinje, išče samostojna dama. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Domačinka«. 12692-23a KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sam«. 12643-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru, iščem, ves dan odsotna Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno, redno plačujem«. 12690-23a feserirajte v »Jutra«! Prazno sobo suho, samo za spraviti pohištvo, želim čimprej. Naslov v vseh posl. Jutra 12666-23a Soliden uradnik išče v najem za takoj opremo za zakonsko sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema«. 12688-25a Glasbila Kupim gramofon klavir in pisalni stroj proti dobremu plačilu. Naslov v vseh posl. Jutra. 12683-26 Izgubljeno Denarnica rjava z 136 lirami se je izgubila od pošte v tramvaju št. 42 do Šiške. Ker denar m bila moja last in nimam, da bi ga vrnila, imam štiri nepreskrbljene otroke. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne v upravi Jutra. 12692-28 Stenice, ščurke, podgane, zanesljivo uniči zavod za pokončavanje mrčesa in golazni. ZOR Adolf — Tavčarjeva ulica 4-III., levo. 12672-30 f nformacije Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109 SUHE gobe po najvišji dnevni ce-j ni kupuje Sever & Kom p. _j Diesel motor skoraj nov stabilni, 2 ci« lindra. prodam. Cena ugodna. Poizve se: Leban, Va-ljavčeva 19. 12668-J0 V zbirki »DOBRA KNJIGA« je pravkar izšel roman »VZHOD IN ZAPAD«. Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primeru mlade' Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski. Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Paula de Kruifa, ki pripoveduje v knjigi »BORCI PROTI SMRTI« življensko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede. V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Pirandello, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva 5. bbbbhh 27 EMILIO SALGARl KRALJICA KAR PUSTOLOVSKI ROMAN Ptič, ki ni bil novinec v takih spopadih, se je naglo zaslonil z ostrogastimi kreljutmi in divje za-prhutal, da bi osupil nasprotnico. Ta je sikaje iztezala preklani jeziček ter se zvijala in premetavala, nato pa se je z nenadnim sunkom vrgla sovražniku naproti. »Bes te plentaj!« je vzkliknil Carmaux. »Radoveden sem, kako se bo boj končal!« »Kači v škodo!« je odgovorila Jara. >Ptič da bi zmagal ?... Glavo stavim, da ga bo kača uklala!« »Ne bo ji dal, da bi ga dosegla!« Kamiki v svoji neverjetni okretnosti ni niti za trenutek miroval. Zdaj se je zaganjal naprej, zdaj je odskakoval in grozil kači s svojim ostrim kljunom. Kreljuti je rabil za ščit in njegovih napadov ni bilo ne konca ne kraja. Boj je trajal že nekaj minut. Ptič je zdaj menda sodil, da je nasprotnica, ki jo je bil s svojim po Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij četjem zmedel, izčrpana. Odločno je planil naprej, popadel aligatorko s krepkim kljunom, jo omamil s tem, da je dvakrat s kreljutmi silovito udaril po nji, in jo vzdignil v zrak. Ko jo je zanesel kakih deset ali dvanajst metrov daleč, jo je nenadoma spustil na tla. Potem jo je spet napadel in jel sekati po njeni glavi. Nazadnje jo je takisto mirno začel trgati in požirati, kakor da bi imel opravka z nedolžno jeguljo. »Dober tek!« mu je zaklical Carmaux. Ko se je pogumna žival nasitila, je odletela iskat novega plena. 16. POGLAVJE Lov na morsko kravo Zvečer so privezali splav ob bregu otočka, pokritega z gostim rastlinjem. Izza trstičja so se dvigale visoke palme raznih vrst in bujna praprot, velika kakor drevje. Flibustirji, ki so ves dan veslali na vročem soln-cu, so bili žejni in upehani. Nikjer ni bilo najti kaplje sladke vode, slana brozga iz lagune pa ni bila pitna. »Mislim, da si tu lahko utolažimo žejo!« je rekel črnec, oziraje se po rastlinah. Trudoma si je utiral pot med rastlinjem, ovijal-kami in grmovjem. Tla na tem otočku niso bila blatna kakor drugod. Najbrže je imel skalno podlago. Ob slani morski vlagi se je bilo rastlinje bujno razvilo. Moko je zdaj obstal pri lepem drevesu, nekakšni vrbi, ki je samotno rasla sredi majhne jase. Njena krošnja s podolgastimi listi je nalikovala kupoli. Iz vej in debla se ji je cedila voda, ki je neugnano kapljala na tla. »To ti je živ vodnjak!« je ves začuden vzkliknil Carmaux. »Tamaj-kaspi je!« je rekel gusar, ki jo je poznal. »To drevo srka vlago iz zraka. Tudi tekočino daje iz sebe, kadar reke in vodnjaki usahnejo!« »Voda je res dobra pijača,« je menil Carmaux, »a kaj, ko zaleže samo toliko, da ti oplakne čreva! Človek mora tudi nekaj prigrizniti! Moko, ali nam ne veš pokazati drevesa, na katerem bi našli kaj za pod zob?« PTav tedaj se je začul iz lagune čuden glas, ki je očitno prihajal od velike živali. »To mora biti manato, morska krava!« je vzkliknila Indijanka. »O, ta bi bila imeniten plen!« »A dobiti jo bo težko!« je suho rekel Carmaux. »S puškami si ne smemo pomagati!« »Saj vam tudi treba ni! Harpuna zadostuje!« »Da bi jo le imeli!« »Pa si jo napravite! Nimaš nič konopljene vrvi?« »Deset, če jih hočeš!« je odvrnil Carmaux. »Lep mornar bi bil, kdor ne bi imel vrvi pri sebi!« Nov krik se je oglasil, to pot že bliže. »Žival ne more biti daleč-od brega!« Čeprav se je bilo že zmračilo, si vendar dobro razločil vse na laguni, tem bolj, ker je ni zagrinjala megla. Nedaleč od splava se je rastlinje gibalo, kakor bi se prerivala skozenj žival. In res se je pokazala glava, podobna tjulnjevl Gobec pa je bil podolgovat, ne okrogel. Črnec je velel tovarišem, naj bodo tiho. Svoje bodalo je bil pričvrstil na dolgo vejo in si tako napravil sulico. S to je od daleč sunil morsko kravo v hrbet in ji zadal globoko rano. Ranjena žival je zarenčala in jela srdito otepati. Premetavala se je po trstičju, da je voda visoko brizgala v zrak. Prhala je in pihala, toda sulice se ni mogla rešiti. Zaradi njenih gibov ji je ta povzročala hude bolečine in povečevala izgubo krvL Stiller in Carmaux sta se bila med tem s splavom približala živali. Moko je zgrabil za sekiro in s silovitim udarcem razklal morski kravi glavo. Žival je po strani legla na peščino in poginila. Namesto plavut je imela široke šape, širok rep in polne mlečne žleze na prsih. Dolga je bila kakih pet metrov. Te sesalce nahajamo v rekah in lagunah Srednje in Južne Amerike, a dandanašnji so postali že redkL Napadajo nikoli ne, ker se nimajo s čim braniti. Hranijo se izključno z vodnimi rastlinami. Kakor morski psi, žive i v vodi i na kopnem, toda na breg prihajajo manj pogosto, ker se zaradi svoje podobe težko premikajo zunaj vode. Črnec je razsekal plen in ga pripravil za večerjo. Odrezal je spodnji konec, vse ostalo pa prepustil kajmanom. Mesa je bilo toliko, da so imeli flibustirji za več dni dovolj hrane. Izdatne kose so nataknili na puškino basalo ter jih spekli nad prasketajočim ognjem. Pečenka jim je šla vsem imenitno v slast . >Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani