.m ifO Os Kameníku na Reki osem let zapora Zadovoljen, da bodo sploh Igrali v Evropi Št. 70/ Leto 64 / Celje, 8. september 2009 / Cena 1 EUR v dežju in soncu na 75-kilometrski progi V soboto je bil že 25* tradicionalni ultramaraton in pohod Celje-Logarska dolina s skoraj tisoč udeleženci. Sejem vseh sejmov DOBRE ENERGIJE M®S : t» \ i un MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CEUE, SEPTEMBER 2009 I S&iM 2A 1000 P0510WIN mtOŽNOStI, UOODNIH NAICUPOV, KORISTNIH INFOKMAOJ IN ZA KOSČĚK SONCA ZA VSAKOGAR Zakaj je v Konjicah padel Spomenik svobode? Purgov spomenik so na začudenje mnogih odstranili, namesto njega pa slovesno odkrili Četkovičevo skulptu* ro Ženska na konju (na sliki). BogaUinagradnA igra mokňakcrfé)C9 G«r>«rqlni pekmvtttlj: O HYP06R0UP mpf aoiiia Prostovoljci in njihovi psi vadili reševanje Sojenje za nepravilnosti v celjskih Nepremičninah napovedujejo za _ november wĚ Ženske, rešitev za krizo! Razmišljajo s pravo glavo, njihova podjetja pa so bolj stabilna rTfTnrrrrrrnq-p-" ÍÍlilliiilii ženske se v Sloveniji v manjšem âtevUu odločajo za podjetništvo, če pa se že od-lod jo. se nagibajo k varnejšemu poslovanju. V teo) poslu tudi bolj razmišljajo s pravo glavo in so pri kJjuČnih odločitvah bolj preudameod moških. Njihova podjetja so manjša, vendar bolj stabilna. Kar pa je dobrodošlo še posebej v času ňnančne krize. Pojavljajo pa se težave v zasebnem živ-Ijenju, predvsem glede oskrbe in varstva otrok. To je le nekaj točk, o katerih je bilo govora na prvi mednarodni delavnici na temo Ženske v podjetništvu. Ta je bila v Celju, ki je tudi edini sloven-ski vodilni partner pri projektu WEED. Gre za ptxDjela, ki bi partnerskim mestom omo-goûl izmenjavo izkušenj z ude- leženostjo žensk na trgu dela in v podjetništvu. Skupni vpc^ed v poslovnost žensk v različnih državah bi lahko izboljšal prakso glede vloge žensk pri zaposlovanju. Pridobljene izkušnje bodo kasneje lahko še kako dobrodošle, ko bi primere lahko udejanjili tudi v praksi. Na lokalni ravni projekt teče gladko, škoda je le, da drŽava na dobre projekte ^eda le skozi denar. Med 50 največjimi podjetji v Celju je le osem takšnih» kjer na direktorskih stolčkili sedijo ženske. In -podjetja vodijo uspešno. Težava pri teh pohvalnih in pozitivnih projektih je, da se - ko se projekt zaključi - ne vzpostavi nadzor čez nekaj let, ki bi pokazal, kakšni so de- jansko učinki v praksi. Omenjeni projekt tako ne bo neposredno prinesel novih delovnih mest, bodo pa v njem poskušali ugotoviti, zakaj se ženske ne odločajo za podjetništvo, zakaj vodijo le manjša podjetja^ pojasnjuje strateška vodja projekta Alenka Vodončnik. »Med različnimi državami so podobnosti in razlike. Nekatere države so te razlike hitreje opazile in izdelale programe, ki so morda lahko korismi za naše okolje. Zagotovo pa ti projekti posredno vplivajo na večjo za-posljivost žensk.« Po odstotkih o zastopanosti žensk in moških v podjemištvu smo primerljivi s Švedsko» nekaj primerjav je tudi z Anglijo, po podjetniških inkubaloijih pa s Španijo. SŠol Ob sobotah več vlakov Zaradi začetka novega šolskega leta so Slovenske železnice potnikom ponudile več vlakov. Na naš^ območju bo nekaj novosti ob sobotah, (n to na progah Celje-Vdenje ter na progi med Zidanim Mostom in Mariborom. Tako bo viak> ki odpelje iz Celja proti Velenju ob 10.33 (ter viak, ki odpelje iz Velenja prod Celju ob 11.30). odslej vozil tudi ob sdioiah, razen ob praznikih. Ob sobotah bo vozil tudi vlak, ki odpelje iz Zidanega Mosta proti Mariboru ob 19. uri (ter ima odhod Iz Celja ob 19.25}. Sobotna vožnja bo veljala prav tako za viak, ki odpelje iz Maribora v Celje ob 2220. Po novem bo torej vozil vs^ dan. BJ UPI UUDSKA UNIVERZA ZALEG šola prijaznih ljudi z VAMI TUDI V SOLSKEM LETU 2009/2010 angleščina, namičina, KalijanSiSina, francoščina, Španščina. niščlna, portugalščina. kitajščina, hrvaščina ^T* JEZUCOViiO IZOBmŽgVAWJfe I - splošni in osvežitveni tečaji; - tečaji za predšolske in šolske otroke; -individualni tečaji; -tečaji za podjetja; - tečaji poslovnega jezika; - slovenščina za tujce (tečaji, izpiti), - javnoveljavni izpiti OIC (angleščina, nemščina); SFLOŠWO iZOBRAŽEVAliJE; | - računalništvo (ECDL izpiti. Računalniška pismenost za odrasle), » nacionalne poklicne kvalifikacije; • tečaj za voditelja čolna, tečaj za VHF GMDSS postajo, - tečaj vodenja ponovnih knjig, retorika, - plesna šola za otroke in odrasle, • aerobika, pilâtes, joga, programa za zdravo hit»tenico in preprečevanje osteoporoze ter - glasbena šola za odrasle; PRIJAVE SPREJEMAMO DO 25. SEPTEMBRA! Informacije: osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; 713 35 50; www.upi.si. Nekateri udeteiener konferenc« na kmetiji Podpecan Evropa in inovativnost Z zaključao predstavitvijo rezultatov in ogledom nove sirarne ter apartmajev na kmetiji Podpečan v Galiciji so v 2alcu uspešno končali tridnevno druženje na letošnji Town Twinning konferenci z naslovom Inovativni državljani ustvarjajo prihodnost Evrope. Konferenco, ki jo je organizirala Občina Žalec ob podpori Razvojne agencije Savinja, je finančno podprla Evropska komisija. Ključna cilja konference sta bila prenos dobrih praks na področju vzpodbujanja (nova-tivnosti in kreativnosti ter druženje evropskih prebivalcev iz partnerskih mest Žatec (Češka), Westport (Irska), regije Campag-nia s središčem v Neaplju (Italija), Varaždinske županije (HrvaŠka) in KruSevca (Srbija) 1er seveda domačinov Lz Žalca ia sosednjih občin Savinjske regije. Skupno se je v treh dneh družilo več kot 20 udeležencev iz tujine ter več kot 60 udeležencev iz Slove- nije, pri čemer niso všteta Številna srečanja v okvîru spremljajočih aktivnosti, kakršna je bila med drugim tudi slikarska Šola Chiaroscuro, na kateri sta sodelovala tudi dva mlada ustvarjalca z Irske. Na plenarnem srečanju in delavnicah so udeleženci spoznavali program Evropa za državljane, v praksi pa so spoznavali kav neka) dobrih praks v žalski občini. Ob obisku v podjetjih Novem na Ložnici pri Žalcu ter Uniforest v Latkovi vasi, ogledu dejavnosti InStiiuta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, razgovoru s predstavniki Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec in ob Številnih drugih spremljajočih aktivnostih so se udeleženci konference lahko prepričali, da so vlaganja v razvoj in ustvarjalnost ljudi tista ključna naložba, ki vodi k uspešnemu izhodu iz gospodarske krize. TT Petkov dež pustil posledice Močno deževje je v petek zvečer ponekod na Celjskem spet pustilo razdejanje. Voda je skoraj v vseh občinah, najbolj pa na območju Savinjske doline, zalivala kletí in ceste, ponekod so se sprožili tudi manjši plazovi. Na terenu so bili Številni gasilci, mno-ý prebrvald krajev, kjer je najbolj deževalo, pa so noč na sóboio prebed^ v strahu. V soboto zjutraj je brez elektrike o stalo okoli 1000 domov na območju Vitanja, vendar so napako takoj odpravili. Nekaj minut pred 19. uro v pe-tek je meteorna voda na Rečici ob Savinji ogrožala dva stanovanjska bloka, zato so morali posredovali tamkajšnji prostovoljni gasilci. V enakem času je voda grozila hiši v Libojah, poplavila pa je glavno cesto in poškodovala lokalno. Hudournik pri kamnolomu je ogrožal nekaj garaž. V Pongracu je prišlo do usada Zemljine. Na terenu so bili prostovoljni gasilci iz Ka-zas, Uboj in Dobriše vasi. Težave so imeli tudi v Slovenskih Konjicah, kjer so morali na Šaleški cesti črpati vodo iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka. V Mozirju Takolfl so morali čistiti prostore morirske osnovne šole. je voda zalila osnovno šolo v Šoliki ulici. V Gornjem Gradu bi, če ne bi pravočasno posredovali gasilci, voda zalila dve hiši, v Gavčah pa so s pro-tiplavnimi vrečami preprečili hudourniku, da bi poplavil stanovanjsko naselje, ^adi vode so bili na nogah tudi v i^vnah pri Šoštanju in v 2a-ložah pri Polzeli, kjer je Lož- nica poplavila cesto. O težavah so poročali še iz Zagrada, kjer je meteorna voda te-kla v eno izmed hiš, pa iz Ulice 5. PiekuMiarske brigade v Celju, gasilci so vodo črpali še iz cvetličarne na Teharski cesti. Poplavljen je bil tudi podvoz pri pošti v Celju. SSol Foto: PCD Mozirje Ženska na konju terVasílíj Čaticović Vaško, Miran Gorinsek in Vlado Gobec Treslo se je pod goro, rodil se je konj Nd Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah podrli Spomenik svobode - Na njegovem mestu slovesno odkrili skulpturo Ženska na konju Prejšnji teden so Konji-Čani radovedno spremljali dogajanje na Mestnem trgu. Gledali so, kako so podrli fontano oziroma Spomenik svobode, ki so ga z velikim pompom postavili pred dobrima dvema desetletjema, gledali, kako je na njegovem mestu v dveh dneh zažarel bronast odlitek skulpture Ženska na konju. Stikali so glave meščani, zbirali so se občinski svetniki in nikomur ni bilo nič jasno. Vse do petka» ko so novo skulpturo slovesno odkrili. Zakaj je padel kip svobode? »Druge rešitve ni bilo,« je odločen konjički Župan Miran Gorinšek. »Že pred dve-ma letoma sem pozvaJ strokovnjake, da poiščejo reSi-tev zd sanacijo spomenika, ki je v vsej svoji lepoti krasil Mestni trg le nekaj )et, nato pa je bilo z njim vedno več težav. Propadel je podstavek, dotrajala je tudi sama skulptura. V preteklosti so jo že skuša]i popravljati, a so s tem naredi-li §e več 5kode. Strokovnjaki so ocenili, da bi bilo reševanje spomenika brez velikih gradbenih posegov neizvedljivo.« Zato so spomenik podrli in shranili na varno samo skulpturo. »2 avtorjem, Francem Purgom, sva se dogovorila, da bo ali uporabil obstoječo skulpturo ali pa bo oblikoval no- Spomeniksvabodfl na svoi ndnji dan na Mestnem trgu vo, ki jo bomo postavili na drugo stran mostu, na začetek Starega trga,« pravi župan. Franc Purg govori drugače: »Pretreslo me je, ko sem zvedel, da so moje veliko delo v Slovenskih Konjicah porušili. Prvič sem o tem, da nameravajo del fontane, ki sem jo oblikoval leta 1987 in nos: ime Spomenik svobode, prestaviti, slišal sredi avgusta. O tem me je obvestil konjiški arhitekt Anton Schlaus. Konjice sem po tem obiskal dvakrat. Prvič sem se pogovarjal z arhitektom in 2 žu- panom, drugič samo z županom. V želji, da rešim spomenik, sem županu predlagal kompromisno rešitev. Rekel je, da bo o mojem predlogu premislil in me obvestil o odločitvi. Ko sem prejel zapisnik najinega sestanka, sem videl, da vsebina ne ustreza pogovoru. Odločitev o rušenju je bila torej enostranska in meni nerazumljiva.« Avtor je še toliko bolj prizadet, ker je bila njegova skulptura izbrana na velikem javnem natečaju: »Prvotno so želeli spomenik re-voluciji, a smo to uspeli spremeniti v spomenik svobode. Tudi zato sem se pri oblikovanju odločil za dve veliki ptici, ki se napajata iz vodnjaka. Ob odkritju spomenika sta bila tudi Stane Dolanc in France Popil, ki sta jasno pokazala, da s spomenikom. kJ ne izraža revolucionarnega duha, nista zadovoljna. Razumem, da rušijo spomenike, ki izražajo neko ideologijo, vendar pri tem spomeniku ni ničesar takega.« Ideologija pri rušit vi tudi ni igrala nikakršne vloge. Samo dotrajanost spomenika. »Fontane je potreb- no stalno vzdrževati, negovati in popravljati. V Slovenskih Konjicah so na to pozabili,« Se z grenkobo pripomni Franc Purg in se vpra-šuje, zakaj mora nova skulptura stali ravno na mestu njegovega spomenika. Odgovor na to vprašanje je ob odkritju skulpture Ženska na konju ponudil župan: »Konj je simbol, ki daje ime našemu mestu, konj je v našem grbu, z njim so povezane številne legende.« Tdrej sodi na osrednji mestni trg. Ženska na konju Na Mestnem trgu se sedaj vzpenja v nebo konj z zanosno golo žensko na hrbtu- Darilo Slovenskim Konjicam. V prvi vrsti darilo avtorja, akademskega slikarja in kiparja Vasilija Četko vića Vaška. »Tega konja podarjam Konjicam, mestu, v katerem sem že veliko ustvarjal in sem se v njem vedno dobro počutil,« je nagovoril zbrane od blizu in daleč. ki so kljub skrajno neprijaznemu vremenu prišli na slovesnost ob odkritju skulpture. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj ženska na konju. »Veliko simbolike je v tej podobi. Ženska si zasluži, da pride >na konja< v veliko pomenih te besede. Ženske so nekaj čudovitega. S svojo mehkobo lahko prevladajo nad grobo močjo in spreminjajo svet,« je med drugim dejal. Njegova soproga Ana Četković Vodovnik vidi v tej podobi tudi simboliko prihodnosti. »V preteklosti je bila ženska pogosto podrejena, danes je tudi ženska v slovenskem prostoru >prišia na ko-nja<,« je dejala in dragoceno simboliko uporabila tu- di za naslov svoje knjige, ki jo bo javnosti predstavila sredi oktobra prav v Slovenskih Konjicah. »S skupnimi močmi vračamo našemu Mestnemu trgu sijaj, ki si ga zasluži,« se je Miran Corin$ek zahvalil avtorju skulpture in dona-torjem, ki so pokrili stroške vlivanja v bron, granitnega podstavka in potrebnih gradbenih del. Glavno breme, vlivanje v bron, je darilo Vlada Gobca oziroma podjetja Pro-bit ob 20-1 et ni ci delovanja. «Uspešni, tudi z vidika osebnostne rasti. smo tudi zaradi okolja, v katerem delamo. V Slovenskih Konjicah smo 18 let- Prijazno so nas sprejeli. Tu smo se ustalili, mnogi med nami smo si ustvarili domove. Že nekaj Časa sem iskal priložnost, da se temu kraju zahvalimo. Sedaj smo jo dobili,« je dejal. Verjetno se za donacijo ne bi lako zlahka odloČil, če bi bila skulptura drugačna. »V Evropi lahko vidimo veliko skulptur konjev, a na njih so vedno moški, vojS-čaki. Takšne skulpture mimoidočih ne prevzamejo. Tega konja pa vidim kot moškega. Ženska ga obvladuje brez sedla in brez uzde, moški pa ob tem ponosno dviguje.glavo. Tako ga vidim danes, prepričan pa sem, da bomo ob različnih razpoloženjih v njem vedno odkrivali kaj novega in uživali.« Pelkovoodkrilje skulpture Ženska na konju je spremljal močan naliv. Z Mestnega trga je splahnil še zadnje ostanke prahu, ki se je na njem nabral pretekli teden. MILENA B. POKUČ Foto: SHERPA Ptía, ki sta sflstavliali skulpturo spomenika svobode, ste se ie leta namesto v žuboreči fonteni napajali v žabji mlaki. Ker fontane niso vzdfzevali, sta propadla tako podstavek kot sama skulpture. Prerez traNu na «sti, ki bo omogočala bistveno cenejši, hitrejši tn vameisi dostop do evtoce^e. Cesta za nove izzive, tudi v Juteksu v žalski občini so v sredo zakJjuČili še eno dolgotrajno cestno zgodbo • tudi uradno so predali namenu priključno cesto med poslovno cono Ložnica in žalsko obvoznico. Gre za kratek» a izjemno pomemben cestni odsek, ki bo prometno razbremenil naselje Lož« niča in povečal prometno varnost» predvsem pa zagotovil lažji dostop do 14 večjih ali manjših gospodarskih družb v poslovni coni. Ena leh družb je tudiJuleks, kjer so 700 tisoč evrov vredno naložbo sofinancirali s 150 tisoč evri. Juteks se je na Lož-nico preselil pred 20 leti, in praktično od takrat so se kra- jani pritoževali zaradi težkega tovornega prometa. »Potrp-Ijenje je božja mast,« se je po-šajil direktor Juteksa Milan Dolar in izrazil upanje, da bo cesta speljana Še do navezave LoŽnica-i^eŠica. Hkrati je napovedal, da bodo v poslovni coni uredili parkirišče in po-stavili sodoben poslovno-tr-govski center, vanj pa »preselili« tudi travino, ki je sedaj v središču Žalca. »Gradnjo v Juteksu načrtujemo že od začetka» saj mora biti trgovina in hkrati predstavitveno-po-slovni objekt bliže proizvodnji. S tem bo zaključen celoten izgled in funkcija kompleksa, seveda pa bomo z gradnjo počakali na konec recesije.« Sicer je Dolar mimogrede slikovito omenil, da so v Juteksu v popolno krizo padli že lani septembra, najbolj na tleh pa so bili februarja. »Od takrat se počasi pobiramo in gremo nazaj v pozitivno smer rasti prodaje in posledično tudi proizvodnje. Če gledam avgustovske rezultate, je odboj od tal že kar soliden. Zato ne vidim bojazni, da ne bi uresničili, mogoče celo presegli plana» ki je bil postavljen za recesijsko leto.« Čeprav je Dolar poudaril, da neustrezna cesta poveza-va preko Ložnice ni bistveno vplivala na poslovanje, pa bo mogoče drobec k uresničevanju razvojnih načrtov v družbah s 1.100 zaposlenimi v poslovni coni (med drugim so to Novem car interior design, Spekter, Minerva...} prinesla tudi nova cesta. Dolžina cestnega odseka je sicer samo 340 metrov, vseeno pa je bila gradnja te ceste dolga leta povod za številne razprave in prepire v žalski občini. Ob vozišču so poleg razsvetljave uredili pločnik in dodatno kolesarsko stezo. Poleg t^ so prestavili plinovod, zgradili most čez potok Vršca, uredili javno razsvetljavo in pešpot do poslovne cone Amovski gozd ter prestavili in zaščitili komunalne vode, poskrbeli pa tudi za zavi jalni pas na žalski obvozni ci. US, foto: TT Varčevanje osrednja tema letošnjega obrtnega sejma Gorenje s podpisom Rashida Jutri svoja vrata odpira 42. Mednarodni obrtni sejem, čeprav podjetja v recesiji v većim zategujejo mošnjičke, so jih veliko vendarle zaveda» da brez kupcev iz težav ne bodo prišli. Tako bo tudi letošnji cbrtni sejem polno zaseden. Je pa varčevanje vseeno ena od osrednjih tošnjih tem sejma> saj so svetovalna obsejemska predavanja namenjena prav tem. Več kot lani bo razstavljavcev, ki ponujajo izdelke in storitve s področja obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije, podjetij z vadbenimi materiali in opremo. Še posebej organizatorji opozarjajo na svetovalne kotičke. Prvi bo pos- večen energetskemu svetovanju s svetovalci Eko sklada, ki bodo pomagali pri vaših dilemah s področja ener-^tske varčnosti. Drugi kc^ tiček Živimo z lesom - Ohranjaj mo naravo bo opozaijal na Široko uporabnost lesa v ^adnji in pri izdelavi pohištva. Zadnji, tretji kotiček, pa bo ekološki kotiček, ki bo ponujal ekološko oziroma okoljsko snovanje. Za vašo denarnico pa so poskrbeli tudi drugače. Cena vFtopnic ostaja nespremenjena. Podobno velja za cene razstavnega prostora. Je pa tudi tokrat v ceno vštet brezplačen avtobusni prevoz Iz boij oddaljenih parkirišč, varstvo za otroke in dostop do intemeta. RP V petek se je začel sejem IFA v Berlinu, kjer svoje letošnje novosti premierno predstavlja tudi velenjsko Gorenje. Sejem IFA je eden največjih mednarodnih sejmov zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Gorenje premierno predstavlja kolekcijo aparatov s podpisom slavnega newyorškega oblikovalca Karima Rashida, Unijo aparatov Gorenje Sim- plicity s preprostim načinom upravljanja ter kolekcijo hladilnikov Gorenje Retro v razširjeni paleti barv. Kot pravijo v velenjski družbi, s predstavitvijo gospodinjskih aparatov z inovarivnimi, tehnološko naprednimi in energijsko učinkovitimi rešitvami ustvarjajo nove trende. Sejem v Berlinu bo na ogled do jutri. US Cenejši naftni derivati Cene naftnih derivatov so od danes nižje. Tako se je cena 9S-oktanskega bencina znižala za 2,5 centa na liter in stane sedaj 1,117 evra. Za 2,6 centa je cenejši 98-oktanski benctn in liter sta- ne 1,139 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 1,8 centa -liter stane 1,043 evra, medtem ko se je cena kurilnega olja znižala za 1,5 centa in je treba za liter odšteti 0,596 evra. www.novitednik.com Slabo prvo polletje domačih družb Trgovanje na ljubljanski borzi se je kljub zaključku počitniškega obdobja nadaljevalo ob skromnem prometu in brez večjih sprememb cen delnic. Dnevni promet še vedno znaša okiog milijon evrov. Strma rast tečajev delnic na svetovnih kapitalskih trgih, ki se je začela pred Šestimi meseci, je v zadnjem tednu doâvela predah. Tako so vlagatelji na večjih svetovnih borzah unovčevali dobičke in tečaje delnic potisnili nekoliko nižje. Glede na to> da je slovenski trg z rastjo tečajev zaostal za večjimi tujimi trgi, je bila tudi korekcija na domači borzi minuli teden milejša. Tečaj osrednjega indeksa ljubljanske borze SBI20 se v minulem tednu skoraj ni spremenil, njegova vrednost je po korekciji na začetku ledna na tedenski ravni celo narasla za 0.3 odstotka. Teden pa je indeks sklenil pri vrednosti 4.146 točk. PREGLED TSCAJEVV OBDOBJU MED 24.8. IN 28.8.2009 hada i Int i ERMitoéai PrBMvtfUR DCG Pnksrna Celjs D,QO 0.00 ceTG Cetis O.QO O.OQ O.OD GRVG Gorenje 10.43 1D3,6G 1.07 PILR Pivavams U§ko 30.16 1.090,00 •0.69 JTKS Jirteks 40,DQ 13,90 <76 ET06 Etol 0,OQ 0,00 0.00 V zadnjem tednu dni je še kar nekaj družb objavilo rezultate poslovanja v letošnjem prvem polletju. Če povzamemo dosedanje objave domačih družb, lahko sklenemo, da jih je zmanjšana gospodarska aktivnost kar močno prizadela. Edina svetla točka je novomeška Krka. ki posluje mnogo bolje od ostalih domačih družb, predvsem zaradi tega, ker družba prodaja svoje izdelke v veliko državah in deluje v farmacevtski panogi, katere se trenutna kriza praktično ni dotakniia. INDEKSI MED 24.8. IN 28.8.2009 SBI20 4.T45.87 •0W Vsekakor bo za boljše čase na domači borzi potrebno še malo počakati, saj trenutne razmere in predvsem nizka likvidnost na borzi Se ne podpirajo večjega premilca tečajev navzgor. Izkoristite nizke tečaje vrednostnih papirjev in pristopite k vzajemnim skladom kar od doma preko spletne aplikacije ILIRIKA eSKLADJ. TEA LORBERG, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3.1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Delnice Laškega izločene uprava Ljubljanske borze bo s 1. oktobrom iz indeksa najpomembnejših in najlik-vidnejših družb SBI TOP izključila delnico Pivovarne Laško, saj ta ne izpolnjuje več kriterijev za uvrstitev v indeks. S tem delnice Laškega ne bo več niti v certifikatih, ki zasledujejo vrednost SBI TOP, zaradi česar je v prihodnjih tednih pričakovati še nekoliko povečan prodajni pritisk. Živilci v $krbeh Finančna in gospodarska kriza se že tretji kvartal ne zmanjšuje, čeprav del statistike govori drugače, so na Živilskem sejmu v Gornji Radgoni ugotavljali Žlviici. Trdijo, da je plačilna nedisciplina vsak dan večja in da kupci še vedno segajo po izdelkih nižjega cenovnega razreda. Sire, denimo, uspejo živilci prodati bolj ali manj le po akcijskih cenah, ki so tudi do 40 odstotkov nižje od rednih. To lahko precej skrbi Mlekarno Celeia, ki kar 70 odstotkov odkupljenega mleka predela v sire. Celjska banka v Mariboru Banka Celje je včeraj odprla svojo prvo izpostavo v Mariboru. Dosedaj je bila banka bolj ali manj regijska, razen izpostave v Ljubljani se ni pojavljala v drugih regijah. niti je ni mikala tujina. Ali se sedaj obeta drugačna praksa, po tednu dni poizvedovanj nismo uspeli izvedeti, RP -Ji s Utoiiqí nagrajenei občine Žalec z župaiiom Lojzetom Posddeknn jn slavnostnim 0ovom9(em ne sebotni proslavi Mr^em Beivaiiem (leve). Žalec za prihodnost S slavnostno se|o občinskega sveta 80 v soboto v Domu n. slovenskega tabora proslavili n&ielj-ski 6. september, praznik občine Žalec. Ker v občini letos še pose-bej slavijo spomin na rojstvo Žalskega skladatelja Friderika šir-ce - Rista Savina» se je njegovemu spominu in delu poklonil tudi slavnostni govornik Mitja Ber-var, generalni sekretar društva slovenskih skladateljev. »S poklonom velikemu meSčanu tudi sami ostajate veliki,« je med drugim poudaril Bervar, župan Lojze Posedel pa omenil, da je duh slovenskih taborov še vedno živ, takratne zahteve pa še vedno aloualne. če-prav v nekoliko drugačni obliki- »Na vseh taborih so zahtevali uvedbo slovenskega jezika in slovenskih éol ter ustanovitev slovenskih hranilnic. Tovrstne zahteve po sodelovanju in ze-dinjeni Sloveniji Še danes živijo,« je prepričan župan Posedel, kije izpostavil dobro delo zaposlenih in sodelovanje z drugimi občinami Spodnje Savinjske dohne. Poleg skupnih projektov, kot sta mreža lo- kalnih cest in čiščenje odpadnih voda, v sodelovanju občin raste Muzej ekohmeljarstva in pivovarstva, župan pa je nanizal še nekaj drugih naložb, ki so se jih lotili v Žalcu. Posebej se je občanom opravičil za morebitne nevšečnosti ter se zahvalil vsem, ki pomagajo pri različnih naložbah v komunalni infrastrukturi. Za prihodnje je med drugim napovedal gradnjo doma za ostarele in stanovanjskega bloka ter sprejem prostorskega načrta za celo občino. »Občina Žalec praznuje na trdih temeljih preteklosti, z odločnim pogledom v prihodnost,« je svoj nagovor zaključil župan Posedel. Z značkami občine Žalec so nagradili Suzano Ograjen šek, Antona Blaja in Zvoneta Petka. S plaketami so se za prizadevno delo zahvalili Zvezi šoferjev in avtomeha-nikov Savinjska dolina, žalski Univerzi za m. življenjsko obdobje, Luciji Polavder, Ljudmili Dražnik in Leonu Bevcu. Grbe občine Žalec so podelili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Leveč, Kmetijski zadrugi Petrovče in ravnateljici žalskih vrtcev Mari Mohorko. US. foto: IT Minula nedelja je bila še posebej praznična za Planinsko dniStvo Zabukovica in vse ljubitelje Homa. S srečanjem občanov je PD Zabu-kovica proslavilo zaključek obnove strehe na domu, pri Čemer so s Številnimi delovnimi urami sodelovali različni prostovoljci. Hom je v preteklosti gostil pomembne tjudi, med njimi škofa Vekoslava Grmiča, Franceta Bučarja in nedolgo nazaj tudi na predsednika države Danila Tilrka. Ob zaključku slovesnosti so podelili tudi 51 priznanj in spominskih majic najzaslužnejšim za obnovo strehe. Za vse udeležence sta bila na razpolago bre^lačna golaž in pivo, za kar so na praznični dan poskrbeli v občini Žalec. Planinci se veselijo prihodnjega leta, ko bodo slovesno obeležili 60-letnico delovanja. (DN) Pod Bočem so zadovoljni >»lb je Zgodovinski dogodek tako za Sveti Florijan kot za občino,« je med slovesno otvoritvijo obnovljene Šole v govoru poudaril župan Rogaške Slatine, mag. Branko Kidrič. V kraju, kjer praznujejo 200-letnico šolstva, je občina starodavno Šolo cdovito prenovila. Z obnovo podružnične šole v Svetem Florijanu, v krajevni skupnosti pod Bočem, so začeli pred tremi leti, ko so poskitteli za novo streho, letos poleti za vse ostalo. Tako so med drugim zamenjali stavbno pohištvo, obnovili fasado, odpravili vlago Cer obnovili tlake in sanitarije. P^leg tega so v pritličju stavbe uredili dve igralnici, saj imajo v Svetem Florijanu z novim Šolskim letom dva oddelka vrtca, k3 ga v zadnjih letih v tem kraju ni bilo več. Obnovitvena dela, ki so stala dvesto tisoč evrov, je opravilo podjetje IPl Rog#(a Síadna. Na občini poudaijajo, da so že!e!i z obnovo §oie zagotoviti pogoje za ohranitev šolstva v Svetem Florijanu, kjer je bilo v 200-letni zgodovini celo do 165 učencev, ^la pa osemletka. V letošnjem šolskem letu je v dva kombinirana oddelka vključenih 11 šolajjev ter v dva oddelka enote vrtca 24 mačkov. »Prihodnost tega kraja je v otrocih m znanju,« je v govoru poudarila ravnateljica mag. Karla Skrinjarič iz matične U. osnovne šole Ro^^ka Slatina, ki je uradno odprla obnovljeno šolo poleg župana ter vodje šole, Pavle Kidrič. Kljub neugodnim vremenskirn razmeram se Je otvoritve udeležilo veliko Rorijančanov. BRANE JERANKO Foto: GrupA Z otvoritve enovito obnovtj«M Šole v Svottm Rorijanu pri Rogaški Slatini. Z teve: Pavla Kidrič, Branko Kitfrfe in Karfa Škrinjarifi v Podčetrtku vsi na en gol Petkovo praznovanje občinskega praznika Podčetrtka je bilo v znamenju podelitve občinskih priznanj. Gostitelj praznovanja so bile Terme Olimia. »V Podčetrtku nas je pre- -malo za dve Športni ekipi» zato vsi igramo na en gol,« je v govoru na Šaljiv način opozoril na odlično sodelovanje občine in term direktor Zdravko Počiva Išek. Plaketo občine sta prejela Zdenka in Jurij Drofe-nik. kl v uspešnem podjetju Deplast zaposlujeta precej domačinov, priznanje občine Rudi Hunski iz Društva upokojencev Podčetrtek ter denarno nagrado PD Pristava pri Mestinju, ki praznuje 10-letnico ter med drugim gradi kočo na Rudnici. Priznanja je podelil župan Peter Mišja, ki je v govoru predstavil različne občinske naložbe, prizadevanja za urejanje krajev turistične občine ter dobro sodelovanje z drugimi občinami. Na uspešnost Podčetrtka sla v nagovorih posebej opo- S podelitve občinskih priznanj Podčetrtka. Od leve Stanko Omfenik (predsednik PD Pristava pri Mestinju), Rudi Hur»$ki, Peter MIsja ter Zdenka in Jurij Orofenik zarila župan sosednje hrvaške občine Zagorska Sela, Zel j ko Kodrnja ter župan partnerske Divače, Matija Potokar. Direktor Term Olimia, Zdravko Počiva Išek, je povedal, da so v tej pod- četrteški družbi letos posebej ponosni na nov Wellness center Orhidelia ter športno dvorano, ki bo odprta jeseni. V kulturnem programu je med drugim nastopila vo- kalna skupina Osti jare j, ki je zapela pesem Moj kraj Podčetrtek, katere besedilo je napisal župan Mišja. BRANE JERANKO Foto: GrupA Praznično v dolini Sopote Rádeče danes praznujejo občinski praznik. Slavijo ga v spomin na dogodke leta 1945. ko so se v Radeče prvi teden septembra trumoma vračali pregnanci, ki jih je kmalu po začetku druge svetovne vojne iz njUiovib domov pregnal okupator. 'Hjď letos bodo ob praaiiku namenu predali kar nekaj pridobitev. Že konec a\^usla so odprli prenovljeno lokalno cesto Jag-njenlca-Svibno-Sela ter predali namenu novo gasilsko vozilo PGD Sviboo. Danes popokine bo prometni minister Patrick Vla-áč odprl urejeno parkirišče pri železniški postaji v Radečah, ki ga je občina obnovila v sodelovanju z Direkcijo RS za vodenje investicij v javno želeaitóko infrastmkturo. Naložba je stala 345 tisoč evrov, od tega je Občina Radeče zagotovik 25-odstotni finančni delež. Prihodnjo soboto bodo v Radečah počastili še eno pridobitev - prenovljeni dom Lovske družine Radeče. Osrednjo slovesnost ob prazniku v Radečah pripravljajo danes ob 18. uri. ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja. Zlatnik občine bosta prejela Miha Kunej zâ dolgoletno prostovoljno delo v organizaciji Rdečega križa in podjetje Stealmn za dosežke na področju gospodarstva v občini in širše. Srebrnika pa bo župan Matjaž Han izročil Matjažu Kosmu za dolgoletno uspejo delo in sodelovanje s KD Pihalni orkester ra-deških papimičarjev in Antonu Lipoglavšku za dolgolemo delo in ustvarjanje na mnogih področjih lokalnega družbenega življenja. Priznanja častni občan letos ne bodo podelili, prejemniki županovih priznanj pa do podelitve ostajajo skrivnost. Občina vsako leto ob občinskem prazniku nagradi mdi najlepše urejene KS, hiše in kmetije. Letos so to KS Svibno, hiša družine Vozelj Sodar iz Radeč in kmetija Terezije in Be-njannina Žonte iz Svibnega. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo vrstile še vse tja do konca meseca. BOJANA AVGUSTINCIC Plaz v Brodeh - naravna nesreča Ogroženi kra|ani še vedno čakajo na ukrep graditelja in občine - Bo odgovore dal četrtkov sestanek? Grad Rja staoovanjskega kompleksa Sončni vrtovi v kraju Brode na Vranskem stoji že nekaj mesecev. Izvajalec in investitor del, ljubljansko podjetje Gradiš skupina G, je v začetku leta zaradi likvidnostnih težav prekinil dela. Kot je znano, se je lani ob gradnji viJa blokov sprožilo plazenje na pobočju nad novogradnjo. Stanovalci na plazovitem območju zaman tSčejo pojasnila pri odgovornih za polzenje tal in pojav razpok na hiâah in cestah. Sestanek so odgovorni obljubljali sicer že avgusta. Krajani se končno nadejajo pojasnil v četrtek, ko bodo za skupno mizo sedli predstavniki Gradisa, občine in ogroženi krajani. V Brodeh plaz ogroža enajst objektov. Trenu t no je najbolj ogroženih pet hiš in gospodarski objekt. V Gra-disu odgovornosti za polzenje tal in za pojav razpok na infrastrukturi ne želijo prevzeli, čeprav so jim lani zaradi izkopa gradbene jame in sprožitve plazu začasno prepovedali nadaljnja dela. Na očitke krajanov, da je polzenje sprožila gradnja vila blokov, se v zdaj edinem odgovoru, ki so ga naslovili na naš medij, sklicujejo Qa mnenje Mihaela Ribičiča, geologa z ljubljanske naravoslovno-teh-niSke fakultete. Ta je v svojem poročiluletos aprila zapisal, da območje plazi že več desetletij zaradi povišane ravni talne vode, ki se pojavlja zlasti ob obilnih padavinah. Prizadeto območ- Gradnja 125 stanovanj v vila blokih stoji Žd nekaj mesecev. Ogroženih je 11 objektov. Krajani pričakujejo pojasnila odgovornih. Jih bodo slisali v četrtek? na ministrstvu za okolje in prostor. V Gradisu že nekaj časa ostajajo zaviti v molk, zato je v če trnek končno pričakovati pojasnilla glede nastale situacije, Čeprav je, sicer že drugo in precej podobno prvemu, geologovo poročilo o inženirsko-geološkem kartiranju plazu korak naprej v smislu sanacije posledic, v njem ni mogoče najti, ali so v Gradisu, Še preden so se lotili zahtevne gradnje pod pobočjem, opravili tudi geološke raziskave terena. Krajani upravičeno pričakujejo pojasnila. »Že več kot eno leto smo prepuščeni milosti in nemilosti vremena, namesto da bi do nas pristopili odgovorni, vključno z županom, in nam pojasnili, kako odpraviti posledice na hišah, cesti in hlevu,« pravi Robert Mešič, ki mu plaz ogroža hišo in gospodarsko poslopje. »Vložili smo tožbo, vendar nas ta ne bo odrešila negotovosti, ki ji ne vidimo konca in nas vse bolj ogroža.« MATEJA JAZBEC Foto: GrupA je si je prejšnji mesec ponovno ogledal. Potrdil je, da je plazenje, ki se pojavlja v zadnjem obdobju, posledica aktiviranja fosilnega plazu, globokega več kot 16 metrov, gradnja objektov Sončni vrtovi pa da je lani jeseni in letos spomladi zaradi intenzivnih padavin sprožila dodatno plazenje. »Težko je napovedati nadaljnji tok plazenja, obstaja pa precejšna verjetnost, zdaj ko se je plaz v celotnem obsegu aktiviral, da se bo ob ekstremnih vremenskih razmerah plazenje še nadaljevalo. Ob tem bo resno ogrožalo objekte, ki so na plazu,« je zapisal v poročilu. Šele na osnovi sondažnih preiskav bo možno napovedali nadaljnji tok plazenja in izvesti sanacijo. Občina Vransko bo Škodo na objektih najverjetneje prijavila kot sanacijo naravnih nesreč Uradno Rumena odprta hiša »Razprodajacf v Rimskih Toplicah Laška občina je pred leiom dni začela graditi poslovno-stanovanjski objekt v Rimskih Toplicah. Pogodbena vrednost del )e znašala več kot milijon in pol evrov. Objekt je zdaj že dograjen, čaka le še na uporabno dovoljenje. Občina Laško pa prostore v njem že prodaja, V objektu bodo sicer rudi zdravstvena postaja ter stanovanja, naprodaj pa je že več poslovnih prostorov v objektu. Javna dražba zanje bo sicer sredi septembra, znane pa so že izklicne cene. Za prostore, v katerih je predvidena lekarna v velikosti 90 kvadratnih metrov, znaša izklicna cena okoli 2)1 tisoč evrov, za pisarniške prostore v velikosti 47 kvadramih metrov skoraj sto tisoč evrov. za prostore, kjer bo zobotehnika na prav tako 47 kvadratnih metrih, pa je izklicna cena malo manj kot 120 tisoč evrov. PM Tuš pomagal osnovnošolcem z Lave T^di na Celjskem je vse več otrok zaradi socialne stiske potisnjenih na rob družbe. Učencev, ki jim ob začetku novega šolskega leta starši ne morejo kupiti vseh nujnih potrebščin, je iz leta v ieto več, zato so na OŠ Lava za pomoč zaprosili Tui. Ta Je šoli podari! šolske potrebščine za več kot 70 otrok. V njih so barvice, ravnila, šolske torbe, zvezki, peresnice, pisala in številne druge malenkosti, ki jih že na prvi šolski dan potrebujejo osnovnošolci. Kot pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko» opažajo na Šoli v zadnjih mesecih vse več socialnih stisk, ki so se dotaknile tudi srednjega sloja. Starši, še posebej tisti z več šoloobveznimi otroki, ob začetku šolskega težko zagotovijo vse potrebščine. Kolenkova upa, da so staršem In otrokom s pomočjo TViŠa polepšali začetek šolskega leta. BA Celjski Vrtec Tončke Čečeve, enota Gaberje, je z letošnjim Šolskim letom pridobil Še pet novih oddelkov. To je omogočila obnova mansarde v stavbi poleg meščanske vile, v kateri so tudi oddelki te enole vrtca. Na stavbi so zamenjali tudi strešno kritino in obnovili fasado. Otroci so svojemu novemu vrtcu nadeli ime Rumena hiša. Za celotno obnovo je Mestna občina Celje namenila 326 tisoč evrov. 2 novimi prostori je vrtec pridobil 315 kvadratnih metrov igralne površine, kar pomeni, da so lahko uredili pet oddelkov oziroma sprejeli 96 otrok. Z novimi prostori je Gaberje največja enota med vsemi enotami celjskih javnih vrtcev, saj je v njej kar 214 otrok. Tudi sicer je Vrtec Tončke Čečeve sprejel največ otrok, in sicer kar 657, od lega 156 novincev. Kot je povedala ravnateljica vrtca mag. Betka Vrt)ovŠek. bodo lahko med letom organizirali Še dva oddelka za malčke, tako da bodo lahko sprejeli še 24 otrok. ŠK Foto: SHERPA Rawateljlca Vrtea Toncks Čecsve Betka Vrbovlek se je za obnovo mansarde zalivalila tako Mestni občini Celje kot tuđi podjetju Remont, ki je delo opravilo. Na odprtju pa niso le govorili. Nastopila je folklorna skupina a enote Center, pa tudi otroa a hudinjske enote vrtca, ki so igrali na Orffova glasbil» (pod vodstvom vzgojiteljice Sitve SmreČnik}. m NOVI TEDNIK IH KRAJEV Četrtič Od Celja do Žalca s povorko gostujočih folklornih skupin po uJicah Celjâ in Žalca se je včeraj začel 4. mednarodni folklorni fesdval Od Celja do Žalca. Uradno ga bodo sicer od-prll danes ob 18. iiri> isto* Časno v Celju in Žalcu» vr-hunec bo festival dosegel v petek in soboto z gala večeroma ter se zaključil v ne-deljo. Mednarodni folklorni gesti val pripravljata Folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra in Celjska folklorna skupina, ki sta letos v goste povabili folkloriste iz Bolgarije, Gane, s škotske, iz Bosne in Hercegovine, gosi pa bo tudi virtuoz na starem per-zijskem inštrumentu taar Be-hrang Baghayee iz Irana. škotsko amatersko folklorno skupino 50 leta 1970 ustanovili študentje Univerze v Edinburghu, predvsem z namenom» da bi skupina v Edin-burghu organizirala folklorni festival Folklorno društvo Gostujoče folklorne skupine so se včeraj popoldne s povorko predstavile celjskemu in žalskemu občinstvu. iz Gane je bilo ustanovljeno pred IS leti in je v zadnjih letih veliko sodelovalo na festivalih. delavnicah, simpozijih in seminarjih po vsem svetu, pdeggostovanjvAûiki so večkrat nastopili tudi v Jcaliji in Veliki Britaniji. Več kot 55-leino tradicijo ima folklorna skupina iz Bolgarije, ki je bila za ohranjanje bolgarskega ljudskega izročila že večkrat odlikovana. Nastopali so na številnih festivalih po vsem svetu in dobili številna priznanja in nagrade. Folklorna skupina KUD Biser pa prihaja iz Veiike Kladuše na vzhodu Bosne. Na folklornem festivalu bodo sodelovale tudi slovenske skupine. Poleg gostiteljic. Folklorne skupine KUD Gri- Danes dopoldne so bodo folkloristi predstavili celjskim* jutri pa še žalskim osnovnošolcem. Četrtek bodo gostje izkoristili za ogled okoliških kulturnih znamenitosti. V petek ob 20. uri bodo nastopili na prvem gala večeru v Celjskem domu, v soboto ob 20. uri pa še na gala večeru v žalskem Domu n. slovenskega tabora. fon iz Šempetra in Celjske folklorne skupine, bodo nastopili še folklorna skupina Galicija, Folklorno društvo Vransko, folklorna skupina Facka iz IV. OŠ Celje In folklorna skupina OŠ PetrovČe, podružnice Tije. Zanimanje za sodelovanje na Mednarodnem folklornem festivalu Od Celja do Žalca je po vsem svetu iz leta v leto večje. Festival je doslej gostil že folkJome skupine z Nizozemske, s Hrvaške, iz Srbije, s Slovaške, Poljske, iz Makedonije. Italije. Španije, z Madžarske in iz Indonezije. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA f QS) l| Upokojenci počastili jubilej številni obiskovalci so po predstavitvi ob spremljavi harmonike Mfonza Lesjaka zapeli partizanska pesmi, k> 80 h skonj ponarodele. Vigred se povrne Društvo upokojencev Žalec letos praznuje 60-let-nico. Jubilej so počastili s slavnostno sejo, športnimi tekmovanji in z družabnim srečanjem. Svečanost ob jubileju je bila v soboto v prostorih žalske osnovne šole. zbrane pa je pozdravil predsednik DU Žalec Janez Krofllč. Poudaril je, da društvo šteje 570 članov, njegova dejavnost pa je bila zelo pestra> povezana z aktualnimi družbenimi razmerami in skrbjo društva za ustrezen položaj upokojencev. »Zlasti skrb za socialni in zdravstveni položaj Članov je bila in bo tudi v prihodnje poslanstvo društva upokojencev. K temu seveda sodila tudi šport in rekreacija ter družabna srečanja z izleti, ki se jih naši člani vedno razveseljujejo in udeležujejo.« je poudaril Kroflič. Trinajstim člarucara In članom društva, ki so in bodo v tem letu praznovali 80. rojstni dan, so izročili priložnostna darila. Slovesnost so zaključili z ogledom predsta-ve Pacient v čakalnici v izvedbi članic velenjskega gledališča in z družabnim sre- čanjem- V počastitev jubileja so pripravili tudi tekmovanje v ruskem kegljanju, me-tanju pikada in krogov za prehodni pokal Mestne skupnosti Žalec. Udeležilo se ga je več kot 150 Članov, prehodni pokal pa je osvojila ekipa DU Griže. TT ■V ra 9SJ «.t IflOJ «0.» MHi Letošnji i. september je bil pomemben dan tudi za tiste, ki so obeležili 70 let začetka druge svetovne vojne. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so to storili s predstavitvijo knjige Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem. Številnim obiskovalcem so po pozdravu direktorice knjižnice Jolande Železnik vsebino knjige predstavili avtor dr. Tone Kregar in avtorja dodatnega besedila Janez Ivo Grobelnik in Franta Kornel. Kot so povedali v pogovoru z Marijanom Turičnikom, predsednikom ZB za vrednote NOB Žalec, se knjiga časovno omejuje na obdobje 1941-1945, geografsko pa na širšo Celjsko regijo. Zaradi lažjega razumevanja so osvetljeni nekateri vidiki življenja pred izbruhom svetovne morije na slovenskih tleh. Prav tako avtor tudi opozori na dogodke, ki so se zgodili neposredno po osvoboditvi in ki so v veliki meri nadaljevanje, rezultat in posledica vojnega dogajanja. Na koncu knjige je prvič objavljen seznam doslej znanih žrtev druge svetovne vojne in povojnih pobojev, torej seznam žrtev s Celjskega, kot ga vodi inštitut za novejšo zgodovino. Kot je povedal avtor, je knjiga Vigred se povrne namenjena ohranjanju spomina na vse tiste, ki se niso uklonili tujemu zavojevalcu, in tudi vsem našim prednikom, ki jih je proti njihovi volji vsrkal vrtinec zgodovine ter jih postavil pred preizkušnje in odločitve, kakršne si je danes težko predstavljati, jih razumeti in o njih soditi. TT AVTO SOLA H ZSAM ■ SOLA Z NAJBOUSIM USPEHOM PM »B« KATIGORUI Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 VproMfte so vse ugodnosH, vse estalo bomo uredili ml. Jesensko okcijo do 30.9.t uro B-kcrt. 1« lUR, tecol 30 lUlt. Ixv«|mo seoiimpie sa Isbrls koseosklli toik* Tečaj CPP zo A, B, C, D, E in AM kotegorije v sredo, 9* 9« 2009, ob 16. url. 8 SIH KRAJEV NOVI TEDNIK Konjiška Karitas ima polne roice dela Slatinčani z abonmajem Po dolgoletnem stiskanju v povsem neprimernih prostorih se je Župnijska karitas Slovenske Koajice spomladi preselila na Grajsko ulica), v novžupnijski dom. Prostore še urejajo, vendar jih to ne ovira pri delu. Kot je povedala koordinatorica dejavnosti Ana Marija Tisovic> so dobro založeni tako s hrano kot z oblačili» saj so dobili pakete pomoči iz republiškega kontingenta in Evrope. »Pošlo nam je samo mleko, po katerem je bilo poleti zaradi šolskih počitnic veDko povpraševanje. So pa problemi z denarjem. Vedno več ljudi prihaja s položnicami za elekuiko, stanarino, šolske potrebščine... Kaj malega lahko pokrijemo sami, za večje zneske prosimo za pomoč Nadškofijsko karitas v Mariboru,« pojasnjuje Ana Marija Tisovic. Poleg tega so med počitnicami omogočili letovanje na morju dmžini, fó jo je prizadela elementarna nesr^, in dečku» ki si je posebej želel oditi na morje prav s Karitas. Poletje je sicer na Konjiškem minilo dokaj mirno: V Rogaški Slatíni vabijo k vpisu gledališkega in otroškega abonmaja za predstave, ki se bodo vrstile v domačem kulturnem centru. Nove abonente vabijo k vpisu od danes do sobote, 12. septembra. V gledališkem abonmaju je vključenih šest predstav različnih slovenskih gledaliških hiš, od Gledališča Koper do SNG Drama Ljubljana. Tb so predstave Mama ni ena sama, Božični večer, Bog, Prerekanja, Jaz pa tebi sestrol ter Piaf. Otroški abonma prav tako vključuje šest predstav različnih slovenskih gledaliških ustvarjalcev, med njimi predstave Strahec, Zlatolaska in trije medvedi. Svinjski pastir. Sneguljčica. Riba, raca, rak ter Medvedje sanje. Gledališki abonma stane v primeru takojšnjega plačila 66 evrov, dijaki, študenti in upokojenci pa imajo Šest evrovpopusta. Otroški abonma, s takojšnjim plačilom, stane 20 evrov. »Lastništvo« abonmajev omogoča različne ugodnosti, med njimi 10-odstotni popust za ostale prireditve, ki jih pripravlja občinski Zavod za kulturo Rogaška Slatina. BJ Predstave gledališkega abonmaja bodo na sporedu ob sredah ob 19.30, predstave otroškega abonmaja pa ob sobotah ob 10. uri. Ana Marija Tbovm pri vbodu v nove prostore Ksrrtas, ki so odprti vsak ponedeljek od 8. do 12. uro. »Večjih odpuščanj pri nas ni bilo, prizaneseno nam je bilo tudi z veliki elementarnimi nesrečami. Se pa bojim, kako bo jeseni in pozimi. Če se bo stiska Še poglabljala, n ocenjuje Tiso\nčeva razmere. Ker lahko mareikdaj stisko ljudi omilijo že druženje, pogovor, svetovanje, začenjajo ob- likovanje skupin za samopomoč, v okviru medgeneracij-skega soddovan ja pa bodo sku> šali pritegniti tudi čim več mladih. Delo približno 20 prosto vol j cev bodo obogatili tudi s pomočjo strokovnjakov. Karitas seveda ni edina, ki pomaga 1 juden v stiskah. >»Zelo dobro sodelujemo z Rdečim križem. Dogovarjamo se, kdo bo lahko komu pomagal, enkrat do dvakrat lemo pa se se-stanemo tudi s socialno službo. Delamo sicer vsak po svoje. po svojih tirnicah, a pot nas vodi do istega cilja: do pomoči ljudem v stiski,« je zadovoljna s sodelovanjem v občini. MBP wvvw.radiocelje.com novitednik www.novitednik.com flJiim tt w teooAu sTAMi^jt oUdft^^ kfluli togim (nJvAmiiUttil^ obvelča o objovi javnego natečaja 20 zosfidbo prostih itirih uradnSïfaîh delovnih mest no spletnih stroneh Ministrstvo za {avno upravo: hHp!//wwwjTý.9QV^/d/d#lQvnQ fQznw|a h dipandÍrm|»/ob«jqve onsffh datovn^ mefl/javrii rMca^/ PAZNIK, poobtaii^M uradna o$«ba (molki)-4 delovna mesto Kondidati, k\ $e bodo prljovIH no prosto delovno mesto, morajo po» leg spinih pogofev, ki jih urejojo predpisi iz delovnego prava, izpolnjevott rvostednje pog^e: da ]e oseba moSkega spola, srednja strokovna ali srednja spÍMTho Izobrozbo, najmanj Sest mesecev delovnih IzkuSenf, vozniški îzp't B*kotegorije, znanje uradnego [ezika, driovl(an5tvo Republike Slovenije s stalnim prebivoliscem v Repubind Slovenip» smejo biti prav7>omod^ obsojeni zarodi ka* znivego dejanja, Vi se preganja po urodn^ doli^osti In ne smelo biti obsojeni no nepogojno kazen zaporo v trajanju več kot Sest mesecev. zoper njih ne sme bili vložena pravnomočna obtožnico zorodi noklepnega koznivega de|an|a, ki se preganja po uradni dolinosti. Prijava mora vsebovati: \. pisno izjovo kandfdoto o IzpoMjevanju pogojo g/ede zahtevane stopnje Izobrazbe, iz katere mora biti rozvidna stopnja in smer izobrazbe, dotum (dan, mesec In leto) zaključka Izobraževanja ter vs> tanova, na kateri je bilo Izobrazba prtdoblieno; 2. pisno izjavo kandtdato o vieh dosedanjih zaposlitvah, v kateri kondidat navede datum sklenitve In datum prekInKve delovnega rozmerja pri posarrveznem delodajakiu ter kretko opise delo, ki go je oprovljal pri tem delodajalcu, 3. pisno Izjavo kandidota, do je driovlfan Republike S^venlje s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, da ni bil provnomočno obsojen zoradi kaznlvego dejanja, ki se preçanja po uradni dolžnosti In da nI bH obsojen na nepogojno kazen zaporo v tfojonju ve^ kot Sest mesecev, do zoper njego ni vložena pravnomočna obtožnico zorodi kaznivega de[ania, ki se preçanfa po uradni dolžnosti, do imo voznl&i izpit B^kate^orife, 4. pisne Izjavo kondldoto, do zo namen tega notečajnego postopko dovol[uje Zavodu za prestojonje mlodoletniikega zapora In kazni zaporo Celje pridobitev podatkov h 3. to€ce iz uradne evidence. KcmdidoK vložijo prijavo v skladu z objavljenim jovnfm natečajem na navedeni spletni stroni v pisni obliki, ki jo poSIfejo v zaprti ovojnici z označbo >)javnr natečaj paznik« no naslov: Zavod zo pf estes janje mladoletniškega zoporo in kazni zaporo Celje, Linhortovo ulico 3, 3000 Celje, in sicer v r^u )0 dni od objove jovnego natečaja na navedeni spletni stroni. Zo pisno obliko prijave se Iteje tudi elektronska oblika, poslano no elektronki naslov: pri čemer veljavnost prijave nI pogojeno z elektronskim podpisom. Fonnolno nepopolne prijave se ne bodo uvrstile v izbirni postopek. To obvestilo ne vel^a kot uradno objovo javnega natecojo. Likovno ustvarjalen kraj Dan pred prireditvijo Dru-žioa poje 2009 so v Andra-žu odprli razstavo del domaČih Ijubiteliskih likovnih ustvarjalcev. Predstavilo se je 13 ljubiteljskih likovnikov, ki delujejo v novoustanovljeni likovni sekciji andraš-kega kulturnega društva. Sekcijo vodi Ida Jevâek, ki je razstavo tudi odprla, o razstavljenih delih pa jespre-govorilfl likovna pedagoginja Regina Mratinkovič. Kot je povedala, so razstavljena dela tako po motiviki kot tehnikah zelo raznolika, vsa pa kažejo na raznolikost in bogastvo likovnega ustvarjanja v kraju. Ustvarjalcem je naročila, naj ohranijo svojo izvirno likovno govorico in se hkrati tudi izpopolnjujejo. Med številnimi obiskovalci je bil tudi akademski slikar Alojz Zavolovšek. ki je izra-zQ navdušenje nad pozitivno naravnanostjo ljudi inpoh-valil ves trud likovnikov, s katerim bogatijo sebe in ljudi okoli sebe. Na razstavljenifi delih so sa ustavljali pogledi številnih obiskovalcev. V domu krajanov so pre-miemo zaigrali še komedijo Svojeglaviek avtorja Karla Zeiberja. V igri sodeluje deset igraicev in drugih članov gledališke sekcije Kulturne- ga druStva Andraž, režiral pa jo je Anton Sailer. TT Šentjurčani se bodo spet držali na smeh Ljudska univerza Šentjur je začela z vpisi abonmajev prihajajoče sezone. 'Hidi letos pripravljajo gle-, dališkl abonma Komedija in otroški gledališki abonma Ju r če k. V abonma Komedija bo vključenih Šest predstav, in sicer se bodo gledalci oktobra smejali Poroki čistil-ke Marije, novembra bodo spoznali, kako je, Kadar se ženski jezik ne suče. Decembra prihaja na vrsto komedija Vse za oblast, januarja bo Šentjurčane obiskal Državni lopov, marca pa bodo spoznavali Partnerske odnose. Za konec, maja, pa se bodo gledalci na smeh držali ob komediji TaSča ml je C*"**". Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši. Zanje so pripravili otroški gledališ- ki abonma Jurček. Vanj bodo vključene štiri predstave. Oktobra v Šentjur prihajata pujsa Pipi in Meikijad» decembra bo na ogled Mala čarovnica Lili v cirkusu, januarja Čudežni lokvanj in marca Peter Klepec. Vse predstave bodo na ogled v Kulturnem domu Šentjur. Abonmaja bodo v tajništvu Ljudske univerze Šentjur vpisovali do 20. sep- tembra vsak delo vnik med 9. in 11, uro. ob sredah in četrtkih pa tudi med 14. in 16. uro. BA :nocelje V^S^ «s.i i«oj M.fr «HJ NOVI TEDNIK ^ K NAŠIH KRAJEV nava, da je kozolec s toliko novimi deJi postavljal prvič. Je eden redkih, ki se razume na klasične lesne zveze» kakršne $o včasih uporabljali pri gradnji kozolca, pa tudi uporabne pomočnike je kar težko najti. Neprecenljiva Škoda, saj ima kozolec v slovenski in ludi svetovni stavbni dediščini posebno mesto. Če bi ga primerjali po konstrukciji in estetskih prvinah, bi ga mirno postavili ob bok japonskemu iuamu, ki velja za višek svetovne arhitekture v lesu. Toda naš toplar se cd tega loči §e po uporabnosti. Ker v zadnjih letih klasično skoraj nihče več ne suši krme in tudi ne žit. kozolci izgubljajo svojo funkcijo in poslanstvo in propadajo pred našimi očmi, Take geste, kot so se je lotili v društvu konjerejcev z Vrha nad Laškim, so torej vse pohvale vredne. Dela, vredna nekaj deset tisoč evrov, so opravili s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. Za kar so konjereje! vsem, ki so pomagaň, zelo hvaležni. So pa kozolec prijavili za pridobitev evropskih sredstev in na tihem le upajo, da bodo denar zanj tudi dobili. Kozolec bodo namenu predali v nedeljo, 13. septembra. ob 13. uri. ko bodo v njegovi bližini tudi letošnje konjeniške igre. BOŽA HEREK Člani konjerejskega dništva posta vi jajo kozc^ec za druženje Stari lepotec v novi preobleki Kar nekaj dni je bilo v Tevčah, na zemljišču, ki ga je za dolga leta dobilo v najem Konjerejsko druâtvo Vrh nad Laškim, kot v panju. Na trenuúce se je sliâal glas motornih žag in tudi traktorja, večinoma pa udarci kladiv in povelja tesarskega mojstra. Skupina od deset do dvajset dela vajenih je v vročem soncu postavljala kozolec, ki bo služil kol družaben prostor članom društva, saj bodo na podstrešju uredili dvorano. Do zamisli, da bi za svo- iger. ki so bile se na Seliče- je druženje konjereje! imeli prav kozolec in ne kakšen šotor ali drug objekt, so prišli, ko so zadnja leta sklepno dejanje konje rej ski h vi domačiji v Leskove i, pripravili pod kozolcem. Ker so zemljišče že imeli, je bilo treba poiskati le še primeren objekt in ga postavi- ti. Našli so ga v Sedražu, a bil je že zložen po delih, na tleh. Odkupili so ga za zelo majhen denar, treba je bilo nato stesati posamezne de-le, ki so bili že dotrajani, in ga postaviti. Najbolj pridni iz konjerejskega društva so ob obilni pomoči dobrih ljudi iz okolice to tudi naredili. Nekaj so postavljali s pomočjo traktorja, zadnji del lepotca s štirimi okni. ko so dogodek dokumenti- rale tudi kamere lokalne televizije, pa so postavljali na roke. Tako bo tudi zgodovina vedela, da so kozolec še postavljali ročno, čeprav tesarski mojster Miha Breč-ko, ki je dela vodil, priz- Slikar iz New Yorka v Anini galeriji v Rogaški Slatini je odprta razstava akademskega slikarja Mira Zupančiča iz New Yorka z naslovom Obzorja. Slikar izvira iz RimskOi Toplic ter se je po študiju v Avstriji preselil v Združene države Amerike, kjer živi že približno pol stoletja. V zadnjem času ima svoj atelje tudi v Sveti Rmi v občini Podčetrtek, kjer preživlja poletne mesece. Razstavo je pripravil Zavod za kulturo Rogaška Slatina, na ogled pa bo do 27. septembra. BJ HfTRO NAROČITE mm Dvakrat na tederir ob torkih in petfuh, tanimivo branje o ljenju in delu na območju 33 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da priiiranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eoo leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemalo še vse posebne izdaje Novega tednilca. Naročnild imajo tudi pravico do štirili brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 JtVVi];» tudi letnik 2009 ^ JiFg prilogo TV^>KNOi ^^ ^^ V$ak petek 41 barviA Strm televiziisiMga ^MTtda h umi^^ 'H m 4 Otroci I in ciricušice veščine KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO, z.o.o. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA lnu in piHimk: Kraj: UKM: Datum rojstva; NeprtMion oafoêam Ne« tednik za najmanj 6 mesecev podpk NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal $mo za potrebe naročciškc shižbc Novega tcàiiiÏA Na celjski mestni plaži, ki naj bi po naših informacijah delovala Še do 20. septembra, so pred tednom pripravili pravi cirkuški pik-nik. Ta je seveda razveselil zlasti otroke, ki so lahko spoznavali cirkuške rekvizite in se preizkusili v žongliranju, hoji po vrvi in izdelovanju živalskih figuric iz balonov. Piknik sta pripravila člana slovenskega združenja za cirkuško pedagogiko Anja Miklič in Denis Krovela. BS, foto: SHERPA VgANSKO 59,3305 VgANSKO Sk4adr>o z zadružnimi pravili Kmetijske zadruge Vrar>$ko, Z.O.O., Upravni odbor KZ Vransko, z.o.0. Razpisuje delovno mesfc: DIREKTORJA KZ VRANSKO, z.ao. za mandatno dobo 4 let Kandidat/-J(a mora izpo|n(evati naslednje pogoje: - noimoni srednješolska izobrazba agronomie oil ekonomske smen • vsej 5 let delovnih izkušenj no vodilnih delovni mestih Kondidat/-ka za direktor [a zadruge mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti ludi razvojni program za^ droge. Prijave z doka»IÍ in kratkim ^vljenjepisom pošljite v zoprti ovoir>id v 15 dneh po ob[avi razpisa no naslov: KZ VRANSKO, z.o.o. Vronsko 59, 3305 VRANSKO s pripisom: ZA UPRAVNI ODBOR Kondidoti bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni Izbiri. UPRAVNI ODBOR KZ Vransko, z.o.o. Plemeniti smrček kosmatinca Psi reševalci vadili iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev izpod ruševin - Čez reko po vrvi privezan na psa - Prostovoijstvo nima cene Na regijskem centru za obveščanje prejmejo klic o pogrešani osebi. Pogrešani naj bi bil na enem od zapuščenih objektov v Nazarjah. Na zapuščenem dvorišču so veliki kupi sekancev. Iz njih izhiapevajo strupeni hlapi. Pogrešani naj bi bil v bližini enega od kupov. Išče ga reševalni pes na ukaze svojega vodnika. Iskanje je zelo tvegano. Obstaja nevarnost, da pes zaradi močnih strupenih hlapov ne bo sposoben prepoznati nobenih vonjav. Na videz resnična iskalna akcija se je za desetmesečno reševalno psičko in njenega vodnika končala srečno. S tem pa ena od akcij štiridnevnega mednarodnega tabora vodnikov reševalnih psov v Varpolju. na Rečici ob Savinji. Iz tabora se je minuli ko* »kosmatince reševalce« iz nec tedna razlegal lajež re- Italije, Avstrije, s Hrvaške» Sevalnih psov. Že sedmo le- Slovaške in iz Slovenije, to zapored so cam gostili 125 tečajnikov in inštruk- VelićiM êloveiksgd uma naj bi merili v odnosu do drugih bitij. Pes je Človekov najboljši in nejzvestejsi prijatelj, odnos do psa pa naj bi odseval i^ovekov jaz. Mateja NoUmal. inštruk-lorlca reševalnih psov: >»Vsak vodnik oziroma inštruktor mora biti dobro psihično in fizično pripravljen. Imeli mora vëiko časa za treninge. va}e in navsezadnje izpite, (meti mora tudi osnovno kinološko predznanje o psih. Začneš tako, da se vpiS^ v kinološko dnjštvo. kjer imajo enoto reševalnih psov, in se priključiš treningom. Zaželeno da tmašs psom prej opravljen izpii iz poslušnosti, ni pa to v vseh dništvih tudi pogoj.« Ana Martinjak, tečajnica in Članica Kinološkega društva reševalnih psov Domžale: »Treniram peto leto. Imela sem vrsto pasem psov, trenutno pa delam z leto dni starim belgijskim ovčaijem. Delava na motivaciji in premagovanju strahu pred padajočimi predmeti, kot so vrata ali deske. Želim biti del te humane in plemen he dejavnosti, u Vlado Gerbec torjev psov je na dvanajstih različnih lokacijah iskalo pogrešane osebe, jih visokim tveganjem navkJjub reševalo iz ruševin ter iz napol podrtih objektov in premagovalo neprehodne terene s pomočjo vrvne tehnike. Reševalne pse poleg za iskanje pogrešanih in reševanje izpod ruševin urijo tudi za reševanje ponesrečenih izpod plazov in snega, vendar pri tem njihovo vodenje nadzirajo za to vrsto iskanja posebej usposobljeni gorski reševalci. »Bistveni so izmenjava izkušenj ter vodenje in spremljanje vedenja posameznega psa v različnih situacijah»« o pomenu »pasje druščine« na območju Zgornje Savinjske doline pravi vodja enote reševalnih psov Kinološkega dri^tva Mozirje in vodja šestnajstega mednarodnega tabora Ferdo Hrovat. Vsak srednje velik pes, ne glede na pasmo, tudi mešanec, je primeren za reševanje. »Pomembno je, da pes ni agresiven do psov in ljudi, da ne preganja divjadi, da ga ne motijo na primer kokoši, mačke... Manj primerni so zelo veliki in težki psi, Eva Gologranc, tečajnica in članica Kinološkega društva reševalnih psov Celje: »Imam devetmesečnega škotskega mejnega ovčarja z imenom Hii. Vadiva tehniko iskanja z motivacijo, kar pomeni, da pes vidi, kam se skrije oseba, ki jo mora najti. Do izpita naju čaka Še veliko intenzivnega dela. S psi se ukvarjam Že devet let- V veselje mi je prosti Čas posvečati živaJi. kot je pes, in se ukvarjati z njim zaradi dobrih dejanj, s katerimi lahko rešujeva življenja.« E in sicer zaradi težjega gibanja po ruševini in ovirah. Izmed vsega pa sta najpomembnejša karakter psa in njegova želja po delu.« pravi Hrovat. K zasutemu psi, odgane in ače Kinološki sodnik in poveljnik reševalnih enot Kinološke zveze Slovenije ter Član ljubljanskega kir^ološ-kega društva Vlado Gerbec je v štirih desetletjih dela z reševalnimi psi doživel marsikaj. Nekdaj so ponesrečence» ujete v ruševinah, iskali tako, da so jekleno špico z manjšim krožnikom na vrhu zabili v ruševino, morebitne udarce po ceveh pa, ob popolni tišini seveda, skušali izslediti s pomočjo slušalk. Iskanje s pomočjo temiovizije, detektorjev vonja in celo iskanje s pomočjo podgan in kač je posledica razvoja sodobne tehnologije. »Vgrajeni Čipi v možganih podgan vplivajo, da se v družbi človeka počutijo prijetno. Podgana je majhna in sposobna priti v vsaiko luknjo, zato tako dolgo išče prijeten občutek bli- Ferdo Hrovat Kleraen Vcrtontar, gorski reševalec: »Tečajnike usposabljam za L i, vrvno tehniko oziroma kako s pomočjo vrvi priti s psom čez n^rehodna območja. Gorski reševalci smo usposobljeni za reševanje ponesrečenih v gorah in še s^^ so spomini reševalnih akcij skoraj dve leti pomešane Marije Mlinar iz Podvolo\ijeka-Iskali smo izključno na podlag infonnadj, kot so: kje je bila nazadnje videna ter lqe se je običajno gibala. Ibda na žalost so se te informadje izkazale za popolnoma napačne innašlismo jo povsan n^djuč-no.« Pri vrvni tehniki so mora znali reševalec samovarovati, varovati psa in Icolega. Znati mort ne Is sebe. temveč tudi psa vzpenjati In spuščati po vamalih ter izdelati vnmo ograjo. Žine človeka, da ga naposled najde. Poskusi iskanja s podganami so se pokazali kot učinkoviti, manj prijetno za ponesrečenega pod ruševinami pa bi bilo srečanje z meter in pol dolgo kačo, saj si ne predstavljam Človekovega Šoka ob tem,« še pravi Gerbec, Poskusom navkljub ostaja pes najbolj zanesljiv reševalec, saj je naučen, da z laježem potrdi zaznavo Človeka oziroma njegove vonjave. Človek je Vâ vodniki reševalnih psov so prostovoljci in to dejavnost opravljajo v svoj em prostem ^u. Vsakdo, ki želi postati vodnik reševalnega psa, mora opraviti izpite iz poznavanja nevamosd v gorah in ru^\rinah, iz orientacije in topografije, vrvne tehnike, radijskih zvez, prve veterinarske pomoči in prve pomoči ponesrečenciL Pes se |è kot pomočnik pri iskanju in reševanju ljudi prvič \?\ut7AS \7(P, ko so švicarski maUhi 5 pomočjo bemardlncev Iskali in reše-vaJj onemogle potnike na prelazu SL Bernard. T. L sanitetne pse so uporabili v ru* sko-japcoski vojni, kje* so psi v strelskih faildh in z glasnim laježem poiskali ra-i^ence. Leta 1938 9o Švicarski gorski reàevald odkriH, da lahko pes odkrije pcme-srečenca tudi v snežnem 2u. V Angliji pa so prvi za-čdl uporabljati pse za iskanje v ruše\inah bombardiranih mest pod ruševinami sposoben preživeti največ sto ur, otroci pa Še nekaj časa več. »Pasji lajež na kupu ruševin, snega ali plazu je znak, da se je treba lotiti dela in poiskali človeka. 20 minut po dogodku se okoli ponesrečenca začnejo sproščati kemične reakcije. Pes, ki ima 1500-krat bolje razvit voh od Človeka, začne slediti vonjavam. Lovski nagon psa je tako najbolj učinkovita tehnika sledenja,« še pravi Gerbec. Ob številnih izkušnjah reševanja ponesrečenih izpod ruševin v Egiptu, Alžiriji, T\irčiji, Skopju in Banja Luki v njegovem spominu močno ostaja tragedija izpred enajstih let, ko je plaz v Logu pod Mangartom pod sabo pokopal skoraj celo vas. Zaradi ogromnih količin blata in vode, ki sta zalivala hiše, je bilo reševanje s psi zelo oteženo. »Šele po dobrem tednu dni smo izpod ogromnih količin blata začeli odkopavati trupla domačinov. Ne predstavljate si, koliko travm pušča takšno reševanje.« Sistem obveznega označevanja ruševin je prinesel večjo preglednost in psom ter njihovim vodnikom skrajšal prepotreben čas za iskanje pogrešanih in ponesrečenih. »Ob potresu v Turčiji smo zaradi neoznačenih vhodov v eno od napol porušenih hiš za iskanje pogrešane družine izgubili kar tri ure,« se spominja Še enega od mnogih dogodkov. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Kako se je nekoč v mlin nosilo Oživljanje Doline mlinov tudi s pomoéfdKÏIinarske nedelje - Od trinajstih mlinov melje le še eden Pmof kot iz starih časov, ko so v Vovkov mlin nosili mlet zho od blizu in dalač. Dnigo in Kari Pungartnik. sin in oče, si z obujanjem mlin&rske obfti prizadevata oživiti Dolino mlinov in vanjo privabiti Čim več obiskovalcev. vajo z obujanjem te stare obrti. Dâ bi v dolino privabili čim več obiskovalcev, so leta 2006 prvič pripravili Mlinarsko nedeljo, kullur-no-eiTioioško prireditev, ki bo bržkone postala tradicionalna. Pungartnikovi nameravajo v turistično ponudbo vključiti tudi spodnji mlin. Ta je večinoma lesen in ima še ohranjene stope (nekakšne konice, ki tolčejo po žitu)> ki so prava redkost pri nas. Je precej mlajši od zgornjega mlina, postavili pa so ga zaradi velikih potreb po mletju žita, »Zgornji rnlin je imel dva kamna, vode v potoku pa je bilo dovolj le za enega, zato so malo nižje leta 1836 zgradili še ta mlin. V njem so proso in ječmen predelovali v kašo. "Hidi ta mlin bi radi obnovili» vendar je to prevelik finančni zalogaj, da bi ga zmogli sami»« pravi lastnik mlina Kari Pungartnik. Ker se tudi dobmske-mu županu Martinu Breclu zdi škoda, da bi tako dragocena dediščina naših prednikov propadla, je pri obnovi obljubil pomoč občine, k temu pa nagovarjal tudi velenjskega podžupana Mihaela Letenja, ki si je prišel ogledat Mlinarsko nedeljo. »Česmo mi vam pomagali zgornji Vovkov mlin obnoviti, boste pa §e vi nam spodnjega,« gaje prepričeval in ta mu je, kakopak, rade volje prikimal. Ostali mlini ob TemnjaŠkem potoku verjetno ne bodo imeli takšne sreče. Preveč jih je že načel zob časa, da bi se jih kdo odločil obnavljati. Se je pa kljub temu pravi užitek sprehoditi do njih skozi hladen gozd, ki skriva spomine tistih davnih dni, ko se je pod mlinskimi kolesi še penila voda. BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: SHERPA Če je že njeno ime tako idilično, kako lepo šele mora biti v Dolini mlinov v resnici, smo se spraševali, ko smo se zadnjo avgustovsko nedeljo odpravljali v ta del dobrnske občine na 3. mlinarsko nedeljo, in nismo se motili. V Vovkovem mlinu je kot tiste davne dni ječalo žito, v njegovi okolici pa se je trio obiskovalcev, ki so uživali ob žuborenju potočka, bogatem kulturnem programu in okušanju domačih dobrot. A Še pred nekaj leti stanje v Dolini mlinov ni bilo prav nič idilično. . Temnjaški potok, ki je včasih dajal moč trinajstim mlinskim kolesom, jih je po diojgi svetovni vojni večinoma tudi uničil Večina mlinov danes sameva, od nekaterih skorajda tudi ruSeWn ni več. Edini, ki je danes ohranjen do te mere, da v njem še lahko meljejo žito, je zgornji Vovkov mlin, star več kot štiristo let. A do pred dvema letoma je bil tudi pogled nanj Še precej žalosten. Mlin, ki je v preteklosti mlel žito za potrebe Kačjega gradu, je obratoval vse do leta 1990» ko je »za vse svete« neurje poškodovalo mlinsko kolo. Mojstrov, ki bi takšen mlin še znali spravili v pogon, že tedaj ni bilo veliko, a se je le našel eden. Domačin Franc Dupel-nik je pomagal pri tej nalogi, s finančnimi sredstvi pa sta Pungart-nikovim (lastnikom mlina) priskočili na pomoč velenjska in dobm-ska občina. Zgornji Vovkov mlin namreč sodi v velenjsko občino, spodnji pa v dobmsko, čeprav sta samo nekaj metrov narazea Pred dvema letoma je obnovljeni Vovkov mlin znova začel mletí žito, zlasti 2 namenom prikazovanja te zanimive obrti turistom. Ti se v Dolini mlinov radi ustavijo in prisluhnejo, kako se je nekoč v mlin nosilo. Tega se starejši ljudje Se dobro spominjajo, mlajši pa to spozna- nOb bistrem potoku je mlinPa no adei>, kar trinajst jih je nekoč poganjal potoček, ki priteče ob vznoqu Domačini znajo celo mline, ki jih zaradi zaralčenosti naključen sprehajalec komaj še opazi, našteti z doma-hriba Tomnjak. čimi imeni. Sedevikov mlin, na primer, je že pošteno načel zob časa. ----it. 70 - 8. september 2009 -jj^ Ny(L Najboljši štirje: Stane llar, Danny Thewes, Daniel Beha in Andreas Maísch. Veliki zmagovalec Danny Thewes je usliébenec nemške pošts, ki se s tekom ukvaija amatersko, a je kljub temu letos pretekel » tri ultramaratone. Na začetku dež, na koncu sonce Društvo m d raton cev in pohodnikov Celje organizira vsako prvo soboto v septembru ultraoiaraton in po-hod Celje-Logarska dolina. Letos se je 25. tradicionaJ-nega maratona udeležilo 987 tekačev in pohodnikov, od tega je bilo kar 2S2 žensk. Najdaljše tekaške preizkušnje 5 štartom v Celju se je ude-ležib 250 tekačev, ki so kljub obilnemu dežju vztrajali že na samem začetku. 75-kilo-metrska preizkušnja je pripadal Nemcu Danny j u The we-su, ki je v cilj pritekel v 5 urah, 39 minutah in 33 sekundah, drugi je bil Daniel Beba, prav tako Nemec (5:46.59), tretji pa Novomeš-čan Stane Ilar (5:49,10), ki je ciljal na peto zaporedno zmago. »Pripravljal sem se na boljši rezultat, a je vreme botrovalo temu, da mi ni uspelo. Thewes me je ujel približno 15 km pred ciljem, žal ga nisem mogel prehiteti. Malo sem razočaran, a sem kljub temu vesel, da sem priSel v cilj brez poškodb,« je povedal Ilar. Pri ženskah je slavila Nemka Barbel Lernme, ki je potrebovala 6 ur, 51 minut in 30 sekund- Pionir pohoda, 76-letni Celjan Franc Smodiš, je celotno progo prehodil že 25. Tući tokrat v maiîj kot pol dne- va: »Letos je bilo vreme res grozljivo, a sem se kljub temu podal na pot ob polnoči. Potreboval sem malo manj kot 12 ur. Za prihodnje leto bom Še videl, ah bom nadaljeval s svojim pohodnišivom proti Logarski dolini.« Največ udeležencev maratona in pohoda se je na pot podalo iz Luč, to je tudi najkrajša razdalja, ki je 17 km. Z Ljubnega (27 km) in iz Mozirja (42) se je podalo na pot nekaj več kot200 ljudi. Moški so za 27-kilometrsko razdaljo potrebovail manj kol dve uri, medtem ko so ženske potrebovale nekaj več. Zmagovalca te preizkušnje sta bila pri moških Tadej Kaluža (1:41,22), pri ženskah pa Sandra Nardin (2:10,59). 42 km pa je najhitreje pretekel Celjan Andrej Cvikl (3:07,57). Vodja maratona in predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simo-nič je bil pred tekmo v dvomih zaradi vremena, saj je močno deževjezalilo del proge in so jo morali prestaviti: »Na srečo nam je policija dovolila, da smo izpeljah del proge po cesti, ker drugače ne vem, kaj bi storili. Drugače pa sem z letošnjo prireditvijo zelo zadovoljen, saj so vsi tekmovalci prišli v cilj brez nezgod in prav vsi so se držali navodil. Vesel sem tudi, da je naš maraton ljudem sedel v srce, saj je veliko tekačev in pohodnikov, ki so z nami vsako leto, Število pa se tudi veča.« Maratona so se udeležili tudi pripadniki Slo- venske vojske, ki so vojaški maraton že pred štirimi leti posvetili preminulemu stanovskemu kolegu Laščanu Štefanu Šemrovu. MOJCA KNEZ Foto: Grup A Mladega tekača je tik pred Qiijem zagrabil krč. zato je prišel čez ciljno črto s pomočjo organizatoijov. âtart v Moarju Pionir pohoda Franc Smodil je pot opravil že petindvajseti č. Liga prvak« RokometaŠi Celja Pivovarne LaSko so &e minuli konec tedna v španskem Leonu merili na kvaliiika-cijskeni turniiju za nastop v Ugi prvakov. Z eno zmago in dvema porazoma so zasedli tretje mesto na turnirju, za uvrstitev v elitno tekmovanje pa bi potrebovali prvo. Na turnirju so poleg Celjanov nastopili še domači Ademar, nemSki Lemgo in Švicarski Kadetten. Uvodno srečanje so pivovarji s 25:26 izgubili proti gostiteljem turnirja Ademaiju, id je veljal za favorita. Četa Toneta Tis-Ija je kljub porazu odigrala dobro, čeprav trener ni imel na voljo poškodovanih Ale-Sa PjoviČa, Aljoše Rezarja, Miladina Kozline in Branka Bedekoviča, ki so ostali doma. V drugi tekmi turnirja so Celjani z 28:27 premagali Lemgo, v katerem nastopa kopica nemških, islandskih in madžarskih reprezentanto\ Ker so Nemd prvo tekmo pra tako izgubili, je bilo srečanj za obe ekipi zadnja priiožnos za boj za zmago na kvalifika cijskem turnirju, poraz bi pc menil sbvo od možnosti z nastop v ligi prvakov. Na zadnji teiuni kvalifika cijskega turnirja so celjski ro kometaši z 31:27 izgubili pro tj Kadettnu, s čimer je bilo ko nec vseh upov. Celjska računi ca pred zadmo tekmo je bil« zmaga nad Švicarji, nato p< upanje, da bi odpisani Lemg< presenetil Ademar. Kadetten Kvalifikacije za \l 1. krog: LEMGO - KADETTEN 29: ADEMAR LEON - CELJE 1 2. krog: KADETTEN SH • ADEMA CEUE PIVOVARNA LAŠK 3. krog: CEUE PIVOVARNA LAŠK ADEMAR LEON • LEMGC ToneTiselj »Vesel sem, bomo sploh v Evrop I i< Kvalifikacijski tiunir za uvrstitev v ligo prvakov je ocenil trener celjskih rokoroetašev Tone Tiseij. »Res je, daje naša ekipa v petek prijetno presenetila z igro, v soboto proti Nemcem navdušila, Čeprav ne morem reči, da je v nedeljo razočarala. Naš načrt pred odhodom je bil, da na prvih dveh tekmah poskušamo dvakrat zmagati, kar bi bilo ver-jemo dovolj za uvrstitev v ligo prvakov. Na prvi tekmi smo bili zelo blizu, zavedali smo se tudi, da če želimo dalje, moramo premagati Ademar I-eon. Drugo tekmo smo zmagali, tre jo pa smo zdržali nekje do 4( minute, potem pa enostavno r bilo več moči. Naša ekipa v tei trenutku ni primerna za tumL ski sistem, ima tudi težave z« devanja z razdalje, medtem k imajo ostale tri ekipe izrazit strelce. Naša ekipa je tudi ed na. ki je igrala bolj agresivn obrambo, kjer se porabi ve energije, prav tako je bila naš klop najkrajša,« je za uvod pc vedal Tiseij. Če sodimo po tekmah z Adt marjem in Lemgom, bo nov sezona za CPL povsem čni Gorenju ze prva Državni rokometni prvak Gorenje je novo sezono zač( superpokala v Mariboru so Velenjčani z 31:18 ugnali 1 bili boljši še od trebanjskega Trima z 29:25. Slednji je v polfinalu visoko s 33:23 premagal Koper, ki pa jebiia piva natumirju na Madžarskem. Koper je izgubil tudii V finalni tekmi je Trimo v uvodnih minutah Še držal priključ sko moštvo v slogu državnih prvakov prevzeto pobudo na igr ša strelca v finalu sta bila Marko Bezjak (6) in Momir Rn razglašen za najkoristnejšega ^alca superpokala. Ekipo Branko Tamše, ki pa tokrat ni mogel računati na Klemna nimata urejenih papirjev. Gorenje bo v 1. krogu DP v sobote v za Celjane izgubljena Natkov memorial Elektri ki je pred turnirjem veljal za najslabšo ekipo, je znova pokazal. da je bil to račtin brez krčmarja, saj je na koncu zasedel drugo mesto. Celje Pivovarna Laško pa tretje. V elitno evropsko tekmovanje pa se je uvrstil Ademar Leon, ki je na zadnji tekmi z 31:21 premagal nemški Lemgo. Pivovarji bodo letošnjo evropsko pot nadaljevali z Igranjem v pokalu EHF, kjer jih v novembru Čaka direktna uvrstitev v 3. krog. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA prvakov 16:25 EON 27:27 LEMGO 28:27 IKADETTEN SH 27:31 1:21 ;ačna od prejšnje. Sestnoja-e? Ekipa je, kljub temu, da je renutno oslabljena, neprimer-10 kvalitetnejša, borbenejša, gra bolj dinamično in agreslv-10. Tako, da je v tem pogledu la precej višjem nivoju, kot je )ila v lanskem letu. Moramo )a se tudi zavedati, da smo sku->aj komaj mesec dni. Ko se bo complet;rala, ko bo imela, kar majo ostale, višino, težo, strel : razdalje, bo to zelo resna vropska ekipa. Učinki Predraga DaČeviČa, 4arka Koljanina in Davida vorika 10vo lovoriko. V polfinalu anskl Slovan, v finaJu pa ral z drugo ekipo, potem ko .0 za 3. mesto proti Slovanu, Sorenjem, nato pa je velenj-n zasluženo slavilo. Najbolj-, Bezjak pa je bil ob koncu ija je ob robu Igrišča vodii eta in Miho Žvižeja, ki še ovalo v škofji Loki. MITJA KNEZ Alemloskić je bil poleg RonataVugrlnca v Leonu najuspešnejši celjski strslec, dosegla sta !6 oziroma 17 zadetkov. Razgona so bili celo malce navdušujoči. Stari so 25, 22 in 20 let. Torej so se vključili po vaših željah? Sem pozitivno presenečen. Predrag ni bil predviden» da bo igral glavno vlogo v ekipi, ampak, da bo menjava za Uroša Zormana. Po vseh poškodbah pa je začel igrati na mestu levega zunanjega. Iztekemvsrbski ligi, kjer je igral nekje po 20 minut, je tako postal nosilec igre v težkih evropskih tekmah. Je pozitivno presenečenje tako v iazi obrambe kot napada. Kar se tiče Dêiv9àa,Tsem ga žtíú v lanski sezoni. Je igralec z ogromno rokometnega znanja. Priključil se nam je zelo pozno, z nami je dobrih 10 drú, dobil je priložnost, ki jo je kva- litetno izkoristil. Vtem u^nut-ku je on naša menjava na levem krilu, kjer lahko zamenja Edija Kokšarova, lahko pa menja CudI Zormana. Pokazal je, da lahko kvaliteuio odigra, vendar ne smemo sedaj od njega pričakovati čudežev. Pri Marku smo Imeli malce več problemov, ker ni bil z nami na turnirju v Nemčiji. 2a njega je bilo to prvo veliko tekmovanje, zato tudi mislim, da je prilož-nost, ki jo je dobil, popolnoma izkoristil Potihem ste defaii, da bi bilo morda mak» dnigače, če bi bili v Španiji Branko Bedeko-vič, Miladin Kozlina in Aleš Pajovič. Še razmišljate tako? Gotovo bi bilo marsikaj drugače, ker imamo s temi igralci več možnosti v fazi branjenja, saj Je bila ta faza tista, ki nam je vzela največ moči. Kol sem rekel, so fantje igrali zelo kva-litemo, dokler so imeli energijo in moč, vendar Imamo s temi tremi igralci potrebno širino. Evropsko tekmovanje v pokalu EHF bo za vašo ekipo pravšnje, mar ne? Seveda, na koncu sem vesel, da bomo sploh lahko igrali v Evropi. Ta turnir je bil tudi določena nagrada za vse dosežke, ki jih je ekipa v preteklosti dosegla, in mislim, da je. bil dobrodošel. Za Igralski kader, s katerim razpolagamo v tem trenutku, bi bila liga prvakov velik zalogaj. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Rena MibeliČje ob iqannfli pnložnostih svojih soigr^cevvendarte uspel ukarati ftaicoskega vratu^ Johnnyja Placida. Dober odpor mladih reprezentantov Slovenska nogometna reprezentanca do 21 lel je odigrala 2. kvalifilcacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu, ki ga bo leta 2011 gostila Danska. Naši so Francoze gostili na štadionu Ob jezeru v Velenju, pričakovano pa so s 3:1 slavili gost)e. Tekma, ki je bila predvidena za. petek zvečer, je bila zaradi slabe^ vremena prestavljena na soboto, saj je bá švedski sodnik Michael Lerjeus v petek prepričan, da je igrišče preveč namočeno. Glede na to, da je dež prenehal že pred začetkom tekme, bi jo mladi nogometaši lahko odigrali že v petek, a kol se je izkazalo, so glavni možje francoske reprezentance želeli, da bi se srečanje prestavilo na drug temiin v septembru, saj Francozi že danes igrajo pomembno tekmo z Ukrajino in tako bi se iahko mimo pripravili na srečanje. Na koncu se je V Šoštanju se je v petek in soboto odvijal mednarodni košarkarski turnir v spomin Matjažu Natku. Dobila ga je domača Elektra. Na 6. Natkovem memoriálu so poleg domače Elektre sodelovali še Zlatorog, Hopsi in Mašinac Kraljevo iz Sibije. Na uvodni tekmi prvega dne sta se pomerili ekipi Hopsov in Zlatoroga, kjer so slednji slavili s 100:64. Za polzelske košarkarje je bila to sploh prva tekma v pripravljalnem obdobju. Na drugi poifinalni tekmi je Elektra z 68:59 premagala srbskega prvoligaša Mašinca in $e uvrstila v finale. Drugi dan turnirja so Hopsi v borbi za 3. mesto ponovno visoko izgubili proti srtjskim gostom, bilo je 66:98. V finalnem obračunu pa sta se udarili četi Aleáa Pipana in Boruta Ceraija. Napeto in razburljivo srečanje je v zadnji minuti s trojko odločil Tadej Horvat, Andrej Podvršnik pa je po osebni napaki zadel prosti met in potrdil tumirsko zmago Elektre. Srečanje je bilo za obe ekipi napeto, na koncu pa so imeli Šoštanjčani več šporme sreče in so slavili s 70:68. Za najboljšega strelca tumir^ je bil izbran član Zlatoroga Dražen Bubnić, ki je na dveh tekmah dosegel 39 točk. najboljši igralec tumiija pa je postal Elektřin Tad^' Koštomaj. Za Elekm) je to že 3. osvojeni Nalkov memorial. MOJCA KNEZ, foto: SHERPA Tadej Koltomaj, ki je se lani Igral za iUatorog. je latos že osvojil prvo lovoriko, čeprav le na prijateljskem srečanju. izkazalo, da so se želje gostov spremenile v tegobe, ko je sodnik tekmo prestavil za en dan. V soboto je tako 700 ^edalcev videlo dinamično srečanje z veliko priložnosti, slovenski mladi upi pa so se prikazali v dobri luči in dokazali, da se lahko kosajo tudi s favoriziranimi reprezentancami. Gostje so uvodni zadetek dosegli v 18. minuti, ko je zadel Anthony Modeste, na 2:0 pa je v 43. minuti povišal Djamel Bakar. V nadaljevanju so naši v 70. minuti znižali rezultat, ko je zadel Rene Mlhelič. Po zadetku so imeli priložnost celo za izenačenje, a je srečanje dokončno v 90. minuti odloČil Matija Škara-bot, ki je žogi nesrečno preusmeril smer v lastno mrežo. Celotno srečanje je odigral branilec CM Celja Boris Mijato-vič: »V srečanje smo krenili s strahospoštovanjem do nasprotnika. Vedeli smo, da so Francozi favoriti, a napaka je bila. da smo stali daleč od igralcev, kar so izkoristili s hitros^o. V nadaljevanju smo bili bolj agresivni, a se nam ni izšlo. Imeli smo nekaj priložnosti za zadetek, ki pa jih nismo znali izko-ristiti.« Član Rudarja Nik Omladič je dobro igro prikazal na levi strani: »Na žalost smo izgubili, pri zaostanku z 1:2 pa smo imeli pobudo v igri in bili boljši, a seje pokazala individualna premoč gostov, Poizkušali smo po svojih najboljših močeh, vendar se nam ni izšlo, a gremo v Belgijo po nove tri točke.« Naslednjo kvalitikaci)sko tekmo bodo naši odigrali že nocoj, ko bodo gostovali v Belgiji. MITJA KNEZ Foto: SHERPA 'o' iQi Slovenija (4-2-3-1): Oblak - Skubic, Balažic, Mijatovič, Škarabot - Bačinovič, Tolimir - Velikonja, Mihelič, Omladič - Matavž. Igrali so še Gerič, Marčeta in Plut. St. 70 - 8, september 2009 Pogled na delOtoka Z Otoka na Jožefov hrib Danes pojasnjujemo poi-menovanje celjske mestne četiti Otok, to pa je hkrati tudi priložnost, da napišemo več o razvoju tega območja. Otok je eno najstarejših celjskih naselij, ki se je razvilo izven srednjeveškega mestnega jedra. V zgodovinskih virih se prvič omenja kot Ottogk leta 1456, kjer naj bi bila na tem območ)u ena sam velika kmetija - huba, in je spadala pod okrilje celjske župnije. Otok se nato v wrih omenja še večkrat (1441 kot Ottokg in 1458 ponovno kot Ottokh). Nastanek njegovega imena je neposredno povezan s poplavami. saj so območje pre-cej pogosto prizadejale visoke vode Savinje in Ložnice. Ložnica, ki se sedaj izliva v Savinjo že na meji z Medlogom, je nekoč tekla vzporedno s Sa-vinjo in se je vanjo izlivala tik pod Knežjim dvorcem. še pred poselitvijo je bil Otok občinska gmajna, ki so si jo meščani sčasoma razkosali in si jo razdelili. Večinoma so bile tu njive in travniki. Zaradi pogostih poplav meščani sveta ni-so naselili, nekaj stavb je nastalo le ob Ljubljanski cesti» ki je bila zaradi terena relativno vama pred poplavami, in sicer od mosta preko Sušni-ce, kjer se je Otok nekako začel. Prva poslopja, kot tudi Savinjski dvorec, so bila zgraje-na okrog leta 1870. Bistven poseg v Oiok, to je z gradnjo poslopij, se je začel zizdelavo mestnega regulacijskega načrta, ki ga je v letih 1898-1900 pripravil dunajski dviini geometer in inženir Viktor pl. Thomka. Ta je k mest- f-o Kom se imenuje nemu načrtu pripravil tudi načrt za Otok. Tako so do prve svetovne vojne z vilami zazidali pravokotno parcelirano ozemlje v današnji Jurčičevi in Kajuho-vi ulici. Med njima je bila v prvem desetletju ^ajena rudi evangeličanska cerkev, ki je bila v šestdesetih letih 20. stoletja porušena. Pol^ nje pa so tik pred prvo svetovno vojno začeli gradili stavbo I. gimnazije Celje, ki je med prvo sve xovao vojno sluSla kot vojaška bolnišnica» prve dijake pa je sprejela po koncu vojne. Kot zanimivost naj povemo» da je bila gimnazija zgrajena na Ra-kuschevem posestvu, ki jo je lastnik predal pod pogojem, da se v njej nikoli ne bo učilo slovensko. Med obema svetovnima vojnama se je poseljevanje Otoka nadaljevalo. Ob Trubarjevi ulid je namreč nasulo kar nekaj prečudovitih vil. Pravi poselitveni razmah pa je Otok doživel po letu 1945. Urbanistična zasnova Otoka se je nakazala v treh točkah. Otok I., ki je obsegal svet med Knežjim dvorcem, Savinjo, Čopovo ulico in Ljubljansko cesto, se je nakazal v treh pasovih. Vsak od pasov pa ima drugačno zasnovo. Med Trubarjevo uiico in Savinjo so družinske hiše in stanovanjske stolpnice, v srednjem pa- su, med Trutarjevo in Mal-gajevo so zgradili stanovanjske bloke, v zgornjem delu. pod Ljubljansko cesto, pa so prav tako zgradUi stanovanjske bloke, ki pa jih prekinjata šola in dijaški dom. Otok U. se nadaljuje zahodno od Čopove ulice, kjer so na južni strani ob Trubarjevi uli-d pretežno enodružinske hiše, na severni strani ulice pa stanovanjski bloki. Omenjeiii d^ Otoka se na zahodu zaključi s hotelom in velikim kopališčem, ki so ga po načrtih inženirja Stanka Bloudka zgradili leta 1957. Med Ljubljansko cesto in savinjsko železnico se je razvil t.i. Otok 111., ki se je s stanovanjskimi bloki, graditi so jOi začeli v Šestdesetih letih preteklega stoletja, razširil vse do Glazije. Omenjeni del Otoka nekako zaključujeta Osnovna šola Glazija in velik kompleks srednješobkega centra, nekdanje Srednje tehniške šole. Prihodnji teden bomo v tej rubriki zapisali več o poimenovanju in zgodovini ter razvoju Jožefovega hriba rwd Celjem. Foto: SHERPA Zgodbo o nastanku, zgodovini in razvoju celjskega naselja Otok je za objavo napisal mag. Branko Goropev-šek. Kulturni galop na Lopati Celj^ Društvo Ijubitd^ umetnosti in Center konjeniškega športa Cet je pripravljata v Četrtek ob 20. uri na Centru konjeniškega špor> ta Celje prvi Kulturm galop v letoánji sezoni. V prijet-nem kavarniškem vzdušju bosta nastopila kvintet Gamma in klarinetist Miha Žgank. Gre za prvega v nizu dogodkov v zanimivem ambientu tK»ve^ konjauškega centra r^ Lopati, ki sta jih organizator- ja poimenovala Kulturni galopi na CKŠC. Z njim želijo dopolniti obsežno špormo-m-ristično ponudbo centra in prijetno dopolniti kulturno dogajanje v Celju. Vsaka dva m^eca se bodo tako zvrstili glasbeni večeri, ilasú z mladim) umetniki iz Celja, Slovenije in tujine. Kvintetu Gamma, v katerem ustvajjajo mladi celjski umetniki: violinistka An ja Čretnik Videmšek, kitarist Aljaž Cvim, akonjeonist Mhael Str- niša, kontrabasist Miha Flršt tn pianist Gregor Deleja. se bo tokrat pridružil tudi celjski klarinetist Miha Žgank» skupaj pa so za občinstvo pripravili program argentinskega tan^, madžarskega čaidaša ter popularnih priredb klasič* ne in filmske ^asbe, s katerim sose venaki zasedbi predstavili tudi na julijski tum^i po Avstriji. Vstopnine ni, je pa obvezna rezervacija miz (031 644 865, wwwJoDnji-ce-IJe.si). BA Zmago si je pripela A-Kamela Z mednarodnim festivalom a cappella in vocal play glasbe Vokalne igre '09 je novoustanovljeni kulturni zavod Hiša kulture Celje v soboto tudi uradno odprla bogato sezono, v kateri se bo zvrstilo 33 dogodkov. Na prvem tovrstnem festivalu v knežjem mestu je občinstvo navdušilo osem vokalnih skupin iz Slovenije in s HrvaŠke. Zmagovalca je izbiralo občinstvo in glasovalo je za mlado celjsko vokalno zasedbo A-Kamela, v kateri prepevajo Kristina StraŠek, Barbara Grabar, Jan Šilec, Mihael Strniša in Matej Vlrtič. Vokalne igre so nov projekt svežegá kulturnega dogajanja v Celju, ki so nastale v produkciji Hiše kulture Celju, Društva ljubiteljev Celje in Okteta 9 Gimnazije Celje • Center, ki je bil tudi letošnji gostitelj festivala. Ob oktetu so na vokalnih igrah nastopili še Accapella Benjamin (Hrvaška), 4Given (Slovenske Konjice), A-Kamela (Celje), Amadeus (Šmarje pri Jelšah), Bit (Velenje), Cantemus (Žalec) in Pushluschtae (Ljubljana). Prireditev je bila zelo odmevna, kar dokazuje tudi prepolna dvorana Narodnega doma ter številni gostje, ki so v Celje pripotovali iz cele Slovenije, s Hrvaške in iz Avstrije. S svojo prisotnostjo so festival počastili tudi številni ug-lednigostje, med drugim predsednik Društva slovenskih skladateljev Tomaž Habe. Vokalne igre želijo ostati stalnica v programih Hiše kulture Celje, zato organizatorji Že napovedujejo nov festival v prihodnjem letu, s še obširnejšim programom in naborom glasbenih gostov. BA Zmagovalci pnrih Vokalnih iger so clsni celjske vokdine zasedbe A-Kamela. Absolutni zmagovalec Pirana Matej Cepin Na slikarskem srečanju v Piranu, ki sodi med naj-večja tovrstna srečanja v Evropi, je sodelovalo skoraj štiristo slikarjev in keramikov iz različidh držav. Po slikanju na terenu v Piranu in okolici ter po delu v domaČih ateljejih je strokovna komisija izbrala naj-boljše in jih nagradila. Med uspešnimi sodelavci so bili tudi slikarji iz Celja, ki se vsako leto udeležujejo srečanja. Imeniten uspeh je tokrat dosege! Matej Cepin iz Celja, ki je dobil grand prix Pirana, kar pomeni, da je bil najboljši med vsemi sodelujočimi, kar se doslej Še ni posrečilo nikomur iz naše^ mesta.Matej Cepin zadnja leta redno sodelu- je oa ex-temporu, kjer je bil uspešen tudi lani, ko je dobil veliko odkupno nagrado. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Vlado Geršak ml. iz Celja. Celjani so poskrbeli tudi za kulturni program, ki ga je l<^o kot vsa zadnja leta s svojo ekipo domiselno pripravil Igor Je-in požel vďik aplavz in navdušenje. TONE VRABL Grand prix za sliko Prečudoviti vrtovi gospa R. je presenečanemu zmagovalcu Mateju Cepinu (desno) izmcil dirsktor Obalnih galerij Piran Toni Biloslav. NOVI TEDNIK KULTURA 15 Večerni sprehod z Meduzo v okviru mednarodnega' umetniškega projekta Splav Meduze so v četrtek na sedmih lokacijah v Celju odprli skupinsko razstavo tujih umetnikov. Projekt» ki je avtorsko delo srbskega svetovno znanega kustosa, pisca in predavatelja Marka Stainenkovića> ima eno samo rdečo nit - nastavlja ogledalo sodobni nehumani, grobo kapitalistični družbi in kritizira pojave v njej. Sicer sem Četrtkovo odprtje razstave dojela bolj kot le^ ren večerni sprehod skozi Celje in knaiu spoznala, da to ne bK> klasična iikovna razstava, kakršno so si morda zajnislili obiskovalci. Ti so se v kar lepem Itevilu zbrali pred Likovnim salonom, iger je bilo ob 20. uri napovedano odprtje prve razstave. Kakšne pol ure so tako brez pojasnila zaman čakali pred zaprtimi vrati salona. Tako kot mnoge države zaman Čakajo pred vrati Evrop- Zid pri Špitslski kapeli so popestrili s sliko, ki ie med obiskovalci vúujala railiene asociacije. V zatohli klati kremo Tamkouwri je obiskovsteepričakal 25 lot star itat^MtUCsoopis. lu sa^'^^tffiiifti iwpinit^ nwRfosta^pBh. ske unije. In tako kot obiskovalci niso mo^ Neopiti v likovni sáJon, tako tudi avtor projekta Marko Stamenkovič zaradi težav s pridobitvijo delovnega dovoljenja, torej zaradi birokratskih postopkov, proti katerim usmerja svojo laitiko, ne more vstopiti v Slovenijo. Od likovnega salona so se obiskovalci, tisti, ki so Se vztrajali» o^pimli do Celjskega do- ma oziroma Celjskega šahovskega kluba, kjer jih je čakalo novo presenečenje - pogostitev z vinom. Mnogi so se na tej lokaciji tudi najdlje za-držali. Nekateri pa so se k njej celo večkrat vnrili. Za sodobno družbo je pač značilno> da se ljudje vse pogosteje zatekamo k raznim opojnim substancam in v njih utapljamo svoje skrbi in težave. S kozarci v rokah je skupinico pot vodila do Pelikanovega ateljeja, kjer so med množico Peiikiiovih fotografij uzrli video inštaladjo, v izložbi galerije Plevnik - Kronkowska pa jih je pričakala slika reke z brzicami in napisom v angleškem jeziku: »Nekaj fantastičnega se je zgodilo tukaj. Nekdo je hotel nekoga ubiti, a jaz sem ga rešil.« Od tam se je dniščina pomaknila do Špitálské kapele, večerni sprehod pa sklenila v zatohli kleti krčme Tarakou-čiri. Razstava, ki jo je vsak dojel po svoje, ni dokončna. Do konca meseca jo bodo umetniki Se spreminjali in dopolnjevali s svojimi deli, BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: SHERPA Razprte misli Galerijo nad Pelikanovo potjo na celjskem Starem gradu krasi fotografska razstava Razprte misli mladega celjskega fotografa Nika Jarha. Nik Jarh se predstavlja s serijo fotografij v nastajanju, motivno vezanih na Kras. Avtor se zadnje čase veliko mudi na Krasu in ta pokrajina ga je povsem prevzela. Za tokratno razstavo je po- samezne fotografíje združil v nove celote, ki z drugačnim pogledom na motive vnašaj o svežino ter izpostavljajo nove poudarke in kontraste. Zagotovo je ena od odlik razstavljenih fotografij barvitost, ki gledalcu postreže z mnogimi odtenki sicer za Kras značilnih barv. Izstopa tudi premišljena kompozicija, ki poskrbi za dinamičnost novih parov fotogra- fij. Avtor o svojih fotografijah sicer nerad govori, saj noče z besedami vplivati na gle-daice, ampak želi, da si vsak ob pogledu na fotografije ustvari svojo zgodbo, zato fotografij tudi ni podnaslav-Ijal. Razstavo, ki bo na ogled do nedelje, si lahko obiskovalci ogledajo od Četrtka do nedelje med 9. in 18. uro. BA, foto: Grup • ti. iH Shirlie Roden in Mitia AluieviČ na koncertu Onkraj mavrice. Onkraj mavrice Nik Jarti ima a seboj h več skupinskih in samostijjnth razstav. Tokrat se na Starem gradu predstavlja s šarijo fotografij, ki nastajajo na Krasu. Na celjskem Starem gradu so se minuli četrtek s koncertom Mihe Alu jeviča končali Veronikini večeri Alu-jeviča sta spremljala orkester Musica Gamerata pod vodstvom Matjaža Brežnl-ka in zasedba Kolektiv 69. Kot posebno gostjo je Alu-jevič tokrat povabil britansko pevko Shirlie Roden. Rodenova, ki je tudi znana glasbena terapevtka, avtorica glasbe in knjige Zdravljenje z glasbo» je že več let zaljubljena v Slovenijo. Alu-jeviču se je pridružila pri izvedbi več pesmi iz znanih in uspeSnih muzikalov. Je pa mlad celjski pevec, igralec in režiser z izborom pesmi in vrhunskim petjem tudi tokrat pokazal, da je »najbolj doma« ravno v muzikalih, Na nekdaj knežje domovanje je zvabil mnoge umetnosti željne obiskovalce, saj 80 bili sedeži pod Frideriko-vim stolpom polno zasedeni. Posebno doživetje je bi- la izvedba skladbe dveh celjskih avtoric, Brine Zupančič in Bine Štempe Žmavc. Navdušenje publike pa je sledilo ob izvedbi zimzelene slovenske melodije Med iskrenimi ljudmi, s katero je Alujevič koncert tudi sklenil. Večer na prostem je nosil naslov Onkraj mavrice, kamor je Alujeviču poslušalce z glasbo tudi uspelo popeljati^ k sreči brez dežja. SŠol Foto: GrupA H \ Prešmentana dtrarka Tanja Londar Prešmentane citre v Velenju V okviru festivala Prešmeotane citre» ki ga v Velenju že enaindvajseto leto prireja Citrarsko druStvo Slovenije, je bii osrednji dogodek Četrtkov večer, name-njen koncertu z izborom najboljših. PreSmentana dtrarka je postala Tanja Lončar iz Velenja» prešmentani citrar Anton Horvat iz Kranja, izbrali pa so (udi preSmeniane ljudske pevke, Lojzko Jezernik in Malčko Jelen iz Šentilja pri Velenju. Na festivalskem večeru so nastopili tudi Ljudske pevke iz okolice Hajdine, Veronika Zajec iz Dobrepolja pri Grosup^em, Marjan MarinSek iz Velenja» mag. J^ter Napretlr'fcaficega/ řván Jelinčič lz Soče v Trenti, Marjan Beton iz Kranja, Božo Trnovšek iz Griž, Tone MJačnik s sestro Pavlo iz Luč, Fani Lapajne iz Zabukovice, Urška in Dejan Praprot-nik iz Podnarta, Tomaž Plahutnik iz Kamnika ter nekateri drugi. Peter Napret, predsednik žirije, je poudaril pooen festivala za dvig l^kovosti igranja in ohranjanja tradicij s tega glasbenega področja. Na prireditvi je nastopilo več mlajših in starejših citrarjev, učitelji citer ter edina diplomirana dtrarka iz Slovenije, Irena Zdolšek z Grobe)-nega. JûZE MIKLAVC 11.9.-13.9.2009 NA TERASI HOTELA CELJSKA KOČÁ «•.IT»,. «O« MltvrrtUwi« ^ilMMIW lunti'ACM vaiAvftM« -* ' :,, »««lOkE m^ J Tn*««!));« M»a»>" . -• MM*t• WW w.c elj 5ka - k oca -SI Velenjčani sd dokazali, da tudi v naravnam okolju prijsjo nostalgični »komadi«. Velenjski trubači za »fešto« Enajsterica tnibačev iz skupine Fešta band je prejšnjo nedeljo malce sumničavo pogledovala, kam so jih pripeljali člani ItiristiČnega drtiltva Rečica ob Savinji» njihovi gostitelji za koncert v Blateh. Prireditveni prostor s tremi ribniki oziroma »žabjeki«» za katerega skrbi nazarska enota zavoda za gozdove, je glasbenike presenetil samo na prvi pogled- Ko se je prizorišče na sredini med občinama Mozirje in Rečica napolnilo s številnimi pohodniki in kolesarji, se je začela prava »iešta«, ki so jo več kot uspešno vodili velenjski trubači. Skupaj so dokazali, da nostalgični, slovenski in rokenrol komadi še kako sodijo v naravno okolje, ki ga je na koncertu podrobneje predstavil Damjan Jevinik. Fešta band oziroma velenjski trubači delujejo dobri dve leti. »Prvo srečanje je bilo predvsem smešna vaja z veliko neresnosti, kajti nihče ni verjel v projekt. Vsi so mislili» da bo le muha enodnevnica,« je obudil začetke Mitja Kameník. »Na vajo je prišlo Šest članov, s katerimi še vaje nismo mogli izvesti. Da ne omenjam začudenih pogledov na komade, kol so Djurdjev dan, Mesečina, Užičko kolo in podobne, ki so bili do takrat za nas popolna neznanka.« Po nekaj bolj uspešnih skupnih vajah so se seveda začeli nastopi, eden večjih koncertov pa se je zgodil v začetku avgusta, ko je FeŠta band zastopal Slovenijo v Guči. »Pravim poznavalcem verjetno ni treba razlagati drugih podrobnosti kot to, da smo nastopili takoj za glavno zvezdo Boba-nom Markovičem in držali pravo >štimungo«« je razložil »fronc-men« skupine Rolando Koren in še dodal, da so potem nastopili rudi na izboru za mis Guče, ker so tako želeli organizatorji. Že pred Gučo so v začetku maja posneli prvo zgoščenko» na kateri so najbolj igrani »konjadi«. seveda priredbe različnih hitov. Za njimi je tudi videospot s skupino Čuki, pred akademsko izobraženimi glasbenild, ki v resnici znajo narediti »fešto«, pa je Še veliko nastopov. US Članicam oziroma roscam ii skupino Pusaljc so se ob koneu koncerta na odru pridruřili Številni sodelujoči glasbeniki, ki so bogatili nedeljsko IMpoldne v Gornjem Gradu. Zgoščenka za klepetulje V nabito polni dvorani Kulturnega dooia v Gonijem Gradu so v nedeljo pevke skupine Pušeljc s predstavitvijo tretje zgoščenke proslavile 10 let dela. izkupiček s koncerta z naslovom Roko ti podam pa namenile društvu Sožitje. Pevke so svojo tretjo zgoščenko naslovile Klepetulje. »Ta je nekuliko drugačna, saj imamo neka) avtorskih skladb, ki jih je napisala Marjana Marija Rihier. imamo tudi nekaj dru-gih avtorskih pesmi, seveda pa še nekaj ljudskih, ki so naša tradicija. Ker nimamo mentorja, zapojemo tako, koi čutimo, kol se nam pesem 'dopade< • torej poustvarjamo ljudsko glasbo. Stare pesmi so sicer poslušane, zapete pa na sodoben način, kot ga obvladamo,« je povedala Ivana Žvipelj. Pevke, združene v Pušeljcu, poleg petja odlikujeta želja po druženju in dobra volja, zaradi česar se razlikujejo od drugih podobnih sestavov. Hidi zaradi tega jih pogosto vabijo na različne nastope. »Zadnje mesece ugotavljamo, da bo treba malce omejiti nastope, saj smo prisotne na mnogih odrih po Sloveniji in tujini.« Njihova posebna nota je dobrodelnost, s katero vedno »začinijot< svoje nastope. »Itak smo začele z namenom, da ne služimo s to dejavnostjo,« so se prešerno nasmejale članice Pušeljca in dodale, da nekaj denarja, ki ga darujejo podporniki, za izdajo zgoščenke že potrebujejo. Poleg že omenjeruh Marjane in Ivane v Pušeljcu sodelujejo še harmonikarka Dragica Vršnak, Magda Ermenc in Betka Kočnik, zadnja leta pa se jim občasno pridruži Metka Finkšt. »Res, da ima vsaka svoje obveznosti v službah in z družino. Tako je včasih kar problem, da se vse dobimo. Ampak ljubezen do petja in pesmi marsikaj prenese,« so zaključile »klepetulje«. US NOVI TEDNIK KRONIKA 17 Kamenik v zapor osem let! Vsi vpleteni v mamilarski posel v »čuzo« za skupno 60 let! - Kaj bo s sojenjem za umore v Tekačevem? Na okrožnem sodišču na Reki se je včeraj končalo sojenje Kristijanu Kame* niku in več kot desetim so ob tožen i m zaradi tliio-tapijenja m preprodaje mamil. Čeprav že nekaj časa ni stopil na slovenska tla, ni videti, da bo to storii kmalu. V hrvaških zaporih bo namreč ostal še največ osem let> če bo kazen prestajal tam. Pričakujemo lahko namreč, da mu bodo v kazen šteli Še več mesecev pripora» Če pa se bo obnašal lepo. se lahko zgodi, da bo zunaj že prej. Kamenik naj bi bil vodilni člen v kriminalni združbi, vendar je sam to zanikal. pri čemer je priznal, da je bil vezni člen med preprodajalci in lokalnimi odvisniki. Toda hrvaški sodni senat je odločil: kriv je! V posle naj bi bii vpkten zgolj zato, da si je brezplačno pridobil reden odmerek mamil. Mesečno je to pomenilo 50 gramov heroina» ki mu ga je za uslugo priskrbel eden od sooblože- nih. Hrvaški mediji pišejo, da |e bil Kamenik pravzaprav prisiljen priznati vpletenost v nečedne posle» ker je reška policija zbrala toliko dokazov, ďa se nikakor ne bi mogel izvleči. Čeprav je priznanje le delno, je bilo verjetno toliko večje upanje. da bo odvisnost od mamil vplivala na blažjo kazen. Zatem ko je izvedenec iz zagrebške psihiatrične klinike ugotovil, da je Kamenik drogo prodajal zmanjšano prišteven, je v sodni dvorani odjeknila še izjava, da ima tako imenovani »post teka če vs ki sindrom«. Kol smo že pisali, naj bi bil razlog za to štirikratni umor v Tekačevem, kjer je Kamenik glavni osumljenec, Duševna stiska naj bi bila tudi vzrok, da je postal odvisen -od droge, na katero je »prestavil« s pomirjeval. Kamenik je dejal, da so številke o prodani drogi v obtožnici prenapihnjene, preprodal naj bi ie približno kilogram heroina ob kilogramu in pol Kamenik je odvisnik. Tako prsvi ssm. (Fota: Slobodna Dalmacijo) Medtem ko je Kamenik na Jlekl dočakal sodbo, saj so gîVBtflfrëtû léftRfflffPlfRTrQHSSI^bťSÍbo in obsodfli, pa naši organi delajo počasneje. Štirikratni umor v Tekačevem je še vedno odprt primer. Sojenje se že januarja letos ni moglo začetí, ker sta tako obramba kot tožilstvo menila, da bi Kamenik na sojenju moral biti navzoč. Sojenje bo tako - spet - še naprej mirovalo. Lahko pa bi se nadaljevalo, če bi Kamenik kazen za grehe na Hrvaškem prestajal v Sloveniji. Več o enem največjih krvavih zločinov na Slovenskem bomo pisali v petkovi številki Novega tednika» ko bomo tudi preverili, ali so kriminalisti. ki delajo na primeru, morda ugotovili kaj novega ali nam bodo postregli spet z izjavo, da v »interesu preiskave ne morejo povedatí ničesar« ... droge, ki jo je zaplenila policija. Prisegel je tudi, da v tem poslu ni nič zaslužil, ker Je ves denar porabil za drogiranje. Eden od obtoženih je prav tako omenjal» da ni šlo za velike količine droge. Svoje izjave, da je prodal ogromno količino mamil, je preklical s tem» da »ko se >našmrka<, ga zagrabi paranoja in pač govori neumnosti, ki nimajo zveze z realnestjon. Kameníka so hrvaški kriminalisti prijeli lani v eni večjih akcij, ko naj bi skupaj z več osebami na območje Reke drogo pretihotapil iz vzhodnih držav. Združba na) bi na območju Reke drogo skladiščila, prepaki-rala v pakete, težke od 10 do 50 gramov, nato jih pre-prodajala uličnim preprodajalcem in ti v manjših odmerkih naprej odvisnikom. V hišnih preiskavah so poleg droge zasegli tudi več avtomobilov, med drugim Ka-menikov BMW, pištolo in denar. SIMONA ŠOLINIČ Kamenik bo moral poravnati stroške sojenja, dolžan naj bi bil še več kot 300 tí-soč kun. Skupno so vsi obtoženi obsojeni na ^leU^' poi3. Tre^ pa je véSëdr'da sodba še nI pravnomočna. Sodni proces je vodila ena najstrožjih hrvaških sodnic Ika ŠariČ, ki se ni do zdaj uklonila pred nobenimi polltíčniml lovkami, ko so pred leti poskušali nanjo vplivati v drugih zadevah. Zanjo še posebej velja, da ne »pozna milosti«, ko gre za obtožene zaradi mamil. Sojenje za | nepravilnosti | v celjsicih I Nepremičninah! novembra? I Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu se Še vedno ni začelo sojenje Alojzu Slavku Sotlarju, Janku Amušu, Stanku Božičniku in Boštjanu PerliČu. Gre za obtožene poslovnih nepravilnosti v primeru celjskih Nepremičnin še iz leta 2003. Po hišnih preiskavah in zasegu dokumentacije v tem podjetju so policisti SotJar-ja, Id je bil v tistem času direktor podjetja, ovadili zlorabe položaja in pravic, ponarejanja listin in nedovoljenega sprejemanja daril. Ar-nušu in Božičniku prav tako očitajo zlorabo položaja ter ponarejanje, Perliču pa je le ponarejanje. Obtožnica je bila na slovenjgraško sodišče - kamor so primer prestavili zaradi poznanstev obtoženih z nekaterimi zaposlenimi na sodišču v Celju - vložena že marca 2007. Od takrat sojenja sploh ni bilo. Kljub temu, da so nam že januarja lani dejali, da se bo sojenje AlojzSlavko Sotlar začelo maja lani, se to ni zgodilo. Pred dnevi smo na sodišče na Koroškem spet poslali vprašanje, kdaj se bo sojenje vendarle začelo. Tokrat so nam odgovorili, da se bo sojenje začelo predvidoma v začetku novembra... Takrat bomo tudi poročali, ali se bo sojenje res začelo ali se bo zadeva vlekla do zastaranja, kar je tudi pogosto v navadi. SŠol Podkuril je »drekcc v petek so neznanci vlomili v stanovanje na Jenkovi cesti v Velenju in odnesli za 3 tisoč evrov gotovine. Ban kasneje je nekdo vlomil Še na gradbišče v Šentvidu pri Grobeinem in se spravil na avtomat za kavo in osvežilne pijače. Nagrabil si je nekaj denarja, odnesel pa je še nekaj orodja, škode je za več kot dva tisoč evrov. Ni pa uspelo nepridipravu, ki je poskušal vlomiti v enega od avtomobilov na parkirišču na Hudinji. Je pa za seboj pustil za 500 evrov škode. V Aškerčevi ulici v Žalcu pa je neznani storilec konec ledna zanetil požar na ŠHrih prosto stoječih plastičnih straniščih. Požar jih je vceloti uničil, škode je za več kot 10 tisočakov. SŠol Z avtom v hišo v soboto zjutraj je takole počilo v Šempetru v Savinjski dolini. Voznik osebnega vozila je irčil v stanovanjsko hišo, nakar je prišlo Še do naleta dveh avtomobilov. Dva voznika sla pri tem dobila lažje poškodbe, odpeljali pa so ju v celjsko bolnišnico. Na kraj nesreče je poleg reševalcev prispelo ludi osem celjskih poklicnih gasilcev. Foto: PCE Celje Avto popolnoma uničen Na lokalni cesti izven Velike Pirešice so se v nedeljo zvečer v prometni nesreči poškodovale kar tri osebe. Osebno vozilo se je med vožnjo večkrat prevrnilo, v njem pa sta bili poleg voznika Še dve osebi. Ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnišnico, vozilo pa je bilo popolnoma uničeno. Foto: PCE Celje it. 70 - 8.8epteiiil>er 2009 Cl POROCEVALCI Planinski teden z razgledom na Triglav Vrhovi Karavank in Julijskih Alp $o »padali« kot za stavo »Melkijad, kaj je to mladinski tabor?« je vprašal Pipi. »Pojdi z mano in ti bom pokazal» že enajstega po vrsti,« je rekel Melkijad. In odpujsala sta na Dovje pri Mojstrani, kjer so od 15. do 22. avgusta zakraljevali dijaki, študentje in ostali mladi planinci iz kopice planinskih društev Savinjskega meddništvenega odbora: Boč Ko-strivnica, Dobrovje Braslovče, Laško, Ljubno ob Savinji, Pošta Telekom Celje, Pristava pri Mestinju, Radeče. Slivnica pri Celju, Tabor, Vitanje, Zagorje ob Savi in Žalec. Dovje, gručasta vas na sonôij bi v objem ponosnih vi^cev strani Karavank, mamljivo va- Karavank in Julijskih Alp, ki so jih mladinci osvajali kot za stavo. Že v soboto so se prepustili pršečemu pozdravu osupljivega slapa PeriČnik, v nedeljo pa so zagrizli v kole-na in se povzpeli na Mežaklo in Jerebikovec [1593 m), Torek in sredo so preživeli na prostranih vrhovih zahodnih Karavank: Dovški Sabi (1891 m) in Kepi (2143 m), v četrtek pa 50 spet segli po zvez- dah Julijskih Alp: polovica se jih je povzpela na razgledno Tïiglâvovo družico Škrlatico (2740 m), preostali pa so občudovali mogočne Martuljš-ke slapove. Energije nikoli ne zmanjka Kljub zagrizenemu hribola-zenju jim je - zagotovo zaradi odlične kuhinje, ob misli na katero se jim še danes cedijo sline - ostalo dovolj enei^je za številne druge dejavnosti: na bližnjem plezališču so se pogumno soočali z vertikalo, prisluhnili so alpinističnim dogodivščinam Luke Lindiča, najperspektivnejšega alpinista leta 2008, neumorno so se »dvobojevall« na odbojkarskem igriSCu in se pomerili Se v orientacijski preizkušnji, kjer so pokazali na sveže pridobljeno znanje iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči in zavarovanih rastlin. Večere pa so preživljali ob rde-čenimeni strasmosti tabornega ognja, ki je bil priča hudomušnim družabnim igram, prepevanju amzelenih pesmi ob brenkanju na kitaro in seveda planúiskemu krstu. MANCA ČUJEŽ Mladi na Confrontu Čila devetdesetletnica Predstavniki slovenskih salezijanskih ustanov smo se od 11. do 16. avgusta udeležili evropskega srečanja salezijanskega mladinskega gibanja - Conironto 2009 z naslovom Kristusove priče v don Boskovem duhu, ki je potekalo na CoUe don Bosco v Italiji. To srečanje je še toliko bolj posebno» ker je vsake štiri leta. Udeležili so se ga še mladi iz Kanade, Rusije, Sirije, Egipta, Izraela skupaj približno 300 udeležencev. Slovenska ekipa je pred odhodom v don Boskove kraje imela več pripravljalnih sestankov na Rakovniku. Iz Slove- nije se nas je srečanja udeležilo 17 mladih. Z nami sta bila še dva mJada iz Čme gore, duhovno vodstvo pa so sestavljali Marko Košnik, s. Majda Pan-geršič in s. Marija Imperi. Program je bil zelo bogat, udeleženci pa smo imeli precej časa za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj. Veliko smo plesali, peli himno Con&onta, se nasmejali, prisluhnili pričevanjem mladih iz različnih koncev Evrope, l^hko bi rekli, da smo se udeležili velikega oratorija za mlade. Na praznik Marijinega vnebovzetja, veliki Šmaren, smo se mladi sre^ s Pascualom Chávezom, vrhovnim predstojnikom salezijancev, in se stro Yvonne Reungoat, vrhovno predstojnico sester HMP, ki sla odgovarjala na nekatera naša vprašanja. Eno največjih spoznanj stega srečanja je, da je nale »dvorišče« dela z otroki in mladimi zelo prostrano. Ne smemo se zadovoljili s tem, da bi bil oratorij le v času počitnic, ampak ga je potrebno imeli vsepovsod (v mladinskem centru, doma, v službi, na internetu O. Dejanska oratorij nosimo v srcu. MANUELA KELAV1Ć, Salezijanski mladinski center Celje Poletje je čas počitnic, čas, kosi vzamemo več trenutkov dragocmega časa za prijatelje, znance in sorodnike. Privilegij je. Če v poletnm času praznujemo svoj rojstni dan. Narava nas obdari z daljšbn dnevom in toplim vremenom, da sproščeno poklepetamo v krogu tistíh, ki jih imamo radi To poletje nam je prineslo âe eno upanje, da poletni čas pozitivno vpliva na naše žaljenje. Tako smo preživeli lepo popoldnez našo dolgoletno članico Rozalijo Pilih, ki je praznovala deveti križ življenja- Z nasmehom na ustih in hkratí s solzami v očeh smo ji ob njeni 90-letnjd stisnili roko, ji zaželi zdravja, sreče in veselja v krogu tistih ljudi, ki jih ima rada. Cila gospa nas je presenečena pozdravila na pragu svoje prečudovite in lepo urejene hišice v Medlogu pri Celja V teh dneh je pričakovala svojo prijateljico, poverjenico in dolgoletno prijateljico Anico Zupane, ki ji je želela pripraviti presenečenje. S tajnico sva se pridružili vožčilu z lepimi željami po zdravju in zadovoljstvu. Gospa Pilih je rojena v skromni družini, v kateri se je rodilo enajst otrok. Vsi so dočakali visoko starost, štirje bra^e oz. sestre so še živi in prebiva- jo v tujini. Gospa Pilihova pa je že dolga leta vdova. Skrbno jo obiskujeta hči in sin z družinama. Povedala je, da je recept za čilost v jeseni ávljenja preprost, in sicer v Življenju naj nas spremljata skromnost in trdo delo. Srečna je ob družini, sama poskrbi zase in dnižir^a ji rada prisluhne in kar je največja življenjska dota - zdravje ji služi. Da bi ji še naprej služilo, smo ji v imenu Dništva delovnih invalidov Celje zaželeli in nazdravili z željo, da se tako srečujemo še vrsto let. DRAGiCA MIRNIK, predsednica MDDi Celje Slovenska ekipa pred nijstno hišo don Boska Št. 70 - 8. MptMiber 2009 - TI ROŽICE IN CAJCKI Janež cveti poleti Janež kot estrogen Nekatere sestavine, ki jih janeževa semena vse-bujejo, naj bi imele hormonom podobne učinke. Janeževo delovanje pogosto primerjajo z delovanjem est roge na, zato ga ljudsko zdravilstvo priporoča za uravnavanje menstruacije, lajšanje poroda, z njim spodbujajo nastajanje mleka, blažijo težave v meni, povečujejo spoU no slo... Jeseni, ko vrtni janež (Pimpinella anisum) odcve-ti» nabiramo njegova semena, jih hitro posušimo in hranimo na suhem, temnem prostoru. Že stari Rimljani so ve-, deli, da se sladki janež poleg sladkastega okusa in prijetne arome lahko pohvali tudi z mnogimi zdravilnimi odlikami, Izvira iz vzhodnega Mediterana, od koder je našel pot tudi na vrtove srednje Evrope» kjer ga §e dandanes čislajo kot eno izmed najbolj priljubljenih začimb in zelišč. Se tudi vam zdi. da bi slastnim upog-njencem brez janeža manjkala duša? V ljudskem zdravilstvu ga že od nekdaj uporabljajo kot zdravilo za lajšanje slabe prebave, prebavnih krčev, napenjanja, kol-canja, vetrov, otroških črevesnih kolik. Z njim pomirjajo kašelj in spodbujajo iz-kašlje vanje, pa tudi izločanje mleka iz mlečnih žlez pri doječih materah. Novejše raziskave so potrdile jane že ve pozitivne učinke na prebavo. Pospešuje izločanje prebavnih sokov v črevesju in tako spodbuja prebavo. Ker izboljšuje prebavo in zavira razmnoževanje bakterij, ima tudi to moč, da lahko prepreči nastanek piinov aU izžene pline, ki nastanejo ob razkroju hrane, Odpravlja napihnjenost, uničuje zajedavce v prebavilih. izkaže pa se tudi kot učinkovita pomoč proti prebavnim krčem s spremlja- 6 — kg Dr. PIRNAT www.pIrnat.BÍ Piše: PAVLA KUNER jočimi vetrovi. Uporabo janeža svetujejo tudi za razkuževanje dihal in olajševanje izkââljevanja. Zaradi slednjega ne pozabimo nanj pri bronhitisu, astmi in kašlju. V pomoč je pri vnetju sapnika in sapnic, ki ga spremlja vztrajen kašelj, ter pri sapničnem katarju in dušečem kašlju. Deluje kot blag estrogen, kar je ljudsko zdravilstvo izkoriščalo pri lajšanju poroda, spodbujanju nastajanja mleka, uravnavanju menstruacije in za lajšanje težav v menopavzi. Z janeževimi semeni so oživljali željo po spolnosti pri moških in ženskah, ki jim je upadel libido. Janežev čaj pripravimo v obliki popart: žličko strtih semen prelijemo s skodelico vreie vode, pustimo pokrito stati deset do petnajst minut, nato precedimo. Za otroke vzamemo polovično količino. Dojenčkom in majhnim otrokom lahko damo žličko pop arka po potrebi v otroško stekleničko. Pri kašlju sladimo čaj z medom, pri uporabi čaja zoper prebavne motnje pa ga ne sladimo. Pijemo dvakrat ali trikrat na dan po jedi. Malčki imajo radi, če jim janež skuhamo v mleku in osladimo z medom. Ta pripravek naj uživajo po žličkah pri kašlju. Z janežem, ki smo ga skuhali v vodi ali vinu. lahko napolnimo laneno vrečko in obkladek polagamo na trebuh pri bolečinah, ki jih imajo otroci. Janež, namočen v vinu, so svoj čas uporabljali proti slabemu zadahu in pri težavah dlesni. PAVLA KLINER Z NOVIM TEDNIKOM zivite cene]ei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkorišča s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo. da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu In ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba narofnikov. lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI 12 POSEBNIH AKCUSgWESEŽTEVAJQ SPOPIiSÏÏMKAKARna DIHA Imovina v Cfty contni IIIMIIII 1>1I lU«*» GALERUA OSKAR KOGOJ NATURE r«SIGN CE L;£ ^ KR^ BAT UUAASiU 0£LAVWCA lesnina SKINAUT íwfťmm wift C6LJSKA I Mlekarno Celeki t^kmmi» «I áa« ^ w ««bvMkMOuM —— ZDRAVILIŠČE LAŠKO riM Mim AVTOCI-I.JI I diagnostika vcâl -»rvis motorjev • servis kos&nic, Mdnbtf ska 187,3000 Celjo. tel.; 03 40166 70, GSM 041675 010- tO% papusti ^ a sterrtvt -mMlfàBâÛeijM. iluMjanska ceste 39.3000 Cel|e -ofauluipu1002*tOAOv lOgretie •B2ELBBMAL Meribofske c. X 3000 Celje - 1DX popvct »]{■ ta ttofNve -ffAfmf^^K^RK^I^^TUMDmiM.MADa^ Celjskih kneiov a ^ Celje • 10% pspiBt a VM »Me Tel.;03&4425 35-10X»o»wt »pniDENPOINTCeUiflMfk Celie. sinčke Izbira RO^avřc- popust ob Mkupu da 20 m popust ob nehupu nad 20 EUfl •!iBjMJÏtii5£.MtzarskB tlelaviiics, Medioo 2fi, 3000 Celje. Osm: 041/736 272 • Notnnia oprema po naroâhi *■ KERROCK PULTI • 3% popust na vrodnost ittntíh aad 12S1,8| EUR, 7% popust aa wadaott im(ílaBtdh21^6 EUR • DTodalelna GoîMb. Arja vk 92.^301 Pstrovie - popust velia u ízdrikt lastna prunodnje, ae vtlia n 9kt\\%U e«iw .MR&viJirjinvm(ABOHWCS.P uieki^ve l Celje, trgovine a wivaňtlw-10X popust a vse odelka »KjggftU VERONA. MafotĎf ceRierCeQe-IDYpapwtpiiMiiupubrm-kirtíco predlidita ob aaroNu! • PRpTřCT SERVIS. Ul. Uona Dobf otln^ke 27,3230 Ufífyii. Rogaška «sta 19.324C Smaije pri JelMh • 10% popusta na opti&to asstavstav podvozja in do 30% popoata ob nakupu ámsUb pnevmatik -OPTIKASAtJSIR. Leveč 38a. 3301 Petrovce - B% popust ob nakupu soaćnifa o^l in korake^M okvujn v vsafa apilovih P€ vStovanji »SLADA D.Q.D. PtrnamiŽka 4.3000 Celje, vse » ogievenle in vodovod, tel: 03 490 47 70, GSM 051 B2B 793 • 1ÛX popust •TQP-FÍTD.O.O. loavčBva ulica 22. Celje * 10% popust •TK^RMANA D. Wellness Park l^lko nudi 10% popust a bana, savoa + bazen, solani -TtiERMAfiA. D. D.. ZDRAVlLJŠtt LAŽKQ mé 10% WWUSt u b>20B. wao * bazaa. fítnes. sal«^ tar maža, kopeli is druge wellness storítw, toesačH in Istne vstopnica • FURfíSPOftTTKADřPm. Ma^a - Spaiiřeve 8, IDDD liobljsna • 10 % popust na vso obuíáv; no ve^ za okoBska «ene. Frizerski studio Vrrdcv Prtra Uliuakev3.33]OŽa3ec telefon: 031/305-081 goklenpoint Cei^ska Mohorjeva družba. b/[V\ rai/ijica VIDIM Q^pdka C•■ t •»!< b * imui M TŤ c«^« cvaiaa ^-nutui ^iilolfJr GORIŠKA BRDA. o WELLNESS PARK LAŠKO HM MM NA fm ' I»—titv I ^nm - 00 ZLATARSTVO GAJSEK — QOit€ Slovenijo V * kikJVlll(illJ SVSATvA — •imilGiavmt7g9,Cdie.034926888-1ÛXpep«l(ra2oanaàdofcevok6gi| •fflg£l«KlSTtmiO FASHION. Vartiev Petra S.O.. Uto tri^ SX popust . SKJf^Or STOflfTVi SIMgN JFTEflfyW SJ» Vnmie^a 10. Cefe » IPX oootist . CmSM MQHGRJEVA 0RDŽ6A - MOHORJFVA KNJIGARNA. Pralefivova ulica 23. 3000 Celje, teiefon: 03 49014 20, »poHa: kfijfgamfrce^tfskafnohorjeva.si. SXpopust na ka^iM izdajo carska Mofuqava Aiôba • ppQJEICTMft1M2mBIN&D.aQ.. Bar Chifa Taraca. ASkerfcwa 14 (Ctíeíapafk), 3000 Ce^-10% popusti pri codrtatSt 3230Semjiy10Xpoputl ne veljavne melopmdejns nne Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju. Mariborska cesta 66. Celje • 10X pi^ust na vse vrsta krvha • tfSy^piL Lav« 18 - 3X ooo«t na obUwHaoo a^atvc imáůfíů aft, tmadi, paifvthùki • VIDIM OPTIKA center optike. Mariborska ceste 68 (Poslovni center EK), 30M Celje - popust ob nakupu soB(mb o^l, korekcqskib okvujav in komoktnih lai. Ob oakupv vsoj dveh Škatlic kontaktnih leč noinjo grain tekočino 2a EsiSo (80 Vsak naro2aik prejme 1i tetoo ob pracfloiitM xáasih» etin n hrpioo n Qèêh. •anafflilifijL ^«Vêeva ulica 21 Cdje Prodajai caattr Uedbg 16: poevmatifee Uaflovoo snamka AURORA. Půpwt je 40 Kn konině upotobníke. Telefon: 03/42614 02 ali aurore@avlcK«lje.si. Mci^ velje v maju in [uniju ot dc prodaje zalog, popusti se ne sestevajo. . Klfr GOmŽKA BROA Z.D.O.. UL Frsňkůtovskih řflev 17,3000 Ceîie Telefon: 03425 16 80 10 % popust M Bose lostM proizvoda. ♦TIPS • Cente» Inovertsmeoa oodietwžhfa d.o.p. Ul. XIV. ÚMÉ^ H. 3ooo Celje . Telefon: 041 053 378.03 4325168 $ % popust n storrtve posredovan|a prt pramatu oepromičnin in pri prvom račinu za računovodske storftve Hiidinje. Celjs. Telefon: 03 5410 478 10X popust ffftTt» 8% popusti za oakup vozovnice za nihalko Št. 70 - a. september 2009 Čim več zdrave kmečke pameti To šolsko leto prvič organizirano cepljenje šestošoik proti HPV in tretješolcev proti oslovskemu kašlju - Med mladimi vedno več duševnih motenj Za zdravje otrok od vstopa v šolo do konca šolanja skrbijo v dispanzerju za Šolske otroke in mladino v celjskem zdravstvenem domu. Kot poudarja predstojnica dispanzerja« specialistka šolske medicine Ksenija Goste» dr. med, je velik del njihove dejavnosti usmerjen v preprečevanje obolenj. Cepljenja imajo med njimi pomembno vlogo. Med opaznejšimi novostmi pri delu v vašem dispanzerju je letos začetek organiziranega cepljenja šestošoik proti humanim papi-loma virusom (HPV). Kako ste se na to pripravili? Pripravljeni smo, cepiva imamo dovolj. Od ostaiih cepljenj se to cepljenje razlikuje le po tem, da je prostovoljno. To pomeni, da bomo cepili le deklice, za katere bodo starši podpisali dovoljenje- Cepili bomo ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne Šole. Prvo dozo cepiva bodo deklice dobile na tem pregledu, naslednjo Čez dva meseca in tretjo 6 mesecev od prvega cepljenja. Lahko podrobneje opišete sam potek? Ob sporočilu, kaj potrebujejo otroci ob sistematskem pregledu, bodo starši šestošoik dobili še posebno brošuro, ki jo jepripravil Inštitut za varovanje zdravja, ter v podpis list z dovoljenjem za cepljenje. Zdravniki bomo tudi obiskali šole In na roditeljskih sestankih podrobneje seznanili starše s tera cepljenjem in njegovim pomenom. Prvo skupino šestošolcev pričakujemo na sistematskem pregledu čez dva tedna. Upam, da bo večina deklic prišla nanj s podpisanim dovoljenjem in jih bomo lahko cepili. Zakaj je pomembno, da se cepi čimveč deklic? Nekateri humani papilo-ma virusi povzročajo spremembe na materničnem vratu, iz katerih se razvije rak. Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši rak pri ženskah, za katerim v Sloveniji vsako leto na novo zbo-U preko 150 žensk, 30 do 40 jih umre. Ker okužbe, ki jo povzroči virus, ne moramo zdraviti, je še toliko bolj pomembno, da jo preprečimo. To nam omogoča cepivo proti HPV. To je edino cepivo, ki preprečuje raka. S kakšnim cepivom boste cepili deklice? Cepili bomo s 4-valentnim cepivom, torej cepivom, ki deluje proti štirim virusom. Med njimi sta dva najpogostejša virusa, ki povzročata raka. S tem cepivom preprečimo vstop virusa in s tem spremembe, ki jih virus povzroča. Kaj pa starejše deklice, ki Še niso bile cepljene? Se tudi te lab ko cepijo v vašem dispanzerju? Je zanje potrebno cepivo plačati? Brezplačno cepimo šesto-šolke. To mlado skupino deklic so izbrali, ker verjetno še niso imele spolnih kontaktov in še niso okužene s HPV. Cepljenje za starejše deklice je potrebno plačati. Kdor se odloČi, se lahko cepi v našem dispanzerju ali na zavodu za zdravstveno varstvo. Pametno bi bilo, da bi se cepile vse mladostnice in mlajše ženske. Strokovnjaki priporočajo cepljenje do 26. leta starosti. Za cepivo proti HPV strokovnjaki ugotavljajo, da je dokaj varno. A to bi naj veljalo tudi za ostala cepiva. Kljub temu lahko pride do zapletov. Zaradi strahu pred njimi nekateri starši ne dovolijo cepljenja svojih otrok. Res Imajo starši ob cepljenjih tudi pomisleke. Z našim znanjem in izkušnjami jim skušamo raziožiti, da je to edina prava zaščita. Cepiva so varna; tolikokrat so bilažeprelzkuŠena.'T\jdi cepivo proti HPV je varno. Narejenih je bilo veliko preiskav, pravzaprav največ doslej. Sicer pa vsakega otroka pred cepljenjem pregledamo in ga cepimo takrat, ko je sicer zdrav. Verjetnost komplikacij je zanemarljiva. Govorim iz izkušenj, saj v šolskem dispanzerju delam' že 25 let in v tem Času pri nas nismo zabeležili resnih komplikacij po cepljenju. Ker je to edini način za preprečevanje vrste resnih bolezni, cepljenje vsekakor priporočam. Je cepljenje proti HPV letos edina novost? Ne. Še ena je. V tretjem razredu smo otroke doslej cepili proti davici in tetanusu, letos jih bomo prvič Še proti oslovskemu kašlju (tako kot v predšolskem obdobju). Ksenija Gosta Zadnja leta se je namreč oslovski kašelj znova razširil. Cepljenje je le del preventivne dejavnosti dispanzerja. Med bolj znanimi so sistematski pregledi. Kaj na njihovi po^agi ugotavljate p zdravju naših šolarjev in dijakov? Telesno so dokaj zdravi, opažamo pa, da je duševnih motenj bistveno več, kot jih je bilo nekoč. Na sistematskih pregledih spremljamo rast in razvoj otrok, spremembe na področju telesa in psihe. Z našimi ugotovitvami seznanimo izbrane zdravnike, ki. po potrebi opravijo dodatne prevede in vodijo nadaijnje zdravljenje. Inštitut za varovanje zdravja RS je letos ob začetku Šolskega leta pripravil popotnico za učence, starše in učitelje, v kateri poudarjajo pomen navad zdravega življenja, ki se oblikujejo prav v mladih BobKar stare- i-H A^re^ii-n ào Ko^ntA HOTE L"- C E LJ S K A PREIZKUSITE PRVI IN EDINI letih, obrestujejo pa celo življenje. So po vaših izkušnjah opozorila potrebna? Ttjdi mladostniki na Celjskem se premalo gibajo, premalo spijo in nezdravo jedo. O tem, kaj bi morali spremeniti, jim govorimo na sistematskih pregledih in ob obiskih v šolah. Trudimo se, da bi bili uspešni tn verjamemo, da se vendarle spreminja na bolje. ,Slcer pa zdrav način prehranjevanja izvira iz družine. Pomemben korak naprej je bil narejen lani, ko so srednješolci dobili subvencionirano E^Jto;.. no. Obroki, ki jim jih ponujajo, naj bi bili zdravi, s sadjem in z zelenjavo. Povsod niso. Drug problem je pomanjkanje spanja, ki je vedno bolj izrazit pri mladostnikih. Pomemben je bio-ritem spanja, saj vpliva na samo po dob o, na psihično počutje Šolarja in mladostnika. Na sistematiki se pogovarjamo tudi o tem. Skušamo pomagati, najti rešitve. Problemov Imajo mladi veliko, sami ste rekli, da vedno več. V Celju ni svetovalnega centra za otroke in mladostnike. Mislite, da je to huda pomanjkljivost? Absolutno. Svetovalni center bi bil nujno potreben. Že zelo dolgo tudi sama sodelujem pri prizadevanjih, da bi ga dobili, a se Še ni našlo dovolj denarja. Tak center namreč potrebuje vrsto strokovnjakov. Naša pedop-sihiatrinja je preobremenje- na, zato pošiljamo otroke in mladostnike v Maribor in v Ljubljano. Vsi so prezasedeni. Pogosto, ko rabimo pomoč takoj, danes, te pomo-6 ni. Katere so najpogostejše stiske mladih? Gre za različne zasvojenosti, tudi z nedovoljenimi drogami, za negativno samopo-dobo, za motnje prehranjevanja. V tem obdobju $e začenjajo kazati tudi razna psihiatrična obolenja. Res potrebujemo pomoč specializiranega strokovnjaka, da skupaj z nami rešuje takšne jj^lejjie. v tem šolskem letu seveda ne moremo mimo grozeče pandemije nove gripe. Kako ste nanjo pripravljeni v šolskem dispanzerju? Zelo dobro, saj smo se pripravljali že celo poletje. Mislim državo, naš zdravstveni dom In naš dispanzer. Vemo, kako bomo ravnali v primeru resnične pandemije in imamo navodila za ravnanje v posameznih primerih. Kaj svetujete šolarjem in staršem? Kar pogumno v novo šolsko letol Čim manj panike in čimveč zdrave kmečke pameti. Saj stvari sploh niso tako hude. Sicer pa se učenci lahko vedno obrnejo na nas, na šolskega zdravnika, na izbranega zdravnika. Nobena juha se tako vroča ne poje, kot se skuha ali drugače - vsi problemi so rešljivi. MILENA B. POKLIČ Folo: SHERPA Hoja po nordijsko Klub nordijske hoje Celje pripravlja danes in jutri na Savinjskem nabrežju pri mestni plaži od 16. do 18. ure predstavitev nordijske hoje. To obliko vadbe želijo namreč približati čim večjemu številu ljudi. Nordijska hoja je primerna za vse ljudi, je cenovno dostopna, najboljša pa je za srednjo In starejšo generacijo ter za ljudi z zdravstvenimi težavami. Člani kluba nordijske hoje imajo vadbo vsak četrtek v mestnem parku. 2a vse, ki bi se jim radi pridružili, pa organizirajo tudi tečaje nordijske hoje. Vse to bodo predstavili danes in jutri, obiskovalci pa bodo lahko tudi pod strokovnim râistvom poskusili pravi način nordijske hoje. ŠK NOVI TEDNIK F»Timwožci 21 ISCEMO TOPEL DOM Ce nismo na spletu, smo pa v časopisu! če ste prejšnji in predprejšnji teden nazaj brskali po naši spletni strani, ste verjetno opazili, da je priSio do napake. Slik živali si niste mogli ogledati, ker jih enostavno ni bilo nikjer. Tako niste mogli spremljati, kateri kužkl in mucke so priSil na novo v zavetišče in kateri so iz njega odšii Morda je bil kdo izmed vas zaradi tega slabe volje (veije-mile mi, tudi zaposleni v zavetišču smo bili)» ampak upam, da ne preveč. No, za- deva je sedaj popravljena in zopet lahko dnevno spremljate prihode novih varovancev. Naša tajnica vsako žival, ki pride v zavetišče, najprej fo- Kdo sa je spomnil, da je letos fni-fru zopot v modi? Meni ta frizura čisto ne ustreza. (7324) Ker so notranji oblikovalci vaših domov za letos zopet napovedali banra tekstila in pohištva včmo^eli ítombinaciji, sam jaz kot nalaŠS za v vaso dnevno sobo. Pa se čist sam. (737B) Zrvijo, sem svetlo-navo-sna mesanka z nemškim ovčaijem. Stara sem že 4 mesece, pa se vedno nimam imena. Jaz bi se poimenovala Tara, kako bi mi pa vi dali ime? (7404) to^afíra, nato sliko obdela, da je živalca maksimalno prikupna in ljubka, nato pa ob-ddano sliko >obe$i« na spletno stran, da $i jo vi lahko ogledale. Preprosto, kajne? Do naslednjič lepo pozdrav, ko vara morda povem spet kaj o gradbenih spremembah v zavetišču. NINA STARKEL Uradne ure: od ponedeljka do petka od S. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; splet-na stran: www.zonzani. si : telefon: 03/749-06-00. VODNIK 20.00 Celjski mladinski center Katra PetnčekrVečkrđi otvoritev razstave T0IIEIC8.9. 17.00 Otrc^tó muzej Hermanov brtc^_ Pozdrav Hennana lisjaka prvodolcem 17.00 Mestno otroško igrišče Vdenje_ Odf^ie razstav« Vrtca Velenje 17.00 Vila Mojca Velenje Ustvarjalnica za otroke io starše Tbrfcoi« peta 18,00 Tïg celjskih knezov in Stražni stolp Žalec Od Cdja doŽaka, IV. mednarodni iolklomi festival àmntûstnaoQXffiteiff&iivala 18.00 Sâvinov likovni salon Žafec_ Šivanje in krojenje odprtje razstave ob 10. let-niđ deiûvanja Univerze za ae^žíviferyskoobdobje Žalec 19.00 Feed Knjigarno Kulninuca _vVdepju__ Velenjski dvtorji se predstavijo Uierama branja, I. del 19.00 Knjižnica Lažko_ Pogled vustvarjanje na-àlh občanov in Ignacij Orožen otvoritev razstai>eúiretítal pesmi dorruiûnavvizvedin Maň je UpovŠek SchuUer 19.^5 Dom sv. Jožef Ce^je Koncert letnega orgelskega cikiusa riasicpc^or^misiMûriûI!^ restegi ter troberuača Marin Zokić in Petar Obrado-vič SRiDA«9.9. 10.30-11.30 in 16.30-17.30 Muze; novejSe zgodovine Celje_ Demonstracija obrti: mo-distinja predstavlja se Marta Žohar 19.00 Muzej novejše s^odovtne Celje_ Robert Hutinski: Celjski portreti oacrifcv o Woîne fotografske razstave ČETRTEK« 10.9. 10.00 Dvorec Novo Celje 2alec Srečanje upokojencev PZDU Celje 15.00-17.00 Muze} na prostem Rcffltec___ CdKlarska delamica predstavitev idaelje družine v panju in vlivanje voska 1700 Dom starejših Sentjuf Igor Dosedla: Lahko se zgodi tudi vam predavaš^ 18 jO Kulnimi dom Velenje 20 let Pikinega (estivala 5ueú2nosr 20.00 Center konjeniškega Spona Celje, Lopata 43 Kuhumlgalop r\astopajo Kvintet Gamma in klarinetist Miha Žgank KINO 19.00 Galaija Velenje_ Spomelj) niki - sprava pogcwor na temo muhime-dijskega pro;efefa Staneta Špegla PLANET ms Spmri a mit. i. 9 ki ««d» B. 1 Kiiiiiimip ifi ti priifiuitiB pnvk« do spr«iMfld» program«. Sr»z povntk«4,30 vhl^ú 19.50. 21.S0 BrâfM. kotMđj« (la«} 21.10 CscoCbmf. bio^ntski dnfflt 1S.50, 18.10,2030 figrUd in tenivil zAivi. uú-mnna dorrđ^a pustdoviâfta • siftfnnlznn 1S.20.17.30. 19.40 donû^ôska pustakwifiM )9.20 G>fwn 3D, domUi^ki puvtďovf âiu-podns^ov^on 1S.4a 17.&0 Ma rwiet, lomantíčne Jmitá-P 13.sa. 19.ÍX). 21.18 HioY Pftttir in prwK maicnc kr> ^ domHljiiskx puitojovi6n8 2U0 LtdtM doba 3: Zm dnoiivrw, ťBiÉwkunitdBe-iinhřDníDfir 30 16.00 Norima bnlw. voins al(tiia MM. 20ia SoAbfta«, nmsntřína InnwSía 16.16.18.40, 21i)Û Vfo Dioja iHvia, romarm&ia kfifl» d^ 16 30. 2a.50 Valovitka® - je moderna kritina za naraven in estetski videz strehe Streêno ploščo Vatovitka® slovenskega proizvajalca Esdt odlikujejo majhna teža, enostavna in hitra vgradnja, dolga življenjska doba, ter visoka k^ovost naravnega in ekološko neoporečnega vlaknocementnega materiala. Vâlovilkâ® je izdelana iz okolju prija^iega materiala viaknocementa, ki ga sestavlj^o cemerit, armirna în procesna vlakna, polnila» voda in dnj^ dodattà. OdSČne fizikalne in mehani lastnosti plošč, se odražajo v dolgi Sv^enjskJ dobi 50 let, so rezutrat dovršene ç^rtcarsks teivologije, ki se ponaša z dolg<^tnimi Izkušf^ami r^ področju izdelave strešn^n in fasadnh plošč iz vlďm^ementa. Vaîovttka® je primema za vse vrste strehi novozgrajenih In dotr^anih stancvariskih hiš, družbenih, Industrijskih in kmetqsîflh cá^eMov z naWonom od 7® n^ref. Je ekoJoško neoporečna, estetsko dovršena ter enakih o&i^ in dlm^^z^ kot stara salonitna plošča, zato je n^pffmofne^la za r^eno zamenjavo. Pomeml^na lastnost viakx)C8mentn€ga matenaiaje, da "diha'. To pomeni, da Valovttka® uravnava vlažnost v prostofu tn preprečuje nastajanje kondenza. K temu dodatno pripomore pre^ačevaro sleme, M omogoča, da se s toplim zrakom, ki izhaja na prosto, ekDča tudi viaga. Odločflna prednost V^ovi{}e4)aivana- Barva ie matirana in daje strehi naraven in estetski videz. wvyw.noiritediiik.coiii www.radiocelje.coiii DELA Prosta delovna mesta objavtjamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljalo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovna izkušnje« posebno znanje tn morebitne druge zahteva). Vsi navedeni in manjkajoč! podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služS in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: httpy/wNwv.ess. gov. si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pn objavi mogoče. Uf ccuc OSNOVNOŠOLSKA COBRASA DEUVEC H . hK^; C^O V PRISZVmil. PnPHAVA ZA ÏÏHTAUE. PAKIRANJA WÏA V VRB^ TER ZUEAfUe LtÏÏH NA PMHD: Û& LOČEN £AS. 12 »O mi I^OIZ^^HMJA. THGDVINA. STDRim. 0.0.0. HA^ie0RSKAaSTA66,3000iaS SREDNJA POKUCPU tZNRAZBA POMOŽM KUVK V KlAVKia V OKOUO QUA • Mfi: IZVAJAME OPRAVIL V KLAVNICI. RAZS& KU IN KROJEUJ. DOlOČ» ČAS. 6 mSlWi, }1.a20S9: TR^HKWALJIER KMW0V9S m Rrrvi OAO. LiSKÛâ(OVA IHTA 9 t 1000 ULfBliUA SR€DNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA troeRAZBA POUĆfVAMJE VQ2US Wt POUČEVARIE PRAKTIČNA VO^E A IN R KATIGORUE, mtSH ČAS. 6 MESECiV« 16.9^009; AVTO ÍQIA B & M KRAJNC. ÏÏIGOVINA. STOItfTVl AVTD âllA. OM.KREKOVmG1.3l)OOCEUE PRODAJALEC PROOAJAIK • SVFTOVAIE • M/l SVHOVAMJE IN PRODAJAPROimOEMK ARTIKLOV PODJETJA •23mnicino^alhapdmjffiga pro6rai1u. OaO^ČAS. 12 HEm 13.9.2009; THOODOM NO. t. nSOiZVDOUA IN TRGOVINA. aO.O. ZAPU-2E ID B. 4275 8ÈGINJE NAGOOERISKEK NATAXM NATAKAR V HOTÏLO ŠTDRMAN CCU! • U/t STUEÎBA JEDÍ IN IOJAC, HAUC. K0SL AU CAA-T^ NEDOIOλ ČAS. ItSiOaO: ANTON MME ŠTOftMAN Zř. ■ 6QSTUJř HOTEU ^TORMAN. RIUSKA CESTA 10.3311 ^HPÍT!R V SAVIUSKI OOUNI PEK KUVK IL - hf/Ž; ^LSKIOELAVEC V PROIZVODNJI IZDELDVANJE PflOlZVOOCV PO i^VN^ NALCeU. ČlSÍENJ£ PRtHZVOONIN NAfflAV. EH SAIAÍE IN PROSTOAOV. TRANSPORTIRANJE Z ROČNIM VlU^RJEM. SAMOSTOJNO EVAJAWE ENOSTAVNIH ffîOlZVDONlH I1AU3G TB) ÛSTAU OELA PQ NAL06U VODJE ENQTt DOLOČ» £AS. B N^ECEV. 9.BÍQ09; AĐECCO K,R., KiUfflQVSKO svnovaflii aojx pc^ižmca cqje. uuca )aV.ÛIVIZUE6.30(KtaLfE PROMHNI TEHNIK DISPONENT PROMETNIK • H/h DISPONENT PROHETTIfK • ORfiAMZAM TRANSPffiïïA. NEDOU)^ ČAS. 8.9JB09: RAHiC L06IST1KA. mMSPORT. T1I6DV1NA. POSLOVNE STOfUT^ 0.0.0. CAWARJEVA OUCA a 3000 CEUE KOMERCMLNlTtHNIK KOietClAUll PREDSTAVNIK NA TERENU M/t PRODAJA TISKARSKIH STORITTV KA TERENU, DOLOČEN ČAS. 5 K£SE1£V. 9.9 J009: FOTDUKTR-60VINA. aWlCNE ^ nïï06RAFSK£ STlffllTVi DJ3.0. IÏKARSKA CESTA 4.3000 OLJE LESARSKI TEHNIK SAMOSTOJNI MIZAJ^ • M/i IZDEIAVA NOITlA HIE OPREItí PO NARDâLli NEDOLOČEN ČAS. 1.10ÍJ1D9: MID OPREMA MIZARSTVO IN TDS^ VnA. M.O. VOJNIK, Vl^UA VAS IS. 3Z1Z VDJNIK VtilA STROKOVNO IZOBRAZBA R^REIfT V flSARNI • M/t' S^JEM IN INFOft* MIRAKJE STRANK. I^OČEN ČAS. liSim DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVFTOVAUE IN ORl^ SE SÎOHTVE 0J).0. TltíAá(A CESTA 2.1QDÛ UUDUMA PROFESOT DERKTOiOOJE ZA SLUŠNO IN OOVORNO MOTENE LOGOPED VZDSJEDE PEDOPSWXOCUA-M/t OPRAVUAfl)! OaiN KALOGNAPODRDÙU OEU ZOTm S POSCBNIMI POIB^L N^DaOČEN 16^.2009: ZDRAVSTVENI DDM CUE. BRE< l/A OLiCAS, 3000 CEL^ PROFESM RAZREDNEGA POUKA UČmU WHEDNE6A POUKA • H/t POi^A< UE V S. R, DOLOČEN ČAS. 2 MESfCA. 9,9i006: OSNOVNA ^LA DOBRNA. DOBRNA 1. 3204 DOBRNA OIPLOMIRANI INZEKIfl AACUNAIMI-ŠTVA IN INFORMATIKE (VS) miA PRDJÍKTDV' M/2; IZBRANI KANDIDAT SU ORGANiaRi^ VODIL. JSKLAJEVAl IK IZVAJAL PROJEKT? T!R IZDELAL PLANE ZA IZVEDRÛ m JOaOV. NUOIL POMOi PRI IZVAJAKJU PftOJ»* TOV. SESTAVUAJ. FUNXCHMALK SPECIFIKACUE a PROSRAME PO KAROČILU NA^AL m£ IN SOOELDVAL Z INSTÏÏUD. ZNANSTVENIMI IN STROKOVNIMI INSTTTUCUAMI m S KOOPERA» TI IN NAJIOČNIKL IPa; OOlOČEN ČAS. 12 MESE* CEV. 11.9^09: ADAMS0FTD.01 PROGRAMSKA DPfïMA. lOOnČEVAUUCA U, 3000 CELJE OIPLOMIRANI INŽENIR EifKTROTEH-NIKEfVS} INFORMATIK Vll/I • M/t SKRfl ZA STOJMO IN PROetAMSKO OPREMO V BOLMISNKI SAMD STDJNO IN ODCOVDRNO PLANIRANJE IN NA& zon PROJEKTOV. KDOftOINACJA IN IZVAJANJE âRJHJE SISTEMA ANAUZA IN DEHNIOJA FUNKaONAiMIH ZAKTEV. TEST1RAME IN tM PLEMENTACUA. Wm^k DOKUMENTAIUE IN POROČIL JVAJAUE NOVIH FUNKCIONALNOSTI TER PODPORA UPOftAMIKDV. ITD; NEOOU&N ČA& 12.9.2089: SPIDSNA BOLNI^ICA CEUE. OBLAKOVA UL)CAl3aOO CEUE OIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) FINANČNI KNJI60VD0JA4NAimK • H/l FINANČNI KfUCOVODJA'ANAiniK. NEDOLOČEN ČAS. 12.9.200S: MIK MFDNAftOONO TROOVSCO IN PROIZVODNO POOJHJE. OJXO. CEUSM CE* STA SS« 3212 VOJNIK DIF^OMIRANI SOCIALNI OELAVEC (VS) STROKOVNA DQA PO PROSRAUU ÎS^^ SVFTOVAIUE ŽENSKAH IN OTDOKDM. ^AM NASIUA. DOLDČIN ČAS. 7 MESEEÏV. 11.3^059; ORU^ REGIONALNA VARNA WŮk (HJl KO-CENOVAlJUCA8.3000aUE UNrVERZTTETWI DIPLOMIRANI PRAVNIK OOVHNISKI PRIPRAVNIK M/l OEID V ODVETNIŠKI PISARNI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 19 JÍ099: VERSTDV!EK BOSTJAN • OOVETNIK. LJUBLJAN»A[ESTA5A.3DOOCEL}E UE LAÍKO AVTOMEHMIK AVTDNeHANHCOanVNOMESIO V RADEČANM/ Ž • WÍ AVT0MEHANI(!NA IN VliKANIZERSXA (BAVILA. D0U3Č» ČAS. 12 MESECEV. Um: ffiCSAR POSREDNIŠTVO IN STDRITVE O.aO, AR> ME$K04U2a{]BR{STANH:A stbojnik STnUNIKr8M'M/tiZK0P(.ZAStPI.0eLABANJ£ BREâN IN PODOBNO: OaOCEN ttë. 6 MESECEV, 9.9.2009: A IN A • VESMJAK GRADDENISTVD. KMETUSTVO. TTISOVINA D.O.D. VALVASDUfV TK6fi,32;OlAâKO SREDNJA POKUCNA BOBAAZBA RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! dlnie! za velike in male aoápo \mame buk 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR ii A i/<.'ť'/'r /t I/: ••• '(•• .< 1/7/ tf— ffihi'^ II Informacije: 03/4225-100 Podpctn* nsilov: HABOClEHiCM o^nlditHMnćaB nepreklicno nsmcam i^spreklicno rtaročscn neprslilicno naročam izvodov iM v AKCUSKI PRODAJI narofi dvs, dobiS trf po cen 20 EUR poitnn«) !Í po cenf 10 EUR z» izvod\* poltnlns}. inrodov knftgs Kuhâ«to bukw - vlapanifc ritran^naîn zaganownie žrvíl pa cen 7,93 EUR » mod (• poi^rnal. izvodov knpge Zdravitei ^[i in žalne mftisniei po ceni IQ čUR 28 ínrod poŠLiiná). NtrofillnícQ poSIjitena nulov: NTâflC d.o.o.. Prežamova 19.3000 VOZMIK MOflNEBA VDZIIA M/t PREVOZ RLA-GA ro SlOVEHJI, OOLOCUi ČAS. 12 MESÈCCV, )imm: avroprevqzki^ icor rop. s.p„ ULJCAQfZli33RADEb NATAKAR NATAKAR • H/t STREŽBA HRANE IN PUAÍE. OOlOfEN ČAS. MUm PENZICN VRAPARK. FRANC CAMION. TRUBARJEVA IlUCA S. 327QLAdU] FRIZER mm ■ DELOVMO MESTO lA^ - U/l VSA FRIZERSKA DEIA, NLICBMO REOUI20SRAŽEVMJA. MOŽNOST ZAPOSUm 2A kPOLOČEN ČAS OOLÎNÏN ČAS. 6 MESECEV, B.9.20B9; FRUERSW SALON MITJA MITJA TAVČAR S.P. TOMŠIČEVA UUCA 8, mO SEŽANA EKONOMSKO KQMEHCEALNITEHNIK SVETOVAL ZA NOTnANJO OPREMO • M/l' SVFTIUE STBANKAM PRI PflOOAJI PORIVA. iZOaUJE IDEJNE ZASNOVE \H SUa IZSTAVUA PflQIHAÍUN! IN RAČUNE. VOOI PREOPtSANE EV^ OENCE, IZDaUJč ?9miHk PORDÛIA. Rf^ REKLAMACUE. SE VKUUČUJf V MARKETINŠKO AKTIVNOST POOJETJA _ OOiCfôl ČAS. 12 KSECEV. 9.9ÍI30S; PARON [fSNA WII^UA 0.a0.s SPOlMiA REĎCA100.3270 LAŠKO VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBFIAZBA 'VODJA INVESTKUSKE SKUPINE • M/t' SOOELt^ JE m INVESTKUj^ IN INVlSTtCUSKEPinJ VZDB-2EVAMM PREOLABA IN NAČRTUJE POSAMEZNE INSISTICUSKE NALilS. SOtfUiJE PRI KOORDI-NAQJI OEU TUNAUIH IZVAJALI». SOOaUJE PRI PRIDOBIVANJU ZAKONSKO PREOPSSANE OOKUMENTACUE'; ooločeil ČAS. B MESECEV. 12.9^: RIMSKE T!RK ZDRAVJE. PROGRAM DORREEA POČUTJA. TURIZEM. a0.a. TOPUCE 10.a272»MSKETOPUI^ PfiOFESORSLOVENŠ&NE PROFESOR SLOVEN^NE H KNJiÍMIČAR • M/l POUČEVANJE IN OEUI V KfUIŽNCL OOOftN ČAS. 1 mtt. 9.9Í009: JAVNI ZAVQO OSNOVNA SOlA MAFLTANA NEMCA RAOEČE. ŠOlSKA POT 6. 1433 RADEČE EKONOMIST ZA AMAUZE IN PIANI-FUUUi POSIOVM SEKRETAR • M/2: KOOROINACUA. KONTAKT S KOPO. ORGANIZACUA SESTANKOV. VODEKJE OOKUMENTACUE IN ViSm DOLOČBI ČAS. B MESECEV. m.TH^ SECA PIA^ PROIZVODNJA iN TRGOVINA. MX POOSMIHEL 1.3270 LA⌠MEMOZmJE ~ VOZNIK VOZMK TOVORNIKA VOZILA H/l S TOVDflNIM VOZILOM tPRAVUA PREVOZE BIA6A (VS^A EVmk VOZNIK V CEST11EM PROMETU, 00* LOČ» ČAS. 6 MESECEV. 8.9ÍD09; TRANSPORT KÛKAU. PREVQ»IŠT^ IN 5T0HTVI 00.0. GCUČNIKDVA UUCA Si 33^ MOZIRJE F^OMEINI TEHNIK (mSANIZATOfl PREVOZOV • H/i ZBfRA. UREJA IN O^iUJE INFDRMAOK IN POOATKE O PO- mmn prevosi^ za naročnike načrtuj. OflOANISRA IN DOLOČA IZVEDBO m ČASOVNO PlANlRA PREVOZE D0U1Ď V0210. PRIPRAVI OOKUMENTACUO O VOZILU IN OIXOČI PREVOZNO POT VOZNIKU ZAfîOÏÏM PREVZEMNE USHNE IN aiAGO TER ĐOKUMEKTADJO ZA PflEVOZ MUA POSTOPKE NAKLADjUUA. TRANSPORTA IN IZROČANJE OlASA NAROČMIKOM; OOLOČEN ČAS. 12 ME^. n.9.2009; TRANSPORT KOKAU. PREVOZNIŠTVO IN STORITVE. DJ3.0s GOfČNIKO-VAUUCAS. 3330 MOZIRJE M SLOVEPiSKg KOWJiCi DELAVK BREZ POKLICA ČISTIIXA H/l ČIŠČENJE mMK EKISTAVA HRANE. OOLOĎN ČAS. 24 MESE(^, m2m VEL6DST PROIZVODNJA. TRGOVINA. STDRITVE O.O.a,Vn&iE85E, 331D2AI£C NIŽJA POKLJCNA IZOBRAZBA (00 SLff) PREDDUKCVANJE KOVIN - hVt DELO NA PREOBUKOVAiNIR STftOJIH. m NA VF GE NERATORJU IN PE^ ZA PREODUKOVANJE. MONTAŽA IN OEMMTAŽA UTOPNIH OftOOU IN OSREZIlJilH ORDOU. KONTUOIA PROIZVODOV. VNOS PttMTKOV V AACUNAUIIK SPC. m NA EKSCENTER STISKALNICAH (TOPLO PREBUA-UE IN O^EZOVAHJE ODKOVKOV, KDNTBCU DOKOVKOV. RA^ MATUUjUAI. NOTRANJI TRANSPORT MAHAIAU. ORtWJ. POUZKUUIV. VBRŽEVANJE « ČEŠČEKIE OaOVMH ffîOSTIV ROV. NAPRAV IN PfU^MOČKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 109Í009.' MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. DXLO. STRANICE a. 3206 STRANICE NATMOW DELO V STREŽBI • M/t' STREŽBA HRANE iN Pfr JAČE. DOLD&I ČAS. 12 MESECEV, 1i9Í0(S: PSOVB 6LUIKA MERNIK KRAU S.P. UfTOVSU UUCA 9.3210 SU3VENSKE KONJICE NATAKAR • M/l STREŽBA HRANE IN PUAČE. OOUlČEN ČAS, 24 MESECEV, 1^9.2009; mJSOST PRUZVOmJA. TBGOVHIA. STORITVE O.O.O.. VFt> 6JEgS&331QŽAUC mtm ■ H/l STBEŽBA PUAČ. NEDOLOČEN ČAS. \mm: VODOVOD • KLETARSTVO IN ^NSTVO juru PETELINEK SP, CESTA NA fWLO 29 A. 3214 ZREČE KUHAR KUfiAR PfCOPEX M/2: KUHAR • PICOPEK NEDOLOČEN ČAS. 19.9 JDOB: VELGOST Pf^ZVOONJA. TliGOVINA. STORITVE D.O.O.. S^BJE 8S G, 3310 ŽAlfC INŽENIR STROJNIŠTVA KOMtflGAUST H/h prddiua izdelkov tudi NA mH\i. nedoločen čas. a9i009: ecotip • poojftje za proizvodnjo, trgovino in storitve. O.od.. tovarniška cesta 4. 32^0 slovenske konjice DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK îm SPEGAUZACUE Z LICENCO • H/h ZSfUVNiKA V SPlOŠM AM^LANTI, NSIOLBČEN ČAS. mim, ZDRAVSTVENI DCM SLOVENSKE KONJICE. MESTNI TRG 17.3210 SL& VENSKE KOfUCE IfftniTJMBPlUCBUHr OSNOWIO§OLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TAKSLJA • M/t VOZNIK TAXSUA. DOL& ČEM ČAS. 3 MESEE. 12.SÍ009,' MAKIAMI. Pft SiEONI^ TRGOVINA. PREVOZI. 0.0 JI. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9 A. 3230 ^JUR KUHAR KUHAR M/t PR^VA IN KUIHAILÍE m PO NAROČaU. DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV, 19.9.2009; GOSTIŠČE MONTFARIS PLANKO ROMAN S.P.. PIA* NINSU VRH 3225 PLANINA PRI SEVNICI FRIZER FRIZER M/t FRQRSKA DELA. DOLOÎÏN ČAS. 12 MESECEV. 9.9.20Q9; FRIZER»! STUOH) SONJA SONJA PLAHUTA S.Pv CESTA MILOŠA ZlOANŠKA 10A.3230^JUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPEDUJZACUE Z UC»CO AU ZDRASMIK 9>ECUU2ANT DRUŽINSKE AU SPíD-§NE MEDKINE V ZP PIAWNA • M/t' ZIMVN1X V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽUf«A SLUŽBA. NEDOLOČEN ČAS. mum ZDRA VSTVENI DOM ^UR. CESTA IfONA DOSflO-T1flŠKA3 8.3238 ŠENTJUR Mi ŽWARJB PRI JEIAmT OSNOVNO^ISKA EZOBAAZBA VmK H/l VARiENJE tôGM. EUICTRO. CD'. CEVI IN FlAVNE POVRŠINI MONTAŽNI VARI, v vseh položajih.' določen čas. 3 mes^ i9.9í006: SiaiKS. k0v1narstv0. proizvi> onja. tr60v1na in storitve. o.oj3u TRSKA cesta B,a?S4 podčetrtek STROJNIK STROJNIK-NVt OELO NAMINI BA6»1. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.8.2009; MP ESMONT MONTA* ŽA, mm IN TRGOVMA DJ).0. HAJNSKO S. 3?S3 PRISTAVA PRI MESnUU SREDNJA STROKOVNA AU SnoŠNA IZOBRAZBA KNIGOVDOJA H/l VOOEI^ SALDAKONTOV, IZVAJALE PLAČEVANJA OBVEZNOSTI DO OO&A VnaiEV. PREGLED NAD OBVEZNOSTMI KUPCEV. PREVERIANJEPRL^ DOKUMarrOV, UKVIĐAO-JE FAKTUR. IZ^ KOMPENZACU, lOUlŽENJE FAKTI^NEOClOČEN ČAS. 4.102009: iAfiftOS TRGOVWA. PROIZVODNJA IN SIORfTVl m. LA^ 1A POOPIAT. UâE I B, 324t PODPLAT PRODAJNO PRODAJALK TBUlIČNEGA BUDA V CETRU J^ GER MEUE M/t mOAJA. PREVZEM, SKUDf &NJI NAKLjUIANJE. RAZ^aADANJl RAZ^ TRGiLAGA. NALAGANJE NA POUCE. OPREMLiA-lUEARTIKUIVS VSEMI POTREBNIMI DOKUMENTI OOIDČEN ČAS. 2 MESECA. 4.19.21)08: iUItdS TRCOVWA, PflOfZVDOUA [N STORITVE. D.D.O. LAŠE 1/&. PODPUT. } B, 3Z4i POIFLAT MEVELliáJt ~ OSNOVNO^LSKA IZOBRAZBA ČISTILKA • M/t ČI^E POSLOVNIH PROSTO ROV. DOlOi^ ČAS. 3 MESECE. 1I.9.2D09: PAN-HYB1A ČI^E IN TRGOVINA aO.a. kSUk VAS 101,3301 PETROVCE DEIAVECOREZ POKUCA VOZNIK TAKSIJA • H/h VDZNK TAKSUA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 9.9Í009: TAXI PEPI JOŽEF SVETKO S.f. ŠIANOROVA CESTA 21.3322 VELEUE ČISmKA • M/t ČISTILKA. DOLOČEN ČAS. B ME SECEV. IBiOtO; TINAL INŽENIRING, STDAOVE IN TRGOVINA. aO.O. KCffiOSU KSTA 48.332Q VELENJE DELAVEC V PRIVZVOOHJI • H/h PREBIRA IN SOITURA PLASndlE IZDELKE (ROČNE SPRETNO- sni. ločuje m\yi kdntroura kakovost IZDELKOV. MEUE PLASTIKO mlSH ČAS. 1 MESEC. 8.8i00a' MPT. PROlZVDOlLtA iN TRGO> VINA. aO.0, PODKRAJ PRI S^EUK) 3 a 3320 VELENJE POMOŽNI DELAS^C H/h PRIPRAVA MATERE ALA. POMOŽNA OEIA, DOJIČEN ČAS, 6 MESECEV. t2.8iOS9; REMŠE CENTER. STORITVE IN TRGOVCA. D.0J3.. LEVSTIKOVA CESTA 19. 3325 sdstanj DELAVEC V PROfZVOOlU • M/t OPRAVUA OEU NA STROJU ZA VBRIZGOVANJE PLASTIKE. NADZORUJE DUOVAIUE STROJA. KVALiïATIVNO PmEDOJE IN LOČUJE POUZDEIXf OZIROMA IZDEUS (NEUSTREZNE IZUÚ), KOMPLET^tA KONČNE IZOaKE IZ VEČ KOSOV (VSTAVUA MA-TtE.ZAT1ČL.). IPD.; DOLOČEN ČAS. 1ZMESECCV, ia.l2D0S; PIASTU(A SKAZA. PROIZVOOUA, TRGOVINA. STORITVE. D.OJ}, SELO 20 A. 3320 VEIBJE ZIDAR ZIDAR • H/t ZIDARSrva DaO NA GRADBIŠČU. DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 9.9 J009; TOMOVA (^D^l^ffl STORfTVE 0.aO.TR6 BRATOV MRAZOV a 3325 SOSTAV INSTAUTIR STROJNIH INSTAIACU INSTALATER STROJNIH INSTAUCU • M/t MONTAŽA. VARJENJE. DOLOČEN ČAl 2 MESECA. 1I.9ÍOOS: m MONT, INSTAIAOIl VODOVOD. OGREVANJE. {VO CR^LJA S.P. ŠAiEK S3.3320 VELEKJE INSTALATER ST^IH INSTALACU. H/h MON TAŽA. VARJENJE. OOlOČEN ČAS. 2 MESECA. 11.9i009r IVO MONT. INSTALAOič, VCOOVOD. OGREVANJE. IVO CREPUUA S.P, 83.3320 VEONJE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PRODAJALEC V TRGOVINI • H/h PRODAJAIÍC V TRGOVINI. NEOOUI^ CAS. 4.102009: LESAR. STVO HUDOVERNIK. PROIZVODNO IN TRC0VSÍ9 PODJETJE. O.OJ).. CESTA TALCEV M 3320 VEL^ NJE PESKAHIE • M/t PESKANJ BARVANJE ŽElf-ZNm KDNSTRUKDJ. DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 10JÍ809: I^IEVOZL GRADNJE. KDVINARSTVO (N SERVtS. NUHAa vod; S.PJMARTNO OB PAKI l37A.332!dilAffTN008PAKI STROJNIK UPRASUALK STRO^- M/t Uffi^ VLIALEC STROJA ROVOKOPAČ JLB. NEKIOČEN ČAS. 24.12009: PREVOZI. GRADNJE. KDVINAR-STVO iN SER^S. MIHAELVOU S.PJMARTN00B PAKI13;A.3327 ŠMARTNOODPAKI PODAJALEC FimiALiC • M/t PRODAJA ARTIKLOV. DOLJ^ ČEN ČAS. 3 MESECE. 12.S.200S; MEDIČARSTVQ. SVEČARSTVO KR8ER HRABRO S.P. QIAVNI TRG 34.23B0 SLOVENJ GRADEC INŽENIR STROJNIÍTVA VODJAIZMENE* M/t 00 IZBRANiR KANDiOATOV ^ PRIČAKUJE; D8VIAD0VANJE NASTAVITVE STROJEV IN mm PROCESOV. OBVIAOO. VANJE MONTAŽE IN DEMONTÁŽE OROCU. OBVLADOVANJE PRIPRAVE DELA. POZNAVAUC V^ MATERIALOV ZA POÎB( PROIZVODNJL SPOSOBNOST VODENJA. ORGANIZIRANJA iN KOORDINIRANJA OaA CUOTV IZMENE: D0U3&N ČAS, 12 MESECEV, ^9^009.' PlASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA, STORITVE. O.aO. SQD26A.3320VELAIE INŽENIR STROJNIŠTVA msim TEHNOLOG • M/t IZBRANI KANDIDATI 8000 ZADOLŽENI PREDVSEM ZA: IZI^VO TEHNIČNO TEHNOLOŠKO DDKUMENTACUQ za ceunno ??mmio. za nastavitve. PARAMEIRE _ CIOTNEGA PROCES DELA V PROIZVODNJI. IZDELAVO OLOVNIH BRIZGAlNift PARAMETROV (PROGRAM BfflZ&AHJA). TESTIRALE NOV» OROOU. PREGLH) IN PREVERJANJE POPRAVLJENIH OftOIU. PRVEGA KOSA V PROIZVODNIH POGOJJH OB UPOSlEVANJU POSTOPKA POTRJEVANJA PRVEGA KOSA VSKLADJ S PDSIOVKIKDM KAKOVOSTI DOLOČBI ČAS. 12 MESECEV. l1.a20eS;PlAST1KA SKAZA. PROiZVO-NUA. TRGOVINA. STORITVE. D.DJ]. SELO 20 A. 3320 VELENJE UťŽAllC DELAVEC BREZ POKUCA STREŽBA PUAČ • M/t STREŽBA PUAČ V RAK KARIA V LiVCU. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV. 17.fl.2D03; DNEVNI BAR KARLA. MLADEN SVR-ŽNJAXS.P.LIVECS3,3301PETR0VČE ČISTILE • M/t âS&NJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 9J.2009: NOX TEHNOLOBUE. INŽENIRING. PROIZVOONIA IN STORITVI D.aD.. KIDRIČEVA CESTA 2 6. 332D VEUNJE ZIDAR • M^ SPLOŠNA DEU V CRADBENiŠTVU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 9.9.2009: SMARA^ PROJEKT. GRAD8€NI$TV0 \H STOfimf OJ?.Q, paunA}i.3ai3P0UEU VOZNIK AVTOMEHANm VOZNIK TDVDftNJAKA'M/t VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU. NEDOlQČl>j ČAS. 9.9.2008; AVTOPREVOZNIK STOJAKOVIĆ BORISU^V S.P., UBOJE 42.33D^ PETROVČE NATAKAR STREŽBA HRANE IN PUAČ- M/t STREŽBA HRAN IN PUAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.9.2889: ZDRAN KAÍR TlAM SUZANA STANiMIROVIČ S?.. »JSPOSKAUUCA 39,3000 CEUE NATAKAR • M/t STRËBA PUAČ V GOSTTN^H L«. DNEVNI BAR. OdOČEN ČAS. 3 MESECE. 27J J088; MAKRD6P TRGOVINA NA OEBEIDIH DROBNO. QVOZ iN UVOZ O.aO. SPODNJI KRAJ 32.2391PREVAUE KUHAR KUHAR. H/h PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU. KOSIL IN MAUC. NEDOLOČEN ČAS. 9.1QÍ009: HOTEL ŽALECaO.D.ŽALEC,MESTNiTRG3.33IIIŽALEC PtC0PEK4((JKAR V AESTAVRACUI $TfflMAN ŽAIEC ' M/Ž; PEKA nc. KUHANJE MAUa KOSIL N£DOLOČENČAS.]2.9.2009: ANTON ZVDNE^R-MAN S.P. • GOSTILNE- KOTEil STORMAN, RIMSKA SSTA 10.3311 SEMPETERVSAVINJSUOCIUNI KUHAR -M' PRIPRAVA IN PEKA JEDI NA ŽARU. DOLOČEN ČAS. a MES^E. 14 ji009: ZDRAN HAIR TEAM SUZANA STANIMIROVIČ S.P. GOSPOSKA UUCA3D. 3000 CEUE EKONOMSKI TEHNIK PO^iJVNI SEKRETAR • H/h DPRAVUA SPLOŠNA AOMINISTRATIVNADEUSPREiEIIA. RAZPOREJA IN VROČA POŠTO M POSUTMO OOKUMOTACUO VODI KADROVSKO EVIDENCO, UREJA PERSONALNE MAPE DELAVCEV. PRIPRA\^ ]N POSPEDIUE PO-m£ IZ KADROVSKIH EVIDENC NADREJENEMU SKRBI ZA SPROTNO n NATANČNO AimRANJE POSLOVNE OOKUMENTACUE TER UREJA ARHIV I2QA ZAHTEVANE EVIDENCE. ZAPISKE TER ZAGOTOVI IZDEUVVO IN PRAVILNOST LFTEN; NEDOLOČEN ČAS. %32m. ZAGOŽEN, PRÍBZVDDNO IN TRGOVSKO PODJETA aOA. CESTA OB ŽELEZNICI 3.3311) ŽALEC INŽENIR STROJNIŠTVA VDDJA KOVINARSKE OEUVNHU • H/h VODENIE IN ORGANIZACIJA PROIZVODNE. PROGRAMIRANA IN NASTAVITEV «C STRUŽNICI IZNERE ZA OGRAJE IN STOPNIŠČ; NEDOLOČEN ČAS. 11.a2009: KOVINOPASARSTVO REHAR. PROIZVODNJA IN TRGOVINA. 0.0.0^ ZAIOSKASORICA 12. âSOiPETRCVfe LINIVERZrTFmiDiPLDMIRANI INŽENIR G RADBPHIŠTVA VOOJA PROJEKTA H/l POZNAVANJE GRADDE-NE mffl IZKUŠNJE IZ VODERIA GRADBIŠČ. POZNAVAJUE GRADBENE ZAKONODAJE IN UPRAVNIH POSTOPKOVDOLOČEN ČAS. 3 MESECI mm^. KBS euDNJE, STORIIVENO IN GRADBENO PODJETJE. D.OJX. MJA VAS 101. 33D1PÍTROVČE MALI OGLASI - INFORMACIJE □ DiJd NaročnflcI Novega tednflca boste la^ko naročniške ugodnosti- itkiie ogiose v íibwm tedniku do lOt besed In čéstmcona^ tzkorlstffl tzSOiučr» s svQlo naroCnlSto naročnKfco potožnfco oziroma z os^nfcn dolc^^ nmčnika Novega tednika Mctxicoilitono ugt>ifcio»tl »e ne prcncielo v noslednle leto! ODDAM i i rmm VOZILA KUPIM O^INI m iu})(dan H od letniko 1991 raprej, kupim. i«lsfon 041361'3I}4. 3399 STROJI PRODAM DVE tvm prenosni >zig mo^i«, zo izolodj-$ko kidpanko M, poceni pndom. Telefon 0418D5.)59. 3993 MAKLADAUC zg gn(^ pretim zo 1800 EUR.Ielefon041736.197. 406i (LEICTKICNI mlin 20 grozdje, pedjalnik, prodom. Telefon 031 2D0-424 ali 041 736-147, kličite po 18. uri. 4077 POSEST PRODAM V OKOUQ V^iko prodom eno oli večzoĐ-dolnih porcel od M do 1.000 m^ no lepi, rovní, sorâii legi, osfolî do porcel. Ceno po dogovoru. Telefon 041 771-466. 3Ô26 VtKBiDvokfilQVDÍi&o{MdeDole| prodom zo 45.000 EUR. Telefon 041 998460. 4009 MANJ^ hgo. vokolid OistmeobSoffi, prch domo. Ceno po dogovor^j. Telefon (03) S82^66,051 635-271. 40B4 KUPIM VIKEND oti zidarji», v bližini (eljo, do 25 km, kupim. Plodio gotovira. Telefon 031 40(V473. S748 ODDAM raSUMp(Odir,v«el(DsS62.l2tnvpaM sftrvta RITk, vKidrićevi utc25 (pn^l oddomo v o^em. 2o irrfonnodje pok^ poMehnu041 92m r> POS10VNIpRKlor(príb6žnol5m^,s|Kirkí' ri»em, ob Moribor^i ce^i v Celju, med PlonelomTušin Intersporom, oddomv noieni.T^fQn04l 523-295. 407t STANOVANJE PRODAM GARSOMEKOvLjublioni (bližino klinić-nego(enfro),vselilvolQkoi, opremljeno in no novo obnovljeno, velikosf 26 m^prodom.Telefon041 940-426. 4089 ODDAM STUIOVANJEvC^u,Podlipomi,45 m', opremljeno,oddam. TeMon 051 35T-676. p STANOVANJE, 62 m\ v stonovonjski hisi, opr^ljeno, ločen vhod, v okolici Celjo (^ibližno 3 km), oddom v najem. Telefon 041 569-23B. STAMVAMJE vCe^, Čopovo, 50 m'^zbolko' nom, opremljetu, oddom. Telefon 041 382-035. 4040 STANÛVAMIE, veljkođ35 m^ ločen vhod in sobo zo delavce, s uvporobo kopoinice in kuhinje, v Loškem, nasproN Tuš cen-tro, oddom. Cerni po dogovoru. Telefon 04173M85. 4104 OPREMUBIO đonovonje, 54 m", C^j^ grod, oddam. Telefon 040 590^35. 4105 NAJAMEM ^RlČlAffSKA dnično nojorne monj» hi-iozfliozimtjokosnejšegoodkiipo. Bližino Celjo oli bližnja Meti Celjo. Telefon 070894-701. 4076 GARAŽE PRODAM GARAŽO, v gonizni hisi ob obvoznici, v Čopovi ufiti v Celju, prodom. Gorožo se nohojo v prtllitju in imo številko 113. Ceno gorszB |e 5.000 EUR. ínformodje po telefonu 041 765-947. p Življenje brez Novega tednika je kot ... limona. Lahko je zdravo^ a je kislo. GARAŽO oddom v Vnjnčevi ulici v C^u. Telefon OSI 343-302. p PRODAM HUDILNIK, Cedilnik, prolni $(rot »«lni zomrzovobo omoro, árínjo, televizor prodom. Telefon 040 069-481. 4043 PRODAM BUKOVA in hrastovo drvo, rozrezono, z doslovo, prodom. Telefon 031 776-591. 40d4 PRODAM PUJSKE, 20 do 40 kg, prodam. Telefon 041 636^98. $437 JARNCE, rjove, hhkein krtžone, rjavo Ćme, te^i lip, prodojomo no formi Roje pri Šempetru od 15. septembru noprej. ^rejemomo noroôla zo enodnevne îer pišconce, bele, zo dopitonje. Telefon 700-1446. ' 3967 BIKCA, posmo Is/lim, 130 kg, pndcm. Ceno po dogovoru. Telefon 031 858-063,5774-126. 404d BUR5IS koze, store 4 mesece, prodorno. lelefoR 031 269-248. tMS TEIKO sinentolko, brejo, prodom. TMn 041 966-791 4065 KOZIA, storego 4 leto in mlodico, sttro 6 mesecev, prodom. Telefwi 5736-333. 407â UCAVOs^entalko,zlOdní storim bikcem, prodom.Teyon{03)5735-152. 4ioi > m tmvh« KUPIM BIKCA, storego 14 dni, kupim. Telefon 031 592-774. 408? DVEieTid, CHl250do 350kg, kuplm.Triefon 5740^16. 4066 PRODAM 1.500 kg rdofego grozdlo, fronkinjo, žo-metno Črnino, prodom. Telefon 051 234^21 4013 GROZDJE, belo m rdeče: lo^ renski rizling, souvignon, šipon, mún fronkinjo, zo-metra čmnn, kemer in drugo, piodom. Možno dostavo. Telefon 041 407-130. GROZDJE, sorte souvignon, cfiardonney, modro fninkinjo, zametno čmino, loški rizling In mešano belo, prodom no lepi, sončni legi smor^o virštonjskego vino-rodnegookoliio. Telefon 031 575-777. 0427 MEŠANO grozdje, izobelo, jurko, imomi-co, prodam. Telefon (03) 5824447. 4033 GROZDJE, fRqef^ belra, kâi rtAia dom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 52243D. 4053 TRGATEV: krnico, iurfco, »uvignon, modri pinot, 1.000 kg, prodom. Šentjur, telefon 031 767-543. 4056 BEIO in rdeče gnzdje In grozdje na bnjjdi (jurko, izoMo), prodom. Telefon 5793-457. 4063 NA lepi, sončm legi ugodno prodam grozile [urke in Šmomice, pribluno 600 kg, Telefon 041 631-102, (03) 5740-520. 4065 4 ba korvze, no Rfni v Medlogu, siiazo ali zrnje, prodom. Telefon 041 291-053. 4070 GROZDJE, belo, mesonih kokovostnih sort, pfodom. Telefon 5798-710. 4oe8 GROSUE, ceplleno, belo, rmm. okolica Šmarjo, prodom. Telefon 5B21-139, 041264-336. 4ioo GROZDJE: loški rizimg, chonionnoy, widd rizling, okolko PodceMko, ugodno prodorno. Telefon 041 036-745. Š443 6Q0 grozdje: loški rizling, šipon, nnfol in ostole mešane sorte, prodom. Telefon 5029-179,041 222-375. 4097 KAfuiskem pradomo bek) in rdeče grozi^, tudi sortno. Telefon 041478455.4102 BEL kromftfzo ozimnico, tudi samenski, ime Biifro, veqo koliôno, prodom. Telefon 041 604-301. 4103 OSTALO PRODAM KOMBAJN Vihor 40, lekoo Iná:, dolm O m ter dvo dobro ohranjeno sodo, 5001, pn}dam. Telefon 041 648-566. p GARAŽNA vrato, 200"225.za 30 EUR in peč Kiipper^busch prodam za 20 EUR. TeleionOai 533-112,5794-156.4090 IZKOPALNIKzs krompir, dv^rozdni plug, (istenio zo vino, 6001, klînoste bmne, transporter z el. motorjem, zaprovljiv-ček m hrastove sode, od 100 do 9001, prodom. Telefon 570-7908. 4092 TEUĆKO simeniolko, 120kg in tiper prikolico, domoče izdelove, prodom. Telefon 041519-088. 3981 CIRKULAR zo dna, v okvari, krilna vrtno vroto in dvo štedilnike no trdo gorivo, prodom zorodi selitve. Telefon 031 335-909. 4106 m fl^UAlEUKO zfl potovanja in iziete žrf spoznati međo 40 let.Teleh3n031211-170.2 116 PRUAOA Celjanka, 47 let, viHca, zeli obô^ snozvezo. Telefon 041 240447;ogenQ-joSuperAlon. 4093 OHRANJENO vdovo, neko(Hko,$tĐropribrano 52 let, ki do no gibanje, pohode, ples in mogoče d^o poje zo nostope, iščem. Pisno ponudbo pošljite no Novi tednik pod šifro RESNA. 4069 Brezplačno posredovanja za ženske óo 46 let Posredovalnica ZAUPANJE 03 57-2e-3te. 031 030^70 TSnîîrt^osrîdovîînicr za vse osamljene 03 ^eogol^rgni^^^febof^ EKOtiOMISTKA, urejeno, simporiœo, 55-tetno, Šentjur, ieii pnjoleljo do 66 let. Telefon 04] 248^47; ogencijo Super Alon. 4093 264etna simpotKuo Celjonko želi ninkego do 38 let. Telefon 041 24^7; ogend-jo Super Alon. 4093 V SPOMIN 9. septembra 2009 bodo minila 4 leta. kar nas je v prometni nesreči mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni sin DARKO BLAGOJEVIĆ Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinaSate sveče in cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Neutolažljiva: ati in mamica 4029 Srce je omagalo, Waj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in orne JOŽICE VIŠNAR roj. Itatnik ' iz Dobrove {30.7.1926-29.8.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljen. in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje In sveče ter izrazili sožalja. Iskrena hvala njeni osebni zdravnici dr. Korenovi, patronažni službi ZD Celje ter zdravnikom in medicinskemu osebju bolniSnice TopolSica za vso skrb in pomoč pri lajšanju bolečin. Zahvaljujemo se tudi gospe Mahni Srebočan za ganljive besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto .ma§o ter pogrebni sluibi Veking. Iskrena hvala §e enkrat vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni 4098 ZAPOSLITEV tmĚiůs řmeS 041-62&613 JWewiAû, l<ÉBd3.3mUiào XMt^ Mifi 041-322-889 ..... ISĆEMdek): voznik Q E kotegorije, nekoj ur tedensko, ostolo po dogovoru. Telefon 041794-215. Š435 ZAFOSllMO osebo ai strežbo. (Arepcevolni-(oVerde, Petrovce 94, telefon 041418-075. 4060 Dn8niià)& pMljvtta ÍÍM IHM nériavc* u M« v koiDMciiH. Možne« teiwamt uposlitv«. Icsmie mc^riost rvdnA zsposâ-tvs. Za vri infarmftdi poUi&u ttl DS 426-il'SO od pon do pefta o6 B.SI ào 13.00. Momt iMA. hlanMrjfca c44.3000 C«H IZVAlAMOkrvAko kiepankain nunpo lasor-sko deh, po vsej Slovenip. Poknvomo z mzlninii plocevinostimi in opeôvmi kriti* nomi. Telefon 041 77)-740.5red(o Fendre, 1 p., lil. kozjanskega odreda 23, RogoŠka Slatina. Š432 IZVAJAMO i^ope s kombinirko In mini bagri, ktper prevoze, rušenje objektov in odvoz moteiiolo, izgrodnjo kanolrzocije, dvorile (tlakovonje, os-foltironje...), montozo gips plošć In ostolo grodbeno delo. GM6 Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,3211 Skofjo m, telefon 051 377-900; gmgvin-der^moil.com. 40a2 lUČIMOVODSTVDzo d. 0.0^ s. p., drvstvo in zavode, se posebej ugodno v septembru. Telefon 031 332-815. Kal ikonfo, d. o.o.,Mflribo5ko 68, Celje. n www.radiocelje.coin Podjetje NT&RC, d.o.o. Direklori Srečko Šrot Podjetje oprâvljâ časopisno*založniško» radijsko in agenci jsko*tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (OB) 42 25 190r fax: (03) 54 41 032. t^ovi (ednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je I EUR petkovega pa 1,25 EUR, Tajnica: Tea Podpečan Veler, Naročnine: Majda KlanSek. Mesečna naročnina je â.30 EUR. 2:a tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka uansakcijsk^a račur^a: 060Û0 0026781320. NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna iirednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.; Ivana Stamejčič Računalniški preíom: Igor šarlati, Klara Stefanec OblikiTvanje: viAVw.minjadesign.com E*mâil iiTMlnjâfva: tednik^nt'TC.si E*inay Idinlčnega uredniâtva: t^níka.tednik^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brgtez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mai!: radio@nt-rc.si. E'mail v studiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokiič, Brane Jeranko, Špela Kurali, Rozman Petek, Urâka SeUšoik. Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saika Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v lvovem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostaJc agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Marketing: Zlaiko Bobioac, Vojko Grabar. Viktor lUenovŠekr Nina Pader, Rok Založnik» Marjan Srečko Telefon: (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032, (03)54 43 Sil Sprejem o^asov po elekl. po$(i: agencija^nt-rc.si Iz pekla v raj »Iz pekla do raja,« 9ta si rekJa SS-Ietni Mitja Lešnik z Ložnice pří Žalcu in 24-161-na Zalčanka Sonja MiJoje-vič io začela v Peklu. Boljše prispodobe za âvljenjsko pot si ne bi mogla želeti. Podzemni svet Jame Pekel je bil prostor, kjer sta si zaprúegla večno zvestobo. »Niso nama pogodu tradi-donalne ceremonije. Zaželela sva si mistično v^ušje podzemnega sveta in jama je pra\^ nji prostor za začetek skupne poti. pa Še ime ima pravšnje,« sta enotna Mitja in Sonja. Navsezadnje je v vsakomur tudi nekaj jamskega. Jaz sem lovec in moja ženka gospodinja,« napol v šali in napol zares na poizvedovanja, zaka) poroka v Jami Pekel, Še pojasni Mitja. Skoraj brez pomislekov sta se odločila, da bo poročni obred v prav tisti dvorani, kjer so v času božičnih praznikov žive jaslice. In glej ga zlomka. Moja poroka na straneh Noveaa tednika želite, da bi tudi va^ pre-lomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodnild aJj prijatelji radi na ta način presene-^ mladi par? Pokličite nas ali nam pištte! Na£ naslov. Prešernova 19. Celje, e-mail: tednik(l>nt-rc.si ali telefon 4225-100. hočeš nočeš, Se ena prispodoba, tokrat z božičem, s časom pričakovan). Dvorana, obdana s kapniki, z gorečimi baklami, dehtečim cvetjem, rahlim pronicanjem vode in s šumenjem Pekienáčice, je pričarala vzdušjepričakovanj. Stop- AM, njeva]o se je, vse dokler se nista pred številniroi svati in matičarjem zazrla drug drugemu v oč! in jasno izrekla da. da je odmevalo po jami. «Hči Ema Notranjost Jatne Pekel in šumenje Peklenšciee sta pričarala vzdušja pričakovanj. je stopila med naju in podoba z malim angelčkom je bila popolna,« čarobne trenutke opiše Mitja. Sonja, ki je nazadnje jamo odkrivala kot osnovnošolka, je od poroke ponovno ruvdu-šena nad njo. »Je vznemirljiva in skrivnostna. Toda da me bo pri 10 stopinjah in močnem de^u zunaj tudi pošteno ogre la. si nisem mogla niti v sanjah predstavljati. Vreme na dan poroke nikakor ni obetalo, toda >kuija polt« je izginila takoj, ko se je okoli nas razle-glo veselo vzdušje okoli sto svatov in ko je temperatura pred matičarjem močno narasla.« Cerkveni obred je bil v žalski cerkvi sv. Nikolaja, nato se j e zabava nadal j evala v ŠeS-čah. Poroka jima je na široko odprla vrata v raj. A se mladoporočenca zavedata, da nič ni dano samo po sebi. »Sedem let se že poznava in to je bilo obdobje vic. časa novih izkušenj in spoznanj, za katerega veva, da-bo trajal Še nekaj časa.« Sonja in Mitja si želita ustvariti skupen dom in Mitjevo hčer iz prve veze, malo Emo, razveseliti s sestrico ali z bratcem. pravita. Prizadevnega krajaria in vzornega ga^ca Mitjo, ki je obenem tudi najemnik lokala prav poleg Jame Pekel. bo pogled nanjo vselej spominjal na dan. ko je Sonji obljubil večno zvestobo. MJ Kjer pujsi in srčki rastejo na njivi Narava nam pogosto postreže s čim neobičajnim. A da bi na njivi rastli prašiči in srčki • kaj tai^ega pa še ne! Verica Led nik iz Zagrada in Helena thnek iz Levca sta imeli resnično »krompir« z nenavadnim pridelkom. Prva je krompir v obliki prašička pridelala doma. druga pa je srčkast krompir dobila na Kozjanskem» pri gospe, ki jo oskrbuje z zelenjavo. »Ibliko časa sem ga hranila, da je že začel poganjati. Sem razmišljala, da bi ga posadila, a verjetno ne bi obrodiJ srčkov. Zato ^ bom raje pojedla. Morda bom imela potem več sreče v ljubezni,« je sklenila Helena Umek. ki je v naSe uredništvo prinesla pokazat nenavaden krompir. Verjetno bo v loncu pristal tudi prašiček in zagotovo ne bo nič manj okusen kot prava svinjska pečenih. BA OD 9.9 -200« DO 16.9 -2 BRZO LA PO LOVSKO, KROMPIRJEVI SVALJKI, HRUŠKA V VINU Z BRUSNICAMI TELEČJA PEČENKA, STROČJI FIŽOL S SLANINO, KRUHOVA RULADA 9AffSLaUENUAd4UlyLeUlil)Qce(A26.li št. 70 • 8. september 2009