Štev. 39.
V Ljubljani, dne 29. septembra 1910.
Leto XXIII.
Kmet in trgovska izobrazba.
Kmet mora znati tudi kupovati, kar potrebuje in prodajati, kar priredi in pridela; z.a mnogo stvari bi bilo pa njegovo trgovanje nemogoče, če se ne združi v zvezo s svojimi tovariši. Le po ti poti more izpodriniti nepotrebne prekupce. To misel smo poudarjali v zadnjem članku. V svesti smo si pa, da se je pri tem marsikdo spomnil na to ali drugo konsumno društvo, ki je propadlo in da je pri tem zmajeval z plavo, češ, s prodajalnimi zadrugami poj de težko. Tudi mi vemo za take polome, ki pa v primeri z zdravim, pro-cvitajočim se zadružništvom nimajo nobenega pomena. Po številu jih je (bilo le malo in tudi izgube so bile splošno neznatne. Toda mi sklepamo ravno narobe, kakor kak boječi dvomil jivec: llavno taki slučaji nam pričajo, kako pomanjkljivo je v trgovskem oziru znanje našega kmeta, in kako je (trgovska plat vslecl tega tudi v našem Zadružništvu še komaj v povojih.
Ni čuda! saj celo kmetijski veščaki o kakem kmetijskem trgovstvu nič ne vedo. Na kmetijskih šolah se trgovskih reči nič ne uče, dasi so te ravno tako poglavitne, kakor poduk o umni živinoreji, vinarstvu, sadjarstvu in drugih kmetijskih panogah. Zato tudi potovalni učitelji o poljedelskem trgovanju inikjer ne govore; česar ne znajo, tudi povedati ne morejo. Kmetijski strokovni časopisi, kmetijske knjige popi-fcujejo samo, kako naj se umno prideluje, o tem kako naj se umno kupuje ln prodaja, nikjer nič ne beremo.
Za trgovino se je še do nedavna iftl^ljlo, da je dovolj, če zna kdo dobro
računati in vpisavati v trgovske knjige. To je pa dandanes komaj zadosti za najpriprostejšega kramarja. Kdor hoče res napredno trgovati, mora znati precej več! Najprej mu je treba vedeti za postave, ki veljajo v naši državi za trgovca; posebej mora poznati tudi postave o menicah, ki se v trgovini splošno rabijo. Z menicami se naš kmet še ne peča; naše posojilnice imajo po svojih pi avilih menice izključene. To je prav/ dokler nima kmet potrebnega znanja o ti reči, ker sicer bi bil vsled svoje nevednosti neštetokrat oškodovan. Velika škoda je pa to zanj. Najcenejši, najložji in najprimernejši način za posodo, ki se vzame za krajši čas, je na vsak način menica. Trdno upamo, da se bo led temne nevednosti in praznega strahu tudi v tem oziru razbil, in da bodo naši denarni zavodi tudi s kmečkim ljudstvom uspešno začeli delati tudi z menicami.
Treba je pa kmetu-kupcu in prodajalcu še precej več. Poznati je treba blago, ki se rabi in kupuje, pa tudi tisto, katero se prodaja. Dandanes se domala vse ponareja; in kdor ni vešč, šteje velikrat preveč iz žepa; za ponarejeno reč plača toliko, kolikor je komaj pristna vredna. Pri blagu, ki ga prodaja, pa mora vedeti, v kakšnem razmerju je njegovo pošteno blago z drugim, ponarejenim, ki prihaja na trg.
Dalje je treba poznati carino za blago, ki ga rabi in ki ga prodaja. Carina sega splošno v vse gospodarsko življenje; pozna se povsod; čutimo jo vsi. In vendar se v ti reči le malokdo spozna; zlasti na.kmetih iščeš lahko z lučjo podnevu človeka, ki bi bil tukaj doma. Zato pa kmet, ki s svojimi žulji pridela razno blago in priredi živino največkrat od carine, ki je v njegovo
varstvo nastavljena, najmanj spravi; večino potegne prekupec. Varstvena carina na kmetijske pridelke je pa napravljena za kmeta in za nikogar drugega ne. Kmet pa pač mora poslušati psovke, da s carino odira; nima pa skoraj nič od nje.
Neobhodno potrebno je tudi, da kmet-trgovec pozna' železniško prevoz-nino ali tarife, kakor pravimo. Ta reč je precej zavita; železniški uradniki delajo v naglici in velikrat zelo površno račune. Vsak račun ki ga kdo dobi za poslano ali prejeto blago, bi se moral vestno pregledati; velikrat bi se našla precejšna zmota, ki bi se seveda s pritožbo brž popravila. Kdo naj pa pregleduje, če ne pozna železniških določil.
Nazadnje omenjamo tudi poznanje tržnih cen. V tem oziru smo zelo na slabem. Uradni podatki so s posamnih krajev zelo pomanjkljivi. Časopisi, tudi »Domoljub«, prinašajo siccr za več vrst blaga tržne cene, toda ta reč se mora znati prav brati in presoditi, drugače ni veliko haska. Tudi za to je treba poduka.
Splošno seveda ne moremo pričakovati, pa tudi ne zahtevati, da bi vsak kmetič vse to natančno poznal. Nekaj tega, kar smo našteli, bi moral pač vsak vedeti; podrobno bi bilo pa do volj, če so vsaj nekateri pošteni rnožj podučeni v tem. Da bi jih bilo le pa v kakem kraju, bi se prodajalna in na kupovalna zadruga krepko lahko raz vila. Kjer ni nič, seveda tudi ne more biti uspehov. Znanje rodi veselje in korajžo. Pri propadlih kosumih so marsikje ljudje skakali takorekoč v tmo; pri svojem poslovanju odborniki niso imeli tiste jasnosti in stalnosti, ki je potrebna za krepko trgovsko delo. Vagati se pač mora kolikortoliko pri
vsaki trgovini, toda vse drugače dela človek, ki pozna razmere, nego tak, ki samo na slepo srečo kaj poizkuša. Čisto kratek zgled naj navedemo iz Švice. Tam so vsled nevednosti tudi začetkom propadala konsumna društva in prodajalne zadruge, in sicer z mnogo hujšimi izgubami, nego pri nas. Ljudje so so pa izbistrili, trgovsko izobrazili in leta 1908. se jc v 279 društvih, ki so zvezana med seboj, prodalo za več nego 81 milijonov kron blaga. Zdaj gre sijajno.
Odkod pa poduk? Izobraževalna društva sc morajo pričeti brigati tudi za trgovsko izobrazbo. Zadružna šola v Ljubljani jc kot nalašč pripravljena za to, da vzgoji našim kmetijam veščih mož. Zadružna in Gospodarska Zveza morata pričeti s podučnimi tečaji v tem oziru; poljedelski poduk sploh mora prevevati trgovska izobrazba. Pa pojde tudi pri nas!
Volitev na Dolenjskem.
Belokranjska železnica se prične graditi.
Vsi listi so objavili pretekli četrtek sledečo uradno brzojavko z Dunaja:
»Dela, ki se tičejo sestave podrobnega načrta »Belokranjske železnice«, se bližajo koncu. V pozni jeseni naj-brže se uvede obhod nameravane proge in pogajanja o razlastitvi zemljišč. Podrobni načrt se naslanja, kakor znano, na progo Preloge-Smuk v Črnomelj in .Metliko, za katero progo se je odločilo železniško ministrstvo z ozi-rom na željo večine prizadetih udeležencev. Kar se tiče stavbenih stroškov, ki so že postavno ugotovljeni, se upa izhajati s proračunjeno glavnico 18 milijonov 400 tisoč kron.«
Navedena brzojavka uradnega ko-respondenčnega urada dokazuje, da smo imeli mi prav, ko smo z vso odločnostjo zatrjevali, da se ho gradila belokranjska železnica. Preljubo naše liberalno časopisje je opetovano lagalo, da se belokranjska železnica ne bo gradila. Celo načelnik liberalne stranke, bivši nepotrjeni in razpuščeni ljubljanski župan Ivan Hribar je trdil, in to še ni dolgo, da denarja za belokranjsko železnico ni, češ, da se je porabil ob aneksijski krizi za mobilizacijo proti Srbiji. Liberalci so glede na belokranjsko železnico zato tako varali javnost, ker so hoteli ob sedanji nadomestni državnozborski volitvi ribariti za svojo razsulo stranko in za svojega kandidata Gangla proti kandidatu S. L. S., 'deželn. odborniku profesorju Jarcu. Liberalne spletke so se popolnoma izjalovile in so zato liberalci zopet za eno sramoto bogatejši. Potrja se zopet stara resnica, da kadar liberalci kaj prorokujejo, se gotovo njihovo proro-kovanjc ne izpolni. Belokranjci naj si pa to-le zapomnijo: Pisarjenje liberalnih listov in govoričenje liberalcev, ki
2i
so tako zagotavljali, da belokranjske železnice ne bo, je imelo namen sno-sti Belokranjcem železnico. Liberalne spletke so se. izjalovile. Belokranjci naj pa dajo liberalnim pogrebcem belokranjske železnico ob volitvah Usti odgovor, ki ga edino zaslužijo pristaši lažnjivc liberalne stranke. Danes se upajo kljub uradni brzojavki še resnicoljubni liberalci lagati, da je celo upanje po belokranjski železnici splavalo ])o vodi. Liberalna laž je volivni manever in nič drugega. Vladna izjava, razširjena po uradnem brzojavu, jasno pove, da bodo letos že odkupovali zemljišča in da se bo Belokranjec kmalu vozil po tisti belokranjski železnici, ki mu jc ne privoščijo liberalci. — Dostavljamo še, da sta deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje in deželni odbornik profesor J are začetkom septembra posredovala glede na zgradbo belokranjske železnice v železniškem ministrstvu in poizvedcla isto, kar poroč i današnja uradna brzojavka, pa nista hotela izrabljati vesti niti kot osebno reklamo, niti kot volivni manever, kakor bi to storil prav gotovo vsak liberalni poslanec. Ob isti priliki se jima jo 'udi reklo, da pogajanja o progah dalmatinskih železnic niso v prav nobeni zvezi z belokranjsko železnico, kakor je pisarilo in trdilo liberalno časopisje. Tudi so v železniškem ministrstvu mnenja, da bo ogrska vlada brez dvoma gradila progo Metlika-Karlovec, proti kateri ni bilo od ogrske vlade doslej nobenega ugovora. To na adreso tistih liberalcev, ki bi še sedaj radi spletka-rili in ki jim je, kakor se bere med vrstami, odločna vest uradnega brzojavnega urada ravno sedaj jako neprijetna, ker jim jo izbila iz rok edino orožje, ki so ga vihteli proti S. L. S., kar je odložil svoj državnozborski mandat deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje.
Najboljši odgovor dobe vsi ti brezvestni liberalni lažniki 18. oktobra, ko bo s sijajno večino izvoljen kandidat Slovenske Ljudske Stranke, deželni odbornik Evgen Jarc.
Dva velika voliv na shoda je priredil naš kandidat deželni odbornik Evgen Jarc zadnjo nedeljo, in sicer v Toplicah in Brusnicah pri Novem mestu. Oba sta dokazala, da ste te dve občini trdnjavi S. L. S., ob katerih si bo nasprotnik razbil glavo, ako bi jih poskušal naskočiti.
V T o p 1 i c a h je bil shod po rani maši in ga je vodil domači župan gospod Ivan * Sitar. Zbranim 200 možem je razložil kandidat Evgen Jarc delo naše stranke. Posebej se je pečal z vprašanjem draginje. Socialni demo-kratje in liberalci vpijejo, da je kriv draginje kmet. To pa ni res. Kajti kmet je danes vesel, da sploh more živeti in shajati. Draginje je kriva največ naša carinska politika. Prejšnji liberalni državni zbor je varoval velike fabrikante, ki delajo danes ogromne dobičke, kakor n. pr. praška železnoin-dustrijska družba, ki deli oderuški dobiček blizu 40 odstotkov od vloženega
kapitala. Da je premalo mesa, je kij\-0 tudi to, ker se ni prej storilo nič povzdigo živinoreje in šele zadnji <||'. žavni zbor, v katerem imajo večino kmečki poslanci, je dovolil v ta nn-men 4 milijone kron za vsako leto. <":c bi se odprle meje tujemu mesu, nioia-mo odločno zahtevati, da se odpro tein-bolj meje za obrtne izdelke, pri katerih fabrikantje sedaj odirajo ljudstvo. -Na shodu je govoril tudi domači gu. spod župnik in je bila kandidatura de-želnega odbornika Jarca z živio-klici soglasno sprejeta.
V Brusnicah je bil sijajno oh-iskan shod S. L. S. po dopoldanski maši. Na shodu je bil tudi domači gosp' d župan in več svetovalcev in odbornikov iz sosednje orehoviške občine, tudi tukaj so možje odobravali program in delo naše stranke in se je izreklo nad 200 mož soglasno in odločno /.a našega kandidata.
K d o j e d o m a č i n? Liberalno časopisje laže, da je liberalni kandidat Gangl domačin Dolenjec. Kandidat S. L. S., deželni odbornik Jarc, pa da teh krajev še nikdar videl ni. Po našem mnenju je sicer rojstni kraj kandida t stranska reč, glavna pa njegova načela, njegova sposobnost in njegovo delo, Vendar moramo v tem slučaju tudi po. vdarjati, da je naš kandidat Evg. -Taie dolenjski domačin, rojen Novomeščan, in da jc bil njegov oče kmečkega r^lu iz Ajdovca. Kdo je imel več zveze 7. domačo zemljo, kaže tudi to, da jo ji1 Gangl moral iz tretje šole pobrati, Uri* ga je spoznal za nesposobnega profi -or P., ki je bil vse drugo kakor klerikalec. Našel je potem zavetišče v Idriji, kjer je tudi postal jh> milosti idrijskiii socialnih demokratov deželni poslanec. Mi se ne bi dotaknili teli stvari, ker so nam osebe stranska reč, ako ne bi Ji-beralni listi tako nesramno lagali o našem kandidatu.
Liberalni kandidat — b o-1 a n. Gangl ima radi »bolezni« sedaj že drugo leto dopust. Ta bolezen mola biti prav čudna, ker ga no ovira, ta agitira in dela shode. Gangl nič ne dela že drugo leto, davkoplačevalci g;, pa naj plačujejo.
XXX
Volivna dolžnost. Pri dopolnilni državnozborski volitvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na. Kranjskem volivna dolžnost. Vsak volilec bode moral iti volit, inačo zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na po-verilnJcah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, d a ne bo nepotrebnih denarnih k a z ni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, .tedaj
tudi v svoj lastni in svoje rodbine blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave se pa delajo v državnem in deželnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, da vpljiva se svojim glasom na zakonoclajstvo. In zato je nova postava dobra, ki določa, da plača denarno kazen tisti, ki zanemari brez tehtnega v z r o k a to svojo sveto dolžnost.
POLITIČNI POLOŽAJ V AVSTRIJI.
Napočila je doba zasedanja deželnih zborov. Nekaj jih je bilo že otvor-jenib, kakor nižjeavstrijski, štajerski, koroški in gališki. Drugi pridejo na vrsto prihodnji teden, in sicer je mo-ravski deželni zbor sklican na dan 28. septembra, češki 30. septembra, dalmatinski 3. oktobra, kranjski, goriški in istrski 5. oktobra, tirolski ti. oktobra.
Da bi se ustvarile redne razmere v štajerskem deželnem zboru, so je namestnik zelo trudil, kakor poročajo listi, da bi dosegel sporazumljenje strank. Govoril je z voditelji posameznih strank, največ s Slovenci, ki so nameravali izjaviti, da je položaj neiz-premenjen in da Slovenci nimajo povoda izpremeniti svojega stališča. Na prošnjo namestnikovo slovenski zastopniki niso podali te izjave. Slovenski poslanci so s spretnim postopanjem preprečili v deželnem zboru vsako razpravo, še predno se je prešlo na dnevni red. Dosegli so, da se bodo takoj vršila pogajanja z zastopniki raznih klubov. Slovenski poslanci stavijo pri teh pogajanjih svoje zahteve na šolskem in gospodarskem polju. Nemci so bili, kar je čisto umevno, silno poparjeni, ko so videli, da vztrajajo slovenski zastopniki z vso odločnostjo pri svojih zahtevah. Po položaju soditi se morda štajerski deželni zbor sploh ne bo več sklical.
NA ČEŠKEM
so sc vršila mirovna pogajanja med Nemci in Čehi zadnje dni ob udeležbi zastopnikov vseh strank v češkem deželnem zboru. Sedaj je toliko gotovo, da so imela ta pogajanja vsaj ta uspeh, da bo mogel zborovati deželni zbor. Da bi se dosegel sporazum, se je zelo mnogo trudil češki ces. namestnik, katerega so podpirali še nekateri drugi vplivnejši češki politiki. Vlada je bila tega sporazuma zelo vesela in ministrski predsednik baron Binert je častital namestniku na njegovem Uspehu. Dunajski vladni listi že vabijo Čehe, naj pri-sedejo k vladni mizi. Nemci so zelo veseli, ker mislijo, da so porazili Čehe. Previdnejši politiki pa že sedaj svare (Vlado, naj ne stavi prevelikega zaupa-pja na ta prvi uspeh, kajti najtežje [Sporne točke šele pridejo na vrsto in še
zelo negotovo je, kaj donese bodočnost. Odstraniti se morajo še velike zapreke, predno postane delozmožen češki deželni zbor. Kritični dnevi za barona Biner-ta šele pridejo, če bo šel z odločnostjo na delo pri vprašanjih, ki sc dotikajo enakopravnosti, kajti težišče so narodno - politična vprašanja, in to se pokaže na dan sklicanja češkega deželnega zbora.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE.
Skupni ministrski svet je sklenil, da se skličejo delegacije 12. oktobra na Dunaj. Letos bodo sklepale delegacije predvsem po starem proračunu, potrditi bosta morali zgolj anelcsijslte stroške, ki pa niso baš najmanjši. Zahtevati jih nameravajo od delegacij v obliki oboroževalnega kredita v znesku 235 milijonov kron. Od te vsote odpade na Ogrsko 85 milijonov kron. Delegacijam bo poleg tega predložen tudi znani zapisnik s Turčijo, po katerem dobi Turčija kot odkupnino 74 milijonov kron. Pravo delo bodo rešile delegacije šele bodoče leto, ko se skupni proračun zadostno izpremeni. Uresničiti namreč nameravajo zahteve armade in mornarice. Stroški dveletne vojaške službene dobe ne bodo tako veliki, kakor se je splošno pričakovalo. Delegacijsko zasedanje otvori cesar s prestolnim govorom. Ministri so se tudi posvetovali, kaj naj se skupno ukrene proti vedno večji draginji.
NA HRVAŠKEM
se razvijajo razmere vedno zanimivejše. Pred kratkim še so pisali listi, da namerava ban odstopiti, ker mu baje ni mogoče ustanoviti posebne vladne stranke po vzgledu grofa Hedervarija. Vendar ban pl. Tomašič nikakor ne misli zapustiti svojega mesta, ampak namerava v vsakem slučaju potom volitev si zagotoviti zadostno in delavno večino. Da bo pri tem natančno posnemal zgled svojega gospodarja ogrskega ministrskega predsednika, je popolnoma jasno in moremo z gotovostjo pričakovati »čistih« volitev iste vrste, kakor so se vršile v zadnjem poletju na Ogrskem. Saj sedanji hrvaški ban ni nič drugega kot nekak najemnik ogrske vlade. Da bo tem lažje dosegel svoj namen, že prav pridno prepoveduje shode, ki jih prirejajo vladi neljubi kandidati. S koalicijo je sicer za enkrat sprt, vendar pa izjavlja, da bi no imel ničesar zoper njo, če bi izločila iz svoje srede poglavitne krivce v velcizdajni-škem procesu. Temu se ni čuditi, kajti nobena stranka ni tako hlapčevsko služila Mažarom in jim izdajala hrvaške koristi kot ravno koalicija. Najbrže pa ne bo šlo vse tako, kako': si domiŠljuje ban ali mu narekava ogrska vlada. Ljudstvo spoznava, da obstoji rešitev Hrvaške edino v tem, da se prej ko mogoče otrese oholih Mažarov in njihovega gospodstva. Zato se pridno zbira v novo ustanovljeni stranki z imenom »Stranka prava«, ki namerava v pri-
bližno 70 volivnili okrajih postaviti sa« mostojne kandidate. Da si domoljubna misel pridobiva vedno več tal, dokazuje dejstvo, da so hoče pravaška in krščansko-socialna akademična mladina združiti v eno akademično društvo z istimi načeli, kot jih ima Stranka prava.	.■ ..l,:-...^'
PORTUGALSKO.
Liberalno-rcpublikanska zveza, ' ki je v sedanjem času na krmilu, hoče po vsej sili uprizoriti kulturni boj po francoskem vzgledu. Kralj je postal skoro slepo orodje v rokah vlade, kateri ustreže vsako željo. Vidi se, da drči portugalska država z vso hitrico po strmini, na katero je zašla po umoru kralja Karola, v prepad.
gannnnannuuaaannn		
U 0 n	LISTEK	U □ n
ngnnnnrinnnnr-ini »t		□
Črna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran,' (Dalje.)
X.	•> -
V gradu so sc zlasti na pustni torek ves dan na vso moč pripravljali na boj zoper kmetiški punt. Ves dopoldan so sprejemali visoke goste. Prišel je grof Turn s svojim spremstvom, dalje mestni upravnik radovljiški in radovljiški zakupnik. Prihitela sta na turških konjičih mlada dva Lamberga in še več drugih plemičev in vitezov. Krasno so se lesketali zlati in srebrni šlemi, svetlo nabrušenc sablje so se kopale v solnčnih žarkih, po hodnikih so samozavestno rožljale ostroge in po mostovžih in dvoranah se je čula nemška, latinska, deloma tudi slovenska govorica.
Ilartman in njegova gospa Poli-ksena sta navdušeno sprejemala mlade viteze, plemenite gospe, bližnje gra-ščake in plemiče.
Ves grad je bil pokonci, kakor bi se pripravljala plemenita gospoda za poroko in ne za — boj.
Polno dvorišče je bilo hlapcev raznih plemičev, spremljajočih svoje gospode. Ponosno je hodil valpet Fric po hlevu in naročal domačim hlapcem, naj dobro postrežejo konjem, ker ne bode zastonj. Skoro še mogočnejše se jc sukal oskrbnik Damijan okrog vež-nih vrat ter skrbel za red. Venomer je renčal, zdaj nad deklami, zdaj nad hlapci, ter brez potrebe tekal po stopnicah gor in dol. Stara Maruša, stanovitna grajska dekla, se je jezila proti mladim deklam, da se oskrbnik brez potrebe suče po stopnicah in po veži, le da bi obrnil nase večjo pozornost. Toda Damijan se ni menil za zasmeh-ljive besede stare dekle, ki se je z oskrbnikom stavila v isto vrsto, ampak' je dalje stanovitno meril svoje korake po veži in stopnicah,
Hartman je zapovedal, naj bodo proti večeru oboroženi vsi vojaki, da počakajo kmetiške bojevnike ali da sami udarijo nanje; in kakor blisk je šlo njegovo povelje od ust do ust, od glave do glave.
Bližala se je šesta ura. Vsi graščinski vojaki so že stali oboroženi na grajskem vrtu in nestrpno pričakovali nadaljnega povelja. Plemenitaši pa so se zbirali v veliki dvorani, ki je imela okna s pogledom na jezero, in se tu posvetovali, kako bi mogli najbolj pametno pomiriti kmete in zadušiti punt. Hartmana pa ni bilo ne na vrtu in ne v dvorani, marveč je počival v mehki blazini v svoji sobi ter ves v skrbeh za Svoj obstanek razmišljal, kako se izide nocojšnja noč in proliodnii dan.
Tedaj je pa naenkrat nekdo potrkal na njegova vrata in v sobo je stopil sel, naznanjajoč, da se je okoli Radovljice utaborila velika turška četa. Z mrzlično hitrostjo se je raznesla grozna novica po vsem gradu. Ko so bili vsled tega že vsi zmedeni in brez pametnega sveta, so naenkrat zaslišali grozen pok; nihče si ni mogel razlagati, kaj naj to pomeni, samo toliko so si mislili, da je gotovo v zvezi s Turki. Nemudoma so razposlali sele po okolici, drugi so pa zastražili grajske prostore; in tako so vsi v strahu pričakovali dneva. Hartman je kakor zmešan in ves obupan nemirno tekal od sobe do sobe.
Ko so drugo jutro natanko izvedeli, kaj se je zgodilo, so takoj sklenili zbrati veliko vojsko zoper turške pesjane. Zato so vsi vitezi in plemiči s svojimi vojaki in hlapci odšli vsak na svoj grad. Ostal je Hartman sam le z malim krdelcem svojih vojakov, zakaj vedel je, da se kmetje, vsi zbegani in prestrašeni in v strahu pred Turki ne bodo tako hitro zopet vzdignili zoper njega.
Po oni strašni noči jc minilo par dni. Kmetje so se zavedli svojega stališča in se počasi pomirili. Veselili so se sicer, da ni bilo hujšega in tolažili drug drugega, a vsem je bilo vendar hudo, ker niso mogli izvojevati svojih pravic. — Ker so videl', da ni nikake nevarnosti več, so se zopet vrnili na svoje domove in tudi obupane žene in jokajočo deco so polagoma spravili domov.
Nekega popoldne so se zbrali kme-tiški veljaki in voditelji punta v gostilni pri Mohorku in ukrepali, kaj storiti v bodočnosti.
»Zakaj smo tako odlašali? Pred tremi leti smo že mislili udariti, pa smo se pripravljali in obotavljali do danes; in zdaj so nam Turki prekrižali račune in nam še skoro vzeli življenje. Pa bogve, kaj še bo,« je razmotrival Grahek.
»Črna žena ne hodi zastonj,« je pripomnil Pušavec, »in zadnje dni so jo menda zopet videli, kako je strašila po Brdih in v okolici. Zdaj nam je jasno, da je naznanjala Turke.«
»Bodimo pametni, možje,« je posegel v pogovor oštir Mohorko. »Kar jc, je. Zaenkrat nismo dosegli svojega namena. A zaupajpio v bodočnost. — Za zdaj pa mislim, da je najbolje, da stopimo v grad do Hartmana in mu povemo jasno in odkrito, da smo hoteli doseči samo svoje pravice; v teh časih se ne bo maščeval nad nami, ker nas bo najbrž še potreboval in ker se nas tudi nekoliko boji. Zaenkrat se mu moramo seveda podvreči, nikakor pa no, da bi ga prosili odpuščanja ali kaj podobnega. Sam sem pripravljen govoriti v imenu vseli.«
Mohorkov nasvet jc obveljal in naslednji dan so že korakali zastopniki kmetov proti gradu. Pri vratih jih je nečloveško nahrulil Fric in vihtel bič
Žalujoča Zalka z malim Franckom na Anželjevem vrtu.
proti njim. šel jih jc naznanit gospodu. Hartman je bil brez moči; zato se jih ni upal odgnati, ampak jim je dovolil vstopiti.
In zdaj so si zrli v oči kmet in gospoda v grajski dvorani, namesto v boju. Po daljšem pogajanju in deloma tudi prepiru je začel vpraševati valpet Fric v Hartmanovem imenu:
»Ali prisegate zvestobo in vdanost do smrti našemu presvetlemu vladarju ?«
»Prisegamo,« je odgovoril v imenu vseh navzočih Mohorko.
»Ali prisegate vdanost našemu škofu, vladarju briksenske škofije in lastniku Blejskega gradu?«
»Prisegamo,« je odgovoril Mohorko.
»Ali prisegate na stare pravice briksenskega škofa in na pravice gospodov Krajskih?« je nadalje vprašal Fric.
Mohorko je nekaj časa molčal. Mislil si je: ko bi briksenski škof vedel, kakšne pravice si lasti Hartman,
bi slednjega žc zdavnej ne bilo na Blejskem gradu. Isto so mislili i drugii in krčevito tiščali pesti od jeze. — Moh horko je nekaj časa premišljeval in, nato tretjič odgovoril:
»Prisegamo.«
»Ali nam obljubite, da se ne bodelo več vezali v razno zveze zoper gra-ščake in plemiče?« je zopet vprašal Fric.
Tedaj pa je Mohorku zastala beseda. Bil je v zadregi. Čez nekaj časa jo odgovoril premišljeno:
»Vsakemu svoje; kmetom, kar so jim spodobi, gospodi, kar ji gre p<i pravici.«
Obrazi navzočih so se razjasnili, Hartmanu se je potemnil. — Valpet jo bil v vidni zadregi, a hitro jc zopet nadaljeval :
»Torej v tem še niste na jasnem. Vprašam vas pa, ali se podvržete skle-poni komisarjev, cesarskih in pa škofovih, ki so ta teden razposlani po vseh deželah, da poslušajo pritožbe kmetov ter končno sklenejo, kar je pravica in resnica?«
»Se podvržemo,« je odgovoril Mo-* horko.
Hartman je bil za silo zadovoljen. — Kmetje so odšli veseli, da jih ni doletela hujša kazen za punt, in polni upanja na boljšo srečo v bodočnosti
Kakor povsod, tako je tudi na Brdih polagoma zavladalo prejšnje veselo življenje. Le v eni hiši ni bilo prave zadovoljnosti in pravega, odkritega veselja — namreč pri Anželju. Zalki, bivši Bregarici, je zadala ona strašna noč na Špiku novo, grenko žalost, tako da jo ni mogel nihče potolažiti. Anželjev hlapec je pripovedoval, da je srečal Kroparskega možka in z njim neznanega vojaka, ki je vsekakov ■ moral poznati ,črno ženo', ali pa je bil <j z njo še celo v ožji zvezi; in to pripovedovanje je vzbudilo nove dvome in sumnje v srcu uboge žene. Ponovno je moral hlapec opisati nesrečni ženi zunanje poteze in obnašanje, da celo glas onega vojaka; in tako je Zalka slednjič prišla do prepričanja, da ta vojak n1' more biti nihče drugi kakor njen mož, France. Da ,črna žena' ni bil duh, ma'-več da se je pod to krinko skrival i živa žena z mesom in krvjo, o tem ni] nihče več dvomil, kdor je le slišal, kaji je pripovedoval hlapec. Raznesla so ju tudi govorica, da sta v oni strašni noči, ko se je pod Špikom razletel .mrtvaški' mostič', dva moža nekoga pokopala vi Bodešičah na pokopališču ob cerkvn-i: sv. Vida; mrlič jc bil zavit v belo platno. Eden izmed pogrebcev je imel dolgo, črno brado, v drugem so pa spoznali Kroparskega možka. Ko sta za-grebala mrliča, je bradati mož tako jokal, da so njegov glas razločno slišali daleč naokoli.
Anželj je vpraševal na vse strani, g kdo je vse to videl in slišal, toda niliča se ni javil. Samo toliko je vsakdo vc-< del, da o možku in o bradatem vojaku!
hi bilo naslednji dan nc duha ne
Sluha več---
Hudo je zadel Zalko požar, ki je Mničil njeno prijazno hišico, a še hujše »o jo mučila in ji trgala srce strašna, pa nasprotujoča si čuvstva, slutnje in domnevanja o njenem možu.
Često je postajala z ubogim Franc-kom zraven sebe zunaj na Anželjovem ivrtu in gledala brezmiselno tja proti Karavankam, po licih pa so ji rosile svetle solze kakor grenko zasluženi bi-
( [
v
(
l
Mladi tepeni. Obravnava Tavčar-.iibnikar se je za mladine žalostno končala. Ko sta vložila Tavčar in Triller (tožbo proti Ribnikarju, so to bojno napoved mladini veselim srcem sprejeli. Ropotali so po listih, da je bilo kaj. Liberalci so eni držali s Tavčarjem, drugi pa z mladini. V soboto se je obravnava, o kateri smo že deloma preje poročali, nadaljevala in tudi končala s porazom mladinov. Ribnikar je bil obsojen na en teden zapora, ker je govoril o Tavčarju in Trillerju, da sta ta dva delala proti Hribarjevi potrditvi! !0 Hribar, koliko žrtev pade zaradi (tebe!
Stranka brez discipline. Pri obravnavi Tavčar-Ribnikar se je med drugimi zanimivimi izjavami mladinov tudi reklo, da se je Hribar izrazil, da se tako zahrbtno postopanje, kakor v liberalni stranki, pod dr. Šusteršičem nikdar ne bi godilo, ker vlada v stranki, namreč S. L. S-, disciplina. To je tulil ros. Stranka brez discipline mora prej ali slej razpasti. Da v lib. stranki discipline ni, smo že mnogokrat trdili, vlada pa v stranki terorizem in zato se liberalci svojega mnenja ne upajo v Stranki očito pokazati in delajo potem Ua skrivnem za hrbtom.
Lepi Slovenci so liberalci. Tavčar kakor tudi Ploj sta pri obravnavi pripovedovala, kako sta med sabo govorila. Prav nič se nam ne zdi čudno, da so padale med tem pogovorom nemške besede. In take može se povzdiguje kot (vzor-Slovence!
Duhovniške vesti. Podeljeni sta župniji: Sv. Križ pri Litiji g. Lovru Lah in Gorje g. Matiju Mrak. Umeščeni so bili gg.: Franc Koželj na župnijo Za-poge, Janez Plahutnik na župnijo Mot-nik, Anton Zore na župnijo Mirna Peč, 'Pavel Perko na župnijo Češnjice, Josip ELavrič na župnijo Breznica, Franc Raj-fcevič na župnijo Lučine, Alojzij Wester na župnijo Grahovo, Alojzij Železny na župnijo Ihan. Imenovan je gosp. Leopold Turšič za župnega upravitelja v Gornjem Logatcu in Leopold Kolbezen za župnega upravitelja v Godoviču. (Premeščeni so gg. kaplani: Karol Su-pin iz Kamnika kot kapiteljski vikar v
seri. Potem pa je vzela ubogo dete v naročje, ga krčevito pritisnila na svoja prsa in tožila:
»O ubogi črviček! — Sirota! — Očeta nimaš in kmalu izgubiš še ljubečo mater . . . Kaj bo potem iz tebe ?«
»Mamica, zakaj jokate? — Mamica, mene je strah!« je odgovoril Francek, ki je primerno svoji starosti postajal vedno močnejši in čvrstejši; bil je že v petem letu. Vedno bolj je postajal podoben očetu. Zalka mu je često
Novo Mesto, Josip Gnidovec iz Novega Mesta v Idrijo, Mihael Zevnik iz Idrije v Kamnik, Valentin Tomec iz Šmihela pri Novem Mestu v Višnjo Goro, Josip Frohlich iz Kranjske Gore v Šmihel pri Novem Mestu, Anton Vadnal iz Višnje Gore v Crklje pri Krškem, Anton Kreč iz Cerkelj pri Krškem v Kranjsko Goro, Franc Pečarič iz Breznice na Dovje, Janez Sever iz Št, Jerneja v Mirno Peč. Nameščeni so gg.: dr. Franc Kulovec kot kaplan na Veliki Dolini, semeniški duhovnik Ivan Tomažič v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Janez Dolenec v Senožečah. Nemški viteški red je namestil P. Anzelma Polak za kaplana v Črnomlju. V začasni pokoj je stopil g. Franc Golmajer, kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici, stalni pokoj pa je dovoljen gosp. Frančišku Kummer, župniku in dekanu v Stari Loki. Za konzistorijal-nega svetnika je imenovan dr. Janez Zore ter nastavljen kot profesor vero-nauka v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Patronat Vincencijeve družbe za mladino v Ljubljani je pričel poslovati. Zanemarjenih otrok je vedno več, povsod, po naših mestih, trgih in tudi po deželi. Zato se je ustanovil v Ljubljani »Patronat Vincencijeve družbe za mladino«. Namen patronata je, skrbeti za varstvo in vzgojo otrok, ki so v verskem in nravnem oziru zanemarjeni, s tem, da jih izroči poštenim družinam ali zavodom v vzgojo ter jim pomagati, da dosežejo primeren poklic. Društvo pa bo moglo doseči svoj namen le tedaj, če se razširi po vsej deželi. Slovenci in Slovenke, vaša dolžnost je, da pristopajte k temu društvu, katerega namen je le, izvrševati krščansko ljubezen. Člani so: 1. izvršujoči, katerim je naložena skrb za mladinsko varstvo in plačujejo letno po 2 K; 2. pokrovitelji, ki plačajo enkrat ali pa v 51etnih obrokih skupno 100 K; 3. redni, ki plačajo mesečno najmanj 20 h, in 4. dobrotniki, ki darujejo vsaj 20 h na leto ali drugače z milodari podpirajo društvene namene. Za vse žive in mrtve člane patronata se bode brala v Jezusovega Srca cerkvi v Ljubljani štirikrat na leto sveta maša. Poleg tega so
zrla z gorečo nežnostjo cel četrt ure v oči in potem je zopet začela tarnati in jadikovati:
»O France, France, zakaj si mi to
napravil?--Če bi bil imel do mene
le stoti del ljubezni, katero sem jaz vedno nosila do tebe v svojem srcu, pa bi me ne bil nikdar — nikdar mogel zapustiti! O France! — O ubogo dete!«
In potem je poljubila otroka na čelo in mu namočila nežna lica s svo-jimi vročimi solzami.	(Dalje.)
		
	RHZGLED PO DOMOVINI	
		
deležni tudi, ker je patronat cerkvena; družba, mnogo odpustkov, kakor je razvideti iz sprejemnice. čč. župni ura« di se opozarjajo, da so nabiralne pole kakor tudi sprejemne podobice že v, zalogi. Vsak član dobiva tudi brezplačno list »Detoljub«, ki je velevažen za vsakega vzgojevatelja. Priglase in na-< ročila za nabiralne pole in podobice je nasloviti na predsednika dr. Jos. Gruden, prof. bogoslovja v Ljubljani ali pa na tajnika društva Albin Zajec, c. kr, fin. rač. asistent v Ljubljani.
Kranjski deželni zbor je sklican na: dan 5. oktobra.
Ljubljanska realka v začetku šol« skega leta 1910/1911. Število javnih učencev v začetku šolskega leta 1910-1911 znaša 548; med njimi je 335 Slovencev (nad 61 odstotkov).
Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bo oddala za leto 1911 po javni ponudbi dobava cunj, volne, prediva, pozamentarijskega in krojnega blaga, špirita, vrvarskega, usnjarskega, stek-a larskega, ščetarskega in drugega blan ga. Podrobni dobavni pogoji se dobe pri gori navedenem ravnateljstvu (oddelek 4). Ponudbe je najkasneje do 25. oktobra t. 1., do 12. ure opoldne vložiti pri c. kr. ravnateljstvu državne železa niče v Beljaku.
Zakupni razglas. C. in kr. vojaško oskrbovališče v Ljubljani naznanja tri govski in obrtni zbornici v Ljubljani, da razpisuje c. in kr. intendanca 3. vo-ja v Gradcu zagotovitev kruha in ovsa za leto 1911. Zakupne razprave se bodo vršile v raznih krajih v času od 7. oktobra do 5. novembra t, 1. Tozadevni razglas je interesentom v pisarni trg. in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Jeruzalemski slovenski romar}! so
se srečno vrnili domov. Peron južnega kolodvora je bil poln občinstva, ki je romarje živahno pozdravljalo. Vsa naša društva so poslala k sprejemu odposlanstva. Romarji so se vrnili vsi zdravi in čvrsti, nič se jim ni poznala utrujenosti Iz ljubljanskih cerkva so doneli zvonovi romarjem v pozdrav,
Romarji so se s prevzviženim knezoško-fom na čelu podali v stolnico, ki je bila polna vernikov in sijajno razsvetljena. Tu je vodja potovanja č. g. župnik Janez Kalan govoril v slovo, povdarjajoč veselje romarjev, da zopet vidijo slovensko domovino, ljubezen do lepe slovenske domovine jim je romanje le še bolj utrdilo. Mogočno je zadonela po stolnici za srečno vrnitev zahvalna pesem, katero je z romarji pelo vse občinstvo.
Pozor tt. abiturientom, ki mislijo iti študirat v Prago! Ker je neprijetno potovati brez družbe, zlasti za novinca, naj se oni tt., ki še nimajo priskrbljene druščine, pridružijo spodaj podpisanemu. Odhajam s popoldanskim vlakom ob 5. uri iz Otoč dne 4. vinotoka. Pripravljen sem tt. abiturientom pomagati pri iskanju stanovanja, vpisovanju in jim preskrbeti za vse potrebne informacije. Oni tt. abiturientje, ki še ne mislijo odriniti tako zgodaj, mi lahko dopošljejo vse potrebne dokumente (glej »Dijaški koledarček!); z veseljem sem pripravljen proti poznejšemu povračilu stroškov preskrbeti jim vpis na univerzi. Bratski pozdrav! — Pavel Cvenkel, član slov. katol. akad. društva »Dan«, Ljubno, Gorenjsko.
Prav zanimivo pismo nam piše prijatelj z dežele o novi »Družinski pra-tiki«. Pravi namreč med drugim: »Nisem mislil, da je letošnja pratika s podobo sv. Družine tako vsestransko porabna. Poleg natančnega zaznamka sejmov, ki je za vsakega kmetovalca-živinorejca velike važnosti, sem zasledil v njej dokaj umestnih nasvetov za umnega, gospodarja, zapisnik dninarjev, zaznamek zemljišč, davkov, zavarovalnine, pouk o užitnini, ki se mora plačati na ljubljanskih mitnicah in na deželi, in več poučnih tabel (obrestne, kolkovne itd.). Tako koristnih podatkov nisem nikdar zasledil v drugih pratikah. Pa tudi moja družina je ne more prehvaliti. Raznovrstni zanimivi popisi ter poročila o važnih svetovnih dogodkih, povestica o »Kožarju in njegovi boljši polovici«, razne smešnice s podobami, uganke itd., zabava in raz-vedruje, naše domače, da je veselje. Število lepih slik se je znatno pomnožilo. In vse to za borih 24 vin.! Žal mi ije samo to, da sem tako pozno spoznal pravo našo pratiko, od katere sc ne ločim več.« — Tako prijateljevo pismo, kateremu pač ni treba dodati druzega kot: Pojdi in tudi ti tako stori!
Pozorl V Šenčurju pri Kranju poleg cerkve hišna št. 18 ima Johana Bo-jhinec na prodaj 60 prav lepih prešič-kov.
□i D
m
D	____
I anaaaapnnaaaaaano
Gorenishe novice
g Iz št. Vida nad Ljubljano.
s-Orožniško postajo bomo dobili z novim letom 1911; tako sta povedala orožnika, ki sta pretekli teden iskala stanovanja. Orožniki s najbrže 61
trije — bodo stanovali v Belčevi hiši pri »Koširju«. — Tatovi. V župnijski cerkvi je tat razbil nabiralnik pri Marijinem oltarju ter pobral vse, kar je bilo notri. Veliko ni mogel dobiti, ker se nabiralniki pogosto izpraznijo. Ostale tri nabiralnike je pustil v miru. šišensko orožništvo je drugi dan povpraševalo po tatu, a Izsledilo ga še ni. — V Gunc-ljah se je tat ponoči prikradel v neko hišo, gospodar se je zbudil in ga prepodil. — Ljudsko šolo v Št. Vidu letošnje leto obiskuje 605 otrok. — Stavba nove šole vsled slabega vremena napreduje bolj počasi. Ta teden so pričeli) zidarji na temeljih betonskega dela. — Obravnavo proti mesarju Cirmanu v zadevi novega pokopališča je dežel, sodišče pretekli ponedeljek preložilo za 6 tednov in to v svrho intervencije finančne proku-rature. Vsled tega se mora delo na pokopališču odložiti na prihodnjo pomlad. Mrliče se bo pa na že dovršenem delu novega pokopališča takoj začelo pokopavati. — Gasilno društvo Vi ž m ar je je preteklo nedeljo v Ce-bavovi dvorani priredilo igro »Divji lovec«.
g Iz selške doline. — VŽelezni-kih se v nedeljo dne 2. oktobra ponovi igra »Vestalka« z vsemi drugimi točkami programa. Kdor ni mogel v nedeljo, dne 25. septembra v Železnike, ali kdor bi rad videl lepo igro še enkrat, naj torej ne zamudi priti 2. oktobra. Začetek ob pol četrti uri popoldne. — Sneg smo dobili pretekli teden v selške hribe. Pobelil je doli do Dražgoš. Malo prezgodaj je še. Morda je bil pa to konec kometovega repa in da se je s tem od nas poslovil. Dal Bog, da bi bilo tako in da bi doživeli še mnogo lepih jesenskih dni. — Libeialni sveto-h 1 ii n s k i lump se oglaša v »Gorenjcu«. V Boga ne veruje in vendar govori o Bogu in božjem blagoslovu, češ, da selški občinski odbor nima božjega do-padajenja, ker so se pri volitvah od strani »duhov, stranke« godile goljufije. Ti duša nekršČanska, samo eno goljufijo navedi, pa dobiš precej za fra-kelj, od vaše strani se jih je pa zgodilo zadosti, seveda vse niso nič pomagale, ne štupca, ne pupca. Dalje čveka ta patentirani alkoholik o »umoru« Ivana Tuška in pristavlja, da selški občinski odbor ta »umor« odobrava, ker sc ni udeležil korporativno Tuškovega pogreba. »Umora« ali bolje Tuškove smrti ne odobrava nihče, pač pa jo vsi obžalujemo, ker je bila nagla in neprevide-na. Občinski odbor pa nikar nc silite, da bi nastopal korporativno tam, kjer korporativno nastopa usiljivi železniški Sokol. Tudi »uboja« nihče ne prikriva in se ni storil noben korak, da bi se raztelesenje preprečilo. Saj se je izrazil sam dr. Ilirsche, ki je Tuška prvi preiekal napram selškemu župniku, da je Tušek umrl za kapjo na možganih in da je vsak uboj izključen. In na to je sodišče brzojavno naročilo, naj se Tušek pokoplje in da obdukcije ne bo. Pozneje so vso stvar zasukali na drugi tir.
Zakaj? No, saj vemo zakaj. Zato, da Lj ubili tudi našo stranko, ker njihova lastna že crka. Ako pa je šel Tušek z noi žem nad Šuštarja, pa pač ne moremo zahtevati od njega, da bi sc dal kar enostavno zaklati, čeprav je »klerika-i lec«. Vsak rad živi, tudi »klerikalec^ Torej so besede »Gorenjčevega« dopism na: »Kdor ima oči zato, da vidi, je nai prvi pogled mogel spoznati na mrtvem Tušku, da je bil ubit ... in da ubijalec ni nihče drugi kakor »klerikalec« »Franca Šuštarja«!« (Torej Franca!) —, samo izbruh »moža, na videz pobožna ga, drugače hinavskega in v srcu polnega hudobije«, da govorimo z dopisni-i kovimi besedami. No, pa tudi mi upamo, da sodišče takim »bajkam« ne bo verjelo. Da Tuška ni nič škoda, tega ni nihče rekel. Vemo pa, da ga bo zelo škoda gotovim gostilnam in znanim žejnim vinskim bratcem, ki so rajnega) Tuška izrabljali do skrajnosti. Sedaj se jim smilijo njegovi otročiči, popred so jim niso nič, ko je Tušek popival z njimi in plačeval zanje. O vi hinavci! Le nič se ne bojte, ne bomo vas pobijali, niti dotakniti sc vas nočemo, ker se nam gnjusite; vsa hinavščina in zloba smrdi do neba. Le ostanite zvesti prijatelji nesrečnemu Tušku do groba, le pi-jančujte na čast njegovemu spominu vse to bo seveda ranjkemu Tušku zelc zelo veliko koristilo na onem svetu Samo to pa rečemo, če bi Tušek vstal zopet iz groba, da bi dal vsakemu izmed vas najmanj pet zaušnic in potem bi se vas ogibal najmanj na pet milj daleč.
g Tržiške novice. V soboto, 17. t. m. je padel z okna črevljarne Kozina član telovadnega odseka društva sv. Jožefa, Lovrenc Ilenigman, ko je poizkušal na železnem drogu telovaditi. Pri padcu s! je zlomil roko in tri prste ter se nekoliko poškodoval na obrazu. Padel je skoro devet metrov globoko. Prepeljali so ga v bolnišnico in kakor se čuje bo kmalu popolnoma okreval. — Ustrelil se je v glavo s puško Bornov lovec Jurij Čarman. Vsega razmesarjenega so odpeljali v ljubljansko bolnico. Vzrok tega prežalostnega dejanja, katero je nesrečnež izvršil nad seboj, je bila zakonska nezvestoba. — Nevarno se je poškodoval 15 let stari mladenič Kri-i sti jan Perko. V gozdu je šlo nekaj hlodov čezenj in ga na glavi močno pobilo. Tudi tega so odpeljali v bolnišnico. —'. V društvu sv. Jožefa so se zopet pričela' predavanja. Gospod župnik nam je do-sedaj v dveh predavanjih opisal svoje potovanje na Dunaj, Prago, Draždane, Berolin, Karlove in Marijine Vari, Pl-1 zen, Budjevice, Line in Solnograd. Predavanje je bilo dobro obiskano. Predavanja se vrše ob torkih ob osmi uri v, lepo električno razsvetljeni dvoran^ Tudi drugi somišljeniki in prijatelji društva so dobrodošli. Vsak mesec se' vrši sestanek telovadcev, pri katerem se bo razlagala »Zlata knjiga«. — Veselimo se predavanj o romanju v Sveto deželo, katera nam je obljubil gospod kaplan Čadež,
g Z Bleda. Telovadni odsek Orel se [je začel precej krepko razvijati. Telovadba se vrši dvakrat na teden in ka-(kor čujemo, člani redno obiskujejo telovadne ure. Podučevat hodi enkrat na Iteden podnačelnik jeseniškega Orla. EPoleg tega imajo člani še vsak teden kratko predavanje, ker namen Orla ni teamo telsno izobraževati članov, ampak Hudi duševno. Ker pa so začetni stroški precej veliki in si bo treba nabaviti (dragega telovadnega orodja, zato bi bi-l.o prav, da se oglasijo tudi podporni ičlani, ki plačujejo 60 v na mesec. Kdor [pomisli, da je Orel izrednega pomena za fante, torej za bodoče gospodarje, si bo rad utrgal te vinarje. Nek podporni član, ki pa neče biiti imenovan in razume pomen Orla, če se razvija v pravi smeri, je daroval odseku 200 K. Naj Iti našel posnemovalcev vsaj v manjših zneskih. — Vest, da jc Muhr prodal Bled nekemu Dunajčanu za 600.000 K, ni resnična. — Zadnje slabo vreme je 'Bled popolnoma izpraznilo in silovit .veter je popihal zadnje tujce. Cesta krog jezera je prazna, hoteli se zapirajo in zvonček z Jezera se oglasi tudi bolj poredkoma. Mrtva sezona za Bled se je s začela.
g Iz Mekinj. Na roženvenško nedeljo (2. oktobra) popoludne ob 3. uri se :bo v prostorih župnišča vršil občni zbor tukajšnjega telovadnega odseka jOrla. Ob tej priliki bo govoril naš mladinski buditelj Fr. Terseglav. Orli iz okolice dobrodošli!
g Iz Križa pri Tržiča. Izpopolnjujem obljubo in na podlagi listin opišem zgodovino križke dvorazrednice, da branim ranjkega župnika Porenta proti krivičnim napadom. Porenta je nastopil križko župnijo 11. januarja 1898. Komisija za zgradbo nove šole pa se je (vršila že 7. aprila 1896. Takrat se je sklenilo, kje in kedaj se bo šola zidala, jda sc stavbeni materijal preskrbi s tlako, da se bo zidalo v lastni režiji in nadelo potrebno posojilo. Šola se je začela zidati 1899., ko je bil predsednik krajnega šolskega sveta Peter Jeraj (Štros). IZgradba se je oddala podjetniku Ba-theltu iz Tržiča za 5600 gld. Pomladi 1900 je Peter Jeraj odstopil in za predsednika je bil izvoljen Mat. Zupan (Tos-nik). Šola je bila dovršena jeseni 1900. Podjetnik je po sklepu kraj. šolskega sveta napravil veliko več, kakor je bilo v načrtu in prejel plačila z zamudnimi obrestmi vred 15.881 K 68 v. Pomladi 1. 11901., ko so bila dela pri šoli že končana, je župnik Porenta postal predsednik krajnega šolskega sveta. Prevzel je k p, me dolgove. Podjetnik je grozil s tož-Ibo, če se mu hitro ne plača vse, kar ima [dobiti. Opominjal je že po advokatu. I Denarja nikjer. Posojilo 12.000 K pri j i»Vzajemnem podpornem društvu v Ljubljani« ni pokrilo vseh stroškov. Kaj stori župnik Porenta? iZadolži se osebno pri tržiškii posojilnici za 6000 K, Jda plača podjetnika in obvaruje občino ftožnih stroškov. Ker je bilo treba vsako »leto nekaj dolga v Ljubljani plačati, a 'občina ni dovolj naklad naložila,, je
vsako leto zmanjkovalo, župnik pa je zalagal primanjkl.fej iz svojega skozi 8 let. Do leta 1907. je bil založil že nad tri tisoč kron, Dividendo 2400 K, ki jo je »Vzajemno podporno društvo« izplačalo po plačanem dolgu, je porabil v pokritje primanjkljeja in za vsa leta, kar je posojeval občini, računil zase 610 K obresti. Z vštetimi temi 610 K so znašale obresti pri »Vzajemnem podpornem društvu« 4-37 odstotkov. V zahvalo za to, da je župnik občino zalagal in jo obvaroval večjih stroškov, se mu pa po smrti očita, da je škodljivec občine in se je sedanji krajni šolski svet (razen mene in nadučitelja) branil plačati dolg v tržiški posojilnici. Udal se je še le, ko se je pretilo s tožbo. Ostanek obresti pa se je moral iztirjati s tožbo. — Vsa šolska stavba je stala 26.329 K 66 v, s tlako in lesom v vrednosti 6200 K 44 vinarjev, skupno 32.530 K. Obresti od plačanega dolga so znesle skupaj 6835 kron 46 v, torej znašajo vsi stroški za šolo 39.365 K 56 v. Ker je deželni odbor dal podpore 1800 K, tlaka in drugo 743 kron, pride na davkoplačevalce stroškov 36.822 K, ki so vsi že poravnani-. — Toliko naj zadostuje. Pameten človek iz vsega tega lahko spozna, da župnik Porenta ni prav nič oškodoval občine, ampak jo škode celo obvaroval. Če pa le šc ne bo miru, povedal bom kar naravnost, kdo je škodljivec občine. Nekdo bi rad delal zmešnjave v občini, pazi naj, da se njemu ne zmeša štrena. Župnik Zabukovec.
g Iz D. M. v Polju. Letošnje leto se nam glede društvenega delovanja bolj slabo godi, ker zidamo nov društveni dora in nimamo nobenega prostora, kjer bi prirejali shode in druge prireditve. Pa ako Bog da, bomo imeli kmalu lep prostor v novi dvorani. Naši Orli se pa krepko vadijo v godbi, tako da bode drugo leto prav prijetno pri nas. Naš Orel je tudi raztegnil svoja krila in ustanovil v naši fari še dva odseka, tako da so pod okriljem našega »K. slov. izpbr. društva« trije odseki Orla. In to je moč, katere nc premagajo vsi čuki in sove, ki se zaletavajo v njo. Najbolj jih pa jezi, ker smo jim ustanovili Orla v Zalogu in s tem razdrli gnje-zdo, ki so ga gotovi bodoči napredni državno- in deželnozborski kandidati s težavo skup znosili. Najlepše je pa to, da se je ob ustanovitvi Orla v Zalogu plačevala pijača v ta namen, da bi bili Orli tepeni. Ali naši Orli so ponosno in brez vsake bojazni nastopili, kar je vzelo vsej sokolski zalegi pogum, cla si ni nihče kljub prigovarjanju drznil kakorkoli žaliti naše fante. Sedaj pa sc je z veliko težavo spravilo skupaj par krokarjev, iz katerih bode baje zrastel toli zaželjeni Sokol. No mi smo tega prav veseli, ker bo po bližnjih vaseh vsaj tistih par ur mir, ko bodo ti člani telovadili, ker drugače ni miru. Čestitamo!
g Kamniško okrožje Orla jc napravilo v nedeljo 25. septembra popoldan svojo zadnjo letošnjo telovadbo na Rovih na travniku onelotnega g. župana.
Ob tej priliki) se je za Rove ustanovil odsek kot deveti v okrožju. Pri litani-jah in nagovoru domačega g. župnika je bilo zbranih nad sto bratov v kroju. Pri telovadbi smo opazovali drzne, skoro vratolomne vaje nekaterih bratov, pred leti bi si kaj takega od naših fantov ne mogli misliti. Čast jim! Po telovadbi je četi telovadcev krasno govoril č. g. P. Guido Rant o pomenu Orla, ki hoče slovenskim fantom ohraniti zdravo telo in pošteno resno srce. V kamniškem okrožju, je sedaj domala združenih 400 fantov in mož, ki so porok za to, da bodo vsi napori nasprotnikov, kamniški okraj poliberaliti, zastonj. Orli gremo naprej do popolne zmage. Na zdar!
Komenda. 4. septembra je tukajšnje društvo priredilo dr. Krekovo igro: »Turški križ«. Igra je imela popolen uspeh. Vodilne vloge so bile v spretnih rokah naših dijakov - domačinov. Igro, ki je vzeta iz domače zgodovine za časa turških bojev, drugim društvom toplo priporočamo, ker nudi podučno in zabavno vsebino obenem. Samo za Riben-čana Štrigalco si morate oskrbeti pravo osebo, pa bo zdravega smeha kar obilo. Ker se bliža zimski čas, ko je za poljedelca več prilike za branje, vas vabimo, vse fante, može, žene in dekleta, da v obilnem številu pristopite k »Katol. si. izobraževalnemu društvu«. Za malo ud-nino lahko rabite knjižnico, potem hodite lahko časopise brat v društveno čitalnico in povrh dobite v zimskem času še vsakdanjega »Slovenca« na dom na posodo.
V Selcih bo v torek, dne 4. oktobra 1910, živinski semenj.
□1		
u □ n	Dolenjske nouice	n □ o
^r*ir*innt « ir—int—»r-u |f mnc:		ID
d Popotnik Trebnje —Sv. Trojica.
»Danes tukaj, jutri tam«, te besede mi prihajajo večkrat na misel, ko popo-tujem po lepi šentrupertski dolini. Le letos je žalostno. Letina slaba, krompir je uničil črv, žito je lahko in v vinogradih ni niti kaplje! No pa nič čudnega, kaj so ljudje uganjali lansko jesen z vinom! Kazen je morala priti, in sedaj je tu, verni sprejmo to kazen ponižno, pijanci, bogokletneži pa kar obupa vaj o. V to dolino sem nameril danes svoj korak, ne po železnici, ampak peš. O železnici le to mimogrede, da bi bilo dobro, če bi imela vsaj dva voza za ljudi, ker sardine se delajo le v Gradežu. Na Mirni sem vesel napredka! Lepe stopnice vodijo sedaj v cerkev, vsa čast zidarju, inženirju, g. župniku! Škarpa je mojstrsko delo. Za plačilo ga je pa županstvo radi ceste tožilo in imenitno pogorelo. Pohvalno pa moram omeniti farane, ki so z največjo pridnostjo tlačanili, da se je napravil prostor okrog cerkve. Županstvu se najtopleje priporoča skrb za vaški studenec! Tudi železniška ograja v Špacelnili kriči in zdihuje!
7i
Prcmogokop na Mirni daje naravnost »zboren premogi Na ?entrupertčane sem pa strašno hud! Vedno se baliajo, povsod hočejo trobiti prvo trobento — pri volitvah so pa sedaj v občinski zastop v vseh treh razredih zmagali liberalci. Ej, šn op s in pa jeruš, ta dva dasta čiste dolenjske značaje! Vse, kar leze, se je v Št. Rupertu pehalo za liberalce — čutiti je, da je tam dosti gnilega, marsikatero maloverno srce! Ker grem rad na božja pota, sem šel naprej na Žalostno Goro. Bilo je ravno porci-junkulo 18. t. m. Popoldne se je tam blagoslovila zastava mokronoške Marijine družbe. Kaj takega še nisem videl! V trgu je bil blagoslov, nič manj kot 10 družb je bilo zastopanih in z vsemi se je pobratila nova zastava. Kako lepo! Procesija na Goro se je velikansko razvila, prva zastava je bila že v cerkvi na Gori, zadnja še v trgu, do 1500 Marijinih hčerd se je zbralo. Taka slovesnost vžge, zažari globoko in daleč. O dekleta, držite se zvesto svojih zastav, naj vas sramote, naj zaničujejo — za Boga, za Devico Marijo rade trpite: Raje umrite, kot pa nezveste postati Marijini družbi. Po končanem opravilu so vesele hitele udeleženke domov. Bile so pa zastopane: Sv. Trojica, Št. Janž, Šmarjeta, Škoc-jan, Šent Peter, Šent Rupert, Mirna, iTrebelno, Šent Lovrenc, Trebnje. Kumica je bila zastavi gospa županja Zupančič. Dolenjskim liberalcem, tudi onim v c. kr. službah, pa naj bode s tem povedano, da bo to ljudstvo po-medlo z njimi, kakor se naredi z gnilo krompirjevko na njivi. Pa še to sem zvedel v Mokronogu, da gospodje uradniki — pa le nekateri — občujejo z ljudmi, ki so zreli za Gradiško! Bilo bi dobro, če bi že enkrat višje oblasti .vmes posegle! Med kaveljni so taki, ki se javno baliajo z nejevero! Kržični-kovo posestvo je kupil kontrolor Ven-cajz za 66.000 kron. Bo predrago! Radoveden sem, kako bo mokronoška občina volila. Kmetje, ali vam niso očitali nekje, da ste krompirjevci, pa ste rekli, da pridete odslej vsi volit. Boste držali besedo? Ali vam bodo še gospodovali liberalci, ki vas zaničujejo v dno duše? Ali se boste še pustili voditi od ljudij, katerih vera je slabeja kot beraška srajca? Le poglejte na Št. Rupert, tam so prodali kmetje svoje prepričanje in v lepi šentrupert-Bki župniji vladajo sedaj liberalci! Ali boste kaj takega pripustili tudi vi? Ali bodo Vam tudi vladali fantički, ki imajo strašno velika usta, pa še večji 'jezik, drugega pa nič? Bodemo videli! Izredno me je veselil pri Sv. Trojici napredek! Župnija se kar premlaja! Vrli gosp. kaplan Jakob Omahna je bil prestavljen, pa višji so ga še pustili na tem mestu! Prav, gospod je potreben! Marsikaj vem še; pa prihodnjič! Posebno bom vzel na piko krasno prenovljeno šolo v Mokronogu.
d Vače. Izjava. Ker si patentirani časnikarski lažnjivec ne more radi shoda v Vidrgi zaslužiti 400 K (reci: 81
štiristo kron), zato jih dam tudi onemu, ki dokaže, da je res, kar je liberalni dopisun iz Vač zadnje čase pisal žaljivega o meni in Jakopičevi hiši. Kar k meni naj pride z dokazi, pa dobi eno ali celo dve nagradi! Če mu za denar ni, naj si vsaj imena časnikarskega lažnjivca in brezčastnega človeka ne zasluži. Le na dan in ne skrivaj se za čenčanjem brez podpisa! — Fr. Majdič, beneficijat.
d Vače. Naš Orel je šel skoro pol-noštevilno v nedeljo, dne 25. t. m., k predstavi v Moravče. Lepo je bilo videti mlade fante, ki so ponosno korakali čez trg ne meneč se za izzivanje in zabavljice stranke stranišča. Blagajna je s tremi tovariši, ki spadajo sedaj v Glažarjev hlev, šel trobit svojo onemoglo je^o tačas v farovški kozolec. Ko je bila sokolska slavnost, so se pa naši dostojno vedli, pozneje tudi. Kje je olika in kje je ni, g. Blagajna? Kadar pride iz Amerike še kak denar po pošti ter bo kdo dejal, da plačuje liberalna posojilnica eno krono odstotkov več, ta se nesramno laže. Pač pa naša ljudska posojilnica še ni nikogar terjala za 100 ali celo 500 K, ki jih dobil ni. Torej liberalna blagajna nekaj stoka, Mars še ni dal nič, Martinčevka nič. Kaj bo? Pri naši posojilnici ni treba čakati po štirinajst in še več dni, predno zamore kdo kaj si izposoditi ali ven vzeti. V par dneh se dobi, čc treba, tudi več tisočakov. Blagajna, to-le povej ljudem!
d Griblje. Dne 20. septembra sta prišla dva naprednjaka iz zloglasnega Gradaca: Janez Butala in Franc Kova-čič v Juretovo gostilno v Gribljah ter sta se spravila na gospoda župana in mu očitala, da je klerikalec. Rekla sta, da ga bota dala v cajtenge, toda gosp. župan Tiče Zeljko je jako miren mož in zato jima je samo rekel: »Če cesarja dajo v cajtunge, zakaj ne bi mene!« Zmotila sta se vendarle, gospodu županu sta jamo kopala in — sama sta vanjo padla. Zoper njuno trditev, da bo Gangl pri volitvah zmagal (klobaso), gospod župan čisto nič ni ugovarjal. Zasmehovala sta ga, da s farji drži. Odgovor g. župana na to je bil: Duhovnik me je krstil, duhovnik me je v šoli učil, mi deli svete zakramente, in si samo želim, da bi tudi takrat bil duhovnik pri meni, kadar bo moja zadnja ura. Gribeljčani so lahko ponosni na svojega g. župana.
d Loški potok. Skupno sveto obhajilo kot obletnico svoje ustanovitve je imel preteklo nedeljo naš Orel. Kako taki prizori našemu ljudstvu kažejo namen te naše organizacije v drugačni luči, kot tisti zakotni politiki, ki bi naše vrle fante najraje uničili. Jezni, ker se sami ne morejo dvigniti od kozarca in kletve, obkladajo nas z vsemi lepimi priimki in najgroznejši-mi prerokbami. Pa je že spak! Čim bolj nas uničujejo, tem več nas je. Naše vrste so vztrajne in se vedno množe. Vedno pristopajo novi člani, tako da bo naša četa štela kmalu 50 čvrstih fantov. Ponosni Dom s svojo telovadnico
nam omogočuje naš lepi razvoj. Prijateljev tudi imamo, ki nas podpirajo pri nabavi orodja. Kmetijsko društvo jo dalo 20 K, Posojilnica na Tabru 50 K, in drugi. Iskrena hvala! Eni so pa nasprotni — mala peščica le — ter pravijo, da so Sokoli. Pa nimajo ne srajc ne kučme sokolske. Oživijo se le bolj) po noči, telovadnic imajo več in tudi1 sokolskih govornikov. Eni pravijo, da) so Sokoli, drugi, da se Sokoli šele ustanovi, je pa za načelnika križ. Je žo smola! No, ti tiči nam v toliko korit stijo, da se utrjuje in množi četa Orlov. — Predavanje je priredilo društvo »Tabor« preteklo nedeljo: Obmejni boji. Ustanovila se je moška podružnica »Slovenske Straže«. Sestavil se je odbor. Prihodnjo nedeljo pa priredi društvo tesačev predavanje: O pogodbah1 med delodajalcem in delavcem. Predava pravnik - strokovnjak. — Dekliška zveza nadaljuje v jeseni s čipkarskim, tečajem. Društvenemu domu se prizidai še en oddelek za sobo igralcev.
d V Jurjevici pri Ribnici je dne 18. septembra dekan Dolinar blagoslovil novi gasilni dom in novo brizgalnu ob veliki udeležbi gasilnih društev iz Dolenjevasi, Ribnice, Sodražice, Lašč, Dobrepolj, Velikih Poljan in Sušja., Slavnost se je vršila v splošno zado* voljnost.
d Iz Ambrnsa. V nedeljo, 11. t. m.,
smo imeli političen shod. Poročal je naš vrli poslanec g. Fr. Jaklič o draginji in njenih padarjih, govorilo se je o raznih gospodarskih zadevah in o delu v državnem zboru, nakar se je na poziv preč. g. Iv. Zavbija izrekla poslancem S. L. S. soglasno zaupnica. —> Dne 21. avgusta se je ustanovila živinorejska in svinjerejska zadruga za tu« kajšnjo občino. Za zadrugo je bilo veliko zanimanje, in to tudi po pravici. Tukaj se ljudstvo močno peča z rejo prešičev, da sc nc govori sedaj o reji volov, ker je znano, da naš kmet ima le vola pred očmi. Prešiče za rejo. pa nakupujejo drugod za drag denar, namesto da bi si jih doma zredili. S pomočjo zadruge se bodo, ako Bog da, razmere predrugačile v dobro kmetu. Kakor vsaka dobra stvar, tako ima pa tudi naša zadruga svoje nasprotnike, ki skušajo na vse načine z lažjo in obrekovanjem stvar preprečiti. Pošteni gospodar, nikar se ne oziraj na besedo takih nevednežev, ki vidijo svoj blagor in napredek le v kozarcu žganja« Saj so nasprotni vsaki še tako pametni): stvari. Torej le pogum! Združimo se! združenju je moč in napredek. — Dobili smo tudi novega gospoda učitelja. Govori se, da ni klerikalcem nič kaj prijazen. No, nam bo pač vseeno. Pregovor pravi: Kakor si eden postelje, tako pa leži. Naše ljudstvo je pošteno in verno. Kot tako bo pa znalo poskrbeti tudi za svoje pravice.
d Dobrepolje. Tukajšnje slov. k~at\ izobraževalno društvo opominja tem potom vse one člane, kateri imajo izposojene knjige iz društvene knjižnico več kot en mesec, da iste takoj vrnejo. Ako je kateri knjigo izgubil ali poško*
■doval, naj jo plača v knjižnici. Poseb-Jjnih opominov se ne bode več pošiljalo, ale— Knjižničar.
d Dobrepoljske novice. Onim stari-^iSem. kateri pošiljajo svoje otroke v sosedno vas Ponikve v mlin, se svetuje, naj malo bolj pazijo nanje. Kajti v tej vasi je mlin, v katerem je mlinar liberalen človek. Otrokom, ki čakajo v mli-jau, bere in razlaga članke brezvernih listov. Dalje tudi izposojuje med mladino knjige in romane neke židovske bukvarne. Zatorej, stariši dobrepoljski, pazite na svoje otroke! — Telovadnica |n dvorana za Orle je skoraj gotova. I j^sa čast gospodu Štihu. | d S Čateža. V zadnjem »Slov. Domu« je dopis iz Velike Loke, na katerega moramo odgovoriti, ker je pre-(več lažnjiv. Dopisnik pravi, da smo pri prejšnjih volitvah iz prvega razreda liberalne volivce pomedli in naše notri potaknili, ki niso še nikdar v prvem razredu volili. Prva laž. Volivci so bili jvselej pisani po vrsti svojega davka, Baj niso samo liberalci posestniki. Vo-Jivni imenik je bil vsakemu odprt, če bi bila kaka nepravilnost, stokrat bi se bili pritožili, a pritožbe od strani liberalcev ni bilo nobene. Dopisnik pravi: »Niti vinarja nismo prejeli od občine za požarno brambo in ga tudi ne bojno.« Druga laž. Dvakrat vam je že občinski odbor za požarno brambo dovolil podporo. Tudi milodare ste prosili po občini, oblezli ste tudi vse klerikalce; zdaj pa lažete: vse bomo plačali mi. [To je tretja laž. Tudi mi pomagamo plačevati dolgove, ki ste jih vi naredili, pravite: Mlekarno bi radi spravili občini na vrat. Četrta laž. Nikdar ni nih-'če tega mislil. Vsak pameten človek bo itudi vedel, da je to nemogoče. Mlekarna je zadruga zase, občina pa zase. Občinskih zadrug pa ni nikjer drugje kakor v glavah loških liberalcev. Pač pa lje resnica, da so hoteli liberalci požarno brambo obesiti občini na vrat. (Vsi vemo, kako so svoj čas lovili župana, da bi podpisal pravila požarne jbrambe kot župan, pa je bil previden Sn jih ni podpisal. Storil je čisto prav. /Tisti podpis bi bil stal občino 5000 K. iLočani bi bili rekli: mi ne plačamo požarnega orodja, saj ni samo za nas. Koga drugega bi bila tovarna držala kakor občino? Dopisnik laže dalje: Naš župnik Povše se je tožaril dolgo časa. 'Seveda je mož propadel in moral je Slačati okoli 2000 K škode. Peta laž. lupnik Povše se ni nič tožaril in stroškov ni plačal niti en vinar. Če pa se je moral tožariti šentlorenski župnik, jedo pa je kriv? Kdo je cestarja nahuj-»kal, da sta šla kopat jarek, kateri je Jjlanes vsled ukaza višje oblasti zasut? Pojdite vprašat Janeza Bukovca na (Mrzlo lužo, ki je moral plačati 50 kron kazni, ker se je ustavljal jarek zasuti. iDopisnik piše: Pri občinski seji predlaga, naj plača občina Povšetove stro-$ke. šesta laž. Povšetovih stroškov ni liti en vinar. Dopisnik bo rekel: sem |e zmotil, mislil sem zapisati Oblakove Itroške. Tudi tega ni nihče predlagal P.iri občinski seji. Župnik Povše je pri
tisti seji povdarjal: Da ne bodo po nepotrebnem naraščali stroški v tožbi, ki je med župnikom Oblakom in krajnim šolskim svetom radi sveta pred šent-lorensko šolo, je župnik Oblak pripravljen, se z lepa poravnati in šoli vse dovoliti, kar želi. Povdarjal je izrecno, da bo župnik Oblak sam nosil svoje stroške. Temu je priča blizu dvajset občinskih odbornikov; seveda liberalna ušesa slišijo drugače. Nazadnje pa zavija dopisnik oči in pravi: Torej to so kmečki prijatelji! Pravijo, da se gre za vero, gre se jim pa le za to, da polnijo svoje nikdar polne žepe na stroške kmeta. Če hočete vedeti, kdo je kmečki prijatelj, poglejte hranilnico na Čatežu. Poldrug milijon denarja je do zdaj prevedla in župnik je izdelal skoro vse intabulacije sam in zastonj. Kdo je kmečki prijatelj? Poglejte mlekarno v Št. Lovrencu. Do leta 1907 že je izdelala za 100.000 K mlekarskih izdelkov. Računi so vsem udom odprti, vsak se lahko prepriča, da je ves dobiček kmetov. Kdo je kmečki prijatelj? Poglejte kdo je letos z motorjem skoro zastonj mlatil žito. Kdo je kmečki prijatelj? Ali je učitelj Potokar? Seliti se je moral v Banjaloko. Kaj mislite, koliko je za selitev naračunal? 2800 K naj bi plačala dežela za njegovo opravo, ki morda ni vsa vredna 400 K. Ali je kmečki prijatelj Šlajpah z Velike Loke, ki je tudi pri tej čedni selitvi pomagal? Koliko stane voz od Št. Lovrenca do Velike Loke, pol ure je daleč? Šlajpah pa je računal 30 K. To se naj njemu plača iz deželne blagajne, iz kmečkih žuljev, Bog nas varuj takih prijateljevi
Ul	—it it ir-ii—11—n—irn—ir-ii—it—it—n—ir—	ID
□ a n	notranjske nouice	U □ n
nnr if it it it—it—»nt—it—M-it—it—ir-it-in		
n Z Vrhpolja. Na Selu pri Vrhpolju je umrla mlada žena Jožefa Cerar, po-domače Primčeva Pepa na porodu. Bila je 13 let cerkvena pevka na Vrhpolju. Njen močni in lepi alt je hvalil vsak, ki ga je slišal. Lansko leto na kvaterno nedeljo je bila prvič na oklicih, letos ob sorej so jo pokopali. UbožLca gotovo ni slutila, da ji bo usojeno tako kratko zakonsko življenje. Bog bodi milostljiv njeni duši!
n Od Pivke. Orel v Š t. P e-tru na Krasu vzletel bode v kratkem v javnost kot odsek »Katoliškega izobraževalnega društva«. To veseli vse dobre in poštene Št. Peterčane, da hočejo vrli mladeniči se javnosti pokazati kot vedno poštene, katerim je res mar za izobrazbo duše in telesa. Boli seveda napredne Sokole, saj napadajo naše mladeniče na ulicah, v gostilnah, v delavnicah in seveda tudi svojem časopisju. To ravnanje nasprotnikov pa nam prav pride. Poznamo saj njih izobrazbo. Z zmerjanjem pa bodo dosegli, da ne bodo samo sedanji stanovitni ostali, temveč bo marsikdo, ki sedaj. še od strani ogleduje ta boj med
Stran 625
1........." ■	1	■ '■ ■ 'V
našo mladino odločil se za OrlaV Kako se zglašajo mladeničf za Orla. Popolnoma prostovoljno, še' nobenega se ni sililo. Tudi tacih ne maV ramo, katere bi se moralo le še siliti vi; naše društvo. Da bi pa kurat Abram1' kedaj obdeloval kako mater ali očeta1/ da mora dati k Orlom svojega sina in1' da bi ga pri tej agitaciji vrgli skozi vra-i' ta, je pa prav gola laž. Prvič noben' posestnik v celi veliki občini Št. Peter, ni tako surov, da bi kaj tacega storil.' Take olike so zmožni mogoče zavedni naprednjaki; s takim ima pa omenjeni gospod tako malo opraviti, da še prili-ke nimajo svoje olike pokazati. Drugič je pa vsak mladenič, preden je postal Orel, bil že ud »Kat. izobraževalnega društva«. -^Občinski odborv Št. Petru je v svoji seji dne 19. t. m. imenoval zaradi mnogih zaslug za občino častnim članom sledeče gg.: dr. Ignacija Žitnika, državnega in deželnega po* slanca, bivšega kurata v Trnju, Alojzij ja Zelezny, sedaj župnika v Ihanu, žui pana Matija Penko in nadučitelja v p<! Mihaela Kalan.
n Idrijske novice. ^ I d r i j a. V]; nedeljo 25. t. m. je priredila tukajšnja katoliška družba svojim k vojakom odhajajočim članom lep poslovilen veV čer s predavanjem in petjem. Priredin tev se je vršila v hotelu pri »Didiču«. Dr. Tu m a iz Gorice je osrečil naše mesto s svojo navzočnostjo. Preteče-i no soboto, 17. septembra zvečer je pre« daval mlademu naraščaju soc. demokratov. Da je ob tej priliki po stari navadi zabavljal čez cerkev in duhovnike,' to se razume. Drugi dan pa je imel dr, Tuma javni shod. Govoril je o draginji skiih razmerah. In veste kdo je kriv vse draginje ? Po mnenju dr„ Tume klerikalci, ki glasujejo za carino na žito, živino, da s tem branijo naše kmečko ljudstvo pred gospodarskim propadom.
□□uuauunDnnnnnaao		
U □ a	Iz raznih krajev	U □ o
□i	zacacscacscacaacaacacaacac:	
Goriško. Duhovske vesti iT a Goriškem. G. Hektor Delfabro, član »Avguštineja« na Dunaju, je imenovan namesto g. Al. Fogarja, ki je odšel kot profesor verouka na gimnazijo, za glavnega prefekta v Malem semenišču. Obenem je isti gospod imenovan za odstopivšim g. Fogarjem za suplenta dogmatike v Centralnem semenišču. —. G. Anton Plesničar, župnik na Lokvah, je investiran za župnika v Kožbani. —? G. Leopold Cigoj, kaplan v Dornbergu, je imenovan za župnega upravitelja na Lokvah. — G. Mihael Toroš, novomaš-nik, je imenovan za kaplana v Dorn-i berg.
Koroško. Velika nesreča. Dne 20. septembra se je na postaji državne železnice Rottenmann dogodila ena največjih nesreč, kar se jih je zadnja leta dogodilo na avstrijskih državnih železnicah. Dva brzovlaka, št. 101 in št. 102, sta trčila skupai, ko so potniki
m
spal it Učinek je bil strahovit. Mrtvih je sedem oseb, 11 je težko, 19 lahko ranjenih. Ponesrečenci so večinoma iz brzovlaka, ki je vozil izPontaflja na Dunaj. Dva mrtveca še niso spoznali, pet ostalih mrtvecev so poštni in železniški uradniki. 19 lahko ranjenih so s pomožnim vlakom prepeljali na Dunaj. Oba ponesrečena brzovlaka sta vozila s hitrostjo 60 kilometrov na uro, eden v smeri Selzthal, drugi v smeri St. Mihael. Ko sta strojevodja opazila, da vozita na enem in istem tiru, je bilo že prepozno. Pri katastrofi sta bila razbita oba stroja, vsi prednji vozovi, le zadnji vozovi so ostali nepoškodovani in so se potniki v teh vozeh samo prestrašili. Z brzovlakom se je peljal tudi podpredsednik državnega zbora gosp. poslanec Pogačnik, ki je sicer dobil nekaj poškodb, vendar je bil hujše nesreče obvarovan.
štajersko. Dne 8. t. m. je slavil Št. Ilj svoj dan. Otvorjen je bil na tej za Slovenstvo sploh važni postojanki »Slovenski Dom«. Tisoče.zavednih Slovencev je pohitelo v Št. Ilj, da pokažejo vrlim Šcntiljčanom, da se Slovenija zanima za svoje brate ob meji ter jim hoče stati na strani v njihovem svetem boju. Iz Ljubljane je vozil posebni vlak. Nad 100 Orlov v kroju se je udeležilo lepe slavnosti. Pozdravil je došle goste na kolodvoru deželni odbornik g. Frei-liam, pred Domom pa vrli župan šent-iljski g. Thaler. Po blagoslovljenju Doma je govoril deželni poslanec in odbornik profesor Evgen Jarc, ki je V svojem navdušenem govoru bodril štajerske obmejne Slovence k neustra-šenosti in zvestobi do Slovenije. Popoldne se jc vršila pod vodstvom Zvezine-ga načelnika g. Vojteha Jeločnika javna telovadba Orlov, ki je sijajno izpadla. Med tem, ko so se Slovenci navduševali v Domu za svojo rodno zemljo, pa so se pripravljali Nemci v Stidmark-hofu k surovinam. Zverinsko tulenjc protestanskih Nemcev ni motilo Slovencev, ki so po končani slavnosti odkorakali na kolodvor. Vrnili so se nazaj v svoje kraje polni lepih spominov. Surovost." Nemcev bodo tembolj utrdile Slovence v ljubezni za obmejno brate ter jih navdušile, da naj i odslej s podvojeno močjo in požrtvovalnostjo delajo za »Slovensko Stražo«, ki je ta dan prvič pokazala, da njeno delo bogate sadove rodi.
Prodaja konj v Beljaku. Oskrbovalna komisija c. kr. trenske divizije št. 3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 4. oktobra t. 1., dopoldne prodala !na živinskem sejmišču v Beljaku po licitaciji 400 odbranih konj proti plačilu cene v gotovini in kolkovne pristojbine ter triodstotne kupnine za deželni in krajevni ubožni zaklad za .uboge.
Celovec dobi realno gimnazijo.
ČEBELARJEM.
Čebelarjem naznanjamo, naj se nikar ne zanašajo na brezdavčni kristalni sladkor, za katerega so prosili čebelarsko društvo, marveč naj hitro sami kupijo kristalni sladkor in nakrmijo čebele, da ne bo prepozno. Finančno ' ministrstvo je namreč dovolilo avstrijski zvezi čebelarskih društev samo 300 meterskih stotov brezdavčnega sladkorja, pomešanega s 4 odstotki peska in 1 odstotek žaganja. Koliko potem pride na Kranjsko, si lahko mislite, — namreč skoraj nič.


Kako naj se pišejo zasebna pisma.
Obrazci rodbinskih, prijateljskih, vo-ščilnih, sožalnih, opomin jevalnih, snu-bilnih in drugih pisem. Sestavil Janko Dolžan. Založila »Katoliška Bu-k v a r n a« v Ljubljani. Cena 1 K 40 h, vez. 2 K.— Mnogokrat pride priprost človek v zadrego, kadar mora poleg raznih svojih opravkov pisati tudi pisma. Zato je gotovo koristno, da je izdala »Bukvama« imenovano knjigo, v kateri najdeš obrazce raznih pisem, potrebnih za zasebno življenje. Po teh obrazcih, ki so prirejeni za razne prilike in slučaje, bo lahko vsakdo brez truda in izgube časa posnel in sestavil pravilna rodbinska, prijateljska, vo-ščilna, sožalna, opominjevalna, snubil-na in druga pisma. Z dovršenim pismom si najložje pridobimo prijateljstvo in naklonjenost ljudi, ki nam mnogokrat pomagajo, da se srečno preri-jemo do zaželjenega cilja. Kdor torej še ni vešč dovršenega dopisovanja, temu naj bo v pomoč in navodilo ta knjiga, ki je najboljša te vrste in obsega veliko izbiro vsakovrstnih pisem. Kdor bo prebral večje število takih dovršenih pisem ter skušal po njih sestavljati liste za svoje dopisovanje, ne bo delal tega brez uspeha, kajti navadil se bo prejalislej, da bo ?nal tudi sam brez pomoči obleči svoje misli v lepe besede in dovršeno obliko. Knjiga je torej prav dober pripomoček k pri-učenju spretnega dopisovanja. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, v knjigarni »Ilirija« prej Karol Florian v Kranju in pa v knjigarni I. Krajec nasl. v Novem mestu.
Andrej Žmavc, Kmečka posojilnica. Knjiga je posvečena predmetu, ki je za razvoj in procvit malega kmetijskega gospodarstva prevelike važnosti. Pisatelja, ki je v tem oziru strokovnjak, je do sestave knjige privedla odkritosrčna ljubezen do kmečkega ljudstva.
Delo obsega najvažnejša in najtoč-nejša pravila kmečkih posojilnic po Raiffeisnovem načinu in bo zelo dobro služila vsakomur, ki se želi natančneje seznaniti s pravilrtim poslovanjem podobnih zavodov, uslužbencem in čla-.
nom posojilnic je pa naravnost nena< 1 domestljiv vademekum. — Dobi sc v j »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ia 1 stane 1 K.
□C3I
C3I
IC3CJI
Za hrafek čas
DO
□
□Dnnannnnnnaanaao
Zdravnikov ukaz. Ko je francoski kralj Lju(levit XV. nekoč bolan bil, ni hotel zdravil zavžitl. — »Jaz Vam ukažem,« pravi njegov zdravnik. Kralj ga debelo pogleda rekoč: »Vi meni ukazujete!?« — »Da, Veličanstvo, d a ne a Vam jaz ukazujem, zato, da nam bote Vi Se i dalj časa mogli ukazovati!«
Dober odgovor. Neko zelo izobraženo gospo vprašajo, zakaj vedno nogovice plete in srajce šiva, ko vendar to ni opravilo za izobraženega človeka, ampak knjige. Nato ' pravi gospa: »2e večkrat sem slišala, da je bukev veliko preveč, nikdar pa še ne, da je srajc ali nogovic preveč!«
Samo jedna metoda je, da se za-more odpraviti kongostija, pritisk krvi v glavo, ki je sledeči: Uredi svojo prebavo! Slaba prebava se ne more odpraviti na bolj rahel, prijeten in stalen način, kakor se to zgodi z rednim za-vživanjem naravne Franc Jožef-ovt grenčice (vsak dan pol kozarca na tešče). Franc Jožef-ova grenčica je prikladna posebno pri slabi prebavi, provzročeni vsled oslabelosti črevesa. Od zdravniških .' avtoritet priporočena v več kot 1000 izpričevalih kot izvrstno, lahko in brez-bolestno odvajalno sredstvo.	25
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, dne 21. sept.: 15, 23, 62, 73, 40. Line, dne 24. sept.: 30, 82, 50, 33, 51. Trst, dne 24. sept.: 23, 50, 8, 3, 76.
Tržne cene
Gospodarske Zveze
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 27. septembra 1910.
Deželni pridelki:
Picnica......
R* .........
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Proio belo. . . . Proso rumeno . Koruza stara . . Koruza nova . .
Lei-a........
Grah........
Laiteno seme . .
Crailca......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rltiniian Fižol Prepellčar Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje >veže . . . Zelje kislo brez
soda.......
Repa svela . . . Repa kisla brez
soda.......
Brinje.......
Kumna......
Orehi.......
Oobe suhe Jeilce .......
Želod .......
Smrekovi storil.
Seno........
Slama .......
Stelja . .. .. . .
Cena
22 20 16 | —
60
SO
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta teika . . Teleta mala . . . PrallCI ......
Koitrunl.....
Kuretnliiain drugo:
Maslo kuhano od K 260'— do . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slanina svela
(ipeh)......
Slanina preka-
jena .......
Mast svinjska. .
Loj.........
Jajca 100 koni.
Pitanci......
Golobi. ......
Raca ........
Gos........ .
Kolonljalno blago na debelo
RIS Rangon od
K «•- do ... . Kava Santos od K 208 - do . . . Sladkor......
Petrolej......
Cena
280