V Štandrežu se je zaključilo kiparsko srečanje sKultura PPF: odličen Molierov Namišljeni bolnik v koprodukciji s SSG Začetek s protesti in zapisi o francoski ■ revoluciji G fírapharl- /3 Primorski NEDELJA, 15. JULIJA 2007_ Št. 166 (18.949) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Festival odločnih, razpoznavnih vsebin Breda Pahor Obrazi, onemeli po kriku. Kriku po svobodi, kriku za človeško dostojanstvo, kriku, ki je odraz želje po življenju, vrednem tega imena. Na plakatih, ki vizualno predstavljajo letošnjo, 16. izvedbo Mittelfesta, je vrsta izrisanih obrazov, ki nemo, vendar nadvse zgovorno opozarjajo na tokratno temo festivala: človekove pravice. Njihovo uveljavljanje v današnjem svetu zahteva odločnost, njihovo teptanje povzroča protest, glasen kot krik, vendar pa človeški glas modulira tudi izvajanje glasbenih in besednih mojstrovin, telesna izraznost, tu di ob raz na, pa je ena od na -činov umetniškega podajanja. Obraz, krčevit, je v takšnem dvojnem branju vizitka letošnjega, »festivala človekovih pravic«. Mittelfest umetniškega vodje Monija Ovadie je od njegovega nastopa močno zaznamovan z »neumetniškimi« vsebinami, saj - kot je sam večkrat poudaril - je med glavnimi smisli tovrstnih prireditev prav vpletanje aktualnosti in velikih tem. In to tudi vztrajno in koherentno počne pri sestavi programa, predvsem pa pri pripravi odmevnih festivalskih dogodkov: prvi letošnji event je bil posvečen francoski revoluciji, med drugimi pa gaje s svojo prisotnostjo osvetlila tudi francoska zvezdnica Isabelle Huppert. Velike teme in znana imena: simbioza po receptu Monija Ovadie zagotavlja dogodkom vsebino in dovolj blišča, da pri te gne tu di tiste, ki so v poletnih večerih predvsem za brez skrb no mon de nost. Še pred začetkom letošnjega festivala, ki naj bi bil zadnji pod nje go vim vod stvom, so na Monija Ovadio letele opazke, češ da program vsebuje premalo »pravih predstav«, da festival ni nekakšna izložba sodobne umetniške produkcije na območju Mitteleurope, kar naj bi bi le - vsaj v do lo če ni me -ri - prve izvedbe, skratka, da ni festival kot toliko drugih. Če morda vse izbire niso najbolj posrečene oz. če se vsi projekti ne posrečijo povsem, je pa ne dvo mno res, da je prav ta oči -ta na ati pič nost raz po znav ni znak sedanjega Mittelfesta. In še nekaj je treba povedati ob tem: v času, ki slavi nedorečenost kot odliko ali vsaj kompromisno rešitev preživetja, je jasna opredelitev znak poguma in družbene angažiranosti, obojega pa pri nas in širše v svetu zaskrbljujoče primanjkuje. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) OVČJA VAS - Obletnica Trbiškega gozda Kanalska dolina zgled sožitja različnih narodov Govora predsednika senata Marinija in ministra Amata OVČJA VAS - Predsednik senata Franco Marini in notranji minister Gi-uliano Amato sta bila častna gosta na včerajšnji proslavi 1000-letnice Trbiškega gozda v Zajzeri. Na prireditvi je izstopala večjezičnost Kanalske doline, ki je po Ama tovih besedah lah ko zgled za Evropo. Poleg Marinija in Amata sta na prireditvi v treh jezikih pozdravila domači župan Alessandro Oman in predsednik videmske pokrajinske uprave Mar-zio Strassoldo. V kulturnem programu je nastopil tudi pihalni orkester iz Kranj ske go re-Je senic. Znameniti Trbiški gozd je pred 1000 leti takratni Bamberški škofiji podaril cesar Henrik II, na osnovi Lateran-skega sporazuma pa je cerkev gozd predala v upravo italijanski državi. Gozd je tudi zanimiv, ker iz posebne vrste smreke pridobivajo les za izdelavo zelo znamenitih violin. Na tem območju, ki sega v Avstrijo in Slovenijo, so zabeležili tudi navzočnost štirih medvedov. Na 2. strani V Sovodnjah uresničujejo vrsto javnih del Na 9. strani Nabrežinska godba praznuje 110. rojstni dan Na 5. strani Slovenski fotograf Primož Korošec na letošnji izvedbi prireditve ITS SIX Na 4. strani LONJER - Zaključna razstava mednarodnega likovnega tedna Zgodil se je Arteden Ustvarjalce in njihova dela predstavil Klavdij Palčič - Glasbeni in plesni utrinki obogatili večer Ob zaključku Artedna so odprli skupinsko razstavo sodelujočih ustvarjalcev KROMA Z včerajšnjo skupinsko razstavo je nad lonjersko telovadnico za umetnost, nad velikim mednarodnim ateljejem, Artedenom padel zastor. Peterica letošnjih umetnikov, ki je ves teden neutrudno ustvarjala, je sinoči v večnadstropnem lonjerskem Športno-kul- turnem centru končno predstavila svoje izdelke. Ob številni publiki seje zaključnega večera udeležil tudi predsednik Italijanskega vsedržavnega združenja jezikovnih manjšin Domenico Morelli, o umetnikih in njihovem ustvarjanju pa je spregovoril slikar Klavdij Palčič. Za prijeten večer so ob privlačni potujoči razstavi poskrbeli tudi plesalka Raffa-ella Petronio ter glasbeni duo Teja Saksida in Mario Babojelič. V petek zvečer pa je nastopila plesalka Daša Grgič. Na 4. strani FRANCIJA - Obletnica revolucije Slovenija častni gost parade v Parizu PARIZ - Slovenski minister za obrambo Karel Erjavec se je včeraj ob robu slovesnosti v čast francoskega državnega praznika v Parizu neformalno srečal z obrambnim ministrom trenutne predsedujoče države Evropski uniji, Portugalske, Nunom Severianom Te-ixeiro. Minister Erjavec je povedal, da sta izmenjala poglede o trenutnem polo žaju na Kosovu. Zavzela sta se za nadaljevanje reševanja statusa pokrajine in za enotno stališče članic EU o kosovskem vprašanju. Ministra sta namreč izrazila stališče, da bi delitve v pogledih znotraj Unije zadeve še bolj zapletle. Erjavec je tudi napovedal, da bo še do konca meseca obiskal slovenske vojake na Kosovu. V pokrajini trenutno službuje 598 pripadnikov Slovenske vojske, slovenski kontingent na Kosovu pa je največji od vseh slovenskih, ki so trenutno v okviru mednarodnih mirovnih misij nameščeni po Evropi in svetu. Slovenija je bila letos v Parizu deležna še posebne časti, saj je slovenski vojak skupaj z vojakoma iz Nemčije in Portugalske na čelu ešalona članic povezave nosil zastavo unije. Slovenija je namreč skupaj z Nemčijo in Portugalsko v trojki predsedujočih držav EU. Na 26. strani GOSPODARSKA VOZILA @IH0@g PÄKTTKIIIK GUSTIN sne Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA ZGONIK Ul. Proseška Postaja, 29/a ZGONIK (TS) Tel. 040.225343 • Fax 040.2529507 e-mail: assistenza@gustin.autogerma.it plissé NABREŽINA124 tel. 040 200122 2 Nedelja, 15. julija 2007 ALPE-JADRAN / OVČJA VAS - Tisočletnica Trbiškega gozda Večjezičnost Kanalske doline je lahko zgled za vso Evropo Na prireditvi sta govorila tudi notranji minister Amato in predsednik senata Marini OVČJA VAS - Pisalo se je leta 1007, ko je je cesar Svetega rimskega imperija Henrik II Bamberški škofiji podaril 23 tisoč hektarjev zemljišč in gozdov območja Kanalske doline. Tisoč let pozneje so včeraj slovesno obeležili dogodek v dolini Zajzere. Takratno podarjeno ozemlje je po prvi svetovni vojni na osnovi Lateranske-ga dogovora v lasti italijanskega notranjega ministrstva, upravitelj teritorija pa je državna gozdarska služba. Na tem ozemlju raste v glavnem smreka in bukovina istočasno pa živijo na teritoriju živali, ki so prisotne in značilne za alpski svet, vključno s štirimi medvedi. Gozd je zanimiv tudi zaradi tega ker iz posebne vrste smreke pridobivajo surovino za izdelavo najznamenitejših violin na svetu. Zaradi tega je Zajzera bila včeraj v središču pozornosti in verjetno nikoli v svoji zgodovini ni bila deležna takega številnega obiska visokih državniških gostov. Prireditev se je začela sredi jutra, ko je zbrane goste in publiko pozdravil župan občine Naborjet- Ovčja vas Alessandro Oman, ki je na kratko ori sal zgo do vi no goz da in ve zi Ka -nalske doline s Bamberško škofijo. Ljudje Kanalske doline so prebrodili težave prve in druge svetovne vojne. Danes lahko trdimo, da njeni prebivalci, naj so to bodo Italijani, Slovenci ali Nemci, živijo v medsebojnem spoštovanju. In je to model življenja, ki ga moramo predati bodočim generacijam. Župan Oman upa in računa, da bo gozd s pomočjo pristojnih ustanov postal spodbujevalni faktor za gospodarski in turistični razvoj celotne do li ne. Tudi predsednik videmske pokrajine prof. Marzio Strassoldo se je navezal na Omanove besede in dejal, daje spoštovanje in sodelovanje med tu živečimi narodi in sosedi zgledno. Oman in Stras sol do sta bi la tu di edi -na, ki sta ob spoštovanju na prisotne narodnosti Kanalske doline in sosedov pozdravila večjezično. Visoke goste in publiko sta pozdravila še deželni odbornik Enzo Marsilio tudi v imenu predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine Riccarda Illyja in predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini. Tudi on je podčrtal, daje Kanalska dolina zgled prijateljstva in sobivanja različnih narodov, jezikov in kultur. Trbiški gozd pa simbolizira trdne odnose spoštovanja med člo- Na proslavi v dolini Zajzere sta govorila predsednik senata Marini (desno) in notranji minister Amato FOTO BARTALOTH vekom in naravo, brez katerega ni razvoja in napredka. Notranji minister Giuliano Amato (spremljal ga je podtajnik Et-tore Rosato) je poudaril svoj ponos, da je trbiški gozd , biser Julijskih alp last italijanske države. To mora biti nadaljnja spodbuda za pravilno upravljanje. Dotaknil se je tudi večjezične prisotnosti v Kanalski dolini, ki je lahko zgled celotni Evropi. Zaključni nagovor je imel predsednik italijanskega senata Franco Marini, ki je priznal, da je prvič v Kanalski dolini. Marini je povedal, da je bil radoveden tega obiska, saj se je nedaleč na tolminskem svoj oče kot alpinec boril v prvi svetovni vojni. Govoril je o pomenu zgodovine, kulture in narave v tem edinstvenem kotičku Evrope. Sobivanje in sodelovanje med različnimi kulturami je spodbuda za naslednje generacije. Kulturni program so oblikovali godbe na pihala iz Val Corte, Trachtenkapelle Ebene Reichenau in Pihalni orkester Kranjska go-ra-Je se ni ce s him na mi, ter Co ro po -lifonico iz Rude. Rudi Bartaloth CODROIPO - Včeraj ponoči 11-letni deček umrl v nesreči PROJEKT STAR HIKE - SSk in Mosp Mednarodna povezava mladih manjšincev VIDEM - 11-letni deček je umrl v prometni nesreči, ki se je preteklo noč pripetila na Tabeljski državni cesti nedaleč od Codroipa. Nesrečni fantek se je vozil v avtomobilu, ki ga je vozil oče in ki je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste ter silovito trčil v obcestno drevo. Tabeljska cesta ali Ponteb-bana je zelo nevarna. V glavnem je sicer ravna, a posejana s križišči. Kot so povedali karabinjerji iz Cod ro i pa se je ne sre ča pri pe ti la okrog dveh ponoči. Avto lancia zeta je vozil 42-letni Gilberto Napolitano, doma iz Aviana, ob njem je sedel prijatelj, 35-letni Andrea Beta, na zad njih se de žih pa nje gov oče, 72-letni Ignazio in ob njem sin Giancarlo. Med vzroki za nesrečo karabinjerji omenjajo možnost, da je voznik zaspal za volanom. Ko je na kraj ne sre če pri spel rešilec Rdečega križa je bilo jasno, da je stanje malega Giancarla zelo hudo. Reševalci so ga za 20 minut skušali oživljati, njihov trud pa je bil žal zaman, saj je Giancarlo izhdihnil na kraju tragedije. V nesreči je bil precej hudo ranjen njegov dedek Ignazio, ki se zdravi v videm ski bol niš ni ci, med tem ko sta bi la voz nik in so pot nik na pred -njem sedežu lancie le laže ranje- Lažji potres pri Paularu VIDEM - V kraju Paularu v severni Karniji so predsinočnjim občutili lažji potresni sunek, ki pa ni povzročil nobene škode. Dejansko je šlo za dva sunka nekaj pred 20. uro. Strokovne službe so pozneje sporočile, da je šlo za potresa 2,7 in 2,5 magnituda po Richterjevi lestvici. Prebivalci, razen nekaterih posameznikov, potresa sploh niso začutili. TRST - V soboto, 21. julija, se bo za sedem dni v organizaciji Mospa (Mladi v odkrivanju skupnih poti) in Mladinske sekcije Slovenske skupnosti odvijal projekt Star Hike. V sklopu projekta bosta omenjeni organizaciji gostili predstavnike drugih jezikovnih manjšin, točneje Fri-zijce z Nizozemske, Dance iz Nemčije in Italijane s Hrvaške. Originalna ideja Star Hika sega v leto 2003, ko je mladinska organizacija iz Južne Tirolske priredila mednarodno izmenjavo med mladimi iz cele Evrope s posebnim poudarkom na športu in dejavnostih na prostem. Angleško ime projekta Star Hike (ali po nemško Sternwanderung) namiguje sicer na nočni pohod, ki se je v sklopu mednarodne izmenjave prvič odvijal v južnotirolskih hribih. Zamejska različica te pobude bo seveda izkoristila in ovrednotila naravne lepote tržaške in goriške okolice, mladi pa bodo goste iz drugih manjšin peljali tudi na obisk tržaškega mestnega jedra ter Krasa in obale na slovenski strani meje. Temeljna zamisel srečanja je spoznati slo- vensko manjšino in to ne le preko predavanj in uradnih govorov, temveč predvsem z odkrivanjem krajev, kjer Slovenci živimo že poldrugo tisočletje. Udeleženci bodo imeli priložnost tudi za temeljito poglobitev v slovensko-zamejsko kulinariko, ki je v tem primeru izraz kulture avtohtonega prebivalstva, v programu pa je tudi obisk objektov in spomenikov, ki imajo za zamejske Slovence globok zgodovinski in čustven pomen, kot npr. Narodni dom, spomenik Bazoviških junakov itd. Projekt Star Hike spada v niz aktivnosti na mednarodni ravni, ki se jih Mosp in Mladinska sekcija slovenske skupnosti udeležujeta že vrsto let. Naj omenimo, da so bili aprila štirje mladi zamejci gostje okcitanske manjšine v Franciji, kjer se je odvijal Velikonočni seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS), oktobra pa bodo Slovence iz Italije zastopali na podobnem seminarju na severni Nizozemski, tokrat pri Zahodnih Frizijcih. Matteo Feruglio DEŽELNI SVET SSk o zakonu FJK za našo manjšino TRST - Slo ven ska skup -nost, narodna stranka Slovencev v Italiji, z zadovoljstvom pozdravlja delo, ki ga je pred nekaj dnevi opravila pristojna deželna komisija glede osnutka deželnega zakona za Slovence. Pri tem Slovenska skupnost - kot piše v tiskovnem sporočilu njenega deželnega tajništva - izreka istočasno tudi priznanje deželnemu svetniku Mirku Špaca-panu za delo v komisiji. Obenem pa deželno tajništvo opozarja na še nekatere nedoreče-nos ti, ki jih bo po treb no v na -dalj njem pos top ku za ko na do -polniti. Pri tem bi bilo verjetno potrebno bolj poglobiti razmerje med izvoljenimi predstavniki gle de na ve li kost ob či ne, iz ka -tere prihajajo. Po mnenju Slovenske skupnosti gre vsekakor predvsem to, da se s tem zakonom omogoči čimvečje koriščenje vseh pris toj nos ti, ki jih ima De -žela Furlanija-Julijska krajina zaradi svoje posebnosti. To pa bi bilo še posebno uporabno na področju šolstva, kjer je veliko mož nos ti še ne iz ko ri šče nih in pri katerih ni potrebno posegov s strani ministrstva v Rimu. Glede Rezije in rezijanske-ga narečja pa Slovenska skupnost podpira stališče, ki ga je pri tem izrekel svetnik Špacapan, da je potrebno zakon jemati kot možnost in ne kot vsiljevanje. Kam pa rezijansko narečje spada, je že itak dokazano preko strokovnih študij, ki so bile v teh letih objavljene. Slovenska skupnost je preko deželnega tajnika Damijana Terpina, stopila tudi v stik z občinsko upravo Občine Špeter v Benečiji, zato da se na primeren na čin re ši prob lem sta tu sa dvo -jezične srednje šole. Slednja predstavlja za celoten prostor Benečije izredno bogastvo in dokaz odprtega in sodobnega šol ske ga pris to pa. / MITTELFEST Nedelja, 15. julija 2007 3 ČEDAD - Uradni začetek festivala spremljali protesti Letošnji Mittelfest zapisan spoštovanju človekovih pravic V pozdravnih nagovorih izražena pripravljenost po sprejemanju sugestij - Uvodni event v znamenju francoske revolucije Honsell in Ovadia na uradnem odprtju Mittelfesta ČEDAD - Letošnja bo izvedba občutenih in včasih spornih vsebin, kot je že dokazala otvoritev, katere se je udeležila skupina protestnikov, ki so vehementno demonstrirali proti izkoriščanju teritorija, da bi opozorili na spoštovanje pravic, ki zadevajo lokalne problematike. Na njihov poziv se je odzval najprej predsednik Mittelfesta Furio Hon-sell, ki je poudaril, da je festival sredstvo pripravljeno sprejemati spodbude vseh, ki želijo uveljavljati svoja prepričanja, saj umetnost ni samo zabava in razvedrilo in bo posebno letos kraj angažmaja. Seznam človekovih pravic je namreč odprt, ker ga družbene spremembe in nove potrebe stalno dopolnjujejo. Tudi Moni Ovadia ni prezrl protesta in je potrdil pravico vsakega človeka do uveljavljanja lastnih pravic znotraj meja demokracije. Prirejanje festivala je sad določenih strategi, ki zahtevajo izbiro nekaterih tem in izključitev drugih, zato je Ovadia kot umetniški vodja poudaril običajno odprtost in sprejemanje sugestij, izrazil pod po re a tu di ne ob hod ne očit ke in polemike. Njegov poseg ob otvoritvi se je osredotočil predvsem na vse nujne zahvale, saj bo program dovolj zgovorno prikazal usmeritve, po katerih je potekalo skupno delo umetniške in organizacijske ekipe. Prvi med institucionalnimi pozdravi je bil poverjen čedajskemu županu Attiliu Vugi, ki je ponovno izkoristil dobrodošlico za rahlo polemiko, saj po njegovi oceni ni dovolj oz. primerno ovrednoten izreden arhitektonski in kulturno zgodovinski okvira, ki že šestnajsto leto zaznamuje ta festival. Predsednik videmske pokrajine Mar-zio Strassoldo je opozoril na problem novih pravic, ki so vezane tudi na lokalne okoliščine, kot je na primer uveljavljanje uporabe furlanskega jezika, a je tudi za v prihodnje sugeriral nujo po tesnejšem povezovanju s krajevnimi inštitucijami. Odbornik za kulturo dežele Furlanije Julijske krajine Roberto Antonaz je v odgovor pozdravil prisotne v treh jezikih dežele, v italijanščini, slovenščini in furlanščini in je pohvalil festival, ki je v letih ohranil v postopnem razvoju in obogatitvi svoje usta nov ne in pre po znav ne zna čil -nos ti. Otvoritvi je dal najmočnejši pečat po seg pod pred sed ni ka druš tva Amnesty international Stefana Prate-sija, ki je z grozljivimi zgodbami o argentinski vojaški diktaturi in o sodišču za vojne zločine na Balkanu vabil festivalsko publiko k odpiranju reflektorjev na odgovorno in zavestno pristopanje k resničnemu ščitenju pravic, katerih kršitve se dogajajo tudi v nam bližnjih krajih. (ROP) »Revolucionarna» sobota Na dan napada na Bastiljo, kije kot simbol Francoske revolucije spremenil tok zgodovine in predvsem družbenega ustroja, sejepričela 16.izvedbaMittelfesta, ki bo potekala v znamenju tehtne vezne teme človekovih pravic. Festival gledališča, glasbe, plesa, poezije, vizalne umetnosti in lutk srednjeevropskih narodov nosi letos sporočilo, ki nadgrajuje umetniške vsebine z izrazitim odsevom dodatne vrednosti. Po lanskem razmišljanju o problematikah dela in delovnih odnosov v sodobni družbi, se bodo gostujoči ustvarjalci zamislili v temo, ki odpira razvejana poglavja samo navidezno samoumevnih in ustaljenih vrednot. Do 22.julija bo mesto Čedad postalo »prestolnica človekovih pravic« in bo nosilo to odgovornost z raznolikimi umetniškimi izrazi iz mednarodne, srednjeevropske scene. Festivalski program se je pričel z izvrstnim aperitivom, koncertom znamenitega godalnega kvarteta Borodin, ki je izvedel program skladb ruskih avtorjev. Sledila je v gledališču Ristori praizvedba nove produkcije režiserja Dania Manfredini-ja o ranljivosti človeka, ki izhaja iz soočanja z duševnim nemirom. Osrednji dogodek otvoritvenega večera je bilo gledališko razmišljanje o francoski revoluciji v režiji in po zamisli Roberta Andoja in v izvedbi filmske ikone Isabelle Huppert. Ambien-talna predstava z naslovom Tihožitje za ci- vilne pravice, pri kateri sta sodelovala tudi Ruggero Cara in Moni Ovadia, je po že ustaljeni navadi festivala izkoristila naravne sugestije neobičajnega okvira bivše čedajske cementarne. Nedeljski program Tudi nedeljski program festivala bo zelo bogat s petimi, raznovrstnimi dogodki. Začetek ob 17.uri s pravljico v režiji Roberta Piaggia, ki je nastala po romanu izraelskega avtorja Amosa Oza D'un tratto nel folto del bosco. Mittelfest postane vsako leto tudi kraj za osvetlitev izstopajočih talentov italijanske gledališke scene. Tokrat bo mlada Letizia Russo predstavila svoj tekst »Dare al buio(la fine)« po resnični zgodbi ugrabitve Natasche Kampusch. Kdor je včeraj zamudil praizvedbo nove predstave Dania Manfredinija, bo imel danes na voljo ponovitev, medtem ko ljubitelje glasbe pričakuje praizvedba skladbe Rodiona Ščedrina o pravici do svobodnega izražanja verskih manjšin Bojarina Mo-rozova. V poznih večernih urah bo še na sporedu cirkuška zgodba v izvedbi ansambla Jugoslovensko Dramsko Pozorište s koreografijami in v režiji Sonje Vukičevič. Jutri s pričetkom ob 20.uri bo med drugimi dogodki na vrsti velik maraton v kamnolomu v Tarpeču, ki bo skušal ponoviti uspeh lanskega z mozaikom raznolikih umetniških prispevkov na temo človekovih pravic. (ROP) • • SLOV I K ZELIS DOPOLNITI SVOJE ZNANJE IN RAZŠIRITI KULTURNO OBZORJE? Prijavi se na MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM ZA KAKOVOSTNO KADROVSKO RAST Študijski program, namenjen univerzitetnim študentom Program tečaja: 1. seminarska dejavnost - trajanje: od septembra 2007 do maja 2008 (60 ur predavanj, vodenih obiskov podjetij) - lokacija: Gorica, KBcenter in Trst, sedež SDZPI 2. tečaj poslovne angleščine - trajanje: od septembra do decembra 2007 (30 ur) 3. lektorat nemškega jezika na Univerzi v Novi Gorici - trajanje: od oktobra 2007 do maja 2008 (120 ur) 4. delovna praksa v konzorciranih podjetjih in ustanovah 5. Discover Management Program na poslovni šoli za management IEDC na Bledu Prijavni obrazci in vse dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.slovik.org. Termin za prijave: 15. september 2007 info@slovik.org www.regione.fvg.it nova spletna stran Aktivno poslušanje Nove storitve Inteligentne poti Jasne informacije Nova spletna stran dežele Furlanije Julijske krajine nudi možnost državljanom, da posredujejo svoja stališča na različne načine, kot so na primer hitre raziskave javnega mnenja, web-konference (Predsednik odgovarja državljanom neposredno skozi ekran), mnenjskl vprašalniki. Nuditi storitve državljanom pomeni tudi omejiti birokracijo In povečati možnosti medsebojnih stikov z javno upravo. Nova spletna stran nudi možnost opozarjanja, posredovanja predlogov In pritožb, kar vse lahko poteka preko računalniške tipkovnice. Obstajajo tudi Podcast, feedRSS in delovne skupnosti. Med novostmi je služba Avvlsaml, ki posreduje uporabniku podatke preko sms sistema In elektronske pošte. Vodene poti za naglo In olajšano vstopanje na različna tematska področja. Pozornost je usmerjena na naslednje vsebine: focus In banner naju po enostavnih poteh vodita do cilja našega Iskanja. Vsebine strateškega pomena se stalno dopolnjujejo tudi z novicami Iz smeri v različnih jezikih. na spoznavanje REGIQNE AUTONOMA FRiyLI VËNEZIA GIUUA www.regione.fvg.it www.fvg.tv 4 Nedelja, 15. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 L i rst^^H tel. 040 7786300 fax 040 772418 * 1—1 i.—4 vj trst@primorski.it LONJER - Mednarodna likovna delavnica Arteden 2007 Energični telesni monolog v gibih plesalke Daše Grgič Petkov večer je bil posvečen telesni govorici - Skupinska razstava za konec Artedna Z včerajšnjo veliko skupinsko razstavo se je letošnji Arteden poslovil od gostujočega Lonjerja, njegovih prebivalcev in vseh, res številnih obiskovalcev, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da jim je mednarodna likovna delavnica izredno pri srcu. Dogajanje v Lonjerju je bilo skozi ves teden izredno pestro, saj je poleg likovnega ustvarjanja in glasbe na svoj račun prišel tudi ples. Petkov večer je bil namenjen ravno ustvarjanju z gibi, za kar je prepričljivo poskrbela plesalka sodobnega plesa Daša Grgič. V svoji plesni per-formaci z naslovom Besede/parole/words v režiji kore-ografa in igralca Luce Quaie je plesalka z izrazito strastnimi in energičnimi telesnimi gestami ustvarila monolog, ki je gle dal ce popeljal v svet, v katerem besede izgubljajo pomen, kretnje in dejanja pa ga pridobivajo. Pred številno publiko, ki se je zbrala v lonjerski telovadnici, so smisel predstave še dodatno poudarile slike Uga Pierri-ja, glasba Enrica Mantovanija in registrirani glasovi Ornel-le Serafini, Nikle Petruške Panizon in Luce Quaie, ki so predstavljali nekakšno ozadje sočne plesne besede. (sas) Plesalka Daša Grgič v predstavi Cannonate -Topovski streli KROMA KRAS - V sredo o zaščitenih conah Na sečanju v Bazovici deželni svetniki in tudi trije odborniki Roberto Cosolini V zadnjih mesecih je bilo veliko govora o zaščitenih območjih (tako imenovane cone SIC in ZPS) s poseb nim ozi rom na kraški teritorij. Sli ša ti je bi lo ve li ko kri tič nih pri -pomb na račun deželne uprave predsednika Riccarda Illyja tako glede pos top ka, pri katerem ni so bi li sou -deleženi prizadeti subjekti, kot glede vse bi ne, saj naj bi pri šlo do tež -kih vinkulacij pri kmetijskih dejavnostih. Zato je pred kratkim Kmečka zveza skupaj z ostalimi stanovskimi in drugimi organizacijami vloži- Gianni Pecol Cominotto la priziv na predsednika republike Giorgia Napolitana. Stranke Demokratične zaveze (Illyjeva koalicija) želijo to vprašanje poglobiti s prizadetim prebivalstvom in predvsem obrazložiti vse aspekte, ki zadevajo zaščito in razvoj kraškega teritorija, ki ga deželna uprava -kot beremo v tis kov nem spo roči lu -ni kakor ne že li pena li zira ti. V ta namen se bo v sredo, 18. julija 2007 ob 20.30 v Bazovici (dvorana Gospodarske zadruge v Ulici Iga Grudna številka 37) odvijalo Enzo Marsilio javno srečanje, na katerem bodo prisotni deželni svetniki Demokratične zaveze. Udeležbo so napovedali tudi deželni odborniki Gianni Pecol Co mi not to, Ro ber to Co soli ni in En -zo Marsilio. Prireditelji vabijo vse, ki jih zani ma ta prob le ma ti ka, da se sredinega srečanja udeležijo. Zade va je, kot rečeno, vzbu di -la na tr žaš kem in go riš kem Kra su pre cej ne go do vanj in pole mik. Sre -čanje v Bazovici bo priložnost za javno in odkrito soočenje o teh vprašanjih. URBANISTIKA Jutri zvečer protest pred županstvom Jutri zvečer se bo sestal tržaški občinski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu nekatere pomembne urbanistične sklepe. Ob tej priložnosti prireja naravovarstveno združenje Ami-ci della terra (Prijatelji zemlje) pro test pred žu pan stvom, ki se bo začel ob 18. uri in bo trajal do 20. ure. Svetovni sklad za naravo-WWF pa medtem opozarja, da ima mestna skupščina na jutrišnji seji na dnevnem redu tudi urbanistični podrobnostni načrt za reber za Čedaz. Občina želi tam uvesti zazidljiva območja, čeprav gre za zašči tene cone, me ni tržaška sekcija WWF, ki poziva občinske svetnike, naj pri odločanju imajo pred sabo splošne koristi in koristi okolja. Nove stanovanjske gradnje na tistem območju načrtuje gradbeno podjetje Meranesi. MODA - Predstavljajo se mladi talenti Med fotografi Primož Korošec Slovenec je prišel v ožji izbor fotografov - Fotografski je dodani sklop osrednje prireditve, zapisane mladi, kreativni modi Primož Korošec KROMA Pravijo, da je veliko težje in drzneje uresničiti svoje ideje in načrte v rojstnem kraju, kot pa se odpraviti uspehom naproti neznano kam. Da pa je tudi nemogoče lahko mogoče, je dokazala mlada Tr-žačanka, Barbara Franchin, ki se je pred šestimi leti lotila organizacije izjemnega dogodka, na uspeh katerega bi le malokdo stavil. V resnici pa je Franchi-novi uspelo to, kar se je večini zdelo neuresničljivo. V Trstu je namreč postavila na noge izjemen modni natečaj, ki iz leta v leto izbira in krona najboljše modne talente vsega sveta. Prvi izvedbi, ki se je leta 2002 odvijala na gradu sv. Justa, so nato sledile še ostale in letošnjo je Franchinova, že drugo leto zapored, postavila v sam srž tržaškega poletnega kulturnega dogajanja, se pravi v prostore tiste mestne ribarnice, ki naj bi postala tržaški dom sodobne umetnosti. Franchinina prireditev, imenovana ITS Six, je torej že šesto leto zapored pripeljala v Trst več kot trideset absolventov najprestižnejših šol designa vsega sveta. Modna pista je včeraj in v petek obelodanila tendence in trende, ki bodo v prihodnjih letih kraljevali na svetovnem trgu mode. Kot je pri tem povedal Renzo Rosso, se pravi Mr Diesel, venetske priznane hiše kavbojk, je namreč posebnost tržaške modne prireditve ravno v tem, da so njeni udeleženci predvsem umetniki in da njihova kreativnost še ni doživela zastrupitve ekonomskega buisnessa. Tudi zato so včeraj predstavljene kolekcije predvsem sanjske predstavitve tega, kar bi moda morala tudi biti: se pravi umetnina. Fashion event pa je tudi letos, že tretje leto zapored, gostil tudi bogat fotografski sklop. V tem okviru je letos prisoten tudi Slove nec, Pri mož Korošec, ki se je tako uvrs til med šes -najsti finalistov osmih evropskih in svetovnih držav. Tema letošnjega natečaja, ki ga v celoti sponsorizira avtomobil Mini, je edinstvenost ali »Uniquenness«. Primož Korošec je tako s svojim fotografskim aparatom želel oveokovečiti edinstvenost v smislu posebnosti, predvsem pa ssprejemanja različnosti. Za to se je poslužil črno-bele tehnike, da bi bolje prikazal kontrast med posamezniki, ki jim je posvetil serijo portretov in okoljem, ki te posameznike obdaja. S svojimi slikami je tako uspel prikazati čustvo zavračanja oziroma nerazumevanja razlik, ki so seveda bogastvo. Edinstvenost je torej po njegovem mnenju nekaj pozitivnega, ki odraža predvsem sprejemanje različnosti in ni ko li odmak nje nost od real nos ti. »Tu di poseb -neži, ki sem jih ovekovečil, zelo neradi priznavajo svojo različnost, saj želijo biti v svoji edinstvenosti predvsem zelo podobni ostalim«. (Iga) ŠOLSTVO Komisija SSk za neodvisen urad Deželni urad za slovenske šole mora postati neodvisen organ, čimprej bi moralo priti do ime no vanja no ve ga šol ske ga nadzornika, nujna je tudi ponovna lo či tev sez na ma osebja slo -venskih šol od vsedržavnega sez-na ma. V to je pre pri čana ko mi -sija pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti za šolstvo in kulturo, ki je na svoji zadnji seji 27. junija razpravljala o teh vprašanjih, o katerih je govor v dokumentu, ki ga je komisiji posredoval vrši lec dolž nos ti na čel ni ka Urada za slovenske šole pri Dežel nem šol skem ura du Fur la ni -je Julijske krajine Tomaž Simčič. Kot pi še v spo roči lu, ki ga je posre do val predsed nik Igor P. Merku, komisija izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja avtonomije deželnega urada za slovenske šole, ki je podrejen dežel ne mu šol ske mu rav na telju in ne mo re ime ti ne posredne pove -zave z ministrstvom za šolstvo. Z uprav ne ga vidi ka je to eno izmed važ nej ših odpr tih vpra šanj v zvezi z ureditvijo slovenskega šolstva v FJK. Hiba, piše v sporočilu, je verjetno v zaščitnem zakonu, zato komisija priporoča vodstvu stranke, naj preuči možnost, npr. pre ko spre mem be zakonskih določil, da bi urad postal ne odvisen or gan. Pri tem naj upošteva predlog, da bi ob ome-nje nem ura du ime li še drug or -gan, ki bi povezoval ravnatelje slovenskih šol in nadzornike za slovenske šole. V ta namen naj SSk poseže pri predsed stvu ita -lijanske vlade, da le-ta čimprej izda tozadevni odlok, pri pristojnih or ganih pa naj se zavza me, da šolsko ministrstvo čimprej izda odlok, ki bo ura du za slo ven -ske šole zago tovil vso potrebno struk turo, osebje in us trez no finančno dotacijo, s katero bi urad avtonomno razpolagal. Komisija je razpravljala tudi o vprašanju imenovanja novega nadzornika za slovenske šole v FJK, ki je po upokojitvi prof. Lu čke Bare - i pereče vpra ša nje, ki ga gre naj -hitreje rešiti. Pri tem pričakuje, da bi čim prej pri šlo do raz pi sa na tečaja za šol ske ga nad zor ni ka in si cer tako za tr žaš ko kot za go -riško pokrajino, ki bi lahko skrbel tudi za videm sko pokra -jino. Glede ločitve seznama osebja slo ven skih šol od vse dr -žavnega seznama je komisija mne nja, da je ta potrebna in nuj -na za svo bodno in spro šče no politiko osebja na slovenskih šolah, tako za uč no kot za ne učno osebje. Pod la ga za to, me ni ko -misija, je odlok predsednika republike št. 233 z dne 18. junija 1998 takratnega ministrstva za šolstvo Luigija Berlinguerja. Določila, ki jih vsebuje ta odlok, so se izvaja la med šol ski mi le ti 1998/99 in 2001/02, nakar je ministrstvo za šolstvo v brk odloku ponovno prešlo k stari praksi in izda lo eno ten sez nam, češ da je za lo čen sez nam pris tojen deželni šolski ravnatelj, le-ta pa za lo či tev sez na mov ni pos krbel. Zato komisija zahteva, naj se določila iz omenjenega odloka predsednika republike ponovno izvajajo in to že z novim šolskim le tom 2007/08. / TRST Nedelja, 15. julija 2007 5 NABREŽINA - 110-letnica godbenega društva Nabrežina Po poimenovanju sedeža bo danes slavje doseglo višek s sprevodom godb Poimenovanje sedeža v Dom glasbe Stanko Mislej - Predstavitev nove spletne strani S petkovim večernim slavjem ob poimenovanju sedeža nabrežinske godbe na pihala se je tudi uradno začelo tridnevno praznovanje častitljivega jubileja, 110-letnice delovanja domačega godbenega društva. »Tako dolgo in neprekinjeno delovanje društva je nedvomno sad stalno novih idej in pobud, ki se rojevajo med odborniki in samimi godbeniki. Te omogočajo, da se naša kulturna dejavnost hkrati obnavlja in obdrži, ne da bi pri tem seveda spregledala preteklost in pravi smisel godbenega delovanja,« je uvodoma izpostavil novo izvoljeni predsednik na-brežinskih godbenikov Erik Masten. Številnim prijateljem in znancem, ki so se v petek zbrali pri bivši nabrežinski klavnici, je nato orisal zamisel o poimenovanju dvorane, v kateri godbeniki dvakrat tedensko vadijo, v Dom glasbe Stanko Mislej, v spomin na dolgoletnega dirigenta. »Prepričani smo, da je to pravi način, s katerim smo se lahko poklonili nam tako pomembni osebnosti, stebru našega godbenega ansambla. Naj bo torej to tudi zahvala za požrtvovalnost in trud, ki ju je z veseljem skozi vse življenje vlagal v glasbo in godbeno delovanje,« je opozoril predsednik, preden je vidno ganjena Mislejeva žena Slava odkrila obeležje. Ljubezen do glasbe je namreč Stanka Misleja spremljala že od malih nog, ko je kot deset letni deček igral pri otroški godbi »ba-lilla«. Poznavanje glasbe gaje nato medvojno celo rešilo grozot vojnega bojišča, saj je bil vpoklican v vojaško godbo. Po vojni je leta 1947 pristopil k nabrežinski godbi, ravno v trenutku, ko je v društvu primanjkovalo tako godbenikov kot inštrumentov. Edino rešitev krizne situacije je Mislej videl v vzgoji naraščaja; takoj po upokojitvi v sedemdesetih letih je zato ustanovil glasbeno šolo. Odziv je bil nepričakovan in izreden, saj seje že od začetka prijavilo dvajset otrok; godba je tako pridobila nekaj svežine in končno okrepila svoje vrste. Za svoje izjemne zasluge na glasbenem in kulturnem področju je bil tudi odlikovan z naslovom viteza republike. »Za mnoge izmed nas je bil Stanko prvi kapelnik in prav gotovo bo ostal za vedno v našem spominu. Današnje poimenovanje našega sedeža naj bo torej trajna zahvala našemu priljubljenemu dirigentu,« je zaključil Masten. Večerje nato ubral nekoliko bolj moderne poti, saj je godbeno društvo dobilo novo spletno stran, ki bo marsikomu nedvomno omogočila, da bo bolje spoznal godbeno dejavnost in nenazadnje spodbudila vzpostavljanje novih stikov z drugimi godbami tako iz sosednje Slovenije kot iz bliž-nijih držav. Spletno stran www.godbanabrezina.itje uredil Uroš Gri-lanc, predstavnik podjetja Dotcom, ki jo je Mislejeva žena odkriva novo obeležje na sedežu nabrežinske godbe na pihala KROMA v petek tudi podrobno predstavil prisotnim. Stran je dvojezična, v kratkem pa bodo poskrbeli tudi za angleško verzijo. Na glavnem meniju najde radovedni deskar vsemogoče informacije o zgodovini nabrežinske godbe, koledar prihodnjih nastopov, predstavitev kapelnikov godbenega društva, seznam godbenikov, slikovno galerijo z najlepšimi utrinki z gostovanj na Madžarskem, v Nemčiji in Kalabriji, s predstavitvijo godbe-nih »banditov« in noš ter s spomini na pust. Nenazadnje so na spletni strani na voljo t.i. MP3 sekcija, ki omogoča poslušanje najboljših komadov godbenega ansambla, informacije o kontaktih in linkih prijateljskih spletnih strani ter seveda sveže novice o godbe-nem delovanju. Prijeten večer je še dodatno obogatil seveda nastop nabrežinske godbe in pa skupine Mladih kraških muzi-kantov. Po včerajšnjem slavnostnem koncertu na športnem igrišču Sokola v Nabrežini in veselem večernem plesu z ansamblom Kraški kvintet, bo praznovanje visokega jubileja danes doseglo svoj višek. Ob 17. uri bo z nabrežinskega trga proti športnemu igrišču krenil sprevod godb, ki bodo nato poskrbele za krajši nastop, zvečer pa bo za zabavo poskrbel ansambel Modri val. (sas) POKRAJINA - Pismo o nameri Za vključevanje tujih dijakov pri nas Pokrajina Trst je pristopila k pismu o nameri liceja Petrarca z namenom podpirati medkulturno vzgojo in spodbujati sprejemanje tujih dijakov, ki obiskujejo tukajšnje šole. Po besedah pokrajinske odbornice za šolstvo Adele Pino projekt, ki bo potekal v šolskem letu 2007/08, cilja k ustanovitvi informacijske službe, katere namen je sprejemanje in podpora tujih dijakov in njihovih družin. Podpisniki pisma o nameri so se obvezali, da bodo sodelovali, tako s finančno podporo projektu kot s soudeležbo v tehnični koordinacijski skupini. V slednji so predstavniki šol in krajevnih uprav: poleg liceja Petrarca še licej Carducci, tehnični zavod Carli in večstopenjski šoli iz Rojana in Valmaure, poleg Pokrajine pa še Občina Trst. Usposabljanje starejših vodičev V palači Galatti se bo jutri ob 10. uri začel tečaj usposabljanja starejših vodičev v okviru projekta De domo sua, katerega pobudnik je Združenje za pravice starejših s podporo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst. Na enotedenskem tečaju se bo 25 starejših občanov učilo komuniciranja in spoznavanja teritorija. Septembra bodo tečaji angleščine, nemščine, slovenščine in hrvaščine ter tematski ogledi mesta, posvečeni arhitekturi, literaturi, zgodovini in enogastronomiji Trsta. Tečaj, so prepričani na Pokrajini, nudi priložnost kulturne in osebne obogatitve. BRIŠČIKI - Pobuda Kulturnega in rekreacijskega društva Dom Briščiki Vaški kotiček zaživel v objemu glasa harmonik Orkester GM Synthesis 4 je vodil Claudio Furlan V priredbi Kulturnega in rekreacijskega društva Dom Briščiki je v petek zvečer »na placu pred komunsko štirno« pri Briščikih potekal koncert harmonikarskega orkestra Glasbene matice Synthesis 4 (foto KROMA), ki ga vodi dirigent Claudio Furlan. Orkester je naši glasbeni publiki dobro znan, saj je do danes nastopil ob številnih priložnostih tako na krajevni kot mednarodni ravni, njegovi mladi glasbeniki, ki jih je trenutno okrog dvajset, pa so z dirigentom izdali tudi nekaj kaset oz. zgoščenk. Orkester bo v teku poletja nastopil v več znanih turističnih krajih. Repertoar petkovega koncerta je zaobjemal dobro desetino skladb sodobnih avtorjev, navdušenemu občinstvu pa so glasbeniki po uradnem zaključku koncerta postregli še z nekaj skladbami. (ps) Univerza v Trstu: jutri začetek vpisovanja Tajništva za študente Univerze v Trstu obveščajo, da se z jutrišnjim dnem začenja vpisovanje na vse proste tečaje tržaškega vseučilišča, ki bo trajalo do 5. oktobra. Vse informacije je možno dobiti, če na spletni strani univerze www.units.it kliknemo na besedo »Immatricola-zioni«. Kdor se vpiše, mora po internetu izpolniti obrazec glede študentskih taks in prispevkov (informacije so dosegljive v t.i. Manifestu za takse in prispevke 2007/08, vedno na spletni strani univerze). Obenem so bili objavljeni razpisi za sprejemanje na sledeče diplomske tečaje: medicino in kirurgijo, zobozdravstvo, biotehnologije, fizio-terapijo, zobno higieno, bolničar-stvo, babištvo, biomedicinske laboratorijske tehnike, tehnike za medicinsko radiologijo, tehnike za preventivo v okolju in na delovnem mestu, arhitekturne vede, mednarodne in diplomatske vede (v Gorici), uporabno medjezikovno komuniciranje, vede o socialnem služenju (v Trstu in Pordenonu) in primarne izobraževalne vede. Objavili so tudi obvestila o predhodni selekciji za vse triletne diplomske tečaje (z izjemo teledidaktičnih tečajev) na fakulteti za inženirstvo ter za specialistične diplome iz farmacije ter kemije in farmacevtskih tehnologij. Dalje so objavili razpise za sprejemanje na tečaje za specialistično diplomo iz mednarodnih in diplomatskih ved ter socialnega služenja. Za dodatne informacije sta na voljo zelena brezplačna številka 800-236916 in Služba za orientacijo, telefon 040-5583229/2988/3794. Predavanje o geodinamičnih uporabah sistema GPS V dvorani aktov stavbe C1 (Tutan-kamon) Univerze v Trstu bo jutri prof. Michael Bevis z univerze Ohio State University (ZDA) predaval o geodinamičnih uporabah sistema GPS. Srečanje bo potekalo v okviru projekta Omrežje GPS za ugotovitev položaja v realnem času v Furlaniji Julijski krajini, ki ga koordinira Vsedržavni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko. Začetek ob 10. uri. V torek zagovor prve naloge za skupno specialistično diplomo iz fizike V torek bo v dvorani A oddelka za fiziko Univerze v Trstu v Ul. Valerio 2 bo v torek ob 9. uri zagovor prve diplomske naloge v okviru skupnega tečaja za specialistično diplomo iz fizike na podlagi dogovora med tržaško univerzo in Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko Abdus Salam. Diplomo bo zagovarjal Benjamin Tayo Obi. Imetniki kreditnih in bančnih kartic - pozor! Tržaška kvestura svari imetnike kreditnih in bančnih kartic (za bančne avtomate) pred nevarnostjo njihovega kloniranja s strani nepridipravov. V zadnjih dneh je namreč več oseb prijavilo policiji primere nedovoljene uporabe kreditnih in bančnih kartic s strani neznancev. Kvestura zato ljudem svetuje, naj redno pregledujejo premike na lastnem tekočem računu, pri dvigovanju denarja oz. pri plačevanju preko bančnega avtomata pa naj pri vtipkanju osebne tajne kode pokrijejo tipkovnico. Imetniki naj tako zamrznejo kartico, tudi če samo sumijo, da je bila klonirana, pred prijavo policiji pa naj si preskrbijo seznam zadnjih operaciji ter naj po možnosti povedo za trgovine, kjer so opravili zadnja plačila s kartico. Policija svetuje tudi, naj tisti, ki uporabljajo kartico pri vsakodnevnih operacijah in zlasti preko interneta, uporabljajo t.i. polnilne kartice. S tem bodo v slučaju kloniranja preprečili hujšo škodo. 6 Nedelja, 15. julija 2007 TRST / POGOVOR - Slovenski kulturni in družbeni delavec iz Kanade Stane Kranjc na obisku Za Slovence po svetu so mladi edina prihodnost Slovencev je v Kanadi od 40 do 45 tisoč, starejši govorijo še vedno slovensko Minilo je že 56 let, odkar je Stane Kranjc zapustil rodno Nadanje selo pri Pivki, odšel v Trst in se vkrcal na ladjo, ki ga je odpeljala čez Lužo. Dospel je v kanadsko pristanišče Halifax in se namenil v oddaljeno mesto Edmonton. Odtlej je prekrožil lep del severne Amerike in se naposled ustalil v bližini Toronta, v matično domovino pa seje že 18-krat vrnil na obisk. Kranjc je v drugi polovici 20. stoletja mnogo pripomogel k ohranjevanju in razvoju slovensko govorečih skupnosti v Kanadi. Bil je med ustanovnimi člani (po besedah njegovih sorodnikov pa kar ustanovitelj) Slovenskega historičnega društva, Slovenskega arhiva v Kanadi, slovenskih župnij in skavtov, Slovenskega letovišča pri Torontu in še bi lahko naštevali. Trenutno je član Sveta vlade za Slovence po svetu in predsednik vseslovenske konvencije v Kanadi. Stane Kranjc se je ta teden mudil v Sloveniji. V Ljubljani ga je najprej sprejel predsednik vlade Janez Janša, nato je obiskal Svetovni slovenski kongres in se udeležil vseslovenskega srečanja v Državnem zboru. Nato je odšel na oddih v Pivko in še na izlet v Trst, kjer se je rodila njegova mati. Med drugim si je ogledal cerkev pri sv. Jakobu, kjer je bila krščena. Gospod Kranjc, leta 1951 ste se s trebuhom za kruhom podali v Kanado. Kako ste se tam znašli? V prvih letih sem delal na raznih področjih, zlasti na poljih in po gozdovih. Pozneje sem se zaposlil pri nekem ameriškem podjetju, v okviru katerega sem v štirih desetletjih opravljal razne funkcije in prepotoval lep del Kanade, pa tudi ZDA. Na sosednjo državo me veže namreč družina žene Elsie, ki je slovenskega rodu, a je rojena v ZDA. Kako vam je uspelo ustanoviti toliko slovenskih organizacij in društev? Nisem jih sam ustanovil, to je sad truda in zanimanja številnih ljudi. Že leta 1953, ko sem prišel v Toronto, smo ustanovili Slovensko mladinsko društvo. V veliko zadoščenje nam je, da obstaja danes v Kanadi nad 60 kulturnih društev. Sledili so skavti, slovenske župnije (pri tem je sodelovalo nekaj sto družin) in ostale ustanove, med katerimi sta tudi Starostni dom, ki šteje tri tisoč članov in Slovenska gospodarska zbornica. Slovensko podjetništvo je v Kanadi na splošno kar razvito, saj deluje v različnih mestih nad 400 uspešnih podjetnikov. Koliko Kanadčanov se danes prišteva med državljane slovenskega rodu? Po statistikah sodeč je največ slovenskih zdomcev v ZDA, če štejemo tri ali štiri generacije nazaj. V Kanadi smo Slovenci razpršeni po celotnem teritoriju, največ nas je v zvezni državi Ontario. V Torontu nas je okrog 10 tisoč, v celi Kanadi pa nas je po lastnih ocenah 40 do 45 tisoč. Vsekakor obstajajo tudi urad- Stane Kranjc z ženo Elsie KROMA ni podatki: državni popisi, ki se v Kanadi vršijo vsakih pet let, vključujejo namreč tudi pomembno vprašanje »kdo so bili tvoji predniki?«. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da je 30 tisoč ljudi odgovorilo s »Slovenci«. Kakšen pa je položaj slovenskega jezika v Kanadi? Na državnem ozemlju je šest sobotnih slovenskih šol. Obiskujejo pa jih le otroci, ki stanujejo v bližini, saj je večina družin od njih preveč oddaljena. Slovenska beseda teče tudi v slovenskih letoviščih, cerkvah, domovih itd. Posebno starejši govorimo še vedno po slovensko, za mladino je problem večji. V šolah imajo naši otroci prijatelje, ki govorijo po angleško, zato se večinski jezik vse bolj uveljavlja. Na kakšen način bi morala Slovenija pomagati zdomcem v tem smislu? Tudi Slovenija ne more vsega storiti. Edina prihodnost, ki jo imamo Slovenci po svetu, je mladina. Na podlagi tega je najbolj pomembno podpirati šole, šport, glasbene skupine in obojestranske obiske v Slovenijo in Kanado. Ali imate pogoste stike s Slovenci v ZDA? Radi se srečujemo zlasti s Slovenci v ameriškem Clevelandu. Z ženo sva se pred nedavnim udeležila slavnosti ob 30. obletnici tamkajšnjega Primorskega društva, pred tremi tedni pa so oni prišli v Toronto na praznik Simona Gregorčiča. Tudi s Slovenci iz Pitt-sburgha so odnosi zelo dobri, naši orkestri in pevski zbori pa nasploh veliko potujejo. (af) NABREŽINA, ZGONIK - Sporočilo Brezplačen prevoz na kulturne večere Letos bo odborništvo za socialno skrbstvo Občine Devin-Nabrežina s finančno podporo Pokrajine Trst poskrbelo za brezplačen prevoz za osebe nad šestdesetim letom starosti brez lastnega vozila ob priliki vrste prireditev. Gre za prireditve, ki bodo potekale v devinsko-nabrežinski občini, točneje na trgu pred županstvom v Nabreži-ni kamnolomi, v sklopu ciklusa Večeri pod zvezdami in ob priložnosti mednarodnega festivala narečnega gledališča Ave Ninchi 21. (predstava Lasa pur dir dramske skupine Skupnosti Italijanov iz Pirana), 22. (predstava I ragazzi del coro skupine Amici di San Giovanni iz Trsta) in 28. julija (predstava Devo sera-r quel cercio skupine Proposte Teatra-li). Takrat bo avtobus ustavljal na naslednjih postajah: odhodi: 19.15 trg v Repnu; 19.30 trg v Zgoniku; 19.50 Šempolaj; 20.10 Nabrežina center; 20.25 Sesljan center (avtobusna postaja); 20.35 Devin center (trg); 20.45 Ribiško naselje (avtobusna postaja); 21.00 Naselje sv. Mavra (dom upokojencev »Stuparich«); 21.05 Nabrežina Kamnolomi. Ob povratku po koncu prireditev se bo avtobus ustavljal na istih postajah. Za prevoz bo poskrbljeno tudi ob priložnosti prireditev, ki bodo potekale v zgoniški občini 19. in 25. julija v Zgoniku (večer Felix hora in koncert škotske glasbe v okviru festivala Folkest) in 6. avgusta v Repniču (koncert jazzov-ske glasbe v skopu niza Med zvoki krajev). Avtobus bo ustavljal na naslednjih postajah: odhodi: 19.00 Nabrežina Kamnolomi; 19.15 Naselje sv. Mavra (dom upokojencev »Stuparich«); 19.30 Ribiško naselje (avtobusna postaja); 19.45 Devin center (Grad); 20.00 Sesljan center (avtobusna postaja); 20.15 Nabrežina center; 20.30 Šempolaj; 20.50 trg v Repnu; 21.00 Zgonik. Ob povratku po koncu prireditev se bo avtobus ustavljal na istih postajah. Za morebitne informacije je na voljo telefonska številka 040-299145. V dolinski občini jutri ponekod brez vode Tehnični urad občine Dolina obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del družbe ACEGAS na vodovodnem omrežju, v ponedeljek, 16. julija 2007 od 8.30 do približno 12.30, prekinjena dobava vode v Bardah (nad Ric-manji), v Borštu in v Zabrežcu. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Jutri zaprta cesta Col-Fernetiči Občinska uprava Repentabor obvešča, da zaradi vzdrževalnih del bo od 16. julija 2007 do zaključka del, zaprta cesta, ki iz Cola pelje proti Fernetičem. Občina prosi za razumevanje. Ločeno zbiranje smeti v dolinski občini Tehnični urad občine Dolina vljudno vabi svoje občane, naj ne namestijo kant za zbiranje smeti (tako ločenih kot splošnih), ko so le-te polne in ob že vnaprej določenih dnevih, na zasebne površine v njihovi lasti (vrtovi in dvorišča), a naj jih položijo na javno cesto, kjer so dostopni delavcem. Števerjanski festival na Radiu Trst A in slovenski TV Rai Današnji dan bo na valovih Radia Trst A in Slovenske televizije RAI potekal v znamenju letošnjega Števerjanske-ga festivala. V okviru radijske oddaje Z naših prireditev bo med 15. in 17. uro na sporedu posnetek zaključnega večera tega tekmovanja z nastopom vseh dvanajstih finalistov. V večerni spored so naši televizijci uvrstili posnetek prvega dela finala, drugi del, v katerem bo na sporedu tudi nagrajevanje, pa si bodo lahko gledalci slovenske televizije RAI ogledali v četrtek, 19. julija, vedno okrog 20.50. Letošnjo, že 37. izvedbo festivala narodno-za-bavne glasbe v organizaciji Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej sta vodila Jasna Kuljaj in Janez Dolinar, uredništvo obeh oddaj pa podpisuje Marija Bre-celj. Zaprtje poštnih uradov v Grljanu in Borštu Od jutri do vključno sobote, 28. julija bosta poštna urada v Grljanu in Borštu zaprta. Grljanski koristniki se bodo lahko za vse storitve obrnili do urada na Miramarskem drevoredu ali tistega v Ul. dei Carmelitani naGreti. Prebivalcem Boršta pa bosta na voljo urada v Dolini oz. v Naselju Sv. Sergija. PREŽIVLJANJE POČITNIC - Poletno središče Športne šole Trst in Športnega združenja Bor Vsakdan na Prvem maju je res pester Center obiskuje nekaj več kot trideset otrok, za katere skrbijo vzgojiteljici in uigrana ekipa pretežno študentov in študentk pedagoške fakultete Obiskovalcem poletnega središča na Stadionu 1. maja res ni dolgčas KROMA Na Stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu je v polnem teku poletno središče, ki ga že vrsto let v juliju prirejata Športna šola Trst in Športno združenje Bor. Prizorišče je naravnost idealno za otroke in njihovo aktivno, zdravo in koristno preživljanje poletnih počitnic. V svetišču športne aktivnosti Slovencev v tržaškem mestnem središču seveda ne morejo brez gibalne dejavnosti, ki je nadvse pomembna vsebina v ponudbi prirediteljev z Vrdelske ceste. Poletni center vodita mladi vzgojiteljici Biserka Cesar in Meggy Mauri, katerima pomaga sveža in uigrana ekipa pretežno študentov in študentk pedagoške fakultete. Središče obiskuje nekaj več kot trideset otrok od tretjega do trinajstega leta, populacija se sicer iz tedna v teden spreminja (poletni center bo trajal ves mesec). Vsakdan na Prvem maju je res zelo pester: po malici se udeleženci razdelijo po skupinah (štiri glede na starost) in imajo razne delavnice, od športne (kjer spoznavajo posamezne panoge) do umetniške (otroci si sami okrasijo maj- čko - uradno uniformo) itd. Slastno kosilo pripeljejo iz dijaškega doma Srečka Kosovela, popoldne pa je voda v dveh gumijastih bazenih že dovolj topla, da se lahko vsi po želji zaženejo vanjo. Zelo priljubljena je prosta in povsem varna vožnja s kolesi po dvorišču Stadiona, kamor do petih popoldne v tem času avtomobili nimajo vstopa. Na velik uspeh so naleteli tudi lov na zaklad in številne spret-nostne, družabne in »vodne« igre, ki so jih izvedli doslej. Poglavje zase so izleti: vsak teden namreč organizatorji ponudijo po dva, in sicer enega na kopanje k morju (Barkov-lje, Sesljan) in enega družabnega. V četrtek so na primer otroci spoznali atletski stadion na Kolonji in prvine kraljice športov. Pa še to, kar razlikuje Borovo poletno središče od ostalih: enkrat tedensko, navadno ob sredah, starejši udeleženci poletnega centra tudi prespijo na Prvem maju! Naučili so se postaviti šotore (v veliki telovadnici), tako da po večerni pici taborijo in v prijetni družbi za spremembo uživajo do poznih ur... (nš) / TRST Nedelja, 15. julija 2007 7 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 15. julija 2007 VLADIMIR Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.22 - luna vzide ob 6.07 in zatone ob 21.50. Jutri, PONEDELJEK, 16. julija 2007 BRANISLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,9 stopinjE C, zračni tlak 1019 mb ustaljen, veter 8 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C. OKLICI: Stefano Visintin in Denise Zerjal, Matteo Sabini in Deborah Sincovich, Doubeir Saadi in Angelika Paic, Vladan Ilich in Djana Ignja, Kristjan Dojimi in Annamaria Miola, Bruno Cella Toffola in Laura Bom-bonato, Carlo Parovel in Eva Pezzet-ta, Sergio Gullini in Isabella Palom-ba, Aldo Martellatto in Nicole Ben-venuti, Alessandro Rancan in Adriana Ferrari, Andrea Schiulaz in Cecilia Carmen Popescu, Roberto Galati in Barbara Golini, Pierluigi Orologio in Sabrina Finotti, Marco Berni in Claudia Gianotta, Giorgio Pagliaro in Chiara Rajevich, Fulviuo Loro in Paola Fortuna, Paolo Grilli in Lavigna Girardello, Ilario Moretti in Raffael-la Bazzeo, Sergio Donfiglioli in Anita Crocietti, Ettore Esposito in Teresa Salvato, Giuliano Catanzaro in Liliana Mallardi. [13 Lekarne Na goriški ekonomski fakulteti za turizem in okolje sta v teh dneh z uspehom diplomirali Katja Starec in Veronika Žerjal Čestitamo jima in voščimo še veliko uspehov. Klapa dobre pustolovščine Na tržaški fakulteti modernih jezikov in kultur je z odliko in pohvalo diplomirala Eva Krmec Iskreno ji čestita in želi veliko uspehov ŠKD Cerovlje-Mavhinje Ob imenovanju sedeža "Godbe Nabrežina'' po mojemu možu Stankotu Misleju se lepo zahvalim vsem godbenikom in vsem prisotnim, ki so se ga tako lepo spomnili in ga s tem počastili. Žena Slava Nedelja, 15. julija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina (040 200121). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3.. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). Od ponedeljka, 16. julija, do sobote, 21. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2,Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. âu Kino ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »II matrimonio di Tuya«. AMBASCIATORI - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Un' ottima annata«. CINECITY - 10.45, 11.30, 12.30, 13.30, 14.45, 15.15, 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 10.50, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I fantastici 4 e silver surfer«; 10.50, 17.00, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 11.00, 12.45, 15.30, 18.30, 19.15, 22.00 »Transformers«; 11.00, 15.15 »The Reef - Ami-ci per le pinne«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Mille miglia...lon-tano«. Società finanziaria per azioni Finančna delniška družba za potrebe odvisne družbe v Skupini KB1909 vabi k sodelovanju VODJO ADMINISTRACIJE (m/ž) 0d kandidatov pričakujemo: - ustrezno univerzitetno izobrazbo; - izkušnje na področju administracije in knjigovodstva oz. podobne delovne izkušnje; - odlično poznavanje računalniških programov (word, excel, MS Office); - aktivno znanje angleškega jezika (govorno in pisno); - komunikacijske in organizacijske sposobnosti. Sedež delovnega mesta je Videm. Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih razpisnih pogojev prepoznate, ste vljudno vabljeni, da pošljete svoj življenjepis - CV s kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: KB1909 Societa Finanziaria per Azioni - Finančna delniška družba ulica Malta, 2 34170 Gorica ali na info@kbl909.it, z obveznim pripisom (VODJA ADMINISTRACIJE) ter dovoljenjem v skladu z zakonom 675/96. Vaše prijave bomo obravnavali ZAUPNO! Vpis v register podjetij št. 00064860315 - Vpisani kapital € 30.000.009,00 - U.I.C. 32734 Mamici v veselje in atiju v ponos, na svet sem pokukal brez zobkov in bos dne 13. julija 2007, ob 13. uri in 14 minut Luka Širca Franko, Nada in Tadej. FELLINI -16.40,18.20, 22.20 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro«; 20.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »La du-chessa di Langeais«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stepping - Dalla srada al palcoscenico«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.50, 21.30 »Veter, ki trese ječmen«; 17.10, 19.10, 21.10 »Moj Hitler«; 16.10, 18.30, 20.40 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 11.00, 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 11.00, 16.15, 18.30 »The Reef -Amici per la pinne«; 20.20, 22.20 »Ocean's thirteen«; Dvorana 4: 16.10, 17.30, 19.00, 20.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.00, 22.15 »Giovani aquile«; 11.00 »TMNT - Teenage Mutant Ninja Turtles«. SUPER - 22.20 »Hostel 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 4: 15.30, 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 5: 15.40, 17.45, 20.00, 22.10 »Step-ping - Dalla strada al palcoscenico«. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnoko-roških kmetov« organizira v Šentpri-možu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. Čestitke SKD Barkovlje se veseli ob rojstvu malega DAVIDA, čestita vsem v družini Kuhar, posebno mami Romani in očku Alessandru ter bratcema. Malemu Davidu želi zdravja in sreče. Nona Nadja in nono Salvino naj se pripravita, da bosta pridno pe-stovala. Na Goriški fakulteti za ekonomijo in turizem je z odliko in pohva- Godbeno društvo "Nabrežina" 1897 - 2007 vabi na PRAZNIK OB 110-LETNICI USTANOVITVE DANES 15. JULIJA 2007ISIA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI 17.00 - POVORKA SOSEDNJIH GODB Z NABREŽINSKEGATRGA NA IGRIŠČE SOKOLA, sledi KRATEK KONCERT VSAKE GODBE in PLES Z ANSAMBLOM MODRI VAL v__Delovali bodo dobro založeni kioski! VABLJENI____ Ft PÄIMOÄJE IN AID POMLAD Šagra na Proseku j 20., 21., 22., 28., in 29. julija VABLJENI! Na goriški univerzi je iz ekonomsko turističnih ved z odliko in pohvalo diplomirala dr. Maja Berzi Iz srca ji čestitajo starši, Patrik, Sergio ter nonoti PD Slovenec ' Fantovska in dekliška Boršt —Zabrežec vabita na ŠAGfRO V2ABRHŽCO v parKu Hribenca 21.-22. julija 2007 OBA DNEVA BQDO DELOVALI DOBRO ZALOZENI KIOSKI 5 SPECIAUTETAMI NA ZARU IN VINOM V DOMAČIH VINOGRADNIKOV J Na psihološki fakulteti v Firencah je v petek, 13. julija 2007, z uspehom diplomirala Z njo se veselijo in ji želijo še mnogo dosežkov v življenju, mama Silva, tata Milko, brat Kristijan in njen Christian. V Gorici je uspešno diplomirala v ekonomiji in turističnih vedah naša Veronika Žerjal Iz srca ji čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih uspehov vsi domači lo diplomirala MAJA BERZI. Iskreno ji čestitajo teta Suzana, Daniel s Saro in Nicole. Na ekonomski fakulteti za turizem in okolje, na univerzi v Gorici, je uspešno diplomirala naša vaditelji-ca ritmične gimnastike KATJA STAREC. Novopečeni doktorci iz srca čestitamo in želimo veliko nadaljnjih uspehov. Vsi pri gimnastičnem odseku ŠZ Bor. MAJA BERZI je tudi tokrat pokazala koliko velja in na fakulteti za ekonomijo in turizem diplomirala z odliko in pohvalo. Iskreno ji čestita družina Macarol. Danes praznuje rojstni dan naša draga MILA SEDMAK. Vse najboljše, polno zdravja in veselja ji želijo Korado in Suzana. Manuel pošilja no-ni Mili 70 poljubčkov. Jutri, 16. julija v Repnu naša Pri Uršičevih se veselijo prihoda male Mami Paoli, očetu Igorju in nonotu Cesarju čestitamo vsi pri KK Bor. draga mama in nona ANICA rojstni dan slavi. Zdravja, miru in razumevanja ji želijo Stojan s Felicijo, Goran z Antonello, Ivan in Matija pa ji pošiljata koš poljubčkov. V sredo je z odliko in pohvalo diplomirala MAJA BERZI in doktorca postala. Ob tem velikem uspehu ji čestitajo teta Zorka ter Sandro in Paulo. Dolinski maturanti MADDALE-NA MURA, JASNA PANGERC, TADEJ KLUN in CHRISTIAN SANCIN so uspešno opravili maturo. Iskreno jim čestitajo in želijo še veliko nadaljnjih uspehov prijatelji sovaščani. Naša plesalka KATJA STAREC je z uspehom diplomirala na ekonomski fakulteti za turizem in okolje v Gorici.Iskreno ji čestitamo in voščimo še mnogo življenjskih uspehov vsi pri TFS Stu Ledi. Kam po bencin Loterija 14. iui„a 2007 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - državna cesta 202, Ul. Carnaro - državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Bari 27 28 50 46 64 Cagliari 1 19 23 79 74 Firence 85 32 17 13 54 Genova 83 39 78 58 8 Milan 33 68 56 23 73 Neapelj 63 78 69 85 38 Palermo 56 34 52 67 49 Rim 44 20 70 67 39 Turin 45 18 33 51 57 Benetke 63 79 35 19 28 Nazionale 40 53 83 16 41 Super Enalotto Št. 84 27 33 44 56 63 85 jolly 79 Nagradni sklad 3.653.219,81 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.487.170,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 12 dobitnikov s 5 točkami 60.887,00 € 1.796 dobitnikov s 4 točkami 406,81 € 63.266 dobitnikov s 3 točkami 11,54 € Superstar 40 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 40.681,00 € 167 dobitnikov s 3 točkami 1.154,00 € 2.734 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.487 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.349 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 15. julija 2007 TRST / JADRALNI KLUB CUPA pripravlja za člane in prijatelje vzlet , «j 6 Civpa a Qenaua' na ogled navtičnega salona ali pa akvarija in drugih zanimivosti Potovanje bo 5., 6. in 7. oktobra 2007. Zaradi rezervacije avtobusa potrebujemo prijavo do 27. julija. Informacije in prijave na tajništvu kluba - tel. 040-299858 Urnik: ponedeljek, sreda in petek od 9.00 do 12.00 sobotaod 16.00 do 18.00 NAROČNIKOM PJRIMEBRSIKKEGAA ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve. Danes, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 povorka godb iz Nabrežinskega trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val. □ Obvestila ü Prireditve SKD VIGRED vabi v četrtek, 19. julija, ob 21. uri na šolsko dvorišče v Šempolaju na ogled igre Balkanski špijon v izvedbi PD. Štandrež (v slučaju slabega vremena bo prireditev na prostoru pod vrtcem). SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob DRUŠTVO LAMPO prireja še danes, 15. julija tradicionalno poletno pustovan-je v Miljah nad parkiriščem Caliterra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta še danes, 15. julija. SKD IGO GRUDEN - POLETNE DELAVNICE V JULIJU Oblikovanje usnja za odrasle, 16. in 17. od 20. do 22. ure, tel. 333-8980166 Erika Kojanec. Šivanje bleščič za otroke 16., 17. in 18. julija od 9.30 do 11.30, tel. 338-8475906 Sandra Poljšak. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo odhod na taborjenje danes, 15. julija. Zbirališče (vsi v kroju): v Sežani, na novi avtobusni postaji ob 8. uri, odhod ob 8.30; odhod iz Rožne doline ob 9. uri. V nedeljo, 22. julija bodo obiski od 10. do 17. ure. Taborniški srečno! PD SLOVENEC IN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA priredita 21. in 22. julija v parku Hribenca v Zabrežcu šagro. V soboto, 21. julija bo za ples igral ansambel Roxie. V nedeljo, 22. julija bo ples z ansamblom Mega Mix. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski z vinom domačih vinogradnikov in specialiteta-mi na žaru. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 17. julija ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št.159), za obravnavo sledečih točk: sporočila, vprašanja in interpelacije, dz 29/2005 - velike strukture za trgovino - dovoljene površine - smernice - odobritev -mnenje, navodila za pripravo variante občinskega splošnega regulacijskega načrta - določitev nove trgovske cone za velike strukture - mnenje, dan Rajonskih svetov - skupna organizacija na mestnem trgu - september - oktober - mnenje, načrt - varianta stavbe K.O Kontovel - k.p.2264/1 in 2265 - prosilec Sirotich Renata - mnenje, načrt - obnovitev stavbe - Križ 102 -Prosilec Bubnich Tullio - mnenje, sodelovanje - turnirji - ŠD Kontovel in Primorje - mnenje. AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pri društvu, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo, 18. julija, ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD SOKOL. Toplo vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del. NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V petek, 20. julija plesna šola Club Diamante. V soboto, 21. julija ples z ansamblom Old Stars. V nedeljo, 22. julija nastop godbenega društva Prosek, sledi ples z ansamblom Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni! OBVESTILO IZLETNIKOM Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja. Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o po-tovanjih.Srečanje bo v petek, 20. julija v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča »F. Prešeren«) od 19. ure dal-je.Toplo vabljeni!Uprava Primorskega dnevnika OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 - 18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure). KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad na ul. Carducci, 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno ponedeljka 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice habili-tiranih. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istru-zione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko le- to 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM podzemski parkirni prostor pod sodiščem, prost od 1. avgusta. Tel. 040-816327. DELAVNICA V NABREŽINI ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovastvom zaposli vajenca z voljo do dela. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040-200329. IŠČEMO pridno in pošteno gospo za pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat tedensko. Klicati na št. 347-7375429. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. KOZMETIČNI SALON NA OPČINAH išče kozmetičarko z diplomo (t.i. qualifica ali qualificazione) in izkušnjami. Nujna rekvizita: odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 3470660007. LONJER samostojno obnovljeno hišo, hlev in senik z dograditvenim zemljiščem ter 750 kv.m. vrta prodam. Tel. 0481-767647 ali 393-5131232. MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v komer-ciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 LOČNIK- LUCINICO (GO) geslo: »Nabava«. PO UGODNI CENI prodam 4 gume za avto, nabavljene februarja 2007, malo rabljene, mere 155/70 r.13. Tel. št. 040228382 ali 338-7220353. PODARIM psičko, leto dni staro. Tel. 040231054. PRODAM PEUGEOT 106 1400 kubikov, sport pack, letnik 2000, 79.000 prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 3.000,00 evrov. Klicati na št. 3485613140. PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja France Prešeren. Pokličite na tel. št. 349-6236171. UH Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni! KMETIJA V GABROVCU pri čebelarju odpira svoja vrata. Toplo vabljeni. KONTOVEL-NA KAMENCEH so odprli osmico Dario, Andrej in Danilo. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040299806. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zerjalu. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi naše drage Vere Slavec vd. Čuk se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, pevcem, ki so ji zapeli v slovo, ter vsem, ki so darovali prispevke in cvetje. Posebna iskrena hvala župniku, gospodu Jakominu, za občutene in to-lažilne besede ter vsem, ki so nam bili ob strani. Družine Čuk Trst, 15. julija 2007 12.7.2002 12.7.2007 Silvano Klabjan Vedno z nami tvoj'i najdražji Dolina, 15. julija 2007 OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO sta odprli Mavrica in Sedonja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987. OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58. V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634. t Zapustil nas je naš oče in nono Just Mikol Žalostno vest sporočajo sin Aleš z družino ter ostali sorodniki Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 16. julija ob 12.20 v mrtvašnici v ulici Costalunga, naknadno bo pogreb v rojstni vasi Brezovica. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Boljunec, 15. julija 2007 ^ Tiho je odšel naš dragi Dušan Žerjal Za njim žalujejo žena Erminia, sinova Danjel z Alenko, Ervin z Magdo, brat in sestre ter ostalo sorodstvo Pogrebni obred bo v soboto, 21. julija ob 10.20 v mrtvašnici v ulici Costalun-ga, sledi upepelitev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Sv. Ivan, 15. julija 2007 Zadnji pozdrav dragemu nonotu Veronika, Saša, Martina in Andrej Dušanu v slovo Luči Ob smrti dragega strica Dušana smo blizu teti Erminiji, Daniju in Ervinu Mara, Peter in Ivan z družinami Ob boleči izgubi dragega očeta Dušana izreka svojemu dolgoletnemu zdravniku dr. Danijelu Žerjalu iskreno sožalje ŠZ Jadran Občuteno sožalj'e prijatelju Ervinu, Danijelu in gospe Erminiji družina Pertot in Silvana Negode S prizadetimi svojci sočustvujeta družini Rogelja in Markovič Žalovanju se pridružujeta Miranda in Marijan Bajc z družino Ob izgubi moža in očeta Dušana izrekamo iskreno sožalje gospe Er-miniji, Daniju in Ervinu ter vsem domačim. Družina Štokelj Ob izgubi dragega bratranca Dušana Žerjala izrekajo občuteno sožalje ženi Erminiji in sinovoma Daniju in Ervinu vsi iz družine Caharija Ob smrti dragega očeta Dušana izrekamo Ervinu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje. Vinko, Nevenka, Dejan in Alan. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it SOVODNJE - Občinski svet odobril obračun finančnega leta 2006 S porastom naložb uresničujejo vrsto javnih del Zaključuje se gradnja slačilnic ob nogometnem igrišču - Konec leta bodo razširili sovodenjsko pokopališče V finančnem letu 2006 je obračun občine Sovodnje znašal 3.312.000 evrov, približno milijon in pol evrov več kot v letu 2005. Razlika je odvisna predvsem od porasta naložb, katerim je bilo lani namenjenih kar 1.767.000 evrov. Glavna posega sta razširitev obrtne cone, ki bi morala startati poleti leta 2008, in drugi sklop del na nogometnem igrišču. Po preureditvi travnate površine, ki je bila z zključkom prvega sklopa del na-red lani in v katero je bilo vloženih 580.000 evrov, je občinska uprava namenila izgradnji poslopja s slačilnicami 500.000 evrov. »Dela bi se morala zaključiti v poletnih mesecih. Nato načrtujemo še tretji sklop del, ki bo namenjen postavitvi tribun z več kot 300 sedeži,« je povedal občinski odbornik Zdravko Custrin, kije predstavil lanski obračun občine. Začetek tretjega sklopa del je predviden spomladi, v poseg pa bo občina vložila 150.000 evrov. »K zaključku del bo pripomogel tudi deželni prispevek v višini 6.400 evrov letno, ki nam ga je za obdobje desetih let zagotovilo deželno odborniš-tvo za šport,« je dodal Custrin. Med drugimi večjimi naložbami sovodenjske občine je 150.000 evrov, ki so namenjeni razširitvi sovodenjskega pokopališča. Dela, ki so bila preko javne dražbe poverjena podjetju Edilnord iz Vileša, se bodo začela proti koncu leta. Isto vsoto je občina Sovodnje investirala tudi v obnovo dveh zidov ob cerkvi v Gabrjah in ob šoli v Rupi. Medtem se nadaljujejo dela za uresničitev sedeža civilne zaščite na Vrhu sv. Mihaela. »V obnovo manjše kasarne, ki smo jo zaradi zelo funkcionalne lokacije namenili civilni zaščiti in gasilcem, smo vložili 100.000 evrov. Poseg bi moral biti zaključen v teku leta,« je ocenil Custrin. V zvezi z načrti na področju javnih del je omenil prenovitev razsvetljave v spodnjem delu Sovodenj in opozoril na pozitivne premike glede začetka sanacije odlagališča na Malnišču. »V letošnji proračun je bila vključena obnova Prvomajske ulice, kjer načrtujemo ureditev pločnikov, izdelan pa je bil tudi okvirni načrt za ureditev parkirišč. Ker je cesta pokrajinska last in bi parkirni prostori zahtevali zoženje cestišča, še ni določeno, ali bodo le-ti uresničeni. Poleg tega bo načrt treba uskladiti tudi s projektom elektrovoda, s katero namerava slo-vensko-italijanski konzorcij uvažati elek- Zaključku del na nogometnem igrišču bo pripomogel deželni prispevek v višini 6.400 evrov letno za obdobje desetih let BUMBACA 9 Nedelja, 15. julija 2007 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Na poti DS Sestavili odprto listo Nastala je »odprta lista« za Demokratsko stranko (DS). Odprta je predvsem občanom, ki niso včlanjeni v nobeno stranko, in vendar želijo sodelovati pri ustanovitvi novega političnega subjekta. Sestavljajo pa jo tudi predstavniki strank, ki hočejo stopiti v igro in premostiti trenja znotraj DS. Med približno 80 simpatizerji »odprte liste«, ki so se sestali v petek, so tudi Majda Bratina, Michele Cassese, Elisabetta Damianis, Marco Me-nato, Irene Panozzo in Daniele Ungaro, med bolj izkušenimi politiki pa so Vittorio Bran-cati in Nicolo Fornasir. Prisoten je bil tudi Andrea Bellavite, Giorgio Brandolin pa se sestanka ni mogel udeležiti. »Odprta lista predlaga 66-članskemu pokrajinskemu odboru za ustanavljanje DS, da sprejme vsaj 30 njenih predstavnikov. Tako bomo sledili navodilom državne koordinacije, ki predvideva, da je število predstavnikov Marjetice, Levih Demokratov in civilne družbe v krajevnih odborih sorazmerno,« je povedal glasnik odprte liste Giuseppe Cingolani. Prihodnji javni srečanji za DS bosta 17. julija ob 18. uri v hotelu Franz v Gradišču in 19. julij a ob 20.30 v večnamenskem centru v Koprivnem. trično energijo iz Slovenije v Redipuljo. Linija bi tekla tudi skozi našo vas,« je zaključil Custrin. Zaključni račun za leto 2006 je so-vodenjski občinski svet odobril z glasovi večine. En glas je bil proti, ostali svetniki pa so se vzdržali. V imenu opozicije je na seji spregovoril svetnik Vlado Klemše: »Finančni rezultat poslovanja, relativno visok pribitek (47.000 evrov, op.ur.), ni mogoče ocenjevati z merili, ki veljajo v splošnem gospodarskem sektorju. Svetniki opozicije skušamo ocenjevati uspešnost nekoliko širše,« je povedal Klemše in izrazil nezadovoljstvo s poslovanjem uprave. Svetnik je omenil javna dela, ki trajajo v nedogled, postopek za izgradnjo drugega dela obrtniške cone, v katerem je občina porabila premajhen del dodeljenega denarja in ne-izkoriščenost denarja, ki je bil predviden za asfaltiranje. »Zmeraj je neuporabjen tudi denar, ki nam ga je nakazala pokrajinska uprava za začasno saniranje odlagališča na Malnišču,« je poudaril Klemše in kritiziral upravljanje občinske uprave na področju odpadkov, odnosov z občino Gorica v okviru skupne redarske službe in zanemarjanje manjših posegov, kot so prometne table in svetilke. (Ale) ROŽNA DOLINA - Odkrili dokument izpred tridesetih let »Igralnica ob pokopališču krši pogodbo z judovskim kongresom« GORICA - Občinski svetnik Orzan nagovarja župana Preprosti predlogi za večjo dinamičnost in učinkovitost Goriški občinski svetnik Levih demokratov Daniele Orzan meni, da se doslej občinska uprava ni izkazala v dinamičnosti in učinkovitosti, še manj pa v me-nažerskem upravljanju, ki gaje desna sredina napovedovala pred volitvami. Zaradi tega svetnik ponuja županu Ettoreju Ro-moliju v razmislek nekaj enostavno izvedljivih in sodobnih idej, realizacija katerih bi zagotovila prihranek javnega denarja. »Trenutno je za vsak program na posameznem računalniku goriške občine potrebno plačevati licenco. Sprašujem se, zakaj naj Goričani še naprej prispevajo za te izdatke, saj obstajajo brezplačni računalniški programi Open Source, ki jih lahko prosto uporabljamo tudi v poslovne namene. Glede na to, da informatizacijo javne uprave podpira tudi minister Stanca, upam, da bo župan vzel v poštev omenjene predloge,« meni Orzan in nadaljuje: »Če razmišljamo o dinamičnosti in učinkovitosti, moramo nekaj povedati tudi o novih sistemih za komuniciranje VoIP. Paradoksalno je, da te preproste in poceni re- BUMBACA šitve vedno naletijo na nedovzetnost in nezaupanje pri naših vodilnih. Komunikacijski sistemi VoIP so brezplačni, telefoniranje pa omogočajo preko interneta. In kar je najzanimivejše, med uporabniki istega ponudnika so klici brezplačni, ne glede na to, ali te storitve uporabljajo znotraj svoje države ali mednarodno. V Gorici že veliko podjetij, društev in posameznikov uporablja te načine komuniciranja. Zato bi bilo dobro, da bi tudi občinska uprava poleg klasičnih telefonov, uvedla ta sistem v svojih uradih, tako da bi tudi Goričani lahko brezplačno telefonirali v občinske urade.« Orzan ob tem pojasnjuje, daje Ro-moli v svojem volilnem programu omenil tudi pokritost celega mesta z omrežjem Wi-fi. »Obstajajo še veliko bolj gospodarni sistemi. WiMAX je na primer širokopasovni dostop do interneta, ki omogoča pokritost večjih površin z eno samo anteno. Za razliko od sistema Wi-fi pa ne uporablja škodljivih frekvenc. Seveda se ne omenja niti tega sistema. Medtem,!® so na Politehniki v Torinu odkrili sistem za prenos podatkov iXem in se Carlo Rubbia vrača v Italijo z novimi fotovol-taičnimi sistemi (projekt Arhimed), bomo imeli v "moderni" Gorici vzpenjačo za na grad.« Svetnik Levih demokratov svetuje županu tudi, da naj v Gorici namesti semaforje na LED diode, ki jih uporabljajo celo v Myanmarju. »Takšni semaforji porabijo manj energije, ob tem pa odštevajo sekunde do prižiga zelene luči, tako da vozniki med čakanjem lahko ugasnejo motorje avtomobilov,« pojasnuje Orzan. V Novi Gorici že dalj časa rešujejo vprašanje pokopališke vežice ob judovskem pokopališču v Rožni dolini. V objektu namreč deluje igralnica, kar pa ni primerno, pravijo tudi svetnik Luka Lisjak Gabrijelčič, ki se trudi, da bi pokopališče uredili in z dejavnostjo prenehali. Dogajanje tudi ni v skladu s pogodbo, ki jo je Nova Gorica podpisala z judovskim kongresom pred tridesetimi leti, pravi Lisjak Gabrijelčič. Judovsko pokopališče v Rožni dolini je edinstven spomenik v Sloveniji, rešiti pa bi morali vprašanje vežice, ker igralništvo ni primerna dejavnost. »Težavo lahko obravnavamo z zgodovinskega in humanističnega vidika, navsezadnje tudi turističnega,« pravi Lisjak Gabrijelčič. Občina Nova Go ri ca je že pred le tom 1991 skle ni la pisni dogovor z judovsko skupnostjo v Trstu, da bo prevzela upravljanje spomenika in skrbela za celoten kompleks, vendar pri mestni občini Nova Gorica zatrjujejo, da sicer vedo za dogovore, nimajo pa nikakršnega pisnega dokumenta. Oddelek za družbene dejavnosti mestne občine poudarja, da je že od leta 1983 lastnik spomenika k+rajevna skupnost Rožna dolina, objekt pa v evidenci vodijo kot »dom krajevne skupnosti«, ki j e bil zgraj en leta 1986 i n v njem izvajajo igralniško dejavnost. Denar, ki ga Rožna dolina prejme z najemnino pa porabijo za potrebe krajev- Judovsko pokopališče v Rožni dolini z igralnico v ozadju FOTO PTM ne skupnosti, ki jo sestavljajo Rožna dolina, Ajševica in Stara gora. Poleg tega pa ni nikjer zaveden kot »mrliška vežica«, dodajajo na občini, preden ga je Rožna dolina prejela v last, je bila to ruševina. A Luka Lisjak Gabrijelčič se ne da. Kljub temu, da ne imenuje osebe, visokega predstavnika judovskega kongresa, je pred kratkim mestni občini Nova Gorica dal vedeti, da z odgovori in izgovori odgovornih oseb nekaj ni v redu. Glede na to, da mestna občina ni ma ni ka krš ne ga pis ne ga do go vo ra o upravljanju in vzdrževanju, je Lisjak Gabrijelčič v arhivih našel pogodbo, podpisano 29. decembra 1979. leta in za de va vzdr že va nje po ko pa li šča. V pogodbi so tudi natančno določeni pogoji, pod katerimi judovska skupnost v Trstu odstopa pokopališče Rožni dolini. Med drugim lahko preberemo, da se je v pogodbi krajevna skupnost Rožna dolina obvezala, da bo obnovila objekt in ga namenila delu krajevne skup nos ti. Po leg te ga pa 3. člen po god -be izrecno omenja pogoj, da v objektu ne bodo pripravljali javnih prireditev, ple sov ali ure di li dis co klu ba. Omenjenih dejavnosti, pravi Lisjak Gabrijelčič, resda ne organizirajo, vendar pa tudi igralništvo ni primerna dejavnost. Dokument je Luka Lisjak Gabrijelčič izročil novogoriški podžupa-nji Darinki Kozinc, občino pa ponovno pozval, da se problem reši. (pmt) 10 Nedelja, 15. julija 2007 GORIŠKI PROSTOR Nesreča pri delu / GORICA - Ravnatelj Bogdan Kralj o sezoni goriške Glasbene matice Prisotnost na teritoriju krepijo s pestro ponudbo Avgusta prirejajo v Doberdobu glasbeno delavnico - Načrtujejo sodelovanje v okviru niza Across the border V Mnu jazz in ™ V petek zjutraj je v tovarni Fruc-tal v Ajdovščini prišlo do delovne nesreče pri raztovarjanju blaga. Z viličarja je ob 9.45, verjetno zaradi izgube ravnotežja, padel skladiščnik podjetja. Moški je zadobil udarec v glavo, sodelavci pa so nemudoma poklicali rešilno službo. Z reševalnim vozilom je bil delavec odpeljan v bolnišnico v Šempeter. Obračun goriške Glasbene matice za šolsko leto 2006/07 je bil na vseh področjih izredno pozitiven. Učenci so sodelovali s svojim petjem in igranjem na slovesnostih, predstavitvah knjig, slavnostnih otvoritvah, redni in izredni nastopi pa so se zvrstili skozi celo leto na odrih sedeža, podružnic, društev in dru gih dvo ran. Ob kon cu le toš nje ga šol ske ga le ta je 9 učen cev po la ga lo iz -pite na državnih konservatorijih v Trstu, Castelfidardu in Pesaru.Odloč-no se je povečalo število vpisanih, ki zdaj šteje 119 učencev.O uspehih šole in njenih učencev smo se pogovorili z ravnateljem, prof. Bogdanom Kraljem. V zadnjih letih se šola Glasbene matice v Gorici razvija zelo dobro, tako po številu učencev kot tudi po kakovosti. Veča se število učencev, ki prihajajo iz Slovenije, kar priča za kakovost po nu dbe, saj v ta kih pri me rih gre zares za premišljeno izbiro, ne pa za bližino, navado ali tradicijo. Profesorji v svojem delu ne kažejo samo veliko ustvarjalnosti in motivacije, kot je prišlo do izraza na primer pri prirejanju uspešne glasbene pravljice »Zelena hiša št.51«, s katero se je zaključilo lansko šolsko leto, temveč kvaliteto pouka, ki začenja rojevati sadove tudi na tekmovalnem področju. S kvalitetno ponudbo se gojenci lahko soočajo na širšem goriškem območju, saj so profesorji šole dejavni tudi na raznih podružnicah. Najprej bi poudaril funkcionalnost in udobnost prenovljenega sedeža na korzu Verdi v Gorici, ki poleg učilnic in pisarne razpolaga tudi s komorno koncertno dvorano za interne nastope in tečaje. Ojačili smo našo prisotnost na teritoriju, saj poleg že vpeljanih podružnic v Doberdobu in So-vodnjah imamo pouk tudi v Jamljah (v sodelovanju z društvom Kremenjak) in smo uvedli novo sodelovanje z Društvom staršev romjanske šole in vrtca, kjer smo imeli celoletne tečaje predšolske glasbene vzgoje s 25 vpisanimi otroki, uspešne tečaje zabavne in jazz glasbe in bomo zdaj obnovili in okrepili ponudbo z lekcijami raznih instrumentov. V veliko veselje nam je, da smo lahko po nekajletnem premoru ponovno vzpostavili stike in sodelovanje z goriškim Dijaškim domom, kjer poteka pouk raznih instrumentov. Kvaliteta ni samo stvar vestne vežbe ali talenta učenca, temveč sposobnosti pedagoga. Seveda, zato smo prvič poskrbe- Z zaključne akademije Glasbene matice v Gorici FOTO B.PRINČIČ V Krminu bo konec meseca tridnevni festival Jazz And Wine Summer. V nedeljo, 29. julija, bo na trgu XXIV maggio nastopil Horacio El Negro Hernandez s skupino Italcuba, v ponedeljek, 30. julija, pa skupina Afro-Cuban Jazz Masters. V torek, 31. julija, bo na potezi Ray Gelato, ki se bo s svojim nastopom poklonil Renatu Carosoneju. Jutri Poletna srečanja V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu se jutri ob 21 uri. s projekcijo filma »The Queen« začenjajo Poletna srečanja, ki jih prireja doberdobska občinska uprava. Gre za niz projekcij in kulturnih dogodkov, ki bodo popestrili julijske in avgustovske večere. Poletna srečanja se bodo nadaljevala 30. julija s filmom »Little Miss Sunshine«, 3. avgusta pa s koncertom iz niza Med zvoki krajev, na katerem bo nastopila skupina Harduo. Niz se bo zaključil 6. avgusta s projekcijo filma »Saturno contro«. li tudi za izpopolnjevanje naših profesorjev klavirskega oddelka s prirejanjem seminarja Isabelle Lo Porto, s katero so delovali tudi naši učenci. Kvaliteta pouka je naša glavna skrb, ker mora vsak imeti možnost, da se predvsem v prvi, delikatni formativni fazi, izobražuje na primeren način in pridobi trdne osnove, na katerih bo lahko gradil svojo glasbeno pot. Tudi v prihodnjem šolskem letu bomo usmerili našo energijo v pozornost do učnega kadra. Čeprav se zdaj začenjajo poletne počitnice, ne boste zapustili svojih sedanjih in bodočih učencev niti v poletnem času. Letos bomo prvič priredili poletno delavnico tudi na Goriškem. Potekala bo na osnovni šoli v Doberdobu od 27.do 31. avgusta letos in jo bodo vodili mentorji Jana Drasič, Manuel Figheli in Martina Gereon. Učna snov bo seveda na glasbeno temo, v stilu uspelih poletnih delavnic, ki jih že nekaj let prirejamo v Trstu. Z velikim navdušenjem stopamo v to poskusno pobudo, zato vabim starše iz Doberdoba in okolice, da vpišejo svoje otroke v to delavnico. Poleg glasbenega pouka je šola prisotna na teritoriju tudi s koncertno ponudbo. Koncertna sezona Glasbene matice ima že nekaj let deželno oznako, da bi se z našo ponudbo približali publiki in učencem, ki živijo v bližini vseh naših sedežev. Mislim, da nam je uspelo dokazati z repertoarnimi izbirami, da tržaški del sezone nima kvalitetnih prednosti, ampak da je goriška publika deležna enake pozornosti s programom prestižnih dogodkov. Vključili smo se v goriško glasbeno in gledališko stvarnost tako, da smo skušali ponujati, kar drugi niso ponujali. Pri izbiri programa smo poudarili vrednotenje domačih glasbenikov s koncertom Igorja Zobina, odprli okno na protagoniste mednarodne scene (koncert filmske glasbe dua Maur-Clossey), okrepili sodelovanje s krajevnimi oblastmi.V letošnji sezoni smo prvič sodelovali z goriško občino pri prirejanju enega od najbolj odmevnih večerov, to je bilo gostovanje SNG Opere in baleta iz Ljubljane z baletom Romeo in Julija. Razširili smo koncertno dejavnost na Goriškem in publika nas je nagradila z zelo dobrim odzivom. V prihodnji sezoni je v načrtu tudi sodelovanje s Kulturnim domom v okviru festivala Across the border. ROP CELOVEC - Goriški župan na Koroškem Z obiskom potrdili prijateljske vezi GABRJE - Jutri se začenjata moški in ženski nogometni turnir kulturnega društva Skala Za pokal enaindvajset ekip Nagrajevanje bo v petek, 27. julija, ko bo na sporedu tudi koncert z rock skupino The Maff Show Če si v vročih julijskih večerih zaželite svežine in veselega vzdušja, obiščite Ga-brje. Jutri se namreč na obnovljenem nogometnem igrišču prijazne vasice v občini Sovodnje začenja 21. nogometni turnir, ki ga iz leta v leto prireja domače kulturno društvo Skala. Kot zahteva tradicija, bodo tudi v letošnji izvedbi tekali za žogo moški in dame, manifestacija pa se bo zaključila v petek, 27. julija, s koncertom rock skupine The Maff Show. Povpraševanje za udeležbo na turnirju amaterjev je bilo veliko. Zaradi omejenosti časa in prednosti ekip, ki tradicionalno tekmujejo v Gabrjah, je moralo društvo žal zavrniti nekaj prošenj. V turnirju amaterjev se bo pomerilo petnajst moštev, ki jih bo sestavljalo šest igralcev, medtem ko bo v ženskem turnirju ponovno nastopalo šest ekip po sedem igralk. Na turnir amaterjev so se ob že večkrat nastopajočih moštvih Oslavje - Pevma - Štmaver, Števerjan, Rupa-Peč, Doberdob, Štandrež, Gabrje, Sovodnje Ribičija, Medja vas, Ločnik in Martinščina prijavile tudi nove ekipe, in sicer Birreria alla stazione di Poggio, Quelli del calcio che..., Portuali Monfalcone, Go-rizia in Piedimonte Zorzenon. V ženskem turnirju se bodo pomerile ekipe Štandrež, Doberdob, Medja vas, Sovodnje, Bum bum lady in Rupa-Peč. Le-ta je tudi edina žen- Nagrajevanje lepotic na lanski izvedbi turnirja vo in tretje mesto potegovali drugega dne, ko bosta potekala tudi bogato nagrajevanje in ples. V primeru slabega vremena bodo finalne tekme, nagrajevanje in koncert preneseni na soboto, 28. julija. (Ale) Romoli med vpisom v Zlato knjigo celovške občine FOTOI.L. Dolgoletne prijateljske vezi med občino Gorica in Celovcem je goriški župan Etto-re Romoli potrdil z obiskom. V petek se je namreč v spremstvu odbornika za kulturo Antonia Devetaga, občinskega svetnika Franca Hasseka in odgovornega za tiskovni urad Štefana Cosme odpravil na Koroško, kjer se je srečal s celovškim županom Haraldom Scheu-cherjem, podžupanom Walterjem Zwickom, odbornikom za kulturo Albertom Gunzerjem, predsednikom občinskega kabineta Arnulfom Rainerjem ter funkcionarjema Wilfriedom Kammererjem in Evo Janico. V celovški občinski palači na Novem trgu, ki ga trenutno obnavljajo v pričakovanju na evropsko prvenstvo v nogometu leta 2008, so upravitelji s pomočjo prevajalca Roberta Görzerja (kar pomeni ravno Goričan) prehodili dolgoletno sodelovanje med pobratenima občinama. Scheucher je čestital goriškemu županu za izvolitev in spomnil na njuno srečanje v Gorici, ko je bil Romoli še poslanec, odbornika za kulturo pa sta se pogovorila o skupnih pobudah na turističnem in kulturnem področju. Po izmenjavi daril so gostje vpisali svoja imena v Zlato knjigo mesta Celovec, nato pa so si ogledali projekt prenove osrednjega trga in obiskali novo veleblagovnico v središču mesta. Romoli-ja, ki razmišlja o ovrednotenju goriškega mestnega središča od pokrite tržnice do ulic Santa Chiara in Boccaccio, je posebno prevzela nemo teča spojitev poslopja z ostalimi mestnimi stavbami. Romoli meni, da potrebuje tudi Gorica trgovski center v samem mestnem jedru, ki bi razpolagal s parkiriščem. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. julija 2007 1 1 ŠTANDREŽ - Kiparsko srečanje Mlade kiparje navdihnilo prepletanje kultur Včeraj se je v Štandrežu zaključila enotedenska kolonija mladih umetniških ustvarjalcev Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in šole mozaika iz Spilimberga. Pobuda sodi v okvir Mladinskega kiparskega srečanja, ki ga že tretje leto organizira društvo sKultu-ra 2001, v katerem so vključena vsa štandreš-ka športna in kulturna društva, vaška osnovna šola, rajonski svet in župnija sv. Andreja. Tema letošnjega kulturnega dogodka je bila filozofska misel o transkulturnosti, prepletanju dveh ali več med seboj različnih kultur pri iskanju skupnih vrednot. Teoretsko misel so povezali s preseganjem meja, ki se bo s prihodnjim letom praktično udejanilo tudi na našem območju. Nastala je tako zamisel za skulpturo sestavljeno iz dveh nesomernih stebrov iz nabrežinskega kamna, ki ju bo v spodnjem delu krasil na betonski podstavek postavljen mozaik različnih odtenkov zeleno-rumenih in modrih barv. Iz mozaikovega žarišča se bodo proti vrhu v kamen vklesani pol-krogli razpenjali barvni žarki. Ob skulpturi bo- Udeleženke štandreške kiparske delavnice med ustvarjalnim zanosom BUMBACA do postavili še tablo z imeni avtorjev in krajšo mislijo, ki razlaga smisel skulpture v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Mednarodne delavnice v župnijskem parku med lipami se je skupno udeležilo deset diplomantov, med katerimi študenta ljubljanske akademije Matej Vočanec in Ina Cedilnik. Šolo mozaikov iz Spilimberga, kateri so prav v zadnjih mesecih zaupali prenovitev talnega mozaika pred spomenikom in-ternirancem v fašističnem taborišču v Gonar-su, so zastopali Valentina Rossi, Richard Zambon, Ferruccio Ferro, Giorgia Lenardon, Amelie Guyonnet, med njimi tudi Slovenci Janez Mučič, Matej Šušmelj in Andrej Koruza. Rezultat skupnega dela bodo, kot je povedal pobudnik sKulture 2001 Mario Brescia, po dogovoru z občino Šempeter-Vrtojba postavili med italijanski in slovenski državni mejni prehod Štandrež-Vrtojba. Pridružil se bo tam stoječim umetninam, ki so jih izdelali kiparji prejšnjih mednarodnih delavnic. (VaS) ŠTEVERJAN - Andrejka Hlede o 37. festivalu »Festival je za nas super praznik« Vse tri dni je bilo med borovci polno, v nedeljo, na finalnem delu letošnjega števerjanskega festivala narodno zabavne glasbe, celo natrpano, tako da so organizatorji upravičeno ponosni nad svojim delom. »Potek tridnevne prireditve je utečen, organizatorji smo uigrani. Festival se je zato tudi letos odlično ob-nesel,« pove Andrejka Hlede, tajnica društva Frančišek Borgia Sedej, duša in steber festivala, letos že sedemintridesetega. Izpel se je prejšnjo nedeljo, člani števerjanskega društva pa so potegnili obračun. Ste s kakovostjo zadovoljni? »Če naj ocenjujem po navdušenju občinstva, lahko le pritrdim. S takšno oceno se strinja tudi komisija, ki izbira najboljše in odloča o nagradah. Zmagovita skladba je vsako leto nekaj prav posebnega.« Kdo stoji za festivalom? »V vrstah organizatorjev smo večinoma mladi, člani društva Sedej, a tudi druga krajevna mladina, ki se nam ob tej priložnosti pridruži, saj s festivalom vendar diha vsa vas.« Tudi letos, kot že nekaj, let zamejstvo ni premoglo lastnega ansambla. »Tako je. Ze pred leti smo morali ukiniti nagrado, namenjeno zamejskemu ansamblu. To nas ne pre- seneča več, saj tudi velika večina publike prihaja iz Slovenije, kjer priljubljenost narodno zabavne glasbe narašča, pomlajata se njena publika in zasedba ansamblov. Pri nas pa zanjo ni pravega posluha.« Kljub temu je festival vrhunec vašega društvenega delovanja. »V tolikih letih smo nabrali izkušnjo in ugled, da nas v Sloveniji poznajo in upoštevajo. Števerjanski festival čez mejo odmeva, mediji nas iščejo, kot priča okoliščina, da bo letošnji festival predvajala slovenska nacionalka. To je za nas lep dosežek.« Po organizacijskem naporu treh pevskih dni kaj vam torej ostaja? »Predvsem ponos. Za publiko je festival glasbeni in ljudski praznik, za nas, organizatorje, pa super praznik.« Kako nameravate naprej? »Prihodnja dva festivala bosta stekla po utečenih tirih, a že imamo v mislih jubilejnega, štiridesetega, leta 2010. Morali pa si bomo postaviti še eno vprašanje. Zadnja leta beležimo zanimanje in radovednost italijanske publike. Tudi letos je bilo med nami nekaj desetin italijanskih gostov. Morda bi kazalo, da z odra pozdravimo tudi italijansko.« (ide) Nad Logem gorel gozd Včeraj v dopoldanskih urah je v kraju Nad Logem pri Gabrjah zgorelo približno 2.000 kvadratnih metrov gozda. Vlaga in pomanjkanje vetra sta preprečila, da bi ogenj, ki je bil po vsej verjetnosti podtaknjen, zajel širše območje pred prihodom goriške in sovodenjske civilne zaščite ter goriške gozdne straže. Goriška protipožarna ekipa civilne zaščite je na kraju posegla nekaj po 11. uri, zaradi nedostopnosti območja, kjer se je razvijal požar, pa je takoj poklicala na pomoč helikopter deželne civilne zaščite. »Helikopter je iz kraja Osop-po prišel približno ob poldne, ob 13.30 pa je bilo že vse pod kontrolo. Za sanacijo območja smo ostali na kraju do 16. ure,« je povedal odgovorni pri protipožarni ekipi goriške civilne zaščite Stefano Bensa in dodal: »Glede na okoliščine in bližino steze lahko sklepamo, da je bil požar podtaknjen. V tem obdobju smo vsekakor vedno na preži.« Padel z okna V katinarski bolnišnici se zdravi s hudimi poškodbami 24-letni mladenič iz Ronk, ki je včeraj zjutraj iz še nepojasnjenih razlogov padel z okna na prvem nadstropju svoje hiše v ulici San Vito. Mladeniča, ki naj bi bolehal za depresijo, so v bolnišnico prepeljali s helikopterjem, sicer pa ronški karabinjerji vodijo preiskavo o vzrokih nesreče. Podpisi za referendum Krožek ACLI iz Štarancana poziva svoje člane in sploh vse prebivalce goriške pokrajine, da naj podpišejo razpis volilnega referenduma. Na sedežu štarancanskega krožka ACLI v ulici De Amicis bodo podpise zbirali v nedeljo, 22. julija, med 10. in 12. uro, sicer pa občani iz Štarancana lahko podpišejo razpis tudi na županstvu. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AO-ODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve. podpišejo razpis tudi na županstvu. I~rml V Tržiču gradijo krožišče ■■ lz'et' V Tržiču se je začela gradnja novega krožnega križišča v bližini bolnišnice in komercialnega središča Emisfero. Stare pločnike so že odstranili, delavci gradbenega podjetja pa pravkar nameščajo jeklene mreže, nad katerimi bodo zgradili novo cestišče. Zaradi gradbenih del je promet oviran, dostop do komercialnega središča Emisfera iz državne ceste št. 305 pa je začasno zaprt. Restavrirali omaro V bivši konjušnici palače Coronini Cronberg v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili dragoceno staro omaro, ki so jo restavrirali s prispevkom Fundacije goriške hranilnice. Gre za »secretaire abbatant«, omaro s številnimi predalčki, kolonami iz ebenovine in pozlačenimi ka-piteli. Potek restavratorskega posega bo obnovil Luciano Simionato. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OB ČIN SKA 2, ul. Man li o 14/ B, tel.0481 -480405. ¿j Čestitke U Kino Ü3 Obvestila GORICA - KINEMAX Dvorana 1:15.00 - 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.Dvorana 2: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 »Come l'ombra«; 20.00 - 22.15 »Il destino di un guerriero - Alatriste«. CORSO: zaprt. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 15.00 -17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Harry Potter e l'Ordi-ne della Fenice«.Dvorana 3: 17.10 -19.50 - 22.20 »Transformers«.Dvorana 4: 15.30 - 16.50 - 18.15 »The Reef: Ami-ci per le pinne«; 20.00 - 22.00 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«.Dvorana 5: 15.40 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Step-ping - Dalla strada al palcoscenico«. KRMIN - NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »Mio fratel-lo e figlio unico«. NAROČNIKOM BMMBRBMEffiH a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Po kosilu v prijetnem gostišču bo priložnost za družabnost ob glasbi Silva. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. 0481390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 048178061); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta. V sredo, 11. julija, je na univerzi v Padovi dosegla z najvišjo oceno in pohvalo specializacijo iz bolnične farmacije dr. BEBA RINELLI. Iskreno ji čestita kolegica Marilka. Čestitkam se pridružujejo člani Slovenskega zdravniškega društva in zbor Lojze Bratuž. ša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Po-car 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Va-lentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valen-tinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica -Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957. ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. OBVESTILO IZLETNIKOM Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja. Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih. Srečanje bo v petek, 20. julija v Boljun-cu pri Parovelovih (zraven gledališča »F. Prešeren«) od 19. ure dalje. Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika Prireditve »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; še danes (malo pristanišče N. Sauro) praznik VZPI-ANPI od 18. dalje; v ponedeljek, 16. julija, ob 21.30 (Trg Falcone e Borsellino) film »Not-te prima degli esami«. NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja). OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Fari 19. julija ob 17.30 laboratorij z naslovom »La natura in un quadro«, ob 21. uri v Kmečkem muzeju gledališka predstava »Le stelle del soldato«. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo danes ob 16.30 Luciano Simionato predaval na temo zbirk Coronini Cronberg; informacije na tel. 0481-533485. Prispevki CENTER GRADINA V DOBERDOBU: 16. julija, ob 21. uri film »The Queen«. KULTURNO DRUŠTVO GABRJE organizira od ponedeljka, 16., do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelovale bodo moške in ženske ekipe. Vsak večer bo deloval dobro založen kiosk z domačim vinom. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBER-DO BU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust do 16. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hi- Namesto cvetja na grob Joška Prinčiča daruje nečakinja Zdenka iz Kanade 20 evrov za Sklad Dorče Sardoč. O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A 12 Nedelja, 15. julija 2007 KULTURA / KOPER - Primorski poletni festival Molierov Namišljeni bolnik vrhunec letošnje izvedbe festivala Uprizoritev je rezultat sodelovanja med festivalom samim im Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta Letošnji, štirinajsti Primorski poletni festival doživlja višek z Moliero-vim Namišljenim bolnikom, ki preseneča z novim razbiranjem tolikokrat uprizorjene komedije in gledalca prevzame z dovršenostjo vseh elementov, na katerih sloni. Predstava je nastala v koprodukciji festivala samega in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta; gre za ambiciozni projekt obeh re-alizatorjev, ki sta vanj vložila veliko truda in pričakovanj; vsi sodelujoči so na premierni uprizoritvi v petek zvečer v umirjenem okrilju dvorišča univerze v Kopru lahko ob navdušenem odobravanju številnega občinstva z zadoščenjem ugotavljali, da je delo obrodilo uspeh. S predstavo se je uresničil tudi velikokrat odloženi načrt, da bi sodelovali s poljskim režiserjem Ja-nuszom Kico, ki je sicer uveljavljen zlasti v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem. V zadnjem desetletju veliko ustvarja tudi v Sloveniji, njegove predstave so bile velikokrat nagrajene. Za Primorski poletni festival je že postavil leta 1999 Marivauxovo Igro o ljubezni in naključju, v kateri so nastopili igralci tržaškega SSG, leta 2003 pa Zločin in kazen po romanu Dostojevskega. Namišljeni bolnik je zadnja igra, ki jo je Moliere ustvaril. Ko je je pisal, februarja 1673, je vedel, da je resno bolan, in kljub temu je spisal komedijo, v kateri se norčuje iz obsedenosti hi-pohon dra, ki me ri osebno zado šče nje po številu klistirov in količini zaužitih zdravil, pri tem pa pogojuje življenje vseh, ki ga obkrožajo, tako da služijo njegovi obsedenosti. Krstna uprizoritev komedije je bila 10. februarja 1673 v Parizu, v naslovni vlogi je nastopil Moliere sam. Med četrto uprizoritvi- jo je doživel hud napad bolezni, kljub temu je vlogo odigral do konca in napade kašlja skrival s krohotom. Umrl je le nekaj ur pozneje. Zaradi tega se dela drži nekakšna patetična melanholija, ki si jo gledalec le težko odmisli. Pa tudi sicer je smrt v komediji stalno prisotna, čeprav hlinjena: mala Louison se dela, da je mrtva, da je oče ne bi tepel; sam Argan, namišljeni bolnik, s hlinjenjem smrti preizkuša čus tva že ne in hče re. Pre ve vajoča prisotnost smrti se gledalcu vsiljuje tudi med gledanjem predstave, ki si jo je zamislil Janusz Kica, čeprav v njej ni nič melanholičnega in patetičnega, nasprotno, tarnanje in sitnarjenje namišljenega bolnika režiser kaže z neprizanesljivo burkaškostjo, toda dodana prizora na začetku in koncu vcepljata v gledalce dvom, da je morda ravno smrt tisto srečno stanje, ki si ga namišljeni bol nik že li. V predstavi so dovršeno prikazane vse nas topajoče ose be; vsak lik, pa še tako postranski, s svojo podobo razpira pogled na določen aspekt človeške narave ali družbe ali resničnosti sploh. V vlo gi ti ran ske ga, ego is tič ne -ga namišljenega bolnika Argana nastopa Branko Šturbej; Nikla Petruška Panizon je prefrigana služkinja Toinet-te, v svojih odgovorih Arganu ostra in odrezava kot on sam. Maja Blagovič je lažno ljubezniva Arganova druga žena Béline; Lara Komarje Arganova ljubeča hči Angélique; Primož Forte je vanjo zaljubljeni Cléante; Maša Vodo-pivec pa Angéliquina mlajša sestra Louison; Janko Petrovec je Arganov modri brat Béralde; in Romeo Greben-šek prevarantski notar Bonnefoy. Poseben poudarek imajo liki zdravnikov, kijih Moliere prikazuje kot samovšeč- Vladimir Jurc in Branko Šturbej v Namišljenem bolniku ne in nevedne: Vladimir Jurc in Gregor Geč sta gospod Diafoirus in njegov ne ravno brihtni sin Thomas, ki ga je Ar gan izbral za An gé li qui ne ga že -nina; Ivo Barišič je Arganov zdravnik go spod Pur ge on. Ne scena ne kostumi Jueja Lan Woja se ne navezujejo na Molierov čas, temveč se s svojo modernostjo postavljajo like v nekakšno večno brezčasnost. Čeprav je Namišljeni bolnik v izvirniku comédie-ballet z lastno glas bo, so se odlo či li za izvir no glas -beno ku li so, katere avtor je skla da telj Stanko Juzbašic. Predstava bo v Kopru na sporedu še drevi in v torek, 17. julija. (bov) g—»^^^^^»JIIIMI 1 SURI 9. — 21. julij 2007 Začasna razstava je odprta od ponedeljka do petka v novem sedeZu v ulici Cardučči 2 v Gorici urnik 9-13 17-19 Izbor del iz zbirk Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia LJUBLJANA - Od danes do 20. julija Kongres organizacije za študije Stare zaveze V Ljubljani bo od 15. do 20. julija potekal 19. kongres Mednarodne organizacije za študije Stare zaveze (International Organization for the Study of the Old Testament - IOSOT). Kongres bo prvič v 57-letni zgodovini IOSOT gostil slovanski svet, udeležilo se ga bo približno 420 strokovnjakov, največ iz ZDA, Nemčije, Velike Britanije, pa tudi z Nizozemske, Južnoafriške republike in drugod. Kongres bo odprl veliki koncert resne glasbe na Pogačarjevem trgu, poimenovan Biblični festival, osrednji govornik bo premier Janez Janša. Srečanje biblicistov izraža prizadevanja za sožitje med nami, za ozavešča-nje o temeljih naše kulture, o temeljih civilizacije, ki določa tok zgodovine po vsem svetu. »Na nek način vpliva na vsa področja znanosti, umetnosti, gospodarstva, na najrazličnejše oblike prizadevanja za izboljšanje družbenih odnosov, nenazadnje na različne deklaracije, ki jih določajo Združeni narodi,« je na predstavitvi povedal predsednik organizacijskega odbora kongresa in predsednik IOSOT, akademik Jože Krašovec. Kongres bo po njegovih besedah predstavil najbolj aktivne raziskovalce Svetega pisma po vsem svetu, predvsem tiste, ki delujejo na največjih in najbolj znanih univerzah, različnih inštitutih ter teoloških in filozofskih fakultetah. Sodelovali bodo strokovnjaki, ki raziskujejo katerikoli vidik Biblije na znanstveni ravni. Največ predavateljev pričakujejo iz protestantskih cerkva (evangeli-čani, luterani, idr.), sledili bodo katoliški in judovski predavatelji, prvič pa bo- do zastopani tudi pravoslavni raziskovalci Biblije iz Rusije, Bolgarije, Grčije in Libanona. Kongres bo, kot že omenjeno, pospremil veliki koncert v nedeljo ob 21. uri na Pogačarjevem trgu. Z Bibličnim festivalom so po besedah njegovega vodje in direktorja ustanove Imago Slo-veniae Janoša Kerna želeli poudariti multikulturnost in različnost krščanskega in judovskega sveta, zato so povabili izvajalce iz različnih delov sveta, ter opozoriti na bogato kulturno tradicijo slovenske prestolnice, Plečnikovo leto in slovensko posebnost - pritrkavanje. Veliki koncert bo uvedel nastop deškega zbora Glinka iz Sankt Peterbur-ga, sledil bo Trobilni ansambel Slovenske filharmonije z glasbo Igorja Štuhe-ca, nato se bodo s šestih ljubljanskih cerkva oglasili zvonovi. Za vrhunec festivala se bosta pod taktirko dirigenta Ge-orgea Pehlivaniana v izvajanju Beethovnove Simfonije št. 9 spojila orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Srbije, v več kot 300-član-skem zboru pa se bodo združili pevci iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Italije, Rusije in Izraela. Solisti bodo avstrijska so-pranistka Asa Elmgren, domača altist-ka Mirjam Kalin in tenorist Branko Ro-binšak ter basist Luciano Batinič s Hrvaške. Kongres bo v ponedeljek, 16. julija, pospremil koncert komornega zbora Ave v ljubljanski stolnici, dan pozneje bo prav tam ponovno zapel deški pevski zbor Glinka, v sredo, 18. julija, pa si bo v atriju Teološke fakultete moč ogledati judovske biblične plese. (STA) 9 F ondazionE Cds-id d : fliiMirn-'in di Gij-■ ruS Vaše zamisli so nasi načrti v.fondazionecarigo.it V Sloveniji bo sedmo knjigo o Harryju Potterju izdala Mladinska knjiga Slovenski založnik sedme knjige o Harryju Potterju je Mladiska knjiga. Novica je prišla teden dni pred izidom angleškega izvirnika. Slovenski prevod knjige z delovnim naslovom Harry Potter in relikvije smrti bo izšel 16. februarja 2008. Sedmega Pot-terja bo prevedel Jakob Kenda, ki je prevedel že prvih pet knjig o Potter-ju, uredil pa Boštjan Gorenc, urednik mladinskega leposlovja, so sporočili z Mladinske knjige, ki je v četrtek postala lastnica avtorskih pravic.Sicer pa bodo lahko slovenski bralci sedmega Harryja Potterja v izvirniku, ki bo izšel 21. julija, prebrali med prvimi. Zadnja knjiga o mladem čarodeju z naslovom »Harry Potter and the Deathly Hallows« pisateljice J.K. Rowling bo po vsem svetu izšla minuto čez polnoč po angleškem času oziroma ob 01.01 v Sloveniji. Knjigarni Konzorcij v Ljubljani in Dom knjige v Kopru bosta odprti do uradnega začetka prodaje knjige. Otroke bosta pričakali v čarovniškem vzdušju, s knjigarji, preoblečenimi v čarovnike, s čarobnimi napitki ter z nagrado -med čarovniško našemljenimi obiskovalci bodo izbrali najboljšega ter mu podarili njegov izvod knjige »Harry Potter and the Deathly Hal-lows«. (STA) EDELJSKE Nedelja, 15. julija 2007 1 3 APrimorski r dnevnik M V časopisju beremo v teh dneh: Polarni mraz v Južni Ameriki; Buenos Aires prvič po letu 1918 prekril sneg; v ZDA divja huda vročina in požari zajeli tisoče hektarjev površin; na jugu Kitajske katastrofalne poplave in zemeljski plazovi; na severu Kitajske huda suša in več kot 7 milijonov ljudi brez vode; v Furlaniji toča, debela kot kurja jajca..... Kaj se dogaja? Nekaj najbrž ni v redu s podnebnimi pojavi in mnogi znanstveniki in meteorologi menijo, da je za to kriva tudi človeška roka.... Človek je stopil v tretje tisočletje z velikimi upanji in dobrimi nameni. Pa tudi z večnimi strahovi in s tistim prirojenim občutkom, da mu narave, ki mu je od nekdaj velika dobrotnica, a tudi neizprosen sodnik in rabelj, ne bo uspelo nikoli povsem ukrotiti. Ne tiste, ki ga obkroža, ne tiste, ki je v njem. In naj se še tako trudi, da bi s silo razuma raztol-mačil vse njene skrivnosti, se ne more izogniti neopredeljivi težnji, da bi poklical na pomoč iracionalne sile, kadar trči ob nerazvozljivo. Od tu večni občutek ogroženosti in preteče nevarnosti. Tako je bilo v vseh dobah. Od vedno so ga vznemirjali in strašili štirje jezdeci apokalipse kot biblijski simboli kuge, vojne, lakote in smrti in kot vizija konca sveta. Danes nas je kot možen scenarij za smrt planeta začel vznemirjati in strašiti pojav globalnega segrevanja biosfere. Naj se še tako tolažimo, da so podnebne spremembe nekaj cikličnega in prehodnega, si ne moremo več zatiskati oči pred dejstvom, da smo s prekomerno uporabo goriv in posledično emisijo toplo-grednih plinov hudo zapackali to našo zemljo. Gozdovi se krčijo, ledeniki se talijo, puščave se širijo, sladke vode je vedno manj, kakovost zraka je vsak dan slabša. Naš planet se je pod učinki nasičenosti ozračja z ogljikovim dvokisom tako segrel, da ga daje prava mrzlica. Kako to lahko ozdravimo? Kaj nam je storiti? To vprašanje si počasi utira pot v dokaj leni in večkrat površni zavesti človeštva. Ali naj na račun domišljavih ambicij o vsemogočnosti preko tehnoloških zmogljivosti žrtvujemo kakovost življenja? Ob tem in podobnih vprašanjih se v človeku spopadeta racionalnost in iracionalnost, pogum in strah, želja po uveljavljanju svobodne volje in spoznanje o nemoči, da bi kontrolirali naravne sile. Odgovori so različni, kot so vedno bili. Nekateri sledijo izključno logiki zdrave pameti, po kateri bi bilo treba čimprej, dokler ne bo prepozno, sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjševanje izločanja strupenih snovi v ozračje. Drugi so še vedno strogo vezani na politične okoliščine, v katerih se privilegirajo gospodarski interesi pred ekološkimi. Najzgovornejši primer je Busheva Amerika, ki proizvaja najvišji odstotek toplogrednih plinov, a še ni ratificirala protokola iz Kjota, ker bi to pač prizadelo razne naftne mogotce. Svojevrsten poskus, da bi opozoril javnost na to problematiko in prisilil mogotce k resnemu ukrepanju, predstavlja planetarni koncert Live Earth, ali Zemlja v živo. Stopetdeset najbolj znanih in priljubljenih pevcev in glasbenih skupin iz vseh koncev sveta je prejšnji konec tedna preplavilo svet s svojo glasbo, ki sta ji v neposrednem televizijskem in internetnem prenosu lahko prisluhnili dve milijardi ljudi. Live Earth je potekal 24 ur. Začel se je v Sydneyu v Avstraliji, najbolj suhi celini na svetu, ki se prav tako kot ZDA upira navodilom kiotskega protokola, nakar so se neprekinjeno vrstili koncerti v Tokyu, Šangaju, Hamburgu, Londonu, Johannesburgu, New Yorku, Riu de Janeiru in nenapovedano še v Washingtonu. Poleg teh maksikon- certov pa je potekala še cela vrsta manjših prireditev, med drugimi tudi v Ljubljani. Nedvomno gre za dogodek, ki bo šel v glasbeno zgodovino, vprašanje pa je, do kakšne mere je razgibal vest in zavest svetovne javnosti in oblastvenih krogov. Težko se je znebiti občutka, da je večina (najbrž pretežno mladih) sledila koncertom bolj iz zaljubljenosti v svoje glasbene idole in iz želje po zabavi in razvedrilu, kot iz zanimanja za vprašanje zaščite okolja. Vsa zadeva, kot so ugotavljali nekateri komentatorji, je imela tudi prizvok nekakšnega obreda, ki je spominjal na obrede primitivnih ljudstev, ki so s plesom klicali dež. Tako naj bi klic glasbe v primeru Live Eartha skušal priklicati dobre duhove, da bi pomagali postaviti človeštvo v odnosu do okolja spet na pravi tir. Strah pred apokalipso zna biti včasih ezoteričen, ko človek pokliče na pomoč magijo ali posebne obrednosti. Od nekdaj se je naslanjal na magične sposobnosti šamanov in se posluževal kabalističnih spretnosti, da bi privabil prijazne in odganjal zle sile. In morda ni naključje, da so Live Earth priredili 7. 7. 07 na 7 kontinentih in da program boja proti segrevanju planeta, ki so ga predstavili na koncertih, obsega 7 točk. Nedeljiva številka 7 ima po vraževerni ljudski domišljiji magično moč. Sploh se je zakoreninilo v govorico pogosto reklo: „sedem svetovnih čudes", „sedem debelih ali suhih krav", „čez sedem dolgih let", „sedem modrih". Kot je datum 6. 6. 06 simbolično označeval satanizem, tako naj bi bil 7. 7. 07 razpoznavni znak želje po reševanju zemlje iz krempljev to-plogrednih plinov. Mimo tega vprašljivega gledanja na koncertno pobudo pa se vsiljuje še misel, da imajo takšni načini izražanja zaskrbljenosti nad našo prihodnostjo le ta namen, da bi za silo pomirili našo slabo vest za vse kar ne naredimo v korist te- ga sveta. S tem bi radi tudi zasenčili občutek krivde, ki nas daje ob spoznanju, da smo sami krivi za katastrofo, ki se bliža, in potlačili jezo spričo bojazni, da nam noben napor ne bo dovolj, da bi ohromili uničujoče sile, ki smo jih s svojim neodgovornim ravnanjem sprostili. To velja seveda tako za širšo družbo, ki preko svojih političnih predstavnikov ni sposobna, da bi obvladala dokaj kompromitirani položaj in drastično ukrepala, kot za posameznika, ki se ne zna odpovedati majhnim ugodjem, da bi zmanjšal porabo električne, plinske in drugačne onesnažujoče energije. morda bi bilo že to nekaj, da bi zamenjali žarnico, ki terja več energije z manj požrešno. Kot v začaranem krogu se vrtimo med strahom pred najhujšim in brezskrbnostjo pred trenutno prijetnim. Kot je zapisal ameriški novinar David Rieff, je naš planet kot Titanik, na katerem so plesali, medtem ko se je ladja bližala ledeni gori. LIVE EARTH - ZEMLJA V ŽIVO Klic na pomoč Dušan Kalc Naj je bil Live Earth koristen ali ne, se bo treba prej ali slej vendarle trdneje sprijazniti z dejstvom, da skrb za podnebje ni le domišljava muha naravovar-stvenikov in zelenih politikov, temveč resničen in neodložljiv problem člo-veštva.Vsega človeštva. Tako tistega njegovega dela, ki pripada takoimenova-nemu zapadnemu, bogatejšemu svetu, v katerem je uporaba goriv dosegla neverjetno porabo in povzročila že strahotno škodo, kot v revnejšem ali manj razvitem tretjem svetu, kjer se bo poraba prej ali slej prav tako pomnožila. Zaenkrat si lahko le približno predstavljamo, kako bo, kadar bodo na primer tudi Kitajci, Indijci in Nigerijci dosegli tisto stopnjo razvoja, da se bo vsakdo lahko peljal v svojem avtomobilu. Zato, da bodo prihodnji rodovi lahko razpolagali z bolj zdravim okoljem, bo treba korenito zmanjšati izhlapevanje ogljikovega dvokisa v ozračje, v kar je treba v prvi vrsti prepričati vladarje sveta. Na to je jasno opozoril tudi glavni prireditelj sobotnega Live Eartha, bivši ameriški podpredsednik Al Gore, avtor odmevnega in večkrat nagrajenega dokumentarca o segrevanju planeta in klimatskih spremembah z naslovom „Neprijetna resnica", ter ustanovitelj in predsednik organizacije Alliance for Climate Protection, ki se zavzema prav za omejitev uporabe škodljivih goriv. Njegova prizadevanja so prav gotovo hvalevredna in se bodo, kot je sam zagotovil, tudi nadaljevala s polno paro. Glasbeno mega-srečanje Live Earth, je dejal, je bilo le ena od tolikih etap, čeprav nekoliko od-mevnejša, na poti osveščanja javnosti o škodljivosti emisij tudi najbolj preproste avtomobilske izpušne cevi. Tistim, ki so ob njegovi hiperaktivnosti namigovali, da pripravlja teren za volilno kampanjo, pa je odvrnil, da je vprežen v čisto drugačno, pomembnejšo kampanjo, ne samo v ZDA, temveč po vsem svetu in da se ji ne želi izneveriti. Po Gorejevi zaslugi se počasi uveljavljajo zlasti v ZDA ekologistične vrednote. Znani kolumnist New York Timesa Thomas L. Friedman je pred nedavnim objavil članek, ki ima precejšen odmev v ZDA. V njem pravi, da bodo ZDA nekega dne pustile za sabo travmo 11. septembra, iraško vojno in razprtije med Bushevo vladavino. Takrat bo morala Amerika pridobiti nazaj izgubljeni prestiž in to bo lahko dosegla le z nekim novim političnim gibanjem, z neko novo ideologijo, ki ji z eno besedo lahko rečemo zelena. ZDA, pravi Friedman, se sooča s tremi velikimi problemi: delo, globalno segrevanje in terorizem. In se sprašuje: kako si bodo naši sinovi lahko utirali pot v svetu brez perspektiv; kako bodo lahko živeli v vse toplejšem okolju in kako bodo lahko preživeli v vsak dan bolj nevarnem svetu? Odgovor na te tri dileme je po njegovem mnenju jasen in preprost. Prihodnji predsednik ZDA naj ne bo prvi predsednik ženska, ne prvi temnopolti predsednik, temveč prvi zeleni predsednik, ki bo znal opozoriti na gospodarske, geopolitične in klimatske grožnje, ki jih ustvarja ameriška odvisnost od nafte, in ki bo sposoben predložiti konkreten načrt za skrčenje potrebe po fosilnih gorivih. Bodo znale ZDA kreniti na to pot, ali pa so to le lepe sanje? Seveda pa ni vse odvisno le od ZDA. Pogledi sveta so uprti tudi v kitajsko, indijsko in druge številne družbe v razvoju, ponekod tudi v zelo silovitem. Čez kako desetletje bo prebivalstvo preseglo mejo devetih milijard, naravna bogastva bodo vse skromnejša in biološka raznolikost vse bolj ogrožena. Zraven pretijo še spremembe, povezane s svetovnim segrevanjem. Je to le pretirani atavični strah pred apokalipso, ali pa gre za stvarno nevarnost, ki se ji bo treba izogniti? V soboto, 2. junija je SKD Primorec iz Trebč organiziralo celodnevni izlet v Kekčevo deželo pri Kranjski gori, kot zaključek Cici uric, ki so enkrat mesečno potekale celo šolsko leto. Izlet je bil namenjen predvsem otrokom, ki so obiskovali Cici urice ter njihovim staršem, dobrodošli pa so bili še vsi prijatelji, ki so se nam želeli pridružiti. Za izlet je bilo veliko zanimanja, saj nas je bilo prijavljenih kar 88, tako da smo napolnili kar dva avtobusa. SKD PRIMOREC - TREBČE Izlet Začne se naša pustolovščina po URA 8.30: Pred spomenikom v Trebčah se začenjajo zbirati nasmejani obrazi izletnikov. Vsi smo nekoliko zaskrbljeni za ra di vre me na, am pak ko maj čakamo na odhod. URA 8.50: Obvezna gasilska slika pred spomenikom in porazdelitev po avto-bu sih. URA 9.00: Start! Cilj: Kranjska gora. URA 9.30:... Dežuje... dežuje... dežuje... V avtobusu otroci pojejo vesele pesmi o sončku, da bi ga priklicali. URA 11.00: Krajši postanek v bližini Kranja za malico.... Spet dežuje... Le kako bomo izpeljali izlet? URA 12.00: Prihod v Kranjsko goro in iskanje primernega pokritega kraja, kjer bi lahko pojedli sendviče... Piknik ob jezeru namreč odpade zaradi vreme na. URA 13.00: Bedanc bus nas že čaka. Prijazen vodič Dani nam pove, da je samo za nas naročil suho vreme in res, ... sedaj ne dežuje več... Kekčevi deželi... Bedanc bus nas je po skrivni poti pripeljal v Kekčevo deželo. Med potjo smo morali nekaj časa mižati, tako da ne bi videli kod se peljemo. Slišimo klice na pomoč, ki prihajajo iz Bedančeve koče. Beda nec je ugrabil učiteljico in jo zaprl v svojo kletko. Še dobro, da smo jo rešili... Izza skale se prikaže Bedanec. Močno se jezi na nas, ker smo rešili učit kazen želi ugrabiti učiteljico Biserko, da mu bo kuhala. Otroci pa je ne dajo in Bedanca splašijo s skovikanjem sove. Tega se Bedanec najbolj boji, ker pravi, da sova prinaša smrt. Vo dič Da ni nam je po ve dal zgodbo o Kekcu in Bedancu. Poslal je učiteljico Ni ko naprej, da se prepriča, ali ni Bedanec postavil pasti. Ker učiteljice Nike dolgo ni na spregled, jo gremo iskat. Gre mo da lje in pri de mo do lesene koče prijaznega škra ta Brinclja. Kristina, 5 let BEDi^Ec 4 eljico. Za Ta nam pokaže svojo hišo, iz katere se spustimo po toboganu! Juhuhu!! Brincelj nam pokaže skrivni rov, ki pelje do Kekčeve hiše, vendar mu moramo obljubiti, da ne bomo nikomur povedali, kje se rov nahaja, da ga ne odkrije Bedanec. Sprejmeta nas Ke-kec in Mojca, s katerima zapojemo nekaj pesmi. Razkaže-ta nam njuno kočo in pokažeta grob Volkca, ki je pokopan za hišo. Kekec ima zlo mlje no no -go, ker mu je prejšnji te den Be da nec vrgel skalo na nogo ... Kekec mu je komaj da ušel! Mojca nas pospremi do tete Pehte. Ta je zelo prijazna in nam ponudi čajček pol-hen korajže in slastno sladico. Radi bi se še zadržali pri teti Pehti, vendar nas Be-danc bus že čaka, zato se poslovimo in ji obljubimo, da jo bomo še kdaj obiskali! Vera: Najbolj mi je bila všeč Pehta, ki nam je dala čajček in sladico. Nika: Všeč m i je bil Bedanec, ki sem sega ma lo ba la ... Filip in Emil: Najlepše je bilo, da smo šli v skrivni rov in v hišo od Brinclja. Katharina: Najlepši mi je bil Kekec, kadar je pel. Sebastjan: Najlepši mi je bil Bedanec, ampak še dobro da je bil daleč! Ivan: Boga učiteljica Nika v kletki... Matej: Najboljše mi je bilo takrat, ko smo oponašali sovo. Petra: Mojca - tako prijazna je bila... Izlet se je n adaljeval z ogledom skakalnic v Planici in s sprehodom po naravnem parku v Zelencih, kjer izvira reka Sava Dolin ka. ... Pesmice o sončku, ki so jih peli otroci, so dobro učinkovale, saj smo imeli čez cel dan lepo vreme, kdaj pa kdaj so nas celo pogreli sončni žarki, za konec pa nas je na poti domov pozdravila še mavrica... Res enkratno doživetje!!! Veronika, 8 let Učitelji: Petra, David, Ksenja, Nika, Sonja in Biserka f* Ju U KULTURNI .M. osebna izkaznica Ime: Združenje Staršev Osnovne Šole in Vrtca v Romjanu Kraj in datum rojstva: Romjan, 1996 Dejavnosti: MPZ STARŠI ENSEMBLE, glasbena skupina MALI ROMJANSKI MU-ZIKANTI, OPZ ROMJAN, JAZZ SKUPINA, NAJSTNIKI ROCK, razni tečaji, delavnice (lutke, keramika, biserčki Swarovski, patchwork, bieder-maier....), jesenski pohodi, sodelovanje pri pustnih povorkah, prireditve ob raznih prilikah... Naslov: 34077 Ronke, ul. Monte Cosich, 20 Kontakti: zs.romjan@libero.it Posebni znaki: multikulturnost in razvejana dejavnost za vse... Združenje Staršev Osnovne Šole in Vrtca v Romjanu Združenje staršev otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in vrtec s slovenskim učnim jezikom v Romjanu - občina Ronke, je bilo ustanovljeno pred enajstimi leti z namenom, da pomaga pri krepitvi dejavnosti prav vrtca in šole ter povezuje starše, šolsko ustanovo in tamkajšnje družbeno okolje. V Združenje so včlanjeni odrasli slovenske in italijanske narodnosti, ki se želijo približati in se soočiti s slovenskim jezikom in kulturo, saj njihovi otroci obiskujejo vrtec in osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom ne glede na jezikovni in etnični izvor. Pomemben je podatek, da je v zadnjih ne- kaj letih šola v Romjanu -oziroma zaradi obnovitvenih del sedaj v Foljanu-najštevilčnejša osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini. Združenje si je prevzelo nalogo, da krije prevoze za vse tiste otroke, ki prihajajo iz raznih bližnjih krajev v sosednih občinah v edino slovensko šolsko središče v Laškem. Združenje si tudi prizadeva za širjenje slovenske kulture in slovenskega jezika. V ta namen sodijo v redno dejavnost vse pobude, ki utegnejo krepiti spoznavanje in sprejemanje drugačnosti ter narodno zavest v vzajemnem medsebojnem spoštovanju, ter v okviru multietničnosti, ohranjevanja lastne identitete. Združenje ima dva pevska zbora - STARŠI ENSEMBLE in OTROŠKI ZBOR ROMJAN - in orkester MALI ROMJANSKI MUZIKANTI, ki redno sodelujejo na raznih prireditvah in proslavah doma in v Sloveniji. Združenje prireja tudi tečaje slovenskega jezika za starše, specifična predavanja, pohode, gorske ture, družinske izlete in glasbena srečanja ter najrazličnejše delavnice za otroke tudi v poletnem času. Redno sodeluje s krajevnimi usta-no va mi in druš tvi. Us peš no so de lo va -nje s Slovenskim Stalnim Gledališčem iz Trsta in z Glasbeno Matico. Ci v oci agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda POZOR UDELEŽENCI DELAVNIC ZSKD!!! VLJUDNO PROSIMO UDELEŽENCE, KI ŠE NISO PORAVNALI VPISNIN NAJ TO STORIJO ČIMPREJ OZIROMA PRED POČITNICAMI (OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE). KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS 2. avgusta 2007 ob 21. uri, Tartinijev trg, Piran 5. avgusta 2007 ob 10.30, Tržnica Lonka, Izola OBVESTILO UDELEŽENCEM LIKOVNE KOLONIJE 2007 Kolonija se bo pričela v nedeljo, 29. julija 2007. prihod udeležencev je predviden za 18. uro v k&k centru v Šentjažu v Rožu. V četrtek, 4. avgusta 2007 pa bo v k&k centru zaključek z razstavo opravljenega dela, na katerega so vabljeni starši. ČE SE BOSTE ODPRAVILI NA VIDEMSKO... Fotografska razstava Dentro i paesi/Zno-traj vasi, Valli del Natisone 1968/Nediške Doline 1968, fotografije Riccardo Toffoletti, Čedad, cerkev »Santa Maria dei Battuti«. Arheološka razstava »Med Nadižo in Sočo; zgodovina in arheologija neke po-krajine_Tra Natisone e Isonzo; storia e ar-cheologia di un territorio«. Možni so skupinski vodeni obiski. Postaja Topolove: od sobote, 30. junija do nedelje, 15. julija večeri s kulturnim programom. Podroben koledar prireditev dobite na ZSKD. ZBOROVSKE NOVICE: Občutena vsemanjšinska proslava na BAZOVIŠKI GMAJNI se bo odvijala v nedeljo, 9. septembra2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. 9. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008 se bo odvijalo od 18. do 20. aprila 2008. Namenjeno je ženskim, moškim in mešanim zborom. Rok prijave zapade 23. novembra 2007. RAZISKOVALNA DELAVNICA O "SI-NESTEZIJI" GLASBE "Glasba postane gledališče in gledališče postane glasba" v organizaciji JSKD bo potekala v soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta 2007 v Dijaškem domu v Novi Gorici. Namen dvodnevne delavnice je predstaviti osnove uporabe glasbe v različnih umetnostih. Rok za oddajo prijav je petek, 13. julij 2007. ZA LJUBITELJE PLESA. 6. TANGO FESTIVAL IDRIJA v organizaciji JSKD bo 27. in 28. julija 2007 v atriju gradu Gewerkenegg, v primeru slabega vremena pa bo v glasbeni šoli v Idriji. DELAVNICA DOKUMENTARNEGA FILMA JSKD razpisuje seminar, ki je namenjen mladim do 29 let, ki se v okviru mladinskih klubov ali centrov, društev ipd. ukvarjajo s filmsko/video produkcijo. Delavnica bo potekala v obliki tabora na Trški Gori pri Krškem od 9. do 19. avgusta 2007. Prijaviti se je treba najkasneje do 16. julija 2007. KINOATELJE OBVEŠČA: Danes, 15. julija 2007 ob 21.00, Androna degli Orti 4b, Trst; v okviru mednarodnega pregleda kultur "Donne al cinema 2007" (Ženske v kinu 2007), ki ga organizira kul- PESNIKI DVEH MANJŠIN potujoča fotografska razstava je na ogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. San Francesco 20, I. nadstropje) od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. turno združenje žensk "Luna e L'altra" iz Trsta, projekcija filma MESTO NA TRAVNIKU, r. Anja Medved in Nadja Velušček. Prisotna bo režiserka Nadja Velušček. Vstop prost. ZA LJUBITELJE JAZZOVSKE IN ZABAVNE GLASBE Koncert slovenskega jazzovskega zbora PERPETUUM JAZZILE v organizaciji KD Nova Gorica in Imago Sloveniae bo v petek, 20. julij 2007, ob 21.00 v Amfi-teatru pri gradu Kromberk, Nova Gorica. ROCK MARATON 2007- 7. državno tekmovanje rockovskih skupin za "ZLATO ČINELO" Tekmovanja, ki bo potekalo 20. oktobra 2007 v Kočevju, se lahko udeležijo skupine iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo rock, jazz rock, funky, fuscion in ostalo sodobno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prijavo je potrebno poslati do ponedeljka, 13. avgusta 2007. 20. FESTIVAL LJUBITELJSKIH GLEDALIŠČ - ČUFARJEVI DNEVI Izšel je razpis za 20. Čufarjeve dneve 2007, ki se bodo odvijali od 14. do 19. novembra 2007 v Gledališču Toneta Čufarja v Jesenicah. Rok za prijavo zapade 20. septembra 2007. VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL TRST@ZSKD.ORG Ime in priimek: Valentina Pieri Kraj in datum rojstva: Trst, 12.09.1985 Zodiakalno znamenje: devica Kraj bivanja: Ricmanje E-mail: valetrombone@libero.it Stan: zasedena Poklic: studentka Najboljša in najslabša lastnost: trma in neurejenost Nikoli ne bom pozabil/a: ko sem stopila na gledaliski oder za svoj prvi koncert Hobiji: glasba,branje knjig,yoga Knjiga na nočni omarici: trenutno jih je prevec Najljubša risanka: Puffi Najljubši filmski igralec/ igralka: Stefano Accorsi in Sofia Loren Najljubši glasbenik: De Gregori in Mahler Kulturnik/ osebnost stoletja: Gino Strada Ko bom velik, bom... upam pozav-nistka... Moje društvo: P.O.Ricmanje in SKD Slavec Ricmanje-Log Moja vloga v njem: v prvem godbe-nica in v drugem odbornica Svojemu društvu želim: obema veliko uspeha,plodnosti,delavnosti,vztraj-nosti in veliko sreče Moj življenjski moto:«per aspera ad astra« in »audere semper« Moje sporočilo svetu: CARPE DIEM! / NEDELJSKE TEME Nedelja, 15. julija 2007 1 7 MINULI KONEC TEDNA - Poletni del Drage mladih na Ptuju Tema fast food - duhovnost sprožila veliko zanimanja Poletni del Drage mladih 2007 na Ptuju se je iztekel v nedeljo, 8. julija, na povsem prijeten in sproščen način. Približno 40 mladih, kolikor jih je ostalo od 70 udeležencev, so si zadnji dan privoščili nepozabno popoldne v objemu sonca v Termah Ptuj, ki so vse presenetile z raznoliko ponudbo bazenov, vrtoglavo zabavnimi tobogani in lepo urejenim parkom. Zadnji dan Drage mladih pa se je začel na Ptujski gori - v cerkvi, ki velja za biser slovenske gotike in eno najbolj priljubljenih slovenskih romarskih poti. Tu so se mladi udeležili svete maše. Po ogledu multivizije o zgodovinsko-umetniškem pomenu Ptujske gore pa so si privoščili slasten piknik in pa refleksijo o preteklih dveh dneh, ki so ju preživeli skupaj. Splošna ocena udeležencev letošnje Drage mladih je bila zelo pozitivna. Vsi so pohvalili dobro organizacijo, pestro ponudbo okroglih miz in delavnic, privlačno lokacijo in nastanitev. Poletnega dela Drage mladih se je kot rečeno udeležilo približno 70 mladih iz vseh koncev Slovenije (največ je bilo seveda domačinov), z avstrijske Koroške, Tržaške in Goriške. Skupina iz italijanskega zamejstva, ki so jo koordinirali člani Mladih v odkrivanju skupnih poti, je bila najštevilčnejša, nad čimer so bili vsi navdušeni, saj je eden izmed glavnih ciljev Drage mladih druženje Slovencev iz matice, zamejstva in zdomstva, izmenjava mnenj, izkušenj in tkanje prijateljskih vezi med mladimi, ki bi se drugače težko srečali, kaj šele pogovarjali in spoznavali. Drugi cilj Drage mladih je tudi širjenje obzorij mladih, njihove intelektualne radovednosti, kritičnega, a konstruktivnega razmišljanja, demokratične dialektike v duhu pozitivnih vrednot in strpnosti. To skušajo organizatorji doseči s predavanji, okroglimi mizami in debatami na aktualne tematike, ki zanimajo mlade. Letošnja tema je bila zaobjeta v geslu »Fast-food duhovnost«. O njej je razmišljal slavnostni govornik na odprtju Drage mladih 6. julija, profesor Alojz Rebula. Temo pa so poglobili še na dveh okroglih mizah v soboto, 7. julija. Velesejem modernega poganstva Profesor Alojz Rebula je na slavnostnem odprtju Drage mladih 2007 v baročno okrašenem refektoriju mino-ritskega samostana Sv. Petra in Pavla ponudbo modernih alternativnih duhovnih gibanj primerjal z bazarjem, na katerem so najbolj privlačne tri stojnice. Te ponujajo dobro počutje, psihofizično ravnovesje in samouresničitev. Vse ponudbe so poceni, zanje ni treba veliko truda, dovolj je seči po ponudbi in izbrati tisto, ki človeku najbolj prija. Ponudba new age gibanj se postavlja v nasprotje s podobnimi idejami krščanstva. Te so namreo vezane na sprejemanje življenja v vseh svojih odtenkih, tudi trpljenja, vezane so na jasno etično usmerjenost k dobremu v luči napora, da v osmislit- vi lastnega trpljenja dosežejo srečo vsi -tudi tisti, ki jih je življenje prizadelo z nesrečo ali boleznijo. Kar zahteven uvod v letošnjo temo Drage mladih so s kulturnim programom popestrile flavtistka Mojca Sok in dekleta plesne skupine društva MOSP iz Trsta, ki jih vodi Raffaella Petronio. Prisotne pa so pozdravili tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednica društva izobražencev Sv. Viktorina Ptujskega, ki je bil glavni organizator Drage mladih, ter koordinatorka projekta Veronika Emeršič. Človek je duhovno bitje V soboto, 7. julija, dopoldne so na prvi okrogli mizi govorili teolog dr. Bogdan Dolenc, sociologinja mag. Tina Ban in psihoterapevt dr. Bogdan Zorž. Obvezna »gasilska« slika udeležencev; v ozadju ptujski grad Dolenc je svoj poseg začel rekoč, da tako verni kot neverni ne morejo ubežati pred dvomi in negotovostjo glede temeljnih vprašanj o smislu življenja. Vsakdo pa mora po njegovem mnenju zavzeti določeno stališče do teh temeljnih vprašanj in osmisliti svoje življenje. Razlika med novodobnimi gibanji (new age) in krščanstvom pa je ta, da je v novodobnih gibanjih ta smisel nekaj neracionalnega in abstraktnega. V krščanstvu pa je smisel postavljen na trdne temelje, na »logos«, na učlo-večenega Boga, to je na Kristusa, ki človeka uči odnosa, to se pravi ljubezni. Mag. Tina Ban je priznala, da so sociologi dolgo časa mislili, da se zahodni človek oddaljuje od religije. Danes pa velja ugotovitev, da je človek (tudi) religiozno bitje, vendar da je religija doživela metamorfozo, ki je povezana z drugimi kulturnimi in družbenimi spremembami v sodobnem času. Banova se je nadalje osredotočila predvsem na družbeno analizo novodobnih gibanj. Dejala je, da jih sociologija vsebinsko ne ocenjuje, saj družbeno niso problematična. Iz analize skupnih imenovalcev raznih novodobnih gibanj (subjektivi-zacija in individualizacija, izbira po tržnem sistemu in komercializacija po- nudbe, povezanost med telesom in duhom po zgledu globalizacije) pa je možno reči, da bi utegnila biti vprašljiva, v kolikor niso dostopna vsem na enak način in ker ne ponujajo trdnih opor. Dr. Bogdan Zorž pa se je osredotočil na psihološki vidik duhovnosti. Dejal je, da je postala danes duhovnost zelo moderna in da je zato važno, da se poglobimo, kaj to pomeni. Opredelil jo je kot iskanje odgovorov na vprašanja o lastnem izvoru, o smislu življenja, o posameznikovi svobodi, o vprašanju odnosov med ljudmi ter ljubezni (ki je danes žal razvrednotena na čutnost in spolnost). Moderen, razsvetljenski kult znanosti ni človeku odgovoril na ta temeljna vprašanja - je dejal Zorž - zato je današnji človek bolj kot kadarkoli prej razočaran, depresiven, zmeden, s čimer se psihoterapevti poklicno vsak dan srečujejo. Mladi ljudje so zbegani ob pre-nasičenosti z raznovrstnimi informacijami, ob pomanjkanju občutka varnosti in ob odsotnosti avtoritete (izničena je celo avtoriteta Boga); ob odsotnosti duhovne vzgoje in istočasnem poveličevanju hedonističnih vzorcev pa narašča duhovna praznina in posledično nelagodje mladih ljudi. »Fast-food duhovnost« po mnenju Zorža ponuja na- PROGRAM FESTIVALA MLADINSKE USTVARJALNOSTI IN JESENSKEGA DELA DRAGE MLADIH Torek, 28. avgusta 2007 16.00: dobrodelni odbojkarski turnir (lahko se prijavijo ekipe najrazličnejših društev, šol, prijateljskih skupin...); 20.00: odprtje Festivala mladinske ustvarjalnosti s kulturnim programom in predstavitvijo delavnic. Od srede, 29. do petka, 31. avgusta Med dnevom in ob večerih: delavnice za mlade (plesna, časnikarska, mednarodna, likovna, gledališka, kolesarska, video). Sobota, 1. septembra 2007 10.00: okrogla miza »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka"; sodelujejo psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof; 21.00: kulturni večer ob zaključku Festivala mladinske ustvarjalnosti in Drage mladih - z odprtjem razstave, prikazom plesne in gledališke točke ter videa o poletnem delu Drage mladih in Festivalu mladinske ustvarjalnosti. Informacije: www.dragamladih.org,rast_mladika@hotmail.com ali 040370846 - Raffaella ali Patrizia. videzno lahke odgovore in hitro ozdravljenje ali »samoodrešenje«. V resnici pa gre za iluzijo, ki se razblini ob prvi hujši preizkušnji, kar je za krhkega (mladega) človeka zelo slabo. Okroglo mizo so popestrili mladi udeleženci s številnimi vprašanji. Kako mladi doživljajo duhovnost Popoldne se je poglabljanje v temo nadaljevalo z okroglo mizo, ki so jo oblikovali tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poric, protestantska duhovnica in namestnica vojaškega vikarja v slovenski vojski Violeta Vladimira Mesarič ter katoliški zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Okrogla miza je potekala v obliki neke vrste »talk-sho-wa«, v vlogi gostov pa so se je udeležili tudi štirje mladi prostovoljci, dva muslimana in dva katoličana. Tako trije glavni gostje kot štirje mladi so odgovarjali na vprašanja o tem, kako mladi danes doživljajo duhovnost, če se sprašujejo o smislu življenja, kako živijo in izpričujejo svojo vero, na koga se obračajo za nasvete in odgovore na lastne dvome. Gostje so svoje trditve oprli na lastne izkušnje. Mesaričeva je tako dejala, da se študentje v njeni župniji presenetljivo pogosto sprašujejo o smislu življenja in da jih ta vprašanja pravzaprav bolj vznemirjajo kot ljubezenska ali podobna mladostniška vprašanja. Poric je zelo nazorno orisal, kako muslimani izpričujejo svojo vero in duhovnost: predvsem z molitvijo (5 krat na dan), z dobrimi deli, branjem svete knjige v arabščini (tega se učijo pri verouku), verske dvome pa razčiščujejo večinoma sami, med prijatelji ali s pomočjo verskih tekstov, vendar brez posrednikov, saj v islamu ni duhovnikov. Friškovec je dejal, da se veliko ljudi - tako mladih kot manj mladih - obrača nanj za nasvete in razčiščevanje dvomov, meni pa da zato, ker mu zaupajo in ker ga čutijo kot da je »njihov«. Po njegovem mnenju pa v Cerkvi žal primanjkuje pričevalne drže, ki je tista, ki ljudi najbolj nagovarja in prepriča. Tudi ta debata je dokazala, da je tema, ki so si jo organizatorji izbrali za letošnjo Drago mladih izredno zanimiva in aktualna. Naletela je na veliko zanimanje mladih in medijev. Poglabljanje teme se bo nadaljevalo na jesenskem delu Drage mladih, 1. septembra na Opčinah. Zabavne in sproščujoče delavnice Poletni del Drage mladih je popestril še kulturno-razvedrilni program: vodeni ogled Ptuja, degustacija vin v Ptujski kleti, monokomedija Gregorja Čušina »Evangelij po Čušinu«, spoznavni in karaoke-večer ter delavnice. Slednje so navdušile mlade. Lahko so izbrali sproščujoče jahanje, pustolovski spust s kajaki po Dravi (obe delavnici sta doživeli velik uspeh), meditativne plese, ki jih je vodila Metka Roganov, zabavno žonglersko delavnico z Barbaro Lo-trič in Primožem Sešekom, knjižničarsko (v kateri so pod vodstvom Jakoba Emeršiča spoznavali bogato knjižnico minoritskega samostana), video-novi-narsko, v kateri so pod vodstvom Matjaža Feguša pripravili video o Dragi mladih, ki ga bodo predvajali na jesenskem delu srečanja na Opčinah, ali nav-dušujočo pevsko delavnico, ki jo je vodil karizmatični Edi Oraže s Koroške. V delavnicah so se mladi med seboj še bolje spoznali in se povezali med seboj, predvsem pa so se zelo zabavali in se sprostili. Nadaljevanje jeseni Kot rečeno, je poletni del Drage mladih zelo dobro uspel, kar je bilo organizatorjem - članom društva izobražencev Sv. Viktorina Ptujskega, društva Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta, Katoliške mladine iz Celovca, Doma svetega Jožefa iz Celja, središča Rotunda iz Kopra, Svetovnega slovenskega kongresa in mnogih drugih - v veliko zadovoljstvo. Projekt so podprli Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Minoritski samostan Sv. Petra in Pavla, Slovenska prosveta iz Trsta, Perutnina Ptuj, Mestna občina Ptuj in Terme Ptuj. Svoj višek pa bo intelektualni forum mladih doživel v soboto, 1. septembra, ko bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah še tretja okrogla miza na temo »Fast-food duhovnosti«. Draga mladih se bo jeseni prepletala s študijskimi dnevi Draga, s katerimi je duhovno povezana že 17 let. 18 Nedelja, 15. julija 2007 NEDELJSKE TEME / OB LANSKI 140-LETNICI SAMOSTOJNE OBČINE SOVODNJE Občina Sovodnje je bila usta z objavo zakona o razdružitv RAZGLAS CESARSKO KRALJEVEGA PRIMORSKEGA NAME-STNIŠTVA OD 2. JUNIJA 1866 sa-stran uredbe nekih novih županij v pokneženi grofii Goriški in Gra-diški. Njegovo ces. kr. apost. Veličanstvo cesar je s previšim sklepom od 19. maja 1866premilostljivo potrdil to, kar je bilo ukrenjeno po deželnem zboru pok-nežene grofije Goriške in Gradiške dne 4. decembra 1865, in 2. pa 8. januarja 1866 zastran tega:.........da naj se loči davkarska občina Meran od drugih občin, ktere so sedaj ž njo zedinjene v županiji Meranski..........in da naj se iz vsake tih davkarskih občin napravi po ena županija sama za-se. Le-ta previši sklep se tu-le, kakor ga je na znanje dalo državno mini-sterstvo z razpisom od 22. maja t.l. štev. 9682, sploh razglaša s pridevkom, da je ob enem narejeno, kar je treba za njegovo izpeljavo. Razglas, objavljen v Zakoniku in Ukazniku za Avstrijansko-ilirsko Pri-morje dne 16. junija 1866, je dejansko rojstni list samostojne županije Sovodnje in samostojne županije Miren. Lani je torej minilo 140 let od razdružitve katastrske občine Miren od dotedanje skupne županije (lokalne občine) in ustanovitve dveh ločenih po-litično-upravnih enot: županije Miren v obsegu istoimenske katastrske občine in županije Sovodnje, skupaj z drugimi katastrskimi občinami, ki so do tedaj, na osnovi zakona iz leta 1849, sestavljale skupno županijo s sedežem v Mirnu. Omenjeni razglas ces. kr. name-stništva se ne nanaša samo na Miren ampak potrjuje tudi razdružitev in preureditev drugih skupnih občin v Goriško-Gradiščanski grofiji in usta-nitev novih samostojnih (lokalnih) občin. Med temi velja posebej omeniti razdružitev Šempetra in Štandreža in ustanovitev dveh lokalnih občin. (...davkarski občini Šen Peter in Štan-drež od županije Šen Peterske...). 140-letnica ustanovitve občine Sovodnje je bila spodbuda za podrobnejši vpogled v arhivsko gradivo in osvetlitev dogajanja v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja in v postopek preoblikovanja upravne avtonomije, ki se, kar zadeva občini Miren in Sovodnje ni zaključil v letu 1866, ampak je trajal kar nekaj desetletij. Tako je dobrih dvajset let zatem prišlo do odcepitve, oziroma razdružitve katastrskih občin Bilje in Orehovlje od skupne občine v Sovodnjah. Še prej so se za ponovno združitev z županijo v Mirnu zavzemali v Rupi, Vrtočah in na Peči. V Rupi so v prizadevanjih uspeli, v Vrtočah in na Peči pa ne. Ureditev upravne avtonomije na ravni občin je v avstrijskih deželah, po marčni revoluciji v letu 1848, urejal državni zakon z dne 17. marca 1849. S tem zakonom je oblast skušala odgovoriti na vse glasnejše zahteve po demokratizaciji in splošnem socialnem in gospodarskem razvoju. Občine so na osnovi zgoraj omenjenega zakona ustanavljali ob upoštevanju osnovnega izhodišča, da morajo same zagotoviti finančna sredstva za delovanje. V eno lokalno občino (županijo) so tako združili dve ali več katastrskih (davčnih) občin. Šlo je za porazdelitev z vrha, ki je ponekod upoštevala dotedanje povezave, tudi na cerkvenem področju, drugod pa so nastale povsem nove politično-upravne skupnosti. Bachov absolutizem, ki je za dobrih deset let zavrl težnje po demokratizaciji, je utišal tudi proteste skupnosti, ki s tako ureditvijo niso bile zadovoljne. V začetku šestdesetih let so na Dunaju pripravili nov zakon o ureditvi občin (danes bi temu rekli o krajevni samoupravi). Zakon je sicer povzel osnovna izhodišča prejšnjega zakona in zelo točno opredelil pristojnosti občin in njihove povezave, nadzor nad delovanjem itd. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu (Reichs-Gesetz-Blatt) z datumom 5. marca 1862. Poleg splošnih smernic je zakon predvideval možnost razdružitve obstoječih lokalnih občin (županij), sestavljenih iz dveh ali več katastrskih občin in ustanavljanje novih samostojnih občin. Določen je bil politično-upravni postopek, pogoj za preoblikovanje lokalnih občin (županij) pa je bila finančna samostojnost, posebej na področju takoimenovanih poverjenih (delegiranih) pristojnosti. Deželnim zborom je zakon nalagal, da splošna določila s sprejetjem lastnih zakonov in ukrepov (vključno s pravilnikom o volitvah in poslovanju občinskih organov) uresničijo. Možnosti preoblikovanja občin so že nekaj mesecev po objavi državnega zakona izkoristili v številnih skupno- stih, ne da bi čakali na novi deželni zakon. Konec novembra 1862 je skupina občanov ("soseščanov") Bilj in Oreho-velj poslala Deželnemu odboru za Go-riško-Gradiščansko vlogo za razdružitev od dotedanje županije v Mir-nu (Meren) in ustanovitev samostojne županije v katero bi bila vključena tudi Bukovica. Podobno vlogo so Deželnemu zboru, samo nekaj dni zatem, 4. decembra 1862, naslovili Sovodenjci. Na nemško napisani vlogi, ki jo je po vsej verjetnosti sestavil Štefan Lapagna, (on je namreč potrdil voljo in istovetnost občanov, ki se niso podpisali, ampak le naredili kriu, ker so bili, preprosto, nepismeni) je navedenih nad šestdedeset domačinov, ki želijo izstopiti iz skupne (lokalne) občine Miren in ustanoviti samostojno županijo v Sovodnjah. Razloge pojasnjujejo v osmih točkah. Deželni odbor je že 16. decembra 1862, torej samo nekaj dni po prejemu vloge Častivrednemu srenjskemu svetovalcu Janezu Pelizonu in drugim sosedom v Sovodnji odgovoril s pismom v slovenščini, da se bode Deželni Zbor na prošnjo oziral, kadar bo ob prihodnjem svojem shodu novo srenjsko postavo pretresoval. Novi deželni zakon o krajevni avtonomiji, vključno s pravilnikom o volitvah in poslovanju občinskih svetov, je bil v pripravi in izglasovan dve leti zatem ter objavljen v Uradnem ve-stniku (Zakonik in Ukaznik za Avstri-jansko in ilirsko Primorje) z datumom 7. aprila 1864. Prvi člen omenjenega zakona potrjuje obstoj lokalnih občin (županij) v dotedanjem obsegu, vendar pa istočasno predvideva možnost sprememb. Ena od teh zadeva tudi možnost, da katastrske občine same upravljajo svoje premoženje. Členi od št. 2 do št. 6 določajo pogoje in postopek za preoblikovanje (razdružitev ali združitev) občin. Člen št. 3 se posebej sklicuje na državni zakon iz leta 1862 kar zadeva upravno avtonomijo in financiranje poverjenih (delegiranih) pristojnosti. Predloge za preoblikovanje lokalnih občin so na osnovi omenjenega deželnega zakona lahko vložili izvoljeni predstavniki občin ali volilci, oziroma skupine volilcev-davko-plačevalcev, ki pa so morali dokazati, da plačujejo vsaj tretjino vseh neposrednih davkov v lokalni občini ali katastrski občini, ki naj bi se odcepila od širše skupnosti (čl. št. 5). Upravni postopek je bil točno opredeljen v po-slovniku-pravilniku o delovanju občinskih svetov in odborov, ki je sestavni del omenjenega deželnega zakona. Po odobritvi novega občinskega zakona je Deželni odbor ponovno vzel v pretres prošnjo sovodenjskih so-seščanov in 11. julija pisal Slavnemu županstvu v Mirnem......Kakor se vidi iz priložene prošnje, je želja mnogih sovodenjskih soseščanov, da bi se sovo-denjska katastralna občina ločila od županije mirenske in bila samostalna županija. Naj se dedaj slavno Županstvo prepriča, po tem ko po novi občinski postavi 7. aprila 1864 bo izvoljeno občinsko namestovavstvo, ali soseščani, ki so prošnjo podpisali, plačujejo v imeno- Levo: Dekret Deželnega odbora z dne 11. julija 1864 naslovljen Županstvu v Mirnu. Desno: Vloga Pečanov z dne 6. junija 1874 za ponovno priključitev k Mirnu. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 15. julija 2007 1 19 novljena 2. junija 1866 n dotedanje skupne občine Miren vani občini tretjino vsega izravnega (ne-posrednjega davka in ako toliko davka odrajtujejo), naj po paragrafu 5 omenjene občinske postave skliče volivne skupščine (paragraf 12.13.14.17. 18 obč. volivnika) in jih popraša ali v imenovano prošnjo privolijo, ali ne. Dotični zapisnik naj se ob svojem času deželnemu odboru predloži. Od Deželnega odbora v Gorici dne 11. julija 1864. Lahko sklepamo, da so dekret Deželnega odbora v Mirnu spoštovali in da so zadeve začeli reševati v smislu zakonskih določil. V Arhivu deželnega zbora (v Pokrajinskem zgodovinskem arhivu v Gorici) ni najti zadevnih listin, vendar pa potek dogodkov tako sklepanje potrjuje in v tem pogledu so zanimive navedbe v zapisniku sej Deželnega zbora. Pobudo sovodenjskih soseščanov in še prej soseščanov Bilj in Orehovelj v Mirnu niso sprejeli ravno z navdušenjem. Tako je razumeti odločitev, ki so jo sprejeli na dan pred božičem leta 1864. 24. decembra je skupina občanov in davkoplačevalcev iz mi-renske katastrske občine podpisala vlogo za izločitev katastrske občine Miren iz skupne lokalne občine in ustanovitev samostojne županije. Na omenjeno vlogo je Deželni odbor odgovoril z dekretom 5. maja 1865, naslovljenim Slavnemu županstvu v Merenu in v njem podal točna navodila o postopku za ugotovitev volje in dejanskih pogojev za razdružitev in ustanovitev samostojne županije. V Mirnu so po zakonu predvidene pogoje očitno izpolnjevali, sicer bi Deželni zbor ne sprejel sklepa o razdružitvi, ki ga je zatem potrdil tudi cesar in ki ga navajam v uvodnem delu. O vlogah za prvo preureditev krajevne avtonomije na osnovi novega zakona je Deželni zbor za Goriško-Gra-diščansko razpravljal na sejah 4. decembra 1865 in 2. in 8. januarja 1866. V poročilih - zapisniku o delovanju Deželnega zbora (Pertrattazio-ni...) v tretjem mandatu razberemo, da je Deželni odbor obravnaval dvajset predlogov razdružitve občin in da v večini primerov ni imel ugovorov. Glede vloge sovodenjskih so-seščanov pa je ugotovil (str. 137 poročil o delovanju deželnega zbora), da pobudniki razdružitve ne plačujejo vsaj polovice neposrednih davkov, glede vloge biljenskih soseščanov pa, da je bila slednja pogojena z možnostjo, da se v novo občino, poleg Bilj in Orehovelj, vključi tudi Bukovica. Deželni odbor je ugotovil tudi, da po zakonu predvideni postopek (volitve, oz. referendum) ni bil izveden pravilno, saj soseščani Bilj niso bili vprašani; še manj pa seveda soseščani v Bukovici in Orehovljah. Deželni zbor je zato na predlog odbora sprejel samo vlogo za razdružitev katastrske občine Miren in ustanovitev samostojne mirenske županije in ne vloge predstavnikov drugih krajev. Sovodnje skupaj z Ru-bijami, Gabrjami, Rupo, Pečjo, Vrtočami, Orehovljami in Biljami so še naprej sestavljali eno (skupno) župa-nijo. Državni zakon, omenjen v uvodnem delu članka, izrecno navaja in potrjuje to, kar so v Deželnem zboru Go-riško-Gradiščanske odločili. Leto 1866 je torej leto razdružitve katastrske občine Miren od do tedaj skupne lokalne občine-županije Miren, tako kakor je bila ustanovljena na osnovi zakona iz leta 1849 in ki je imela nekaj nad tri tisoč prebivalcev (3.474). Sicer je županija v Mirnu delovala že pred letom 1850. Sovodnje skupaj z zgoraj navedenimi katastrskimi občinami so tvorile samostojno županijo s sedežem v Sovodnjah, kjer so začeli postopoma, in kot je razvidno iz dokumentacije, počasi in ne brez težav in trenj, delovati občinski uradi. Sopodpisniki vloge 4. decembra 1862 za ustanovitev samostojne lokalne občine v Sovodnjah Gradivo, objavljeno na teh straneh, se nahaja v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v Gorici, Fond Giunta provinciale I sezione (VIII sez. Busta 185) in (VIII sez. Busta 187). Soglasje za objavo dokumentov je izdalo Pokrajinsko nadzorništvo za kulturne dobrine. Z novo ureditvijo se dolgo niso strinjali krajani v Rupi, na Peči ter v Bil-jah in Orehovljah. Veliko pritožb je bilo na račun oddaljenosti občinskega središča, slabih cest, pa tudi slabega poslovanja na gospodarskem področju, obiskovanja šol itd. . Po drugi strani pa so si tudi v Mir-nu menda nekoliko premislili kar zadeva sestavo, oziroma oblikovanje samostojne lokalne občine in ponudili možnost, da se vanjo vključijo tudi prebivalci bližnjih vasi. To je razbrati iz soglasno sprejetega sklepa občinskega sveta v Mirnu, dne 9. novembra 1866 (sejo je v odsotnosti župana vodil podžupan - odbornik Ivan (Giovanni) Clansig), v odgovor na vlogo pristojnega sodnega organa. Občinski svet se soglasno izreka za takojšnjo razdružitev katastrskih občin, ki so do tedaj tvorile skupno lokalno občino Miren in izjavlja, da katastrske občine Miren, Sovodnje in Bilje razpolagajo s finančnimi sredstvi za delovanje in da se zatorej lahko ustanovijo kot lokalne občine in se na njih območju odprejo županski uradi. V istem sklepu pa mirenski občinski svet opozarja na dejstvo, da so Miren, Rupa, Peč in Vrtoče v cerkvenem oziru vezane na župnijo v Mirnu, Bilje, Orehovlje in Bukovica na Bilje, Gabrje in Rubije pa na župnijo v Gabrjah. Sklep je napisan v italijanščini. Ze 9. januarja 1867 je skupina krajanov iz Rupe naslovila na Deželni odbor vlogo (v italijanščini), da se katastrska občina Rupa ponovno priključi lokalni občini - županiji Miren v katero je bila vključena od leta 1850. Kot glavna razloga podpisniki, (Antonio di Stabile, Giuseppe Jakil, Giuseppe Pau-letig in Giuseppe Verbig - slednja dva sta naredila samo križ), ki izjavljajo, da plačujejo eno tretjino vseh neposrednih davkov v kat. občini Rupa, navajajo dejstvo, da je rupenska skupnost v splošnem in v cerkvenem oziru vezana na Miren. Isto velja za šolo. Vloga je bila, kakor je razumeti iz analize kasnejših dogodkov, ugodno rešena, čeprav v arhivu Deželnega zbora za Goriško-Gradiščansko ni listin iz katerih bi bilo točno razbrati v kakšnih okoliščinah in kdaj se je to zgodilo. Dejstvo je, da je bila katastrska občina Rupa ponovno vključena v lokalno občino Miren in je tako stanje tudi ostalo do prve svetovne vojne in vse do vnovičnega preoblikovanja krajevnih ustanov v obdobju italijanske okupacije. Nekaj let po Rupencih so vlogo za odcepitev od lokalne občine s sedežem v Sovodnjah in ponovno priključitev županiji v Mirnu, vložili tudi na Peči. Vloga nosi datum 6. junij 1874, napisana pa je v slovenščini in v njej so podrobno navedeni razlogi za tako odločitev. Med temi je zanimiva navedba, pod točko b) za razdruženje od Mirenske županije nismo nikdar mislili še manje za to prosili, bili smo le slučajno in proti naši volji, pod županijo Sovodnje odločeni/potisnjeni. Vlogo je podpisalo nad dvajset krajanov - posestnikov s Peči, ki so pod točko c) izjavili tudi, da podpisani posestniki koji predlagajo pričujočo prošnjo, postavni znesek vsega davka plačujejo, se iz pridjane volilvne liste sub % razvida. Med podpisniki sta bili tudi sestri Tereza Vogel in Giuseppina Vogel por. Stanta. Družina Vogel je bila lastnica velikih zemljiških površin na Rojah. Med značilnimi pečanskimi priimki lahko preberemo tudi dva, ki sta še danes prisotna, vendar pisana nekoliko drugače: Malik in Kovec. Občinski svet v Mirnu (prisotni so bili poleg župana še trije odborniki - podžupani in devet svetnikov) je 6. junija soglasno odobril sklep Il consiglio dichiara ad unanimita di voti di ac-cordare, come accorda, l'aggregazione del Comune di Pegg nel Comune locale di Merna. Očitno je šlo za usklajeno pobudo skupine Pečanov, oziroma lastnikov zemljišč na Peči in upravi- teljev lokalne občine Miren. Deželni odbor je vlogo Pečanov 12. junija poslal Slavnemu Županstvu v Sovodnjah s priporočilom da sporoči podpisanemu deželnemu odboru, kako ono misli o notri zaprošeni spremak-njenji mej med Sovodenjsko in miren-sko županijo, in naj pričujočo prošnjo povrne. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. V pismu Deželnemu odboru (v slovenščini) sovodenjski župan Gau-denzio Tosi (bil je iz znane družine podjetnikov, lastnikov strojarne in zemljišč v Sovodnjah), prosi Deželni zbor, naj vloge Pečanov za razdružitev od lokalne občine Sovodnje ne upošteva, ker da so bili zavedeni. Pismu je priložena izjava, sestavil jo je občinski tajnik in učitelj v Sovodnjah, Janez Ben-ko, s katero podpisniki listine z dne 12. junija svoj podpis umikajo. V isti izjavi navajajo tudi, želimo vedno k sovo-denjski občini spadati, dokler bode županijski sedež v Sovodnjah, dalje ker bode po sklepu ck. okrajnega šolskega sveta v Gorici naša mladina z začetkom prihodnjega šolskega leta k šolski občini Sovodnje ušolana in ker je vedno naša želja, da bi se tudi v cerkvenih zadevah k Sovodenjskemu vikarijatu spadali. Zupan Tosi je v pismu Deželnemu odboru ugotovil tudi, da je med podpisniki vloge za izločitev katastrske občine Peč iz sovodenjske župa-nije, precej takih oseb, ki imajo sicer posestva na Peči, da pa stanujejo v Gorici, Mirnu in drugih krajih in da torej ne bi imeli pravice odločati o tako pomembnih stvareh. Deželni odbor je »novost« upošteval in vlogo Pečanov arhiviral. Zupanstvu v Sovodnjah je naročil, naj o razpletu pisno obvesti prvega podpisnika na vlogi. Za razdružitev od So-vodenj so se v osemdesetih letih odločili v Biljah in Orehovljah in tokrat uspeli. Zadevni razglas in sklic volilnih zborov je bil objavljen 19. septembra 1886 in sprejeta odločitev kasneje tudi potrjena. Sestava lokalne občine (županije) v Sovodnjah se nato do razpusta občine in vnovične priključitve Mirnu, v letu 1927, ni spremenila, čeprav je bilo medtem še nekaj poskusov. Tako velja opozoriti na poskus, da bi upravno porazdelitev problikovali z vrha. Leta 1874 se je v Deželnem zboru začela razprava o preoblikovanju krajevne avtonomije. Predlog je predvideval drastično znižanje števila občin. V okolici mesta Gorice (Okraj Gorica) naj bi tako bilo le osem občin . Sovodnje z Mirnom in drugimi zaselki naj bi bili vključeni v občino s sedežem v Šempetru. Na srečo predlog ni prodrl. Drugi tak poskus je bil ob prelomu stoletja. Leta 1900 so v Rupi spet sestavili vlogo za preoblikovanje lokalne občine Miren. Zeleli so izstopiti iz dotedanje skupnosti, županije v Mirnu, in skupaj s Pečjo ustanoviti novo, samostojno občino. Prošnja občinarjev občine Rupa- Peč je došla dokaj kasno.....se odstopi deželnemu odboru, da jo preuči v prihodnjem zasedanji, piše v poročilu Pravnega urada deželne vlade Go-riško-Gradiščanske , naslovljenem Deželnemu odboru,. Političnih »pretresov« tudi v krajevnem merilu je bilo v kasnejših letih še nekaj. Leta 1907 je bila v Avstroo-grski uvedena splošna volilna pravica, že nekaj let zatem pa je izbruhnila prva svetovna vojna. Samostojna občina Sovodnje je delovala do leta 1927, ko je bila, z reformo italijanske uprave, spet priključena Mirnu. Samostojno je občina ponovno zaživela leta 1951. Korenine njene politično-upravne avtonomije pa segajo v sredino 19. stoletja, na kar se pogostoma pozablja. Vlado Klemše 20 Nedelja, 15. julija 2007 NEDELJSKE TEME / DEVINŠČINA - Po dolgih desetletjih dela in prizadevanj za slovensko manjšino Srečko Orel z osmimi križi na plečih uživa miren pokoj Sprejme nas na svojem domu v De-vinščini, prijazno in nasmejano, kot vedno. Če bi nam ne povedali, da je pred kratkim prekoračil mejo osemdesetih, bi si težko predstavljali, da je steklo mimo njega že toliko let. Nosi jih zelo dobro, kot se temu reče, le noge mu niso več tako poslušne, kot bi želel in to mu preprečuje, da bi še kaj postoril na vrtu in okrog rož, ki so bile njegovo veliko veselje in glavni vir preživljanja. Srečko Orel velja za eno tistih klenih in trdoživih korenin, iz katerih je pognalo in še poganja veliko plodnega rastja. Skoraj pol stoletja je posvetil skrbi za ohranitev in ovrednotenje naše zemlje. Kot nekdanji predsednik Kmetijske zadruge, dolgoletni odbornik in petnajst let podpredsednik Kmečke zveze ter odbornik Cvetličarske zadruge je dal velik doprinos tako na kmetijskem področju, kakor sploh pri uveljavljanju naše narodnostne skupnosti. In četudi danes nima več neposrednih odgovornosti pri vodenju kmetijskih in drugih organizacij, njegovo srce še vedno sinhrono utripa z utripom naše zamejske skupnosti, se veseli njenih uspehov in trpi ob njenih težavah. »Moja želja je, da bi bili kot manjšina bolj povezani, da bi bilo med nami več sloge«, nam j e dej al, ko smo ga med obiskom vprašali za njegove želje ob življenjskem jubileju. Ta navezanost na skupnost, kateri pripada, prihaja, tako kot pri mnogih ljudeh njegove generacije, od daleč. Kalila so jo že leta, ko je kot otrok obiskoval šolo, v kateri je bilo strogo prepovedano spregovoriti v materinem jeziku. Sprva, ko smo bili še čisto majhni, nam ni bilo povsem jasno, kaj pomeni fašizem, pripoveduje Srečko, kmalu pa smo začenjali spoznavati njegovo zlo in odklanjati njegova vsiljevanja. Tako se Srečko spominja, kako sije v največji avgustovski pripeki oblekel plašč, da bi skril črno fašistično oblekco, ki jo je režim vsilil šolarjem. Zavest o pripadnosti so še trdneje zakoličila leta odpora režimu nasilja. Bilo mu RIBOGOJNIŠTVO »Plavo omizje« brez KZ Prejšnje dni se je na Centralni deželni direkciji za kmetijske, naravne, gozdarske vire in višinska območja v Vidmu sestalo tako imenovano »plavo omizje«, oziroma omizje za ribištvo in ribogojstvo. Na dnevnem redu je bil predlog deželnega zakona: Deželni normativi v zvezi z ri biš tvom in ri bo goj stvom. Na sejo so bile vabljene vse zainteresirane organizacije: kmeč ke, za druž ne in Zdru že nje italijanskih ribogojcev, da se izrečejo o zakonskem predlogu. Deželne Kmečke zveze, slovenske stanovske organizacije, pa na sejo »plavega omizja« niso povabili. Na vprašanje zakaj je niso povabili, je odgovorni funkcionar, v prisotnosti pristojnega odbornika Enza Marsilia, pojasnil, da ni povabil Kmečke zveze, ker v sklepu deželnega odbora, ki ustanavlja »deželno plavo omizje« slovenska organizacija enostavno ni navedena. Pojasnil je tudi, da bodo omenjeno pomanjkljivost dopolnili takoj, ko bo zakonski predlog postal deželni zakon, v katerem je predvidena ustanovitev »deželnega plavega omizja«. Kar vzbuja slab občutrek, je to, da smo ponovno na račun Slovencev v FJK zabeležili lep primer demokracije in spoštovanja enakopravnosti manjšin. (-EB) Srečko Orel v svojem rastlinjaku, kjer pa je njegovo delo zdaj nadaljuje sin Valter KROMA je šele sedemnajst let, ko se je z drugimi mladinci s Proseka in Kontovela priključil partizanski vojski ter se boril v vrstah Bazoviške brigade in ko je prišla osvoboditev, je gozdove trnovske planote zamenjalo dalmatinsko morje in skalovje Visa, ker se je namreč prostovoljno prijavil v jugoslovansko vojno mornarico. Domov se je vrnil oktobra meseca in treba je bilo začeti razmišljati, kam in kako naprej. V Tovarni strojev, kjer se je pred vojno zaposlil kot vajenec, so mu zabrusili, naj se vrne, od koder je pravkar prišel. Nekaj časa je bil zaposlen pri zadrugi za tovorjenje lesa na Proseški postaji, potem je dobil delo pri nekem gradbenem podjetju v Kopru, nakar se je odločil, da poskusi pri civilni policiji. Petdeseta so bila težka leta. Veliko ljudi se je tedaj vkrcalo za Avstralijo, Srečko pa se je odločil da poskusi srečo doma. Z ženo Anico, ki jo je poročil leta 1954, sta najprej vzela v najem majhno trgovinico, potem sta se dobro leto ukvarjala z gostilno v Ul. sv. Marka, nakar sta se odločila, da poskusita s cvetličarsko dejavnostjo. Zadela sta, kot se reče, v črno. Na domačiji v Devinščini sta postavila rastlinjak in začela najprej z rezanim cvetjem, ki ga je Anica prodajala v kiosku v Videm-ski ulici. Počasi sta nabirala znanje in izkušnje, širila rastlinjak, začela uvajati go- jenje lončnic in sobnih rastlin, povečala prodajo, se začela udeleževati raznih cvetličnih sejmov in raztav ter bila deležna tudi prvih priznanj in nagrad. Poleg razstav na Tržaškem in raznih drugih krajih je cvetje z Orlove domačije krasilo razstave v Celju in Mariboru, kjer je enkrat prejelo srebrno in enkrat zlato kolajno. Cvetličarska dejavnost Orlovih je tako dobesedno zacvetela in postala zgled in ponos za tržaško kmetijstvo. Ko se Srečko danes ozira na prehojeno pot, ne more prekriti zadoščenja nad tem, kar je dosegel. V še večje zadoščenje pa mu je, da je sin Valter, ki je sicer doštu-diral na farmacevtski fakulteti, nadaljeval po njegovi poti ter cvetličarsko dejavnost povzdignil na še višjo podjetniško raven, kije podvržena strožjim določilom in zahteva stalno izpopolnjevanje, spremljanje tehnoloških novosti in nenehno investiranje. Srečku je v veselje in zadoščenje še marsikaj drugega. Na primer dejstvo, da njegova že odrasla vnuka, sinova njegove hčere Vilme, nastopata pri pihalnem orkestru Breg. To dokazuje tudi njegovo ljubezen do glasbe ter sploh navezanost na kulturno in družbeno stvarnost manjšine, v katero je bil vključen z istim prepričanjem kot v razne kmetijske organizacije. Tako je aktivno deloval v domačem pro- svetnem društvu, pel v zboru Vasilij Mirk, predsedoval Zadružni gostilni, sodeloval pri zadrugi za nakup proseškega kulturnega doma in bil s srcem in dušo angažiran pri partizanskem združenju VZPI-ANPI. Kot bivši borec je bil ob nekem kongresu Vsedržavne konfederacije kmetov Italije sprejet pri nekdanjem predsedniku republike Sandru Pertiniju, kateremu je izročil pismo z željo, naj posreduje za rešitev vprašanja pravic slovenske manjšine. Kot predsednik tega združenja je bil tudi glavni govornik na slovesnosti ob odkritju spomenika padlim v NOB na Proseku. Njegova misel je, da mora biti spomenik kažipot mlajšim rodovom, ki so tudi poklicani, da ga čuvajo in vzdržujejo. Nekdanjih borcev je namreč vse manj. Na Proseku jih je še kakih šest ali sedem, pravi Srečko, zato morajo mladi prevzeti njihovo dediščino. Marsikaj bi lahko še povedali o Sre-čku Orlu. Na primer, da je strasten gobar, ali da že štirideset let zahaja na počitnice v čudovito Logarsko dolino, a prav gotovo bo važnejše, če povemo, kako zelo je zaradi svojega prijetnega značaja, dobrodušnosti in pametne besede priljubljen med vsemi, ki ga poznajo in cenijo. Ob osemdesetem rojstnem dnevu mu želimo, da bi še dolgo nasmejan in veder zahajal v Logarsko dolino. du.ka. PRAZNIK Izlet KZ na Koroško Kmečka zveza vabi svoje člane, da se udeležijo tradicionalnega izleta na avstrijsko Koroško ob priliki Kmečkega praznika, ki ga prireja Skupnost juž-nokoroških kmetov v Šentpri-možu v Podjuni. Gre za družabno srečanje med kme ti iz za mej stva, ki je pri li ka za med se boj no bolj še poznavanje in utrjevanje prijateljskih stikov med zamejskimi kmečkimi organizacijami. Izlet bo v nedeljo 29. julija 2007. O uri in kraju odhoda avtobusa bomo udeležence pravočasno obvestili. Cena izleta je 20,00 € jn krij e samo stroške prevoza. Zainteresirani se lahko vpišejo v uradih Kmečke zveze Trsta, Gorice in Čedada. Iz organizacijskih razlogov so vabljeni, da to storijo čimprej. Tradicionalni praznik Skup nos ti juž no ko roš kih kme -tov bo po te kal na pro sto ru pri Kulturnem domu SPD Danica v Šentprimožu. Začel se bo z mašo v krajevni cerkvi ob 11. uri, nadaljeval pa s kosilom in zabavo. Igral bo priljubljeni koroški ansambel »Podjunski ekspres -Lipusch«. Ob 14. uri se bo začel kulturni program, v katerem bodo nastopili zbori SPD Danica, MoPZ VIinko Poljanec, na-rodnozabavni kvintet Koroške kme tij ske zbor ni ce, Do mi nik Kargl s harmoniko. Po kulturnem sporedu se bo nadaljevala dru žab nost z glas bo. Za najmlajše bo od 14. ure dalje pripravljen otroški program pod men tor stvom An dre -je Le pu schitz. Le toš nji kmeč ki praznik prirejajo v sodelovanju z domačimi društvi SPD Danica, SPD Vinko Poljanec ter samostojno občinsko listo GWL Škocijan. Če bo slabo vreme, bo prireditev v Kulturnem domu SPD Da ni ca. MNENJE SVETOVNO ZNANEGA ARHITEKTA Za Renza Piana vinska trta spada absolutno med najlepše rastline Renzo Piano, eden izmed najbolj znanih in uveljavljenih svetovnih arhitektov, je del svoje bogate ustvarjalnosti posvetil načrtovanju vinskih kleti. Pred odprtjem zadnje njegove mojstrovine s tega področja, je v zvezi s svojim odnosom do vinogradništva in vinarstva izjavil, da ga na to dejavnost vežejo nepozabni spomini iz otroštva na domačo očetovo klet in plemenito delo vinogradnikov in vinarjev. Pri tem je do dal, da spa da trta med naj lep še rast -line, kot posamezna rastlina in kot združba v obliki vinograda, ki je ena izmed najlepših sestavin pokrajine. Lepo bi bilo, če bi to njegovo izjavo o trti in vinogradništvu prebrali tisti, ki so mnenja, da bi nekaj hektarov vinogradniških površin izmaličilo videz kraške pokrajine. Pridružujemo se seveda mnenju slavnega arhitekta in, čeprav nimamo njegovega izrednega estetskega čuta, znamo dojeti lepoto, kar jih je še ostalo, vi no grad niš kih te ras pod Kon to ve lom - Pro se kom, Križu, na Piščancih, v dolinskem Bregu in Miljah ter seveda vinogradov na Krasu. Škoda, da je ta čut pri nekaterih popolnoma odpovedal in v svoji viziji statičnosti ali celo nazadovanja (glej poraščenje površin z gozdom) pokrajine zavirajo razvoj te in drugih plemenitih kmetijskih dejavnosti. Za svetovno znanega arhitekta je vinska trta ena najlepših rastlin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 15. julija 2007 1 21 EVROPSKI PARLAMENT - Posvet o preprečevanju diskriminacije Evropska unija premalo naredi za jezikovno različnost Posvet o diskriminaciji glede na jezik je vodil švedski poslanec s Finske Henrik Lax FOTOSERVIS EP Skupina Evropske liberalno-de-mokratske stranke (ELDR) v Evropskem parlamentu je prejšnji teden v bruseljski palači parlamenta sklicala posvet o diskriminaciji glede na jezik; sporočilo tega posveta je bila zahteva po ustrezni evropski jezikovni zakonodaji, jezikovni politiki in načrtovanju, tako na evropski ravni kot tudi v posameznih državah članicah. ELDR je ta posvet priredila v sodelovanju z nekaterimi nevladnimi organizacijami, nanj pa je povabila vrsto strokovnjakov; akademike, novinarje, politike in predstavnike organizacij, ki si prizadevajo za uveljavljanje jezikovne različnosti, tako glede na uradne jezike EU kot tudi na manj šin ske jezike. Soci o lin gvist in eko no mist François Grin je opozoril, da 23 uradnih jezikov EU predstavlja 506 teoretičnih jezikovnih kombinacij pri prevajanju. Dejal pa je, da bi jezikovna politika z ustreznim načrtovanjem, če bi oboje obstajalo, omogočala praktično uvajanje večjezič-nos ti, za katero bi stro šek ne pre segal odstot ka pro ra čuna Evrop ske unije. Urednik tiskovne agencije Eurolang Davyth Hicks je dejal, da v Evropski uniji sicer obstajajo pravila v zve zi z jeziki, ven dar pa ni ni kakrš -ne dosledne jezikovne politike, ne na evropski ravni, pa tudi ne v glavnini držav članic. Poudaril je, da bi bil skrajni čas, da si Evropa zagotovi jasna pravila, predvsem pa, da sprejme pravno osnovo za sprejemanje sklepov na tem področju. Tako bi lahko zagotovila izvajanje jezikovnih pravic in uresničila načelo, po katerem Evropska unija spoštuje jezikovno raz-lič nost. Številni govorniki so opozorili na prodiranje angleščine kot nekakšnega skupnega standarda: to velja za diplomacijo, za gospodarstvo ter za glasbo in film; globalizacija vsiljuje tudi angleški jezik. Latvijska poslanka Ina Druvie-te, si cer tudi pro fesorica lin gvis ti ke, je opo zo rila, s kak šni mi težavami se morajo soočiti majhne države, ki po eni strani ne morejo izkoriščati ugodnosti manjšinskih jezikov, po drugi strani pa nimajo številk in profila jezikov, ki jih govorijo milijoni ljudi. Biv ši predsed nik Evrop ske ga urada za manj rabljene jezike (EBLU-L) Bojan Brezigar je opozoril na skle- pe nedavnega vrha Evropske unije in na nevarnost, da bi Medvladna konferenca, ki se bo v kratkem začela v Lizboni, razvodenila določila evropske ustavne pogodbe o jezikovni raz lič nos ti. Predsed nik odbora EBLUL za Francijo Tangi Louarn je izpostavil problem Francije, ki ne priznava manjšin in vsako zahtevo po spoštovanju različnosti ocenjuje kot dejavnost proti enotnosti države; opozoril je, da no vi predsed nik Sar koz y ne pristaja na ratifikacijo Evropske listine za regio nal ne ali manj šin ske jezike, ker se sklicuje na ustavo, ki določa, da je fran cošči na jezik repub li ke. Član kabineta evropskega komisarja za jezikovno različnost Orbana Johan Haggmann je dejal, da komisija namenja posebno pozornost več-jezičnosti in je v ta namen imenovala posebnega komisarja, opozoril pa je na pomanjkanje pravnih sredstev, da bi stvarno obravnavala tudi manjšin ske jezike. Predstavni ca Sve ta Evrope Si -mone Klinge je govorila o Evropski listini za regionalne ali manjšinske jezike in opozorila na njeno bogato vse bi no, obe nem pa je tudi pouda rila, da številne članice Evropske unije te listine še niso ratificirale, kar seve da kaže na ve li ko pomanj klji vost. Sociolingvist, profesor na odprti univerzi v Barceloni Miquel Stru-bell je opi sal ne katere učin ke dis kri -minacije, kot na primer izgubo samozavesti in prehajanje na dvojezičnost. Govoril je tudi o političnih učinkih, glede na dejstvo, da se ljudje počutijo nekakšni drugorazredni državljani, kar lahko vodi v postopno opuščanje identitete. Francoski sindikalist Jean Loup Cuisiniez je govoril o združevanju ne- katerih belgijskih podjetij, kjer so bili uslužbenci prisiljeni k učenju angleščine, sicer bi tvegali izgubo delovnega mesta. Omenil je tudi nedavni primer iz Walesa, kjer je potovalna agencija Thomas Cook, skupno z zaposlitveno agencijo Adecco, od uslužbencev zahtevala, da se med seboj pogovarjajo v angleščini, če želijo ohraniti delovno mesto. Posvet je skle nil evrop ski posla -nec radikalne stranke iz Italije Marco Cappato, ki je dejal, da so vprašanja večjezičnosti zelo pomembna in je zagotovil, da bo vse, kar je bilo povedano v razpravi, upošteval pri svojem delu v Evropskem parlamentu. Zagotovil je tudi razpoložljivost, da nameni jezikovni različnosti več pozornosti v svojih posegih. Posvet je v pogovoru za agencijo Eurolang tako ocenil evropski poslanec Švedske ljudske stranke na Finskem Henrik Lax: »Približno 50 milijonov državljanov EU govori jezik, ki je raz li čen od urad ne ga jezika države, v kateri živijo. Sedaj so v Evropskem parlamentu te manjšine še kar zadostno zastopanje. Obstaja pa nevarnost, da pop volitvah leta 2009 ne bo več nikogar, ki bi zastopal njihove interese, saj se bo zmanjšalo število poslancev za vsako posamezno državo, ker bo pač treba sprostiti mesta za poslance iz novih članic EU. Vendar ne bi bilo sprejemljivo, da bi deset odstotkov državljanov Evropske unije ostalo brez svojega političnega zastopstva v Evropskem parlamentu zaradi neustreznih volilnih določil, ki koristijo predvsem dominantnim jezikovnim skupnostim. To resno nevarnost nazadovanja za demokracijo in stabilnost je treba na kak način preprečiti,« je poudaril. Katriina Kilpi INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA V LJUBLJANI - Razprave in gradivo 48-49 Raziskovanja na področjih manjšinske zaščite, človekovih pravic, etničnih odnosov in identitete v Sloveniji in po svetu 3. Dr. Špela Kalčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku "Ampak to pa lahko pohvalimo, da je o miru in ljubezni spregovoril mohamedan": mobilizacija obmejnega orientalizma proti gradnji džamije v Ljubljani ugotavlja, da so di-skurzi, ki so se v preteklih nekaj letih v Sloveniji pojavili v zvezi s postavitvijo Islamskega verskega in kulturnega centra (IVKC) v Ljubljani, uspešno izkoriščali mite »obmejnega orientalizma« (Gingrich 1998) o »turških vpadih« na teritorij današnje Slovenije v srednjem veku. V teh diskurzih se je slovenske muslimane pogosto kratkomalo izenačevalo s srednjeveškimi Turki ali pa se jim je pripisovalo domnevno dokazane okrutne lastnosti, ki naj bi jih izpričali že njihovi domnevni srednjeveški »predniki«. Naracije o muslimanih in »Turkih« so sprožili politiki, podprli so jih mediji, vanje pa so posegli ljudje najrazličnejših prove-nienc, od državnih funkcionarjev, predstavnikov rimskokatoliške cerkve, teologov, intelektualcev do občanov, ki so debate spremljali in se jih tudi udeleževali preko medijev. V pričujočem članku avtorica analizira rabe mitov obmejnega orientalizma, ki so jih v mobilizaciji proti gradnji džamije v Ljubljani izrabljali različni nacionalistični in islamofobni akterji in tako konstruirali Drugost slovenskih muslimanov. Martina Bofulin iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku Procesi razločevanja med kitajskimi mi-granti v Evropi: skupina iz Quingtiana ugotavlja, da je za migracijo iz Kitajske v Evropo značilno, da je potekala v različnih zgodovinskih obdobjih in znotraj različnih okvirov imi-gracijskih politik držav naselitve. Tako so se v nekaterih evropskih državah oblikovale večje kitajske skupnosti že na začetku 19. stoletja; ekonomske in politične reforme v Ljudski republiki Kitajski po letu 1978 pa so spodbudile nove tokove mednarodnih migracij tako v države zahodne in južne Evrope z dolgo zgodovino priseljevanja kitajskih migrantov, kot tudi v države srednje in vzhodne Evrope, kjer kitajski migranti do takrat praviloma niso bili prisotni. Posledica tovrstnih migracijskih tokov je oblikovanje različnih kitajskih migran-tskih skupnosti. V prispevku je avtorica poskušala osvetliti nekatere mehanizme takšnih razlikovalnih procesov, in sicer na primeru skupine migrantov iz okraja Qingtian na jugovzhodu province Zhejiang. Ti mehanizmi temeljijo na samozaznavah o posebnem dialektu in lokalni identiteti. Avtorica prispevka ugotavlja, da je v skupini, ki je v Evropi prisotna sicer že več kot sto let, mogoče opaziti konstruiranje razločene lokalne identitete šele v zadnjih dvajsetih letih, pomembno mesto v tej družbeni konstrukciji pa ima ustanovitev lastnih izseljenskih organizacij. Janez Pirc iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani se v svojem prispevku Vpliv prisotnosti evropskih naseljencev na procesa dekolonizacije in emigracije na primeru afriških držav: Alžirija, Angola in Zimbabve osredotoča na emigracije t. i. evropskih naseljencev iz afriških kolonij v Evropo, na primeru Alžirije, Angole in Zimbabveja. To je manj znani del v povojni zgodovini medna- rodnih migracij na omenjeni relaciji oziroma v Evropo sicer. Vse do danes ga ne moremo pojmovati kot eno od končanih epizod sodobne migracijske zgodovine. Poudarja pomembnost tega procesa oziroma vrste migracij pri vzpostavljanju migracijskih omrežij med Afriko in Evropo. Prispevek se najprej na kratko ustavi pri okoliščinah, ki so pripeljale do množičnejših emigracij evropskega prebivalstva v afriške kolonije. Te so potekale predvsem od konca 19. stoletja do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Poudarek je na pregledu političnih in social-no-ekonomskih razmer, ki so vladale med evropskimi naseljenci in večinskim prebivalstvom v izbranih primerih Afrike. Te razmere so namreč v duhu antikolonializma, ki je vladal na celini, pripeljale do bega evropskih naseljencev s teh ozemelj. Pri vsakem izmed izbranih primerov je nakazano, v kolikšni meri so kolonialne vezi vplivale na vzpostavitev in krepitev migracijskih vezi, predvsem med njimi in njihovimi nekdanjimi evropskimi centri. Od osamosvojitve omenjenih treh kolonij je namreč na tej relaciji počasi prihajalo do porasta emigracij večinskega prebivalstva. 22 Nedelja, 15. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - 94. Tour de France Do uspeha kariere s samostojnim pobegom Zmagovalec 7. etape je Nemec Linus Gerdemann (T-Mobile) - Valjavec v cilju 12., skupno 26. LE GRAND BORNAND - Kolesar nemškega T-Mobila Linus Gerdemann je zmagovalec sedme, 197,5 kilometra dolge etape kolesarske dirke po Franciji od Bourg-en-Bresseja do Le-Grand-Bor-nanda. Do uspeha kariere, s katerim je po prvi alpski etapi tudi prevzel skupno vodstvo, je 24-letni Nemec prišel s samostojnim pobegom na zadnjem vzponu Col de la Colombiere. Drugi je bil Inigo Landa-luze z zaostankom 40 sekund, tretji pa njegov rojak David De la Fuente (+1:39). Isti je tudi vrstni red v skupnem seštevku. Edini slovenski predstavnik Tadej Va- ljavec (Lampre-Fondital) je v cilj prišel v prvi zasledovalni skupini, ki je zaostala tri minute in 38 sekund, in je v skupnem seštevku še napredoval. Zamejec Peter Wro-lich (Gerlosteiner) je bil včeraj 129.. Od favoriziranih mož zaenkrat ni odpadel še nihče, tudi ne IKoden niti Vi-nokurov, ki sta pred dnevi utrpela hujša padca. Dosedanji vodilni Fabian Cancel-lara je močno zaostal (148.). Karavano čaka danes najzahtevnejša alpska 165 km dolga etapa od Le Grand-Bornarda do smučarskega središča Tingesa na 2068 m. Izidi 7. etape: 1. Gerdemann Kazahstanec Alexandre Vinokourov (član moštva Astana), ki je eden glavnih favoritov letošnjega Toura, je včeraj kolesaril z obvezo na obeh kolenih (posledica četrtkovega padca) ANSA (Nem/T-Mobile) 4:53:13, 2. Landaluze (Špa/Euskaltel-Euskadi) +0:40, 3. De La Fuente (Špa/Saunier Duval-Prodir) +1:39, 4. Soler (Kol/Barloworld) +2:14, 5. Lefe-vre (Fra/Bouygues Telecom) +2:21, (...), 12. Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) vsi isti čas, (...) 139. Wrolich (Avt/Gerlosteiner) +21:10. Skupni vrstni red: 1. Gerdemann (Nem/T-Mobile) 34:04:06, 2. Landaluze (Špa/Euskaltel-Euskadi) +1:24, 3. De La Fuente (Špa/Saunier Duval-Prodir) +2:45, (...), 26. Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) +4:20, (...), 141. Wrolich (Avt/Gerolstei-ner) +29:27. MOTOGP VN Nemčije: s prvega mesta bo startal Stoner SACHSENRING - Avstralski dirkač Casey Stoner (Ducati), vodilni v skupnem seštevku svetovnega motociklističnega prvenstva, bo današnjo dirko za VN Nemčije začel s prvega startnega mesta. Drugi čas v kvalifikacijah elitnega razreda motoGP je dosegel Pedrosa (Honda), tretjega pa Melandri (Honda). Valentino Rossi (Yamaha) bo dirko začel s šestega mesta (včeraj je tekmoval kljub vročini). Finec Kallio (KTM) si je privozil najboljši startni položaj v četrtlitrskem razredu. V najšibkejšem razredu do 125 ccm bo s prvega mesta začel Madžar Gabor Talmacsi (Aprilia). ODBOJKA Svetovna liga: Rusija ali Brazilija? KATOWICE - Rusija in Brazilija sta današnja finalista odbojkarske Svetovne lige 2007 v Katowicah na Poljskem. Rusija je v včeraj zanesljivo s 3:1 (22, -17, 13, 21) premagala ZDA. Veliko bolj izenačen pa je bil polfinale med domačo Poljsko in Brazilijo. Slednji so sicer slavili s 3:1, Poljaki pa so se jim krčevito upirali. V prvem svetu so gostje iz Južne Amerike zmagali s 25:23. Drugi set je končal z istim izidom, tokrat pa v korist Poljakov. Tudi četrti in peti niz sta bila nadvse izenačena. Na koncu pa so bili bolj prepričljivi Brazilci (25:21 in 25:23). PO NESREČI Francoz Sdiri že zapustil bolnišnico RIM - Francoski skakalec v daljino Salim Sdiri, ki ga je med petkovim mitingom zlate lige zadelo kopje, je že zapustil bolnišnico v Rimu in skupaj z ostalimi atleti čaka na odhod v Francijo. Nesreča se je zgodila na olimpijskem stadionu v večnem mestu, ko je finski metalec kopja Tero Pitkaemaeki orodje zalučal izven sektorja in zadel Sdirija, ki je sedel na tleh ob zaletišču za skok v daljino. Osemindvajsetletnemu Sdiriju, bronastemu z letošnjega dvoranskega EP v Birminghamu, je konica kopja delno prodrla v telo, po nesreči pa je bil brez zavesti. Podroben pregled v bolnišnici je pokazal, da kopje ni poškodovalo poprsne membrane ali jeter, tako da je atlet že ponoči zapustil bolnišnico. Podobna nesreča se je pripetila že januarja letos v Južnoafriški republiki, ko je češkega deseterobojca Romana Šebrle-ja kopje zadelo v desno ramo, ko je prečkal zelenico atletskega stadiona. INTERVJU - Novi nogometaš Triestine Pablo Granoche Urugvajski napadalec je bil najboljši strelec mehiške »segunde division« TRST - V lanski sezoni se je vodstvo Triestine že obrnilo daleč na zahod, točneje v Urugvaj, od koder je prispel vezni igralec Silva Ceron. Po dveh doseženih golih v začetnih nastopih je sicer zaradi zamenjave trenerja nato tekmam v glavnem sledil s klopi za rezerve, a navsezadnje je šlo za solidnega igralca, ki si bo verjetno še nekaj let služil kruh v C1 ligi. Pri Triestini so s tem nakupom potrdili, da imajo nekatere opazovalce, ki sledijo južnoameriškim prvenstvom. Nov dokaz o tem smo imeli v tej poletni kupoprodajni borzi, saj je tržaški drugoligaš najel še enega nogometaša, ki še ni igral na evropskih zelenicah. Gre za 26-letnega Pabla Granocheja, ravno tako rojenega v Urugvaju, točneje v prestolnici te države, Montevideu. Meter in 82 centimetrov visok napadalec je po mladinskih ekipah River Plateja prestopil v Miramar Misiones, ravno tako ekipi urugvajskega elitnega prvenstva, nato se preselil v Mehiko najprej k Toluci nato še k ekipi Veracruz, kjer je nastopil najprej v A ligi, nakar še v mehiški »segunda division«. Tu je rešetal nasprotnikove mreže in postal najboljši strelec prvenstva. Verjetno prav zaradi solidnih statistik (resnici na ljubo v A ligi ni bil ravno tako uspešen) so se pri Triestini odločili ga odkupiti. Vključevanje v ekipo za Granocheja poteka ob pomoči Ildefonsa Lime, saj urugvajski napadalec govori izključno špansko. Z njim smo se pogovorili na predstavitvi ekipe. Najprej smo ga vprašali, s kakšnimi občutki se pripravlja na zanj prvo »evropsko« sezono. »Zelo sem zadovoljen, da mi je bila dana priložnost kosati se v enem izmed evropskih prvenstev, saj se igra na Stari celini najkakovostnejši nogomet. Še toliko bolj, ker bom igral v Italiji, dr- žavi svetovnih prvakov. Zame je privilegij in čast, da lahko tu igram. Zdaj pa se moram izkazati, garati več kot ostali, da dokažem, da nisem v Italiji naključno. Da sem enostavno na nivoju tega prvenstva.« V letošnji sezoni si uspešno igral za ekipo Veracruz... »Res je. Zelo sem zadovoljen nad mojim lanskim prvenstvom. Sicer leto prej ni bilo tako uspešno, saj smo izpadli iz lige, vendar z osebnega vidika sem bil tudi nad tem prvenstvom zadovoljen. Vendar to je preteklost. Zdaj sem tu v Italiji in mislim, da je lahko ta sezona odločilna za mojo nogometno kariero. Če uspeš tu pomeni, da si iz pravega testa.« Katere pa so tvoje igralske značilnosti? »V glavnem igram kot srednji napadalec, ki ima vselej kot glavni cilj doseči gol. Vendar sem tak igralec, ki se po igrišču veliko pomika. Ne čakam, da bi mi soigralci podali žogo, temveč stalno krožim in na tak način koristim tudi tistim soigralcem, ki se vključujejo v fazo napada. Skratka goli in pomoč ekipi. To sta moja glavna cilja med tekmo.« Si že obiskal mesto? Prvi vtisi? »V Trst sem dospel pred dvema tednoma, ko sem uredil vse papirje in podpisal pogodbo. Imel sem že možnost malo krožiti po mestu in sem nad njim povsem zadovoljen. Mislim, da je klasično mesto, ki ti omogoča, da se tudi kot igralec najbolje izkažeš.« Torej si 100-odstotno pripravljen na začetek sezone? »Nedvomno. Pripravljen in prepričan, da se bom izkazal!« (I.F.) Crespo je že okreval MARACAIBO - Argentinski nogometaš Hernan Crespo je pozdravil poškodbo mišice in bo lahko igral proti Braziliji na današnjem finalu Cope Americe. Oliveira na posodo v Španijo MILAN - Milan je Brazilca Ricarda Oliveiro za naslednjo sezono posodil španski Zaragozi. Italijansko moštvo je Oliveiro lansko poletje kupilo od Reala Betisa, zanj pa poleg 17 milijonov evrov v Španijo poslalo še Švicarja Johanna Vogla. Intertoto: Maribor izločen BEOGRAD - Nogometaši Maribora letos niso ponovili uspešnih iger iz lanskega pokala intertoto. V drugem krogu jih je zaustavil srbski Hajduk iz Kule. V povratni tekmi na beograjski Marakani je zmagal kar s 5:0. Domžalam Superpokal LJUBLJANA - Domžalski nogometaši so z 2:1 premagali Koper in osvojili slovenski Superpokal. Tudi Bečirovič poškodovan LJUBLJANA - Slovenska košarkarska reprezentanca je pred letošnjim EP v Španiji doživela nov udarec. Izbrana vrsta selektorja Aleša Pipana bo namreč igrala tudi brez Sanija Bečiroviča, ki čuti močne bolečine v kolenih in tako na prvenstvo zaradi poškodbe ne bo odpotoval. Snaidero: prihaja Truccolo VIDEM - Videmski košarkarski prvoligaš Snaidero je za štiri sezone najel 18-letnega beka Riccarda Truccola (188 cm in 78 kg), ki je v lanski sezoni igral v A2 ligi. G. Jerončič postal Italijan TRENTO - 33-letni primorski od-bojkar Gregor Jerončič, ki je pred kratkim sklenil pogodbo z italijanskim prvoligašem Itas Diatec iz Trenta, je tudi uradno postal italijanski državljan. Jerončič je že pred časom poslal notranjemu ministru Giulianu Amatu prošnjo za pridobitev državljanstva. »Presrečen sem, da je sam predsednik republike odobril moji prošnji. Tako bom lahko končno zaigral v prvi ligi kot italijanski državljan. V sebi čutim močno pripadnost tej državi, ki jo sedaj lahko končno imenujem kot svojo,« so bile besede Jerončiča. Tenis: Seppi v finalu GSTAAD - Andrea Seppi in Francoz Paul-Henri Mathieu sta se uvrstila v finale teniškega turnirja ATP v švicarskem Gstaadu z nagradnim skladom 421.000 evrov. V polfinalu je Italijan premagal Rusa Igorja Andrejeva s 6:4, 3:6, 7:6 (5). Fed Cup: Schiavone odlična TARANTO - V polfinalu teniškega pokala Fed je Francesca Schiavone premagala Francozinjo Mauresmo (7:5, 6:3). Stanje med Italijo in Francijo je tako izenačeno 1:1. Lokostrelsko SP: Čekada 89. LEIPZIG - Na SP v lokostrelstvu v nemškem Leipzigu se izmed devetih slovenskih predstavnikov nihče ni uvrstil v boje za najboljša mesta. V disciplini sestavljen lok je pri moških najboljši izid dosegel Dejan Sitar (59.). Pri ženskah je Dolores Čekada zasedla 89. mesto. Jadralni »Giro«: FJK 6. CATANIA - Posadka FJK se je na jadralnem »Giru« včeraj uvrstila na 6. mesto. Na skupni lestvici vodi Riva del Garda, FJK pa je 5. ŠPORT Nedelja, 15. julija 2007 23 EUSOPEM CHJMF.BISH: Mi H C VI: I 3H SLOVENK 6-15 JUL 2OD i NAŠ POGOVOR - Trener Barcelone Duško Ivanovic na seminarju v Novi Gorici Mladi kvalitetni igralci si usodo krojijo sami Trener v Barceloni uči po jugoslovanskem modelu - Glavni favoriti članskega EP so Španci Med navdušenci slovenske izbrane vrste Mira Alilovica je tudi trener članske ekipe Barcelone, Duško Ivanovic, ki je v petek in soboto v novogoriš-kem športnem centru predaval številnim slovenskim in tujim trenerjem. Po včerajšnjem zanimivem predavanju o protinapadu, smo se pogovorili s trenerjem iz Črne gore, ki je pred začetkom svoje trenerske kariere uspešno nastopal v jugoslovanskem prvenstvu in slavil trikrat v najvišji jugoslovanski ligi, dvakrat pa se je povzpel na vrh evropske košarke. Prihajate iz jugoslovanske šole in trenirate v Barceloni. Ali tam učite »jugoslovansko košarko«? Igral in dorasel sem na ozemlju bivše Jugoslavije in torej sem večinoma zagovornik idej, ki jih je podpirala jugoslovanska šola košarke. Kljub temu menim, da je zaradi napredka sedanja košarka mešanica obeh struj, vzhodne in zahodne. Vsekakor pa pravijo, da se pri mojem treniranju kaže večinoma jugoslovanska šola, ne pa evropska, čeprav sem se izšolal za trenerja v inozemstvu. Zanimivo pa je, da še nisem treniral ekipe bivših republik Jugoslavije. Za prva štiri mesta se borijo reprezentance različnih šol: dve sta iz zahoda, dve iz vzhoda. Torej ne obstaja prevlada ene struje ... Šol ne smemo primerjati. O prevladi odloča predvsem kvaliteta igralcev. Obenem gre poudariti, da sta se do polfinala prebili dve reprezentanci, to sta Rusija in Srbija, ki imata specifike: Srbija je bila do pred kratkim v krizi, sedaj pa kaže velik napredek, Rusija pa je bila več let v zatonu, sedaj pa se čedalje bolj uveljavlja tudi v košarki. Gre za neko izenačevanje moči, kar je spodbudno. Pred tem smo imeli dominacijo bivše Jugoslavije, sedaj pa se enakovredno borimo tudi z Rusijo. Zahodni polfinalistki Italija in Španija sta kvalitetni predvsem zato, ker imata močno državno klubsko prvenstvo. S finančno podporo in dobrimi igralci v klubih posledično napredujejo tudi domači igralci in celotno košarkarsko gibanje. Kaj bi izbral iz ene šole, kaj pa iz druge pri treniranju kvalitetnega igralca? Nisem med onimi, ki izbirajo. Če imaš kvalitetne in talentirane igralce, ni važno, kako jih izšolaš. Košarkarji, ki so nastopali na evropskem prvenstvu, so že dobro izšolani igralci. Čemu je treba dajati več poudarka, da se igralec razvija še naprej? Menim, da sta razvoj in napredek odvisna predvsem od igralca samega. Košarkarji, ki vedo, da imajo neke kvalitete, se morajo obenem zavedati, da to ni dovolj in da morajo za uspeh še naprej trenirati in se truditi. Slovenija je izgubila odločilno tekmo proti Rusiji. Je sposobnost trenerja, kako vpliva na razplet končnice? Usoda trenerja v ekipi je ta: ko ekipa izgubi, je vedno krivda na njegovi strani, ko ekipa zmaga, pa so za uspeh odločilni igralci. Septembra bo evropsko člansko prvenstvo v Španiji. Kaj lahko pričakujemo? Med glavnimi favoriti je prav gotovo domača reprezentanca Španija, ki je osvojila lani svetovno prvenstvo in ima veliko dobrih igralcev. Sicer pa lahko Špance presenetijo tudi druge reprezentance. To pa bo odvisno predvsem od tega, kateri igralci se bodo prvenstva sploh udeležili. Sicer pa bo prvenstvo označevala izredno hitra igra. Veronika Sossa Edini Primorec v slovenski selekciji Jan Močnik iz Deskel pri Novi Gorici je včeraj dosegel 5 točk. Na sliki zgoraj trener Barcelone Dušan Ivanovic BUMBACA PRED FINALOM - Trener W. Vatovec En velikan in štirje »kreativci« Včerajšnjega trenerskega seminarja se je udeležil tudi trener Walter Vatovec, ki bo tudi v naslednji sezoni treniral Ca-orle v C1 -ligi. Tržačan si je ogledal kar nekaj tekem, med vsemi reprezentancami pa ga je očarala predvsem domača: »Slovenci so igrali najlepšo košarko.« Slovenski poraz proti Rusom je trener opravičil s psihološkimi razlogi, ki se kažejo pri vseh športih v Sloveniji: »Pri ključnem koraku jih je nekaj zaustavilo. Neodločenost in dejstvo, da ne verjamejo v same sebe, sta realnosti, s katerima se slovenski športniki srečujejo v članski in mladinski konkurenci. Zavedati pa se moramo, da je Slovencev le 2 milijona ljudi, drugi pa imajo veliko večjo izbiro.« Med igralci je Vatovca očaral predvsem mladi Jan Močnik, ki ga je eno leto treniral v Sežani: »Kljub ne izrazi- ti višini (op. a. 1,76 m) s kvalitetno igro privleče svoje soigralce in tudi gledalce.« Rus Šved in Srb Teodosic sta Vatovcu tudi pustila dober vtis: »Spet sem navedel same "backe" saj izstopajočih centrov nisem opazil.« Kvaliteta bekov pa ne preseneča: »Košarka se nagiba k temu, da je v ekipi en velikan in štiri nižji igralci - tako imenovani "kreativci'. Čedalje več je tudi ameriških ekip v taki sestavi. Visok igralec je danes nezanimiv, če ni dober in izpopolnjen košarkar, čeprav je bil nekoč "preplačan" igralec.« Kaj pa Italija? »Videl sem le tekmo proti Izraelu. Ekipa me ni navdušila, saj igra precej statično košarko: v obrambi še gre, napad pa ni kakovosten.« In še napoved: »1. Srbija, 2. Španija, 3. Italija in 4. Rusija.« (V.S.) VČERAJŠNJI IZIDI Danes v finalu v Gorici Srbi proti Špancem Košarkarji Španije so v polfinalu evropskega mladinskega prvenstva za igralce do 21. leta starosti premagali Rusijo s 76:69 (17:25, 38:40, 54:57) in se tako uvrstili v današnji finale, v katerem se bodo pomerili proti branilki evropskega naslova Srbiji. Srbska selekcija je namreč sinoči zanesljivo premagala Italijo. Končni rezultat je bil 77:62. Za Srbijo sta največ točk dosegla Dragovic (21) in Teodosic (19). Pri Italiji pa je bil najbolj natančen Aradori (14 točk). Slovenska košarkarska reprezentanca mlajših članov je v tekmi za razvrstitev od 5. do 8. mesta v Gorici premagala Bolgarijo z 79:59 (20:20, 38:27, 64:44). Najboljši igralec tekme je bil Gašper Vidmar, ki j e dosegel 23 točk in zbral deset skokov. Slovenija bo danes (ob 13.15) v Gorici igrata za 5. mesto proti selekciji iz Izraela, ki je s 74:64 premagal Turčijo. DANES FINALE - Ob 19. uri v Gorici Španija - Srbija, ob 16. uri (prav tako v Gorici) za tretje mesto Rusija - Italija. ROLKANJE Rus in Švedinja sta res trd oreh Rolkarja kriške Mladine David in Mateja Bogatec sta včeraj z državno reprezentanco na tretji preizkušnji svetovnega pokala v Leipzigu v Nemčiji osvojila drugo in tretje mesto. David je včeraj nastopil le v sprinterski preizkušnji. V kvalifikacijah je dosegel peti čas. V dvobojih pa se je prebil vse do polfina-la, v katerem pa je moral priznati premoč (za nekaj centimetrov) vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala Rusa Glučkova. David je zatem slavil v dvoboju za tretje mesto. Glučkov pa je izgubil proti Italijanu Sbabbu. V ženski konkurenci pa bi Mateja skoraj presenetila Švedinjo Magnusovo. Na jutranjem prologu (10 km) je bila Mateja 5., kar je dobro izhodišče za današnjo zasledovalno vožnjo (20 km), na kateri bo Mateja branila 1. mesto na skupni lestvici. V prologu je bila Magnu-sova hitrejša za 33 sekund. Druga je bila Rusinja Vedeneva, tretja pa Italijanka Anna Rosa. V sprintu sta se v finalu pomerili Bogatčeva in Magnusova. Slednja pa je bila za odtenek hitrejša. □ Obvestila KK BOR vabi starše otrok, ki se bodo udeležili Basketball Campa v Črnošnjicah na Dolenjskem, na slepni operativno - informativni sestanek v torek, 17. julija 2007 na Stadion 1. maj v Trstu. KK BOR sporoča, da je na razpolago še nekaj mest na BOR BASKETBALL CAMPU, ki bo potekal med 26. avgustom in 2. septembrom v Črmošnjicah na Dolenjskem. Zglasite se na tel. št. 347-4288858. OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo 18. julija ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD Sokol. Toplo vabljeni. KOŠARKA Adriano Sossi novi predsednik ŠZ Jadran Pri ŠZ Jadran so izvolili predsednika in dodelili funkcije novoizvoljenim članom odbora. Novi predsednik Jadrana je Adriano Sossi, mesto podpredsednika bo odslej pokrival Robert Franco. Športni vodja ekipe ostaja Marko Corsi, člansko ekipo Jadrana pa bo - kot smo že poročali - vodil Boban Popovič. Upravni odbor je tudi uradno vložil prošnjo federaciji o spremembi sedeža iz Gorice v Trst. Prvenstvene tekme C2 lige bodo jadranovci igrali v telovadnici večnamenskega centra »Ervat-ti« pri Briščikih. Ostale funkcije: team manager in odgovoren za stike s federacijo: Sandi Rauber; blagajnik: Peter Žerjal; tajnica: Mira Štor; odg. za odnose z mediji: Luka Bresciani; odborniki: Andrej Vremec, Boris Vitez ter ostali predsedniki ali pooblaščeni predstavniki matičnih društev sodeleženih pri projektu Jadran; nadzorni odbor: Martina Malalan, Peter Rogelja, Claudio Visintin. JADRANJE - EP optimist v Grčiji in regata 420 na Gardskem jezeru Uspešni jadralci Čupe Tito Rodda pri Atenah zaseda solidno 22. mesto - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti v formi pred EP Jadralec sesljanske Čupe Tito Rodda, ki od srede nastopa na evropskem prvenstvu v razredu optimist na morju pred grško prestolnico Atene, je na včerajšnjih dveh regatah osvojil solidni 6. in 13. mesto. Na skupni lestvici je Rodda trenutno na 22. mestu. V Atenah vodi Italijan Leonardo Dubbini, za ovratnik pa mu dihata Francoz Le Pen in Šved Strombeck. Slovenski jadralec Simon Laganis zaseda 40. mesto. Evropsko prvenstvo se bo zaključilo šele v sredo. Tito Rodda pa ima še dobre možnosti, da se prebije med vodilno dvajseterico. 420: JAŠ IN SIMON 2. NA GARDSKEM JEZERU - Čupina jadralca v razredu 420 Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti (na sliki desno) sta nastopila na zadnji pripravljalni mednarodni regati pred evropskim prvenstvom na Gardskem jezeru. Jaš in Simon sta se dobro odrezala in dokazala sta, da sta v dobri formi. Uvrstila sta se na 2. mesto. Prvi je bil Mancinelli, tretji pa Cataneo. Čupina jadralca bosta čez teden odpotovala na evropsko prvenstvo v Carigrad v Turčijo. 24 + Nedelja, 15. julija 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Gurugu - Ujel bi luno 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Šterverjan 2007 (1. del) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Nad.: Sottocasa 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 Linea verde - Obzorja 10.05 Aktualno: Tistega dne v Nazarethu - Zgodba katoliške cerkve 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave 13.30 .Dnevnik 14.00 Nan.: Inšpektor Derrick 14.50 TV film: In volo per un sogno (kom., ZDA, '92) 16.25 Dok.: Quark Atlante - Življenje ptičev 16.55 Vremenska napoved in dnevnik 17.05 Film: Il monaco di Monza (kom., It., '63, i. Toto', Nino Taranto) 19.05 Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Mo- retti) 20.00 Dnevnik 20.35 Rai Tg šport 20.40 Variete: Supervariete 21.20 Nan.: Don Matteo 5 - zadnja zago-netka - Angleški turist (i. Terence Hill, Nino Frassica, Flavio Insinna) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.30 Aktualno: Oltremoda Reloaded 1.05 Nočni dnevnik 1.25 Kinematograf Rai Due 6.35 Odvetnik odgovarja 6.45 Dok.: Morje ponoči 7.00 Nan.: Girlfriends, 7.40 Strepitose Parkers 8.00 Jutranji dnevnik Tg2 8.20 Nan.: Freddie 9.00 Dnevnik 9.05 Variete: Random 10.00 Aktualno: L33t 10.30 Dnevnik 10.35 Variete: Random, vmes Art Attack in Magic English 11.30 Nan.: Ed (i. Tom Cavanagh) 12.10 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell, Kim Myers) 13.00 Dnevnik 13.25 Tg2 Motorji 13.40 Tg2 Eat Parade 13.55 SP v veslanju 14.35 TV film: Angeli in cerca d' amore (kom., Nem., '02, i. E. Schweins) 16.10 Nan.: Turbo (i. Anna Valle, Roberto Farnesi) 17.45 Rai šport: Numero Uno 18.00 Dnevnik, vreme 18.05 Dok.: Tg2 Dosje 18.50 Nan.: Jake 2.0 19.40 Risanke Disney 20.30 Dnevnik Tg2 21.05 Nan.: Numb3rs (i. Rob Morrow, David Krumholtz, Judd Hirsch) 22.40 Nan.: Crime Stories 23.30 Športna nedelja 0.45 SP v odbojki: Italija - Japonska 0.50 Nočni dnevnik 1.10 Rubrika o protestantizmu Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 9.10 Variete: Screensaver 9.50 Film: Toto' diabolicus (kom., It., '62) 11.20 Dok.: Controfagotto 1961 11.30 Dokumenti: Vittorio De Sica 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.10 Aktualno: Telecamere 12.40 Okkupati 13.10 Kolesarstvo: 94. Tour de France 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Športno popoldne: SP v veslanju 15.00 Kolesarstvo: 94. Tour de France (8. etapa) 18.10 Nan.: Stargate Sg-1 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: Tour de France 20.05 Variete: Blob 20.30 Hum. nan.: Colpi di sole 21.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.30 Film: Kitchen stories (kom., Švedska, '03, i. Joachim Calmeyer) 0.15 Tg3 Night News Rete 4 Nan.: Pot za Avonleo Pregled tiska Nan.: Pacific Blue Glasba: Poklon Trovajoliju Maša Planet morje Dnevnik Tg4, promet Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4, vreme Film: Starec in morje (dram., ZDA, '58, r. John Sturges, i. Spencer Tracy, Felipe Pazos) 15.50 Film: La formula (thriller, ZDA, '81, i. George C. Scott, Marlon Brando) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo - Priča samega sebe (i. Peter Falk) 21.15 Nan.: The Unit (i. Scott Foley, Dennis Haysbert) 23.00 Nan.: 24 od 19.00 do 21.00 (i. Kiefer Sutherland, Kim Raver) 0.45 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet - Meteo 5 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.40 Dok.: Potovanje v Afriko 9.35 Film: Zaklad Templarjev (pust., Danska, '06, i. Julie Grundtvig Wester) 11.00 Tg com/Meteo 5 12.00 Nan.: Summerland - Med dvema ognjema (i. Taylor Cole, Ryan Kwanten) 13.00 Dnevnik, vreme 13.35 Aktualno: Giffoni Film Festival 13.40 TV film: Il bello delle donne 2 - Junij (i. Virna Lisi, Gabriel Garko) 15.35 Film: Guardo, ci penso e nasco (kom., ZDA, '00, r. Nick Castle, i. Albert Finney, Bridget Fonda) 16.30 Tg com/Meteo5 18.00 Nan.: Carabinieri 4 (It., '04, i. Ales- sia Marcuzzi, Roberto Farnesi) 20.00 Dnevnik TG 5 in vreme 20.40 Film: Echi mortali - Stir of Echoes (thriller, ZDA, '99, r. D. Koepp, i. Kevin Bacon, Zachary David Cope) 22.00 Tg com/Meteo 5 22.55 Film: Formula per un delitto (thriller, ZDA, '02, i. Sandra Bullock, Ben Chaplin, M. Pitt, R. Gosling) 1.20 Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.30 Nan.: Off Centre 7.50 Film: Titan A.E. (ris., ZDA, '00) 9.40 Variete za najmlajše 10.45 SP v motociklizmu: VN Nemčije, 125 ccm 12.200 Odprti studio, vreme 12.10 SP v motociklizmu: VN Nemčije, 250 ccm, 14.00 MotoGp 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 16.00 Variete: Tutto Ditta 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 Nan.: Love Bugs 3 19.25 Nan.: Prima o poi divorzio (i. Anthony Clark, Mike O' Malley) 20.00 Tg com/Meteo 20.20 Variete: Candid camera 21.00 Nan.: Un ciclone in famiglia (i. Massimo Boldi, Barbara De Rossi, Maurizio Mattioli, Monica Scatti-ni) 23.05 Variete: Sputnik 0.30 Variete: Pokermania 2.05 Film: Jack frusciante 3.55 Talk Radio 2.55 Zabavni infokanal Tele 4 9.30 11.00 11.30 12.00 12.40 13.00 13.15 13.35 14.05 15.45 17.30 20.40 21.00 0.10 La 7 Živ žav Šport špas: OŠ Stražice Dok.: Pod evropskim nebom Sledi Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Festival Vurberk TV nad.: Vrtičklarji - Šah Film: Gola pištola Hum. nan.: Nikar tako živahno Poročila, šport, vreme Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Majda Grbac Risanke Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, šport Dajmo, naši! Družinske zgodbe Ars 360 Poročila, vreme, šport Film: Mambo Dnevnik Infokanal (t Slovenija 2 6.30 8.40 9.10 9.20 10.00 10.35 11.05 11.35 12.05 15.00 15.50 17.50 17.55 18.50 21.00 23.10 23.25 03.10 2.25 Koper Horoskop, svetnik dneva Nad.: Marina Rubrika o gospodarstvu Papežev blagoslov Dok.: Majella Automobilissima Poletne osebnosti Oddaja o kmetijstvu Nan.: Bonanza Dok.: Cesarska Kitajska Risanke Vsi na morje Film: Le furie umane del kung fu (pust., '78, i. Chiang Seng), 22.30 Cara dolce strega (kom., '89, i. Zel-da Rubinstein) Film: La morte non conta i dollari (vestern, '67, i. Mark Damon) 14.00 14.10 14.20 14.50 16.40 17.10 18.00 19.00 19.25 19.55 21.45 22.15 22.30 23.00 23.30 0.00 0.15 Čezmejna TV Euronews Odmev SP v hokeju na ledu 2003 Dok. oddaja Glasbena oddaja Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Vsedanes, 19.20 Šport Dok.: Morska plovba EP v košarki do 20 let: finale (neposredni prenos) Istra in... Vsedanes - TV dnevnik Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Dok.: City Folk Glasbena oddaja Vsedanes-TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka LAs 7.00 12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik 9.40 Film: Prima comunione (kom., It., '50, r. A. Blasetti, i. Aldo Fabrizi) 11.30 Nan.: Angelski dotik 14.00 Film: Prigionieri dell' onore (zgod., VB, '91, i. Richard Dreyfuss) 16.10 Nan.: Čarovnice 17.55 Film: California suite (kom., ZDA, '78, ,r. Herbert Ross, i. Jane Fonda, Michael Caine) 20.30 Variete: Šef za en dan 21.30 Film: Young Guns II (vestern, ZDA, '90, i. E. Estevez, Lou Diamond Phillips) 23.30 Nan.: Sex and the City 0.30 Športna oddaja 1.25 Film: Saturn 3 (fant., VB, '80, r. Stanley Donen, i. Kirk Douglas) (T Slovenija 1 7.00 9.55 10.25 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.30 15.00 16.20 17.00 17.15 18.15 18.30 18.55 19.20 19.55 21.10 22.05 22.25 22.50 0.15 0.40 12.00 Videostrani 18.00 Duhovna misel 18.15 Hitova poletna plaža 18.30 Miš maš 18.45 Settimana Friuli 19.15 Tedenski pregled 19.35 Ne prezrite 19.45 Pravljica 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.15 20 let Noneta Brda 22.35 Rally za SP - Švedska 23.35 Videostrani Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Naša pesem 2007: MePZ Viva Brežice, Saleški APZ Velenje Med valovi TV prodaja Slovenski magazin 13.10 SP v veslanju TV prodaja EP v košarki do 20 let: Tekma za 3. mesto (prenos) DP v ulični košarki Kolesarstvo: 94. Tour de France EP v košarki do 20 let: Finale (prenos) Slovesnost ob svetovnem bibličnem kongresu: IOSOT 2007 Zvočnost slovenske duše Nad.: Strelice nasprotne usode -Slings & Arrows (Kan., '03, r. Peter Wellington, i. Paul Gross, Martha Burns, 9. del) TV film: Spet Marian (VB) Dnevnik zamejske TV RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Prijetni motivi; 10.30 Otroški kotiček: Zidovi hranijo spomin (piše M. Perat); 10.55 Glasbeni listi; 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Zgodbe v prostoru in času: Tony Lenko - dir. mednarodnega podjetja Active Migration; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Stari časi družabnsoti, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Števerjan 2007 - finalni večer, slčedi Lahka glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Glasbeni listi; 17.30 Srednjeevropski obzornik, sledi Glasba za vsakogar; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.30 Kmetijski nasvet; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 10.00 Klepet z znanimi Slovenci: Iztok Jakomin; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Janko Mil-harčič; 11.30 Poletna torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gleda-lišče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Let 35; 13.00 Poročila, vreme, športno popoldne: Športnik izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 13.05 Evrora-dijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Priložnostna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Sproščeno ozadje na delovnem mestu vam bo pomagalo, da se boste zjutraj v službo odpravili dobre volje in se prav takšni tudi vrnili iz nje. Ste v ustvarjalnem obdobju. Denar: dobro. BIK 21.4.-20.5.: V vas se skriva velika moč in trdna odločenost. Včasih so potrebne spremembe brez kompromisov, da se stvari postavijo na pravo mesto. Potrebovali boste prostor in čas zase. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjih dneh si boste znali življenje poenostaviti. Opazili boste, da lahko vse delo opravite z veliko manj energije in živčnosti, če se ne obremenjujete z malenkostmi. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Zadnje čase je bil dovolj že napačen pogled da ste se razburili in stresli jezo na prvega, ki je prišel mimo. Spet boste bolje obvladali svoja čustva. Ljubezen: počasi in s strpnostjo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Polotila se (^^r vas bo prava poletna lenoba. Še posebej srečni boste ob pogledu na nasprotni spol ali na svojega ljubega partnerja. Kraljevsko ... Nekje na plaži, z mrzlo pijačo v rokah... DEVICA 24.8.-22.9.: Zaljublje-^^ ni boste do ušes. Težave v komunikaciji vam bodo naredile kašen siv las, a na koncu bo vse dobro. Privoščite si malo norčavosti in izstopite iz vsakdanje rutine. TEHTNICA 23.9.-22.10.: ^ ^ Počasi tudi za vas prihaja čas dopusta in brezskrbnosti. Ko odhajate iz pisarne, izključite službeni telefon in prijateljem sporočite, na kateri številki ste dosegljivi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ne zagovarjajte svojih principov za vsako ceno, saj ima vsakdo pravico do svojega stališča. Ker se vam na delovnem mestu obeta zatišje, se lahko mirno odpravite na dopust. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Ljubezen: četudi vas bo na trenutke razjedal dvom, boste hitro zamahnili z roko in počakali, da čas naredi svoje. Včasih odgovori pridejo sami od sebe. KOZOROG 22.12.-20.1.: ljubezen: včasih so pogledi težji od besed. Z užaljenostjo ne boste rešili nobene težave. Storite korak proti parterju in vsa nesoglasja bodo v hipu pozabljena. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Delo se vam je nekoliko zavleklo. Upali ste, da bodo poletni dnevi bolj brezskrbni. Ne zagrenite si preostalih dnevov, imeli boste dovolj časa, da se naužijete zraka, sonca in svobode. RIBI 20.2.-20.3.: Vaše počutje bo naravnost odlično. Umirjeni boste in zadovoljni kot že dolgo ne. Prisluhnite sem ter tja svojemu srcu. Zvezde vam bodo prinašala lepa doživetja. Ljubezen: dobro. /- ^ Rai Tre RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 15. julija 2007 25 SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 18.40 20.25 20.30 23.00 Teletekst: str. 316 - 342 - 343, Čezmejna TV: Primorska kronika Videofleš Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.50 23.55 1.00 1.35 Aktualna odd.: Anima Good news (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Veronica Maya in Duilio Giammaria), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Tg parlament Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Susanne Hausler) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Alessio Di Clemente, Corinne Cléry) Nad.: Orgoglio - 3. poglavje(It., '05, i. Daniele Pecci, Franco Castellano) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Tornado (dram., Nem., '06, r. A. Linke, i. Matthias Koeberlin) Dnevnik Aktualno: Nagrada Ischia - 28 mendarodna nagrada za novinarstvo (vodi Milly Carlucci) Dnevnik Potihoma Rai Due 6.00 Tg2 Potovanja 6.25 Dok.: Dubaj 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Rubrika o židovski kulturi 7.30 Variete za najmlajše: Random, risanke 10.15 Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33 11.00 Variete: Matinee' (vodita Giampie- ro Ingrassia in Rossella Brescia) 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Sophia Bush, Hilarie Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Close To Home (i. Jennifer Finnigan, Kimberly Elise) 22.40 Dnevnik 22.50 Variete: Tribbu' (vodita Serena Ga-ritta in Alessandro Siani) 0.40 Aktualno: 12. Round 1.10 Tg parlament 1.20 Rubrika o protestantizmu ^ Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Appuntamento a Ischia (kom., It., '60, i. D. Modugno, Mina) 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Aktualno: Nagrada Flaiano 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: Out There 16.30 Športno popoldne 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Šport: Tour de France 20.15 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? 23.10 Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 - Primo piano 23.45 Aktualno: Življenjske zgodbe (vodi Giovanni Anversa) 0.35 Tg3 Night News 0.55 Fuori orario u Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nan.: Pot za Avonleo, 7.10Velika dolina (i. Barbara Stanwyck, Linda Evans, Richard Long)- Prstan za Janet, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Tg 4 dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Nan.:Komisar 16.00 Nad.: Steze 16.45 Film: Tutti possono arricchire tran-ne i poveri (kom., It., '76, i. B. Bou-chet, Enrico Montesano) 18.55 Dnevnik in vreme 19.25 Meteo 4 19.35 Aktualno: Sai xche'? 20.10 Nad.: Vihar ljubezni 21.10 Film: Joe Kidd (vestern, ZDA, '72, r. John Sturges, i. Clint Eastwood) 23.10 Film: We Shall Overcome (dram., Danska, '06, i. Bent Mejding) 1.20 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: Due madri per Ereo (dram., Finska-Švedska, '05, i. Topi Majanemi, Michael Nyqvist) 9.40 Tg5 Borza flash 11.00 Nan.: Providence 12.00 Nan.: Sodnica Amy 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Aktualno: Giffoni Film Festival 13.45 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Vivere (i. Federica Bianco, Carmine Scalzi, Brando Giorgi) 15.15 TV film: Ballando alla luna di set-tembre (dram., ZDA, '02, i. Jacqueline Bisset) 17.00 Tg 5 minut, vreme 17.05 Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) 17.35 Nan.: Carabinieri 4 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Film: Litigi d' amore - The Upside of Anger (kom., ZDA, '05, r. Mike Binder, i. Kevin Costner, Joan Allen) 23.30 TV film: Il mistero dell' annello (thriller, ZDA, '04, i. Anne Heche) 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Nan.: Off Centre 7.05 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena in trije obrazi usode (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio, 13.35 Quiz sport 13.40 Risanke 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 8i. Jason Priestley, Jennie Garth) 15.55 Nan.: Blue Water High, 16.25 15/Love 16.00 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Nate Richert) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol- frizzi, Giorgia Surina) 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor- mack, Debbie Reynolds) 20.10 Nan.: Renegade 21.00 Aktualno: Lucignolo Bellavita, 23.30 Il bivio (vodi E. Ruggeri) 1.20 Risanke 2.00 Odprti studio 9.35 Nan.: Bonanza 11.00 Nad.: Marina 12.05 Aktualno: Cerkve in spomeniki 13.05 Lunch time 14.10 Automobilissima 16.05 Nan.: Don Matteo (i. Terence Hill, Nino Frassica, F. Insinna) 17.00 Risanke 19.00 Šport 19.55 Športna oddaja 20.50 6 minut z Deželnim zborom 20.55 Dok.: Cesarska Kitajska 23.40 Film: Le furie umane del kung fu (pust., '78, i. Chiang Seng) LA 6.00 9.20 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.00 23.00 1.30 La 7 12.30, 20.00, 1.05 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Angelski dotik Nan.: Mai dire si Film: Amore e chiacchiere (kom., It., '57, i. Vittorio De Sica) Nan.: Osvajanje Zahoda Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call Aktualno: Kovček sanj Film: Il bell' Antonio (dram., It.-, '60, r. M. Bolognini, i. Claudia Cardinale, Marcello Mastroianni) Šport: Nemčija 2006 - Italija -ZDA Nan.: Star Trek If" Slovenija 1 6.25 6.40 6.55 7.00 7.10 9.00 9.05 9.30 10.00 10.15 10.30 11.00 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.10 15.45 16.05 16.15 16.35 17.00 17.40 18.25 18.40 18.55 19.35 19.55 20.45 21.20 22.00 23.00 0.40 1.35 2.20 (t Slovenija 2 ^ Tele 4 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 6.30 9.00 9.30 11.30 13.45 14.10 15.45 16.00 16.30 17.00 15.00 18.00 18.10 20.00 21.00 22.00 23.30 Zabavni infokanal 11.00 TV prodaja Zabavni infokanal Vrtiljak TV nad.: Vrtičkarji - Šah Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Majda Grbac Ars 360 Evropski magazin Slovenski magazin Mozaik Seja Državnega zbora Poročila Dediščina Evrope - Nad.: Elizabeta I. (VB, 1. del) Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet - Katastrofa v zraku: Hin-denburg in Challenger (VB, 1. del) Aktualno-informativna odd.: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Glas(be)ni večeri na drugem: Druga godba 2007 - Nurukane & Ba-yefall Gnawa Film: Skupinska slika z gospo (dram., Nem., '77, r. Aleksander Petrovič, i. Romy Schneider, Brad Dourif) 1.00 Dnevnik zamejske TV 1.30 Zabavni infokanal Koper Utrip Zrcalo tedna Eutrinki 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Iz popotne torbe: Bodice Gulimišek: Gozd Kratki dok. film: Zobni aparat Taborniki in skavti: Poučno in zabavno Razpoke v času: Junakinja zvestobe Dok.: Čudežni planet Slovenci v Avstraliji - Srečanja v Sydneyju Poročila, šport, vreme Dajnmo, naši! Nekaj m inut za popularno glasbo Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka Martina in ptičje strašilo: Aljaska Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih - Ajkec in umetnine iz kamna Pozabljene knjige naših babic: Sne-guljčica Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena serija: Pelikani z jezera duhov Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Nad.: Knez in dekle (Nem., '03, r. Richard Engel, i. Maximillian Schell, Rike Schmid, Wanja Mues) Osmi dan Glasbena odd.: V kadru (vodi Bernarda Žarn) Odmevi. Kultura, vreme, šport Dediščina Evrope - Nad.: Andora -med dvema ognjema Hum. nan.: Nikar tako živahno! Pelikani z jezera duhov Dnevnik 14.00 14.20 14.40 15.00 16.10 16.40 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.30 22.50 23.20 23.25 Čezmejna TV Euronews Resna glasba Dok.: Morska plovba Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov: Piran (pripr. Monika Bertok) Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Potopis Kulturni magazin: Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Športna mreža Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 12.00 Videostrani 18.00 Napoved dnevnika 18.05 Nja viža 19.25 Rally magazin 7 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Kraška hiša 22.30 Evropski omnibus 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni namigi z Andrejo Jernejčič; 12.00 Sporazumevanje nekoč in danes; Napovednik; 13.20 Glasbeni listi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 12. nad.); 18.00 S sluhom in srcem iščem zvok - Ustvarjalnost Stanka Jericija; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00 do 12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Vtis s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica s festivala Kontrada; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Do-roty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvo- nožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 16.30 Tema dneva; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45 Let 35 let; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilsko-promet-ne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 13.40 Nogomet; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevka tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Cede-rama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Rameau in Lullya; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert Evroradia; 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.0018.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 26 Nedelja, 15. julija 2007 DNEVNE NOVICE / RUSIJA - Poteza predsednika države Putin prekinil izvajanje varnostne pogodbe CFE Kremelj je prepričan, da nekatere okoliščine vplivajo na varnost Rusije MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal odlok, s katerim je začasno prekinil uresničevanje Pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (-CFE) v Rusiji. Odločitev naj bi bila po navedbah Kremlja posledica »izrednih okoliščin, ki vplivajo na varnost Ruske federacije in zahtevajo takojšnje ukrepanje«. Putin je že aprila zagrozil, da bo Rusija odstopila od pogodbe, če bodo zahodne države še naprej zavračale ratifikacijo CFE. V Kremlju so poudarili še, da ne morejo več trpeti položaja, ko Rusija spoštuje zaveze pogodbe, ostale podpisnice pa ne. Izrazili so tudi upanje, da jih bo ruska poteza pripravila k ratifikaciji CFE. Z ruskega zunanjega ministrstva sporočili, da moratorij na uresničevanje pogodbe še ne pomeni, da Rusija zapira vrata nadaljnjemu dialogu z državami Nata. »Trdnost ruske zaveze je odvisna od razvoja političnih in vojaških dogodkov ter od zmernosti v delovanju drugih držav podpisnic,« so še zatrdili na ministrstvu. Odzvala se je že tudi zveza Nato. Njen predstavnik za odnose z javnostjo James Appathura-i je rusko odločitev označil kot »korak v napačno smer«. »Člani zavezništva verjamejo, daje CFE pomemben steber evropske varnosti in bi radi pogodbo čim prej ratificirali,« je še dejal Appathurai. Pogodbo o konvencionalnih silah v Evropi, ki med drugim predvideva uničenje 60.000 tankov, vojaških vozil, letal in helikopterjev ter znatno zmanjšanje števila pripadnikov oboroženih sil, so leta 1990 v Parizu podpisale države članice zveze Nato in države Varšavskega pakta z namenom omejiti količino orožja v regiji. Zaradi razpada vzhodnega bloka so pogodbo leta 1999 v Carigradu prilagodili, vendar so jo do danes podpisale in ratificirale le Rusija, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina. Države zveze Nato je še niso ratificirale, ker naj Rusija ne bi izpolnila obljube iz Carigrada o umiku ruskih sil iz Moldavije in Gruzije. Moskva je konec maja zahtevala izredno srečanje, ker članice Nata pogodbe po njenem mnenju ne uresničujejo. Ruski predsednik Putin je tudi iz jeze zaradi ameriških načrtov za postavitev delov pro-tiraketnega ščita na Poljskem in Češkem že aprila zagrozil, da bo Rusija odstopila od pogodbe, če bodo zahodne države še naprej zavračale ratifikacijo CFE. Umik Rusije od uresničevanja pogodbe bi največji svetovni državi lahko omogočil kopičenje vojaških enot na njenih zahodnih mejah, a po mnenju ruskih varnostnih strokovnjakov gre bolj za sim- Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da mednarodne okoliščine postavljajo pod vprašaj vojaško varnost Rusije ANSA bolično povečanje pritiska na ZDA in ostale članice Nata v sporu glede protiraket-nega ščita kot pa za resnično vojaško zaostrovanje. Moratorij pa bi lahko pomenil odpravo rednih terenskih inšpekcij in pregledov vojaških strokovnjakov članic Nata nad premiki ruskih enot, ki jih predvideva CFE. Manj so zaradi tega zaskrbljene ZDA, saj razvoj dogodkov v ruski vojski spremljajo preko obsežne obveščevalske mreže. Od podpisa pogodbe leta 1990 število stalno nameščenih vojakov na območju med Atlantskim oceanom in Uralom zmanjšalo s 5,7 na tri milijone. V Evropi so se na odločitev ruskega predsednika, da začasno prekine uresničevanje Pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE) odzvali z zaskrbljenostjo. Med prvimi so se odzvale Nemčija, Poljska in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je izrazil zaskrbljenost in poudaril, da je CFE »osrednji del mednarodne arhitekture razoroževanja«. Kot je še dejal, »upa, da se bodo nadaljevali pogovori med mednarodno skupnostjo in Rusijo, kako oživiti pogajanja o CFE.« Poljska je izrazila obžalovanje in poudarila, da so države zveze Nato Rusiji ponudile konstruktivne predloge. »Od Rusije pričakujemo začetek dialoga,« je poudaril tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Robert Szaniawski. (STA) NA SEVEROZAHODU DRŽAVE V Pakistanu ubitiih dvanajst vojakov ISLAMABAD - Pakistanske oblasti so na severozahod države, ob mejo z Afganistanom, napotile na tisoče novih vojakov, da bi tako islamske skrajneže v regiji odvrnile od svete vojne proti vladi predsednika Per-veza Mušarafa zaradi napada na Rdečo mošejo v prestolnici Islamabad. V včerajšnjem napadu na vojaški konvoj pa je bilo ubitih 12 vojakov, 20 pa ranjenih. Severozahodno obmejno območje Pakistana, imenovano tudi plemensko območje, velja za zatočišče za domače in tuje islamske skrajneže. Regija je vse od leta 2001, ko se je Pakistan pridružil ZDA v boju proti terorizmu, tudi prizorišče številnih vojaških operacij proti talibanskim skrajnežem in pripadnikom mednarodne teroristične mreže Al Kaida. Državni sekretar na pakistanskem notranjem ministrstvu Kamal Šah priznal, da je bilo v osemdnev- nem obleganju Rdeče mošeje v Isla-mabadu ubitih tudi 15 žensk in otrok, kar so pakistanske oblasti prej zani kale. Pri pad ni ki pakistan skih posebnih enot so v sredo namreč z območja Rdeče mošeje odstranili še zadnje islamske skrajneže in tako končali osemdnevno obleganje mo-šeje in spo pade, v katerih je bi lo ubi -tih več kot 100 ljudi. V končnih spopadih - 35 ur trajajočem napadu pripadnikov elitnih poseb nih enot, ki se je začel v torek zgodaj zjutraj - je bilo ubitih več kot 50 skrajnežev in deset vojakov, 33 je bilo ranjenih. Med ubitimi je brat vodje Rdeče mošeje Maulana Abdu-la Aziza, Abdul Rašid Gazi, ki je bil po aretaciji Aziza najvišji klerik v mo šeji in je predajo odločno zavračal. Mušaraf je napad na Rdečo mošejo ukazal, ker so pogajanja z Gazi-jem o končanju osemdnevnega obleganja kompleksa propadla. (STA) PARIZ - Francozi včeraj praznovali državni praznik Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je med ljudmi vse bolj priljubljen državnik Nicolas Sarkozy je med Francozinjami in Francozi vse bolj priljubljen ANSA PARIZ - Fran cos ki predsed nik Nicolas Sarkozy, ki med državljani po zadnjih javnomnenjskih raziskavah uživa rekordno 68-odstotno podporo, je v letošnje praznovanje francoskega državnega praznika vnesel precejšnje število novosti. Na včerajšnji tradicionalni vojaški paradi po Elizejskih poljanah v Parizu so tako sodelovali vojaki iz vseh 27 članic Evropske unije, med njimi 32 pripadnikov častne enote Slovenske vojske, ostale slovesnosti ob prazniku pa so dobile bolj ljudski značaj. Na povabilo francoskega ministra za obrambo Herveja Morina so se vojaške parade udeležili obrambni ministri držav EU, med njimi tudi slovenski minister Karl Erjavec. Ze v petek, na predvečer francoskega praznika, so se obrambni ministri udeležili sprejema pri Morinu, na katerem je zbrane pozdravil tudi francoski predsednik Sar-kozy. Slovenija je bila letos v Parizu deležna še posebne časti, saj je slovenski vojak skupaj z vojakoma iz Nemčije in Portugalske na čelu ešalona članic povezave nosil zastavo unije. Slovenija je namreč skupaj z Nemčijo in Portugalsko v trojki predsedujočih držav EU. Na paradi je sodelovalo 900 vojakov iz vseh članic unije, med njimi 32 pripadnikov častne enote Slovenske voj ske. Sarkozy je na praznovanj povabil tudi predsedujočega EU, portugalskega premiera Joseja Socratesa, predsednika Evropske komisije Joseja Duraa Barrosa, predsed ni ka Evrop ske ga par la men -ta Hans-Ger ta Poetterin ga ter visoke ga predstavnika unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano. Včerajšnja vojaška parada se je začela s preletom 60 zračnih plovil iz vojaškega letalstva in mornarice nad avenijo Elizejske poljane ter trgom Concorde. Nadaljevala se je z mimohodom 4200 vojakov in policistov, 240 konjenikov francoske republikanske garde in 400 vojaških vozil ter motorjev. Med parado je bilo ves čas slišati Beethovnovo Odo radosti, himno EU. (STA) ITALIJA Sodniki preklicali protestno stavko RIM - Združenje italijanskih sodnikov je preklicalo enodnevno protestno stavko, potem ko je senat v petek odobril zakonski predlog pravosodnega ministra Cle-menteja Mastelle. Slednji je bil odobren z odločilnimi glasovi doživljenjskih senatorjev, kar je sprožilo običajne ostre proteste desne sredine. Vodstvo sodniškega združenja v izjavi za javnost izraža zadovoljstvo nad sklepom senata, ki dejansko ukinja sporno reformo sodnega sistema, ki jo je odobrila prejšnja Berlusconijeva vlada. Bo Italija spet dobila stranko PSI? RIM - Italija bo najbrž v kratkem dobila novo socialistično stranko, ki se bo imenovala PSI, kot stranka pokojnega Bettina Craxija. V to upa vodja SDI Enrico Boselli, ki je v projektu za oblikovanje nove stranke zbral socialiste iz leve in desne sredine. To sicer ni prvi poskus obuditve nekdanje PSI. Med tistimi, ki želijo obuditi PSI, je tudi nekdanji zunanji minister Gianni De Michelis, ki je nekaj let podpiral Silvia Berlusconi-ja, sedaj pa se znova politično približuje levi sredini. Zanimanje za ustanovitev nove socialistične stranke kaže tudi nekdanji levi demokrat Gavino Angius, ki velja za velikega kritika Demokratske stranke. Pokojnine: Prodi zmerno optimist RIM - Ministrski predsednik Romano Prodi upa in pričakuje, da bodo vlada in sindikati v naslednjih dneh dosegli sporazum o reformi pokojninskega sistema. Prodi se je včeraj obvezal, da bo vlada našla denar za reformo, ki še naprej povzroča razhajanja v levosredinskem zavezništvu. Minister Paolo Ferrero iz vrst Stranke komunistične prenove je medtem včeraj kritiziral zmerne stranke Prodijevega zavezništva, češ da zavirajo pravično pokojninsko reformo. ITALIJA - Promet V Kampaniji v 24 urah šest mrtvih SALERNO - Hoteli so na sla do led, a so naš li smrt. Gre za tri otroke, star e š est, des et oz. enajst let, ki so predsinočnjim umrli v strahoviti prometni nesreči, ko se je v avto, v katerem so se peljali skupaj s starši, zaletelo vozilo, katerega mlajši šofer je bil v vinjenem stanju. Dva otroka sta umrla pred prihodom v bolnišnico, tretji pa v bolnišnici v nočnih urah. Njiihovi starši in sestrica se nahajajo v različnih bolnišnicah. Zgodilo se je na avtocesti A30 med Caserto in Salernom v Kampaniji, kjer sta bili tako uničeni dve družini. S predsinočnjo nesrečo je v pičlih 24 urah na cestah te dežele število mrtvih naraslo na šest, vse žrtve pa so mlajše od tri -de set let. Poleg treh ome nje nih otrok so v treh različnih prometnih nesrečah umrli trije mladeniči, stari dvajset, sedemnajst oz. ose min dvajset let. / PRIREDITVE Nedelja, 15. julija 2007 27 RAZSTAVE I FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ MittelFest 2007 Danes, 15. julija ob 17.00, cerkev sv. Frančiška / »D'un tratto nel folto del bosco«, povzeto iz romana Amosa Oza. Režija: Roberto Piaggio. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 18.30 / »Dare al buio (la fine)«, Letizia Russo. Projekt in režija: Renzo Martinelli. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, (ponovitev). Trg pred stolnico ob 20.30 / »Boyarina Morozova«, glasba Rodiona Shchedri-na, dirigent Boris Tevlin. Športna palača ob 22.30 / »Circus hi-story/cirkus istorija«, zamisel, režija, koreografija in kostumi Sonja Vu-kičevič. Jutri, 16. julija ob 18.00, Veliki samostan / »Triangolo degli schiavi«, tradicionalna ljudska glasba iz Apulije, Poljske in Nigerije. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 20.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev). Kamnolom Tarpezzo (Špeter) ob 20.00 / »Per la carta universale dei diriti dell'uomo«, na sporedu so štiri točke. V torek, 17. julija ob 18.30. cerkev sv. Frančiška / »Slum«, režija Milvia Ma-rigliano. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, koreografija in izvedba Josef Nadj. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 21.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev). Športna palača ob 22.30 / »Paradise of the heart Labyrinth of the World«, Skutr (Martin Kukučka, Lukaš Trpišov-sky), zamisel Miloslav Klíma. V sredo, 18. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »4.48 psychosis«, Sarah Kane, režija Desislava Shpatova. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, (ponovitev). Trg pred stolnico ob 22.30 / »Sarà una bella società«, zamisel Shela Shapira in Edmonda Bersellija, režija Ruggero Cara. V četrtek, 19. julija ob 19.00, gledališče Ristori / »È vietato digiunare in spiag-gia, "Ritratto di Danilo Dolci"«. Tekst Renato Sarti in Franco Pero, režija Franco Pero. Športna palača ob 21.00 / »Anima se-parata«,koreografije Emija Greca, režija Pieter C. Scholten. Trg pred stolnico ob 22.30 / »Progetto Nion, "Not in Our Name"«, glasbeni in orkestralni projekt Claudio Cojaniz. V petek, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola. Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino. Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di Gramsci«, Pier Paolo Pasolini. *ÉÊi s V soboto, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini. Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea. Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Štivičic, režija Matjaž Pograjc. Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev). Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozartband«, na sporedu Mozartova glasba. V nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle. Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia. Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris. Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto. Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Ru-menie!«, tradicionalna romunska glasba. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« Danes, 15. in v torek, 17. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: . Jutri, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Petek, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov. Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava. V nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Mednarodni festival operete The Gershwins': »Porgy and Bess«, dvorana Tripcovich / Ponovitve: danes, 15. julija ob 17.30. Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / V petek, 20. in v soboto, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30. MittelFest 2007 Cerkev S. Maria dei Battuti ob 18.30 / »Dare al buio (la fine)«, Letizia Russo. Projekt in režija: Renzo Martinelli ■ FOLKEST Ob 21.15 Jutri, 16. julija, Videm, na gradu / Francesco De Gregori, Italija. V torek, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba. V sredo, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija. V četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA. V soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska. V nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB. V ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec. V sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska. PORDENON Vila Manin V soboto, 21. julija / Björk, koncert v okviru trbiškega glasbenega festivala No Borders. TRBIŽ ■ GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS V sredo, 18. julija / Amos Lee. V petek, 20. julija / Negramaro. V nedeljo, 22. julija / Pino Daniele. V nedeljo, 29, julija / Gotan Project. _SLOVENIJA_ TOLMIN Sotočje V torek, 17. julija ob 16.30 / Metal Camp 2007 - Sepultura, Deadsoul Tribe, One Man Army, Converge, Prospect, Sadist, Animosity idr. V sredo, 18. julija ob 16.30 / Metal Camp 2007 - Doro, Dismember, Kor-piklaand, Die Apokalyptischen Reiter, Disillusion, Vreid, Deadlock idr. AJDOVŠČINA Kašev letni vrt Danes, 15. julija ob 20.00 / Primož Grašič, Nikola Matošič in Drago Gajo jazz trio. IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv V soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski. V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V torek, 17. julija ob 21.00 / Koncert opernih arij - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castriota Skenderbeg. Solisti: Galija Gorčeva, Martina Gojčeta Silič, Branko Ro-binšak, Marko Kobal, Sašo Čano. PIRAN Punta V četrtek, 19. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer ciganske glasbe: Koko in Mandovi. Vstop prost. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav Danes, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: še danes, 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 10.00 do 18.00. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Kulturni dom: do 31. julija je od 9.00 do 13.00 odprta razstava slikarja Jeronima Lopesa. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umet- nosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija«. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer. ROŽEK Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja Guido Katola. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (14. 7. 2007) Vodoravno: Mapam, arnika, Abano, Zlatan, lanišče, Mara, atom, strel a, korak, Aon, K. I anatom, San, Monika Seleš, amaro, Aden, starinokop, R. L., povelja, Amaleki-ti, Cardinale, donator, bog, dar, Aleksandrov, Lomm, Bibione, Tim, Romita, A. E., Anand, tropine, Ine-mann, Ratko, pratež, rabinat; na sliki: štandrež. 28 Nedelja, 15. julija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem je obsežno anticiklonsko območje Nad Alpami in Sredozemljem je območje visokega afriškega izvora. Tudi pri nas je ozračje stanovitno. zračnega pritiska. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje suh in zelo topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 Dolžina dneva 15.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 04.51 in zatone ob 21.19 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. Po nižinah bo zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev, takrat se umaknite v senco in se izogibajte večjim naporom, pijte dovolj tekočine in uživajte lahko hrano. -/^T-^ MORJE Morje mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.49 najnižje -74 cm, ob 11.49 najnižje 39 cm, ob 17.02 najvišje -9 cm, ob 22.28 najnižje 47 cm. Jutri: ob 5.22 najnižje -72 cm, ob 12.24 najvišje 42 cm, ob 17.47 najnižje -10 cm, ob 23.02 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............30 2000 m...........17 1000 m...........25 2500 m...........14 1500 m...........21 2864 m...........11 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER SERVIZI IMMOBILIARI PONUJAMO NEPREMIČNINE V SLOVENIJI IN ITALIJI. VEČ O OGLASIH V SLOVENIJI NA SPLETNI STRANI www.artes-immobiliare.com 34151 Opčine (TS) - Narodna ulica, 40 - Tel. in faks: 040 2158112 rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/34 CELOVEC O 16/34 TOLMEČ O 15/27 TRBIŽ O 14/26 o 11/30 KRANJSKA G. XT VIDEM O ¡^ 16/33 O PORDENON 17/32 ČEDAD O 17/32 o 13/32 S. GRADEC GORICA O O N. GORICA 15/33 O TRŽIČ 12/33 _ O KRANJ O LJUBLJANA 16/34 POSTOJNA O 11/31 KOČEVJE CELJE 14/34 O MARIBOR O 15/33 PTUJ O M. SOBOTA O 15/34 N. MEST015/33 O ZAGREB 17/34 O REKA 20/34 ^NAPOVED ZA DANES Povečini bo pretežno jasno in vroče. Nekaj več kopaste oblačnosti bo v popoldanskih urah v Alpah in v predalpah, kjer bo manjša možnost posameznih ploh ali neviht. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Danes bo jasno in vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj C. O GRADEC DOPIS IZ PARIZA - Plesalec Marlin Nyakamo Ples kot del življenja Pogovor s kamerunskim umetnikom o plesu, kulturi, navadah idr. Zaključuje se zimska sezona in se začenja poletna. V Parizu ponovno žuborijo predstave, razstave in raznorazne aktivnosti. Tako sem se prejšnji teden na seminarju pogovorila s plesalcem Marlinom Nyakamom iz Kame-runa. O plesu, kulturi, navadah, razlikah... »Ples. Ne spominjam se, kdaj sem začel. Mama mi je večkrat rekla, da sem plesal že v trebuhu: komaj je bila glasba, že sem veselo brcal. Kot otrok sem stal no pos ne mal od ra sle, nadaljevalo se je na vašlih veselicah, sledila je ples na sku pi na v šo li in ko sem imel se de -mnajst let, sem bil že solist v »Ballet national du Camerun« (Kamerunški nacionalni balet). Šlo je vrtoglavo hitro. Starša me kljub uspehom nista podpirala, ker sta si želela, da bi dobil »pravo« službo, recimo uradniško, toda kmalu sta uvidela, da bo moja pot drugačna. Leta 1990 sem ustanovil skupino »La calebasse de disco Yak's« in istega leta sem dobil zlato medaljo kot najboljši plesalec in najboljši koreo-graf, ki jo podeli FENAC - Festival National des Arts et de la culture du Camerun (Nacionalni kamerunški festival umetnosti in kulture). Naslednji korak je bila Evropa: Richard Martin je prišel v Yaounde po nove talente in me izbral za štipendijo v Franciji. V Parizu sem zjutraj hodil k baletu, popoldne na sodobni in zvečer na afro ali jazz; želja po novem mi ni dala miru. Tudi v Kamerunu sem študiral različne plesne tehnike, toda Pariz nudi veliko več. Sicer niso bile vse spremembe lahke, nekatere so bile tudi grenke. Na primer, v Afriki je ples del življenja, pomemben del vsakdana: ple-šeš, poj eš in igraš tudi doma, ko si vesel, žalosten, jezen, razočaran... To se je v Evropi izgubilo. In izgubilo se je tudi ustno izročilo. Pri nas na podeželju se še veliko učimo z ponavljanjem in imitacijo, v Evropi se vse zapisuje. Največjo razliko pa sem občutil glede človeških odnosov, počutil sem se osamljenega. Razlog ni bil le v tem, da sem v Ka me ru nu po znal sko raj da vse, tu je bolj vsak za se. Ta je vsaj mo -ja izkušnja. V Parizu sem srečal veliko plesalcev, ko-reografov in kmalu so prišle ponudbe za delo. Tako se je na primer začelo dolgoletno sodelovanje z Georgem Momboyem, danes priznanim plesalcem in koreografom s Slonokoščene obale. Sledil je Montalvo (priznani fran cos ki ko re o graf) in mno gi dru gi. Po šte -vilnih izkušnjah sem se odločil, da bom usta- novil svojo skupino in rodila se je »La calebasse« (buča oz tradicionalna posoda iz buče). Prva predstava »Récréation primitives« (Primitivna rekreacija) je imela neverjeten uspeh, bil sem presenečen. Še bolj sem bil ponosen, ker sem kot prvi afriški koreograf nastopil v gledališču Chaillot, enem izmed najpomembnejših v Parizu. Sledila je »Liberté« (Svoboda) in sedaj pripavljamo že tretjo. Danes gostujemo po celem svetu, ravnokar smo se vrnili z Japonske. V svoji predstavah obravnavam univerzalne teme. Predvsem ne maram vloge »Afričana«, ki stalno stoka nad svojo preteklostjo in nad revščino. Afrika ni samo lakota in revščina, imamo veliko lepih stvari, le da mediji raje igrajo na druge strune. Interesi pač. In obratno, tudi tu je veliko revščine, česar pa v Afriki ne pokažejo, zato tudi ljudje mislijo, da so tu nebesa in hočejo po vsej sili v Evropo. Ko smo pri stereotipih: okoli Afrike in afriških plesov jih je kar nekaj. Afrika je ogromna, veliko je etnij, kultur, jezikov in torej plesov. Kaj bi bil recimo seminar evropskih plesov? Potem glede tradicionalnih plesov: slednji so res vezani na določena dejanja - na primer setev, žetev - ali ključne prehode v življenju - rojstvo, smrt, pu ber te to, ven dar se tu di ti v ča su spre -minjajo. Sicer, kdor se ukvarja z afriškimi plesi, je nujno, da pozna tudi pomen plesov. Tradicija, poznavanje tradicije je zelo pomembno, ker je kot okostje telesa, kot korenine drevesa. Baobab živi dolgo, ker ima močne korenine. Drug par rokavic je tisto, kar imenujemo sodobni afriški plesi, ki so mešanica tradicionalnih plesov in drugih tehnik. Ne vem, zakaj bi morali ostajati afriški plesi nespremenjeni ali nedotakljivi. Vse se v času spreminja in tudi afriški plesi, tako kot afriška družba, imajo pravico do razvoja. To ni monopol Za-ho da. Predstave, oder... Še vedno pa rad učim, kontakt z ljudmi je nekaj posebnega. Ljudje radi pridejo na naše seminarje, ker se sprostijo, razvedrijo. Afriški plesi dovoljujejo, da se tudi začetniki zabavajo. To se mi zdi pomembno, da se ponovno najdeta igrivost in užitek, na ka te ra se več krat po za bi. Vsak trenutek v studiu ali na odru je zame edinstven. Vsakič je drugače, neponovljivo. Ples je življenje.« Jana Radovič