.VA GORICA I OBLAST. JSTOJNA PRIMORSKI DNEYHIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZESVILJc Uto VI - o a o /1/n.v Poštnina plačana v gotovini ^ 1 /.‘j/. UO-Jj; Spcdizlone In abbon. post I gr_ ftmprej je treba načelno rešiti vprašanje predstavništva držav v OZN Cena 15 lir Jugoslovanski delegat podpira britanski predlog resolucije - Politični odbor nada-,1 je splošno razpravo o sovjetskem predlogu o „odpravi nevarnosti nove vojne, nad vsem ali in ki Vsem 'j™ a“ pa skoro nad m?™ tirzavmm ozemljem in ki stv» Podporo večine prebival- kontr^l3 S naSin> da so ta deti ( ■' ° *ast ifJ podpora vi- vanski rin?ga /načaia- Jugoslo-dain t tielegat je poudaril, da ši in resolucija najpravilnej-VnraS tvarnejši odgovor r.a JPrašanja predstavništva kate-kon w . žave članice OZN in stavni*0 J'a vprašanje pred-LR Kitajske. obuo^s je poudaril, da tih »Ja ?r' Posameznih delega-lln Dri ri st,,.;;.- _ .______ •_ Bin v, - dlskusiji o tem vpraša-VJ °0Jazen, da so spremembe Dritici?mih. tiržavah nastale pod b0,‘:?°ra in pod neposredno in Wb . j° intervencijo v notra-r‘. 'a tako bo tudi v bodoče, oj, 3. tem se ne sme zatiskati Um }n se ne smejo postavljati ^eine ovire, ki lahko samo teoa J0, ne morejo pa prekiniti razvoja. ncu svojega govora je felc«. poudaril, da je treba na-!t»‘p.re5itev o vprašanju pred-QZ>j a Poedinih držav v hi ^ sprejeti čimprej zato da 6tavf-,ta rešitev tudi čimprej se ctl*no uporabila, t..j, da bi žtv= TS1i.° vprašanje prestavni-a LR Kitajske. p * * * C/Učni odbor je danes nada-Vjet.i. sP'ošr.o razpravo o so-•adnr61T Predlogu resolucije o 5e favi nevarnosti nove voj-repitvi miru in varnosti j? narodi«. leEatJe govoril britanski de-enak ,enneth Your.ger, ki je kvedst- or novozelandski in govoru1 delegat, ki sta za njim stujjaa, poudaril, da ne zado-kakr,i° “Pobožne resolucije)), ‘'Vezi 50 one’ ki jih Sovjetska bi rtr.i,?redl°ži vsako leto, da la, štokholmskega ape- la j -d^al Your.ger, je dovolj deistvu 2 njegove hinavščine l‘ko »t«, d,a 8a je podpisalo ve-ŽoTeii ° ljudi na Severni 6«Dr»„iV Fasu- ko je ta dežela ta Sva • Jala oklepne divizije napadalno kampanjo, e _ ,s‘ališča Sovjetske zveze eneroii °.rstvu nad atomsko ko ie dejal, da bo t0 lah-s®reiei ' samo če bo Moskva todnj da se poveri medna- tie i‘.°rganizaciji naloga stal-Skih ,Pekcije jn vodstva atom-kl zahiVarr‘' Sovjetska zveza, žitev i Va sorazmerno razoro-W (nji ■. a 25.000 tankov in šti-V jen ^°ne vojakov, vključenih aibenii vitih divizij. Dalje je 5* udeležShn3etSk-° odklanjanje fQdrih pri delu medna- ?0sPodB«itanov’ ki tež'j° ?° *Ultu™ kem- socialnem in , m napredku, legat lli je. govoril sirski de-Vjrair.n je svetoval naj se io s J”?ia o razorožitvi načne-'ializTpmcr.ega stališča v spe-ta mb organih: v komisiji brisi*. Tskq energijo in v ko-ttje, a klasično oboroževa-bjer- .ir'ia je namreč naklo-Nn 2družitvi obeh komisij) fliki T^oldanski seji je ame-k^tizjv . g'1! Warren Austin attiačii 1 s,?vietsko politiko in ^lucilr, ^vjetski načrt kot re-®epih • ki spada «v vr9to le-Jben katerih pravi na- ,bih Pod vidno maso ^egova 'j D®jal da bo rc,ti delegacija glasovala , ,skcmu predlogu. rti. je .nat0 o resoluciji rti okazala svojo željo do mi- W.iu v* J ? Soviii;i'v in Pripomnil, da &r'a alpaka zveza lahko pod-besedo te resolu-\teni Dl bili njeni nameni b?°ge ilstin dajal. da so K^alh narodov, ki i ™"al; vsi izvajati, sle-Bii rprst« >Srd*lno mednarodno J?: 2. ’’ nad atomsko ener- Jtvani resnigna razorožitev; 3 >bpdpa povedkih pravic; 4. bar hieja- P^^va idei preko Ifeim ii!?rb* Proti vsem nbul^T1,!rl revščini; 6 .le giv]Jaožondh dežel; 7. zvt- ^iski rt ,jske ravni-bavn^tiloži1 T5al Benegal Rau t- 'tov „11 resoluciio za usta-^narodnega fonda '‘bvS^rodnn ^e' d:a ie razbitje Itvi^ilo u Ra ravnotežja po-athiTP-lskr, > d'Ji nečloveško td[)aien0 _ aven, predloži] je "«a t«;h,,cli°- ki nai bi bniNd * * * SNrf*®? komisija OZN blihiJa, ]e pripravila novo •Itli /-.‘» Predlaga glavni t “Cii , ' 07kt R glavni lšk(,? la ’ nai Pozove A-račr-eiJ5 v Palestini, naj * V aeposredne raz- kriljU in s podporo OZN, da se mirno uredi vprašanje arabskih beguncev. Poročilo pravi tudi, da stanje premirja ne more trajati za vedno in da je potrebno zamenjati ga s stalnim sistemom, ki naj omogoči vzpostavitev ustaljenosti in harmonije na Srednjem vzhodu. Za to pa predlaga ustanovitev nove države na ozemljih, ki jih Arabci imajo za svoja. Pri tem poudarja tudi, da so Arabci in Zidi malo napravili, da bi z ene in z dru ge strani razpršili nezaupanje glede ureditve sporov, ki naj bi temeljila na iskreni volji do sporazuma in sprave. Seja ministrov Marshallovih držav PARIZ, 26. — Danes se je sestal v Parizu ministrski svet držav Marshallovega načrta. Navzoči so bili finančni ministri držav članic in med njimi novi britanski zakladni minister Gaitskell. Na dnevnem redu je vprašanje liberalizacije izmenjave za 75 odst., o katerem niso razpravljali r.a seji 6. oktobra. Predstavniki 18 držav Marshallovega načrta bodo morali izjaviti, ali so pripravljeni medsebojno sporazumeti se o novih olajšavah za dotok na njihove notranje trge tozadevnih proizvodov. Gre r.gmreč za načrt ustanovitve enotnega evropskega trga in svobodnega obtoka raznega blaga. Na koncu popoldanske seje so načeli samo prvo točko dnevnega reda zaradi ugovo- ra Holandske, ki se upira nadaljnji liberalizaciji izmenjav preden velike evropske države ne znižajo svojih carinskih tarif, ki so za male države previsoke. Kriza v avstrijski socialistični stranki DUNAJ, 26. — V dunajskih političnih krogih kroži vest, da bo v kratkem prišlo do sprememb v krogih avstrijske socialistične stranke. Kaže namreč, d-a na kongresu stranke, ki bo 2. novembra, ne bodo več izvolili dr. Schaeria za predsedpika stranke, to pa zaradi njegovega stališča med nedavno stavko. Za njegove naslednike imenujejo državnega svetnika Pittermana in ministra za notranje zadeve Helmerja. 1 udi v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 26. — List «Neue Zeitungo glasilo ameriške nad. zorstvene komisije, -javlja, da je bilo širjenje informacij jugoslovanske aganci e «1; njuga na sovjetskem področju prepovedano z ukazom' vlade nemške dfm°kratične republike. Na podlagi tega ukaza bodo morali poštni uradi Vzhodne Nemčije nadzorovati vsebino pisem te agencije in ta pisma uničiti. „Dan ujetnikov" v Zahodni Nemčiji BONN, 26. — V vsej Zahodni Nemčiji so danes praznovali «Dan ujetnikov« Združenja bivših ujetnikov so priredila razne manifestacije. Predsednik z ..hodne nemš„-e republike Heuss je v govoru po radiu pozval vse države, v katerih so še nemški ujetniki, nai jih osvobodijo ter naj dajo točna pojasn la o obsojenih in o mrtvih. Hc-uss je izrazil upanje, da bo OZN to vprašanja ugodno rešila. Tudi parlament se ie sestal na svečani seji. Adenauer je v svojem govoru dejal, da zahteva zahodna nemška vlada od OZN, naj noši'e posebno komisijo v Sovjet:ko zvezo, ki naj prouči usodo Nemcev, ki so t m internirani. Nato je Adenauer pozval francosko vlado in ljudstvo, «naj se revidirajo procesi proti bivšim vojakom v Nemčiji, ki so bili obsojeni. Zahvalil ce je n-to angleški :n francoski vladi, ki sta izvedli splošno revizijo obsedb. Dalje se i- zahvalil jugoslovanski vladi, ki je osvobodila vojne ujetnike, ter izrazil upanje, «da se bedo vrnili tudi tisti, ki so bili v tej državi obsojeni«. Danes so v Metzu obsod-fli na smrt kapetana nemške vojske Horsta Kolrepa, k,j U bil odgovoren za pokol 120 civilistov maja 1040. Muslimani v FLRJ proti zaru in feredži BEOGRAD, 26. —- Po nedavni objavi zakena v LR Bosni in Hercegovini o prepovedi nošnje feredže, starega muslimanskega ženskega oblačila, ki je simboliziralo nekdar.jo podrejenost in zaostalost muslimanskih žena, se je . v drugih krajih Jugoslavije med musli-mansk:m prebivalstvom m-čn<> razširilo gibanje za odpravo tega oblačila. V a- tonomni oblasti Kosovo in Metohija kjer je večina pr bivalstva — okoli 500,000 — š:p‘arske narodnosti in muslimanske vere, prirejajo številne sestanke, na katerih muslimani, posebn.-, žcr.e. zahtevajo od vlade LR Srbije, v katere sestavu je ts oblast, naj sprejme zakon o nrepovedi nošnje zara jn feredže. Sovjetski funkcionar prosi zavetišče na Švedskem STOKHOLM, 26. — Švedske, oblasti potrjujejo danes, da so dovolile zavetišče na Švedskem do 30. novembra bivšemu Članu sovjetske komisije Za reparacije na Finskem Ivanu Martinu. Sovjetsko poslaništvo v Stokholniu ni v zvezi s tem napravilo še nobenega koraka. UKAZ ČETAM LR KITAJSKE NAJ OSVOBODIJO TIBET \r Se o suveren Italije nad Kitajsko poslaništvo v Novem Delhiju ne ve nič o tem - Izredna seja indijske vlade - Indija predlaqa!a avtonom jo Tibeta v okviru Kitajske LONDON, 26. — Sigmund Schreiber, poljski konzul v Londonu Je podal ostavko na svoje službeno mesto. Angleško vlado pa je zaprosil za zavetišče. BEOGRAD, 26. — V okviru petletke so doseaaj zgradili v Makedoniji tri nove bolnišnice in osem dispanzerjev proti tuberkulozi. Vedno več ameriškega orožja se pošilja v Francijo in Indokino JBocli se bo v ZDA pogajal v zvezi z načrtom o nemški oborožitvi Hudi boji okrog JLaokaja v ludokini - Sovi umiki francoskih det PARIZ, 26. vlade, predvsem pa na željo ministra za državno obramčo Modla je danes zju.traj francoska narodna skupščina začela obravnavati francoska vojaška vprašanja. Posebno pa o podaljšanju obvezne vojaške službe, glede katere je nedavno francoska vlada sklenila, da Se podaljša od 12 na 18 mesecev, fem vojaškim vprašanjem bo posvečenih 5 sej. Minister za obrambo Moch je med debato o zaken-u o podaljšanju vojaške službe dejal, d,a bo oborožitveni načrt oal Franciji 10 divizij 1951. leta, 15 leta 1952 in 20 leta 1953. Polovica teh sil, je dejal minister, bo mobiliziranih, druga polovica pa bo lahko mobilizirana v treh dneh. Kar se tiče stroškov je Moch omenil, da so ZDA že nakazale 20 milijard frankov za prvo trimesečje 1951. Drugo nakazilo pa bodo ZDA dale Franciji, ko bodo v ameriškem kongresu razpravljali o amei iškem proračunu. Moch je poudaril, da je general Marshall že sklenil, pospešiti pošiljanje orožja v Indokino. Količine orožja, ki ga pošiljajo v Francijo, pa se stalno večajo. Kar se tiče notranje varnosti, je Moch napovedal, da bodo v kratkem izdalj nove ukrepe za preprečitev sabotaže v vojski. Nadalje je Moch dejal, da bodo 9 francoskih divizij uredili po ameriškem vzorcu, eno Pa bodo opremili izključno le s francosko o-premo. Ponoči po debati o nemškem oboroževanju je narodna skupščina odobrila vladni načrt o ustanovitvi skupne evropske vojske pod enotnim poveljstvom, v katerega bi bili vklju- Na zahtevo I čeni nemški oboroženi oddelki, ne da bi zato Nemčija imela lastno državno vojsko in svojega obrambnega ministra. Ta načrt je Skupščina odobrila s 343 glasovi proti 225, zavrnjeni pa so bili predlogi neodvisnega poslanca Serrea. dalje poslanca Capitanta in od skupine kmetov. Angleška vlada je načelno sprejela francoski načrt. Uradni krogi pravijo, da strokovnjaki na anglečkem zunanjem ministrstvu (is simpatijo« proučujejo seda.i ta načrt. Plevenovi predlogi o oborožitvi Zahodne Evrope so bili danes predmet razgovorov med Achesonom in francoskim poslanikom Bonnetom, Ro sestanku je Bonnet izjavil predstavniku tiska, da je Achesonu razložil pomen Plevenovih izjav in izrekel upanje, c’a bodo države članice atlantskega pakta ugodno sprejele francoski predlog. Danes popoldne je pred odhodom v New York, ki er se bo udeležil konference 12 ministrov držav atlantskega pakta, minister za državno obrambo Jule® Moch izrazil upanje, da bodo zavezniki razumeli in cenili vzroke, ki so narekovali francosko stališče. Ti so: potreba izgradnje Evmoe, njene obrambe in nrem-ečitev obnove nemškega militarizma. * * • SAJGON, 26. — Boji okrog Laokaja so se danes poostrili. Glasnik francoskih vojaških krogov je izjavil, di so boji blizu Laokoia osredotočeni v glavnem okroe Banthet«, ne-Va: km od Lacka!a vzhodno od 'evega b ega Rdrča reke Vendar pa, da so v te boj-, zapleteni vmo prednji oddelki viet namske vojske. Francosko topništvo strelja 14. Prav proti tem se sedaj po- sedaj na zbirališča vietnamskih oddelkov v zal dju. Glasnik, ki je omenil tudi da sedaj naoadalei pripravljajo splave v Fulo in da vse kaže, da mislijo prekoračiti Rdečo reko s splavi ter ob-ti francoske postojanke s severnovzhodne smeri proti Laokaju. Laokaj sam leži ob vhodu v dolino Rdeče reke, 250 km sevemoza-hodno od Hanoja in nadzoruje not v bogato področje ustja Rdeče reke. Glasnic je izjavil, da vietnamske čete pronicajo vzdolž ceste št. 13. Ta crsta, ki mika vietnamska vojska. Danes zjutraj pa je bil napaden francoski vlak vzdolž progo Hue-Kvangiri v osrednjem Vietnamu Na progi so eksplodiral« mine. zaradi tega se je iztirilo ret vozov. Na pomoč so Francozi poslali oklepni vlak._ Poročajo tudi da se je povečala vojaška dejavnost na področju Samtevua v Lacsu. Vietnamska poročevalska agencija javlja, da sa se z~č li boji proti Francozom v osrednjem Anamu in v Košinšini na skrajnem lugu Indokine. V se vije med gorami, veže Ha- | zadnjih mesecih so bili glavni noj z Dinhlapom, 150 km se-vernovzhodno in drug« frm-coske postojanke vzdolž črte, ki teče proti vzhodu d-o morja. Zaenkrat imajo francoske čete še popolno nadzorstvo nad to cesto. Kratko francosko poročilo javlja, da so sP morale francoske čeie v džungli okrog Laokaja. ki ie vzhodna točka nove francoske obrambne črte umakniti na nove obrambne položaje. Do francoskega umika je prišlo danes po močnem bombardiranju s strani oddelkov vietnamske vojske. Francozi so z pustili Ba- thet, utr:e-no postojanko 6 mi'j vzhodno o’ Laokaja in so se sedaj utr* dili ob setečiu rek Namti in Rdeče reke. Poleg tega so zaznamovali nova pomembna premikanja vietnamskih oddelkov r.a vhodnem bregu Hano-ia vzdolž kolonialne ceste št. 4. Prav tako le ogrržen položaj utrdb Dinhlep, Tienjen in Moncaj, ki so edkie velike trdnjave še v francoskih rokah 160 milj od kolonialne ceste št. spopadi med okupacijskimi četami in oddelki osvobodilne vojs'-e v Tenkinu. Agencija poroča tud’, da so se francosk« čet« umaknile iz nekaterih postojank v osrednjem Anamu. Ta umik se te izvršil zaradi mnčoega pritiska vietnamske voisk« okrog obalnega m-sta Hue Ogorčenj boji so tudi na nodročju ustja reke Mekong juž"o od Sajgona. V Sajgonu je general Juin nr«d rd^odom z LtaFm v Francijo dejal, da bo Francija lahko z ameriško romoč!n pr«, migala vietnamsko vojsko in ohranila I"dokin0 v svoii posesti. General 1, opozori tudi "a potrebe ustanovitve močne Baodajeve vojske. Minister •T*nn Lptournecu na je skozi Sajgon odpot val na s-verno bojišče MADRID. 26. — Zaradi dolgo-fralne hude suše so omejitve pri dobavi e’ektričoesa toka, ki so jih uvedli 10. oktobra, še hoij no-ostrili. Stroge kazni so določene z? vsakogar, ki bo unorebHa! e-lektrične peči ali kuhalnike In uro*1 inrtustriFem. ki ne bodo spoštovali novih določb. CUNKING. 26. — Enote ljudske armade Kitajske so dobile ukaz za začetek 'operacij za osvoboditev Tibeta. Agencija Nova Kitajska poroča, da sta izdala Biro Komunistične partije Kitajske za jugozafradno Kitajsko in glavni štab 2. operativne armade politična navodila enotam, ki so dobila ukaz, da vkorakajo v Tibet in osvo-bede 3 milijone prebivalcev Tibeta ter utrde obrambo zapad-nih meja Kitajske. Po teh navodilih morajo enote ljudske armade, ki napredujejo proti Tibetu, osvoboditi narod Tibeta in doseči združitev vse Kitajske. Iz uradnih virov poročajo danes, da je sama LR Kitajska priznala «neko premikanje čet na ozemliu ob vzhodnih mejah Tibeta«. Na drugi strani pa v Novem Delhiju ni bilo nobenega potrdila o prekoračenju tibetanske meje po kitajskih četah V Novem Delhiju je kitajsko poslaništvo izjavilo, da nima nobene vesti o domnevanem nrekoračen.iu tibetanske meje. Poudarilo je samo premikanje čet hRzu meje med Sinkjangom in Tibetom. Indijska vlada se jo d*nes zjutraj sesala na izcedno sejo, da prouči kitaisko roročilo o prekoračenju t-betanske meje n0 kitajskih četah V uradnih Terog-h, kjer so včeraj bdi še '•kentični glede verjetnosti teh v'-ti. so s“daj prepričani o njih resničnosti Vtis k’ ga je ta ves* nanrVla v Drihfiu, j- v-lik V urad~ih krogih poudarjajo, da n» moro ostati In-d!ai brezbrižna glede usode d-ž^le, s katero ima 3000 km dolgo mejo, p^s°bna ker je b'V ta korak izvršen s-daj, ko je tibetanska driesacila uri pogajanjih v Drlhim s^rejrla, da ”e pogajanja nadaljujejo v Pekingu. in je tud.i tja rdnotovda. Izključujejo, da bi Indija nodvz-la vojaške ukrene, ver-tetno b.-, samo s'orila potr-bn« korak« v Pekingu, d’’ bi dosegla mirno reš'tev; Omeniti je 'reba, d« je Indija p-ediao'ls. nai bi bil Tibet neodvisna vmesna država, ali z drug:mi besedami povedano, imel nej bi avtopomjio v okviru kitaj- sk« r‘ Publike. Poročajo, da je tibet-nska delegacija, ki je prispele v Knlkuto izlavila, d« b,-> kljub t«mu nadaljevala svojo pot v Peking. AmerFka d.eles-cije pri OFN ni hotela kommfr ti m~-rebitnih ukrepov, ki bi bdi snrejeti v zvezi s nrek«r" čeni em tib-ta^skih meh Glasnik j« delal, da ne ZDA ne OZN nista bili formalno obveščeni o prekoračenju tibetanskih meja po kitajskih četah. Dansko vladno krizo povzročilo surovo maslo KOPENHAGEN, 26. — Socialdemokratska vlada je sklenila podati ostavko, ker je ostala v manjšini v parlamentu. Ministrski predsednik Ked-toft je sicer šel k kralju in podal ostavko, toda kralj je pozval vlado, naj že naprej opravlja svoje dolžnosti, dokler se ne bo našla rešitev. Vlada je to sprejela. Voditelja opozicije liberalec Erik Eriksen in konservativec Ole Bioern Kraft se bosta jutri sestala s kraljem in se posvetovala o možnosti sestave, nove vlade brfz socialdemokratov. Socialdemokratska vlada je podala ostavko, ker je odklonila odpravo racioniranja surovega masla. Liberalci in konservativci, H so v opoziciji, hočejo namreč takojšnjo odpravo racioniranja tega živila. Opozicijski časopisi se sprašujejo, zakaj naj Danci dobivajo samo po 20Q g surovega masla in 1 kg margarine na mesec, čeprav je Danska največji proizvajalec surovega masla. Vlada je namreč opravičevala ta ukrep g tem, da bi bil z ukinitvijo racioniranja surovega masla ogrožen danski izvoz. Pri glasovanju je vlada ostala v. manjšini. Novo vlado, ki bi imela večino v parlamentu, bo zelo težko sestaviti zaradi sedanjega razmerja strank. Beremo v «Gazzetta Uf-ficiale«, v.olume lil, No. 20 bis« od 15. oktobra 1950 v dekretu conskega predsednika dr. Gina Palutana pod številko Div. J, N.o 11419/8867-1 od 14. septembra 1950: «11 Sindaco del Comune di BOLZANO e tenuto a provve-dere a tutti gli adempimenti preseritti dalFart. III. Sez. 3 ! delTOrdine No. 53, sopra cita-1 to e alla notificazione del pre-I sente decreto alTinteressato«. 1 Isto se ponavlja 12 naslednjem dekretu Div. I No. 11419/8867, ki je objavljen v istem uradnem listu na strani 10. Zopet v istem uradnem listu štev. 5 beremo dekret istega conskega predsednika Div. I. No. 11419/12857: «Vis ta la domanda prodotta in data 15 luglio 1950 dalla Sig.ra MACORSICH (Machor-zhich) Margherita in FUL-GHERI fu Agostino e di &io-vanna Micus. nata a Trieste il 19 aprile 1902 e residente a Cagliari, Viale S. Avendrace No. 165. tendente ad ottenere a termini delTart. 2 del R.D.L. 10 gennaio 1926, No. 17, la ri-duzione del proprio cognome di nascita nella forma italla-na di Marc ošini. Accertato che ...» Itd. Ali se spominjate, kako je rektor trtaike univerze Cam-marata svojeiasmo edokazo-vals suverenost Italije nad STO. Kakor vidimo, je conski predsednik »dokaze» šovinističnega rektorja začel enostavno uveljavljali in sicer očividno s tihim pristankom Zavezniške vojaške uprave. Sedaj namreč razumemo, zakaj je gen. Air ep rektorju iz Sicilije ob priliki omenjenega dokazovanja — molče stisnil roko. Kako bi bilo sicer mogoče, da tržaški conski predsednik uradno lahko nekaj ukazuje županu iz Bolzana? In kako bi bilo mogoče, da isti predsednik lahko uradno izpremi-nja priimek osebi iz mesta Cagliari nič bliže kot na Sardiniji, kjer je ta oseba rezi-dentna, kjer to lahko storijo samo tamkajšnje oblasti — vse seveda na podlagi še vedno veljavnega fašističnega zakona o izprem:njanju slovanskih priimkov? De Castro miri... Citatelji se gotovo spominjajo, da so pred nekaj dnevi tržaški italijanski šovinisti začeli streljati iz vseh svojih topev, kj se jim pravi: Legu Nazionale, Istrski CLN, Com-pagnia Volontari Giuliani e Dalmati itd., potem ko so či-talj o Daviesovih izjavah, Lombardovem obisku v Zal grebu z ugankovanjem s tem v zvezi. Prvi strel je tedaj seveda izstrelil sam tajnik Istrskega CLN prof. Diego De Castro s svojim člankom v «Giornale di Triestes. No, med tem je bi! De Castro v Rimu in včeraj je po prihodu v Trst objavil članek na istem mestu v istem časopisu, kjer pravi, da ni vzroka za razburjanje in zaključuje: aPercid: calma; nulla brucia o sta per bruciare«. To se pravi: Oba lisjaka — Sforza in De Gasperi — že vesta, kaj delata. Da, saj ju poznamo. Kajne? Gospodu profesorju pa svetujemo mrvo več doslednosti — vsaj jprividne! Manevri so zaključeni Štiridnevni manevri so se včeraj zjutraj zaključili o Banah. Enote BETFORA (tako se namreč imenujejo angleške operativne vojaške enote v coni A) so premagale enote TV armadnega zbora države »Fantrsias pod poveljstvom generalpolkovnika Jakoba Ljubljane ... Non se ne parla pilil Pač! Mussolinijev fašist Ulisse je čitateljem svoje keminformi-stične »V nit ds iz Trsta «?-> enkrat dokazalt, da je bilo s temi manevri «ponovno deka-zanns, kako ie Tito prešel v tabor imperialistov. Seveda ne gre pri tem za neumnost fašista Ul-sseia, temveč za kominformistiino linijo v Italiji in v Trstu. Glede politične linije zapad-nih imperialistov, pa sj bomo ob tej priliki, ko so vri Banah premagali generalpolkovnika Jakoba Ljubljano, zapomnili, da njihovi predstavniki v OZN er.o govorijo, medtem ko njihovi predstavniki na Tržaškem ozemlju drugo delajo. lužni Korejci na manrižiirslu mefi ■»■■BBMMtaBKMBBBMMPMM——il——8———M——rar.Ul'>Mll M—ggCCPIIIB— IW> IIIIHI 50 tisoč Američanov in Južnih Kore;cev se izkrcalo v Vonsanu - Ameriška vojska ne bo napredovala do mandžarske meje - Protest zunanjega ministra Ljudske republike Kitajske zaradi kršitve kitajskega zračnega prostora po ameriških letalih KOREJSKA FRONTA, 26. — Prednje straže 6. južnokorej-ske divizije so po napornem pohodu v gorah in skozi snežene viharje, ki so zajeli vso Severno Korejo, dosegle man-džursko mejo blizu Sosana. Tudi glavnina te divizije bo v najkrajšem času dosegla mejo. V Vonsanu pu so se izle reali Američani in Južni Korejci. Tu so se ped poveljstvom generala Almonda izkrcal] 7. ameriška pehotna divizija, brigada SPOR V SARA8AT0VI STRANKI Saragat podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta RIM, 26. — Danes se je sestalo vodstvo Saragatove stranke. Saragat je podal poročilo in govorjl o vzrokih, zaradi katerih tii prišlo do združitve socialdemokratov. Govoril je nato o svojem sporu z ministrom Lombardom. Tg spor je nastal zaradi različnega ocenjevanja vladne gospodarske politike Saragat obsoja ministra za zu* nanjo trgovino, da si je prevzel obveznosti do vladnega predsednika, ne da bi se bil prej posvetoval z organi stranke. Dalje se Saragat pritožuje, da bo Lombardo v ZDA glasnik gospodarske politike, s katero se njegova stranka ne strinja. Neki list piše, da je Lombardo odpotoval v ZDA, ne da bi se bil posvetoval s Saraga-tom. Dalje je pustil za De Ga-sperija brez vednosti Saragata osebr.o pismo, v katerem izjavlja, da se povsem strinja z gospodarsko in finančno politiko vlade, in to ravno v trenutku, ko je Saragat v glasilu stranke objavljal članke proti tej politiki. Na koncu svojega poročila je Saragat izrazil namen podati ostavko na mesto tajnika stran, ke, toda njegova ostavka ni bila sprejeta. Jugoslovanske nabavo živil WASHINGION, 26. — Departmaji za' poljedelstvo je včeraj javil, da je prodal Jugoslaviji 44 milijonov funtov fižola, deset milijonov funtov jajc v prahu in dva milijona funtov mesa. Sneg m mr3z BONN, 26. — Prejšnjo noč je na Bavarskem zapadel sneg. V pogorju Harz je temperatura padla na —6 st. Celzija. Prvič je letos zapadel sneg tudi na Tirolskem v Avstriji. Snega Je zapadlo za 10 cm. Temperatura znaša —10 sl. mornariške pehote in druge južnokorejske enote ali Skupno 50 tisoč mož. Vzdolž vzhodne obale pa je divizija Kapitol dosegla kraj Tanšon, 120 km severnovzhodno opremljene in izvežbane Hočiminhove enote pognale francoske sile ne samo iz Tajngujena pač pa tudi iz Tajlinha ter iz važne in močne trdnjave Kaobanga. Kaolang je četrta močnejša utrdba, katero so Francozi v zadnjih dveh mesecih izgubili v severni Indokini. Po velikem porazu v Kaobangu so se morale francoske enote umakniti tudi iz Tatkea in Našana, po zadnjih vesteh pa iz Langsona in drugih manjših postojank na vietnamsko-kitajski meji ter So morale vzpostaviti novo obrambno črto na ustju Rdeče reke okrog Hanoja. Računajo, da so Hočiminhove sile prebile tako imenovano francosko obrambno črto na kitajski meji v dolžini 200 milj. Zaradi teh uspehov je Hočiminh čestital svojim vojakom in napovedal, da bodo Francoze izgnali jZ vse Indokine. Razumljivo je, da so v tako hudih bojih francoske in Hočiminhove sile utrpele težke izgube. Agencija «France Presse« poroča, da znašajo Hočiminhove izgube 8 tisoč mož, v katere je treba šteti samo vietnamske izgube pri Dongkea (16. in 17. septembra) In one V bojih pri Kaobangu. Na drugi strani pa 50 Francozi uradno priznali, da je sa- mo v bojih za Kaobang izginilo 73 francoskih častnikov, 292 podčastnikov in 2739 vojakov. To pomeni, da je bilo pri Kaobangu uničenih 5 francoskih bataljonov. Velik poraz francoskih čet v Tonkinu je izzval veliko nezadovoljstvo v Franciji. «Le Monde« na pr. piše, da je bil Umik iz Kaohanga «dramati-čen m drag«. Umik iz Kaobanga, piše dalje «Le Monde«, se je izvedel v takih okoliščinah, da ni mogoče sumiti o tem, da imamo opravka z dobro izvežbano in opremljeno vietnamsko vojsko. Zaradi teh zadnjih neuspehov francoskih kolonialnih čet V Indokini je francoska vlada poslala tja generala Juina, ki spada med najboljše strokovnjake za kolonialne vojne, in ministra za prekomorske posesti Letoarneaua. Oba bosta proučila položaj in nato poročala vladi o stanju v Indo-Kini. Najnoveiši poraz francoskih sil v Indokini je imel za posledico 19 t m burno debato v francoski narodni skupščini. V zvezi s tem je bilo predloženih šest interpelacij. De- gaullistični poslanci so obtožil; vlado, da ie kriva porazov v Vietnamu, ker ni preskrbela potrebnih sredstev za uspeh vojnih operacij. De-gaullisti so poudarili, da je nedavni poraz pri Kaobangu «največji poraz v francoski kolonialni zgodovini«. Komunistični poslanci 50- zahtevali odpoklic ekspedicijskega zbora iz Indokine, ukinitev sovražnosti in začetek pogajanj s Hočiminhom, ker so za to dani pogoji. Medtem pa niso komunistični poslanci v svojih interpelacijah in govorih zahtevali, da se priznata Indokini popolna svoboda in neodvisnost, pač pa so zastopali stališče o »vietnamski državi y sklopu francoske zveze«. Parlamentarna skupina francoskih progresistov je prav tako zastopala stališče, da so razgovori s Hočiminhovo vlado edini izhod iz sedanjega položaja v Indokini. Ta skupina je zahtevala mirno rešitev zato, ker stane Francijo vojna v Indokini dnevno okrog milijardo frankov. Po burni debati je parla- \S»' fijP •Muen g 8akan 'iPtuNG NgmnbtnKi O ro» LAOKAJ ;:-tajping^ 'Sienboot v J?nvoK- %Tu'enkv^ !^n ^*** Vanbu *Ten3 Uunghoo VgcjW0 *Net •ftSon Viefham »ti.do • Ion OOaBanG •Soj NAMDIMMI *5 ornfo/ ^inh~b'nh ment izglasoval zaupnico vladi in jo pooblastil, da nudi francoskim silam v Indokini kar največjo pomoč za nadaljevanje vojne, S svoje strani pa so ZDA obetale ~ P° francosko ameriških razgovorih v Washing-tonu — da bodo do konec tega leta poslale v Indokino skupino lahkih bombnikov, največji del kredita, katerega Je ameriški kongres izglasoval za vojno pomoč državam na Daljnem vzhodu, pa da bodo Izkoristili za pošiljanje vojnega materiala francoskim četam v Indokini. Predsednik Baodajeve vlade Tanvanhu je še zahteval, naj ZDA osnujejo narodno vojsko 400.000 mož «za reševanje Indokine«. ne napredovale do mandžarske meje W ASHINGTON, 26. — Na tiskovni konferenci je Truman izjavil, da bodo Južnokorejske sile napredovale v Severni Koreji do mandžurske meje, ameriške sile pa r.e bodo prodrle tako globoko na severnokorejsko ozemlje. Na vprašanje, ali je Sovjetska zveza povzročila eksplozijo drugih atomskih bomb po prvi eksploziji, ki jo je Truman javil 23. septembra 1949, je Truman dejal, da nima o tem nobenih informacij. Dalje je predsednik izjavil, da ima r.amen sklicati izredno zasedanje obeh zbornic še pred 27. novembrom, pripomnil pa je, da ne more še povedati, ali bo to zasedanje pred ali po volitvah, ki bodo 7. novembra. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o Stassenovih izjavah, da misli ameriška vlada pristati na sprejem LR Kitajske v OZN po volitvah, je Truman odgovoril, da podobnih informacij ni dal on. Harold Stassen je namreč izjavil, da bo vojna na Koreji zaman, če bodo ZDA pQ volitvah dovolile Maocetungovira predstavnikom vstop v OZN. Stassen pravi, da bo LR Kitajska povečala pomoč Vietnamu, čim bo razveljavljen veto stalnih članov Varnostnega sveta. Stasserj izjavlja tudi, da bi morali Francozi dovoliti v daljšem a v naprej določenem roku popolno neodvisnost Indokini. Dejal je, da naj bi državni departmar: podvzel v tem smislu korake pri francoski vladi. Slavnostna otvoritev novega sedeža spodnje zbornice v Londonu LONDON, 26. Danes zjutraj so uradno otvorlli novi sedež spodnje zbornice. Zgradili so jo na prostoru, kjer so bombe nemškega letalstva med vojno porušile staro. Ob tej priliki so spregovorili predsednik vlade Attiee, voditelj opozicije Churchill in voditelj liberalne opozicije. Eissnhower poveljnik severnoatlantske vojske? WASHINGTON, 26, - Na sestanku poveljnikov glavnega štaba atlantskega pakta v Wa- shingtonu proučujejo vprašanje mehanizma komande atlant-ke vojske ter razsežnost te vojske ter q poveljniku vrhovnega štaba. PRIMORSKI DNEVNIH Globok vtis otvoritvene predstave SNG Mirko Božič, “Umik,, - drama v šfcrih dejanjih Ce je kriterij neke umetnine | Srečkov brat, ki je obenem poleg njenih 'oblikovnih kvalitet tudi njena notranja, človeška resničnost in če je posebej še vrednost zgodovinske drame odločujoča tudi njena zgodovinska verodostojnost, potem bomo priznali mlademu hrvaškemu pisatelju Mirku Božiču, da je ustvaril s svojo dramo eUmiks močno odrsko in umetniško prepričljivo delo. Naval Hitlerjeve vojske na 'Jugoslavijo ni povzročil samo zloma stare državne tvorbe in njene vojske, marveč je strahotna ideologija nacizma in fašizma sprostila tudi nezasli- mož lepe Mire, s katero imata otroka, Miro zalezuje Novakov nekdanji sošolec Vilko, ki si jo želi za ženo. Vilko je fra Ber. nardov prijatelj in prav tako krvoločen ustaš, ki ga dela njegova sentimentalna zaljubljenost v Miro samo še bolj gnusnega. Dogajanje se razvija z izredno naglico in napetostjo in dejansko nam ves čas da s svojo živčnostjo občutiti bliža-nje partizanske vojske. Končno se Nemci in ustaši odločijo za umik, a prej še skušajo vtisniti mučenemu prebivalstvu svoj poslednji grozoviti pečat. f . ; PRIZOR IZ III. DEJANJA DRAME »UMIK«. sane strasti sovraštva in krvoločnosti, ki so se stopnjevale do pravih orgazmov krvavega opoja. Morda najogabnejši in človeško najbolj zavržen pojav je bilo ustaštvo v tako imenovani nezavisni državi Hrvat-ski, ki je zavzelo ponekod, zlasti v. Bosni in nekaterih predelih Dalmacije, obliko organiziranega množičnega pofcolj a Srbov in vseh, ki niso bili s to klavsko ideologijo enih misli. Zato je pomenilo narodno osvobodilno partizansko giba-nje še posebej v teh, preaelih pravo odrešeništvo, ki se mu je moral pridružiti vsakdo, ki je količkaj človeško čutil. Nepobitno zgodovinsko dej. stvo je, da so bili mnogi katoliški Samostani, zlasti samostani frančiškanov, v tistih krajih organizacijski centri ustaštva. Ze tedaj, ko je razpadala stara jugoslovanska oojska, so izvedeli domov vračajoči se vojaki, da se ustaši oborožujejo v samostanih, že v časih stare Jugoslavije izpremenjenih v tajne orožarne, in da se pripravljajo na po/colj. Božičeva drama nas popelje naravnost v tak samostan v nekem kraju Dalmacije, ki ga ie njegov predstojnik, ki je obenem namestnik ustaškega lo-gornika, o. fra Bernardo, napravil za možgansko središče ustaškega gibanja svojega okra. ja. Tja se stekajo vse javne in tajne niti ustaštva, tja prihajajo in tam se zbirajo ustaški agenti, a tja prihajajo tudi preprosti in neuki ljudje, ki upajo najti pri duhovnih bratih tolažbo in zaščito pred strahotami nacističnega divjanja. Leta 1943. smo, za časa ene izmed številnih partizanskih ofenziv, ko ni preostalo ustašem in Nemcem drugega, kot da se u-maknejo pred prodirajočimi partizani. Aktivisti so odnesli, iz mesteca, kjer je samostan, dinamo, da je ostal kraj brez električnega toka. Zato so u-staši in Nemci polovili številne osumljence, ki jih zdaj zverinsko mučijo, da bi izdali, kam so skrili električni stroj. Zlasti so mučili mladega aktivista Srečka Novaka, ki se mu končno posreči pobegniti med prevozom in sicer v same vrtove frančiškanskega samostana. Samostan obkolijo ustaši in Nemci. Toda begunca skrije stari zvonar Stjepan, ki so ga ustaši oslepili zato. ker je izjavil, da ne more gledati njihovega pokolja nedolžnih Srbov, — in sicer v cerkveni zvonik. Eden izmed voditeljev partizanov je Fra Bernardo se najprej odloči da bo ostal in pričakal partizane, misleč, da so vsi vidni dokazi njegovih zločinstev zabrisani. Ko končno partizani obkolijo kraj, hoče tudi on pobegnili, toda njegov, poskus je zaman, ker so partizani presekali vse izhode, in bo tako mo- KOLEDAR OE 1951 BO KORISTEN SVETOVALEC IN INFORMATOR ZA VSAK DAN NAŠEMU ČLOVEKU, MEŠČANU, POSEBNO PA KMETU ZA GOSPODARSKE, KMETIJSKE, DAVČNE IN DRUGE DNEVNO KORISTNE STVARI. IMEL BO TUDI POUČNE ČLANKE O VSEH PANOGAH NAŠEGA ŽIVLJENJA IN O DOGODKIH V SVETU. NAROČITE SI GA PRI KRAJEVNIH, OKRAJNIH ALI RAJONSKIH POVERJENIKIH ZA KOLEDAR OF ALI PA NARAVNOST PRI OF, UL. R. MANNA 29. POLEG KOLEDARJA PREJMETE ZA ISTO CENO SE TRI KNJIGE PREŠERNOVE knjižnice. silovito dramatičnost, ki je spremenila avtorjevo zamisel v meso in kri. Potek igre ni obstal, dejal bi. niti za trenutek. Kljub naglemu odvijanju prizorov je režiser posvetil veliko skrb detajlom, ki so se smotrno vključevali v celotni okvir igre. Posebno skrbna, psihološko pre- mišljena in skoraj povsod tudi dognana je bila interpretacija posameznih likov. Režija Božičevega «Umika» pomeni za mladega režiserja Babiča nov uspeh in nedvomen vzpon v njegovem umetniškem razvoju. (Nadaljevanje na 3. strami) V NEDELJO 29. OKTOBRA konferenca ZAM V nedeljo 29. t. m. z začetkom ob 8 bo v dvorani na stadionu «Prvi maj« konferenca Zveze antifašistične mladine za cono A Tržaškega ozemlja s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Volitev delovnega predsedstva 3. Politično-organizacijsko poročilo 4. Diskusija 3. Zaključek Med opoldanskim odmorom (ob 14.30) bo na malem stadionu telovadna akademija, zvečer ob 20 pa kulturna prireditev. Vsa mladina kakor tudi ostalo občinstvo je vabljena, da se udeleži popoldanske in večerne prireditve. mit HOM ENI)« UmUSIMM PEKOISU flEUVOEV Pekovski delavci v borbi za svoje pravice Vsi pekovski delavci na skupščino, ki bo v torek 31. t. m. V torek 31. I- m. bo na sedežu Delavske zbornice, s' Ul. Duca d’Aosta 12 enotna skupščina vseh pekovskih delavcev, ki so jo sklicali predstavniki treh sindikalnih organizacij. Ker je položaj kategorije pekovskih delavcev zelo resen, poziva glavni " odbor Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev vse svoje : člane kot tudi ostale' pekovske delavce, da se te skupščine v čim večjem številu udeležijo. Skupščina je važna predvsem zato, ker bodo na njej sindikalni predstavniki podali kratek izvleček o poteku dosedanjih po. gajanj za dosego-nove delovne pogodbe, ki bi uresničila vše upravičene zahteve pekovskih delavcev; prav tako pa si bedo na skupščini pekovski delavci začrtali smernice za nadaljnjo borbo v obrambo svojih interesov. Cim več bo pekovskih delavcev, ki se bodo te skup- nLa,i"rz Železnica v industrijsko pristanišče" ral dajati odgovor za svoje zločine. To je v najsplošnejših potezah ogrodje Božičeve drame tiUmik». Delo je napisano z dramatično silovitostjo, ki rase od dejanja do dejanja in od prizora do prizora. Zlasti učinkovita sta drugo in tretje dejanje. ki se dogajata v cerkvi. Morda je tu pa tam kak detajl odveč, mogoče je ta ali ona karakterizacija neke osebnosti presplošna in preveč nedoločena, toda v celoti vidimo pred seboj žive, ostro očrtane človeške like, v katerih tiči dramatična napetost kakor eksploziv. Tudi zgradba drame odgovarja na splošno dobrim dramatičnim principom. Jože Babič je položil v režijo Preveč lepa in topla je bila letošnja jesen, da bi se Tržačani spomnili na prihajajočo zimo in z njo v zvezi na slabo vreme. Močna burjaf ki se je pojavila v sredo, nas je spomnila, da stojimo pravzaprav že pred novembrom ter da je zato kaj malo upanja, da bi imeli še nadalje kaj lepih vremen. Včeraj je burja pokazala, da zna še «pihati». Iz vremenskega poročila je razvidno, da so dosegli nekateri sunki bur je celo hitrost 96 km na uro ter da se je tudi temperatura precej znižala. Tržačani, ki mraza že niso bili več vajeni, so morali potegniti na dan vso svojo z’insko garderobo, da so se za silo ubranili ostrim sunkom bur je ter se zavarovali pred dežjem, ki je ves dan nepretrgoma padal. Marsikdo se je z žaletjo spomnil, kako se je še pred kratkim jezil nad vročino ter si je na tihem želel, da b: bilo še sedai nekaj tiste vročine, ki jo je bilo v poletnih mesecih preveč * * * Seveda pa pojav močnejše burje nikoli ne mine brez posledic, ki so pogosto za marsikoga vse prej kot prijetne. . Prva znanilka bližajoče se zime si je prvi dan sposodila in ponagajala železničarjem, ki so imeli vso noč obilo dela, da so popravili to, kar je ona zakrivila. Na-Tei je oredv*orai-šnjim okoli 20 v bližini Stiva-na odnesla streho nekemu vagonu tovornega vlaka 5914, ki je vozil iz Tržiča proti Trstu. Streha je padla na sosednji tir in tako povzročila zamudo dveh vlakov. Tako je vlak DD 47, ki vozi iz Trsta v Rim, odpeljal s 27minutno zamudo, vlak 4700 iz Tržiča v Trst pa privozil na glavno postajo v Trstu s 15minutno zamudo. Točno opolnoči istega dne je burja zagodla enako šalo nekemu vlaku na nabrežinski postaji, zaradi česar je imel vlak 1651 nič manj kot 68 minut zamude. Končno pa je včeraj ob 6.45 zjutraj v bližini Sesljana odkrila kar tri vagone vlaka 6045, ki je vozil z Opčin proti Tržiču. Na srečo ni bilo nobene človeške žrtve, materialna škoda pa še ni ocenjena. Po stopnicah je padla Z nekim policijskim avtomobilom so včeraj ob 14 pripeljali v glavno bolnišnico 44-letno Violeto De Marchi iz Androne dei Falchi 2, ki se bo' morala zaradi poškodb po zgornjem delu telesa zdraviti od> 7 do 30 dni. Zdravniškemu osebju ortopedskega oddelka, kamor so jo sprejeli, je povedala, da je v vojašnici civilne policije v Ul. Tor S. Pietro po naključju tako nesrečno padla po stopni- . Področje 2avelj, kjer pri-|s 4 jeklenimi mostovi v dolžini 1696 ni. Urejujočo- nadalje tudi 212 m dolg predor pod Skednjem, odrezanih je več vzpetin in narejenih -nekaj nasipov. Po načrtu, dejkopčne .-ureditve bi bilo treba -izyrtati - j&’ 740 m dolg pravljajo bodoče ((industrijsko pristanišče» je zvezano z mestom s samo eno in sicer eno?, tirno železniško progo, kj služi obstoječemu pristanišču • jn mestnemu industrijskemu pod- sko leto izdelali podrobne načrte za gradnjo nove 8 km dolge proge, ki bo vezala žavelj-siko pristanišče z glavnimi, tržaškimi ranžirnimi postajami. Da bi se izognili predragih predorov se drži načrt trase obstoječega tira. Dela, ki so še v teku, bodo do konca izravnala več vzpetin; nadalje grade zidan in železobetonski viadukt roč ju obeineijš. Zaip .sp. že lan- (ipredor .. pod .Pantalej-manskem. Hrlbcna.. r" t^. ,,,. .1'..'. - ..Po tako jzravpami novi- progi bo lahko ena lokomotiva prepeljala 1000 togi Iv primeri z največ 190 tonami na poprejšnji progi ter bo. tako povečan dnevni makstmi^n tovorov od 2000 na 20.000 tdn. Dela bodo trajala še prihodnje leto, (Slika kaže nekaj od 46 lokov viadukta nbve zveze).' ščine udeležili, tem večja je možnost, da bodo že v kratkem dosegli zaželeni uspeh. Iz dosedanjih pogajanj je jasno :razvidno, da se delavci zavedajo svoje moči, ki izhaja iz sedanje razdeljenosti v vrstah delavskega razreda ter da hočejo to svojo premoč čim bolj izkoristiti. Ta svoj namen so pokazali tudi pri zadnjem poizkusu, ki je težil za tem, da bi prišlo do mirne rešitve spornega vprašanja. Kot smo namreč že poročali, je urad za delo predlagal, da bi si predstavniki sindikalnih organizacij obenem z delodajalci ogledali delo v eni izmed tržaških pekarn ter na licu mesta ugotovili u-prayičenost zahtev pekovskih delavcev. Sindikalni predstavniki so na ta predlog takoj pri. stali ter izjavili, da bodo sprejeli vse odločbe, ki bi sledile temu ogledu. Nasprotno pa so delodajalci z vso odločnostjo ta predlog odbili, češ da bi tak način ne mogel privesti do rešitve položaja. Namesto da bi urad za delo vztrajal, pri svojem prvotnem predlogu ter delal na tem, da bi ga tudi delodajalci sprejeli, je pa svoje stališče popolnoma spremenil, čim je videl, da se s tem ne strinjajo delodajalci. Sel je celo tako daleč, da je na prihodnjih sestankih popolnoma «pozabil» na ta predlog ter ga v nobeni priliki ni niti omenil. Zato lahko upravičeno rečemo, da nosi eno glavnih odgovornosti' pri zavlačevanju rešitve spornega vprašanja pekovskih delavčev prav urad za delo, ki ni znal izvršiti svoje naloge v iskanju kompromisnih rešitev, ki bi zadostile zahtevam pekovskih delavcev. V tem tednu se je že večkrat sestala novoizvoljena komisija, ki jn sestavljajo člani sindikalnih organizacij, urada za delo in delodajalcev. Kljub vsem naporom sindikalnih predstavnikov, da bi prišlo do mirne rešitve spora, so delodajalci vztrajali pri svojem stališču ter niso hoteli razpravljati niti o enem . izmed najvažnejših vprašanj, kot na primer, o vpra-’ šahju nadbrodukcije ter q določitvi višine navadne proizvodnje.. Sindikalni predstavniki seveda niso hoteli v svojih zahtevala popustiti in tako so se. vsa ta pogajanja zaključila brez vsakršnega uspeha. Predvideno je, da se sestane omenjena' komisija tudi v teh dneh, vendar ni veliko upanja, da bi na prihodnjih sejah delodajalci spremenili svoje stališče. KOLEDAR ^iedaiUce - Petek 27. oktobra Strumencij, Srebra Sonce vzide ob 6.37, z34onfu°a 17.01. Dolžina dneva 10.24 nr?,. vzide ob 17.22, zatone ob s.Ji. Jutri sobota 28. oktobra Simon, Mila KOLEDAR OF ZA LETO 1951. Tudi v I. okraju se je začelo' pretekli teden vpisovanje naročnikov koledarja OF za leto 1951 s tremi knjigami Prešernove knjižnice za ceno 350 lir. Razdeljene so bile pole za vpisovanje naročnikov, ki so jih tovariši in tovarišice prejeli na odborovih sestankih, ter si zadali nalogo, da jih čim prej izpolnijo. To delo so nekateri že tudi izvršili in vrnili pole izpolnjene, zahtevajoč druge. V nobeni družini naj ne manjka. koledar OF za leto 1951 s tremi knjigami, ki bodo izšle že prihodnji mesec.Naroč-nine se sprejemajo vsak dan tudi na sedežu OF I. okraja, v Ul. Machiavelli št. 13, II. SKIOPTICNO PREDAVANJE V DIJAŠKEM DOMU Danes, 27. t. m. bo ob 18.30 v Dijaškem domu, Ul. Buonarroti, film in kulturno predavanje o »Dnevu slovenske kulture«, K predavanju so vabljeni tudi člani Društva slovenskih srednješolcev in ostali dijaki. PROSVETNA DRUŠTVA PD «S. Jenko« obvešča svoje člane in prijatelje, da bo danes 27. t. m. društveni sestanek ob 20.30 v Ul. R. Manna 29. Obenem bo pričela poslovati knjižnica. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH priredi jutri, v soboto, 28, t. m., ob 20.20 v Franklovem kulturno predavanje. Predaval bo prof. Penko Tene. Ob koncu predavanja bomp videli tudi dokument;rni film' o dnevu slovenske kulture, kjer so nastopali tudi Bar-kovljani. Na to predavanje so vabljeni vsi delujoči in podporni člani ter drugi prijatelji društva NOČNA SLUŽBA LEKARN V mesecu oktobru imaio sle deče lekarne n čno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16; De pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnast>ca 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Sked n ju imata stalno nočno službo. KINO Rossetti. 16.30: can t. m, isti ameriški sporedom. STRELSKE VAJE NA BAZ VIŠKEM IN SESLJANSK STRELIŠČU TRST, 26. (AIS) - Na baškem strelišču bodo streIjfl lahkimi strojnicami 27. o 1950 od 8.00. do 17.00. ure. Na sesljanskem strelišču bodo s ljall s protiletalskimi strojnica 30. in 31. oktobra in L 2- in novembra od 8.00. do 17.00. 3. Prva seja odbora za novoletno jelko ljo in trdno odločnostjo bomo tudi letos dosegli, da bo ((Novoletna jelka« uspela ter ostala kot neizbrisen spomin v srcih naših otrok. Da se dh z do- Tudi letos mora novoletna jelka osrečiti kar največ tržaških otrok bro vaijo m trdno odločnostjo storiti m/nogo, nam je dokaz že Včeraj popoldne je bila na sedežu ASIZZ v Ul. Ruggero Manna prva aeja pripravljalnega odbora za ((Novoletno jelko«, katerega sestavljajo člani vseh množičnih organizacij, in sicer: Ema Tomažič, Giordano Sorta, Majda Ruperta, Zala Lu-j;a, Alma Reschittz, Ivanka Grgič, Lucija Smuc, Stanislav Bole,'Emil Gombač, Nuaa Bučar, Edoardo Boltar, Ema Starc, Ludvik Pernarčič, Neva Lukeš, Milka Pahor, Ljubo Ceme, Boštjan Žagar, Danilo Turk, Luciano Favretto, Zorka Kosovel, Zvonimir Lasič, Marija Sonce, Franc Brus, Nila Scam-perle,’Marij Sila, Nives Tomasa, Milena Žigon in Lojzka Ce-foohin. Sejo ie ©tvorila tov. Alma Resohitz, ki je poudarila pomen »Novoletne jelke«. Izjavila je da se vsi zavedamo pomena in važnosti »Novoletne jelke«, s ... _____ _ katero so naše organizacije že cah, da je pri padcu dobila zgo-1 pretekla leta nudile toliko ve. raj omenjene poškodbe. Iseljla in pomoči najpotrebnej- šim tržaškim otrokom. Tudi druge organizacije pripravljajo vsako leto nekakšna obdarovanja, katerih namen pa ni enak namenu, ki ga,ima ((Novoletna jelka«, temveč je njih glavna cilj pritegniti otroke v svoje vrste, iz katerih bi nekoč izšli kot dobro «vzgbjeni» šovinisti. Naša skrb pa je, da mislimo na vse tiste otroke, ki so izgubili starše y narojno-osvobodilni borbi, katerih Očetje so danes brezposelni, ali pa nimajo možnosti, da bi jih vzdrževali, za otroke revnih staršev in seveda tistih staršev, ki se že leta in leta neustrašeno borijo v vrstah demokratičnega prebivalstva. Tudi letos bodo razne organizacije uporabile vse mogoče špekulacije, da b; jim njihovo obdarovanje čim bolj uspelo; zato pa mora biti naše delo za uspeh ((Novoletne jelke« čim boljše in čim bolj uspešno. Odbor za ((Novoletno jelko« stoji letos seveda pred' velikimi težkočami; toda z vo- lil. DOPOLNILNI POVIŠKI Ce je stanovanje — poslovni prostori so tu izvzeti — oddano, ali če se bn oddalo v podnajem, snv zaračunati lastnik najemniku poleg poviškov, ki smo jih navedli, še poseben do polnilni povišek; ta znaša pri stanovanjih brez opreme ali če se odda v druge kakor stanovanjske namene, polovico, prj podnajemih opremljenih stanovanj pa eno tretjino razlike med zakonito najemnino, ki jo Dlačuje prvi podnajemnik (podnajemnik glavnega najemnika), in zakonito najemnino, ki jo dolgujp lastniku najemnik. Ce znjša torej n. pr. zakonita najemnina najemnika po novem predpisu 3000 lir, podnajemnikova pa 3600 , lir, sme lastnik povišati najemnino najemniku na 3200 lir, če gre za opremljeno stanovanje, oziroma na 3300 lir, če d,te za neopremljeno stanovanje. Tudi tak povišek mora lastnik naznaniti naiemniku s priporočenim phmom proti povratnici in velja po v lšr k praviloma od L dne naslednjega me. seca. Roseben povišek je predviden tudi takrat, kadar opravi lastnik na nepremičnini važna in neodložljiva dela, in siceT Kaj prinaša novi stanovanjski zakon zaradi stroškov, ki jih ima v zvezi s tem . Spore o dopolnilnih poviških rešuje urad za najemninske pritožbe. PODNAJEMI Iz precej obsežnih, pa ne Povsem jasnih predpisov p podnajemih navedemo nekaj najvažnejših. Najemnik, ki odda prostore v podnajem, mora to naznaniti lastniku s priporočenim pismom protj povratnici v 10 dneh po oddaji. Pri tem ni treba, da se sklene prava podnajemna pogodba, marveč se domneva, da gre za podnajem že, če se vselijo v ustrezne prostore osebe, ki niso v službi najemnika ter niso z njim v sorodstvu ali svaštvu do četrtega kolena, razen če gre za začasne goste. To sporočilo ima za lastnika dvojen pomen; da presodi, ali' ne gre morda za protipogodbeno oddajo vsega najemnega objekta in torej za izgubo stanovanjske zaščite, in pa da naloži najemniku dopolnilni povišek na najemnino. Ce najemnik ali podnajemnik ne da sporočila niti v 15 dneh potem, ko je bil v to izrecno pozvan, ali pa če sporočilo ne ustreza resnici, ali če daje najemnik v nasprotju z najemno pogodbo prostore v podnajem za posamezne dneve, sme lastnik zahtevati, da se najemna pogodba razdere. Povišek podnajemnine, ki jo plačuje prvi podnajemnik najemniku, znaša od 1. oktobra dalje 30, 60, 100 ali 200% tiste zvišane zakonite najemnine, ki jo lastnik zahteva od najemnika in ki jo najemnik dejansko plačuje: 30%, če gre za podnajem brez opreme in brez postrežbe; 60%, če gre za podnajem brez opreme, toda s postrežbo; 100%, če gre za podnajem z opremo stanovanja brez postrežbe; in 200%, če gre za opremlieno stanovanje in postrežbo. Ce sc da v podnajem samo del stanovanja, mora podnajemnik plačati primeren del tako določene podnajemnine. ke, razen prvega, pa velja, da sme znašati povišek samo polovico poviška, ki ie P° Prei povedanem dovoljen najemniku, da ga zaračuna svojemu neposrednemu, prvemu podnajemniku. Qd 1. januarja 1951 dalje se bodo smele podnajemnine znova povišati v enakem razmerju, kakor se zvišajo s 1. oktobrom. Vsi spori o višini podnajemnine spadajo pred urad za najemninske pritožbe. DRUGE DOLOČBE Druge določbe ukaza ZVU o najemnih in podnajemnih pogodbah soglašajo v glavnem s predpisi zakona, ki velja v Italiji; našim bralcem so ti predpisi znani že iz prejšnjih naših poročil. Da jih ponovimo na kratko: Pri najemnih in podnajemnih pogodbah, za katere velja podaljšanje do konca leta 1951, so nične in neveljavne pogodbe o gladki vselitvi (»buon in-gresso«) ali gladki izselitvi Za vse nadaljnje podnajemni-1 («buona uscita«) in pa pogod- be, s katerimi se najemnik ali podnajemnik zaveže kot pogoj za prenehanje veljavnosti ob; stoječega najema kupiti tudi pohištvo. Za tistega, ki take pogoje najemniku ali podnajemniku vsili, so zadevne pogodbe tudi kaznive. Za odločanje o prisilni izpraznitvi na podlagi izvršilnega naslova (sodbe) je pristojen okrajni sodnik (pretor). Ko odreja rok za izpraznitev, ki znaša od 30 dni do šestih mesecev.. mora sodnik upoštevati posebnosti vsakega primera, posebno pa: najemnikove težave pri iskanju drugega stanovanja, položaj najemnika v primeri s položajem osebe, ki naj Li zasedla prosto!!, ter upravičeno najemnikovo potrebo, da ostane v istem področju ali mestnem okraju. V posebnih izrednih primerih pa sme sodnik tudi rok šestih, mesečen podaljšati ie za nadaljnje tri mesece. Najemniku, ki se bo znal ipretno upirati lastnikovi odpovedi, torej spričo počasnosti veljavnega civilnega postopka in gornjih predpisov ne bo posebno težko zavleči prisilno izpraznitev vse do konca leta 1951. Dokler traja stanovanjska zaščita po tem zakonu. KONEC prireditev ob dnevu pionirskega dne, na katero naži otroci prav gotovo ne bodo tako zlepa pozabili. Tudi letošnja »Novoletna jelka« mora prav tako pritegniti in osrečiti največje število tržaških otrok. Prva in glavna naloga tega odbora bo seveda storiti vse, da bo tudli letos obdarovanih čim večje število otrok; kot se spominjamo je bilo lanj obdarovanih nič manj kot 4000 tržaških otrok. Letos prav gotovo ne sme biti uspeh manjši. Po uvodnih besedah je tov. Reschitz prečrtala dnevni red seje, ki je obsegal naslednje točke: 1. organizacijska vprašanja; 2. kulturno vprašanje in 3. tehnično delo. Omenjeni dnevni red so vsi navzoči soglasno odobrili ter prešli k volitvam predsednika ter članov tajništva. Za predsednika odbora za ((Novoletno jelko« je bil izvoljen tov. Dekleva, medtem ko tvorijo tajništvo naslednji tovariši: Alma Reschitz, Milena 2igon, Nuša Bučar, Ema Starc, Stanislav Bole. Ljubo Ceme, Neva Lukeš, Giordano Sorta, Lasič in tov. Tavčar. Bili so nato ie izvolienj člani komisije za kulturni spored prireditev ob »Novoletni jelki« ter člani tehnične komisije. Navzoči so sklenili, da se tudi letos obdarijo otroci stari od 3 do 12 let. Prepričani so, da bo uspeh »Novoletne jelke« mogoč, če bodo pri pripravah za to sodelovale vse množične organizacije, kj bodo morale nudit; svojo pomoč tudi pri nabiranju prispevkov. Glede kulturnega sporeda za ((Novoletno jelko« bo treba najprej rešiti vprašanje dvorane, v kateri naj bi bila glavna prireditev. Tov. Ema Starc je izjavila, da bi y sklopu prireditev Za ((Novoletno jelko« SNG lahko igralo »Rdečo kapico«, kar bj prav gotovo imelo velik uspeh. Sledila je še zadnja točka dnevnega reda, in > sicer razpravljanje o tehničnem delu zvezj z »Novoletno jelko«, na kar je bila prva seja odbora zaključena. Iz Gročane Dobro leto je že preteklo, odkar , smo si v naši vasi napravili po hišah' električno napeljavo. Potrcč-il-i smo še precej denarja, ker smo morali vse slano plačati, Pa nam ni bilo preveč žal, ker smo. upali, da bo vendar enkrat zasvetila tudi v naši vasi električna luč. Čakali smo in še čakamo. Zdaj. se nam pa vendar zdi, da je preveč tega! Vse je pripravljeno, pravijo, da so krediti že zdavnaj na razpolago. Kje je torej ovira, kje tiči krivda, da nimamo še električne razsvetljave? Naš dolinski župan se bi moral malo bolj zanimati tudi za našo vas, čeprav je nekoliko daleč in vsak rad pozabi na nas. Sicer se bomo še slepili ob petrolejki s stropa Pa nas bo gledala električna žarnica. Iz Doline Spomladi lani je ob nekem hudem nalivu nanesla voda mnogo kamenja in raznega materiala v dolino pod vasjo, kjer imajo Dolinčani svoja najlepša polja. Na polja in travnike je naneslo več ali manj grušča. Nekateri kmetje, ki jim je bila prizadeta manjša škoda, so si sami počistili zemljišče. Občina pa je dala očistiti potok in razširiti strugo. Toda na nekaterih travnikih je še zdaj kamenje. Voda ga je toliko nanesla, da si prizadeti kmetje niso mogli sami pomagati, ker bi jih preveč stalo. Tako n. pr. tov. Martin Samec iz Doline trpi že dve leti veliko škodo, ker ne more kositi več trave na svojem travniku. Po vsem travniku je namreč samo kamenje, tako da utr- Delavci! Poslušajte DANES zvečer ob 19.45 «Sindikalne razgleden radia jugoslovanske cone Trsta, na valovni dolžini 212,4 m. šačiti ob slabem vremenu in dežju. Se bolj neprijetno pa je, če mora« v takem vremenu hoditi po slabih poteh. Takih pa jih pri nas ni treba iskati kje daleč v gozdiu ali v hribu. Po naši vasi jih imamo, čeprav je 'TfUadmke! Pripravljajte se na konferenco ZAM, ki bo v nedeljo 29. t.m. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. oktobra 1950 se je £ Trstu redilo 5 otrok D “ vorojen), umrlo Je 1 °se ’ rok po je bilo 14. .=edeieC Civilne poroke. Poll®5inja Evgenio Szabo in |0SP°f™n Rosa Horvat, dijak Rasmus«" Carroll Martell in uradni^ Ana Fabris, m-redmk «ie-vojske Bruse H^ok dališka igralka Ada Car Cerkvene poroke: Pietro Losapio in knjigm ;o Elisa Benvenuto, s-.raz r * Aoa Novello in gospodinja Giacca, strugar c®rra grUiia stromaure in delavka c!a-Ball. geometer Psomo. _ pU. ri in gospodinji ^‘^"“oran41 stia, uradnik AraUo La r3. in pro''a’alka MelitaKiJ’^. takar Silvino Russi m ^ nja Giovanna Cattun«r> cj0 tričar Giuseppe Dj L.3* ^ in gospodinja vitteri0 catti, uradnik Bald-ni y3{jo, in urednica Giovanna -g. ur dnik LPerato Msujo ^ ha-rpodi'ja Ors -la Fercsm. Ig. nik Ferruccio Radin m K zidar dinja Gernma Bradach, ^ Oiacomo Rossi m Ž° Adelina Prodan. r;..tepoi' Umrli so: 78-letna 60- n« Zerovec, vd. Yer? 70-leb13 letni Josip Tavčer, /vsart' Giovanna C' ssio, vd. 22- 79-letna Giustina Scocc ^ letni Vitt-rio PecaL T “0mba' Giovanna Paulin, vd. naša vas največja na našem ozemlju, je v najbližji okolici mesta in spada oelo pod tržaško občino. Ko so mi nas pred kratkim »popravljali« ceste, so namesto gramoza jn peska napeljali zemljo. Ob suhem vremenu je bilo še več prahu, adaj pa ob dežju dovolj blata. Nerodno je zlasti onim, ki hodijo vsak dan v mesto nq delo. Ko pridejo v Trst, sj morajo najprej očistiti čevlje. Ceste po vasi pa so tako ((popravljene«, da so po vsakem dežju kot razrita korita. Našega župana gospoda Bar. tolija vabimo, naj pride na obisk v našo vas ob takem vremenu. Pa naj izstopi iz avtomobila že na glavni cesti in naj gre peš skozi vas. Videl bo še marsikaj drugega, kar ne dela čast tržaški občinski upravi. 531; RADIO IE* LJUBLJANA,MAHIBOB1 rel. postaja NOVAJOBJg (Oddaja na valih • 212,4; 202,1 m.) PETEK 27. 10- 1959 5 i5: 5.00: Jutranji p0»f|?V’vren'e'r Napoved časa, Po^^dnevn'^ ske napoved in objava 1; j.yj sporeda; 5.25: Veseli naj^. £ jutranja telovadba, adijski^a ved časa, Poročila m r narod!> ledar; 6.1U: Slovenska in umetna glasba. Opoi' 11.30: Šolska ur,aj,n NaP0,^ pi zaradi tega omenjen-i Samec vsako leto več kot 20.000 lir škode. Pa ni samo on, še nekaj drugih jih je, ki so skoraj na istem položaju. Prav bi bilo, da bi prizadeti dobili primerno podporo, da bi si lahko očistili svoja zemljišča. Za to naj preskrbi kmetijski inšpektorat v Trstu. So pa še drugi potoki, ki ob slabem vremenu napravijo škodo po njivah in travnikih. Zato je dolžnost občinske uprave, da pravočasno poskrbi za regulacijo vseh potokov. Na noben način pa se ne sme čakati, da prej voda napravi svoje in se občinska uprava šele tedaj spomni, d.a je treba pač popraviti struge potokov. Iz Križa Začelo se je jesensko vreme, burja in dež. Nič ni prijetno ,.Na delu" so jo zalotili Člani r.eke policijske emer-gence so včeraj ob 18.40 intervenirali v baru Pollak na O-brežju N. Saura, kamor jih je telefonsko poklical neki gost-Begunca Katarina Uršič in Viktor Vladisivič sta namreč zalotila 68-letno Marijo Odori-co iz Ul. delPAsilo 5, ko je hotela ukrasti r.-juno aktovko, polno raznih živil. Policisti so starko aretirali in jo odpeljali seboj na policijsko postajo. «»* Isti dan pa so neki člani civilne policije intervenirali tudi v uradih podjetja «Ager.-zia vagoni letto« na Trgu Malta 1, kamor jih je poklical direktor podjetja Josip Amon. Njegov urad so namreč malo prej obiskali neznani vlomilci, ki pa so s svojega obiska na srečo odnesli le 4000 lir, katere so našli v predalu pisalne mize. Policija je uvedla običajno preiskavo. * * * Qb 15.55 so na isti oddelek sprejeli 16-letnega vajenca Ne-rea Santagattija iz Nabrežine-postaja 35, ki se je malo prej oonesrečil Pri delu v delavnici tvrdke «Fischer» v Ul. dei Mo-reri 22, kjer nvu je čez stopalo leve noge zapeljal neki stroj in mu zmečk:-1 vseh pet prstov. Zdravniki so mnenj«, da se bo moral zdraviti naj- danski koncert; 12.30: 12.40: ZaW časa in poročila; no“'oaiN)* giasba in objave, 13.0; pesm a ljudske oabore; 13.1?- 40o: .%■, Dlesi raznih, narodov, jubU?,,, plesi raznih Mali ansambel ... j,. 14.30; Mladinska °dfaJonik0 skladbe- za harmo“ 1 in °r «„ violin«, as “iSjr |l dateljev) - sodeluje v oroc oermelj; 22 0°: J/a* 22.15- ^ postaje Beog 22.30: 2 ho- 1 na sJSreždivljenl» %3» sredi ziv J laSpa• 2 oi-godkov; 23.30: PleSn3| 00.15: O 24.0' Glasbena med-gr dala v ijajn0 I S potrtim srcem ^j/jat^ T v&em sorodnik© ^ veSt, ijem in znancem ža t pr«' na3 je v /‘za v^ viden s sv. ^^'nnbljehi ^ no zapustil naš H tast in stari oče lerdinand hrt - * Pogreb dragega pd£. hiše danes v petek ob • 800. žalosti v Rojanu £ ■ Q Trst, 27. oktobra l1TCA več zunaj, zlasti če moraš pe- manj od 20 do 30 dnh ADF-Z 12. NOVEMBRA v Pazin na Rnk0 k v RihemberK Vpisovanje i/i> pri Adrlat ul. 2g-24 28- Uit ca Severo 5 b, * podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico l\ll. nadst. - lelefon 11-32 ^?2_JIAUJANSKI KLER PRAZNUJE SVETO LETO ! izobčenjem staršev in otrok grozijo jje učenci vpišejo v slovensko srednjo šolo genski dijaki v italijanskih šolah ne morejo napredovati zaradi italijanskega jezika * ie SQmo ki imajo dobre zveze * Težave slovenskih dijakov v italijanskih zavodih Ml Slovencem v Italiji se “ v se atodS* kaziva. Eden isluž- ^ilh Pritiskov, ki bčni;--2ara^i svoje važnosti a nrS P°ud'arek, je kampa-« naže ^-Vškim otrokom, ki y pariškem- Dijaškem P01110« za nada-fednin! .U^tnŽa v slovenskih šjJ"? ?olah. Šovinistični fcro-k7'aio preprečiti, da bi <6j. °*aMi v Dijaški dom, 61 da Predstavlja 23 narodnostno Poto t 8 tamkajšnjih krajev. 53 ?re. ko razdelilnik v Gonjačah, kt bo razdeljeval vodo za Kojsko in Dobrovo. Rezervoarji v Koj-; skem, Šmartnem, na Planem, v 2a!em bregu so tudi že gotovi. Sedaj gradijo vodovodno mrežo Vrhovlje-Gonjače, Gonjače'-Zali breg, Gonjače-Pane. Pp planu bodo letos dogradili vodne hranilnike tudi V Kozani; Vipolžah in Cerovem: Ljudska obla.gt V Jugoslaviji je dokazala, da Je mogoče s skupnimi napori premagati katere koli težave. 2e sama misel ' na vodovod v Brdih je do neč davnega predstavljala utopijo, oanes Pa se uresničuje m postaja stvarnost. ATS! K AR AN % k Janščine, kajti kljub * 'SHa govorij0 v italijamšči-pilijo slovenski in i ^ misli prevajati v viu j. j tozik V vsakem po-Hv]j-2avno delo, in četudi ?i Skl ’ M1' nikoli najboljše. Hi-an,’a ob€h jezikov je iVji So -j,e' ki omogočajo Uče-1 Mnogo se sicer o \6osan*.i..,vendar Ie nekate-'"^ov ’ m to v večini zv- 2 dobrimi sorodstve-M8! olao”)' pridejo do tega. li. isaI°_ učenje s štipen-if- eneški Slovenci so *ljuK 12yzeti pri izbiri, kaj- .^se] svoji nadarjenost' m. -Jo ^ morejo skriti pred sMkeSa znanja M ega jezika, da so Slo- Netoi. našega ljudstva kar sl je lahko uče- , ®čiii j- kSlih v01'1’.*5 ^1 obisk šol ¥5ovor; zavodih, kier italijanšči-!JVred«odi n®ših otrok čut J« ubija v njih fcr ^ UruJ0 010 učenja, v star-£>izad<,]® n.a Uspah njiho- •»aevanja. k’10 je toi’avedenih ugotovi-žave Pri učenju ita-’ t manjvrednosti ^lo ovir N a/jk - -"“a učenje tuai CV .^manjkanje znanja. Slnv v,.*talijanski šoli šol napravil pet a učenje tudi S ital • ne zna niti toli-hunski v • Šoir“T,aK1 učenec v bMošol a ‘remi ali štirimi cb £ rai rawedi- o?1 IzojiiL, Pomanjkljivostim '^o £pokažejo vso svo-delan ’ da bi šolo čim hJi?.’,11 5as‘. ko so z, v zavode. S na- ta tT""UI v zavode, ne lI£,eli veselje. Di- ‘bst Gorici je danes '7° toliko ‘X ri ie beneško k5 da ,^asa samo sanja-H^i ZaM1?4610 najmanjše hN'th ai- ^tualni raz-W n°v in hčera. "p naši ljudje s j S s. 2ad?voljili. Od ob-M r'iihov7'aalje terjali. da središeu, kt ga žo]Vld«n. ustanovijo kS^feške ^ °dpTejo Pri- orrw!„d?move, ki bodo ^ ^tto*°eili bolj plodno S So c^^u, h pr,ia diaK;’ .1 vid'i v tem t9tCi}!fce8a dr’ T' katercmu ljud-PSl^vaem pa raz-KVaterf 2!encev ni po- VJS ?ei ^napeteži vi- H ° °8ražanje dr-\i. talij a v' Ker pa ie se. ,cije, ; ab krščanske J® Popolnom Kmetijsko proizvodnjo je treba prilagoditi talnim in podnebnim razmeram ter potrebam trga Odkar imamo v našem kraju delovanje. Kot ostale kulture KLO, se še nismo nič oglasili so trpela tudi sadna drevesa, v časopisih. Prej smo bili pod Poizkušali bodo to popraviti in KLO v Valmarinu, kar je bilo za naše ljudi zelo r.erodno, ker so izgubljali polno časa. S tem pa ni rečeno, da nimamo ničesar poročati. Polno je novega, zelo se trudimo, da bi šlo vse prav, da bi bolje živeli. Nekaj od tega moramo povedati. Zadnji množični sestanek, ki je bil v soboto, je pokazal, da imamo vprašanja, ki jih je treba sproti reševati. Ker ima naš kraj zelo ugodno lego in lahko že zgodaj spomladi nudimo trgu prvo zelenjavo, smo razpravljal: o povečanju površin za zgodnji grah in drugo zelenjavo. Nekateri kmetje so pripravljeni sejati 100 odst. več graha kot lani, ver.dar jim je treba preskrbeti primerno in dobro seme. Tu je zgodnji grah dober za trg že v prvi polovici aprila. To je velikega pomena, ker ga lahko oddamo na trg v Trst. Dalje smo govorili o obnovi naših sadovnjakov. Posebno za hruške in breskve je tu zelo ugodno podnebje. Dokaz temu je majhen r.asad pritličnih vodoravnih hruškovih kordonov nad bolnico v Valdoltri, ki obrodi vsako leto več ali manj lepih in debelih hrušk. Seveda potrebujejo sadna drevesa precej nege, čiščenja, škropljenja irj obrezovanja. Ce se ne skrbi zanje, tedaj podivjajo in ne dajo tistega pridelka, kot bi ga lahko. Naši sadjarji to vedo posebno še, ker so sami poizkušali v času borbe, ko je manjkalo ljudi za ob- napraviti res vzonve sadovnja^ ke, ki bodo dajali prvovrstno sadje. Plan KLO je do sedaj izvršen 70 odst. Poleg drugih del je v planu podaljšanje vodovodne napeljave od Valdoltre do hiš na Debelem rtu. Tu bi bilo potrebno izkopati okoli dva km jarka za cevi. Vsi ljudje so pripravljeni sodelovati pri tem delu, ker bi bilo z vodo preskrbljenih 50 ljudi, ki morajo sedaj hoditi po njo v Valdoltro. Je pa pri tem vprašanju cevi, cementa in drugih stvari. Obrnili smo se na pristojno mesto v Kopru in dobili zagotovilo, da bomo potrebno prejeli. Pred dobrim mesecem smo ponovno prosili toda še nismo dobili odgovora. Sedaj ne vemo pri čem smo. Ce bomo kmalu dobili potrebni material, bomo takoj pričeli z delom in izpolnili plan 100 odst. isuša je najbolj prizadela koruzo, krompir in fižol, tako da smo pridelali 80 odst. manj kot lani. Drugi pridelki so več ali manj ušli sušni dobi, ker so prej dozorevali. Precej je trpela trta v višjih legah. Vseeno pa imamo dobro vino, ki dosega skoraj 13 stopinj in je povrhu še sladko. Krme je bilo toliko, da bomo lahko prehranili čez zimo sedanje število živine. To za danes, da nam ne bo kdo očital, da smo vse novice naenkrat izsuli iz ž.aklja. Prihodnjič pa o tekmovanju, delu in napakah naših organizacij. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - 1)1 Cesare Battisti 2 - lelefon 70 "T Pomen in cilli sedanjega tekmnvania Sedanje množično tekmovanje poteka dokaj živahno. Po mestih tekmujejo baze z bazo, za večje uspehe pri Utrditvi svoje organizacije, s prostovoljnim delom pri urejanju in popravljanju cest, kanalov in podobno. Poleg tega tekmujejo tudi na kulturno prosvetnem področju, katera baza bo pridobila večje število članov za prosvetno društvo, pevski zbor, dramsko družino, folklorno sku- NAROCNIKI MORAJO SPO. ROCITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEC LISTA. UPRAVA. pino in koliko bodo pridobili novih godbenikov. Razumljivo je, da kjer bodo šele sedaj u-stanovili prosvetno društvo, ne bo mogoče ob koncu tekmovanja zahtevati iste kvalitetne uspehe kakor od tistih društev, ki že dalj časa delujejo. Vendar se morajo novoustanovljena in že delujoča društva dobro pripraviti z bogatim sporedom za »Teden slovenske kulture®, ki bo ob koncu novembra. Kot važna točka tekmovanja so tudi razni analfabetski, nadaljevalni in podobni tečaji. Z obiskovanjem tečajey si bodo naši ljudje razširili splošno znanje, ki ga vsakdo rabi pri vsakdanjem delu v sedanji razvojni dobi. Podobno mestom tekmujejo tudi vse vasi. Po nekaterih vaseh se le začel že pouk na večernih tečajih. Ker se voditelji ne zanimajo, odnosno ne razumejo pomena tečajev vlada nekako mrtvilo. Vse ljudstvo, predvsem pa mladina, ki ima pred seboj bodočnost, bi moralo v te tečaje, da bodo pravilno delali v sedanji razvojni dobi naše socialistične stvarna Sti. V času tekmovanja kroži po bazah mest prehodna zastavica, ki jo tedensko dodelijo najboljši bazi. To evidenco opravlja, oziroma naj bi bolje opravljal mestni odbor SIAU, da bo res najboljša baza tedensko dobila to prehodno zastavico. Pri dodeljevanju zastavice bi morali paziti na vsestransko delo posamezne baze, kajti ni vseeno, če opravijo veliko prostovoljnih ur, organizacijsko delo vseh organizacij pa je popolnoma na tleh. Zaradi tega naj voditelji baz in prav tako voditelji po vaseh delajo na to, da razvijajo prav vse panoge naše socialistične dejavnosti. Ozirajoč se na baze mest, bo dobila prehodno zastavico ob zaključku tekmovanja tista, ki je imela največkrat dodeljeno zastavico. Najboljša baza bo dobila poleg zastavice še posebno nagrado. Ne bi bilo napačno, če bi poleg pohval najboljše udarnike na- ■KSbTLpretve2° **». 'i Si 1 Wijir, 77,° Esteri temu' tr na5lh Mudi, Xl^oU v ’^*°ke vzga3at' ie ta^n.em Vi i* opisa ementov* ka-bi ? ^mogočih 'i w owVenske otr°- ‘A > Vdevanja STrci ‘ V^bčiliVi nakIep ^ajo . ioIe. kjer ' ^občili bodo 4. Opomba: Na prigovarjanje dr. Coka in Rudolfa je podpolkovnik Stropnik izdal 15. januarja letak, v katerem je javil, da prehaja vojaštvo iz bataljona v narodnoosvobodilno vojsko v cilju, da se gardni bataljon uniči kot borbena edi-nica. Gardni bataljon bi bržkone moral v teh dneh z Deseto indijsko divizijo v borbo na italijansko fronto in zaradi tega pomeni poziv z3 prehod v narodnoosvobodilno vojsko beg z bojnega polja. Marca 3944 je gardni bataljon skoraj v cel iti prešel na stran narodnoosvobodilne vojske. Borci iz tega bataljona so prišli v sestav naše Prve tankovske brigade, v kateri so bili borci iz skoraj vseh dežel Jugoslavije. Zelo kmalu so prišli na fronto v Jugoslavijo. Primorski Slovenci in Istrani so se v prvih borbah idlično Izkazali. Junaška smrt radista Saksiča, topničarja Benčiča in voznika Sobernika je bila najlepši zgled vsem borcem v brigadi, ki se je udeležila borb za osvoboditev tamkajšnjih otokov Splita, Mostarja, Šibenika, Knina, Širokega Brega, odšla nato v sestavi četrte armade narodnoosvobodilne vojskg na sever in zmagovito končala vojno za osvoboditev rodne grude ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) Spletke ob vstopanju Jugoslovanov v tujini v narodnoosvobodilno vojsko rodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Povedati Je treba nekaj tudi o spletkah pri prehodu vojakov v narodnoosvobodilno vojsko. V angleškem konservativnem tisku so se pojavili komentarji, ki jih je inspiriral Foreign Office. Ker so vojaki rekli v svoji izjavi, da je Draža Mihajlovič izdajalec in žeto prehajajo v narodnoosvobodilno vojsko, je Foreign Office njihovo izjavo obrnil, češ da se niso odrekli kralju Petru. Nasprotno, je ta upor samo združil sile maršala Tita in kralja Petra. Ravno tiste dni se je kralj Peter nekam izgubil iz Kaira. Sirili so se glasovi, da je z letalom zbežal v Jugoslavijo in da se bori proti Nemcem, kot mu je bržkone svetoval sam Churchill. New York Times je objavil članek pod širokim naslovom: «Kralj Peter v tajni misiji, izgnani vladar Jugosla- __ vije je s svojim poletom izzval Istre in Slovenskega Primorja. I glasove o pomiritvi na Balka-Mnogo Istranov in Primorcev je izgubilo svoje življenje v teh bitkah, kt so trajale leto dni. Po slavnem borbenem pohodu od Mostarja do Trsta je postalo trideset vojakov bivšega gardnega bataljona, ki je tri leta brez lastne krivde pre-ležal X Afriki, oficirjev na- nu». Medtem pa ni bilo s kraljevim poletom nič. Po enem dnevu se je vrnil. Pravijo, da je šel polagat letalski izpit. Nasvet premetenega Churchilla mu ni ugajal. Posamezni angleški oficirji so hoteli s silo zadušiti upor, ko so videli kako se razvija, Neki njihov oficir je v eni izmed prehodnih baz govoril našim ljudem. Izjavil je, da prizna Anglija samo kralja Petra, a da Titu pomaga tako, kot pomaga Badogliu v Italiji, Kljub temu pa se je okoli 80 odstotkov ljudi izjavilo za nas. Milentije je zaradi te žalitve vložil protest pri angleški komandi. * * * Kakšen človek je bil Pero 2iykovič, nam pove sledeč primer. Iz Jajca je Olga Ninfeič poslala po meni pismo svojemu bratu Juriju, ki je 1941 z očetom in materjo odšel iz Jugoslavije. Zdaj je Olga v vrhovnem štabu. Brat ji je poslal preko Vatikana dvakrat zaporedoma potni list; prv.ig preko nekega katoliškega duhovnika, drugič preko nekega italijanskega oficirja. OLakrat je odklonila. Gestapo jo je zaprl in gnal v Sarajevo. V zaporu so jo mučili, čeprav je bila bolna. Morali bj jo predati naglemu sodu. Isti dan je prišel v njeno celico tolmač Ceh. Rekel je, da Jo mora peljati na zaslišanje, a jo je peljal v svobodo. Pripeljala sta se v okolico mesta. Toda Ceh nj imel pr; sebi denarja in s šoferjem sta se sprla. Šofer je poklical policijo. Ona se je nekako izmuznila iz avtomobila in kljub vročini, ki jo je mučila, ji je uspelo pobegniti. Po mestu so bili povsod nalepljeni lepaki z njenim opisom. Drugi dan so namesto nje ustrelili tistega tolmača Ceha. V bolnici sem Juriju pripovedoval, kakšno sestro ima in kaj o njej pripovedujejo tovariši iz Sarajeva. Roke so mu drhtele in oči so se mu zameglile. »Pero 2ivkovič pa 'je pravil, da so jo ubili partizani. Nikoli mu nisem verjel®. DELO NASE BAZE V ITALIJI Ko sva se z Milentijem vrnila iz Kaira v Bari, je Milentije poslal tovarišu Marku (Ranko-viču) sledeče pismo; «Dragi Marko! Z Vladom sva prispela k tovarišem v Bari. kjer se zelo dobro počutiva. Ko je človek v tujini, osamljen med drugim svetom, tedaj so mu toliko bolj dragi njegovi tovariši in lastno ljudstvo. Toda ne samo to. Ce motriš nanj iz tujine, vidiš prodomeje kakšno je danes, kaj smo mi storili, da ga politično prebudimo in prosvetlimo Skoraj vsak povprečni človek izven naše domovine ve, da se bojujemo, toda ne razume kako se to dogaja, kaj se dogaja in zakaj se dela tako. (Nadaljevanje sledi.) gradili z denarjem ali z drugimi primernimi nagradami. Na podoben način naj bi organizirali tekmovanje med vasmi po sektorjih. Da bo tekmovanje oživelo, naj bi si na se k. torskih konferencah vasi same napovedale tekmovanje. Naloga vaških voditeljev je, da podrobno in po točkah pojasnijo na množičnih sestankih to tekmovanje in tako seznanijo z njim vse ljudstvo. Potrebno bi bilo tudi dobro nakazati dolžnost vsakega posameznika, da bi vsi živo poprijeli za delo in ne zaostajali za drugimi vasmi na sektorju. Ne samo sedaj, temveč vedno bi morala vladali taka živahnost v tekmovanju. Ne bi smeli pozabiti sproti pohvaliti tiste, ki se najbolj izkažejo, slabe pa kritizirati. Ob zaključku i tekmovanja bi morali najboljše nagraditi, da bodo tudi v bodoče tu in še drugi tako požrtvovalno delali. Tak in še boljša način tekmovanja bi morali uvesti po to. varnah, podjetjih, delavnicah, kmečkih delovnih zadrugah in povsod tam, kjer nai človek dela. Vedeti moramo, da ne tekmujemo za to, da bomo o-pravili veliko delovnih ur, marveč za to, da bomo Je bolj dvignili naše gospodarstvo. Potrebno je, da dvignemo proizvodnjo v tovarni in na polju, potrebno je, da dvignemo kulturno stopnjo našega prebivalstva. Delati moramo vedno na to, da bo imelo vsako stanovanje električno luč, vodo in vse kar je potrebno. S tem v zvezi moramo zgraditi, odnosno izboljšati vsa naša stanovanja. Urediti in popraviti sedanje slabe ceste v udobne do vsake vasi in hiše. Vsak sestanek mera hiti bobro pripravljen 2e dolgo časa se govori o združitvi vseh množičnih organizacij v vseljudsko organizacijo SIAU. Tudi krajevne zveze borcev y Kortah, Šmarjah, Gažonu in drugje so že uredile vključitev v SIAU in sedaj vasi. To jim omogoča, da bodo Pred mestnimi in vaškimi konferencami Zveze borcev in aktivistov s skupnimi napori dosegli več- je uspehe in laže dovršili sprejete naloge. Niso pa tega napravile krajevne zveze borcev v Dekanih, Marezigah, pri Šempetru in v Krkavčah, kjer še niso sklicali sestanka, da bi se podrobno razgovorili o vključitvi v SIAU. Tako se vidi, da v teh vaseh niso bili kos svojim nalogam. Za odpravo teh nedostatkov b, morali voditelji SIAU nuditi več pomeči. Največjo podporo bi moral nuditi okrajni odbor ZB in aktivistov prav takim vasem, ki zaostajajo. Tako bi skupno s čhni drugih organizacij prijeli za delo m laže izvajali planske naloge. Tajniki in tudj ostali voditelji množičnih organizacij po vaseh in mestnih bazah včasih podcenjujejo dobro voljo in zmožnosti ljudstva. Tako se na primer pogostoma slišijo pritožbe voditeljev na terenu. Zakaj bom skliceval sestanke ko pa nihče ne pride. Tako »nadarjeni® so ti voditelji, da že naprej vedo, da ne bo udeležbe. To je izraz velike malomai> nosti. Ce bi se taki voditelji malo potrudili in sklicali vse ljudstvo, da bi skupno obravnavali vprašanja, bi bili plani bolj realni in sklepi boljši. Navadno napravijo setveni plan in podobno kar sami v pisarni. Zato tudi nastajajo razne pomote. Kot ostale množične organizacije bi morala tudi Zveza borcev in aktivistov delati plansko in samoiniciativno. Preveč se zanašajo na navodila in direktive. Množične organizacije po vaseh sklicujejo sestanke ker so jih navajene in ker imajo nalog iz okraja. Tu je treba poudariti, da je sestanek potreben takrat, ko je na dnevnem redu več važnih vprašanj, ki zahtevajo skupno mnenje, skupno rešitev in sprejetje sklepov. Razumljivo je, da se morajo voditelji borcev in drugih množičnih organizacij na vasi za sestanek dobro pripraviti. Le tako bo sestanek uspešno potekal in bo prišlo do dobrih zaključkov. Vedeti moramo, da dolgi sestanki, ki so brez vsebine, ljudstvo utru- jajo. Dobro pripravljen sesta- tudi sedaj. nek ne bi smel trajati yeč kot eno uro. Za izboljšanje dela bodo imeli na pobudo okrajnega odbora Zveze borcev in aktivistov po vseh vaseh in mestih sestanke, na katerih se bodo pogovorili o vsem potrebnem. Za tem bodo Po vseh mestih mestne konference borcev in aktivistov že v tekočem mesecu, po vaseh okraja pa do 10. decembra. Na teh konferencah bodo pregledali vse dosedanje delo organizacije in posameznih voditeljev. Tisti voditelji, ki niso pravilno izvajali naleg, bodo ob tej priliki zamenjani. Na teh konferencah naj bj se pogovorili tudi o nalogah, ki jih bodo imeli borci in aktivisti vključeni v organizacijo SIAU. Naši borci in aktivisti se ne glede na razne nedostatke voditeljev vedno zavedajo nalog, katere jim postavlja v izvedbo današnja razvojna doba. Na vsak Poziv naše Partije ali ljudske oblasti so se borci in aktivisti vedno odzvali v velikem številu in tako se bodo Našteli smo samo nekaj primerov, da bo vsem jasno, zakaj Je potrebno tekmovanje. Izvedba tekmovalnega načrta ne bo lahka. Vsi bomo morali sodelovati, ker le s požrtvova-njem in složnim delom bomo lahko dosegli cilj. Namen vseh dosedanjih in tudi tekočega tekmovanja je, da čimprej izboljšamo naše gospodarske pogoje. Vsakdo naj ve, da je vsak udarec s krampom, vsaka lo pata zemlje, ki jo priložimo s prostovoljnim delom, velik doprinos k skupnemu skladu za izboljšanje našega gospodar* stva. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo vse kmetovalce, da bosta mlina v Izoli in Ri-žani mlela za vsa privatna kmečka gospodarstva od 3Q.X. do 5.XI.1950. Mlin v Kopru pa od 5.XI. do I0.XI.I950. Globok vtis otvoritvene predstave SNG (Nadaljevanje z 2. strani) Zatisnila je svoje trudne oči v 73. letu starosti Marija Furlan roj. Kofol Pogreb bo danes 27. t. m. ob 10. uri predpoldne iz bolnišnice v Kopru na koprsko pokopališče, Družine: FURLAN, KOFOL, COK. S fr a Bernardom, ni imel Mo dest Sancin lahkega dela. Fra Bernardo je po svojem značaju tipičen jezuit, izobraien in na zunaj uglajen, toda človek, ki se bo vselej posluževal vseh in tudi najogabnejiih sredstev, da bo prišel do svojega cilja. Lahko bi se reklo o njem, da je kultiviran zločinec — in Mode-stu Sancinu je tudi v veliki meri uspelo, da mu je vtisnil to podobo. V posebno zaslugo mu štejem, da se ni oslanjal na svoje prejšnje kreacije, n. pr. na kurata v «Ognju in pepelu® Mire Pucove. Kot fra Bernardo je bil bolj zadržan in manj baročen v izraznih detajlih ter v celoti boli enovit. Posebno v tretjem dejanju je njegova igra zadobila težo izdelanega karakterja. Lik fra Bernardovega prijatelja Vilka Zoriča se avtorju ni posrečilo vliti v enotno celoto. Ta nekdanji elevičarskis pesnik, ki se ‘e poustašil, je poln nekakšne puhla sentimentalnosti, obenem je Pa pravi ustaškj krvolok, ki z naslado muči svoje žrtve. Tudi taki ljudje so nedvomno eksistirali, toda avtorjeva psihološka utemeljitev tega znaiaia je ostala vendarle prešibka. Stane Raztresen, ki je igral Vilka Zoriča, ni prebrodil teh nasprotii svojega lika, čeprav je položil v igro skrbno izdelane detajle in čeprav je našel Za Zoriča tudi kdaj pa kdaj življenjsko dovolj verjetne tone. Ustaškega policijskega agenta Terka je izdelal Rado No-krst v pošastno ogabno figuro brezčutnega posmehljivega kr-valoka. 7. mimiko in masko (zlati zobje!) je umel poudariti določene karakterlstičnosti, ki so doprinesle k zgraditvi enovitega lika, ki je gledalca mnogokdaj navdajal z resnično grozo. Najlepša in človeško najsvet- lejša figura v Božičevi drami je slepi zvonar Stjepan. Njega je izdelal Jožko Luke• v krasen človeški in umetniški lik, ki je gledalca pretresel v dušo Igra slepca zahteva še posebno poglobitev in tudi stalno te• lesno osredotočenost, kar vse je Lukei tehnično in umetniško obvladal. Tako e ustvaril lik, ki bo ostal gledalcem še dolgo v spKrminu. Z nenavadno močjo je oblikoval Julij Guštin samostanskega slugo Matetina. Igral je preprostega in človeško toplega fanta s pretresljivo prisrčnostjo. Zlasti uspeli so bili njegovi prizori s fra Vincencem. Julij Guštin je v nekaj letih svojega igranja dosegel, in zlasti še s tem likom, tolikien napredek, da ga moremo uvrstiti med najnadarjenejše moči našega mlajšega ansambla. Zelo učinkovit zlasti v karakteristično posrečeni maski pa tudi v grotesknosti igre je bil Josip Fišer, fcet fra Vincen-co. Igral je trebušastega laičnega brata, ki skrbi za telesno dobrobit svojih samostanskih sobratov, pri čemer seveda ne pozablja nase. * močnim prizvokom komičnosti, ki igralcu očitno leži in k; j0 vrne zdaj tudi že primerno obvladati Mirinega očeta, upokojenca Tonkoviča, je igral Ernest Ze-ga zlasti v začetnih scenah s toploto, ki je delovala na dalca. Imel je masko, ki je dobro poudarjala Tenkoviievo dobrosrčno plahost. Pozneje sc Je njegov lik nekoliko n zbit-mi. Močno sceno je odigral Beli-zar Sancin kot dr. fra Lecmar-“b, ko prisluškuje neopažen prizoru med slepim StjcPanom in Srečkom in ko naposled hrupnn odide, ne da bi se obupanemu slepcu izda! Tudi sicer je bil njegov lik dobro Izdelan in igralec je dosegel z I priznanje umerjenostjo svoje: igre viden kom. V poslovodji bratovščine, Ri-ku Andiču. je podal Anton Požar zunanje dobrn oker akt eri-ziran lik in je bil tudi v igri mestoma dovolj prepričljiv. S pretresljivo dramatičnostjo je odigrala svoj nastoo Zlata Rodoškom, kot Mira Novak. S svojo igro je napolnila sceno in učinkovito stopnjevala na-, petost dejanja. Mater obeh N vakov je igrala Ema Starčeva z zadržanostjo, ki je prinašala v igro človeško toplote. S tem likom je doprinesla nekaj novih nians v svoje igralske izkušnje. Matetinovo mater Kato je kreirala Angela Rekarjeva s svojim obsežnim odrskim znanjem, a je tokrat, dala svoji igri tudi nekaj svežih t nov. ki so prijetno iznenadili zlasti onega, ki že do’go po 'na in ceni umetnost te pomembne Igralke. V epizodni rlogj Srečka Novaka se je Srečko Košir dobro uveljavil. Lep epizodni lik je pokazal Silvij Kobal v svojem nastopu z Rnkarievo kot semeniščnik Vlade Bilič. Ustaša je učinkovito podal Lojze Starc. Posebno svete je deloval epizodni nestop Tee Starčeoe, ki je ljubko odigrala vernico. Jože Cesar je mojstrsko izdelal sceno, tako v fra Bernardovi pisarni, kot v cerkvi. Njegova inscenacija je smotrno iz. polnjevala vse premajhen eder in veliko doprinesla k vizuel-nemu uspehu igre. Pohvalo Zaslužijo tudi kostumi in lasulje. Premiera je globoko pretresla naše gledališko občinstvo, ki Je ves ča, z napeto z branostjo sledilo poteku igre. Ploskanje se je stopnjevale, od dejanja do dejanja, s čimer so gledalci izražali ljubezen in našim gledališčni- uspeh. VLADIMIR BARTOL PRIMORSKI DNEVNIK — 1? prihodnjih tednih, ker so mnenja Vrtanje za petrolejem na Štajerskem Z Dunaja poročajo, da bo v kratkem pričela holandska družba Vann Sickle z vrtanjem in preiskovanjem petrolejskih ležišč pri Murecku na Štajerskem. V nedeljo mednarodni prijateljski lahkoatletski troboj Trst ■ Enotnost - Kladivar Preteklo nedeljo smo imeli ob koncu lahkoatletske sezone teicme za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Toda delavni lahkoatletski odsek Zveze društev za telesno vzgojo je hotel kot slovesni zaključek sezone prirediti še mednarodni prijateljski lahkoatletski troboj med našo reprezentanco, ljubljansko E- jem, v katerih vrstah sodeluje-1 divar jo res odlični lahkoatleti, kot so Hanc v teku na 800 m, Zupančič v teku na 110 m z zaprekami, dalje Stru,kelj v skoku v višino, Zagorc v troskoku in kor.čno še Mueller, drugi najboljši v Jugoslaviji v metu ska. Zanimiva točka dvoboja bo pokazal svoje naj- notnostjo in celjskim Kladivar- j tudi nastop žensk. Posebno Iz umetniškega filma „TRST" Pred kratkim so v Jugoslaviji izdelali nov umetniški tUm oTRSTb. Scenarij je napisal France Bevk, ki ga je povzel iz borbe tržaškega proletariata proti reakciji in to tik pred osvoboditvijo Trsta po Jugoslovanski armadi. Film je režiral znani slovenski režiser France Štiglic, ki je režiral tudi prvi nadvse uspeli slovenski film eNa svoji zemlji« Zomaro irj Abram na 3000 m, Zudek in Fontanot v teku na 800 m itd. Med dekleti, ki bodo nastopile za Tržaško ozemlje, ne bosta manjkali Collevp in Miscu-linova. Spored za moško skupino je sledeč: Tek na 100, 400, 800 m ter 110 m z zaprekami, met krogle, diska, kladiva in kopja, skok v višino, daljino in s palico, troskok in končr.o štafeta 4 x 100 m. Za ženske pa bo tek na 100 in 800 m, 80 m z zaprekami, skok v višino in daljino, met krogle, diska in kopja ter končno še štafeta 4 x 100 m. Troboj bo v Jutranjih urah na stadionu v Kopru. Colja na 72 mestu v dirki okoli Lombardije s hitrostjo 37.035 km na uru Naš kolesar Colja, ki se je v nedeljo udeležil kolesarske dirke okoli Lombardije je prišel na cilj kot 72 kolesar, vendar je to v taki mednarodni konkurenci popolnoma razumljivo. Preseneča pa njegov čas oziroma srednja hitrost, ki znaša 37,035 km na uro če pomislimo, da je prvi Solda.rai prevozil progo v srednji hitrosti 38,093. Colja je prišel na cilj le 9’29” za prvim. in poročila o tem prerazlična. Navaja, se med drugim 15. november kot morebitni datum pričetka omejitev porabe elektrike, vendar pa bi obilne padavine V prihodnjih tednih lahko popolnoma nadomestile doslej oddane vodne rezerve. Vozne proge Jugoslovanske linijske plovbe Vozni red Jugoslovanske linijske plovbe s. sedežem na Reki, ki vzdržuje redne vozne proge s tujino, pozna do konca leta naslednjo sistematizacijo: I. Jadran. severna Evropa (Reka, Dubrovnik, Fatras, Al-žir, Oran, Casablanca, London, Hamburg, Rotterdam, Antver-pen, London, Zeebrugge, Trst, Reka); proga, je 14dnevna. Ladje pristajajo v Trstu, samo ako je dovolj tovora. II. Jadran — Bližnji vzhod (Reka, Trst, Dubrovnik, Lat-takja, Bejrut, Aleksandrija, Port Said, Benetke, Trst, Reka); tedenska proga s pristankom v Dubrovnilcu po potrebi. III. Jadran - Grčija - Turčija (Reka, Dubrovnik, Patras, Smirna, Carigrad, Smirna, Pirej, Benetke, Trst, Reka), 20. dnevna proga. IV. Jadran - Grčija - Izrael (Reka, Dubrovnik, Kandija, Haifa, Tel Aviv, Limassol, I-skenderun, Pirej, Benetke, Trst, Reka), 15dnevna proga. V. Jadran-ZDA (Reka, Trst, Gibraltar, Casablanca, New York, Filadelfija, Calveston, New Orleans, Filadelfija, New York, Trst, Reka), mesečne vožnje. VI. Jadran - Južna Amerilca (Reka, Šibenik, Split, Dubrovnik. Alžir, po potrebi Gibraltar, Dakar, Buenos Aires) vsaka dva meseca. Aluminij ■ kovina bodočnosti Ležišča boksita, ki ga je okoli 2 milijardi in pol ton, zadostujejo za 4 ali 5 stoletij Ce vse to seštejemo, bomo ivideli, da smo dobili eno tono aluminija iz okrog 10 ton raznih mineralov, in da je na svetu malo dežel, kjer bi lahko predelovali aluminij kar na mestu brez nepotrebnih prevoznih stroškov. Vsakdo, ki teh podatkov ne pozna, se bo vprašal, zakaj gradijo ravno sedaj v Strnišču pri Ptuiu veliko tovarno za predelovanje aluminija, ko ivendar na Dravskem polju ni ne premoga niti boksita. Od- govor na to vprašanje je precej lahek. Kaj pa električna energija? Ta le izmed treh glavnih faktorjev najbolj draga za prevažanje iz enega v drugi kraj. Za premog in boksit se seveda tudi potrebni prevozni stroški, a vendar ne tako visoki. Ker je Slovenija bogata z vodami in električno energijo, se je izplačalo, da se tovarna zgradi tukaj, posebno še zaradi dejstva, da bo potrebovala za svoje obratovanje energijo kar treh Ogromni drobilci t tovarni aluminija v Strnišču takšnih hidrocentral. kakršna je zgrajena na Mariborskem otoku. Ce primerjamo svetovne razmere z jugoslovanskimi, bomo videli, da so slednje boljše, ker morajo druge države, kot n. pr. Nemčija, ki ima eno izmed najbolj razvi-rih industrij aluminija na svetu, uvažati boksit ali iz Madžarske ali pa celo po morski poti iz Gujarve. Ce pogledamo po svetu, bomo videli ta položaj: ZDA in SZ imata energijo in premog ter boksat, ampak v velikih razdaljah eden od drugega. V južni Franclji je obilo energije in boksita, a premog manjka. V Nemčiji je obilo premoga in er.ergije, a nobenega ležišča boksita. Kljub tem oviram se produkcija aluminija lepo razvija in na prvih mestih dobimo Združene države, Nemčijo in Sovjetsko zvezo, katerim sledijo Kanada in Francija ter Švica Norveška ir.1 Italija. Značilno pa je, da v predvojnem času največji posestniki boksita niso predelovali tega doma, kot so n. pr. Jugoslavija, ki ga je izvažala a morala zato potem drago plačati izgotovljene aluminijeve predmete. Za bodočnost aluminija se r.4 treba bati. Na zemlji nahajamo okrog 2 milijardi in po! ton boksita, od katerih je vsaj ena milijarda dobra za izdelovanje aluminija. Ce pogledamo današnjo produkcijo ugotovimo, da so ležišča zadostna za 4 ali 5 stoletij. Kljub temu niso še vsa ležišča odkrita in brez strahu lahko izjavimo, da je aluminij kovina bodočnosti. Oglejmo si, kako je boksit razdeljen po svetu. Np prvem mestu je Zlata obala (v Srednji Afriki) z 230 milijoni ton, sledi ji Madžarska z 200 milijoni, Holandska Gujana s 100 milijoni, na četrtem mestu je Jugoslavija z 90 milijoni; sledijo ji Angleška Gujana Francija in Združene države, vsaka s 40 milijoni in v Evropi še Norveška s 30 milijoni. Vsa ležišča niso izkoriščana. Najbolj so seveda ona v Evropi in v Severni Ameriki. Značilno je, da so ležišča v Srednji Afriki še nedotaknjena. Najvažnejše države, ki izvažajo boksit so Angleška in Holandska Gujana z ZDA in Kanado, ki kupuje boksit tudi v Evropi, ter Madžarska, Jugoslavija in Francija, ki preskrbujejo z boksitom ves evropski trg in predvsem Nemčijo in Anglijo. Značilno pa je da države, ki imajo največja ležišča boksita, ga ne predelujejo v aluminij. Tako a. pr, Srednja Afrika in Gujar.a sploh nimata industrije, medtem ko ima Madžarska le slabo razvito industrijo. Ce pogledamo zgodovinski ••azvoj aluminija, bomo videli — kot smo že zgoraj omenili — da Je bil aluminij leta 1890 še okrasni material. In ko je tistega leta Pittsburg Reduction Company ponudila na trgu 500 kg aluminija, ga nihče ni hotel kupiti, ker ni nihče verjel, da ga obstaja toliko in ker bi ž njim ne vedel kaj napraviti. Istega leta je svetovna produkcija dosegla 180 ton, v večini pridelanih v Evropi. Deset let pozneje je dosegla že 7300 ton, leta 1910 pa je bila 43.500 ton. Prva svetovna vojna je prinesla z velikimi potrebami zopet velik porast v proizvodnji in leta 1919 je že 134.000 ton aluminija prišlo iz tovarn. Produkcija se je po prvi svetovni vojni stalno večala in leta 1938 je presegla pol milijoija ton, medtem ko je med drugo svetovno vojno dosegla tudi milijon tora, posebno še zaradi velikanskega porasta aviacije. Znano je namreč, da so skoraj vsi deli letala zgrajeni iz aluminija, ki je lahka kovina. Četrtino svetovne produkcije imajo Združene države, nekaj manj pa Nemčija. Kot tretja je Sovjetska zveza, nato sledijo Kanada, Francija, Švica in Norveška. Naj omenimo še Italijo. Anglijo in Japonsko. Največji izvozniki izgotovljenega aluminija so Kanada In ZDA, uvozniki pa An-a in Japonska. ’o tem kratkem opisu smo v obrisih spoznali eno izmed prvin, ki so pripomogle k porastu tehnike v tem stoletju. Kolesarska dirka v Istri v nedeljo popoldne Kolesarski odsek koprskega ZDTV organizira v nedeljo kolesarsko dirko s startom v Kopru In s ciljem na Grintovcu (Monte di Capodistria). Proga bo dolga Samo 10 km, vendar se cesta vzpenja vedno više in doseže svoj vrhunec v Grintovcu, kjer so bili pri vseh dirkah okoli Tržaškega ozemlja postavljeni cilji za gorsko nagrado. Ta tekma se bo od drugih razlikovala v toliko, da bodo kolesarji startali posamič in se bodo morali sami boriti s časom. Svetovno prvenstvo v košarki Ponovni poraz Jugoslavije Francija premagala Ekvador Jugoslavija, ki ni bila baš v najboljšem dnevu je morala na tem svetovnem prvenstvu o-kusiti že drugi poraz in to po zaedust odilifee ekipe Cileja Čilski igralci so takoj prešli v vodstvo. Sele v drugem polčasu je Jugoslavija ostro odgovorila in vse je kazalo, da namerava izenačiti. Toda Cile jo po trenutni zmešnjavi prišel ponovilo v protinapad in tudi tekmo zasluženo zmagal s 40:27 (27:11). Francija pa je po trdi irj hudi borbi premagala ekipo Ekva. dorja v razmerju 48:43 (30:26). ne italijansl šolali 24. oktobra je italijansko prosvetno ministrstvo izdalo zanimivo okrožnico z novimi navodili za gojenje šolske jizktt.l1.ure. V italijanskih šolah bodo morali uvesti nov način fizkultur-nega delovanja. Kot prrvo morajo uvesti treninge v hitri hoji in sicer v spomladanskem in jesenskem roku v razdalji od 4 do 10 km. Dalje bodo morali dijaki gojiti lahkoatletiko. Da ne bo preutrudljivo so uvedli samo tek od 50 do 80 m, skok v višino in daljino ter končno met krogle. Sole Pa so prisiljene ustanovit i svoja športna društva z vsemi pravili, odbori, zastavami in si morajo izbrati društveno barvo. Vsako leto bodo šole prirejale društvena tekmovanja ter se bodo morale udeležiti pokrajinskih šolskih prireditev, ki bodo obsegale v jesenskem roku teke čez drn in stm, medtem ko bodo spomladi lahkoatletske tekme. Ta uredba, ki je prišla nepričakovano je zadovoljila športne kakor tudi šolske kroge in je re$ hvale vredna. Dijaki bodo lahko že v. š°H spoznali lahkoatletiko in verjetno bo marsikateri talent prišel na površje. Star način šolske telovadbe te bil res neprimeren za dijake in dijakinje, ker je vseboval v glavnem samo dolgočasne proste vaje in ni dajal dijakom ničesar novega. S to uredbo pa bo dana (seveda samo zdravim dijakom) vsa možnost, da'se tudi na tem polju izkažejo. Ker se pri nas vedno uvajajo uredbe, ki prihajajo iz Italije (včasih zelo neprimerne) smo zares radovedni če bodo tudi to res pametno uredbo uvedli tudi na šolah našega ozemlja. Položaj papirja na italijanskem trgu Zaradi obsežnih nakupov su-ro.vin za izdelavo papirja, ki so jih zabeležila mednarodna tržišča, so računali predstavniki italijanske industrije papirja na možnost ovir v proizvodnji. Sedaj %>a ugotavljajo, da poteka proizvodnja običajno in da se proda,ja redno odvija ter da glede vrst papirja široke potrošnje ni nikakih omejitev. I-sto velja, tudi za tiskarski papir. Papirnati izdelki so se sicer podražili, kar pa zagovarjajo s povečanimi cenami surovin bodisi na domačem bodisi na inozemskih trgih. Celulo. za &e je n. pr. dni podražila za 200 od*-. no pa so se podražile t ge snovi. Do tega je F™ zaradi velikih nakupov, driski izdelujejo papir, zlasti švedskem trgu, od koaer zgolj v prvih šestih ™fsegCj5 g00 tošnjega, leta uvoziU MM® ton celuloze in nasproti 620.000. ton iz _ istega blaga- v dvanajstih m* cih 1949. Povečam izwK de na dobave v ZDA, v ^ Britanijo, Franci 1°’ Nemčijo pa celo na Brazdb -Cile. Italija de v prvih mesecih letos uvozila od razrtto strani nad 130.000 ton r^L0d izdelovanje papirja na F 84.000 v istem času tard. skrba bi bila tedaj Cene so na mednarodnem mnogokrat špekulativne.- ^ janske papirnice >o še e R" , juliju pričele, poviševati izdelkom. Budimpešta dobi podzemeljsko železnic® V okviru niadžarskega^. letnega plana so P™*}1L]#a v Budimpešti P°teeir*w mestno železnico. bo izgrajena v sistemu p treh glavnih smeri in dveh diagonalnih ter e ^ ne proge. Proračun znaša 2 milijardi florintov- les se bo podfl® Avstrijski strokovni vprašanja lesnega m ^ .^j. ga gospodarstva z ^0n- stvom komentira 'nipit-dona, po kateri so ta vili državni monopol ^ ^ povanje mehkega lesa ^.u. striji, Švedski, FinsM-gih državah s «šibkim, ^ mi. Ta sklep loricns™ j2 prične veljati ole^e . ^^rja omenjenih držav od t-1951 dalje. še trgovini pa je dovoljen daj sklepati kupčiie,MprViiS izw'žene dejansko P ffi* januarju. Angleški uvo ^pi-čunajo, da bodo mM akp ti več avstrijskega J '^ij-bi bile cene u9°^nep- ^[jii-sJci krogi pa to mozi ^. čtijejo in se sklicujejo nji neugoden tečaj gom in funtom. V ^ ts-krogih veletrgovcev z* les* čunajo celo, da bo e#' na vseh trgovskih rasla zaradi večjega ™ .vanja po tej surovim. Ameriškibal&,. nnetiiio i; nl&rlnJiŽC.ll, !"ŠS Izid simultank lugostovansKin sanovsun odigranih v okviru Šahovskih i v Istrskem okrožju Šahovski mojstri Fuderer, Ivkov, Matanovič, Puc in mojstrski kandidat Šiška so odigrali dne 20. t.m. v šahovskih centrih Istrskega okrožja simultanke s sledečim izidom: Ivkov Borislav je imel v Bujah 27 nasprotnikov. 23 partij je dobil, 3 izgubil in eno remiziral. Fuderer Andrija je imel v I-zoli 24 nasprotnikov in je vseh 24 partij zaključil v svojo korist. Matanovič Aleksander je imel v Portorožu 26 nasprotnikov, dobil jr. 19 partij, 4 Izgubil in 3 remiziral. Puc Stojan je imel v Piranu 22 nasprotnikov. Dobil je 20 partij in 2 remiziral. Remis sta dosegla predsednik Šahovskega društva Phan tcv. Stojan Ples-rlčar in ucravnik Dijaškega doma tov. Franjo Ferluga. V Kopru je imel Jože Šiška 33 nasprotnikov. Dobil je 29 partij, 3 izgubil irj 1 remiziral. Izgubil je proti trem šahistom iz vrst JA in remiziral proti tov. Karlu Suši. Pred simultanko je tov. Šiška predaval o dubrovniški olim-piadi in blejskem turnirju, Predavatelja je predstavil poslušalcem tov. Rudolf Kalčič, odbornik in referent za brzotur-nirje Šahovskega društva Koper, ki se je po uspelem predavanju zahvalil tov. Šiški za lepo predavanje. V &lciKtii3«.u ».v.—« u-j u«.— — - nasie«*'<": -o- aAmerican National Ballet Theatre« z rajk<>v5 Danes: Tema in variacije iz IH- sult® rBa- «pa* r~ sBuri of Fire» iz nRazsvetljene nočln Schoen ((node°» * spa«? iz «V gozdu speča deklicaa Čajkovskega, _ Chd^Vld*. Hanchii Coplanda. V soboto: «Silftde», g Bjuy Tl\e Rernst^ Deux» Iz «Labodje jezero« kafkovskega. i ecinarda ^ ba Aarona Coplanda; «Faracy Fiee«, glas - VT°eiefon!kaA OgLaSI‘o"8.^12 ta .KS .Tel.'SS C^gUsoT: "meT ^M^oJp^trgovikiTS^ upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak: mm širine l Teia\°l-32°- Koper 01. Battlsti 301a-I, Tet. 70. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski savod. — Podruž.. Gorica. Ul. S. Penico 1 n., lei. UREDNIŠTVU: tt. 20, ----------- ■ ■■ - ^ jo, m*53 i. Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: KLKJ: izv« ir]0Zt.iruKrš» Jugoslavijo: Agencija demokratičneg ^ pZ«’2- — Za NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7, — Izdaja Založništvo tržaškega