PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poslanci odobrili »paket« za Trst in G<
0"*
o-
w
Čl
i
i
p
s
h
1
%
2
I
L.
r-?
Z
r-*
S
?o
i
■vš
O
■■o
O'
0S
o
O
?v
O
Zaradi Cossigovega opozorila^ da nc smejo ocenjevati dela izvršne oblasti
Devetnajst sodnikov sinoči sklenilo izstopiti iz Višjega sodnega sveta
RIM — »Ker menim, da ne bom več mogel o-pravljati svojih dolžnosti, zlasti ne tiste, ki mi jo nalaga skrb za samostojnost in neodvisnost sodstva Vam sporočam, da izstopam iz Višjega sodnega sveta.« Tako je sinoči pisalo predsedniku republike Cossigi 19 od 20 poklicnih sodnikov, ki so člani najvdšjega sodnega organa (dvajseti je trenutno v Latinski Ameriki). To je prva stvarna posledica pisma, s katerim je državni poglavar o-Pozoril VSS, kateremu sam predseduje, da nima pravice do zavzemanja uradnih stališč nasproti dejanjem in besedam izvršne oblasti, v tem primeru predsednika vlade Craxija.
Vsej zadevi so botrovale, kot znano, kritike, ki jih je ministrski predsednik skupaj z nekaterimi drugimi politiki izrekel na račun sodstva po obsodbi časnikarjev socialističnega glasla »Avanti«, ker so se ti obregnili ob javnega tožilca na »procesu Tobagi« Spatara. Struja »magistratura ìndipendente« v Višjem sodnem svetu je nemudoma sklicala izredno sejo tega organa, da bi obravnavala vsebino Crasijevih kritičnih izjav. Toda Cossiga. je člane sveta pismeno opozoril, da to ne vodi v njihovo pristojnost in da se o rav-
nanju izvršne oblasti lahko izreka edinole parlament. Državni poglavar je v bistvu dal razumeti, da se sodstvo ne sme spuščati v revir politikov.
Cossigovi sodelavci so njegov odločen nastop utemeljili s potrebo, da se delovanje Višjega sodnega sveta naposled spet uokviri v njegove pri-stojnostne meje, ki jih je zadnja leta ta organ pogostokrat prestopil, četudi iz razumljivih, ne pa opravičljivih razlogov, to je zaradi izjemnih družbenih razmer Izjemnega stanja danes ni več, so dodali, zato mora VSS spet strogo pod okrilje ustave.
Poslanci, senatorji in zastopniki strank' so Cos-sigovo pobudo ocenih v glavnem povoljno, čeravno mestoma previdno. Poslanec Barbera (KPI) je npr. priznal, da VSS ni političen subjekt, a dodal, da ga tudi ni mogoče spraviti zgolj na nekakšno administrativno raven, sicer bi ne bilo razumljivo, čemu mu predseduje državni poglavar. Tudi izvedenec za ustavna vprašanja Bonifacio je posvaril, da je treba Cossigovo zadržanje oceniti z največjo pozornostjo, ker da ni še povsem jasno, do kam segajo pristojnosti VSS. Podobno se je iz-
razil Stefano Rodotà, medtem ko je Pizzorusso naglasil, da ima državni poglavar nalogo posredovati med posameznimi vrstami oblasti in da nekomu zapreti usta ni najboljša rešitev. Enako je uglašena resolucija vsedržavnega združenja sodnikov (AM), ki se je včeraj sešlo na izredni seji in pozvalo predsednika republike, naj kot porok za u-stavna ravnovesja in korektne odnose med državnimi oblastvenimi aparati zajamči sodstvu popolno avtonomijo in ga obvaruje pred napadi »od koderkoli«.
Cossiga je včeraj {»trdil stahšča, ki jih je iznesel v pismu Višjemu sodnemu svetu, kar je tudi neposredno povzročilo odstop 19 članov VSS. Podpredsednik) sveta De Carolis je sinoči obiskal državnega poglavarja in zdaj se postavlja vprašanje, ah bo mogoče »spor« zgladiti, oziroma, če bo Cossiga privolil v ostavko devetnajsterice, ki bi paralizirala delo tega organa. Možno je, da bo predsednik republike zaprosil vseh 19 članov VSS, naj ostanejo na svojih mestih do volitev za obnovo sveta, ki bodo 2. in 3. februarja. Laični člani sveta (razen komunistov) so devetnajsterico hudo kritizirali, češ da utegne odstop imeti nepredvidljive posledice.
SANDOR TENCE
RIM — Poslanska zbornica je včeraj popoldne končno odobrila »paket« za Trst in Gorico, to se pravi zakonski osnutek za celovito podporo gospodarski dejavnosti dveh pokrajin, ki v vsem povojnem času plačujeta posledice emarginaci je od vsedržavnega ekonomskega in družebnega tkiva. Gre za zelo pomemben normativ, ki pa bo lahko ozdravil bolno gospodarstvo obeh pokrajin le pod pogojem, da bosta krajevni stvarnosti do konca izkoristili vse svoje potencialne sposobnosti, tudi tiste, ki izvirajo iz posebne zemljepisne lege. Zakon, ki bo sedaj romal v senat, so odobrili soglasno, kar je po svoje tudi pomembno in je lahko za zgled tržaškim in goriškim političnim silam, ki prevečkrat ne znajo najti skupnega jezika niti pri obravnavi najhujših gospodarskih vozlov, kaj šele enotnosti in soglasja za rešitev konkretnih problemov.
»Paket«, ki ga je predložila vlada in nato izpopolnila ter obogatila ožja komisija poslancev iz dežele Furlanije - Julijske krajine, predvideva celo vrsto davčnih in drugih olajšav za krajevno industrijo in pristaniške dejavnosti ter okrepitev vseh znanstvenih struktur, med katerimi prednjači padriški raziskovalni center. Skupno bosta Trst in Gorica deležna skoraj tisoč milijard Ur podpore, obe pokrajini pa bosta, ko bo zakon stopil v veljavo, dobili pravni položaj pri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Da ne bi dokončno pokopala evropske integracije
Po odobritvi »paketa« v poslanski zbornici
Italija omilila svoje zadržanje do »luksemburškega kompromisa«
RIM; BRUSELJ — Itahjanska vlada je včeraj nekoliko, omihla svoje stališče do »luksemburškega kompromisa«, ko je v noti Palače Chigi navedla, da se ne sme Podcenjevati rezultatov, kljub temu da so manjši od pričakovanih. »Kompromis« je torej po itahjanskem mnenju že res slab, a vseeno nakazuje možnosti za nadaljnjo e-Vropsko integracijo.
Iz vsega tega jasno izhaja, da Italija noče izostriti konfrontacije med raznimi članicami EGS. še vedno se če strinja s tremi točkami luksemburškega sklepa tako glede oblasti in pristojnosti evropskega parlamenta, kot tudi glede socialne politike in utrjevanja solidarnosti, a že pripravlja teren na glasovanje evropskega parlamenta, ki bo 11. decembra v Strasbourgu Italija pogojuje namreč svoje stališče do »luksemburškega kompromisa« s sklepom evropskega parlamenta.
Že res, da ni bil včeraj med evropskimi parlamentarci skoraj nihče navdušen nad luksemburškim rezultatom, a tako v Bruslju kot v Strasbourgu priznavajo, da so državni egoizmi premočni, da je razkorak med željami m uresničljivimi pobudami preširok. Vsekakor pa je istitucionalna komisija evropskega parlamenta sinoči že zavmila luksemburško »minireformo. A bržkone bo to edini negativni odziv. Evropski parlament se namreč dobro zaveda, da ima sedaj precej vezane roke. že res, da bi lahko zavrnil reformo, s tem pooblastil Italijo, da čadaljuje svoje nasprotovanje, a kaj potem? Evropski integraciji bi tak zaplet samo škodil. Bržkone bodo tudi v Strasbourgu poiskali kak sprejemljiv kompromis,
saj je malo verjetno, da bi mirne duše podprli sklep iz Luksemburga.
0 tem kompromisu v Bruslju že odkrito govorijo. Evropski parlament bi se kritično izrazil o reformi, a jo ne bi zavrnil. Vlade bi pooblastili naj uresničijo »minireformo«, obenem pa da nadaljujejo z napori za nadaljnjo demokratizacijo skupnostnih inštitucij. Glede Danske, ki se ne strinja niti s tako minimalno revizijo Rimskega sporazuma, pa predlagajo referendum. Vsi Danci naj se izjasnijo, ah sprejemajo nova izhodišča za evropsko integracijo, ah ne. V Bruslju upajo, da bodo tudi to oviro zadovoljivo premostih.
Po vsem tem je popolnoma jasno, zakaj je italijanska vlada v zadnjih urah nekoliko omihla svoje stahšče. Noče namreč nositi krivde, da je s svojim zadržanjem zapečatila usodo evropskega združevanja. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči, a sedaj mora prevladati smotrnost in morda celo pragmatizem. Craxiju in Andreottiju so njune napore v Luksemburgu priznah vsi italijanski poslanci v evropskem parlamentu. Pohvalno so se izrazih tudi vsi prepričani »evropeisti« ne glede na politično in ideološka pripadnost.
Decembra lahko torej pričakujemo »kompromis v kompromisu«, saj časi niso še zreli, da bi itahjanska zamisel o večji pristojnosti evropskega parlamenta in o večji integraciji zagledala luč. Pot do združene Evrope bo torej šo dolga, a tako v Strassbourgu kot v Rimu so vsi trdno odločeni, da ne bodo varčevah z napori za njeno
uresničitev.
V Trstu ugodne ocene
V Trstu so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da je poslanska zbornica včeraj odobrila «paket«, za Trst in Gorico in da je bil torej narejen bistven korak k dokončni odobritvi, saj soglasnost v zbornici jamči tudi za uspešen izid razprave v senatu.
Tržaška federacija KPI je poudarila pomen tega ukrepa in zasluge, ki jih je imel za odobritev poslanec Cuffaro, čigar popravki so bili ugodno sprejeti. KPI obžaluje le, da ni bil sprejet predlog o spremembi statuta s področja za raziskave, ki bi omogočil uspešnejše delovanje te ustanove. KPI dodaja, da je izredni ukrep, ki ga je izglasoval parlament dosledni sad vsedržavne obveze KPI za Trst, ki izhaja že iz resolucije, ki jo je leta 1982 predložil Enrico Berlinguer.
Zadovoljstvo zaradi odobritve tega ukrepa je izrazil tudi socialdemokratski tajnik Mario Berce.
Kar pa zadeva slovenske gospodarske kroge je predsednik gospodarskega odbora SKGZ dr. Darij Cupin poudaril, da je treba pozdraviti in pozitivno oceniti vsak ukrep, ki nastane v prid gospodarstva, vendar ob-
staja nevarnost, da bi paket za Trst in Gorico razumeli kot čarobno palico, ki bo rešila vse odprte gospodarske probleme in težave na Tržaškem in Goriškem. »Razumeti ga je zato treba kot novo možnost za naše območje in treba jo. bo primemo izkoristiti. žal obstajajo prav o tem zelo različna in deljena mnenja; nekateri ga razumejo kot utrditev politike zaprte meje in zato kot izraz potrebe po izrednih podporah gospodarstvu, ker živi ob zaprti meji. Drugi pa menijo, da je treba ukrepe italijanske vlade v prid gospodarstva tržaške in goriške pokrajine imeti za premiso celovitejše vizije-, ki naj ima za cilj ovrednotenje mednarodne vloge Trsta in celotne Goriške, vendar pod pogojem, da se v ta proces vključi tako celotni pristaniški sistem kot tudi ves obmejni pas,« je dejal Cupin, ki je nato izrazil upanje, da bo prevladalo drugo stališče in bo paket prinesel tudi konkretne rezultate s katerimi bo naše območje izšlo iz sedanjih težkih gospodarskih razmer. »Če bi namreč prevladalo prvo stališče, bi občutna finančna sredstva, ki jih paket namenja, ostala samo asistencialistični instrumenti,« je še dejal dr. Cupin.
Živojinović
premagal
McEnroja
ogajanja o Aquili
UM
- Na ministrstvu za industri ;o se sinoči nadaljevala pogajanja isodi čistilnice Aquila, ki jo i100® znano francoska družba iotai d koncem leta zapreti in tako odati skoraj 500 delavcev. Za enkrat pogajanja še vedno nia mrtvi toc torej brez otipljivih novosti. Prcd-miki sindikalne zveze CGIL - 4 - UTL in tovarniški svet namreč >čno vztrajajo, da mora francoska žba najprej uradno preklicati na ivano zaporo rafinerije la pogajanjih je tekla beseda ti prašanju lokacije centrale na pre-g. Tudi o tem ni bistvenih novo-čeprav se širijo govorice, da no elna vlada že v tem tednu izdala enje. Nekateri se namreč se j evaio, da bi centralo na premog ■adili v Trstu, točneje pod Pan ojmunom, kjer ima danes svoje adišče družba ESSO.
V zvezni skupščini o besedilu novega
BEOGRAD — Odbor zveznega zbora jugoslovanske skupščine, ki je nekaj mesecev usklajeval stahšča v zvezi z deviznimi zakoni, je včeraj vendarle končal delo. Tako so zakon o deviznem poslovanju, zakon o kreditnih odnosih s tujino ter zakon o prometu bjaga in storitev s tujino zreli za sprejem v skupščini, kar naj bi se zgodilo na zasedanju, ki je skhcano 6. decembra.
Ko je včeraj Miran Mejak, predsednik skupščinskega odbora, ki je usklajeval omenjene zakone, ocenil opravljeno delo, je med drugim poudaril, da je sedanje besedilo vehko boljše od prvotnega, kakršnega je spisala vlada. To je rezultat kvalificiranega in zelo tolerantnega dela delegatov in predstavnikov vlade, ki so sodelovah pri usklajevanju. Zakoni so sicer precej daleč od tistega, kar sta pred meseci predlagali Slovenija in Hrvaška, vendar je tudi v novem besedilu položaj izvoznikov trdnejši kot v prvotnem predlogu ZIS.
uskladili stališča deviznega zakona
Za prvo trimesečje prihodnjega leta so predvidene nekatere prehodne odredbe v zakonu, kasneje pa bo zakon, po začetnih težavah seveda, lažje zaživel. Razlogov za dramatizacije zato ni, je rekel Mejak, s pametnim dograjevanjem in hitrim reagiranjem na pojave,- ki jih bo pokazala praksa, se bo dalo zagotoviti učinkovit sistem deviznega poslovanja in odnosov s tujino. Ob tem je tudi zavrnil očitke dela tiska, češ da so repubhške in pokrajinske delegacije krive za »zavlačevanje« sprejetja zakona. Zakonski predlog je namreč v skupščinska telesa prispel razmeroma pozno, ker pa so to zahtevni, zapleteni problemi, ki terjajo poglobljeno obravnavo, nikakor ni bilo mogoče pričakovati, da bi zakone uskladili prej. Gospodarstvo bo sicer šele tik pred iztekom .leta izvedelo za pogoje poslovanja v prihodnjem letu, zlasti tiste v zvezi z devizami, toda prav zato so predvidene prehodne določbe, ki naj bi ublažile začetne težave, je dejal Miran Mejak, (dd)
• Paket
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zadetega območja, ki ga že dolgo let uživajo skoraj vse dežele na Jugu. Normativ odpira pot tudi reformi posebnih finančnih skladov za Trst in Gorico ter deželnega rotacijskega sklada za gospodarske posege (PRIE).
Zakonski predlog, ki bi ga moral sedaj senat čimprej odobriti, posveča posebno pozornost padriškemu raziskovalnemu centru, ki se bo tako razvil v veliko in pomembno mednarodno znanstveno ustanovo. Poslanska zbornica je glede tega predvsem korenito revidirala sestavo in pristojnosti upravnega sveta centra in med drugim polnopravno vključila v ta organ tudi kraško gorsko skupnost, ki bo zastopala interese in potrebe krajevnega prebivalstva. Na predlog poslanca Cuffara (KP1) je ožja parlamentarna komisija predlagala upravnim telesom padriške ustanove tudi večjo skrb za stike in odnose s krajevno stvarnostjo, ki mora biti seznanjena in aktivno soudeležena pri vseh sklepih in odločitvah, ki neposredno zadevajo izkoriščanje teritorija. Aktivnejša vloga bo pripadala tudi geofizikalnemu opazovališču pri Briščkih, ki bo lahko črpalo znatnejša finančna sredstva iz državnih skladov.
Boljši časi se obetajo tudi za tržaško univerzo, ki bo deležna novih investicij za znanstveno raziskovanje in za mednarodno kooperacijo. V Gorici pa bodo morda že v novem akademskem letu ustanovili fakulteto za mednarodne in diplomatske vede ter posebno višjo srednjo šolo za nadzornike proračunov krajevnih uprav in podjetij, ki bo prva tovrstna strokovna ustanova v državi. Ta nova go-riška izobraževalna šola bo popolnoma samostojna, fakulteta za diplomatske vede pa bo formalno spadala pod tržaško vseučilišče.
Vsi poslanci iz Furlanije - Julijske krajine, ki so sodelovali pri sestavi in izdelavi »paketa« za Trst in za Gorico, so izrazili zadovoljstvo nad odobritvijo tega normativa. Upravičeno zadovoljna sta zlasti Coloni (KD) in Cuffaro (KPI), ki sta od vsega začetka osebno sledila postopku za odobritev tega osnutka. Coloni je v izjavi za naš dnevnik podčrtal, da sta vlada in parlament uresničila zelo pomembno obvezo do Trsta in do Gorice in hkrati pozval krajevne politične sile ter gospodarske in družbene komponente, da se čimprej enotno mobilizirajo za celovito izvajanje »paketa«.
Tega mnenja je bil tudi komunist Cuffaro, ki je ob tem pozdravil sklep, da se v upravni svet centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje vendarle polnopravno vključi tudi Kraška gorska skupnost. Zadovoljstvo sta izrazila tudi goriški poslanec Rebul-la (KD) in socialistični predstavnik De Carli, ki je v odkriti polemiki z Listo za Trst dejal, da pomeni »paket« jasen odgovor nepotrebni demagogiji določenih krajevnih sil, ki samo jokavo protestirajo, a s tem niso dosegle in tudi v bodočnosti ne bodo dosegle ničesar.
SANDOR TENCE
□ RIM — Vsi zainteresirani so odločno zanikali vest, po kateri naj bi tajne službe sproti obveščale italijansko vlado o premikih framazonskega »mojstra« Licia Gellija. O vesti, ki so jo objavili nekateri časopisi, so u-vedli preiskavo in pri predsedstvu vlade celo domnevajo, da bi bila lahko objavljena z namenom, da bi avtorji povzročili težave vladi ali vladni koaliciji. Tudi pri obrambnem ministrstvu vztrajno molčijo, pač pa je glasilo republikanske stranke La voce repubblicana, katerega ravnatelj je strankin tajnik in obenem obrambni minister Giovanni Spadolini objavilo komentar, v katerem ugotavlja da je od mnogih informacij o prisotnosti Gellija v raznih evropskih mestih verjetno resnično samo, da ima tudi pri tem prste vsem sam Gelli.
Obnovitev dialoga s francoskimi oblastmi osnovni namen obiska Jaruzelskega v Parizu
PARIZ — Kratko srečanje med Francoisem Mitterrandom in Wojciechom Jaruzelskim je bilo po oceni šefa poljske države in partije »koristno in odkrito«. Sogovornika sta govorila o številnih vprašanjih in strinjata se, da je »treba okrepiti odnose med Francijo in Poljsko v korist obeh narodov in miru v Evropi in na svetu«.
Jaruzelski je s kratko izjavo na stopnicah vrtnega krila elizejske palače postavil ta tolikanj sporni vrh v tisti okvir, kamor spada — v zametek nove faze odnosov med Vzhodom in Zahodom, in s tem v Evropi po obisku Gorbačova v Parizu in ženevskem vrhu Reagan - Gorbačov. Mitterrand, ki je takoj po srečanju odpotoval na tridnevni obisk »prekomorskih departmajev« Gvadelupe in Martinika na Antilih, je zase določil okvire že v torek v luksemburški izjavi, natančneje pa včeraj v intervjuju za dnevnik »Le Matin«.
Šef francoske države potrjuje, da je do sestanka, ki mu ni mogoče reči obisk, prišlo na poljsko pobudo in naprej povedal, kar je bilo pričakovati : »Stališče Franci'e do ravnanja s človekovimi svoboščinami na Poljskem in še posebej s sindikalnimi in verskimi svoboščinami po-znate,« je rekel in spretno vrinil poprejšnje sogovornike Jaruzelskega, papeža Janeza Pavla H., Helmuta Kohla, Bettina Craxija. »Francija ima o tem veliko povedati, pa tudi o resnih vprašanjih, ki se zastavljajo med Vzhodom in Zahodom in med Evropejci. Dodajam, da nam je vse, kar zadeva poljski narod, drago.« Mitterrand smatra, da je dolgoročna vizija odnosov, predvsem v Evropi (od Urala do Atlantika po golistični tra-
diciji), ki je zmeraj bolj veljavna tudi v socialistični evropski strategiji, važnejša od trenutnih vzbu-hov razpoloženj in čustev: »Ta riziko je pač treba prevzeti, drugega načina za vladanje pač ni. Javno mnenje, ki je sprva vznemirjeno, se vselej pridruži tistim, ki krčijo pota napredka.« To javno mnenje je seveda ustrezno razburkano. Množico manifestantov, ki so jih zbrali sindikata Force Ouvriere in CFDT in francoski komite Solida-rite - Solidarnošč, pa organizacije za varstvo ,človekovih pravic, so močni kordoni mobilne žandarmerije GRS zaustavili sredi pohoda izpred Invalidov že na mostu Aleksandra HI., toda vihar se nadaljuje po časnikih, radiu in televiziji.
Najširše javno mnenje dejansko ni sposobno dojeti nenadnega, resnično sunkovitega obrata francoske politike skoraj totalnega bojkota sedanjega režima na Poljskem od decembra 1981 do danes. Kako množično je, dokazuje izjava sekretarja CK KP Francije Andrea Lajoinieja, ki popravlja izjave generalnega sekretarja partije Marchaisa, češ da so ga napačno interpretirali in da partija tudi nasprotuje sprejemu Jaruzelskega v Parizu. Formalno je stališče v skladu z uradno pozicijo partije, ki kritizira kršenje človekovih pravic »kjerkoli in povsod«, dejansko pa gre za prilagoditev, ki ustreza volilni strategiji KPF totalne kritike socialistične vladavine. V tem je stališče KPF sorodno desni opoziciji, ki prepušča napade na Mitterrandovo odločitev drugi in tretji garnituri in svojim občilom, medtem ko se doslej ni oglasil niti eden od šefov, najsi bo Chirac, Giscard
D’Estaing ali Raymond Barre, v tem vrstnem redu. Včerajšnji »Le Figaro« v uvodniku ne očita Mitterrandu nič drugega kot predolgo vztrajanje pri bojkotu kot najslabši od treh možnosti po decembru 1981, češ »čvrsta in hkrati spretna politika bi bila omogočila tretjo pot (med bojkotom in čisto »realpolitik«): ohraniti dobre odnose, posebno gospodarske s poljsko oblastjo, ob manifestiranju našega prijateljstva s sindikati Solidarnošč«. Za naukom: njegovi predhodniki so v času 1960-1980 (ki ni bil nič manj nasilen) znali, česar socialisti, zaverovani v svoje moraliziranje ne znajo. V tem je precej resnice. Mitterrandova Francija lovi vlak novih vzhodno - zahodnih odnosov, na katerega so sedli njeni prijatelji, posebno ZR Nemčija o pravem ali vsaj ugodnejšem času — in nemara na ustreznejši, manj spektakularen način.
S tem seveda prihajajo v ospredje najverjetnejši vsebinski poudarki pogovorov, potem ko je bilo zadoščeno človekovim pravicam. Gospodarstvo je bilo verjetno najmanj pomembna točka, o tem bo govor na januarskem sestanku oživljenega poljsko - francoskega komiteja. Obnova tradicionalnih odnosov med državama (pri čemer so trenutno režimi časovno omejena kategorija) je v evropski igri za Francijo in Mitterranda »obsedenega od jaltskega strašila pomembno, da ne prepusti prostora ameriško - sovjetskemu kondominiju, kar je tudi sicer konstanta francoske diplomacije«, piše, značilno, glasilo opozicijske RPR »Le Quotidien«.
JAKA ŠTULAR
Zaradi sporov s šefom predsedniškega kabineta
Robert M c Parlane odstopil
NEW YORK — Vsak čas bi morali tudi uradno potrditi časopisne vesti o odstopu Reaganovega svetovalca za nacionalno varnost Roberta McFarlana. Do te odločitve naj bi McFarlane prišel zaradi sporov s šefom predsedniškega kabineta Donaldom Reganom, ki je razširil svoj vpliv tudi na zunanjepolitične zadeve, kljub temu da o njih nima pojma. To vsaj trdi u-gledni »Washington Post«. Sinoči je tudi predsednik Reagan navedel, da McFarlane odhaja.
Vloga predsednikovih svetovalcev za državno varnost je od Henryja Kissingerja z leta v leto postajala bolj pomembna in odločujoča v zunanjepolitičnih izbirah. McFarlane je odigral vlogo veznega člena med Weinbergerjevimi »jastrebi« in Shultzovimi »golobicami«.
Le dan po prvi obletnici Bhopala
Oblak plina v New Delhiju
NEW DELHI — Le dan po prvi obletnici tragedije v Bhopalu, kjer je zaradi uhajanja smrtonosnih plinov umrlo več kot 2.500 oseb, so se v Indiji za las izognili podobni tragediji. Včeraj je v indijskem glavnem mestu prišlo do nesreče v tovarni u-metnih gnojil »Shriram«. Strupen plin je prešel v ozračje v obratu za proizvodnjo žveplene kisline, ko se je neka kemikalija razlila. Po prvih vesteh je plin le žveplov dioksid. Kljub temu je bil včeraj Delhi prizorišče blazne panike, ljudje niso namreč še pozabili na tragedijo v Bhopalu.
Plin žveplovega dioksida se je iz Starega Delhija pomikal proti središču New Delhija, ne da bi v začetku ugotovili, kje je prišlo do nesreče Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj zapusti prizadeta območja, kar je iz-valo še hujši preplah. Številne osebe so se zatekle v bolnišnice, saj žve-
plov dioksid ni povsem nedolžen plin, predvsem za otroke, starejše osebe in za ljudi s težavami na dihalih. Zdravstvene oblasti navajajo, da se je nekaj oseb onesvestilo, nihče pa ni v smrtni nevarnosti.
Tovarno »Shriram« so po nalogu o-biasii zaprli, dva funkcionarja pa a-retirali. Pred mesecem dni je v Delhiju prišlo do podobne nesreče, le da je tedaj prešla v ozračje neka klorova spojina, da so tri osebe izgubile življenje. Predvčerajšnjim pa je v neki tovarni insekticidov pri Kolom-bu v Šri Lanki prav tako prišlo do uhajanja klorovih plinov, da so morali sprejeti v bolnišnice 50 zastrupljenih oseb.
Ti dogodki zgovorno dokazujejo, kako so prav v Tretjem svetu osredotočeni vsi tisti kemični obrati, ki jih zaradi nevarnosti noče razviti svet.
Fanfani obsodil rešitev problema z vladnim dekretom
O obvezni rabi varnostne čelade
bo razpravljala senatna komisija
RIM — Predsednik senata Fanfani je včeraj sporočil, da bo senatna komisija za vprašanja prevozov v sredo, 11. novembra, vzela v pretres zakonski osnutek štev. 811, ki nalaga voznikom motornih koles in motociklov uporabo varnostne čelade. Dal je razumeti, da bo komisija osnutek brez nadaljnjega odobrila.
Fanfani je v isti sapi kritiziral nekatere ministre, češ da govorijo tjavendan, »kot bi bili gospodarji senata in poslanske zbornice«. V resnici so se okrog uzakonitve obveze o rabi varnostne čelade razbohotile hude polemike, sicer zaradi zavlačevanja pri uzakonitvenem postopku. Pristojna komisija poslanske zbornice je o-menjeni osnutek odobrila že julija 1984, nakar je osnutek romal v senat in tam obtičal. Medtem je bilo opravljenih osem presaditev srca in pri tem je šest presajenih src prišlo od mladih motoristov, ki so se smrtno ponesrečili, ker niso imeli čelade.
Minister za industrijo Altissimo je predsednika vlade Craxija pismeno pozval, naj pri pristojnem ministru
posreduje za čimprejšnjo izdelavo zakonskega dekreta o obvezni nošnji čelade. Altissimo je ministrskega predsednika seznanil z okoliščino, da je leta 1984 bilo ob življenje kar 1.595 mladih motoristov, ker niso imeli čelade, in da je več kot polovico od 62.000 ranjenih ostalo trajno poškodovanih.
Fanfani je včeraj ostro kritiziral poseganje po instrumentu zakonskega dekreta, češ da je to neumestno in zamudno, saj bi razpravo o zadevi samo še zapletlo.
Minister Altissimo je v odgovor na Fanfanijeve trditve ponazoril, da s pismom Craxiju nikakor ni hotel poseči v delovanje senata, temveč le opozoriti na dramatičnost problema, ki je zadobil nujnosten značaj, kar pomeni, da ga je tudi rešiti treba po nujnostnem postopku. Dodal je, da je postopek za odobritev zakona o rabi varnostne čelade nerazumljivo dolg.
Podtajnik v ministrstvu za prevoze Melillo je pa i-zjavil, da bo z obravnavo tega problema v senatni komisiji naposled konec vseh polemik in nesporazumov.
Avtomobilske takse po novem
'RIM — V smislu odloka, ki ga je izdal finančni minister Visentini bo od 1. januarja 1986 treba avtomobil' sko takso poravnati za celo leto in ne več, kot do sedaj, le za štiri ali šest mesecev. Ustrezni znesek bodo vozniki dolžni vplačati januarja ali maja ali septembra, odvisno pač od tega, kdaj so opravili prejšnje vpla' čilo. Gornje velja izključno za avtm mobile in druga vozila na bencinski pogon iznad 9 davčnih konjskih moči-
Za avtomobile do 9 davčnih KM in motorna kolesa bo ravno tako treba poravnati celoletno takso, vendar ^ februarju ali avgustu. Nasprotno Pa bo avtomobilsko takso za vozila na dizelski ali plinski pogon mogoče še naprej vplačevati vsake 4 ali vsakih 6 mesecev.
S 1. januarjem bodo tudi nastale težave pri revizijah, kolavdacijah ij1 izpitih: osebje državnega ravnatelj' stva za civilno motorizacijo teh ope' racij ne bo več opravljalo izven okrajev, kjer je redno nameščeno.
Zasedanje o gospodarskem sodelovanju SFRJ - ZDA
NEW YORK — Redno letno zasedanje ameriško - jugoslovanskega ekonomskega sveta poteka v New Yor-ku v vzdušju obojestransko koristne izmenjave mnenj o bistvenih gospodarskih vprašanjih, član ZIS Živorad Kovačevič, ki je gostitelje seznanil z gospodarskimi razmerami v Jugoslaviji, je dejal, da je bil pri prilagajanju ekonomskega sistema zahtevam dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije letos narejen precejšen korak naprej, hkrati pa je odkrito govoril tudi o gospodarskih težavah, vključno visoki inflaciji. Kovačevič je potrdil, da Jugoslavija podpira stališča držav dolžnic, da je treba breme dolgov enakomerno razporediti, da pa je hkrati trdno odločena izpolnjevati svoje finančne obveznosti.
Direktor mednarodnega oddelka za ekonomske zadeve v narodnem svetu za varnost ZDA David Wigg pa je pozval predstavnike jugoslovanskih gospodarskih organizacij, naj več nastopajo na ameriškem tržišču.
(dd)
Ustavno sodišče
Se ta teden sodna obravnava
odložilo razpravo o izseljevanju s Kosova
BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije tudi na včerajšnji seji še ni izreklo končne ocene o tem, ali je ustavno in zakonito ustanavljanje komisij za ugotavljanje vzrokov izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova. Oceno bodo izrekli na eni od prihodnjih sej.
člani ustavnega sodišča so poudarili, da je največja kršitev ustavnosti izseljevanje pod pritiskom, _ vendar se niso strinjali z nekaterimi metodami, s katerimi poskušajo preprečiti oziroma izkoreniniti ta pojav, posebej če gre za neustavne metode. Pokrajinski sekretariat za notranje zadeve Kosova je objavil, da v 18 občinah pokrajine ni mogoče dobiti potrdila o odjavi bivališča, vse dokler se s tem ne strinja komisija za ugotavljanje vzrokov izseljevanja. Takšen način dela resno ogroža ustavne pravice državljanov.
o preštevanju
BOČEN — Državni svet bo v petek odločal o tem, ali bodo ponovili občinske volitve v Bocnu ali ne. Priziv proti zadnjim volitvam, ki so bile letos spomladi, je namreč vložil Slovenec Stanislav Zgaga, ki že dolga leta živi v Bocnu. Zgaga se pri zadnjem popisu prebivalstva ni izrekel za nobeno od dovoljenih jezikovnih skupin, to je nemško, italijansko ali ladinsko, kot je določal zakon. Zato ga je ob letošnjih upravnih volitvah volilna komisija izključila iz seznama kandidatov na listi, na kateri je hotel kandidirati. Zgaga je proti temu sklepu vložil priziv, skupno s tremi kandidati, ki so jih iz istega razloga izključili iz kandidatne liste. Ob tem je treba pripomniti, da je- Zgaga že
na Tirolskem
pred kratkim dosegel pomemben uspeh, ko je četrta sekcija državnega sveta razveljavila 10. člen zakona 0 popisu, ki določa, da je na JužneUi Tirolskem obvezna izjava o etničn! pripadnosti. S to razsodbo so sodnih1 že pokazali usmeritev, iz katere lZ' haja nasprotovanje preštevanju manj' šin. -
Na isti razpravi bodo tudi obravnavali priziv Silvia Leonardija, P°' krajinskega tajnika republikanska stranke, ki je bil prav tako izključen iz seznama kandidatov, vendar ne zaradi pomanjkanja izjave o narodni pripadnosti, ampak zaradi PrC kratke dobe bivanja v bocenski P°' krajini.
SSG na gostovanju v Benečiji
Pavliha in Mica ustvarila veselo vzdušje za mlajše in starejše občane v Spetru
Na' pobudo ESA
V Vili Manin bodo uredili vrsto obrtnih delavnic
Pravljica - iiepravljica o Pavlihi in Mici je obiskala z igralskim ansamblom Slovenskega stalnega gledališča Benečijo. V torek sta bili v špetrskem vrtcu kar dve predstavi:	popoldanska	za	mlajše	gledal-
ce — prisotni so bili otroci vseh starosti, od malčkov iz vrtca do starejših	obiskovalcev	tečaja slovenšči-
ne — in večerna za odrasle.
Tržaško gledališče je zadnja leta gostovalo v Benečiji precej neredno. Ob koncu prejšnje sezone je Linhartov	»Matiček« sicer	doživel	precej
šen	uspeh, letos	pa	se je	vodstvo
gledališča dogovorilo Z beneškimi kulturnimi delavci za tesnejše sodelovanje, saj Benečani ljubijo gledališče, kot dokazujeta njihova navezanost na domačo skupino t.j. »Beneško gledališče« in samo delovanje te skupine, ki uprizarja narečne tekste domačih avtorjev. Ob tem mora-nio omeniti, da želijo Benečani tudi obiskovati nekatere predstave v go-niškem ali tržaškem kulturnem domu, kar spada med dopolnilne pobude tečaja slovenščine; Čedad pa je letos prikrajšan tudi za italijanske gledališke predstave zaradi popravil v gledališču Ristori.
Izbira komične tragedije ali tragedije ali tragične komedije Auran-da Harrisa »Pavliha in Mica« v režiji Marija Uršiča seveda ni naključna, saj je ta predstava lahko Prijetna za občinstvo vseh starosti, kot je dokazalo razposajeno in ži-
vahno vzdušje v špetrski dvorani med obema predstavama. Hudiči, strahovi in policaji niso preveč prestrašili najmljaših, odrasli so se posebej zabavali ob zakonskih in družinskih težavah Pavlihe. Tudi najbolj resnobni pa se niso mogli ubraniti smeha ob prizoru pojočih zdravnikov in plešočega konja. Pri popoldanski predstavi je ansambel ubral
nekoliko mehkejšo varianto, zaradi česar predstava ni bila nič manj prepričljiva, saj so za to poskrbeli poleg glavnih igralcev Stojana Colje in Maje Blagordč vsi drugi igralci, tudi kot animatorji lutk in s pomočjo duhovitih scenskih pripmnočkov ob petju in plesu, ki sta izredno u-činkovit »podstavek« te uprizoritve.
(nak)
PASS ARIANO — Obrtni izdelki najdejo iz leta v leto večje število kupcev. Ljudje so se naveličali plastičnih izdelkov. Če je le mogoče, si zgradijo večje in lepše hiše, ki jih je seveda treba primerno opremiti. Zaradi tega so zelo čislani tisti obrtniki, ki napravijo lep kos pohištva, ki se u-kvarjajo s kovanim železom, ki napravijo okraske iz lesa, ki skrbe za
izdelavo zlatih predmetov.
Deželna ustanova za razvoj obrti ESA je že pred leti v enem stolpu doževe Vile Manin v Passarianu odprla .prodajalno obrtnih izdelkov. Veliko število turistov, ki pride na o-bisk občasnih razstav v Vilo Manin se ustavi v tej prodajalni in veliko predmetov gre v svet. Letos je ESA uredila tudi razstavo obrtnikov v Li-gnanu in na Trbižu. Obrtniki so turistom pokazali kako izdelujejo svoje izdelke. Pobuda je imela velik u-speh, tako da jo v prihodnjem letu nameravajo prirediti tudi v Gradežu in Trstu.
Sedaj pa je ESA dobila od dežele naročilo, da preuredi eno krilo Vile Manin v prostor za potrebe obrtnikov. Gre za spodnje, desno krilo Vile, tisto, ki so ga v doževih časih uporabljali kmetje, kj so bili v doževi službi. Tu, kot je zainteresiranim obrtnikom povedal predsednik ESA Faleschini, bodo uredili več obrtnih delavnic, razstavni prostor in tudi prostore za pouk obrtnih vajencev. Vrh vsega bodo uredili tudi nekaj prostorov za bivanje turistov. Tako bo nekaj pridobljenega tudi v tej zvrsti turističnega delovanja.
Dela bodo seveda trajala več časa. Podobni načrt je obrtnikom orisal arhitekt Avon. Passariano bo s tem precej pridobil. Turisti pa bodo direktno v obrtni delavnici naročili to, kar jim ugaja.
MARKO WALTRITSCH
Pozitiven obračun obiska dežele FJK v Wiirttembergu
STUTTGART — Najkrajša pot do evropske skupnosti je prav gotovo tista, ki pelje preko tesnih stikov med deželami. Tako je povedal predsednik nemške dežele Baden-Wùrttemberg Lothar Spath, po končanih političnih razgovorih z delegacijo dežele Furlanije - Julijske krajine, ki se je te dni mudila v nemški deželi in ki jo je vodil predsednik Biasutti. Deželno delegacijo so sestavljali še odborniki Rinaldi, Vespasiano, De Benedetto in Barnaba ter predsednika trgovinske zbornice Tombesi in tržaškega pristanišča Zanetti.
Stike z Wiirttemlxrgom je dežela Furlanije - J ulij-ska krajina vzpostavila že pred petimi leti. Vse doslej pa ni prišlo do tako stvarnih pogovorov, kot so bili prav na tem zadnjem srečanju, ko so se predstavniki obeh dežel strokovno in stvarno pogovorili o možnem sodelovanju na gospodarskem, znanstvenem in turističnem področju.
Nemške partnerje sta predvsem zanimala dva objekta in sicer laboratorij za bioinženirstvo in sinhrotron in seveda tudi tržaško pristanišče.
Oskar za Meblo-Italiana
RIM —■ Meblo-Italiana, goriško lesnopredelovalno podjetje, je te dni v Rimu dobilo še eno priznanje: evropskega Oskarja za ekonomski napredek. To je nagrada, ki jo tovrstnim podjetjem podeljujejo za njihove poslovne uspehe, • »žirijo« pa sestavljajo trgovski agenti, banke in trgovinske zbornice. Podjetje Meblo-Italiana je doslej prejelo vrsto priznanj za poslovnost in kakovost izdelkov, leta 1982 na ravni goriške pokrajine, leta 1983 na ravni dežele Furlanije - Julijske krajine in lani vsedržavno priznanje na področju male industrije Qualità d’Italia.
Posvet o rakastih obolenjih
TRST — V Trstu se bodo danes in jutri zbrali na posvetu o rakastih obolenjih znanstveniki in strokovnjaki iz ljubljanske, zagrebške, dunajske in tržaške univerze. Za posvet, ki nosi naslov »International meeting on cli-nical and experimental cancer research«, so dale pobudo medicinska, farmacevtska in kirurška fakulteta tržaške univerze v sodelovanju z deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Z zadnje seje piranskega občinskega sveta
Turizem na bolj kvaliteten način
PIRAN —- Če bodo do prihodnjega leta v piranski občini res uspeli narediti vse tisto, kar so med najpomembnejše naloge na zadnji seji u-Vrstili člani občinskega izvršnega sveta, potem lahko trdimo, da bo Prihodnje leto ta najbolj razvita slovenska turistična občina še bolj pripravljena pričakala nove goste.
Po statističnih podatkih je občinsko turistično gospodarstvo v devetih mesecih ustvarilo 39 odstotkov Vseh v republiki ustvarjenih tujih turističnih prenočitev, kar pomeni najmanj 90 milijonov dolarjev deviz-hega priliva. Ta priliv je po podatkih Narodne banke celo za 30 odstotkov večji kot leto prej, to pa Pomeni, da so v tej občini bistveno Presegli resolucijske načrte. V občini knajo iz leta v leto več tujih turistov. Tako so ti v letošnjih desetih mesecih ustvarili kar 69 odstotkov vseh Prenočitev. Uspešno tudi podaljšujejo turistično sezono (manj kot lani ie bilo turistov le v februarju, apn-ki in oktobru) in vse bolje izkoriščajo turistične zmogljivosti. Hoteli so kili letos med junijem in septembrom na primer v povprečju 95-odstotno zasedeni (lani 84-odstotno), zasebne šoke 49-odstotmo...
Seveda ni manjkalo slabosti. V trgovinah je še zmeraj primanjkovalo maga, kot na primer športnih izdelkov, usnjenih izdelkov, kristala, itd. Odpiralni časi trgovin še zmeraj niso
taki, da bi lahko bili zadovoljni, saj ugotavljajo, kako bi na primer prav trgovine s spominki lahko poslovale lo 23. ure zvečer. Veliko pripomb je bilo slišati na račun dolgih vrst v bankah, na račun pomanjkljivih poštnih storitev, itd. Zapora prometa v-Piranu bi lahko le površen opazovalec ocenil kot uspešno. Prav zato so ca prihodnje leto ponovno obudili predlog, po katerem bi dovolili parkiranje tudi v mestnem jedru, včndar za kratek čas in z ustrezno visoko parkirnino. Splošna ugotovitev je, da prihodnje leto ne bi smeli več izvajati zapore prometa tako, kot so jo letos, saj je ta prej škodila, kot koristila tukajšnjemu turizmu. Pripombe imajo tudi zasebni gostinci, ki trdijo, da bi lahko veliko pripomogli k bojjši gostinski ponudbi, če bi to v občini res želeli in podpirali z ustreznimi u-krepi. Na primer, da bi občinski odlok o davkih občanov omogočal olajšave tistim zasebnim gostincem, ki nudijo več kot 40 odstotkov hrane. Take olajšave predvideva celo družbeni dogovor o davčni politiki.
Posebno poglavje je področje javne snage in reda — komunalnega urejanja, ki so mu že v osnutku predloga občinske resolucije namenili največ pozornosti. To pomeni, da bodo v občini v naslednjih mesecih morali največ energije usmeriti prav spopadu z umazanijo in drugim neredom. Tudi komunalno podjetje bi moralo po zgledu gostincev, ki si poleti priskrbijo
dodatne, sezonske delovne sjle, v glavni sezoni zaposliti več sezonskih delavcev, ki bi pomagali čistiti in skrbeti za red.
Vseh načrtov pa v tej občini ne bodo mogli izpeljati, če ne bodo u-speli združiti sil in se dogovoriti za organiziran nastop pri odpravljanju vrste pomanjkljivosti, za prednostni vrstni red... kaže pa, da v občini še zmeraj največ primanjkuje prav sloge.
BORIS ŠULIGOJ
• KOPER — Nocoj ob 19.50 bosta v rubriki koprske TV »Kulturna panorama« gosta oddaje priznani filmski igralec Franco Nero in režiser Luigi Magni. Seveda bodo v oddaji še druge zanimivosti iz sveta kulture.
□ TOLMIN — Pred dnevi so se na pokopališču v Tolminu še zadnjič poslovili od partizanske učiteljice, novinarke in uradnice Radia Koper Mire Pagon številni krajani, predstavniki družbenopolitičnega življenja tolminske občine, številni prijatelji in sorodniki. Ob žari pa so še zadnjič govorili predstavnik krajevne skupnosti Hmševje • Janko Šabek, partizanska učiteljica Tatjana Jelaška, u-pokojeni urednik Radia Koper Bogdan Tomè ter Ivanka Hvala v imenu družbenopolitičnih organizacij: tolminske občine.
DENAR ... JE VSE NAJBOLJŠE
GA JE ZAUPATI V VARNE ROKE
Kadar gre za lasten prihranek, so potrebni pravi ljudje. Ljudje z zanesljivo izkušenostjo in profesionalnostjo. Svetovalce Di-val lahko vprašate za najprimernejše rešitve v zvezi s svojimi prihranki, naložbami, socialnim zavarovanjem, splošnim zavarovanjem in leasingom. Svetovali vam bodo s strokovnostjo in gotovostjo, ki sta že o-svojili preko 150 tisoč varčevalcev po celi Italiji. Razmislite. V čast nam bo, če bomo tudi za vas lahko napravili tisto, kar smo že zanje.
DIV AL. ZAUPAJTE DEJSTVOM
Distribuzione Valori DIVAL SpA
GRUPPO
M
Za informacije obrnite se na
WALTERJA PERTOTA
Narodna ulica 28 — OPČINE — Tel. 213-930
---- Marko Watiritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
9.
Sklep, sprejet na občnem zboru v začetku januara 1883, so med letom tudi izpeljali. Na jesen so v stavbi v Ulici sv. Klare 4, ki je bila last slovenskega Meščana Budala, odprli prvi slovenski otroški vrtec v perici. Bil je zaseben, upravljalo ga je Politično dru-stvo Sloga. Vzgojo so zaupali vzgojiteljici Emilip ^ren, ki se je bila izučila na Dunaju. Leto dni ka-®heje je Politično društvo Sloga zaprosilo in tudi do-bJ'o letno od dunajske vlade podporo 600 kron. Izpo-^oval jo je poslanec Tonkli.
Dve leti kasneje so v isti stavbi (pouk se je pri-Cel 1. oktobra 1885) odprli prvo popolnoma slovensko ^Sebno šolo v Gorici. Pobudo zanjo je dal dr. An-°b Gregorčič. Šola je bila v že prej omenjeni stavbi Ulici sv. Klare; bila je dekliška, dvorazredna. V je bilo v prvem šolskem letu 38 učenk. Poučevali ^ učiteljici Pavla Leban in Marija Jeglič. V isti ^vbi je bil še vnaprej otroški vrtec. Več let sta bila
.< a,
'■’ - - ? >„ <
<'A'-
--J"-'	^	^
,, .<
s* y	^ V v'	«-«J. <.i
J v..
S"--s -,	-, r- j.
<--.ri,-,	^
S «
^ i-r
o--	■
• .. ■!*: X- +*'**$:**	- J


‘z.*#*'




Originalna prošnja državnemu šolskemu svetu, s katero zastopnika slovenskih staršev dr. Aleksi j Rojc in markiz Anton Obizzi zahtevata posredovanje na goriški občini, da odpre slovensko šolo v mestu. Prošnja je bila poslana 28. julija 1892
oba razreda in vrtec v Ulici sv. Klare. Prostori pa so kmalu postali pretesni, ker je v šoli število učenk naraščalo in doseglo v šolskem letu 1889-90 112 u-čenk. še več bi jih bilo, če bi imeli na razpolago več prostora in tudi več denarja. Goriški Slovenci so za vzdrževanje šole in vrtca morali skrbeti v glavnem sami s prispevki premožnejših ljudi ter društev. Prispevek vlade ter dežele je bil le malenkosten ter ni zadoščal niti za kritje stroškov za plačo učiteljic. Po smrti vrtnarice Emilije Kren je skrb za najmlajše prevzela učiteljica Pavla Leban. V osnovni šolj je ostala Marija Jeglič, prišla pa je še Marija Jug, ki je imela nalogo voditi šolo in vrtec.
V novembru 1890 je prišel v vodstvo Političnega društva Sloga mlad učitelj Andrej Gabršček, ki je kasneje s svojo časopisno in politično akcijo v prid utrditve slovenske trgovine in obrti v Gorici zelo veliko pripomogel tudi uveljavitvi Slovencev v mestu. Gabršček je že od vsega začetka uvidel potrebo po razširitvi slovenske šole in našel med premožnimi Slovenci 300 goldinarjev dodatnega letnega prispevka. Tako so lahko odprli tretji razred osnovne šole in v šolskem letu 1891-92 je bilo na tej šoli že 138 učenk. Zato so zaposlili še učiteljico Ano Dovgan.
Mestni šolski svet v Gorici pa je stalno nagajal glede šolskih prostorov; trdil je, da so pretesni in nehigienski. Ljudje na županstvu so skušali na vse načine ovirati slovenski pouk. Goriška občina se je namreč dobro zavedala, da se Slovenci prebujajo in silijo s podeželja v mesto.
Na torkovi izredni seji o gospodarski problematiki
Občinski svet sprejel vrsto konkretnih obvez za zajezitev gospodarskega propadanja mesta
Tržaški občinski svet je torkovo izredno sejo v celoti posvetil vprašanju krajevnega gospodarstva, ki preživlja hudo krizo, iz katere je težko najti zadovoljive rešitve. Razprava se je razvila na osnovi sedmih resolucij, ki so jih predložile stranke večine, KPI, PSI (eno o splošni situaciji, drugo pa o družbi Finmare), MSI, Tržaško gibanje in svetovalec Gambassini. Takoj naj povemo, da se je štiriuma razprava, ki jo je začel župan Richetti in v njo poseglo še štirinajst svetovalcev, zaključila z odobritvijo skupnega dokumenta, ki so ga z izjemo svetovalca Parove-la, ki se je vzdržal, podprle vse svetovalske skupine.
Sprejeta resolucija obvezuje občinsko upravo, da preveri doslednost izbir IRI in njenih finančnih družb v tržaških obratih z obvezami, ki jih je sprejela vlada s sporazumom 14. februarja lani za razvoj tega območja in z obvezami, ki jih je družba IRI sprejela v protokolu 4. julija lani; nadalje jo obvezuje, da se takoj zavzame za ponovno odprtje pogajanj z IRI, ki naj se zaključijo spomladi
prihodnjega leta z določitvijo produktivne vloge industrij IRI na tem območju. Občinska uprava si bo nadalje morala prizadevati za potrditev vloge Jadrana in za avtonomno vlogo plovne družbe Lloyd Triestino; poleg tega bo morala dati novega zagona novim pobudam preko finančnih družb Friulia in SPI.
Občinska uprava se bo na osnovi sprejete resolucije morala aktivizi-rati, da se na ministrstvu za industrijo ob prisotnosti ministra Altissima pozitivno zaključi spor glede rafinerije Aquila in urgirati pri deželnem odboru za uravnovešeno politiko poseganja na teritoriju, kar mora priti do izraza že v pripravljajočem razvojnem načrtu. Pri vladi bo tudi morala nastopiti, da EGS predloži integrirani načrt za priznanje vloge FJK v komunitarni deželni politiki in da se posebni kontingenti blaga, ki so v veljavi v Gorici, razširijo tudi na Trst ter še podpreti napore ministra za raziskave, da bi v Trstu namestili sinhrotron.
O vseh teh vprašanjih je bil seveda govor v obširni razpravi, ki
jo je zaradi pomanjkanja prostora treba drastično skrčiti; na vsak način sta se v njej izluščili dve osnovni stališči; prvo že poenano zagovarja Lista za Trst, kateri marsikdo bolj ali manj odkrito dobrika; ta politična grupacija je tudi na torkovi seji postavila zahteve o podporah v obliki posebnih kontingentov, ki naj bi jih Trstu zagotovila rimska vlada, kar bi z obnovljeno vlogo luke po njenem mnenju prineslo pravo blagostanje mestu. Torej ponavljanje starih gesel in parol, ki še naletijo na plodna tla.
Drugo stališče, ki se je izluščilo v razpravi pa poudarja nujnost odpiranja mesta širšemu zaledju in obmejnemu sodelovanju ob — seveda — sanaciji obstoječega produktivnega sektorja. Prebiti je zato treba sedanje ovire, ki jih postavlja predvsem LpT, in stopiti na novo pot. To so odločno na torkovi seji postavili svetovalci Poli (KPI), Lokar (SSk — ki je med drugim poudaril nujnost, da se v Trstu ustvari področje sodelovanja in miru, saj bo edino na tak način lahko privabilo nove podjetai-
ke z velikimi kapitali) in Parovel (Tržaško gibanje).
Veliko je bilo na seji govora tudi o odgovornosti sedanje uprave, ki se je po mnenju strank opozicije neangažirano obračala na sogovornike, s katerimi bi morala reševati nastale probleme. Zelo ostri do sedanje večine so bili predstavniki levičarske opozicije. Krajevne uprave imajo v tem pogledu zelo jasno vlogo, ki pa je po mnenju opozicije niso znale ali hotele izvajati; uprava se je tudi obračala na napačne sogovornike in jih tudi krivila za razne neizpolnjene obveze, medtem pa so se problemi še zaostrovali. Levičarska opozicija je torej ugotavljala, da je sedanja večina neprimerna za reševanje teh problemov, saj je bila tudi njena zunanja podoba v raznih posegih zelo meglena.
Naj še dodamo, da so predstavniki enotne sindikalne zveze pred sejo (kateri so prisostvovali tudi številni delavci žaveljske rafinerije) izročili zajeten dokument o vseh odprtih problemih in o zahtevah, ki jih postavlja za njihovo rešitev.
Za rafinerijo Aquila
se mora angažirati tudi Altissimo
Pokrajinsko socialistično vodstvo je na svoji zadnji soji skupno s predstavniki tovarniškega strankinega jedra proučilo dramatični položaj v ža-veljski rafineriji Aquila, potem ko je družba Total napovedala njeno zaprtje. Sestanka sta se udeležila tudi deželna odbornika za industrijo Fran-cescutto in za načrtovanje in proračun Carbone. Odbornik Francescutto je poročal o trenutnem stanju pogajanj in poudaril nujnost, da je treba od družbe Total doseči, da odloži na poznejši datum zaprtje obrata,- da bi v tem času našli točne alternativne rešitve. Po mnenju socialistov je namreč nedopustno, da bi v tržaškem komprenzoriju ostalo brez dela nadaljnjih tisoč delavcev in to prav V trenutku, ko je vlada sprejela nekatere konkretne ukrepe v korist gospodarskega in družbenega razvoja mesta. Vsakdo si mora zato prevzeti svoje odgovornosti, poudarja PSI, ki še dodaja, da se mora minister za industrijo Altissimo neposredno angažirati in se pogajati z družbo Total tudi za ceno, V kolikor vprašanja ne bi ruši h, da se postavi v razpravo celovita prisotnost francoske petrolejske družbe na državnem ozemlju.
Izjava predsednika Budina ob sklepu parlamentarne komisije
Tudi predstavnik KGS bo v upravnem svetu Centra za znanstvene in tehnološke raziskave
Kot poročamo na prvi strani, je komisija poslanske zbornice, ki obravnava »paket« za Trst in Gorico, včeraj na predlog KPI sprejela sklep, naj bi v upravni svet Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Pa-dričah vstopil tudi predstavnik Kraške gorske skupnosti. Istemu upravnemu odboru je komisija hkrati priporočila, naj znova prediskutira celotno problematiko zemljišč. O »paketu« bo moral pred dokončno odobritvijo razpravljati še senat, kljub temu pa sta omenjeni odločitvi pristojne komisije poslanske zbornice pomembni in le majhna je verjetnost, da bosta na preostali parlamentami poti zavrnjeni. Predsednika Kraške gorske skupnosti prof. Miloša Budina smo prosili, naj na kratko osvetli njun pomen. Takole je povedal;
»Pozdravljam vključitev predstavnika KGS v upravni svet Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Čutim dolžnost, da se zahvalim zlasti posl. Cuffaru, ki se je za to dolgo in vztrajno zavzemal. Na ta način bo v vodstvu te pomembne raziskovalne ustanove ustrezneje zastopano krajevno prebivalstvo, zlasti tisto, ki je bilo in ki še bo neposredno priza deto zaradi odtujevanja zemljišč. Na-
ša prisotnost v upravnem svetu nam bo omogočala, da bomo neposredno sledili vsem zadevnim postopkom, pri čemer bomo lahko učinkoviteje zagovarjali koristi prizadetega prebival-
stva. Seveda pa bo predstavnik KGS doprinesel svoj delež tudi pri usmer-jevanju celotnega delovanja Centra za znanstvene in tehnološke raziskave.«
Knjižnica »Pinko Tomažič in tovariši« na Opčinah je imela v torek zvečer v gosteh, kot predavateljico Morano Bidovec, medvojno aktivistko osvobodilnega gibanja in tudi povojno politično delavko. Naslov njenega predavanja je bil »Leto 1945 - Trst v boju za svoj pravi obraz«; zato je bila vsebina le-tega v glavnem posvečena prav dogodkom takoj po osvoboditvi Trsta, vse do odhoda jugoslovanske partizanske vojske, kot tudi mednarodnemu političnemu dogajanju, ki je dogodke v Trstu pogojevalo. Precejšen del svojega predavanja je
posvetila zgodovini teh krajev In naši prisotnosti na tam ozemlju, ker je le ob poznavanju te zgodovine, je dejala, mogoče pravilno tolmačiti tako boj Slovencev za svoje pravice, kot tudi zadržanje tistih sil, ki nam te pravice kratijo. Pravi obraz Trsta, je dejala govornica, je v mirnem sožitju obeh narodov in ob spoštovanju pravic, ki slovenski manjšini pripadajo.
Diskusija, ki je sledila je bila zanimiva in živahna ter je pokazala, d® so takšna predavanja potrebna in koristna.
Center še brez ravnatelja: protest CGIL
Že dalj časa je na dnevnem redu imenovanje glavnega ravnatelja Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Upravni svet približno že šest mesecev pregleduje razne kandidature. Res je, da se je pri tem osredotočil na manjše število imen, vendar do končne odločitve nikakor ne pride. V zvezi s tem vprašanjem je včeraj pokrajinsko tajništvo raziskovalnih delavcev CGIL objavilo tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na negativne posledice, ki bi jih nadaljnje zavlačevanje lahko imelo. Tajništvo poudarja, da je čimprejšnje imenovanje ravnatelja nujno tudi zato, da ne bi prišlo do zastojev in ovir pri uresničevanju prestižnih raziskovalnih načrtov, kot sta zlasti UNIDO in sinhrotron, ki sta bila ne brez težav zaupana Centru.
Drevi nastop skupine »Continuum musicale« v KD
Drevi ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu že četrti abonmajski koncert Glasbene matice v letošnji sezoni, na katerem bo nastopila glasbena skupina »Continuum musicale« v zasedbi: sopranistka Luisa Ciocia Mašera,-»pianist Roberto Repini in violončelist Adriano Vendramelli.
Program nocojšnjega koncerta bo obsegal skladbe Beethovna, Schumanna, Berga in Weberna. Sopranistka Mašera je z uspehom nastopala na raznih koncertih, prav tako sta že uveljavljena kot solista, pa tudi kot člana raznih komornih skupin in simfoničnih orkestrov Repini in Vendramelli, ki sta Tržačana.
Predavanje Morane Bidovec na Opčinah
»Pravi obraz Trsta je v sožitju«
V okviru Miklavževega knjižnega sejma
Drevi na Padričah razstava
slikarja Stoj
Kulturno društvo Slovan s Padrič pripravlja ob tradicionalnem Miklavževem sejmu razstavo olj in grafik Stojana Zafreda in večer diapozitivov Davora Zupančiča.
Razstavo Stojana Zafreda bodo odprli danes ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Slikarja, ki je že večkrat razstavljal na Tržaškem, bo predstavila Magda Tavčar. Nastopil bo tudi domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Zdenka -Križmančič.
Zafredova olja in grafike prikazujejo kraško naravo, hiše in še razne detelje. Vendar slikar ne sodi med preproste krajinarje, saj se njegova pokrajina spreminja, kot skozi lečo, v
ana Zafreda
motive, ki govorijo o samoti, tišini, tja do apokaliptične groze.
Davor Zupančič bo jutri, prav tako v prostorih Gozdne zadruge, pokazal vrsto diapozitivov o ekspediciji SPDT na Anapurno. Prikaz, ki bo ob 20.30, bo prav gotovo pritegnil pozornost vaščanov, saj bodo lahko videli lepote in težave, s katerimi se je srečala naša prva ekspedicija v Himalaji.
Ob prireditvah bo seveda (v istih prostorih) knjižni sejem, ki se je pričel že včeraj in bo odprt do sobote. Sejem je odprt vsak dan od 18. do 20.30, v soboto pa bo odprt od 16. do 18. ure.
V Ricmanjih bo razstavljalo 39 umetnikov
življenjskost likovne dejavnosti na Tržaškem je tradicionalno bogata. Kljub temu je lahko presenetljiv podatek, da bo v soboto v Ricmanjih na razstavi, ki jo organizirata Društvo zamejskih likovnikov in domače društvo Slavec, razstavljalo devetintrideset domačih umetnikov, število sodelujočih je še nekoliko večje, ker bodo na razstavi prisotni še dva avtorja filmov in eden z videom, razstavo pa bosta postavila dva mlada arhitekta. Tako sodelovanje je za DZL običajno, saj združuje likovne ustvarjalce različnih področij in smeri.
Društvo zamejskih likovnikov prireja skoraj vsako leto skupinske razstave, ki predstavljajo poleg nazornega prikaza ustvarjalnosti članov društva tudi trenutek zbliževanja in družabnosti za člane, prijatelje društva in 'oboževalce likovne umetnosti. Otvoritve razstav vedno spremlja krajši, a zanimiv kulturni spored. Letošnjo otvoritev (v soboto ob 20.30 v ric-manjski Babni hiši) bo obogatil nastop glasbenika in skladatelja, predvsem pa jazzmana Lada Jakše, ki bo nastopal kot klarinetist, saksofonist in pianist, (nak)
Priznanje delavcev tržiške ladjedelnice jugoslovanskemu generalnemu konzulatu
5-članska delegacija Enotnega antifašističnega odbora ladjedelnice I-talcantieri iz Tržiča je včeraj dopoldne obiskala jugoslovanski generalni konzulat v Trstu ter izročila generalnemu konzulu Dragu Mirošiču zelo Lepo1 medaljo, ki predstavlja spomenik 503 slovenskim in italijanskim delavcem, ki so padli v boju proti na ci fašizmu.
Člani odbora, v katerem so bili zastopniki VZPI - ANPI, sindikalne zveze in stranic ustavnega loka, so
ob izročitvi te medalje, ki je delo znanih umetnikov Guida Tavagnacca In Ettoreja Pezzetta, poudarili, da gre za priznanje jugoslovanskemu generalnemu konzulu, preko njega tudi vsem jugoslovanskim narodom, za utrjevanje in krepitev prijateljskih vezi med obema sosednima državama, za krepitev prijateljskih in tovariških stikov med delavci obeh narodnosti, kot tudi za vse povojno spremljanje antifašističnih in naprednih manifestacij v Trstu, pred-
vsem vseh spominskih svečanost’ pred spomenikom padlim delavce’1' obeh narodnosti. »Čutimo se počaščene,« so v kratkem nagovoru pouda' rili, »da vam, generalni konzul, ’z' ročamo danes to medaljo, s katri0 se je naš odbor želel oddolžiti obletnici osvoboditve in zmage n00 nacifašizmom.«
S kratkim govorom se je generi
al-
ni konzul Mirošič zahvalil delegacij' Iz Tržiča za lepo, predvsem pa membno darilo in naglasil svojo te željo vseh svojih sodelavcev, da kf predstavniki Jugoslavije v Trstu s, krepijo tesne stike med sosednih^ narodi, med obema državama ter y se še v bodoče udeležujejo svec ^ nosti v spomin vseh, ki so padli
skupnem boju za svobodo. _	„
Člani enotnega antafašističneg
odbora iz tržiške ladjedelnice vano Marsolin, Ireos Zanzarie*1 ’ Franco Radin, Claudio Gailini g Paolino. Zonta so se nato zadržali -člani generalnega konzulata v Pr jateljskem in tovariškem pogovor”-
• Svetovalec KPI Monfalcon je . upravni odbor KZE naslovil vPr”\, nje, v katerem sprašuje kdaj se ,. ]o-začela dela za obnovitev kardi* škega in kardiokirurškega oddeli ^ za katera je bila iz sklada k0llnžl Trieste že pred časom nameni6 podruga milijarda lir.
S predsinočnje seje basovskih jusarskih upravičencev
Izvajanje odloka o zaščitenih oazah ne sme poteptati jusarskih pravic
V Bazovici so se predsinočnjim sestali predstavniki raznih vaških organizacij in razpravljali o nekaterih vaških zadevah, osrednji predmet razprave pa je bila zaščita nekaterih predelov bazovskega gozda in gmajne, zato so na sestanku imeli glavno besedo predvsem predstavniki vaškega odbora jusarskih upravičencev.
Za kaj pravzaprav gre? Sredi poletja 1982 je takratni izredni komisar na tržaški občini dr. Siclari izdal odlok o tako imenovanih »zaščitenih oazah«. Občina naj bi, sklicujoč se na vsedržavni zakon št. 442 (zakon Belci), deželni zakon št. 34 iz leta 1981 o naravnih parkih in predvsem na člena št. 2 in 20 pravilnika ■ občinske smetarske službe, poskrbela za zaščito gozdov Porenta in Koler ter velikega dela bazovske gmajne, ki se razteza pod hribom Kokoš. Odlok obsega celo vrsto ukrepov, omejitev in prepovedi ter predvideva seveda velike globe za vse, ki bi se prekršili proti določilom ‘ (prepovedi vožnje, lova, kampiranja, kakršnegakoli onesnaževanja ipd.).
Odlok je ostal doslej nekako na papirju. Pred kratkim ga je sedanja občinska uprava potegnila na dan in sklenila, da čimprej poskrbi za namestitev tabel z vsemi določili okrog zaščitenih oaz. Tako so prišli v Bazovico tehniki, da bi določili mesta za namestitev tabel, a domačini, posredno o tem obveščeni, so jim to preprečili z utemeljitvijo, da je dobršen del zaščitene o-aze pod Kokošjo jusarska in delno tudi zasebna last in da imajo zato jusarski upravičenci in seveda zasebniki vso pravico vedeti, kaj jih s temi ukrepi čaka. Občinska uprava je njihovo željo posredovala vzhodnokra-škemu rajonskemu svetu, ki je zaprosil bazovski odbor
jusarskih upravičencev za sestanek. Odbor je vabilo sprejel in se predsinočnjim, kot rečeno, sestal, da bi izoblikoval svoje zahteve v zvezi z občinskim odlokom o zaščitenih oazah.
Povsem jasno je, da povzročajo nameni občinske u-prave precejšnjo zaskrbljenost med bazovskim prebivalstvom. Čeprav je v odloku med drugim' rečeno, da se bodo upoštevale pravice jusarjev in zasebnikov, ni povsem jasno, kakšne so te pravice, že dalj časa je tudi povsem jasno, da so posegi občinske uprave na Krasu vselej prej v funkciji mesta kot podeželja. Tako je tudi s tem ukrepom, ki je sicer s stališča zaščite narave pozitiven, a kot običajno ne upošteva‘človekove komponente, ki je sestavni del tega naravnega okolja. Zaščitni posegi prijajo seveda okolju, ki ga bo lahko mestni • človek občudoval in v njem užival, a so istočasno v škodo tistim, ki v tem okolju delajo in živijo in ki so ga s svojo dejavnostjo, skozi stletja najbolje ščitili. Če nekako potegnemo račune, je doslej za vse posege v kraško tkivo vedno plačal najtežji davek ravno kraški človek.
Kako bo sedaj z oazami? Bomo spet prisiljeni ugotavljati, da bomo morali tudi za takšno zaščito okolja največ žrtvovati? Tako se vprašujejo Bazovci, ki so trdno odločeni, da branijo svoje pravice. Predvsem jim mora biti zagotovljeno, da bodo na svoji gmajni lahko naprej opravljali vsa tista kmečka in živinorejska opravila, ki so jih od vedno opravljali. To osnovno zahtevo bodo predložili na srečanju z rajonskim svetom, na katerem zahtevajo tudi prisotnost občinskega predstavnika.
Veselje najmlajših ob prihodu Miklavža
Miklavž je že spet prišel med nas. Njegov praznik je pravzaprav šele jutri, toda veselo vzdušje med najmlajšimi se je pojavilo že pred dnevi in včeraj je bilo že na višku. V mestu je to vidno predvsem v Drevoredu XX. septembra, kjer je bil včeraj ob tradicionalnem sejmu že pravi naval — in ne samo najmlajših, v mestni' okolici pa so naša društva pripravila raznovrstne zabave.
Zelo živahno je bilo na primer včeraj v openskem Prosvetnem domu, kjer je Tabor mladih pripravil zares privlačen Miklavžev sejem. Dvorana
V soboto odprtje nove sodobne oljarne v industrijski coni
Kmetijska zadruga v Trstu delovno praznuje 40 let
Na osrednjem sedežu Kmetijske zadruge v Trstu, v industrijski coni, bodo v soboto slovesno odprli novo oljarno, veliko delovno pridobitev, ki pomeni nov uspeh v uresničevanju ciljev, ki si jih je zadruga zastavila ob svoji ustanovitvi, v prvem povojnem času. Še danes je namreč poglavitni smoter zadruge pomoč kmetovalcem in kmetijstvu, nudenje čim popolnejših in kakovostnih storitev, ki gredo od opreme in strojev, do gnojil, se-mdn in vsega, kar služi kmetijski dejavnosti.
V štiridesetih letih svojega delovanja je Kmetijska zadruga v Trstu prehodila lepo razvojno pot, na seznamu pa ima kakih 700 članov. Vključena je v konzorcij Grmada, osrednji sedež ima v industrijski coni, kjer so Prostorno skladišče, upravni prostori, trgovina z nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, mehanična delavnica, sedaj pa, kot rečeno, tudi nova, sodobna oljarna. V Miljah in na Ul. Foscolo ter na Ul. Flavia v Trstu ima trgovine s kmetijskimi potrebščinami, Poleg tega pa je lastnica zavarovalne agencije Unipol v Miljah. Skupaj s to agencijo ima zadruga 18 redno zaposlenih, čeprav se je v zadnjih letih to število nekoliko skrčilo zaradi nujnosti racionalizacije poslovanja.
Če se na kratko ozremo na njeno Preteklost, moramo spomniti, da je bil dolgoletni predsednik in direktor Kmetijske zadruge, ki je v njen razvoj vložil ogromno svojih delovnih ener-Sij, Alojz Markovič, pred desetimi leti Pa ga je zamenjal zdaj pokojni Dušan Kodrič, ki je bil predsednik vse do svoje smrti. Danes je predsednik Kmetijske zadruge Srečko Orel s Proseka, Podpredsednik pa dolmski občinski °dbomik za kmetijstvo Boris Mihalič,
s katerim smo se pogovarjali o 40-let-mln jubjleju in o novi oljarm.
Zamisel ni nova, saj so pri zadrugi v začetku sedemdesetih let začeli snovati načrte za lastno oljarno. Gojenje oljk je bilo namreč v naših krajih med obema vojnama zelo razširjena in uveljavljena dejavnost, tako v Bregu kot pod Križem in Prosekom, kjer so gojili plemenito in donosno vrsto oljk belic. Lela 1929 je huda zmrzal uničila številne nasade, ki pa so jih obnovili le v Bregu, saj je tam skoraj vsaka vas imela svojo torklo. V šest-desttih letih gospodarskega booma je kmetijski sektor začel vidno nazadovati, delovna sila pa bežati v industrijo, medtem ko smo v zadnjih 10 do 15 letih znova priče naraščajočemu zanimanju za kmetijsko dejavnost, zlasti med mladimi ljudmi. To se je odrazilo tudi na področju gojenja oljk, številni pridelovalci pa so bili prisiljeni voziti svoj pridelek v stiskalnico v Bassano del Grappa. Da bi pomagali svojim članom in zagotovili nadaljevanje tradicije pridobivanja pristnega domačega olivnega olja, so se v začetku 70. let pri Kmetijski zadrugi odločili ustanoviti lastno oljarno. Vzeli so v najem bivšo staro oljarno v Boljuncu in nakupili rabljeno o-premo, svoje storitve pa so članom nudili, ne da bi pri tem zaslužili, nasprotno, marsikdaj so poslovali z izgubo. Vendar je zadruga vztrajali,
prepričana, da je izbira pravilna: kmetje so namreč začeli obnavljati svoje oljčne nasade in se odločali za nakup novih, marsikdo je zasadil oljke za svojo domačo rabo. Ta zadružna pobuda je v zadnjih letih sprožila občutno povečanje zanimanja za gojitev oljk, tako da pri zadrugi ocenjujejo, da je zraslo kakih pet do šest tisoč novih sadik.
Boljunška oljarna je delovala osem let in v tem času temeljito amortizirala opremo, ki je bila zastarela in vse bolj draga za vzdrževanje, olje pa seveda ni doseglo zaželene kakovosti. Spričo ugodnosti, ki jih je ponudil deželni zakon na temelju normativa EGS o podpori za obnovo starih in zasaditev novih nasadov oljk (krije kar 70 odstotkov stroškov), so se pri Kmetijski zadrugi odločili za novo, sodobno oljarno, katere opremo najnovejšega tipa so kupili v Toskani. To bo edma tovrstna oljarna v naši deželi in najbolj severna v Italiji, delovala pa ne bo več po principu stiskalnice, temveč bo oljke centrifugira-la. Njena kapaciteta bo največ 600 in najmanj 60 kilogramov, kar pomeni, da bo lahko zadostila potrebam prav vseh pridelovalcev, od najmlajših do tistih, ki industrijsko gojijo oljke. Čeprav bo letos zaradi zmrzali letina za približno polovico manjša od lanske, pa so pri zadrugi prepričani, da bo nova oljarna zelo spod-
budno vplivala na nadaljnjo rast oljčnih nasadov.
Naj na koncu povemo, da so Kmetijski zadrugi pri uresničenju te pobude z velikim razumevanjem priskočili na pomoč tako uprava dohnske občine, kot deželni funkcionarji, zlasti bivši direktor pokrajinskega nad-zorništva za kmetijstvo dr. Pascolim in sedanji začasni direktor dr. Zanella, dela pa je v kratkem času in z veliko požrtvovalnostjo izvedlo gradbeno podjetje Pangerc. Na sedežu KZ je te dni pravo mravljišče, tako da bo v soboto vse nared za slovesno od-
prtje oljarne.
(vb)
Danes štiri ure brez avtobusov
Ob današnji vsedržavni stavki uslužbencev prevoznih podjetij bo avtobusni promet tudi v našem mestu ohromljen. Konzorcialna podjetje za prevoze ACT opozarja, da ne jamči rednih prevozov med 10. in 14. uro.
Od danes na Pomorski postaji mednarodni posvet o psihoanalizi
V kongresnem centru Pomorske po-staje se bo danes začelo štiridnevno ^ednarodno zasedanje z naslovom ^Psihanalitična kultura — zgodovin-ski obračun«. Svojo prisotnost na za-Sedanju so napovedali nekateri med ^ajbolj uglednimi italijanskimi in tu-Fmi strokovnjaki.
,, simpozij je dala pobudo dežela Furlanija - Julijska krajma pod pokroviteljstvom rektorjev univerz jpupnosti Alpe Adria in Italijanskega ttruštva za psihoanalizo in ob sodelo-Vaoju Goethe inštituta, Italijansko -Avstrijskega kulturnega krožka in za-°zbe »Studio teši« iz Pordenona.
,. Kongres se bo začel danes ob 9. S* s pozdravom predstavnikov obla-Uj- ob 10. uri pa bodo na vrsti prva P°ročila o zgodovinskem razvoju psi-JjAhalize v Srednji Evropi, ki jih bo-P . Podali strokovnjaki iz Italije, Nv-irile, Zahodne Nemčije, Jugoslavije, J^džarske in ZDA. Naj tudi omeni-P10' da bosta podala svoji poročili na opgresu tudi slovenska zamejska , Fianalista Savo Spacal in Hektor J°gan.
Ffc> priliki mednarodnega zasedanja
pa bo gledališka skupina La Contrada priredila danes v Časnikarskem krožku bralno predstavo »Freuda«, ki jo je leta 1958 napisal Jean Paul Sartre in ki še ni bila uprizorjena.
Kovinarji FIOM na kongresu
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice je bil prejšnji teden komprcn-zacijski kongres FIOM - CG1L. ro uvodnem poročilu tajnika Devescovi ja in posegih povabljenih, se je raz vila obširna razprava, ki se je d nila vseh ključnih vprašanj, ki zadevajo to sindikalno organizacijo Kovinarskih delavcev. Velika P0?®™.08 iT bila namenjena odnosom s MM -SL in UILM-UIL in s tem v zvezi je bila podčrtana važnost sporazuma ki so ga na vsedržavm ravm dosegle
omenjene tri °[gd^djske moTosti zum je privedel do aKcijsKi. c
za večjo strnjenost kovinarjev pri raznih pogajalskih mizah.
Mariji Kokelj v slovo
V torek so v Trstu pokopali Marijo Kokelj roj. Dekleva, ki je doživela visoko starost 90 let.
Pokojnica je aktivno sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju ter so jo aktivisti in ilegalci tega področja dobro poznah pod imenov Marjanca. Med vojno je stanovala v Ul. Boccaccio, kjer so v njenem stanovanju našli varno zatočišče številni tovariši, ki so tja prinesli tudi razne letake in drugo partizansko gradivo.
Vsa družina je morala okusiti grozote fašističnega režima. Tako so fašisti aretirali in zaprli hčerko Mile-vo, ki je bila v glavnem zaprta v ivcpru, aretiran je bil tudi mož Karlo, Marijo samo pa so po aretaciji in težkem zasliševanju v Trstu odpeljali v zapor v Videm, od tu pa so jo po petih mesecih premestili v kaznilnico v Pordenon, kjer je bila do 15. novembra 1943.
Zvesta idealom osvobodilnega boja je pokojna Marija Kokelj ostala tu-di vsa povojna leta ter je bila med tistimi, ki so prejeli za svoje nesebično in požrtvovalno delo tudi spominsko značko OF. Prizadeti družini izieka Združenje aktivistov osvobo-mlnega gibanja za Tržaško ozemlje i-skreno sožalje.
V Križu prva lekcija tečaja o vinogradništvu
Kmečka zveza in Zavod za poklicno izobraževanje sporočata, da bo danes ob 19.30 v Domu Alberta Sirka v Križu prva lekcija o vinogradništvu. Vabljeni vsi vinogradniki, še posebej ciani vinogradniške zadruge Kriški breg in člani Kmečke zveze.
Prijava letošnje vinske proizvodnje
Do 15. decembra morajo vinogradniki na občini prijaviti količino letošnje vinske proizvodnje. V primerjavi z dosedanjo prijavo je letos uvedenih nekaj novosti. Tako bodo morali vsi vinogradniki poleg količine navesti še davčno številko IVA in pa katastrsko številko parcel ter številko katastrskega lista (foglio mappa), na katerem so vpisani vinogradi posameznega vinogradnika.
Trenutno obrazcev za prijavo še ni na razpolago, po zagotovilih pristojnih oblasti pa se jih bo lahko dvignilo prihodnji teden. Kmečka zveza bo o tem pravočasno obvestila svoje člane, katerim bo nudila tudi strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev.
• Tržaška Krajevna zdravstvena u-stanova bo tudi v prihodnjem letu priredila izpite za tiste, ki si želijo pridobiti dovoljenje za uporabo strupenih plinov. Izpiti bodo v mesecih aprilu in maju, zainteresirani pa morajo dostaviti prošnje do 31. decembra letos na sedež KZE.
Vznemirljiv dogodek v Ljudski knjižnici
Ljudska knjižnica v bližini rimskega gledališča je bila včeraj opoldne prizorišče vznemirljivega dogodka. Komaj 24-letni fant si je v knjižnici polil nekaj bencina na glavo in nato prižgal vžigalico, pri čemer je samo takojšnja pomoč prisotnih preprečila, da bi imela gesta hujše posledice.
Franco Innut. tako je fantu ime, se sedaj zdravi na dermatološkem oddelku g!a\ne bolnice, kamor so ga pripeljali z rešilcem. Zdravniki so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje po glavi, vratu in na levi roki, zaradi katerih se bo zdravil tri tedne. Za sedaj še ni znano, zakaj se je fant odločil za tako dramatično gesto.
/ r>,
se je čez noč spremenila v pravcati trg z drevesi, klopmi in pravim vodometom (kajpak z ribicami), medtem ko so mladi člani Tabora za stojnicami prodajali raznovrstne predmete, med katerimi so prednjačile ročno izdelane igrače, še posebno je številne otroke razveselil nastop baletne skupine ŠD Mladina iz Križa, ki jo vodi Anka Kocijančič. Miklavževo razpoloženje se bo nadaljevalo tudi danes: ob 19. uri bo na sporedu loterija, ob 20. uri pa bo dražba, ki se je lahko udeleži vsakdo, ki ima kaj prodati ali želi nekaj kupiti.
Veselo vzdušje, ki je pač značilno za miklavževanja, se drevi med drugim obeta tudi v Nabrežini. Osrednja zanimivost bo nedvomno nastop 12-članske novoustanovljene igralske skupine šempolajskega kulturnega društva »Vigred«, ki se bo predstavila z igrico »Junaki iz pravljic na obisku v šoli«. Igrico bodo uprizorili v prostorih SKD »Igo Gruden«, ki je obenem tudi prireditelj miklavževanja: poleg omenjene predstave sta na sporedu še nastop otroškega zbora »Kraški slavček« (vodi ga Majda Legiša) in seveda podeljevanje daril.
Podobna prireditev bo na pobudo celodnevne vaške osnovne šole in društva »Vigred« tudi v Šempolaju.
Na sliki: miklavževanje v openskem Prosvetnem domu.
,	Dne 3. decembra je po dol-
gi in mučni bolezni v miru *	zaspala naša draga
Ivanka Grgič por. Cataneo
Pogreb bo danes, 5. decembra, ob
12.45	iz mrtvašnice glavne bolnice na Reperita bor.
Iskrena zahvala za nego vsem osebnim zdravnikom ter zdravnikom in osebju III. medicinskega oddelka.
Žalostno vest sporočajo: mož Gino, mama Mima, sinova Karel in Pavel, sestra Franka z družino ter drugo sorodstvo.
Fernetiči, Trst, Milan, 5. 12. 1935
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob prerani izgubi naše drage učiteljice Ivanke izrekamo družini in svojcem iskreno sožalje učenci in starši 5. razreda osnovne šole iz Zgonika.
+	Za vedno nas je zapustila
I	naša draga
Fani Andrejašič vd. Bolčič
Pogreb bo danes, 5. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: sin Pavel, hči Miranda, snaha Ave, zet Aleksander, vnuki Andrej, Erika in Ugo ter drugi sorodstvo.
Trst, Podgorje, 5. decembra 1985
Ob bridki izgubi matere sočustvujemo s kolegico Mirando in družino.
Kolegi IRET
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Miloša
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, Rim, 5. decembra 1985
■i—ir||,-| GLASBENA iilil MATICA ISIlili TRST
Sezona 1985 - 1986
4. ABONMAJSKI KONCERT
DANES, 5. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU
Komorna skupina CONTINUUM MUSICALE
ADRIANO VENDRAMELLI
violončelo
LUISA CIOCIA
sopran
ROBERTO REPINI
klavir
Prodaja vstopnic pri Glasbeni matici in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
fjahM-U«
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi DANES, 5. decembra, ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave
JERNEJA VILFANA
gledališča
VERDI
Danes, 5. decembra, ob 20. uri (red B/C) bo na sporedu zadnja predstava opere »Simon Boccanegra«.
ROSSETTI
Danes, 5. t.m., ob 20.30 (red prost) bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro di Genova z delom Pedra Calderona De La Barce »L'Alcàl-de di Zalamea«. Režija: Marco Sciacca-luga. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 2 uri in 30 minut.
V Krožku za kulturo in umetnost bo danes ob 18. uri četrtkovo gledališko srečanje s skupino iz Genove.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 5. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Danes, 5. t.m., ob 18. uri: Koncert ob 40-letnici UNICEF.
Okrogla dvorana
Danes, 5. decembra, ob 20. uri: Koncert ob 40-letnici UNICEF.
Jutri, 6. decembra, ob 22. uri: Miguel Cervantes - Živko Vukojevič »Don Ki-hot«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 5. t.m., ob 20. uri: B. Brecht in K. Weill »Opera za tri groše«. Predstava bo v Solkanu za red S četrtek in izven.
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. t.m., ob
20.30	v gledališču Rossetti bosta nasto-pila G. ZAGNONI in A. SPECCHI (flavta in klavir).
VERDI
Prihodnjo sredo in četrtek bosta v gledališču koncerta orkestra, ki ga vodi Guerrino Gruber. Koncerta sta namenjena dijakom, šole lahko rezervirajo vstopnice po 600 lir pri blagajni gledališča, vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
kino
Ariston 17.00—22.15 »Pranzo reale«. Režija Malcolm Mowbray. Maggie Smith, Denholm Elliott.
Eden 15.30—21.00 »Apparenze porno sensuali« in »Fantasie di dolci porcellone«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00—22.15 »Scandalosa Gilda«. Monica Guerritori. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior II. 17.15 »Interno berlinese«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30—22.15 »La foresta di smeraldo«.
Nazionale Dvorana št. 1 17.30—22.00 »Cercasi Susan disperatamente«.
Dvorana št. 2 16.00—22.00 »II pentito«.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Marina vedova viziosa. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00—22.15 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00—22.15 »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 »007 : Bersaglio mobile«.
Lumiere 16.00-22.00 »Pink Floyd thè Wall«. Glasbeni film.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »I giochi e-rotici di una moglie svedese«.
Alcione 16.30 »L’Arancia meccanica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30—21.30 »Sogni proibiti di una coppia particolare«. Prepcnedan mladini pod 18. letom.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Senljan: tel. 299-197.
Miklavž je tu...	
Bogata izbira knjig in kaset za otroke in odrasle	
v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20	
TRST — Tel.: 732487 in še	
na Opčinah v Knjižnici P. Tomažič in	tov.
v Trebčah v KD Primorec	\ V 'z-T ~ |Hr'-
v Padričah v KD Slovan	
v Križu v KD Vesna	„	.	.ji
v Repnu v KD Kraški dom	
v Sempolaju v KD Vigred	"-'j
in v Skednju v KD 1. Grbec	*
KNJIGA JE KORISTNO DARILO!!!	JrTB»,
včeraj-danes
Kmetijska zadruga
vabi na otvoritev nove oljarne
ki bo v soboto, 7. t.m., ob 15. uri v industrijski coni (III Trasversale Est - Ul. Travnik)
SKD PRIMOREC Trebče
vabi vse na
MAGIC VIKJ SHOW
Večer čarovnij in zabave. Danes, 5. t.m., ob 20. uri.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
razna obvestila
KD LIPA sporoča, da v petek, 6. decembra odpade najavljena prireditev BESEDA '85.
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora jutri, 6. t.m., ob 19.30.
KD Krasno polje iz Gročane in župnija sv. Tomaža Apostola vabita otroke in starše na miklavževanje, ki bo danes, 5. t.m., ob 19.30 v srenjski hiši. Pred prihodom Miklavža bo predvajanje mladinskega filma. Sprejemanje darov od 17. do 18.30.
Celodnevna osnovna šola S. Gruden iz šempolaja in KD Vigred prirejata jutri, 6. decembra, ob 19.30 v osnovni šoli MIKLAVŽEVANJE. Nastopili bodo šolski otroški pevski zbor in člani društva s krajšim prizorom. Darila sprejemamo danes, 5. decembra, v društvenem prostoru od 17. do 20. ure.
KD Vesna iz Križa obvešča, da je v Domu »Albert Sirk« Miklavžev knjižni sejem. Umik: danes od 17. do 19. ure.
MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE v Ljudskem domu v Trebčah. Ne zamudi priložnosti za nakup dobre knjige ali plošče! Pričakujemo te danes, 5. decembra od 18. do 20. ure. Danes, 5. decembra, ob 20. uri čarovnije in zabava za vse MAGIC VIKJ SHOW. Vabi SKD Primorec - Trebče.
KD Primorsko vabi v nedeljo, 8. decembra, ob 17. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah na ogled nove Jelačinove komedije iz našega in vašega življenja AGENCIJA ZA LOČITEV. Izvaja gledališče Brez tretjega iz Kopra. Smeha ne bo manjkalo. Pridite!
KD Vesna prireja v nedeljo, 8.12. ob 17.30 v Domu A. Sirka v Križu gostovanje dramske skupine SKD Tabor, ki bo uprizorila dramo Dostojevskega »Krotko dekle«. Priredba in režija D. Gorup.
SKD I. Gruden jutri, 6. decembra 1985 ob 17. uri v društveni dvorani v Nabrežini TRADICIONALNO MIKLAVŽEVANJE. Nastopila bo dramska skupina Vigred in otroški zbor Kraški slavček. Miklavž bo sprejemal darila danes od 15. do 18. ure in jutri od 15. do
16.30.
KD Slovan priredi jutri, 6. decembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge večer diapozitivov Davorja Zupančiča na temo EKSPEDICIJA SPDT NA ANAPURNO. Vabljeni!
KD Slovan — Padriče — prostori Gozdne zadruge. MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Danes, 5. decembra, od 18. do 20.30; jutri od 18. do 20.30 in v soboto, 7. decembra od 16. do 18. ure.
Tabor mladih — Prosvetni dom — Opčine. DECEMBRSKI SEJEM na Miklavževem trgu. 5. in 6. decembra od 17. ure dalje razstava knjig in plošč in kaset ter bogata izbira priložnostnih daril. Danes, 5. decembra, DIAPOZITIVI TABORA MLADIH, ob 20. uri DRAŽBA. Jutri, 6.12., ob 18.30 amaterski oder J. Štoka Prosek - Kontovel gostuje z mladinsko igro PIKA NOGAVIČKA. Obiščite decembrski sejem, ne bo vam žal.
KD Kraški dom vabi danes, 5. decembra, ob 20.30 v Bubničev dom na predvajanje diapozitivov o ANAPURNI, ki jih bosta predstavila Lucijan Cergol in Lucijan Milič.
SKD Vigred - šempolaj prireja v društvenem prostoru v sodelovanju s Tržaško knjigarno MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM do jutri, 6. decembra vsak dan od 17. do 20. ure. Vabljeni!
KD Kraški dom obvešča, da bo MIKLAVŽEV SEJEM knjig, kaset in plošč danes in jutri v Bubničevem domu od 19. do 21. ure.
razstave
Društvo zamejskih likovnikov in KD Slavec vabita na otvoritev skupinske razstave, ki bo 7. t.m. ob 20.30 v galeriji Babne hiše. Ob razstavi bodo predvajali filme A. Žerjala, S. Verča in video S. Cesarja. Na sporedu bo jazz koncert Lada Jakše.
KD Slovan - Padriče (prostori Gozdne zadruge) vabi danes, 5. decembra, ob
20.30	na otvoritev razstave Stojana Zafreda — olja in grafike. Uvodna beseda Magda Tavčar, sodeluje mešani pevski zbor Slovan pod vodstvom Zdenke Križmančič.
Do 6. decembra je v galeriji Carte-sius na ogled razstava grafičnih del 16 slikarjev.
KD I. Grbec - ZSKD in DZL vabijo jutri, 6. decembra, ob 20.30 v ške-denjski kulturni dom v Ul. Sorvola na večer:	SPOMIN NA PRIJATELJA
SPOMIN NA ČERNIGOJA. Sodelujejo kritiki Milko Bambič, Milko Rener in Giulio Montenero ter Rado Štrukelj in Aljoša Žerjal s svojimi še neprikaza-nimi filmskimi pričevanji o umetniku.
SKLAD »MITJA ČUK«
se iskreno zahvaljuje požrtvovalnim članom' ansambla LOJZETA FURLANA, ŠK KRAS in KD RDEČA ZVEZDA ter vsem navzočim, ki so prispeviali k uresničitvi uspelega družabnega večera v Zgoniku.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes, ČETRTEK, 5. decembra STOJAN
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.52 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.59.
Jutri, PETEK, 6. decembra MIKLAVŽ
Vreme včeraj: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1031,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 11,3 stopinje.
Plimovanje — Napovedi za danes
Ob 4.13 najvišja 32 cm, ob 11.15 najnižja —8 cm, ob 15.24 najvišja 1 cm, ob 21.36 najnižja —28 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Raunik, Stefano Rom, Serena Terranova, Marisa Della Mea.
UMRLI SO: 39-letni Ruggero Ricatti, 74-letna Vittoria Basiaco, 87-letna Božena Večera, 71-letni Vasco Murani, 71-letni Umberto Brcccelli, 75-letna Angelina Sillani, 74-letna Albina Suievich, 56-letni Benedetto Oblach, 75-letna Giustina Strain, 73-letna Francesca An-dreassi, 84-letni Bruno Buegan, 96-letna Amalia Scodellaro.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu — Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.30 koroški pisatelj prof. Janko MESSNER govoril na temo »Solidarnost ogroženih z ogroženimi«.
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa vabi vse mlado in staro na ples, ki bo v nedeljo, 8. t.m., ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu; gost večera bo ansambel Piera Camporesija iz Romagne. Pridite!
Osnovna šola F. Venturini iz Boljun-ca ter mladinski dom Boljunec vabita na tradicionalno miklavževanje, ki bo danes, 5. t.m., ob 16. uri v gledališču F. Prešeren.
Šola Glasbene matice vabi na interni nastop, ki bo jutri, 6. decembra, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Odbor Kraškega pusta vabi vse vasi, organizacije in društva v Prosvetni dom na Opčine jutri, 6. decembra, ob 20. uri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drev. 20. septembra 4, Ul. Bernini 4.
prispevki
Darujte v sklad
MITJE ČUKA
Vaške organizacije iz Bazovice vabimo vse vaščane in prijatelje, da počastimo
spomin pok.
MIRA PREŠLA
danes ob 20.30 v Bazoviškem domu.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
mali oglasi
V	spomin na Marijo Andlovič vd. Tavčer daruje sošolka Iva Ščuka 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Mihelo Vremec darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Mirota Prešla daruje Silvana Malalan 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Mihele Vremec daruje Silvana Malalan 10.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Miloša Kovača daruje Majda Furlan z družino
50.000	lir za KD Vesna in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Miloša Kovača daruje Milka Švab 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ivan in Marija Košuta darujeta ob priliki 60-letnice poroke 20.000 lir za godbo Vesna in 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim.
V	spomin na svoje drage darujeta Dora in Lojzka Cijak 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Miloša Kovača darujejo Karla, Pepka in Anica 30.000 lir za Dom A. Sirk.
V	spomin na Pepko Čuperla roj. Milič daruje Nini Milič 10.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Pepko Čuperla roj. Milič darujeta Darja in Igor Milič 10.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Ervina Piščanca darujejo Otavijo, Savino, Adrija-no in Bruno Piščanc 40.000 lir za Sklad M. čuk.
Ob 1. obletnici smrti Tamare Frančeškin darujeta nono in nona 10.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na Josipa Jogana darujejo Dora Čok, Cilka Kjuder, Adrijana in Stanko Škrinjar 30.000 lir za Dijaško matico in 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Josipa Jogana darujeta Magda in Claudio 30.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina tete Mihele daruje družina Susic 25.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina drage tete Mihele Vremec daruje Ernesta Ključar
50.000	lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
POPRAVEK
Namesto cvetja na grob Pepce Žerjal por. Petaros daruje družina Strain (Boršt 144) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB Boršt - Zabrežec.
Ob družinskem prazniku daruje Josip Šušteršič 50.000 lir za ŠZ Bor.
PRODAM KLAVIR v zelo dobrem stanju, ugodna cena, tel. 040/911824.
V	NAJEM dajem lokal, 10 kv..m, voda, luč, plin. Informacije tel. 040/751684 ob urah kosila.
KUPIM knjigo KRAS — CARSO — KARST Kosovel-Spacal. Telefon (0481) 20985.
ENKRAT TEDENSKO po 3 - 4 ure potrebujem pomočnico za likanje. Tel. 040/224407.
PRODAM avto fiat 124, 1400 ccm, letnik 1973. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 0481/78120.
SLOVENSKO kulturno društvo išče primemo omaro za knjižnico. Če jo imate in vam je v napoto telefonirajte na št. 200-377.
BRINJEVEC — domač prodam. Masič Stojan, Povir 47, Sežana.
PRODAJAM izredna darila za vašega sina ob priložnosti sv. Miklavža, in sicer tečaj šole Radioelettra o analizi in programiranju v basicu vključ; no s prakso za Commodore 64 ali VIC 20 ter material (soft ware). Tel. 753-938 od 20. do 21. ure.
V	DOLINI na številki 232 je danes odprl osmico Kunjo, ki toči pristno belo in črno vino.
PRODAM sodobno 3-sobno stanovanje v Ul. Ghirlandaio — III. nadstr. Telefonirati na št. 213-748.
PRODAM 4 avtomobilske snežne gume z žeblji — fiat 126. Tel. 226-420.
OSMICO sta v Borštu odprla Albin in Vladi. Točita pristno belo in črno vino.
menjalnica
4. 12. 1985
Ameriški dolar		. . . 1.700.—
Kanadski dolar		. . . 1.220.—
švicarski frank		. . . 812,—
Danska krona .		. . .	184 —
Norveška krona		. . .	223.—
švedska krona		. . . 222,—
Holandski florint		. . . 600 —
Francoski frank		. . . 220.—
Belgijski frank		. . .	32,—
Funt šterling .		. . . 2.520.-
Irski šterling .		. . . 2.070.—
Nemška marka		. . .	679,—
Avstrijski šiling		. . .	96.-
Portugalski eskudo . .		. . . 10.-
Japonski jen .		... 8.-
Španska pezeta		. . . 10.—
Avstralski dolar		. . . 1.120.-
Grška drahma		. . . 10.-
Debeli dinar		. . .	4,90
Drobni dinar .		. . .	4,75
iSiBB
BANCh 01 CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - LILIČA F. UILZMC - lS 61-*4S
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986
CELOLETNA MESEČNA .
90.000	lir
12.000	lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Umik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-deiavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23.
Ženska in njena stvarnost
radioteievisija
Tržaška javna razprava o vprašanjih splava
Da je treba na vsako zadevo gledati z več vidikov, je zlata resnica; da ima vsaka medalja vsaj dve strani, pravi tudi ljudski glas; da pa je najlepše, če v vsaki nevšečni situaciji poiščemo grešnega kozla, nas uči vsakdanje življenje. Tako nekako je tudi z razpravo o splavu, ki se po eni strani še ni premaknila z izhodiščne točke — splaviti je greh ali pa prekršek — istočasno pa so naspnotniki zakona prostovoljni prekinitvi nosečnosti naprtili še druge krivde.
Takšna razmišljanja je obudila zadnja tržaška javna razprava na to temo, ki jo je v konferenčni dvorani stare bolnice organizirala tržaška Krajevna zdravstvena enota. V zamislih organizatorjev naj bi sicer predvsem govorili o preventivi tako se*" je namreč tudi glasil naslov simpozija: »Splav: kakšna preventiva«. Vendar pa so z dobro začrtane poti na stransko krenili že uvodni poročevalci, ki so pojav splava zavili v zgodovinsko - filozofska razmišljanja. Čeprav je namreč predsednik tržaške KZE inž. Giovanni Scarpa uvodoma naglasil, da bi z razpravo hoteli nekoliko osvetliti trenutni položaj v I-taliji in v Furlaniji - Julijski krajini po sedmih letih, odkar je stopil v veljavo toliko osporavani zakon št. 1SH, so njegovi sogovorniki stopili na manj konkretna tla.
Od poročevalcev se je dejansko samo predstavnik Vsedržavnega višjega zdravstvenega inštituta dr. Michele Grandolfo držal naslova in s Pomočjo grafikonov številnim prisotnim orisal, kakšen obseg je v letu 1983 imelo izvajanje zakona o nro-stovoljni prekinitvi nosečnosti v Italiji in v posameznih itabjanskih deželah. Dasi so bili podatki izčrpnejši od običajnih veliko novega dr. Grandolfo ni povedal, zelo zanimive pa so bile primerjave in razlaga nanje. Tako je na primer še enkrat poudaril, da se je število posegov za prekinitev nosečnosti od leta 1980 dejansko ustalilo, medtem ko je v prvih letih veljave zakona postopoma naraščalo. Absolutna številka je si cer še vedno visoka, približno 230
tisoč na leto, k tem pa je treba prišteti še približno 100 tisoč nezakonitih posegov.
Podatki so tudi pokazali, da se v Italiji še vedno radi poslužujejo starejših metod in je metoda Karman, ki jo povsod zagovarjajo kot najustreznejšo', tudi ker jo lahko izvedejo samo v delni anesteziji in brez hospitalizacije ženske, na tretjem mestu. Seveda ni odveč, če se vprašamo, kako je to mogoče, ko pa je ta metoda zanesljiva, poleg vsega tudi najcenejša, obenem je za žensko najmanj travmatična. Povsem nesprejemljiv pa je visok odstotek pravih kirurških posegov za prekinitev nosečnosti in posluževanja metalnih pripomočkov.
Kljub temu pa je odstotek splavov v deželi in tudi v Trstu visok in zato je vprašanje, ki ga je sebi in o-stalim na razpravi zastavil ginekolog dr. Auber zelo zanimivo. Vprašal se je namreč, kako je mogoče, da v mestu, kjer je stopnja osveščenosti o spolnosti in informacije o raznih kontracepcijskih metodah precej visoka, beležimo toliko splavov, ki so odraz nezaželenih nosečnosti. Odstotek terapevtskih splavov, to je posegov iz zdravstvenih razlogov, je namreč zanemarljiv. Vendar pa je njegovo vprašanje, ki bi lahko bilo odlično izhodišče v nadaljnjo razpravo o zastavljeni temi, padlo v vodo.
In tako se je o splavu govorilo v luči greha, nekoliko manj z vidika kazenskega prekrška, nikakor pa ne pojava, ki ga je treba odpraviti s konkretnimi pobudami, ne pa s ponovnimi prepovedmi. Zato je bilo o preventivi izrečenih le nekaj besed, o spolni vzgoji mladoletnikov in dostopu do kontracepcijskih sredstev še manj, pač pa je prišlo do konfrontacije nazorov in besednega dvobo-jevanja. Naslov in zasnova srečanja sta obetala kaj več, kajti zaključek je lahko samo bil, kot je to nekorektno izrabil tudi tržaški italijanski dnevnik, da ta tema še vedno buri dohove in zato še ni napočil čas, da bi zakon preverjali, razen z idejnega stališča.
Rimski mlini aktualna proza
Petriča Kerempuh zgodbe Življenje brez bolečin priročnik Stenski koledar 10 umetnikov
samo 25.000 lir
Ker izide do 14. decembra,
POHITITE Z NAROČILI!
Naročila s predplačilom:
#	Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 13512348 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi ■ 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika
•	Osebno:
v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6
— v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Franci ška 20
v Gorici	na uredništvu Primorskega dnevnika.
Ul. 24 maja 1
v Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja,
De Rubeis 20
0 Preko raznašalcev Primorskega dnevnika 0 Po telefonu od 8. do 14. ure 040/794672 (ekspedit)
italijanska televizija
radio
Prvi kanal
9.30	Televideo
10.30	L’amante dell’Orsa Maggiore -4. oddaja
11.55	Vremenska slika
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.00	Halo... kdo igra? - zadnji poziv
14.15	Quark - poljudnoznanstvena oddaja
15.00	Ital. kronike - kronike motorjev
15.30	Šola in vzgoja: Zgodovina
16.00	Smučanje
16.30	L’amico Gipsy - TV film
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	n fiuto dl Sherlock Holmes - risanka
17.50	Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risanka
18.00	Knjižna rubrika
19.35	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Buonasera Raffaella - 1. del
22.25	Dnevnik
22.35	Buonasera Raffaella - 2. del
23.20	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.30	Televideo
10.55	Smučanje
11.55	Cordialmente - oddajo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Ambient
13.30	Capito! - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Ambrogio ’85 - otroške pesmi, prvi dan
16.00	Šola in vzgoja: Opazovanje živali: čmrlj
16.30	Pane e marmellata - otroška oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Moda
18.30	Dnevnik 2 - Vesti
18.40	Le strade di San Francisco - TV film
19.45	Dnevnik	2	-	Vesti
20.20	Dnevnik	2	-	Šport
20.30	L’ispettore Derrick - TV film
21.35	Aboccaperta - oddaja z gledalci
22.30	Dnevnik	2	-	Športne vesti
23.50	Dnevnik	2	-	Vesti
24.00	Nočni kino: Gervaise - film Igrajo Maria Schell, Francoise Périer, Suzy Delair
Tretji kanal
14.05	Šola in vzgoja: Otroški govor -
1.	oddaja
14.35	Šola in vzgoja: Oko razuma - 1. oddaja
15.05	OMNI - Le nuove frontiere -7. del. Oddajo vodi P. Ustinov
16.05	Šola in vzgoja: Garibaldijeva A-merika: Urugvaj
16.35	Šola in vzgoja: Potovanje v svet fantastike
17.05	Dadaumpa: Delia Scala story
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.30	Dnevnik 3 - Dežele
20.05	Šola in vzgoja: Keramika
20.30	Kulture mest Evrope: Madrid
21.25	Dnevnik 3
22.00	Io e il Duce - film
Igrajo: Susan Sarandon, Anthony Hopkins, Bob Hoskins, An-nie Girardot
23.35	II corridoio della paura - film Igrajo: Peter Breck, Costance Towers, Gene Evans
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.45	Test
9.00	in 10.35 TV v šoli: Povej mi povej, Od gozdnega semena do stola, Vranje, Otroški vrtec pingvinov, Materiali, Dijaški magazin, Karavana
12.00	Poročila
16.05	Teletkst
16.20	Šolska TV: Poklici v tekstilni industriji
17.20	Poročila
17.25	Muca copatarica - pravljica
17.40	čenčarije - pesmice za najmlajše
18.00	Si videl - oddaja iz cikla miniature
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Obramba in samozaščita
19.10	Risanka	».
19.30	Dnevnik I
19.55	Vreme
20.10	Tednik
21.15	Tujci in bratje - 6. nadalj.
22.15	Dnevnik II
Koper
14.20	Rinaldo Rinaldini - TV film
14.45	Mala zgodovina glasbe
15.00	Čmobradi gusar - film
16.40	Risanke
17.30	Greben - TV film
18.00	Nasvidenje štorklja
18.30	Pacific International Airport -TV film
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
RIM - Rafinerija Aquila TRST — Obletnica Tržaške knjigarne ŠPETER — Otroška predstava SSG -»Pavliha in Mica«
TRST — Počastitev 150-Ietnice Jožefa Stefana na poklicnem zavodu GORICA — Obnavljanje malih hidro-central
19.30	TVD stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.30	Sindbad pomorščak - film. Igrata Mauren O’Hara, Anthony Quinn
22.00	TVD vse danes
22.10	Ta nori šport
22.40	Al Paradise - variete
zasebne postaje
CANALE 5
9.00	Una famiglia americana - TV film
9.50	General Hospital - nadalj.
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamigha - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40 II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Pentatlon - kviz
23.00	Protagonisti
23.30	II diavolo nello specchio - filni
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	Ma raku tomba, ma non è una
12.15	Jennifer - TV film
12.45	Pandemonium - risar
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - ’
15.40	Noi che ci amiamo -
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Al confini della notte
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - na<
20.30	Mike Hammer - TV
21.30	Matt Houston - TV f
22.30	Cinema e company
9^0	Hltchc0C'k - ^
23.30	Dick Tracy - TV filn
24.00	Agente speciale - TV
ITALIA 1
9.50	Fantasilandia - TV fi
10.30	Operazione ladro - T
11.30	Quincy - TV fnm
19 90 [f, d<>nna bionica - 1
13.20	Help - kviz
it'no Ru? Jay TeIevision
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - risanke
17.50	Quella casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	Doppio misto - film
22.30	Gin Gin - TV film
23.00	Šport
00.15 Premiere
TELEPADOVA
13.00	Risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Da qui aH’eteinità - nadalj.
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Bryger - risanka
17.30	Gli orsetti del cuore - risanka
18.00	Iridella - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
19.00	Anna dai capelli rossi - risanka
19.30	Carmin - TV film
20.30	Attentato al Trans - American Express - film
22.30	Dottor John - TV film
23.30	Šport
00.30 Chips - TV film
TRlVENETA
8.30	Film
10.00	Taxi - TV film
11.00	Disperatamente tua - TV film
11.30	Film
14.00	Combat - TV film
15.30	Film
17.00	TV film
17.30	Forza Sugar - risanka
19.00	Taxi - TV film
20.30	Film
22.00	Dražba preprog
TELEFRIULI
12.30	Love American Stlye - TV film
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Lamù - risanka
15.00	Voltus - risanka
16.30	Glasbeni program
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Oddaja o obrtništvu
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Rubrika
1.00	Lahko noč Friuli
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba;
10.10	Kanjcert RAI iz Rima: Giorgio Federico Ghedini: Credo di Perugia za zbor in orkester. Claude Debussy: Sveti in posvetni ples za harfo in godala. Peter Iljič Čajkovski: Romeo in Julija, fantazijska uvertura Zoltan Kodàly: Plesi iz Galante. Harfistka Elena Zaniboni; simfonični orkester in zbor RAI iz Rima vodi Antonello Allemandi; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 -Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezri-mo! ; 15.00 Mladinski pas: Diskora-ma; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: madžarski mešani zbor »Vi-kàr Béla« iz Kaposvàra, ki ga vodi Zsodt Zàkànyi, na letošnjem zborovskem tekmovanju »Cesare __ Augusto Seghizzi« v Gorici; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem; po domače z godcem Zoranom Lupin-cem iz Šempolaja; 14.40 Zanimivost;
15.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Ena skladba - dve izvedbi: Ravel in The Beatles; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15,	12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 O-tvoritev programov - glasbeni program; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.35	Popoldanski program; 14.45 E-dig Galletti; 15.00 Zmaj; 15.45 Jugoslavija — vse za počitnice; 17.45 Motociklizem; 18.32 Koralna glasba: poje mešani zbor »Emil Adamič«; 20.00 do 6.00 Nočni glasbeni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00.	19.00 Poročila; 6.05 Jutranji program, Zeleni val; 9.00 Radio anch’io;
10.30	Popevke skozi čas; 11.10 Amico mio; 11.30 Provenienza - radij, priredba; ’ 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Megabit; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio-uno jazz; 18.10 Glasba Mauricea Ravela; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertom; 20.00 Spektakel; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi;
8.00	Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Matilde, radij, priredba; 9.10 Si salvi chi può; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame tre; 15.00 Popoldanski program; 18.32 Čas za glasbo; 19.50 ŠoJa in vzgoja; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni pro-pram; 23.28 Nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Poklicno usmerjanje - Spoznavajmo svet dela L; 8.35 Igraj kolce (ljudske v izvedbi otroških, mJadin-sldh in dekl. zborov) ; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Skladatelj W.A. Mozart;
14.45	Naš gost; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio do 17.00; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Iz klavirskega opusa Petra Iljiča Čajkovskega - Tatjana Nikolajeva, klavir;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer, Upoma Evropa IX.
21.45	Lepe melodije; 22.00 Našim po sveto; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno,
V veliko veselje otrok
Od danes do sobote pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL za Goriško
V Kulturnem domu v Gorici se danes začenja enajsti pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri, zaključilo pia v soboto dopoldne s posegom člana vsedržavnega tajništva Enza Ceremigne, odobritvijo zaključnega dokumenta in izvolitvijo novega pokrajinskega vodstva.
Mesec november je označevala živahna predkongresna dejavnost vseh organizacijskih struktur. Ob koncu prejšnjega tedna je bil, med zadnjimi, kongres sindikata kovinarjev FI OM. Upravičeno je zato pričakovati, da enajsti pokrajinski kongres ne bo zgolj statutarna formalnost, ampak da bo to pomemben dogodek v življenju sindikalne zveze CGIL na Goriškem. Izoblikovala naj bi se namreč stališča glede nove vloge sindikata danes in predvsem jutri; o tem, kako ujeti korak s hitrim družbenim in gospodarskim razvojem, kako odpraviti zamude, do katerih je prišlo zaradi predolgega vztrajanja na precej okostenelih izhodiščih, že samo geslo kongresa (Coraggio di cambiare) daje slutiti da bo to pomemben mejnik v delovanju delavske zborni-
ce CGIL, pri nas in v deželi in državi. Ima pa današnji kongres še poseben pomen, ki ga ne gre spregledati; je namreč prvi pokrajinski kongres v naši deželi; zato vlada upravičeno pričakovanje, šlo naj bi za nekakšen preizkusni kamen nove u-smeritve.
Vendar, kakor je mogoče razbrati v tiskovnem poročilu o programu del, zasedanje ne bo namenjeno pretežno kritični presoji prehojene poti in navajanju posplošenih smernic bodoče usmeritve, kakor se sicer dokaj pogosto dogaja na takih shodih. Sindikalna zveza CGIL je pripravila zaokrožen načrt gospodarskega razvoja, zlasti kar zadeva področje utrjevanja zaposlitvene ravni in odpiranja novih delovnih mest. To je danes najbolj nujno vprašanje, s katerim se morajo soočati politične in družbene sile. Načrt bo CGIL dala v razpravo prav na enajstem kongresu, kjer bodo predvidoma prisotni najvišji predstavniki gospodarskega, političnega in družbenega življenja.
Uvodno poročilo bo imel glavni tajnik delavske zbornice CGIL Luciano Pini; jutri ob 13. uri je napovedana
tiskovna konferenca Enza Ceremigne, kongres pa se bo predvidoma zaključil v soboto, v prvih popoldanskih urah.
Začetek kongresa je napovedan za 9. uro.
Rimska prisotnost v Furlaniji
V Palači Attems bo danes, ob 17. uri, na vrsti tretje predavanje v okviru ciklusa arheoloških in zgodovinskih predavanj, ki jih prireja go-riški pokrajinski muzej. Dr. Franca Maselli - Scotti, ravnateljica arheološke sekcije zavoda za spomeniško varstvo v Furlaniji - Julijski krajini bo govorila o rimski prisotnosti v Furlaniji, s posebnim ozirom na arheološke najdbe. Na današnjem predavanju bosta govorili tudi sodelavki pokrajinskega muzeja Isabel Ahumada - Silva in Emanuela Monta-gnari - Kokelj, in sicer o muzejskih zbirkah ter o načrtu ureditve arheološkega muzeja na goriškem gradu.
Miklavževanje v ter v društvih
Tudi letos naši otroci z nestrpnostjo pričakujejo prihod dobrohotnega starčka z belo brado, Miklavža, ki jih bo obiskal med četrtkom in petkom. Miklavževanja so najavljena v številnih krajih, v vrtcih in šolah, na društvenih sedežih in še marsikje.
Iz obvestil, ki smo jih sprejeli, naj povemo, da bo za goriške otroke miklavževanje v Kulturnem domu. To bo danes, 5. decembra, ob 15. uri. Prihod Miklavža bodo otroci pričakali z igrico, Mudn dom, ki jo bo uprizorila mladinska skupina Oder treh herojev iz Pirnice pri Ljubljani. Skupina je goriški publiki že znana, saj je z lutkovnima predstavama nastopila ob priložnosti miklavževanja lani in predlanskim. Za starše pa še opozorilo, da darila sprejema hišnik Kulturnega doma danes od 8.30 dalje.
Otroci iz Doberdoba bodo z mladinsko igro Čarobni trenutek pričakali sv. Miklavža danes, 5. t.m., ob 19. uri v župnijski dvorani. Lepo vabljeni!
Kulturnem domu na podeželju
Miklavževanje bo drevi tudi v sovo-denjskem Kulturnem domu. Za to priložnost (prireditev se bo pričela ob 19. uri) so domači otroci naštudirali priložnostno igrico.
Pravljico o mavrici, ki so jo otroci iz Doberdoba napisali ob pomoči pe-vovodkinje, bodo predstavili danes pred prihodom Miklavža na sedežu društva Jezero. Prireditev, na katero so vabljeni starši otrok in ostali vaščani, se bo pričela ob 17.30.
Miklavž bo gabrske otroke obiskal jutri, 6. decembra ob 20. uri. V društvenih prostorih bo za ta čas vse nared za primeren sprejem dobrohotnega starčka.
Kulturno društvo Kras iz Dola in Poljan bo miklavževanje pripravilo danes zvečer, ob 19. uri, v prostorih osnovne šole na Palkišču. Verjetno bodo miklavževanja pripravili še marsikje, toda omejili smo se le na tista, o katerih smo bili obveščeni.
• Tovarniški sindikalni svet podjetja Meteor v Ronkah je te dni naslovil vodstvu podjetja poziv, naj bi čimprej obnovili pogajanja za sklenitev notranjega sporazuma. Pogajanja so bila prekinjena pred nekaj meseci.
Priprave za ustanovitev carinske cone na mednarodnem prehodu pri Vrtojbi
Srečanje o urejanju bodočega krajinskega parka na Krasu
V	Novi Gorici so z zadovoljstvom in zadoščenjem sprejeli sklepe jugoslovanske skupščine (parlamenta) o tem, da bodo v državi lahko začeli ustanavljati carinske cone. Podlaga za tako zakonodajo je sicer opredeljena že v 281. členu ustave, toda zaradi različnih in pogosto tudi nasprotujočih si stališč o carinskih conah, je bilo treba dolgo časa čakati na najvažnejše izvršilne predpise. Morda so razpravo o carinskih conah spodbudile tudi težave jugoslovanskega gospodarstva in družbe, ki jih bo mogoče odpraviti ali vsaj bistveno zmanjšati le s hitrim povečanjem izvoza blaga in storitev na tržišča s trdnimi, to je konvertibilnimi valutami.
V	svetu so znane različne oblike carinskih con. Vse pa imajo namen povečati konkurenčno sposobnost domačih proizvajalcev, pritegnitev tujega kapitala in povečanje izvoza. Tak bo tudi smoter carinskih con v Jugoslaviji. Kje bodo te cone, bo dokončno odločala zvezna vlada v Beogradu. Toda ni dvoma, da bodo cono ustanovili v Novi Gorici, kjer so zanje odlični naravni in drugi pogoji. Mesto leži ob meji z Italijo, torej z območjem Evropske gospodarske skupnosti, hkrati pa je na sečišču blagovnih in prometnih tokov med Zapadom in Bližnjim vzhodom ter med srednjo Evropo in Ja-
0 načrtu za gradnjo posebnega vodovoda za namakanje kmetijskih površin na območju števerjanske občine je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta v Števerjanu. Svetovalci so po kratkem posegu župana Ivana Humarja, ki je naglasil, kako se zadeva pravzaprav vleče že nekaj let, dobili neposredno informacijo od predsednika Briške gorske skupnosti, Hadrijana Corsija, kj je tudi načelnik svetovalske skupine SSk v občinskem svetu. Corsi je zagotovil, da ima gorska skupnost na skladu prvo nakazilo v višini 680 milijonov lir, kar bi morda zadostovalo le za položitev glavnih cevi, medtem ko bi za dokončanje celotnega načrta v naslednji fazi rabili še nekaj milijard lir. »Denar je na postavki na razpolago«, je dejal Corsi in dodal, da je v dekretu s katerim so bila omenjena sredstva nakazana Briški gorski skupnosti, izrecno navedeni, da v primeru izgradnje namakalnega omrežja, odpade možnost uporabe označevanja »DOC« za vina s tega območja.
Zadeva torej ni tako enostavna, kot bi lahko na prvi pogled sodili, saj u-tegne biti posredna škoda višja od koristi, ki bi jih vinogradniki imeli od vodovoda. »Potreben je širok posvet o tem vprašanju. Predvsem pa naj se izrečejo tisti, kj bi bili z gradnjo okoriščeni, oziroma prikrajšam«, je predlagal župan Humar in napovedal, da bo občina dala pobudo za tak sestanek. Razpravo o gradnji
dranom. Posebno pa je važno, da je na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba že blagovnomanipula-tivni terminal, ki ga je začela razvijati organizacija »Primorje-export« skupaj s kooperanti iz drugih območij v Jugoslaviji. To so bistvene sestavine elaborata, v katerem bodo utemeljili možnosti in obete carinske cone v Novi Gorici. Dokument pripravlja iniciativni odbor za carinsko cono, ki ga vodi strokovnjak Lucijan Vuga iz izvozno-uvoz-ne organizacije »Primorje-export«, celotne priprave pa koordinira medobčinska gospodarska zbornica za severnoprimorsko območje.
Sedaj zbirajo ponudbe industrijskih in drugih gospodarskih organizacij, ki se zavzemajo za carinsko cono. Odzvalo se je že 11 velikih organizacij iz širšega območja Nove Gorice, prihajajo pa tudi ponudbe velikih podjetij iz drugih republik, denimo iz Bosne. Vse te in druge organizacije, ki se bodo prijavile v naslednjih tednih, bodo združile svoje kapitale, s katerimi bodo razširili blagovnomanipulativni oziroma blagovnotransportni center na prehodu Vrtojba. Kot že napisano bo slednji osnova za oblikovanje carinske cone. Prva hala v sklopu omenjenega terminala meri 6.500 kvadratnih metrov in bi v njej po potrebi lahko že organizirali razne de-
vodovoda za potrebe kmetijstva je sprožil svetovalec Franc Komic.
Tridnevni posvet o elektronski glasbi
Danes se v goriškem Avditoriju prične tridnevni mednarodni seminar posvečen elektronski glasbi, oziroma možnostim, ki jih glasbi nudi informatika. O tem so včeraj na tiskovni konferenci spregovorili predstavniki ustanove Biennale iz Benetk, s katero se je pokrajinska uprava povezala, da bi uresničila to, vsekakor zanimivo pobudo, ki predstavlja noviteto za širšo javnost. Prav zato je pobuda pokrajine, kot sta naglasila predsednik Cumpeta in odbornik za šolstvo Špacapan, toliko bolj pomembna, saj bo Gorica za nekaj dni v središču pozornosti, istočasno pa bo naše mesto obiskalo več strokovnjakov, ki se z elektronsko glasbo neposredno ukvarja. Udeleženci seminarja bodo v jutranjih urah sodelovali v glasbenem laboratoriju, nakar bodo neposredno poslušali razne glasbene odlomke, ki so jih sestavili s pomočjo računalnika. Popoldanski del seminarja pa bo posvečen razgovoru z avtorji te sodobne zvrsti glasbe, zvečer pa bodo na vrsti koncerti, ki jih bodo izvajali trenutno najbolj znani avtorji s tega področja.
javnosti za izvoz. Drugo halo v izmeri 9.000 kvadratnih metrov bodo začeli graditi v začetku leta 1986. V njej bodo opravljali tudi proizvodnjo. Projekt predvideva tudi povezavo z železniško progo v Vrtojbi. Ob prehodu Vrtojba imajo na voljo skupaj 35 hektarov površin, na katerih bodo razvili dejavnosti v sklopu carinske cone. Posebno je pomembno, da bo carinska cona spodbujala sodelovanje z gospodarstvom in drugimi dejavnostmi za mejo v Gorici. Sploh se zdi, da bo cona lahko uspevala le s sodelovanjem poslovnih partnerjev iz tujine, v našem primeru iz zamejstva v Italiji.
Seveda pa se v Novi Gorici zavedajo, da je osnovni pogoj za delovanje carinske cone izboljšanje prometnih povezav med Italijo in Jugoslavijo, čez prehod Vrtojba - štan-drež. V zadnjem času so sprejeli več novih pobud, da bi čimprej začeli graditi odsek avtoceste od Vrtojbe do Razdrtega. Dobro znamenje za izpolnitev teh obveznosti iz O-simskih sporazumov je na primer tudi to, da bo Skupnost za ceste Slovenije ustanovila posebno službo za gradnjo teko imenovanih o-simskih cest. Vodil jo bo izkušen gospodarstvenik, ki dobro pozna problematiko cestnih povezav na Goriškem in drugod na Primorskem.
MARJAN DROBEŽ
Občinska uprava v Starancanu, župnija ter kulturna in športna društva v tem kraju so sklenili ustanoviti poseben sklad za humanitarne namene. Na tak način se bodo oddolžili spominu občanov, ki so izgubili življenje v srhljivi nesreči, pri Pesare, 21. oktobra letos. V sklad naj bi, poleg omenjenih društev in ustanov prispevali tudi zasebniki. Določili so tudi že, kako bodo denar porabili. Najprej bodo podarili nekaj opreme bolnišnici v Pesare in neki drugi u-stanovi v Markah, poskrbeli bodo za nakup opreme, ki jo bodo podarili goriški krajevni zdravstveni enoti, in končno bodo nekaj denarja namenili v poseben solidarnostni sklad za pomoč prizadetim družinam. Nesreča pri Pesare je najbolj prizadela prav štarancansko skupnost, saj je bila iz tega kraja velika večina žrtev. V nesreči pred poldrugim mesecem je, kakor znano, umrlo deset oseb.
O umestnosti ustanovitve solidarnostnega sklada za pomoč družinam ponesrečenih, je bil pred časom govor tudi v raznih drugih ustanovah, tako recimo v pokrajinskem svetu. Vendar do konkretnejših dejanj ni prišlo. Zdaj so pobudo dali domačini.
Zanimiva razstava v Državni knjižnici
V državni knjižnici se ta teden odvija zanimiva pobuda, namenjena predvsem šolam. Pripravili so zani-
Upravitelji sovodenjske občine bodo vprašanju prostorskega načrtovanja v prihodnje morali namenjati še več pozornosti, da bi zagotovili u-sklajen gospodarski in urbanistični razvoj in da bi, po drugi strani, v pravilni meri upoštevali načrte in priporočila deželne uprave. Zadeva pravzaprav ni lahka: kar dve območji v občini sta po mnenju dežele zanimivi s krajinskovarstvenega vidika in bi bilo primemo, da se u-strezno ovrednotita. To je ravninski svet na levem bregu Soče, kjer naj bi nastal soški krajinski park, varstveni ukrepi pa naj bi zajeli tudi kraški del občine, zlasti območje Vrha.
Te dni so se upravitelji pogovarjali z usklajevalcema in kasnejšima načrtovalcema za kraški krajinski park, arh. Luiso Codellio in geologom Brunom Gregom. Šlo je za prvi in pretežno informativni sestanek, na katerem so bili objašnjeni cilji, ki jih zasleduje deželna uprava v smislu dež. zakona št. 11 iz leta 1983. Govor je bil tudi o nekaterih splošnih zadevah, kakor tudi o postopku realizacije kraškega zaščitnega območja. Slednje naj bi se na območju petih občin v goriški pokrajihi (Tržič, Ronke, Doberdob, Foljan -Redipuglia *in Sovodnje) raztezale na nekaj nad 5.500 hektarih. Gre torej za obsežno področje, ki bo (ali bi bilo) podvrženo bolj ali manj strogim vinkulacijam. Prav zato, so poudarili predstavniki sovodenjske ob-
mivo razstavo, ki naj bi pripomogla k spoznavanju in vrednotenju bogatega knjižnega in arhivskega gradiva. Razstava je tematsko razdeljena na pet delov: v prvem je prikaz nastanka knjižnice in metodologija konsultacije, drugi del se nanaša na zgodovino knjige in restavratorske posege, v tretjem je prikaz konsultacije filmskega gradiva, v četrtem so razstavljene priloge revije »Studi Goriziani«, peti, najobsežnejši del pa zajema razstavo bibliografskega materiala s področja italijanskega knjižnega jezika. Razstava bo odprta do sobote.
• Svetovni svet za Placuto in sveto-gorsko četrt se bo sestal danes zvečer ob 20.30 na sedežu v Ul. Orzo-ni 58. Na sestanek je predsednik Pod-bersig povabil goriškega podžupana Del Bena, vodjo tehničnega urada Spanoja ter ravnatelja občinskega podjetja za vodo, plin in elektriko inž. Veroneseja.
razna obvestila
Gospodarska zadruga na Vrhu sklicuje sestanek za člane jutri, v petek, 6. decembra, ob 20. uri v gostilni Pri lovcu.
SPD Gorica vabi 19. t.m. na predavanje in predvajanje barvnih diapozitivov s treking odprave tržaških planincev v Himalajo. Predaval bo časnikar Lojze Abram.
čine, je treba celotno zadevo podrobno preučiti, da bi se izognili preuranjenim ali hitrim izbiram. Varstvo tipične kraške krajine ima nedvomno svoj pomen, vendar je treba istočasno upoštevati tudi koristi krajevnega prebivalstva in predvideti možnost usmerjenega razvoja.
Dežela zagotavlja za realizacijo načrtov za ureditev kraškega krajinskega parka znatna finančna sredstva in prevzame v svoje breme celo strošek načrtovanja. Kljub takim ugodnim pogojem pa so, kot kaže, predstavniki krajevnih uprav na splošno precej previdni in se načrt o ureditvi kraškega zaščitnega območja uresničuje počasi in postopoma. Nekaj konkretnega je bilo storjeno le na območju tržiške in doberdobske občine. Rešiti bo treba, kot kaže, še mnogo osnovnih vprašanj. Recimo, kako je mogoče uskladiti varstvo krajine s prisotnostjo vojaških objektov, ki jih na Goriškem Krasu ne manjka.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 24. 11. do 30. 11. 1985.
RODILA SE JE: Chiara Malfatti.
UMRLI SO:	81-letni kmetovalec
Giovanni Lutman, 77-letni upokojenec Cristoforo Marega, 70-letnd upokojenec Marco Perich, 83-letna upokojenka Ida lordan vd. Grion, 74-letna u-pokojenka Angela Čadež vd. Bambi, 79-letni upokojenec Mario Ognissanti, 65-letni upokojenec Guido Franco, 55-letni profesor Carlo Raimondi, 75-let-ni upokojenec Mario Ambrosi, 94-letm upokojenec Àbramo Parola.
OKLICI: šofer Giordano Zulian in uradnica Magdalena Kretič, ravna; tcilj industrijskega podjetja Giovanni Pasqualini in uradnica Egles Altran-
POROKE: agent državne policije Loris Furlan in delavka Marina Negro.
razstave
V Kulturnem domu je še do 7. t.m-odprta razstava del Rudolfa Sakside-Urnik ogleda je od 17. do 19.30.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Voluttà e po!', no orgasmi«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »L’onore dei Pr>z'
VERDI 17.30—22.00 »I racconti di Cam terbury«. Prepovedan mladini P0® 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »I pompi6' ri«.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Šest švedinj z bencinske črpalke«.
SVOBODA 19.30 »Divje življenje«. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant’Antonio, Ulica Romana 147, 46 lefon 40-497.
S seje števerjanskega občinskega sveta
0 gradnji namakalnega sistema naj se izrečejo vinogradniki sami
Solidarnostni sklad v spomin žrtev prometne nesreče pri Pesaru
Tretji abonmajski koncert GM
Popularen in raznolik koncertni program Monike Skalar in Acija Bertonclja
Na tretjem abonmajskem koncertu Glasbene matice sta 19. novembra nastopila v Kulturnem domu v Trstu priznana slovenska glasbenika: violinistka Monika Skalar in pianist Aci Bertoncelj. Popularen in raznolik koncertni program je popeljal poslušalce od baroka preko vseh stilnih obdobij v sodobnost.
Kot uvodno skladbo glasbenega večera smo slišali Hdndlovo Sonato št. 1 v A-duru za violino in klavir, komponirano po ustaljenih baročnih pravilih, prijetno igrivo, vendar brez globljega čustvenega izraza. Sledilo ji je najbolj znano Tartinijevo (rojen l. 1692 v Piranu) violinsko delo: So nata v g-molu Vražji trilček (Tartini je rad pripovedoval, da mu je skladbo v sanjah zaigral sam vrag). Z izvedbo trilčkov, ki se ponavljajo skozi vse delo (včasih lepšajo melodično linijo, včasih prispevajo k tvorbi viškov, včasih so sestavni del tematske snovi) je Monika Skalar pokazala vrhunsko violinsko igro, ki pa je bila bolj namenjena sama sebi kot oblikovanju glasbenega izraza polnega različnih čustvenih razpoloženj. Prvi del koncerta so sklenile Tri skladbe za violino in klavir mladega slovenskega skladatelja Janija Goloba, ki se vedno bolj uveljavlja v slovenskem glasbenem prostoru. Lepoto in izpovedno moč Golobove glasbe smo doživeli ob dobri izvedbi Treh skladb, ki so med seboj vsebin-
sko in oblikovno povezane in tvorijo celoto. V drugem delu koncerta smo slišali Sonato opus 94 št. 2 za violino in klavir Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Duhovita in satirična, poskočna in lirična, umirjena in virtuozno razgibana glasba, polna energije, je pritegnila pozornost poslušalcev.
Interpretacijski pristop k skladbi lahko označi neko glasbeno delo kot resno, vendar zabavno glasbeno stva-
ritev, ali pa ga prikaže kot »salonsko glasbo«, kar smo slišali pri izvedbi sklepne skladbe koncerta Introdukcija in rondò capriccioso francoskega skladatelja . Camillea Sain -Saensa, ki je polna virtuoznosti.
Prihodnji abonmajski koncert bo danes, 5. t.m., v Kulturnem domu v Trstu. Nastopil bo Continuum musicale iz Trsta.
MIRKO SLOSAR
Ob izidu dveh knjig pisatelja A. Rebule
Pisatelj Alojz Rebula je pred kratkim izdal dve novi knjigi, ki ju je v ponedeljek predstavilo Društvo slovenskih izobražencev. Prvo delo je zbirka šestih radijskih iger s sakralno- vsebino, ki nosi naslov »Savlov demon«, izšla pa je v Kopru pri Ognjišču; druga knjiga, »Oblaki Michigana« pa je dnevnik, potopis, zbornik spominov in vtisov, ki jih je Rebula občutil na svojem prvem potovanju prek oceana v nekdanjo »obljubljeno deželo« — Ameriko. To delo je izšlo v Celovcu, izdali pa sta ga celovška Mohorjeva družba in Mladika.
Knjižni novosti Alojza Rebule je na ponedeljkovem večeru predstavila prof. Ester Sferco. V zvezi s prvo knjigo, »Savlov demon« je najprej opomnila, da izhaja vsebinska zasnova iz svetega pisma, ki jo je znal pisatelj s svojim literarnim, umetniškim in estetskim čutom mojstrsko obdelati. »S tem delom je Rebula ostal še enkrat zvest samemu sebi in delu, ki predstavlja popolno izpopolnitev njegovega opusa«.
Druga knjiga, ki ji je pisatelj dal naslov »Oblaki Michigana« pa je obsežen ameriški dnevnik; v njem opisuje avtor svoja doživetja, spoznanja, ugotovitve, presenečenja in morda razočaranja na svojem potovanju v Kanado po postojankah življenjske poti misijonarja Barage. Na svojem potovanju prek ameriških divjin in prostrane, nedotaknjene narave, je pisatelj izkoristil vsak trenutek, vreden opisa, vsak vtis, ki je ostal tako neizbrisno zabeležen v njegovem dnevniku. »Oblaki Michigana odkrivajo usodo slovenstva v koreninah slovensko diaspore... V knjigi ne manjka poezije, ki je nadrobljena v odstavkih, ki bi bili lahko ponos in zgled vsaki sodobni prozi...« Knjiga izpričuje svojo slovenskost, zgovorno priča o narodnosti njenega avtorja. Podoba velike celine jo v tem delu le bežna. Pa saj Rebula ni nameraval s to knjigo najti Amerike, kakršno so iskali številni izseljenci. V tem dnevniku je včasih mogoče zaznati sledove takratne »Kocbekova afere«, saj je to delo nastalo v času, ko je pod pepelom še tlelo oglje političnih polemik v matični domovini. Ko ja Rebula, po desetih letih od njenega nastanka, knjigo objavil, ni v njej spremenil ničesar. To dejstvo bi lahko utemeljil, kot Cankar v uvodu svojih »Podob iz sanj«, s stavkom: »Če je v njej kaj ostrin, naj ostanejo, v spomin na tiste ostre dni...«
Predstavitvi prof. Ester Sferco je skdil pogovor občinstva z avtorjem. Alojz Rebula je opisal nastanek svojih novih del z zrncem humorja in ironije. Predvsem pa je pripomnil, da sta deli nastali povsem po naključju in da ju sploh ni imel namena tiskati v knjižni obliki. Treba pa je reči, da pri Rebuli vsaj v literarnem pogledu ni nič slučajnega. Če pa je, potem tudi naključje izzveni tako, kot da bi bilo že vnaprej določeno in izdelano. . .
HJ
V Nantesu razstavlja
grafik Franko Vecchiet
V galeriji »Le Globe« v Nantesu bo do 7. t.m. razstavljal slovenski tržaški slikar Franko Vecchiet. Naslov .razstave je »Hommage a Franco Vecchiet«, na njej pa sodeluje še deset drugih italijanskih grafikov. Razstavo so priredili Študijski center italijanske kulture na univerzi v Nantesu, Italijanski kulturni center v že omenjenem mestu in pa Italijanski kulturni center v Parizu ter Mednarodni grafični center v Benetkah.
Radijska izvedba Byronove »Parizine«
Tretja pesnitev v ciklusu »Večni sopotniki« je bila zaradi srečanja z Byronom, tem izrazitim predstavnikom in navdihovalcem romantičnega pristopa do sveta, še posebno zanimiva in to v prvi vrsti zaradi enega razloga: kako bo uspelo izvedbi, Vladimirju Jurcu in Sergeju Verču, pripraviti »srečanje« romantike in sedanjosti, izrazitega čustvenega zornega kota na eni strani, ter razmeroma zelo racionalne sedanjosti na drugi strani, če smo pri Prešernovem »Krstu pri Savici« romantiko pravzaprav doživljali nekoliko v drugem planu — bolj so nas zanimala miselna in še danes pomenska izhodišča — pa je umetniški opus velikega Angleža toliko boljša preizkušnja za o-menjeno intersekularno soočenje.
Pripoved o strašni usodi ljubezni, kot jo doživita Parizina in Hugo — gre za ljubezen med zakonsko ženo in nezakonskim sinom njenega moža Aza — je v bistvu sredstvo za povzdigovanje te iste ljubezni kot najvišje vrednote sveta: zato bo pesnik poiskal drastične razmere, v katerih se ljubezen porodi kot prepovedana vrednota, da bo pač lahko dokazal neustavljivo silo in moč tega osrednjega človekovega čustva, moč, ki se ne bo ustavila niti pred fizičnim u-ničenjem in eksekucijo mladega Hu-ga. Romantika je namreč v nasprotju z današnjim »kompjuterskim« časom verjela v čustvo tudi kot v spo-
znavno vrednoto, ter zapostavljala razum, ki verjetno tudi danes ne more zajeti človeka v zadovoljivi kompleksnosti. Takoj je treba dostaviti, da je Vladimir Jurc zastavil spajanje preteklosti in sedanjosti na presenetljivo ustrezen način: s pravšnjo distanco, vendar z občutkom, z obvladano zanesenostjo, ki je prevzeta pa istočasno ne vzhičena nad slikovitostjo krute zgodbe, združujoč današnji razumski zorni kot s čustvenostjo, ki Pa le rahlo presega siceršnjo vlogo in pomen emocionalnosti v sedanjem svetu, je ustvaril zares lepo in prepričljivo govorno kreacijo, ki pravzaprav ni poznala slabosti.
Absolutno vživljanje v tako drugačne čase ni možno, nujno je voditi pripoved istočasno na dveh nivojih: na upoštevanju sodobnega doživljanja in na izpostavljanju vrednote, o kateri govori »star« zapis. — Tudi režija je
z izrazito opremo gradila oddajo na podoben način, uvajajoč čustvene, v prvi vrsti glasbeno - klasične odlomke — slednji so se zdeli za »pogovarjanje« z izlivom Byronove emocije najustreznejši — kakor tudi sodobnejše glasbene odstavke in reze, krike in udarce, ki naj z današnjimi sredstvi poudarijo predvsem neizprosno krutost in uničevalnost zastavljene pripovedi. In čeprav je bila radijska »Parizina« verjetno nekoliko predolga in predvsem v prvem delu kar nekoliko preveč razdrobljena v ustavljanju pripovedi, pa velja v celoti ponovno pozdraviti pričujoči ciklus svetovnih pesnitev, kakor tudi predstavitev izjemnega romantičnega pesnika, posebno še zaradi (radijsko) izvedbenih elementov, ki radikalno iščejo miselne in strogo formalne pristope in prijeme.
JANEZ POVŠE
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1.	Razni avtorji: ATLAS SLOVENIJE (Mladinska knjiga)
2.	Stojan Spetič: RIMSKI MLINI (Založništvo tržaškega tiska)
3.	Branko Babič: ODMEVI (Založništvo tržaškega tiska)
4.	Razni avtorji: NAPREDNA MLADINA SLOVENSKE ISTRE 1919-
1947 (Zveza združenj borcev - Koper)
5.	Josip Vidmar: OBRAZI (Državna založba Slovenije)
Več novih in zanimivih knjig pri zbirki KRT
Knjižnica revolucionarne teorije (KRT), ki sl je za svoje geslo izbrala rek Bertolta Brechta: »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke«, Tfspešno nadaljuje svoj program. Pri izbiri in izdajanju svojih del skuša kar se da fktualno poseči v protislovja sodobnih družb, ln to z dokaj široko tematsko zasnovo.
Tako so se pred kratkim, na knjižnem trgu pojavili štirje zanimivi prevodi, za ka-t-ere lahko rečemo, da prinašajo v slovensko s°ciološko literaturo prijetno svežino, poleg Seveda pomembnega znanstvenega prispevka.
Geoffrey Kay v delu »Razvitost in nera-Zvitost« tematizira sodobne družbene razmere ^ svetu, odnos med razvitimi, bogatimi deklami in t. i. tretjim svetom, odnos ki je v neposredni povezavi, oziroma kar pošlega, vladajočih odnosov na mednarodnem
tržišču.
Potem sta tu dva prevoda italijanskih avtorjev. Manfredo Tafuri je predstavljen s ^Ugo »Projekt in utopija« (Arhitektura in *-apitaUstični razvoj). Ker gre za avtorja, Predstojnika na Oddelku za kritično analizo zgodovino na beneški univerzi, ki je pač ^rn, zamejcem, lažje dostopen, njegovega v fjovenščino prevedenega dela ne bomo posedi predstavljali. Prav to delo pa je, po fKenju ìzvedencèv, središčno v celotnem av-,°rjevem opusu. Vsekakor velja poudariti teh-®n kritično analitični pristop Tafurija, ki o-Pfedeljuje njegovo znanstveno teoretsko delo, ^ri-erjeno predvsem v razkrinkavanje iluzorne podobe o »nedolžnosti« arhitekture. Raz
redno gospostvo, kapitalistični odnosi prav s prazno formo v funkciji zgodovinske^ nujnosti in urbanizacijo prostora, okolja, odločilno vplivajo na sestavo, strukturacijo družbeno socialnih odnosov. Tafuri se izkaže za zelo predirljivega zgodovinar ja, misleca, nekateri ga označujejo za marksističnega, čeprav Tafu-riju seveda nikakor ne gre za »marksistično arhitekturo«. Janko Zlodre v teoretično donosni spremni besedi omeni, da je neki eminentni raziskovalec problematike arhitekture, urbanizma in planiranja pričujočo knjigo Manfreda Tafurija označil kot »najpomembnejšo knjigo s področja arhitekture«. Čeprav take izjave, trezno rečeno, nikoli niso korektne, pa jih vendarle ne velja spregledati. Kljub temu da gre naj v tej recenziji omenimo še tole, tokrat za količinsko pravzaprav skromno knji-žico
Ob Tafuriju je izšla tudi knjiga z izbranimi spisi: Delavci in država, Gospostvo in sabotaža Marx onkraj Maria, katerih avtor je Antonio Negri. Presenetljiva izdaja torej, a vsekakor vredna pozornosti.
Poleg omenjenih pa je KRT izdal tudi knjigo angleške avtorice Lesley Doyal: Politična ekonomija zdravja. Ob tem delu velja nekoliko širše spregovoriti. Ze sam naslov je slišati kot nekaj novega. Tudi dejansko gre za pronicljivo in za včasih s šokantnimi argumenti podprto analizo, ki človekovo zdravje, socialno varnost in sodobno medicino obrav nava s popolnoma dimgacncga vidika. Osnov-na misel, ki se vleče skozi vso knjigo je na-
čelo, da je pravica do zdravja v svojem bistvu revolucionarna zahteva, ki ne priznava le lajšanja ali zaviranja smrti, temveč terja izboljšanje življenja v celoti. Ta drugačni pogled, ki nam ga prinaša knjiga angleške avtorice, je na področju medicine eden izmed začetnikov novorazvijajočega se kritičnega zavedanja v boju za bolj zdravo družbo nasploh.
Zastavek knjige je, če se omejimo na njegovo bistvo, obračun in sprevrnitev običajne, pragmatične in ortodoksne podobe medicine in zdravja. Avtorica nam namreč zdravstveno varstvo prikaže kot zapleteno sfero, ki pa je v končni instanci le odsev kapitalističnega sistema, sfero, ki je pač nujno in seveda namensko integrirana v ta aparat družbenih in ekonomskih povezav, katerim je osnovni cilj vzdrževanje in obnavljanje izkoriščevalske produkcijske ureditve.
Vsakodnevna praksa in individualna izkušnja nam potrjujeta, da si zdravstvena varstvo še vedno prizadeva širiti svoj nadzor nad ljudmi, opravlja urejevalno funkcijo itd. Prav tako se ttidi sodobna medicina še ni izvila iz naivnega ljudskega pojmovanja, ki jo o bravnava kot neko svetinjo, avtonomno, samostojno znanost, ki je že po definiciji, kot pravi avtorica, nekaj dobrega. Meščanska pamet si sodobno medicino predstavlja kot samostojno znanost, ki vzdržuje vez med, boleznijo in zdravjem in na katero politični sistem države praktično nima nobenega vpliva. Ob prebiranju knjige pa bomo z lahkoto spoznali
vso mahinacijo ideološke posredovalnosti tega videza. Pravzaprav lahko še danes opažamo, kako se slabo zdravje, bolezen, obravnava kot nekaj danega, zgolj kot biološko, naravno dejstvo. Pri tem pa se ne upošteva sam izvor bolezni, ki je največkrat družbeno pogojen. Očitki pacientom, češ saj ni čudno da ste zboleli, ko pa imate tak »način življenja«, ostajajo na površju, saj ne upoštevajo, da smo pri svoji izbiri »načina življenja« prav kruto determinirani. Le malo možnosti izbire imamo, razno razne socialno varstvene u-stanove nas z vsesplošno birokracijo prej zamorijo kot kaj drugega in v kolikor danih o-brazcev življenja nočemo sprejeti, si prav kmalu nakopljemo status problematičnosti, a-socialnosti, nekulturnosti itd.
Knjiga je razdeljena na tri poglavja. Poleg teoretične zasnove, ki smo jo skušali na hitro prikazati, obravnava še produkcijo zdravja in bolezni ter organizacijo zdravstvenega varstva. Za analizo se poslužuje dveh vzorcev, Velike Britanije kot primer razvite kapitalistične dežele in Vzhodne Afrike, kot primer nerazvitega sveta z vsemi posledicami kolonialnega imperializma.
Jedro problema zatorej še naprej ostaja, v sicer že znani in zlorabljeni trditvi, da je potrebno težiti k preprečevanju nastanka zdravstvenih težav, namesto da se urimo v kurativnem zdravljenju.
Tu pa se lahko še enkrat spomnimo na Brechta: Knjiga ie orožje, vzemi jo v roke.
IGOR ŠKAMPERLE
Nogomet: kvalifikacije sa SP
Tuđi Škotska v Mehiki
Tenis: presenečenje na prvenstvu Avstralije
Živojinović izločil McEnroja
MELBOURNE — Največje presenečenje teniškega mednarodnega prvenstva Avstralije je pripravil 22-letni Jugoslovan Slobodan živojinović, ki je v četrtfinalu odpravil nič manj kot slovitega Američana Johna Mc Enroja. Živojinović, ki se je letos že proslavil na wimbledonskem turnirju z zmago proti Švedu Wilandru, sploh ni bil med nosilci skupin tega avstralskega turnirja, ki sodi med štiri najmočnejše na svetu in kjer bodo porazdelili milijon in pol avstralskih dolarjev nagrad, saj je trenutno šele na 66. mestu svetovne lestvice, medtem ko je bil McEnroe nosilec 2. skupine.
Živojinović, ki je s to zmago zabeležil enega največjih uspehov jugoslovanskega tenisa sploh, je svojega nasprotnika odpravil v petih nizih z izidom 2:6, 6:3, 1:6, 6:4 in 6:0. Mc Enroe očitno ni mogel športno prenesti poraza in svojemu nasprotniku

Obupani McEnroe
ob koncu sploh ni stisnil roke. V zadnjem in odločilnem setu, v katerem je osvojil vsega skupaj enajst točk,
je Američan, ki nikakor ni mogel najti pravega orožja proti izrednemu servisu Živojinoviča, vseskozi grozil, da se mu bo že maščeval.
V polfinalu se bo Živojinović srečal z Wilandrom, ki je s 6:3, 7:5, 6:2 premagal Američana Johana Krieka.
Čehoslovak Ivan Lendl je odigral šele osmino finala, v kateri se je moral potruditi, da je s 6:3, 6:2, 6:7, 6:2 odpravil Južnoafričana Steyna. V četrtfinalu Lendla čaka Anglež John Lloyd. V zadnjem četrtfinalu bosta moči merila Šved Edberg in Nizozemec Schapers, ki je v 2. kolu odpravil wimbledonskega zmagovalca Borisa Beckerja.
Mehika boljša od J. Koreje
LOS ANGELES — V prijateljski nogometni tekmi v okviru, priprav na nogometno svetovno prvenstvo je Mehika z 2:1 (1:1) premagala Južno Korejo.
MELBOURNE — Znane so torej vse reprezentance, ki se bodo udeležile svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Mehiki: 24. m tako zadnji potnik, ki si je izboril pravico do nastopa na »mundialu«, je Škotska, ki je v povratni tekmi proti Avstraliji igrala neodločeno 0:0. V pr-v tekmi doma so Škot je zmagali z 2:0.
Popoln seznam kvalificiranih enajsteric je naslednji: Italija, Mehika, Danska, Sovjetska zveza, Belgija, Francija, Portugalska, Španija, Severna Irska, Zahodna Nemčija, Madžarska, Bolgarija, Poljska, Anglija, Urugvaj, Argentina, Brazilija, Paragvaj, Južna Koreja, Kanada, Alžirija, Maroko, Irak in Škotska.
Številne izključitve
Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila 9 igralcev, od tega kar štiri od Lec-ceja. Za eno kolo bodo počivali: Bar-bas, Di Chiara, Enzo in Pasculli (Lecce), De Trizio in Sola (Bari), Bruno
(Como), Ferri (Torino) in Manfredonia (Juventus). Milanu so naložili 20 milijonov lir globe.
V B ligi je za tri kola izključen An-noni (Sambenedettese), za dve Incocciati (Ascoli), za eno Dell’Oglio (Ascoli), Jacobelli (Catanzaro), Leoni (Cesena), Loseto (Pescara), Occhi-pinti (Cagliari), Pellegrini (Catania) in Venturini (Pescara). V zvezi s srečanjem Ascoli - Italijanska vojaška reprezentanca je bil do 11. t.m. izključen Giovanelli (Ascoli).
Disciplinski ukrepi UEFA
BERN — Disciplinska komisija UEFA je za eno kolo izključila Andrea Icardija (Milan), ki tako ne bo mogel igrati na povratnem srečanju osmine finala pokala UEFA med Milanom in Waregemom. Izključeni so bili tudi: Bruns (Borussia Monchen-gladbach) ; Gordillo, Sanchez in Por-lan (vsi Real Madrid); Jordao (Spor-ting Portugalska) ; Sikorski (Legia Varšava) in Burruchaga (Nantes).
Košarka: včeraj v pokalu prvakov in v Kovačevem pokalu
D. Petrovič (44 točk) rešil Cibono, Vilfan (40) Partizana
POKAL PRVAKOV Gibona — Makabi 90:86 (48:40)
GIBONA ZAGREB: M. Nakić 2, Be-čić, Čutura 13, Pavličevič, Petrovič 44, Cvjetičanin 14, Vukičević, Ušič 15, I. Nakić, Arapovič 2.
MAKABI TEL AVIV: Lasof 8, Cohen, Aroesti 7, Nelson, Berkovitz 27, Streichman, Lipen 1, Gamtzi 23, Ma-goe 20, Arditi.
. ZAGREB — Pred nabito polno dvo-rano v Zagrebu (kar 14.000 gledalcev) je sinoči Gibona zasluženo, toda tudi z veliko težavo premagala moštvo Makabija. Zagrebčani so bili skozi vso tekmo v vodstvu, toda proti koncu srečanja so se jim Izraelci nevarno približali (69:72). V končnici pa so bili domači košarkarji le toliko zbrani, da so ohranili prednost in zmagali.
Junak sinočnjega srečanja je bil ponovno Dražen Petrovič, ki je dal kar 44 točk. Ugodno pa je presene-
til Arapovič z dobro igro v obrambi.
(nb)
Danes Žaljgiris - Simac
KAUNAS — V prvem srečanju finalne skupine pokala prvakov bosta danes v Kaunasu igrala domači Žaljgiris, s fenomenalnim Sabonisem na čelu, in milanski Simac.
KOPAČEV POKAL Partizan - Mobilgirgi 98:96
(50:46)
PARTIZAN BEOGRAD — Djordević 12, Obradović, Dragutinović, Živano-vić, Grbović 23, Savović 8, Marić 6, Vilfan 40, Stefanovič, Koprivica 3.
MOBILGIRGI CASERTA: Oscar 39, Lopez 10, Gentile 19, Ricci 13, Generali, Dell’Agnello 13, Capone 2, Palmieri, Scaranzin, Chiusolo.
BEOGRAD — Beograjski Partizan je po zelo izenačeni in v zadnji minu-
ti skoraj dramatični tekmi premagal moštvo Mobilgirgija iz Vareseja, ki ga trenira Bogdan Tanjovič.
Tekma je bila obenem tudi velik dvoboj med izbranima strelcema obeh ekip: bivši Olimpijin košarkar Peter Vilfan je namreč dosegel kar 40 točk, pri tem je bil šestkrat uspešen s »trojkami«, Oscar pa je za Mobilgirgi dosegel 39 točk (7 »trojk«),
Tanjević se je po tekmi jezil nad sodnikom, saj na primer Oscar v vsem srečanju ni izvedel niti enega prostega meta.
Paok - Berloni 100:92 (49:50)
SOLUN — Turinski Berloni je bil le v prvem polčasu enakovreden domačinom. Nato so košarkarji solunskega Paoka prejeli pobudo v roke in zmagali. Warner je bil najboljši pri domačih. Dosegel je 32 točk. Pri gostih sta se izkazala Della Valle (22 točk) in May (22).
Hapoel - Bancoroma 92:82 (41:43)
TEL AVIV — Rimsko moštvo Ban-corome je v tem srečanju povsem razočaralo in tudi zasluženo izgubilo.
Zadar - Olympic 101:78 (47:37)
ZADAR — Zadrčani so po pričakovanju odpravili ekipo Olympica iz Marseillea. Mlađan (39 točk) in Popovič (21) sta bila najboljša strelca v domačem moštvu, pri gostih pa je bil najuspešnejši Burting (20).
CBC Challans - Bosna 106:95 (47:43; 86:86)
Asvel - C. zvezda	97:87
(50:51)
POKAL POKALNIH PRVAKOV Barcelona - Scavolini 119:102 (61:46)
NA TISKOVNI KONFERENCI
Beograd in OI
BEOGRAD — Beograd je že predstavil svojo kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger leta 1992 in je v ta namen tudi ustanovil organizacijski odbor. Na včerajšnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je o tej kandidaturi spregovoril predsednik organizacijskega odbora Ratko Bu-tulja, ki je mod drugim dejal, da se je jugoslovansko glavno mesto vključilo v tekmo za zagotovitev organizacije olimpijskih iger šele potem, ko so dobili odgovor na vprašanje, ali bo ta ne samo športna temveč tudi pomembna mednarodna prireditev, pripomogla k razvoju Beograda in boljšim odnosom v svetu.
Žrebali bodo drugje
CIUDAD MEXICO — Po ostrih kritikah mehiških intelektualcev in u-metnikov, ki niso hoteli, da bi žrebanje za svetovno nogometno prvenstvo potekalo v osrednji mestni palači za spomeniško varstvo, se je vlada odločila, da bodo žreb opravili v avditoriju, ki je prav nasproti tiskovnega urada »mundiala«.
Smučanje: veleslaloma za EP
Na vrsti G. Benedik
trener franko drašič o meblovjh tekmah
Po lepi igri v Fiessu sedaj proti Nervesi
OBEREGGEN (BOČEN) — Po velikem slavju v Sestritìresu Roka Petroviča in Bojana Križaja se nadaljuje magični moment jugoslovanskega smučanja. Včeraj v veleslalomu za evropski pokal je namreč zanesljivo zmagal 23-letni Grega Benedik. Jugoslovani pa so imeli še dva tekmovalca med prvo deseterico: Tomaž Čiž-man je bil osmi, Klemen Bergant pa deseti.
Slabo pa so se odrezali italijanski smučarji: najboljši, a le 18. je bil Spampatti. Giorgi se je moral zadovoljiti s 26. mestom, Merelli pa je bil 29. Danes bo na sporedu slalom.
VRSTNI RED VELESLALOMA
L Benedik (Jug.) 2'43”76; 2. Sund-qvist (Šve.) 2’44’08; 3/Eder (ZRN) 2’44”49; 4. Namberger (ZRN) 2’44”91; 5. Wallner (Šve.) 2’45”23; 6. Womdl (ZRN) 2’45”52;	7. Mayer (Av.)
2’45”23; 8. Čižman (Jug.) 2’45”90; 9. Lindkvist (Šve.) 2’45”91; 10. Bergant (Jug.) 2’46”07.
Smučanje: odpovedali ženski smuk za SP v Villarsu (Švi.)
VILLARS (Švica) — Zaradi pomanjkanja snega so odpovedali ženski smuka za SP, ki bi moral biti na sporedu 12. decembra v švicarskem Villarsu.
Platini]u grozijo?
TURIN — Že predvčerajšnjim so nekateri pravili, da francoski nogometni as Platini namerava kariero nadaljevati pri nekem švicarskem klubu. Včeraj pa so začeli zatrjevati, da iz Italije namerava oditi zaradi izsiljevanja. Neznanci naj bi zahtevali velike vsote denarja, sicer se bodo maščevali nad njegovimi družinskimi člani. Podpredsednik Juventusa in odvetnik družine Agnelli Chiusano je menil, da gre za eno tolikih zgodbic, ki si jih izmišljujejo v Italiji.
Ekipa Volpe Flesso je pripravila v soboto pravo presenečenje. Priča kovali smo popreč no ekipo s slabim napadom in medlo igro. To mnenje je potrjevalo dejstvo, da je Fiesso gladko izgubil z 0:3 na domačem igrišču proti Padovi, ki ne sodi med rmjmočnejše ekipe. Pa smo se bridko motili. Dekleta so prikazala dinamično odbojko s silovitimi udarci ob mreži, s hitrimi protinapadi ter do skrajnosti tveganiim servisi.
Resnici na ljubo moram priznati, da sem se v sredini prvega seta bal, da bodo naša dekleta proti takemu nepričakovanemu odporu popustila. Pa tudi tu sem se zmotil. Igralke so dobro reagirale. Stalno so držale va-
jeti igre v rokah. Izredno dobro so blokirale ter .na vsak udarec nasprotnika odgovorile še z močnejšim napadom. V letošnjem prvenstvu niso še tako igrale. V bistvu niso naredile večjih napak, če izvzamemo 51 napak v bloku in obrambi, ki pa so bile bolj sad hitrih napadov nasprotnic in torej pozne postavitve naših na polju. V dobro si lahko štejemo kar 42 zaključnih udarcev, 14 pozitivnih blokov in 11 točk direktno s servisom.
Po treh mesecih trdega dela in kopico ur preživetih v telovadnici, sem končno imel v soboto zadoščenje, ki ga ima trener, ' ko vidi, da se njegov trud obrestuje, čestitam zato vsem igralkam in upam, da bodo tako še naprej igrale. Posebno moram pohvaliti mlado Forausovo, ki je stopila na igrišče le dvakrat in samo v zadnji liniji, ko je zamenjala utrujeni igralki. Igrala je brezhibno.
Navadno se tako vlogo poveri izkušeni igralki, ker ne sme zagrešiti nobene napake. Sandra je zaigrala kot prava veteranka.
V soboto nas čaka težka tekma proti Nervesi. Njeno glavno orožje je bivša državna reprezentantka Zan-franceschijeva. Če jo uspemo onesposobiti, potem je zmaga naša. Trdno sem prepričan, da bodo naša dekleta pokazala lepo odbojko, kajti njihova forma se stalno dviguje in to so dokazala tudi na treningih med tednom. V soboto nas lahko premaga le res dobra Nervesa. Odločilen bo tudi doprinos, ki ga bodo dali gledalci-Bučno navijanje in okolje, ki se u-stvari v polni telovadnici, lahko le pozitivno vpliva na domače igralke. In končno tudi odbojkarski sladokusci lahko pridejo na svoj račun, kajti takih kvalitetnih tekem bo letos malo v Nabrežini.
Naivne napake usodne odbojkarjem Vala
CUS Trst - OK Val	3:0
(15:10, 15:11, 15:10)
OK VAL: Plesničar, Petejan, Faganel, Juren, Lavrenčič, Mučič, A-lesch, Černič.
V zaostali tekmi odbojkarskega prvenstva C-2 lige so odbojkarji Vala v torek v Trstu izgubili proti moštvu CUS s čistim 0:3.
Čeprav »plcvordeči« v tem srečanju niso osvojili niti seta, pa gre naše fante pohvaliti za požrtvovalno igro v vseh treh nizih. Bili so tudi enakovredni domačim odbojkarjem. Na žalost pa za ekipo, ki greši, ni pomoči. To pa 'se dogaja pri Valu. Naše moštvo namreč predvaja hitro in dopadljivo igro, nato pa si z zelo naivnimi napakami zapravi zmago. To pa se je pripetilo tudi na torkovi tekmi.
Z zmago proti Valu sedaj CUS deli prvo mesto na lestvici z Borom JIK banko. (Zip)
(Na sliki: posnetek s torkovega srečanja).
obvestila
SK DEVIN
alpska sekcija, vabi člane in prijatelje smučanja na izlet v Amoldstein v nedeljo, 15. t.m. Cena izleta 14.000 lir, smučarska vozovnica po znižani ceni. Uro odhoda bomo javili.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja jutri, 6. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) redni mesečni šahovski hitropotezni turnir. Vabljeni vsi zartiej-ski šahisti!
ŠK KRAS
prireja ob prvenstveni tekmi namiznoteniške A lige v soboto, 7. decembra, avtobusni izlet v Verono. Odhod ob 12.15 iz Zgonika. Prijave v športno-kul-tumem centru ali telefonsko od 14. do 16. ure na št. 229-425.
SHNIKAY KARATE KLUB vabi vse interesente na tečaj karateja, ki je v zgoniški telovadnici ob torkih od 17. do 18. ure in ob četrtkih od 18.30 do 19.30. Vadi učitelj karateja Sergij Štoka. Vpisovanje in informacije na mestu samem ali pa na tel. št. 227-342 (Sergij Štoka).
SK DEVIN
prireja 5., 12., 19. in 26. januarja 1986 avtobusne izlete na Trbiž s smu-
čarskimi tečaji. Cena enkratnega lZ' leta je 14.000 lir, štirikratnega izleta 45.000 lir, tečaja 30.000 Ur, tečaja in prevoza 70.000 lir. Odhod avtobusa iz Bazovice preko Opčin, Proseka, Nabrežine in Sesljana. Informacije in vpe sovanje pri odbornikih društva in »a 18. do 20. ure na tel. št. 208551 200236.
ŠD MLADINA
obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje v Kranjski gori. Vsi zainteresirani naj se zglasijo na tel-212-859 (Šuber).
TPK SIRENA
vabi ob zaključku letnega delovanja kluba — svoje člane na drušlkeno večerjo, ki bo v petek, 13. decembra oa 20. uri v prostorih gostilne Slavko Ba Kontovelu. Zainteresirane vabimo, da se čimprej javijo, ker je število omejen« in da ob vpisu poravnajo ceno večerje-Vpisovanje v tajništvu kluba vsak da® v popoldanskih urah do srede, 11. decembra (tel. 422-696).
SPDT	,
obvešča, da je rekreacijska in pred' smučarska telovadba na sporedu «« sredah od 21. do 23. ure na liceJu F. Prešeren, Vrdelska cesta 13/2.
ob robu naših nogometnih igrišč
Goriški derbi samo za prestiž?
andrej žagar o jadranovih tekmah
Ko ima hudič mlade jih ima veliko...
Doberdobski derbi med domačo Mladostjo in štandreško Juventino (že v nedeljo bomo prisostvovali tretjemu slovenskemu srečanju med Štandrež-ci in Sovodenjci) je privabil ob rob kraškega pravokotnika lepo število gledalcev, brez dvoma ne toliko, kolikor smo bili navajeni videti v lanskem prvenstvu, ko so se Doberdob-ci potegovali za vrh lestvice. Takrat je bila tribuna nabito polna, tako da se je veliko gledalcev zbralo še ob varnostni mreži. Sicer doberdobska publika je bila znana daleč naokoli, saj se je v velikem številu udeleževala tudi gostovanj svoje dkipe, seveda v odobravanje blagajničarjev domačih ekip.
Tokratno razmišljanje ob robu slovenskega derbija med Mladostjo in Juventino pa se. nanaša na možnosti, ki jih imajo naše tri slovenske predstavnice, kar zadeva napredovanja. Malo za šalo, malo zares je nekdo pred nedeljskim srečanjem »svetoval« Doberdobcem, naj pustijo Štan-drežcem zmagati, saj so še edini, ki imajo še kako možnost, da bi se potegovali za najvišja mesta. Doberdob-ci očitno nasvetov niso sprejeli in v lepem srečanju odpravili gostujočo ekipo. Po tem uspehu kraške ekipe in teniški zmagi Sovodenjcev, imajo Štandrežci 11 točk na lestvici. Dober-dobci in Sovodenjci pa 10. To se pravi 4, oziroma 5 točk zaostanka za vodečim San Lorenzom. V trenutku, ko do konca prvenstva manjka še 16 kol, lahko že govorimo, da so naše predstavnice zapravile možnost za napredovanje?
Matematično imajo vse tri še vse možnosti, da posežejo po pomembnem cilju, stvarno gledano pa se te možnosti precej zredčijo, če že ne popolnoma izginejo. Do tega razmišljanja smo prišli predvsem iz stvarnega stanja. Ne vidimo namreč nobene od treh ekip, da bi bila sposobna takega podviga in to predvsem zaradi pomanjkanja primerne strukture ekipe. Igra San Lorenza, Staranzana in Torriane, denimo, je bolj prepričljiva od igre naših predstavnic. To se pravi, da prve ekipe imajo večje možnosti, da ob, koncu prvenstva do-
sežejo cilj napredovanja. Sicer nogomet je zanimiv tudi zaradi nepredvidenih vzrokov, tako da tudi naše predstavnice imajo še možnosti, da posežejo (ena sama ali pa dve) po prvem in drugem mestu na razpredelnici. To pa se bo zgodilo le v primeru, da bodo odslej beležile le pozitivne rezultate, tako da beseda poraz ne bo smela imeti več mesta v razmišljanju naših enajsteric.
Iz nogomdtne fantastike k stvarnosti. Do konca prvenstva manjka še precej časa in marsikaj se lahko še zgodi. Po našem mnenju pa bo končna odločitev padla v zadnjih petih, šestih kolih, ko bo utrujenost odigrala svoje. Če se bodo naše predstav-
nice predstavile takrat v skupini vodečih, potem lahko zares računamo na rezultat, ki ga na Goriškem že več let pričakujemo in Id bi za So-vodnje in Mladost pomenil celo prvo napredovanje v zgodovini teh dveh postav. Za Juventino pa bi pomenil ponovni prestop med drugokategor-nike.
čas bo torej pokazal, če ima kaka izmed treh slovenskih ekip možnost napredovanja. V to igro pa je treba Všteti tudi rezultate ostalih ekip, ki se potegujejo za najvišja mesta. Skratka zanimivo prvenstvo, v katerem naše ekipe lahko še povedo svoje.
(R. Pavšič)
Od Sežane do Ljubljane vozi vlak dve uri ali 120 minut. Bralec si tako lahko sam izračuna približno kolikokrat sem si v mislih zavrtel film zadnjih dveh minut srečanja s Facibo, ko sem se v zgodnjih jutranjih urah vračal domov. Neprijetni dogodki so se za nas začeli že na zadnjem treningu v petek, ko so si kar trije igralci poškodovali gleženj, Klavdij Starc pa celo tako hudo, da ni bil sposoben za tekmo s Facibo, pa tudi njegov nastop v nedeljo piati Pordenonu je še negotov. Seveda je potrebno poudariti, koliko njegova prisotnost pomeni za nas, ne glede na to, da letos še ni v taki formi, kot je bil ob zaključku prvenstva.
Tekmo smo začeli s peterko Žerjal, Čuk, Gulič, Ban in Rauber ter z obrambo mož moža. želeli smo s posamično obrambo zaustaviti njihovega najboljšega strelca štev. 4, Pes-sija. Ta je sicer začel dobro, dosegel prve štiri točke za Facibo, toda nato vse do 15’ ni dosegel koša. Vmes so ga celo potegnili na klop, ker se ob naši solidni obrambi ni mogel razigrati. Domačini so igrali precej hitro in skušali s protinapadi anulirati našo prednost v višini.
V 12’ so vodili z 31:22, mi pa smo prešli na consko obrambo. Z delnim rezultatom 14:3 smo prešli v minimalno vodstvo in ob polčasu smo vodili za 3 točke 50:47. V prvem delu je bil nosilec naše igre Marko Ban, ki je dosegel kar 25 točk. Tudi v drugem polčasu smo nadaljevali s cono in bili v rahlem vodstvu vse do 10', ko smo si priigrali prednost sedmih točk 68:75. V tem delu se je z odlično igro izkazal Sandi Rauber ter v 12’ d.p. dosegel kar 16 točk. Dokaj uspešno smo držali pritisk domačinov, ki so prešli na posamično o-
brambo in v obdobju od 16. do 18. minute grešili tudi v prostih metih. Tako smo T50” pred koncem po košu Maura Čuka vodili s 85:80. Zdaj, ko so nastopile usodne sekunde, smo najprej malo prezgodaj zaključili naš napad, potem osebna napaka v napadu, za konec pa še nesrečna podaja in vse to je povzročilo, da smo že dobljeno tekmo izgubili.
Pregovor pravi, da ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Kot sem že o-menil, je nastop Klavdija Starca tudi v nedeljo zelo negotov. Poleg tega imamo velike težave s telovadnico v Repnu, kjer se je dvignil parket in je uporabo igrišča omejil. Tako bomo- odvisni od dobre volje posameznih društev, da bi nam odstopila svoje dvorane.
Kaj naj rečem o naših naslednjih nasprotnikih? Po začetnih spodrsljajih, po zelo težkem razporedu so v zadnjih kolih nanizali šest zmag in se trenutno nahajajo na 7. mestu lestvice. Imajo zelo dobro zasedeno vsa igralna mesta, ob tem pa tudi ekstremno visokega centra Realeja, ki meri kar 216 cm. O njihovi igri imam na razpolago kar precej podatkov, poleg tega pa tudi posnetek njihovega zadnjega srečanja z Bergamom. Če bomo rešili vse organizacijske probleme s telovadnico, bomo skušali pripraviti ustrezno taktiko, da se jim uspešno postavimo v bran. Brez dvoma nas čaka izredno težak in zahteven nasprotnik.
Lestvica se je razdelila v dve skupini. V prvi so ekipe, ki so doslej zbrale najmanj 10 točk, ostale pa so v drugi skupini. Razlika med skupinama znaša 4 točke, kar sicer 'ni veliko, toda očitno bo ta skok težko nadoknaditi. Velika izenačenost letošnjega prvenstva, pa seveda dovoljuje tudi druga presenečenja, zato je še precej nejasnega. Na vsak način upam, da nam sreča ni dokončno o-bmila hrbta in da bodo tudi za nas prišli lepši časi, saj se naša forma bistveno izboljšuje.
Jadranovi kadeti odlični
Košarkarji Jadrana Parco so na najboljši način pričeli prvenstvene nastope v državnem kadetskem prvenstvu. V prvem kolu so kar sredi Pordenona premagali moštvo Swede, že v naslednjem kolu pa so na domačem igrišču v nepozabnem srečanju premagali Don Bosco (na sliki)
Na OZ atletskega društva Bora Infardale
Tudi skrb za najmlajše
V tem tednu se prične občinska liga Nove Gorice v košarki
Nastopa tudi članska ekipa Doma
Ob velikem številu članstva je bil v nedeljo popoldne v BŠC redni občni zbo,- atletskega društva Bor Inforda-na katerem je odbor polagal ra-Cune svojega enoletnega delovanja. Iz boročila predsednika Petra Zupana je bilo razvidno, da je bila sezona več bot plodna, zlasti pa je v preteklem letu društvo utrdilo svojo organizacij-sko strukturo, ki je začrtala našim Udetom pot na novih osnovah.
Poseben poudarek je dal Zupan u-stanoviti Borove atletske šole, ki je ^beležila izreden uspeh, saj se je v hjo prijavilo več desetin osnovnošol-Cev, ki zavzeto in navdušeno sledijo Prvim osnovam atletskih veščin. Prav h mladi atleti in atletinje so najboljši Porok za bodočnost Borove atletike,
ki bo prihodnje leto slavila 25-letnico svojega obstoja. Ta jubilej pa nameravajo slovenski tržaški atletski delavci proslaviti še posebej slovesno.
Po Zupanovem podrobnem poročilu je diskusija razkrila še nove aspekte vsebine in načrtov dela Bora Infor-date, posebej zanimiv pa je bil poseg dr. Janija Demiča, tajnika AK Koper, ki je prinesel pozdrave koprskih atletov, obenem pa je predlagal pobratenje med obema kluboma, kar so prisotni pozdravili z glasnim aplavzom.
Na občnem zboru so izvolili tudi nove odbornike, ki si bodo v prihodnjih dneh porazdelili med seboj posamezne fukcije, nato pa so prisotni ob prigrizku in napitku preživeli prijeten družabni večer, -—boj—
V tem tednu se bo pričela že tretje leto zapored občinska liga Nove Gorice v košarki. Organizatorji prvenstva so letos vključili med nastopajoče tudi člansko ekipo Doma. V ligo je vpisanih skupno z belordečimi kar devet ekip, igralo pa se bo po sistemu vsak proti vsakemu s povratnimi srečanji. Nastopajoče ekipe iz Nove Gorice so KPK (Klub prijateljev košarke). Veterani, Mladinska ekipa Nova Gorica, Elektra, Gostol, ŠD 13. maj.
Poleg teh nastopa še Salonit iz De-skel in pa selekcija Dornberk - Renče.
Liga bo trajala vse do konca aprila. ko bo v Novi Gorici na sporedu veliko slavje. Izbrali bodo namreč selekcijo najboljših igralcev lige, ki se
bodo spoprijeli z domačo člansko e-kipo KK Nova Gorica, ki nastopa v
2.	sčovenski ligi.
Nastop Gojkovičevih varovancev na tem prvenstvu bo gotovo dobrodošel, saj bodo lahko prišli na svoj račun tudi tisti igralci, ki manj igrajo v promocijskem prvenstvu. Prvo srečanje bodo domovci odigrali danes na domačih tleh proti KPK s pričetkom ob 20.30. (M. Čubej)
Zmaga Kontovela
KONTOVEL — SOKOL 78:24 (34:20)
KONTOVEL: Bizjak, Emili 4, Tomšič 10, Pečar 2, Škabar 4, Ban, Bri-ščik 10, Rebula 18, Gulič 16, Budin 6, Danieli, Kralj 8.
SOKOL: Gabrovic, David Gruden, Hmeljak, Mitja Gruden, Martin Per-tot, Andrej Pertot, Pipan 2, Matej Gruden 16, Svetlič 2, Arzollas 4.
V	slovenskem derbiju za Trofejo mesta Trst so Kontovelci prepričljivo premagali Nabrežince. Tekma je bila privlačna samo v prvih dveh četrtinah, ko so se Nabrežine! še enakovredno upirali Kontovelcem.
V	tretji četrtini pa so Kontovelci z zelo dobro obrambo popolnoma nadigrali nasprotnike in v četrti se situacija za sokoiovce ni poboljšala. Pri kontovelcih sta tokrat dobro igrala E-tnili in Škabar, pri sokolovcih pa sta dobro igrala Gruden in Arzollas. Vsekakor so vsi vredni pohvale za trud, ki so vložili v tej tekmi. (D.S.)
Kot je že v navadi, tako je tudi l^tos deželna sekcija Atletske zveze Rjavila ob koncu tekmovalne sezo-nt' 1985 deželne lestvice za naraščaj-hica m kadetinje. Ob tej priložnosti lahko spregovorimo o uspešnosti na-(Slh atletinj v minuli sezoni in prav lako tudi o načrtih za prihodnjo se-
zono.
Članice in mladinke
^ tej kategoriji ni letos nastopala aobena predstavnica slovenskih dru-^h-v, kar zadeva prihodnje sezone ha lahko omenimo, da bo spet bragia barve Bora Infordate Sara Uma-, ’ v skoku v višino. Skupaj z njo pa P° nastopala tudi Eidija Glavina, ki
0 letos prestopila v višjo kategorijo.
Parno tudi, da bo spet nastopala Ti-Jana Naturai v skoku v daljino.
Vera Kermec
Deželni uspehi atletinj Bora Infordate
Maraščaj'nice
r tej kategoriji so nastopale pred-m štiri atletinje Bora Infordate. ronika Gerdol je dosegla dve nor-za državno prvenstvo in sicer v tu diska in pa v šesteroboju, kjer dosegla tudi pokrajinski rekord. V rji disciplini pa je v šesteroboju državnem prvenstvu dosegla 12. sto in se s tem povzpela mtd naj-jše na državni ravni v tej disci-ni. Žal pa je zaradi študija opu-a reden trening atletike.	_ _
Pania Kalc je po izredno uspesm ioni leta 1984 dosegla uspeh, ki pa nekoliko pod pričakovanji zaradi -ednosti na treningih. Dosegla je i normi za državno prvenstvo, ven-r se je udeležila samo enega, to prvenstva v šesteroboju, bolezen ji ni dovolila nastopa na drzav-n prvenstvu na 100 m ovire. Bila tudi v deželni reprezentanci na ičanju Alpe Adria. Od nje si pri rujemo v poslednji sezom ponovno litev med najboljše ovirasice v I-iji. Vera Kermec je dosegla eno rmo za državno prvenstvo, m si-r v šesteroboju. Bila pa je u i Raičevo v deželni reprezentanci pe Adria. V skoku v dMjmo je zale žila ogromen napredek. UP?1™’ bo v prihodnji sezom se nadalje-
la tako.
Lidija Glavina
Tudi Lidija Glavina je dosegla normo za nastop na državnem prvenstvu v šesteroboju. V svoji disciplini v skoku v višino pa je tudi ona pokazala znaten napredek, saj zavzema drugo mesto na deželni lestvici, lipa jmo, da bo njen bodoči napredek ludi prihodnje leto v starejši katego-nji. Tu lahko omenimo še velik dosežek ekipe šesteroboja Bora Inforda-te (Gerdol, Kalc, Kermec in Glavina), ki je zmagala deželno prvenstvo m zasedla 8. mesto na državnem prvenstvu, kiateramu je gotovo botrovala velika smola, saj so bile po točkovanju na drugem mestu v Italiji.
Kadetinje
V tej kategoriji moramo omeniti predvsem Martino Gherlani, ki se je res izkazala. Postavila jo namreč najprej pokrajinski, nato pa še deželni rekord v metu kopja. Zasedla je tudi deželni naslov in pa odlično 4. mesto na državnem prvenstvu. Odlikovala pa se je tudi v četveroboju, kjer je dosegla pokrajinski rekord. Prihodnje leto bo Gherlanijeva nastopala med naraščajnicami, in naša želja je gotovo ta, da bi se tudi tu izkazala kot v pretekli sezoni. Skoraj gotovo ji b,o to uspelo. V tej kategoriji lahko omenimo še Analizo Baučer, ki se je izkazala na deželni ravni predvsem v metih in Poljanko Pavletič, ki je uspešno nastopala na 80 metrov ovire. Tu je nastopala tudi adrijevka Sandra Sumberaz, ki se je izkazala v metih.
Važnejši rezultati atletinj Bora Infordate v letu 1985
Kadetinje
80 m ovire: 1. C. Grossutti (Jolly Campoformido) 12”3; 6. Poljanka Pavletič (Bor) 13”5. Disk: 1. M. Ma-cuglia (Nuova ati. Gemona) 31,34 m;
3.	Analiza Bavčar (Bor) 25,02 m. Krogla: L M. Macuglia (Gemona) 12,48 metra; 4. A. Bavčar (Bor) 10,09 m.
Kopje:	1. Martina Gherlani (Bor)
36,20 m. Četveroboj: 1. G. Comuzzi (Jolly Campoformido) 2778 točk; 4. M. Gherlani (Bor) 2395.
Naraščajnice
100 m ovire: 1. E. Andretti (Gari-sparmio Gorica) 14”00; 4. Tanja Kalc (Bor) 15”00; 8. Vera Kermec (Bor) 16”20. Daljina: 1. E. Andretti (Cari-sparmio) 5,61 m; 2. V. Kermec (Bor)
5,25	m. Višina:	1. C. Pizzamiglio
(Torriana Gradišče) 1,76 m; 2. Lidija Glavina (Bor) 1,60 m; 8. Veronika Gerdol (Bor) 1,53 m. Disk: 1. R. Paulin (Carisparmio) 35,00 m; 3. V. Gerdol (Bor) 33,20 m. Kopje: 1. A. Brai-da (Chimica del Friuli) 42,68 m; 5. V. Gerdol (Bor) 29,92 m. Šesteroboj:
1.	E. Andretti (Carisparmio) 4504;
4.	T. Kalc (Bor) 3521; 5. V. Kermec (Bor) 3456.
Veronika Gerdol
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tokoči račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 0/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm.višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja
in tiska r ^
ZTT
Trst
Clan toRjansk« zveze časopisnih založnikov REG
5. decembra 1983
Rambo na sodišču
BOLOGNA — John Rambo, filmska osebnost, ki jo igra Sylvester Stallone in je simbol Reaganove Amerike, bo sedel na zatožno klop, pred sodnika Beniamina Placida, časnikarja. Obtožuje ga FOCI, mladinska federacija komunistične partije, ki v dneh 6., 7. in 8. decembra prireja dneve »Revanša Amerike«. Ob tej prireditvi, ki jo bo delno finančno podprl tudi »Ca naie 5«, bodo izdali številko lista »The Wascington« (»Znamo, da se piše Washington, vendar nočemo plačati nekaj milijonov dolarjev globe«, so zapisali avtorji pobude), kjer bodo objavili napoved Rambove aretacije in njegov prevoz v najbolj varni zapor.
Rambo v tej pobudi ne bo nastopil kot aklor, ampak bo kot filmska osebnost spodbudil pogovor o nekem svetu, ki mlade zanima.
Tako bodo v petek v oddaji »Reagan in okolica« osvetlili ameriško kulturo in gospodarsko-politične spremembe v petih letih Reaganove vladavine. V soboto bodo v oddaji »Po Rombu Rea gan« razpravljali o vplivu ameriške kulture na italijansko mladino, pa tudi o tem, kar ameriškega v Italiji ni pognalo korenin. V soboto bo »proces« z razsodbo. Sodišče bodo sestavljale znane osebnosti v kulturi, politiki, športu.
Skrbi poljske delavske partije
Pretirana gradnja cerkev
V'
Župnijske dvorane so večje od cerkva
VARŠAVA — Poljske oblasti ne prikrivajo odpora zaradi vse večje moči in vpliva katoliške Cerkve. Po njihovem mnenju je napočil čas, da se končno zaustavi gradnja novih cerkva. Ideološki tednik Poljske združene delavske partije »Polityka« v svoji zadnji številki opozarja poljsko Cerkev, naj ne nateza preveč vrvi.
V daljšem članku »Polityka« navaja, da je Poljska edina država, kjer se število duhovnikov (22 tisoč za 37 milijonov Poljakov) neprestano veča. Skoraj 8 tisoč poljskih semeniščnikov naj bi predstavljalo kar 10 odstotkov vseh kandidatov za duhovniške poklice v svetu. Pisec članka pa se še najbolj huduje nad gradnjo novih cerkva. »Povsod rastejo kot gobe po dežju«. To je seveda po mnenju »Polityke« nedopustno za državo, ki se mukoma vlači iz zadolženosti in ki s težavo premaguje notranjo gospodarsko krizo. Cerkev je zaprosila državo, da bi lahko v prihodnjem petletnem razvojnem načrtu zgradila 672 novih cerkva po 600 kvadatnih metrov vsaka. V to niso vštete manjše cerkve, o katerih razpravljajo v vojvodstvih. Tednik navaja, da ima že sedaj Poljska 10.568 cerkva in 4.389 kapel, medtem ko trenutno »uradno« gradijo kar 1.396 verskih objektov, v ta seznam seveda niso všteta poslopja, ki so jih zgradili ali jih gradijo brez uradnih dovoljenj. V bistvu deli Poljska le s Portugalsko svetovni rekord števila cerkva glede na krščeno prebivalstvo.
»Polityko« pa motijo tudi druga poslopja, ki so last poljske Cerkve. Stanovanja za duhovnike, a kar je najhujše, župnijske dvorane, ki so marsikje večje od cerkva. Oblasti se torej zavedajo, da je Cerkev začela kapilaren prodor v poljsko družbo, da je že dosegla tako moč, da lahko ogroža partijsko oblast.
Samo za naveličane ljudi
ESSEN — Na avtomobilskem salonu se je pojavil tudi tale 18 m dolg avtomobil, ki ima vgrajen kopalni bazenček, dve spalnici, tri televizijske kanale, satelitsko anteno in računalniški sistem. Projektiral ga je Jay Ohrberg iz Kalifornije in velja 140 milijonov lir.
Rekordna turistična bera na Hrvaškem
Gostje odhajali zadovoljni
V njem izginjajo letala in ladje
»Trikotnik smrti« ima 40 let
ZAGREB — Sedaj je dokončno gotovo, da je bila letošnja turistična sezona v SR Hrvatski rekordna. Po vsem sodeč' bodo zabeležili kar 41 milijonov nočitev tujih gostov, kar je 20 odstotkov več kot lani. Za približno toliko odstotkov se bo zvišal devizni priliv, ki se bo dvignil na 700 milijonov dolarjev.
Hrvaški turistični delavci pa ne počivajo na lovorikah, temveč so že krepko zavihali rokave in se pripravljajo na prihodnjo sezono. K temu jih sili napoved ostre tuje konkurence in spoznanje, da je v domačih turističnih logih še vedno kopica nerešenih vprašanj.
Iz dosedanjih izkušenj je popolnoma jasno, da je treba še upomeje zagotoviti čimbolj kvalitetno in raznoliko turistično ponudbo. Da pa bi lahko to uresničili, morajo čimprej razpolagati z delom ustvarjenih deviz, saj si bodo le tako zagotovili prepotreben reprodukcijski material in sklepali dogovore z drugimi delovnimi organizacijami za še boljšo turistično oskrbo. Hrvaški turistični delavci so tudi predlagali, da bi lahko z dinarskimi čeki kupovali tudi drugo blago in ne bi bilo lahko popusta samo za turistične storitve. Poleg tega predlagajo tudi, da bi bili za bencinske bone turisti deležni popusta že ob nakupu in ne na bencinskih črpalkah.
Ker SR Hrvatska uresničuje skoraj 80 odstotkov nočitev tujih turistov v Jugoslaviji, je povsem razumljivo, da je do skrajnosti občutljiva za devizna vprašanja. Iz izkušenj, ki so jih imeli v Istri, je povsem razumljivo, da bodo morali sistem stimulativnega nagrajevanja razširiti še na druga območja. V Istri se je ta sistem izkazal kot pravilen, saj so bili gostje kot nikoli prej zadovoljni s storitvami.
Turistične delavce seveda čakajo še manj prijetni problemi. V prvi vrsti je tu premajhna turistična miselnost vseh odgovornih in soudeleženih v turizmu. Urnike trgovin in gostinskih obratov bo treba še bolje prilagoditi zahtevam in potrebam gostov. To prilagajanje se je letos izkazalo kot pravilno. Po vsem sodeč se marsikaj premika na bolje, saj je večina že spoznala, da je devizni priliv od turizma bistvene važnosti za gospodarstvo, da se postopoma odpravljajo prenizki osebni dohodki gostinskih in turističnih delavcev, kar je v preteklosti vodilo v slabšo kakovost in neprijaznost.
Seveda so se turistični operaterji že pričeli boriti za vsakega gosta, saj bo od naporov v »mrtvi sezoni« odvisno, kakšna bo turistična bera prihodnje leto.
FIRENCE — Pet letal je 5. decembra 1945. leta, torej pred 40 leti, vzletelo z ameriškega oporišča Fort Lauderdale in za vedno izginilo. Tudi letalo Martin Mariner, ki so ga poslali na pomoč na območje zapad-nega Atlantika, se ni več vrnilo v oporišče. Od takrat so široko območje med južnim Atlantikom, jugovzhodno obalo ZDA in južno Florido proglasili za »trikotnik smrti« ali »bermudski trikotnik«, ker vključuje Ber mudsko otočje.
Od takrat pa vse do danes je v tem trikotniku dobesedno izginilo kakšnih tisoč ladij in letal, z njimi pa je izgubilo življenje tudi kakšnih tisoč oseb. Zanimivo je, da niso našli niti najmanjšega predmeta, ki b[ pripadal petim izginulim letalom. Od takrat dalje se za nesreče v »bermudskem trikotniku smrti« zanimajo vojaški strokovnjaki, oceanografi, strokovnjaki za nenavadne pojave kakor tudi tisti, ki se ukvarjajo z neznanimi letečimi predmeti (NLP). Vse čudi predvsem dejstvo, da je bilo izginulih pet letal opremljenih z gumijastimi čolni in padali, ki jih niso našli.
Naziv »trikotnik smrti« je iznašel oceanograf Vincent Gaddis, o pojavu pa vojska ljudi razvija najbolj bujno fantazijo. Njihove domneve je mogoče zaslediti v stotinah člankov
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale
in desetinah napisanih knjig, na podlagi katerih so posneli več. filmov in televizijskih oddaj, vendar ni nihče pojasnil tega nenavadnega pojava.
Eskadriljo št. 19, ki je izginila pred 40 leti, je vodilo pet letalskih oficirjev, med katerimi je polkovnik Charles Taylor opravljal nalogo poveljnika. V njej je bilo še deset letalcev, dva za vsako letalo. Ni bilo desetega letalca, ki je v zadnjem trenutku zaprosil, naj ga ne pošljejo v misijo, ker so ga obhajale čudne slutnje.
Prav poveljnik Taylor je med 15.15 in 15.30 poveljniškemu stolpu sporočil, da sta po dva kompasa na vseh letalih dobesedno ponorela, tako da so izgubili kurs in zemlje sploh niso videli več. Okoli 16. ure je pilot Sti-ver poslal zadnje sporočilo: »Zapeljali smo v belo vodo in smo povsem izgubljeni.« Nekaj časa kasneje je kontrolni stolp sprejel tudi sporočilo letala »Martin Mariner«, tistega, ki je odletel v reševalno akcijo. Pilot je rekel, dà je najbrž na območju, kjer so izginila letala, vendar so ga na višni 1.800 metrov zajeli vetrovi, ki so pihali iz vseh smeri. Od takrat dalje se tudi to letalo, na katerem je bilo 13 oseb, ni več oglasilo.
Prva ladja, ki je doživela nerazumljivo usodo v »trikotniku smrti« se je imenovala Rosalia. Leta 1848 so jo našli s spravljenimi jadri in povsem nedotaknjenim tovorom, vendar na njej ni bilo žive duše. Od takrat pa vse do izginotja petih letal je na oceanu izginilo, kot da bi se »vdrle v zemljo« 44 bilo nagnjenih ali poškodovanih še sedem ladij.
Vse te vesti so ugotovili in zbrali Po izginotju letal. Takrat je nastala tudi zgodba o »trikotniku smrti«. Ljudje, ki so se ukvarjali in se še u-kvarjajo s tem pojavom, navajajo pet možnih razlogov za nesreče letal in ladij:
1.	Nesreče povzroča zalivski tok, vendar bi bila ta razlaga sprejemljiva samo v primeru, da bi nesreča doletela ladje.
2.	Posebne magnetske značilnosti tega območja, ki nimajo nobene povezave z zemeljskim magnetizmom; magnetna nevihta bi vplivala na kompase, ne pa na zračne in morske tokove.
3.	Velika privlačnost morskega dna na tistem kraju, sposobnega posrkati vase vse, kar je nad njim, tako močnega, da povzroča vrtince, v katerih izginjajo letala in ladje. Povsem nemogoča je podmena, da bi na tem območju obstajala sila, ki bi povlekla k sebi letala v višini nad tisoč metrov.
4.	Govorijo o »oknu« v tem delu sveta, ki je nekakšna četrta dimenzija. Skozi takšno odprto »okno« potem izginjajo ladje in letala.
5.	Zadnja možnost so neznani leteči predmeti, skratka izvenzemeljska bitja, ki pri nas lovijo vzorce in jih analizirajo. Seveda je ta hipoteza najbolj polna fantazije, vendar si
ljudje, kadar si ne znajo razložiti naravnih pojavov, najraje pokličejo na pomoč nadnaravne sile ali pa se prepustijo domišljiji.
Potreba po reformi obveščanja
RIM — Vsedržavni svet časnikarske zbornice, federacije tiska, INPGI in CASAGIT so sestavili strategijo b,oja italijanskih časnikarjev okoli sedaj aktualnih vprašanj, s katerimi se kategorija srečuje na področju svobode tiska, obrambe avtonomije INP Gl, premične lestvice, CASAGIT in dopolnilnega pokojninskega zavarovanja, ki naj v primeru {»trebe zavaruje sedanjo raven socialne varnosti.
Časnikarske organizacije so skupno z združenjem sodnikov preučile hude napade, ki so se v zadnjem času pojavili na svobodo tiska in na svobodno opravljanje časnikarskega poklica. Ugotovili so sedanjo nezadovoljivo zakonodajo, ki zavira demo; kratični napredek družbe in zahtevali od parlamenta reformo tega zakona. Nadalje so se zavzeli za avtonomijo socialnega zavoda INPGI, ustanov; Ijenega 1951. leta, ki jo bodo branih' do skrajnosti.
Moda za Diano
LONDON — VValeška princesini;1 Diana se spet pojavlja v javnosti-Njen modni kreator jo je oblekel v model z izrezom na hrbtu in velik0 pentljo na spodnjem delu hrbta. kako se je usedla, se sprašujejo ra' dovedneži.