Javnost! Minilo ;e že leto dni, kar smo ae obrnili na našo zavedno javnost a prošnjo, da nas podpre pri našem delu v korist in podporo revnih akademikov s tem, da ae v vsaki potrebi, ko potrebuje inštruktorja, prevajalca, prepisovalca, risarja i. dr. obrne na Akademski urad dela na univerzi v Ljubljani. Javnost se je tudi v precejšnjem številu odzvala in s tem pokazala, da je pripravljena družno z nami omogočiti študij tudi najrevnejšim izmed akademikov. Zato ji naša najtoplejša zahvala v imenu vseh akademikov. Obenem se ponovno obračamo na vse brez izjeme, da nas tudi v bodoče podpro pri našem delu. Zato se vedno, ko potrebujemo koga, ki naj bi pomagal Vaši deci pri študiju, obrnite pravočasno na naš urad, ki vam bo popolnoma zanesljivo preskrbel akademika-špecijalista v stroki, za katero ga potrebujete. Ravnotako se obrnite na nas v vseh drugih primerih, ko potrebujete delavno moč. Zavedajte se, da nam boste na ta način pomagali vršiti veliko človekoljubno nalogo in vsi oni, katerim boste tako pomagali, Vam bo-io hvaležni. Akademski urad dela. Levstikova proslava v Kranju Kranj, 11. oktobra. Preteklo soboto zvečer je priredilo Sokolsko društvo v Kranju proslavo 100-lotnice rojstva Frana Levstika. Proslavo je otvoril domači orkester, ki ga je vodil novi glasbeni učitelj g. Fakin. Orkester je bil popolen in je igral izvrstno. Upamo, da bomo polagoma mogli pričakovati, da se bo lotil tudi resnejših stvari kot Fučikovih in Linkejevih. Slavnostni govor o Franu Levstiku je govoril br. prof. Ivan Kolar. Govor je bil zelo izčrpen in je vseboval res zaokroženo sliko življenja in dela neupogljivega značaja in plodonosnega ustvarjanja Levstikovega. Sestra Olga Kolarjeva je zapela dve Grečaninovi pesmi in Lajovičevo »Pesem o tkalcu«. Želimo, da bi mogli našo pevko slišati še večkrat. Njen prijetno barvan glas je vsem poslušalcem zelo ugajal. Pevka je dobila poleg navdušenega aplavza lep šopek,; ravno tako njena spremljevalka na klavirju ga. Fa-kinova. Sokolski moški pevski zbor je h koncu zapel dve pesmi. Zbor je v kratkem času lepo napredoval in upamo, da smo dobili končno stalen pevski zbor, ki ga že več let v Kranju ni bilo. Večer je splošno uspel, dvorana pa je bila premalo zasedena. Jubilej zavednega Jugoslovana Kočevje, 11. oktobra. Danes je obhajal davčni nadupravitelj v p. gospod R. Eeven zlato poroko. G. Reven je bil že dolga leta pred svetovno vojno v Kočevju, ko je bilo mesto še skoro čisto nemško. Bil je med prvimi inteligenti, ki so se usidrali v mestu in se trdno oklepali svoje narodnosti. V Rožni ulici si je bil postavil svoj dom, kjer sedaj s svojo družino, zvesto življenjsko spremljevalko uživa zasluženi pokoj. Gospodu nad-upravitelju in njegovi gospe soprogi želimo vesel jubilej in še dolga, srečna leta v družbi razumnih, delavnih otrok in številnih vnukov. Na mnoga leta! Obrtniško zborovanje v Konjicah Slov. Konjice, 12. oktobra. Obrtniško zborovanje zaradi ustanovitve »Obrtnega društva« se je vršilo v Konjicah v nedeljo 11. t. m. ob 10. v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Udeležil se ga je tudi vladni svetnik Trstenjak, starosta Sokola dr. Mejak, podpredsednik zbornice TOI g. Bruderman ter številni starejši in mlajši obrtniki našega trga in okolice. Po pozdravu predsednika obrtniških društev g. Golčerja je povzel besedo strokovni tajnik g. Žabkar, ki je obrazložil velevažni pomen obrtniške zajednosti ter razmotrival tudi razne obrtniške težnje, katerim je često iskati vzroka v nesložnem delovanju obrtnikov. V imenu zbornice TOI je pozdravil zborovalce g. dr. Pretnar ter obrazložil smernice, za katerimi stremi zbornica za izboljšanje obrtniškega po- ložaja in izpopolnitve obrtniških izdelkov. G. Kolubar je referiral o vprašanju obrtniških kreditov pri Zanatski banki, nakar je g. strok, tajnik Žabkar prečital in obrazložil društvena pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Razvil se je še tudi pogovor glede ustanovitve cenzurnih odborov, ki naj bi odločali o dovoljevanju kreditov pri Zanatski banki. Pripravljalnemu odboru predseduje tukajšnji pekovski mojster g. Franc Blaževič in upati je, da bo’mo lahko kmalu poročali o usantovitvi »Obrtnega društva v Konjicah«, kar bi bilo zelo razveseljivo. Občutne posledice gospodarske krize za socialno zavarovanje Padec zavarovancev v septembru - Velik padec povprečne dnevne zavarovane mezde in dohodkov OUZD Ljubljana, 12. oktobra. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je poslal, kakor običajno vsak mesec, izkaz o najvažnejših statističnih podatkih Okrožnega urada v mesecu septembru t. 1. Članov izkazuje OUZD v septembru 96.884, in sicer 65.883 moških in 31.051 žensk. V primeri z lanskim letom v tem mesecu je število članov padlo za 4779, in sicer za 3873 moških in 906 žensk. Bolnikov je bilo v septembru 2127, in sicer 1209 moških in 918 žensk. V primeri z lanskim letom v septembru 485 bolnikov manj, in sioer 310 moških in 175 žensk manj. Odstotek bolnikov je torej znašal 2-20. V primeri z lanskim letom v septembru 0‘37% manj. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 26'59 Din. Vsa dnevna zavarovana mezda je znašala 2,575.984 Din, in sicer za moške 1,957.618 Din, za ženske 618.365 Din. V primeru z lanskim letom v septembru 165.484 Din manj, in sicer za moške 131.359 Din manj, za ženske pa 34.125 Din manj. Gospodarska kriza se je občutno pokazala v mescu septembru, zlasti proti koncu meseca. Število članstva v primeri s septembrom lanskega leta se je zmanjšalo za 4779 članov, dočim se je zmanjšalo to število v avgustu samo za 3510 članov. Naraščanje padca članstva oz. zavarovancev je povzročila pred vsem denarna kriza (pomanjkanje gotovine). Razmerje med odpu- ščenimi delavci in delavkami je ostalo skoro neizpremenjeno, t. j. na eno reducirano žensko pridejo 4 reducirani moški in na eno zavarovano žensko samo dva moška zavarovanca. Zdravstveno stanje članov je bilo v septembru boljše kakor lani v tem mesecu. Zmanjšalo se ni samo žtevilo bolnikov za 485 oseb, ampak tudi odstotek bolnikov je znatno padel. (Pri ženskah vštevši porodnice za 0-50%, pri moških pa za 0’34%). Značilen za vpliv gospodarske krize na delavsko zavarovanje je tudi padec povprečne dnevne zavarovane mezde, katera odgovarja približno povprečnemu delavskemu zaslužku. Povprečna dnevna zavarovalna mezda moških je padla za 0-23 Din, zavarovalna mezda žensk pa celo za 0-51 Din. Največji padec povprečne dnevne zavarovalne mezde moških je znašal doslej samo 005 Din. Zniževanje delavskih plač je bilo torej v septembru zelo občutno zaradi pomanjkanja gotovine. Zaradi večjega padca članov in njih zaslužka je bil velik tudi padec vse zavarovalne mezde, in sicer za 165-484 Din dnevno. Dohodki OUZD t. j. bolniški prispevki so se zato znižali dnevno za okoli 10.000 Din (prejšnji mesec samo za 7000 Din). Zaradi čedalje občutnejše gospodarske krize je prihajala tudi naše socijalno zavarovanje v čedalje večje težave, kakor pričajo gorenje številke. Dan Korošcev v Celju Ob obletnici žalostnega koroškega plebiscita -- Koroški kmet propada... Celje, 12. oktobra. Ob obletnici žalostnega koroškega plebiscita se je v Celju vršila tretja glavna skupščina Kluba koroških Slovencev. V soboto se je v dvorani »Evrope« vršil koroški večer. V polni dvorani je znani korošiki župnik g. A r n e j c predaval o svojih doživljajih ob času bojev na Koroškem. Ga. Reichova je zapela z velikim uspehom nekaj koroških pesmi, ostali del večera pa so pevci izpolnili s petjem narodnih pesmi. V nedeljo dopoldne se je v župni cerkvi vršila maša zadušnica za vse pokojne Korošce. Mašo je opravil g. župnik Arnejc, ki je v svoji pridigi bodril rojake. Dopoldne pa se je v »Evropi« ob veliki udeležbi vršila glavna skupščina Kluba koroških Slovencev. Zbor je vodil predsednik kluba g. dr. Jurij F e 11 a -c h e r iz Ljubljane. Zborovalci so soglasno in z navdušenjqem sklenili, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralu tor pozdravni brzojavki banu g. dr. Marušiču in koroškemu rojaku ljubljanskemu škofu g. dr. Rožmanu. Poročali so najprej o težkem položaju naših rojakov na Koroškem. Posebno pozornost je zbudilo poročilo o kolonizaciji rajhovcev v čisto slovenskih krajih. Slovenski kmet propada, zvezna ter deželna vlada pa se ne bniga zanj, temveč ga zapostavljata, kjer le moreta. Vendar pa naš človek pogumno vztraja na svoji rodni grudi. Naloga vseh v odrešeni domovini je, ga v tem boju podpirati, da ne bo omagal. Poročilo glavnega odbora je podal g. dr. Fel-lacher. Delovanje Kluba v preteklem letu je bilo zelo uspešno, manjka pa seveda sredstev za vsako večje delo. Koroški rojaki bi se mo- rali bolj oprijemati svoje organizacije. Sledili sta še poročili mariborske in celjske podružnice. pri volitvah je bil z malimi izpremembami izvoljen zopet stari odbor. Sokoliču Rudolfu v spomin! Trebnje, 11. oktobra. Nenadoma in nepričakovano smo izgubili vrlega sokoliča Rudolfa Strmeča, učenca 4. razreda osnovne šole v Trebnjem. Pred dnevi je še vesel telovadil s svojimi bratci v društveni telovadnici. Kdo bi si tedaj mislil, da ga pri prihodnji telovadni uri ne bo več in da bodo naši Sokoliči žalovali ob prezgodnjem grobu svojega tovariša in bratca. Neverno ne dneva ne ure, nepričakovano je zbolel za hudo zavratno boleznijo in prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je tudi umrl. Na željo žalujočih Staričev in vseh njegovih tovarišev je bil prepeljan na dom, da se od njega poslovijo domači in Sokoliči. Sokoliči in Sokoličice v krojih, mnogo šolske mladine in drugih ga je spremilo na zadnji poti. Ob odprtem grobu so govorili njegovi bratci in tovariši ter mu položili na grob dva krasna venca. Odšel si od nas, brat Rudolf, a Tvoj spomin ostane med nami, pogrešali Te bomo v šoli, doma, posebej pa v telovadnici, in teško nam je pri teh mislih. Žalostno so zaplakala sokolska srca naše dece, saj so izgubili vedno jim dragega tovariša in bratca iz telovadnice. ‘Globoko žalujoči družini Strmec iz Zidanega mosta pri Trebnjem ob bridki izgubi naše iskreno sožalje, Rudolfu pa blag spomini gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. url zvečer Torek, 13. oktobra: Takšna je prava. Red D. Sreda, dne 14. oktobra: Vest, premljera. Izven, Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, dne 13. oktobra: Viktorija ln njen hu-zar. Izven. Sreda, dne 14. oktobra: Sneguročka. Red E. Četrtek, dne 15. oktobra: Damski lovec, Car se fotografira. Premljera. Red C. Petek, 16. oktobra: Zaprto. Viktorija in njen huzar (Premijera v operi dne 10. t. m.) Paul Abraham je z Viktorijo napisal opereto, ki preseneča predvsem po svoji muzikalni izvirnosti, pa tudi po maksimalni orkestralno-tehnični popolnosti. Je to delo polno življenjske sile, preprosti, sentimenta in komike. Zato je čisto po pravici šlager sezone, ki gre preko vseh odrov, kjer se vprizarjajo operete in je tudi že stonfilmana. V našem gledališču bo jo zasedli z dobrimi in najboljšimi pevci. Nastopa Gostič, Janko, Zupan, Peček, Poličeva, Ribičeva, Španova in skoraj vsi »solisti za manjše vloge«. Režira jo dobro Povhč, balet pa ima tako važno vlogo kakor malokje. Scenerija je zelo pestra: Sibirija, Japonska, Petrograd, Dorošma in še simbolična slika pred odhodom vojaštva na fronto. Pevce moram pohvaliti vse, glede kostuma bi se ne strinjal z nobeno obleko Lie San. Škoda, da je opereta poleg zabavnosti tudi nekoliko tendenčna; morda bi režiser in prevajalec v tem oziru na reprizi napravila ka ke retuše. Predstavo je bravzurno vodil kapel nik dr. Švara, ki nam je še v dobrem spominu kot dirigent »Prešmentane ljubezni«. Svojevrst na sestava orkestra je prav posrečena in pre vladujejo namesto običajnih rogov pozavne in trobente ker da celi zadevi vojaški, eraričen značaj. Seveda je tudi z jazzovo paleto Abra ham vešče slikal. Gledališče je bilo polno in bo pri tej opereti še polno ne vem kolikokrat Slavko Osterc. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Začetek ob 20. url. Torek, 13. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Premljera. Sreda, 14. oktobra: Zaprto. četrtek, 15. oktobra: Slaba vest«. Abonma B Petek, 16. oktobra: Zaprto. Sestradan dijak Škofja Loka, 12. oktobra. V papirnato trgovino Papovlh Je prišel v soboto popoldne mlajši fant, ki se je brez besede zrušil na tla. Ker je bil mladenič tujec, ni nihče vedel, kaj je pravzaprav z njim. Poklicali so zdravnika dr. Hubada, ki je mladeniča spravil k zavesti. Izkazalo se je, da je popotni človek prestradan dijak. Lakota, izčrpanost ir beda so storili svoje... Prikupljivega dijaka sc dobri ljudje okrepčali najpreje v gostilni pri Homanu; posebno dobrotno se je izkazala ga Kocelijeva, ki je dala ubogemu študentu hrane ln prenočišče ln je zbrala zanj tudi precej kovačev. Drugega dne je mladenič Škofjo Loko zapustil, potem ko se je s solzami v očeh zavalil svoji dobrotnici... Dijak je bil doma lz Maribora. Nesreča s samokresom Kranj, 12. oktobra. Včeraj zjutraj okrog 7. ure sta čistila na dvorišču manufakturne iu galanterijske trgovine I. Savnik domači hlapec Ivan Pavlič in trgovski učenec I. N. osebni avtomobil. Avtomobil je bil odprt na obe strani. Pod sedežem je uče nec iztaknil samokres, ki ga ima g. I. Savnik vedno nabitega v predalu pod sedežem. Rado vedni učenec je vzel samokres v roke in ga hotel pokazati hlapcu, ki je stal na sprednji strani avtomobila. Po nesreči se mu je pri tem samokres sprožil in je ustrelil naravnost v hlapca, ki si je hotel ogledati orožje. Strel, ki je šel skozi odprt avtomobil, je zadel hlapca v stegno leve noge. Nesrečnež se je takoj zgrudil in so ga odpeljali na njegov dom, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Josip Bežek Ker pa mu je krogla ostala v nogi in se je bilo bati' komplikacij, so odpeljali hlapca, ki je žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem, z avto mobilom v ljubljansko bolnico. Gustav Meyrink: Mož na steklenici (Konec) Gledalci so se tako rekoč delili na dva tabora, enega — ki mu je zastajala sapa in se ni mogel ganiti — člani tega tabora so bili popolnoma prevzeti od pravljično čudnih, tajinstvenih plesov lutk, iz katerih je vel satanski fluidum otrpnenega, nepojmljivega sladostrastja — med tem lco je bila druga polovica pregroba za doumevanje duševnih grozot in se je samo krohotala nad grotesknim ponašanjem moža v steklenici. Le-ta sedaj sicer ni več plesal veselo v steklenici, toda njegovo sedanje obnašanje se jim rS-ij zato Prav n'® mani komično. [vidno. je hotel z vsemi sredstvi dopovedati na steklenici sedečemu princu nekaj zanj zelo važnega. Da, naposled je pričel razbijati In se zaletavati v stene, ko da hoče razbiti steklenico ali lo celo prevrniti. Pri tem je izgledalo, kakor da glasno kriči, dasi seveda skozi pedenj debelo steklo ni prodrl niti najmanjši glas. Na pantominične kretnje in spakovanje pie-smpiiiK Pr*Jlc časa do časa odgovarjal s svilo« a^ein ~~ ali Pa Je 9 Prstom pokazal na R a° n®s'tnico. ko °eie(!no?t gledalcev je dosegla svoj višek, jtai PrRiki opazili, kako je pierot ne- nekii « L' ?, ?5raz k steklu, kakor da opazuje J nosilnici, nato pa se nenadoma kakor blazen zagrabil za glavo, ko da je videl nekaj grozotnega, se vrgel na kolena in si pričel puliti lase. — Nato se je spet dvignil in tako hitro bežal po obodu steklenice, da je bilo skozi spakujoče steklo videti samo še svetle, plapolajoče cunje. Čimdalje bolj je seveda gledalce klala tudi radovednost, kaj prav za prav je »z damo v nosilnici«. »Le kakšen smisel ima ta-le lutkovna igra,« je šepnil modri domino in se bojazljivo privil k roki Hansa. Vznemirjeni so gledalci s pridušenimi besedami izmenjavali svoje domneve. Pravega smisla igra prav za prav ni imela ------------samo stvari, ki ne pomenjajo prav nič možganskega, morejo najti skrit dohod v dušo človekovo — je menil pisani močerad. »Kratko povedano, — sladostrastje in groza sta sadova istega drevesa,« ga je prekinil netopir, »ampak verjemite mi, mene spreletava mrzla zona. Vse tukaj je nasičeno z nepojmljivo pošastno grozoto, ki se je ne morem otresti. Vedno znova me zavija vase kakor debele odeje. — Mar je to učinek lutkovne igre?! — Pravim, da ne! — Čutim, da struji tu groza vame od princa Daraše-Koha. Zakaj sedi navidezno tako miren gori na steklenici? In vendar se od časa-do časa skremži njegov obrazil! — — — Nekaj strahotnega se tu dogaja, pa recite karkoli.« Glasen krohot ln ploskanje ga je prekinilo. Pierot se je na dnu steklenice zviial dn s prsti davil svo: vrat. — Nato je v divjem obupu nekaj kričal — nikdo ga ni slišal — in kaza* na svoja prsn in navzgor — — — končno je sklenil roke, ko da hoče gledalce milo za nekaj prositi. »Menda ja, piti hoče — seveda, — tako velika steklenica, pa nobenega šampanjca notri — dajte mu vendar piti, sakramenske lutke,« je kriknil eden izmed gledalcev. Vse se je smejalo in ploskalo. Tedaj pa je pierot v steklenici skočil kvišku, strgal Delo oblačilo s prsi, se opotekel in po dolgem padel na obraz. »Bravo, bravo — pierot — izborno igraš; da capo, da capo,« je vriskala množica. Ko pa se mož v steklenici ni več ganil, se je ploskanje polagoma poleglo in vsa pozornost množice se je osredotočila na lutke. Te so stale še vedno v onem pošastnem položaju, ki so ga preje zavzele, vendar pa se je na njihovih obrazih sedaj zrcalila nekaka napetost, ki je prej ni bilo opaziti. Videti je bilo, ko da čakajo na neki skrivnostni znak. Grbasti pritlikavec se je končno s svojim ap-neno-belim obrazom previdno ozrl na princa Daraše-Koh. — Perzijec se ni ganil. Njegov obraz je bil upadel. Cez nekaj časa pa je eden črncev iz ozadja oklevaje stopil k nosilnici in odprl vratiča. In tedaj se je zgodilo nekaj zelo neobičajnega. Odrevenelo je padlo iz nosilnice popolnoma golo žensko telo in plosko udarilo na tla. Za trenotek ja zavladala grobna tišina, nato je zavrisnilo tisoč glasov; — po vsej dvo rani je zahrumelo. Kneginja, Daraše-Kohjeva žena je ležala pred njimi — docela naga; privezana je bila na jeklen okvir. — Mesta, kjer so ji vezi rezale v meso, so bila modro podpluta. V ustah ji jo tiščal svilen robec. — V nepopisni grozi so vsem otrpnile roke. — »Pierot!« je zdajci pronikavo vrisnil neki glas, — »pierot!« — — — blazna, nedoločljiva bojazen je zasadila svoje kremplje v vsa srca. — »Kje je princ?!« Perzijec je v splošni zmešnjavi brez sledu iz ginil. — Že je stal Melanchthon na ramah junkerje Hansa, toda zaman — — nikakor ni mogel od stranili pokrova s steklenice in mali zračni ven til je bil — — — zaprt in privit. — »Razbijte vendar steklenico, hitro, hitro!« Holandski dostojanstvenik je iztrgal rdečemu rablju njegovo sekiro in se v enem samem sko ku pognal na oder. — — — Zvenelo je, ko da poje razbiti zvon, ko so padali njegovi siloviti udarci na steklo; — — — strahotno pritrkavanje Globoke razpoke so kakor svetli bliski hušk nile preko stekla — — — rezilo sekire se j<-zvilo. Končno — — končno — — — steklenica se je sesula v čepinje. Notri je ležal mrtev — zadušen — grof Faast — s prsti zagrebenimi v lastna prša. Po dvorani so v mrliškem poletu prhutal: velikanski črni tiči groze. Jz Dravske banovine d G. ban dr. Drago Marušič danes v torek 13. oktobra ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 62 z dne 13. oktobra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izpremembi § 250 zakona o javnih beležuikih (notarjih). — Zakon o začasni trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. — Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Popravek v zakonu o volitvah narodnih poslancev. d Kazpis poštne vožnje. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje oddajo poštne vožnje po enkrat na dan na progi Škofja Loka—Železniki za dobo enega leta od 1. novembra dalje. Četrta javna ustna pogajanja, v skrajšanem roku, se bodo vršila v soboto 17. t. m. v pisarni občine Železniki. Ponudniki se sprejemajo od 10. ure dalje, draženje navzdol se prične ob 11. Začasna kavcija 500 Din. d Predavanja o Koroški je imel škofjeloški Sokol v soboto zvečer. V mali dvorani Doma se je zbralo nad 60 bratov in sester, ki so z vidno pazljivostjo sledili lepim besedam predavatelja br. Horvata. Govornik je obšel Koroško najpreje iz zemljepisnih vidikov, nato pa je podal glavne spomine izza plebescitnih dni. Škofjeloški Sokol je poslal takrat 120 članov na Korotan pod vodstvom svojih bratov-oficir-jev. Enourno predavanje je bilo dostojen spomin nesvobodnim na Korotanu. d Naši rojaki onkraj morja. Kakor poroča »Ameriška domovina«, je Anton Šubelj, znani slovenski baritonist, angažiran za veliko jesensko radijsko razstavo v Madison Square Garden v Newyorku. Pel bo v televizion iste narodne pesmi, kakor zadnjič, ko je dosegel tako lep uspeh. — Novo umetno gnojilo je iznašel v Ne\vyorku rojak Anton Grzetič. To gnojilo podvoji velikost sočivja. Na svojem vrtu v Holli-su je pridelal po dva funta težke paradižnike. d Drugo in zadnje vpisovanje za ritmično gimnastiko in ples telesno-kulturnega društva Atena se vrši danes, v torek, dne 13. t. m. od pol 18. do 19. ure zvečer v beli dvorani Uniona, kjer se dobe vsa pojasnila in sprejemajo prijave interesentov za vse tečaje. Pouk otroškega tečaja se je poveril letos gdč. Maši Slav-ževi, ki razpolaga s temeljitim znanjem in bo uvajala otroke z improvizacijo majhnih plesnih scen k smotreni ritmični vzgoji, ki vzbuja v deci čut za ritmiko, estetiko in harmonično obvladanje telesa. Po možnosti se bo vršil pouk mladine spomladi na prostem. Tečaj za deklice in dame vodi diplomirana učiteljica Mensen-dieckove šole gdč. Hana Pajkova. Moderne plese za dame in gospode poučujeta plesna mojstra gg. Košiček in Trost. 2255 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7702, termometer 78, relativna vlaga 94%, tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 770-6, termometer 89, relativna vlaga 86%, smer vetra W 1, oblačnost. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 18-4 (6), Mariboru 15-2 (8-), Zagrebu 20 6 (8-6) Beogradu 21 (7-3), Sarajevu (6), Skopi ju (67). V oklepajih je označena najnižja temperatura. d Od doma pobegnila. 18-letni Alojzij Kra-nokarn. Oba mladeniča sta brez vseh sredstev čina Gorenje Polje pri Novem mestu, sta 27. : septembra pobegnila od svojih staršev nezna-nokam. Aba mladeniča sta brez vseh sredstev in brez dokumentov. Za obema je uvedeno zasledovanje. Cjubljana Torek, 13. oktobra 1931: Koloman. Pravoslavni, 30. septembra: Grigorije. Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ I. simfonični koncert. Sinoči je priredilo Narodno gledališče zelo uspel simfonični koncert. Slišali smo Brahmsa, Čajkovskega, Lajovca in Škerjanca, ki je koncert dirigiral. Klavirski koncert Čajkovskega je prednašal Ivan Noč. Poročilo o koncertu sledi. — S. Osterc. ■ »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja na današnje skioptično predavanje br. Cveta Šviglja »s fotokamero v Julijske alpe« ki bo ob 20. uri v mali dvorani v Narodnem domu (vhod iz Bleivveisove ceste). Vstopnin© ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za bedne Belokranjce, težko prizadete po letošnji katastrofalni suši. Na to zanimivo predavanje vabimo vse prijatelje večno lepe narave. ■ Belokranjci! Danes ob 20. v hotelu Belle-vue sestanek Belokranjcev. Rojaki, vsi, ki ste voljni pomagati našim po suši in toči prizadetim revnim rojakom, srčno vabljeni. Odbor. ■ Orkester kraljeve garde iz Beograda bo priredil v petek 16. t. m. v veliki Unionski dvorani svoj simfonični koncert, ki ga dirigira gardni dirigent in godbeni referent polpolkov-nik Pokorny. Po prevratu je letošnji koncert tretji koncert kraljeve garde v Ljubljani. Gardni orkester, ki šteje 80 mož, si je izbral za svoj ljubljanski koncert naslednji spored: Wagner: Predigra k operi Mojstri pevci No-rimberški, Svedsen: Simfonija v d-duru, Ipoli-tov-Ivanov: Kavkaške skice, Kailkinov: Simfonija št. 1, Debussy: Childrens Corner in Ba-ranovič: Kolo. Izredno bogat program, ki vsebuje klasično rusko, francosko in jugoslovan- sko simfonično glasbo. Vstopnice od 40 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. ■ Gramofoni vseh znamk se dobe najceneje pri »Jugošport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34 (preje Razberger). Člani imajo 15 odstotkov popusta. 1436 ■ Iz bolnišnice. 3-letna hči delavca Stanislava Korunova, Šmartinska cesta 21, je včeraj popoldne padla v škaf vroče vode in je zadobi-la hude opekline po životu. — 4-letna hči čevljarskega mojstra Vida Mencejeva, Lončarska steza 6, je v Streliški ulici padla s škarpe in se potolkla na bradi. —. 33-letnega tesarja Antona Abrama, stanujočega v Sp. šiški, Belja-Ška ulica 4, je v Sp. Šiški med pretepom sunil neznan napadalec z nožem v vrat. — 26-letni hlapec Ivan Pavlič iz Kranja je s svojim tovarišem Stržajem ogledoval samokres. Po naključju se je samokres sprožil in je strel zadel Pavliča v levo nogo. — 11-letni učenec Bori-slav Medved, Kongresni trg 17, je včeraj padel in si zlomil levo roko. — 29-letni čevljarski pomočnik Anton Brodnik iz Zg. šiške št. 16 se je pri obrezovanju podplata nevarno vrezal v levo dlan. — 29-letnega brezposelnega delavca Franca Lenčiča je na Vidovdanski cesti neznan napadalec udaril s pestjo po očeh. — 19-letni kleparski pomočnik Ladislav Kobal iz Most je pri nogometu zadobil poškodbo na glavi. ■ Srnjak najden. Poročali smo, da je bil ukraden Stani Šuštarjevi v Sp. Šiški srnjak z ograjenega dvorišča. Kakor je včeraj sporočila Šuštarjeva policiji, je našla srnjaka na nekem vrtu v Sp. šiški. ■ Kolesar jo je podrl. Delavka v tobačni tovarni Frančiška Makovec, stanujoča v Gradišču 7, je prijavila policiji, da je pred hišo, kjer stanuje, podrl na tla neznan kolesar. Pri padcu se je poškodovala na glavi. ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 ■ 4-letno deklico povozil. Ključavničarski pomočnik Albert S. je v Rožni dolini na Cesti VI povozil s kolesom 4-letno Albino Možinovo, hčerko posestnika, in ji prizadejal na desni nogi nad kolenom globoko rano, iz katere je močno krvavela, tako da so jo morali prepeljati v bolnico. Značilno za kolesarja je, da je po nesreči takoj sedel na kolo in se, ne meneč se za ranjeno deklico, hitro odpeljal naprej. ■ V pijanosti padel v Ljubljanico. Brezposelni delavec Alojzij M., stanujoč v Streliški ulici, je v nedeljo ponoči na Sv. Petra nasipu blizu hiše št. 15 pritaval v pijanem stanju na nasip in padel v strugo Ljubljanice. Na njegove obupne klice na pomoč je stražnik poklical rešilno postajo, ki je M. potegnila iz vode in ga odvedla na njegovo stanovanje. ■ Motorno kolo najdeno. V noči od 10. na 11. t. m. je bilo ukradeno zasebnemu uradniku Marjanu Verbiču v Rožni dolini motorno kolo s prikolico. Kakor je sporočila orožniška postaja v Kranju, je našla ukradeno motorno kolo blizu Kranja v nekem grmovju. ■ Zasačena pri tatvini. Posestniku Francu Zalarju, Vič 43, je neka Frančiška v družbi * svojo hčerko posekala v njegovem gozdu tri hrastova drevesa, vredna 100 Din. Zalar je mater in hčer zasačil pri tatvini in preprečil, da mu nista odnesli dreves. ■ Tatvina premoga. Delavka tobačne tovarne Elizabeta Gorišek, stanujoča v Vodmatski ulici 18, je prijavila policiji, da je neznan tat vlomil v noči od 9. na 10. v njeno zaklenjeno drvarnico in ji odnesel vrečo premoga. Slučajno je policija v noči od 9. na 10. t. m naletela v Vodmatski ulici na dva brezposelna delavca, ki sta nosila vrečo s premogom. Eden izmed njiju, Franc Žagar je pobegnil, Josipa Vrhovca pa je policija prijela. Vrhovec se je izgovarjal, da je premog ukradel na glavnem kolodvoru. Ko pa je policija pokazala vrečo s premogom Elizabeti Goriškovi, je ta spoznala za svojo. Vrhovca izroči policija sodišču. ■ Tatvina kolesa. Krojaškemu vajencu Edvardu Volku je bilo ukradeno z dvorišča hiše v Podjunski ulici 13 kolo, vredno 400 Din. ■ Tudi zajce kradejo. Zasebnici Angeli Za-krajškovi, stanujoči na Viču 84, sta bila v noči od 9. na 10. t. m. ukradena iz drvarnice dva zajca, vredna 120 Din. Pred dvema mesecema je bilo vlomljeno v skladišče Zakrajškove in bil ukraden zaboj literskih, polliterskih in če-trtliterskih steklenic in kozarcev v skupni vrednosti 500 Din. ?Mapfbcr m Orkester Kraljeve garde, ki je ravnokar na turneji po vseh večjih mestih naše države, bo koncertiral v Mariboru v soboto, 17. t. m. v veliki dvorani Uniona. m Praktični učiteljski izpiti v Mariboru. — Praktični učiteljski izpiti po novih predpisih so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru od 5. do 11. oktobra t. 1. pod predsedstvom ravnatelja dr. Potočnika. Izpit so napravili učitelji-pripravniki: Bevc Maks, Debe-nak Andrej, Ferjan Milan, Grubelnik Fran, Hudales Zoran, Jandl Fran, Kajč Milan, Kotnik Fran, Krevh Viktor, Lovrec Fran, Mihelič Vilko, Prah Karel, Sreš Martin in Šerona Vinko. m Pohorska vzpenjača. Ministrstvo za gradnje je izdalo tukajšnji zadrugi »Pohorski železnici« enoletno koncesijo za trasiranje proge Pekra-Sv. Bolfenk. m Smrt uglednega gostilničarja. V Jarenini v Slovenskih goricah je vsoboto v 36 letu starosti umrl znani in ugledni gostilničar in posestnik Martin Cvilak. Blag mu spomini m Otvoritev strelišča pri Sv. Rupertu. V nedeljo je bilo ob udeležbi oblastnega predsednika strelskih družin polkovnika Putnikoviča slovesno otvorjeno novo strelišče pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Dr. Pfrimer bo odpotoval z brado v Nemčijo Vodja ponesrečenega heimwehrovskega prevrata v Avstriji dr. Walter Pfrimer bo te dni odpotoval iz Maribora v Italijo in Nemčijo, kjer se bo stalno naselil v Monakovem. Pustil si je tudi rasti brado in brke. Smrt najtežje Mariborčanke Na Pobrežju je umrla 66 let stara najtežja naša ženska Marija S i m o n i č e v a , ki je tehtala 160 kg. Zdravniška iz Kitajske Ni je dežele na svetu, ki bi nudila tujcu tako nadvse zanimive vpoglede v kulturne razmere, v navade in običaje prebivalcev kakor KitajBka. Kitajci so, kot verni nasledniki svojih pradedov, neznansko ljubeznivi in dobrovoljni, toda v gotovih slučajih tudi maščevalni. Da karakteriziraimo te lastnosti, hočemo podati sledeči primer: Na Kitajskem dobiš zdravnike v evropejskem zniislu samo v velikih mestih, moderne far-macevstke zdravstvene preparate kakor: Pam-flavin, sredstvo proti infekciji, prehladu in bolezni v vratu, ali Aspirin-tablete proti prehladu in revmatični bolesti dobiš tudi samo v velemestnih lekarnah. V manjših mestih in na vaseh zdravi pa ljudi ljudski zdravnik. V nekaterih provincah obstojajo predpisi za ljudskega zdravnika, da mora na hišnih vratih objaviti imena onih, ki so potom njegovih rok prešli v lepšo večnost. V drugih provincah je pa navada, da sorodniki pokojnika za novo leto, pred hišhimi vrati ljudskega zdravnika postavijo gorečo svečo. Oni ljudski zdravnik, pred katerimi vrati je najmanj sveč, velja za spretnega in nenevarnega. SPiui p Otvoritev sadne razstave. V nedeljo 11. t. m. ob 10. uri je bila tu otvorjena I. banovinska sadna razstava, in sicer v Društvenem domu. Nad 800 oseb je napolnilo dvorano in galerijo. Ob 10. uri je dospel ban g. dr. Marušič v družbi gg. ministrov dr. Krainerja in Puclja. Pozdravil jih je predsednik Sadjarskega društva g. Umek. Po pozdravnem govoru je stopil na govorniško tribuno g. ban, ki j© v svojem jedrnatem govoru orisal pomen razstave. Razstava pomeni velik gospodarski napredek za naše ljudstvo ,ki je potrebno opore, da zamore lažje spraviti svoje pridelke v denar. Z željo na dober uspeh je končal svoj govor in proglasil razstavo za otvorjeno. G. minister dr. Kramer je v svojem daljšem govoru med drugim apeliral na zbrano občinstvo, da pokaže slogo, kakor na tej razstavi na gospodarskem polju, tudi dne 8. novembra na narodnem polju in da Slovenci pokažimo, da smo za aktivno državno sodelovanje. G. minister Pucelj je pozdravil to gospodarsko prireditev in pozival navzoče istotako, da se izjavijo dne 8. novembra t. 1. za narodno in državno sodelovanje. Pozabijo naj se vsa prejšnja strankarska in osebna nasprotstva. p Sadjarski sestanek. V nedeljo 11. t. m. ob 15. uri je bil sadjarski sestanek v dvorani Narodnega doma. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Udeležili so se ga oni strokovnjaki, ki so bili na sadni razstavi in ki so izrabili to priliko. Nadaljno poročilo o razstavi odnosno sadjarskem sestanku sledi. Kočevje Jubilej. Dne 15. t. m. bo preteklo 80 let, odkar je bil nastopil svojo duhovniško službo v Kočevju g. kanonik Ferdinand Erker. Slovesna proslava te obletnice se bo vršila prihodnjo nedeljo ob 10. uri v mestni župni cerkvi. Povečan obrat. Češka tekstilana »Kočevje« bo v kratkem pričela še z izdelovanjem perila. V ta namen gradi ob svoji tovarni posebne prostore. Upati je, da bo nekaj ljudi dobilo delo — samo ko bi bili malo bolje plačani. Pomočniški izpiti. 25. t. m. se bodo vršili v prostorih osnovne šole pomočniški izpiti. Prijave za dopustitev k izpitom je treba vložiti do 16. t. m. Kranj Pevska vaja. Drevi točno ob 20. uri j© vaja sokolskega ženskega zbora, ob 20.45 pa vaja sokolskega moškega zbora. Pridite vsi točnoI Škofja Loka Peg, srček moj je prikupna veseloigra v 3. dejanjih, ki je žela v Ljubljani najlepše priznanje. Ni čuda, da se je tudi škofjeloška publika izvrstno pozabavala ob njeni uprizoritvi v nedeljo zvečer v Sokolskem domu. čeprav je igra težka so nastopajoči brez izjeme svoje vloge prav dobro izpeljali, Režisar brat Košča je spretno uredil scenerijo in je igralce dodobra »izpilil«. Hvala mu! Dvorana je bila do kraja zasedena, odmori so bili kratki, kar je prav, in jih je izpopolnjeval zvočnik. Diletantje obetajo biti letos prav pridni. Sedaj že študirajo Rem-čeve »Užitkarje«. Prijava zgradarine. čeprav je bila stvar že precej objavljena, vendar še mnogi ne vedo, da morajo hišni posestniki vložiti do konca oktobra prijavo za zgradarino za leto 1932. Ne odlašajte! Tiskovine dobite pri Žigonu. Nova brivnica. Podjetni Nikola Kojič je preuredil bivšo urarsko trgovino pokojnega gospoda Benedičiča v eleganten brivski in damski salon, ki je med najlepšimi v mestu. Stopite v krog Rdečega križa! Pretekli petek se je vršil v mestni posvetovalnici sestanek zastopnikov oblastev, raznih društev in drugih povabljencev. Sestanek je vodil predsednik Rdečega križa v Škofji Loki g. Avgust Blaznik, ki je očrtal vse gorje našega ljudstva v pasivnih krajih. Škofja Loka bo za prizadete reveže nastopila enotno pod okriljem R,- K. Nabirali se bodo denarni in naturalni prispevki, škofjelo-čani, izkažite se s kakršnimkoli prispevkom in pomagajte gladnim! Hud padec. Trgovka na Mestnem trgu v Škofji Loki Mici Papa je imela opravka v podstrešju svoje hiše. Pri povratku na stanovanje je trgovki spodrsnilo in je s hudimi poškodbami na obrazu obležala na stopnicah. Na pomoč so morali poklicati zdravnika dr. Jožeta Ranta. Ponesrečenka je ostala v domači oskrbi. Kolesarski šport se poleg drugih panog poslednje čase uveljavlja v Škofji Loki. — Najhujši »gadje« Nekrep Oto, Kokalj France in Vraničar Drago so napravili tridnevno turo. Prevozili so približno 350 kilometrov. Iz škjofje Loke so vozili na Pragersko, odtod preko Rogaške Slatine do Brežic in nato skozi Novo mesto preko Dolenjske in Ljubljane na dom. Trbovlje Smrt blage žene. Zopet je kruta smrt neusmiljeno posegla v vrste onih plemenitih žen, ki svoje življenje ne smatrajo za praznik, marveč en sam dolg delavni dan. V soboto zvečer je po kratki bolezni umrla v tukajšnji rudniški bolnici soproga rudniškega šihtmojstra v pok. Filipa Slokana, gospa Alojzija Slokan. Njeno prerano smrt objokujejo poleg soproga 4 sinovi, od katerih je najstarejši učitelj, drugi je rudarski inženjer v rudniku Rtanj, mlajša dva pa študirata. Pokojnica je bila skrbna in vzorna žena, pa tudi ljubeča mati svojim sinovom, ki iih je lepo vzgojila in dala kralju in domovini. — Blagi pokojnici naj bo domača zemljica lahka, preostalim težko prizadetim naše globoko sožalje. Prepoved zahajanja v gostilne. Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo Hribarju Ivanu, roj. 28. aprila 1902. v Trbovljah, zahajati v krčme za dobo enega leta. Včerajšnja nogometna tekma med SK Trbovlje in SK Retje je končala s porazom SK Retja v razmerju 3:2. Obe moštvi sta bili jako borbeni, toda disciplinirani. SK Ret.ie je v zadnjem času v tehniki jako napredoval in obeta biti zelo dober klub. SK Trbovlje ga še zaenkrat nadkriljuje, kar je pokazal tudi rezultat. Igra je bila lepa, čemur je tudi vreme mnogo pripomoglo.