M 223. V ilVii doc 5. OlIODra ml Posamezna jfevnk. stane 2 Din. Leto Ul. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... . 120 za celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 Cene Inseralom: Enostotpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 3-— In 4 -. oglasi v uredniškem deln vrstica po Din 6-—. Prt večjem naročilu popust. Izhaja vsalc dan irvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSlnina p! A v oolovioL UrednISivo {e v Kopitarjevi ulici 6/ffl. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravnlštva 328. i b v m slovenski narod. Uprava » Kopitarjevi nlict 6. Čekovni račun: LJubljano 10.65(1 ln 10.34'» (za inserate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Položaj. (Slovenski ljudski stranki se od mnogih strani očita dvoličnost. Ljudje, ki sami ne vedo, kje in kaj so, to najrajše očitajo čeprav niti sami ne vedo, zakaj to očitajo. Ker pa talca očitanja posegajo globoko v naše politično življenje, smatramo, da ne bo odveč, če enkrat povemo na kratko, na čem smo. ranljivo je to, a ni opravičljivo. Mi prav dobro razumemo, da višjim vojaškim krogom mogoče to ni všeč, kar je ustvarila praksa, ampak tako je! Kar leži pred nami na dlani, so gola življenjska lakta in teh ni mogoče izprembMati. Če pa smo parlamentarna vladavina in če imajo danes v parlamentu odločujoče stranice v parlamentu večino, jim mora bili dana nežnost, da sa svoje delovanje norijo tudi polno od.govorv.ost Parlamentarno stališče vlade. STRANKE VLADNE VEČINE SPADAJO V VLADO. Belgrad, 4. oktobra (Izv.) O notranje političnem položaju so danes razpravljali tako v vladnih lcakor v opozicionalnih krogih. Vlada se ni odmaknila prav nič od svojega stališča, da naj vstopijo zastopniki HRRS v vlado. Radikalna opozicija pa še vedno misli, da je v parlamentarni monarhiji mogoče vreči vlado izven parlamenta, torej proti volji ogromno večine ljudstva v državi, ki stoji za vlado. Zato še vedno fabricira ver.ti, ki so izmišljene kakor tedaj, ko je bila opozicija na vladi, ker misli, da jc še danes mogoče ustvarjati vir dne krize s takimi nemoralnimi sredstvi in soudeležbo na vladi onemogočiti obsodbo, ki čaka njene koruptne ministre. Dejansko stanje je seveda drugačno, ker vlada pri vsem razmišljanju razmer ne bi mogla najti vzroka takemu stanju, ki bj. bilo za njo neugodno in vsled katerega bi morala izvajati posledice, namreč, da odstopi ali sprejme v svejo sredino radikale. Borba, ki jo vodi opozicija, je usmerjena tako, da ustavi vlado v delu, katerega je vlada začela za ureditev sporazuma v državi. Vlada stoji na stališču, da mora HRSS priti v kabinet, ker si sicer ni mogoče misliti vlade, katero del je v kabinetu drugi uel pa izven njega. Od tega vlada ne odstopa, kajti to vprašanje vzbuja v našem političnem svetu veliko živahnost in dajo mnogo razmaha nad»m opozicije, da bi mogla uspeti. Vlada jo prepričam, da bo krona ostala nedotaknjena od vpliva opozicionalnih političnih progov in same generalitete. Radi tega sc smatra kriza v vprašanju vstopa HRSS v vlado za nekaj nenavadnega, ker za otvoritev vladno krize ni prav nobenega povoda. Vlada je z dosedanjim delom pokazala, kako je blizu bratskega sporazuma in prekinjenje tega položaja bi pomenilo otvoritev fronte proti Hrvatom. Položaj za vlado je naravno zelo jak, bar menda ni treba še posebej naglašati, lccr je edino sedanja vladna kombinacija sposobna ohraniti parlament pri življenju in varovati in ohraniti parlamentarizem. Vlada je prepričana, da tudi krona ne želi spremembe tega položaja, ker uvideva, da bi prišlo sicer do težkih pretreslajev v državi. O tem kako je položaj vlade čvrst, da ji vse mahinacije morejo škodovati, je najjasnejši tlo-avdienca g. Davidoviča in njegova a časnikarjem: «Govoril sem z nje-l Veličanstvom kraljem o. položaju, luiamo njegovo najpopolnejše zaupanje. Oni, ki mislijo in govorijo, da smo v križi, se varajo.« Istotako ;je dokaz, da je abotno upanje opozicije na možnost spremembe sedanjega režima, enotirna avdienca pravosodnega ministra dr. Krasni ce, kateremu je kralj podpisal ukaz o predložitvi zakona o pobijanju korupcije narodni skupščini. Sedaj veljavna ustava, katere se moramo pač držati, ne da. bi s tem hoteli reči, da ne želimo njene korenite izpremembe, zahteva od nas parlamentarno vladavino. To se pravi, da morajo vlado sestavljati tiste stranke, ki imajo večino v parlamenti. Dosedanja praksa ja dokazala, da večine v parlamentu nimajo radikali in ž njimi združeni »samostojni demolcratje«. Če bi jo imeli, bi lahko tudi parlamentarno vladali, in vsa opozicija bi bila obsojena na to, da dela med ljudstvom za svojo večino pri prihodnjih volitvah. Iz tega dejstva sledi, da morajo imeti večino v parlamentu stranke, ki so tema dvema nasprotne. Imajo pa večino le, če se sporazumejo na kak določen deloven program. Ta deloven program pa jo tu. Bivše opozicijske, t. j. današnje vladne stranke so se sporazumele za delovno vlado, ki bo izvršila gotove ljudske zahteve. Te stranice so se sporazumele n. pr., da bodo sklenile zakon za preskrbo invalidov, sklenile so, da bodo sprejele zakon o pobijanju korupcije in še nekaj sličnih •zakonov, ki globoko posegajo v vsakdanje življenje. Jasno je, da se ti zakoni ne dajo ustvariti čez noč, ker je treba za vsak zakon mnogo važnih pripravljalnih del, ampak te stranke so rekle, da bodo to izvršile in sicer izvršile vse to parlamentarnim potom, ker imajo v parlamentu večino. Med strankami, ki tvorijo parlamentarno večino, pa je sestavni del tudi HRSS. Hrvatje so do nedavnega časa stali na popolnoma abstinenčnem stališču. HRSS ni hotela priznati nikogar razen sebe. Razmere in časovni razvoj pa so narekovale tudi HRSS, da stopi na politično po-zomico aktivno, zato pa je treba njeno politično aktivnost tudi primerno vpoštevati Vpoštevati se mora njena aktivnost pa tako, kakor se vpošteva aktivnost vsake parlamentarne stranke. To določa naša ustava. So pa znamenja na nebu, ki kažejo, da razni odločilni faktorji parlamentarnega pomena HRSS ne vpošteva jo. To se je videlo zlasti sedaj, ko gre za vstop delegatov HRSS v vlado. To pa je velika parlamentarna napaka. Stvar je enostavno ta, da razni čini-telji vidno na zunaj ne priznavajo HRSS kot polnopravne stranke. Da je nočejo priznati, to temelji na predsodkih, ki sta jih sugerirala javnosti Pašič in Pribičevič, oziroma njuni mandatarji. Sugestija pa ie vedno slaba stvar, lci je podobna sanjam. Ko se človek zbudi iz hipnoze, kolne onega, ki ga je zazibal v hipnozo. Pašič-Pribičevičeve hipnoze pa se morajo naši vodilni krogi enkrat za vselej otresti. Kaj in kdo je Pašič? Kaj in kdo je Pribičevič? Koga imajo ti ljudje za seboj? Niti od njih komandi ra-nih žandarjev ne, kajti še ti so bili prisiljeni od svojega želodca, da eo se jima pokorili! Danes pa je ta po-korščirli odveč, danes se je nehal vsak pritisk in zato poudarimo dejstvo, da Pašič in Pribičevič nimata več večine v narodu, ampak večino v narodu imajo sedanje vladne stranke! Ali ima ena stranka več procentov večine ali manj, to je drugo vprašanje, ampak dejstvo je, da imajo današnje vladne stranke večino med ljudstvom in v parlamentu. To je pa tudi po današnji ustavi za nas glavna stvar in vsak ustavni činitelj mora s tem dejstvom računati, brez ozira na to, ali mu je ena izmed današnjih vladnih strank všeč ali pa ne! Ustava pravi, da je naša kraljevina parlamentarna vladavina in na tem dejstvu se ne da nič ispreminjati. Razumljivo je, da se temu dejstvu pro-tivijo razni gospodje stare miselnosti. Raa- Zagreb, 4. oktobra. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes dopoldne razgovajal z vodilnim članom predsedstva HRSS o aktualnem političnem položaju. Na vprašanje: »Kaj mislite, kakšni so vzroki, da ni prišlo do imenovanja ministrov HRSS,« mu je član predsedstva odgovoril: »Ti vzroki niso na strani vlade, niti na strani g. Na-stasa Petroviča, marveč v intrigah gotovih zakulisnih faktorjev, ki imajo vpliv na dvoru. Jaz mislim, da se bo to vprašanje gotovo rešilo poveljno, kakor se je svoje-časno rešilo vprašanje prihoda naših poslancev v parlament. Pri tem mislim na DIE. LAGINJA PRI KRALJU. Belgrad, 4. oktobra (Izv.) Bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja jo bil pri kralju eno uro v avdienci. OBISKI PRI LJUBI DAVIDOVIČU. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Ljuba Davidovič je v zvezi s pogajanji z Italijo sprejel v avdienci italijanskega poslanika na našem dvoru Bodrera. Razen njega je sprejel tudi več politikov in se razgovarjal z nekaterimi ministri. FRANCOSKI GENERAL V BELGRADU. Belgrad, 4. oktobra (Izv.) Francoski general loma, ki je bil poveljnik vseh zavezniških čet na solunski fronti, jc prispel v Belgrad. Potuje v Atene kot inštruktor grške vojske. Obiskal jo Davidovica in Marinkoviča. V francoskem poslaništvu mu je bil prirejen obed. Zvečer je bil general loma na večerji pri kralju. Jutri bo obedoval pri Marinkoviču na stanovanju. Zvečer bo odpotoval v Atene. SPALAJKOVICEVA »AKCIJA«. Etelgrad, 4. oktobra. (Izv.) Naš poslanik v Parizu Miroslav Spalajkovič jc prispel z dopusta v Belgrad. V radikalnih krogih se govori, da bo uprizoril Spalaj-kovič akcijo. Kdor pozna v inozemstvu popolnoma skrahirani sloves tega diplo- pred narodom. Kakor hitro pa jim je ta možnost odtegnjena, je prekrši parlamentarni princip, pri nas uzakonjen. Mi s svoje strani zagovarjamo strogo ustavno in parlamentarno stališče. Kar sklene več'na parlamenta, to mora veljati, dokler je v parlamentu la ali ona večina. Če bo pa prišla druga večina P',' volji naroda, bo pi drugače. Silno nevarno pa je, boriti se v današnjih časih proti volji večine ljudstva. še ni v vladi. trenotek, ko je prišlo do spremembe političnega kurza v državi. Tisti čas ni bilo nobenih vsaj formalnih vzrokov za to spremembo (skupščina je bila odgodena itd.), vendar so morali obstojati drugi odločilni vzroki, ki so privedli odločujoče faktorje v državi, da menjajo pravec državne politike. Od tega trenotka do danes v razvoju političnega položaja ni nastopilo ničesar, kar bi moglo spremeniti to odločitev odločujočih faktorjev, posebno danes, ko smo na poti medsebojnega zbliževanja in ustvarjanja končnega sporazuma. mata, se ob teh govoricah ne bo prav nič razburjal. Skrajni čas je za ugled države, da diplomati Spalajkovičevega tipa zginejo z javnega pozorišča. MINISTER PECIČ V BACKI. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Minister Pečic je odpotoval na agitacijsko potovanje v svoj volivni okraj v Bački. Pogajanja v Benetkah. Belgrad, 4. oktobra (Izv.) Naša delegacija za pogajanja v Benetkah odpotuje v pondeljek. Predsednik dr. Riba? se vstavi na Sušaku, da prouči tamošnje razmere. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Za pogajanja v Benetkah 9. t. m. med našo državo in Italijo so imenovani še naslednji izvedenci: Profesor na zagrebškem vseučilišču dr. Ferdo šišič, advokat Drago Marušic, general Milic, okrajni glavar sušaški Marijan Suliar in pristaniški kapitan pri pomorski oblasti Celigoj. H konferenci bodo pozvani po potrebi, kadar se bo razpravljalo o predmetih, za katere so pozvani in pristojni, da dajo svoje strokovno mnenje. POGAJANJA Z ROMUNIJO. Belgrad, 4. okt, (Izv.) V Tcmešvaru sc sestane 28. t, m. naša delegacija z romunsko ir? bosta razpravljali o Bcgeiskem kanalu. 0 žeoevsSčem proMoSu. Ženeva, septembra. Društvo narodov jo bilo dosedaj po svojem delovanju bolj reprezentativna organizacija, ki je s svojimi vsakoletnimi zasedanji dajala politični in denarni eliti vsega sveta lepo priložnost, da se ob divnemi Lemanskem jezeru brez kontrole hudobnega in škodoželjnega opozicijskega tiska spočije in da si na številnih banketih, piknikih in soarejah delegati skoraj vseh držav jn državic na debelo kadijo in v visoko donečih govorih vzajemno komplimen-tirajo. Politični značaj je le boli malo prišel do izraza v sklepih in odločitvah društva. To se je zgodilo samo talcrat, kadar je šlo za kako malo držav-., pri katerem vprašanju velike sile niso bile direktno zainteresirane in so sedaj to, sedaj ono državico prijele in. opominjale, ter pri tem igrale človekoljubno vlogo zaščitnic malih narodov. Mali narodi pa so hvaležno sprejemali brco, ponižno krivili hrbet in se v solzavih izjavah zahvaljevati vel i km silam za njihovo materinsko skrb, kakor je to storil med drugimi tudi naš bivši dirigent zunanje politike g. M o m Č i 1 o Ni n-č t č, ki je v plenumu javno izrekel zahvalo in priznanje svoje države vsem onim, ki so njegovo vlado postavili na zatožno klop radi albanskega vprašanja, jo obsodili in izpostavili sramott vsega sveta. Ali pa je prišol ta politični značaj do izraza pri reševanju o razmerah v onih državah, katerih bogastvo *so si velike države sporazumno porazdelile v eksploatacijo oziroma vsaj nameravale razdeliti. Tak je bil letos slučaj z G e o r g i j o. Javna tajnost je, da je meščanska vojna v Kini posledica požrešnosti nasprotujočih si svetovnih kapitalov. Kitajski delegati so v Ženevi v svojih izjavah precej odločno in dovolj jasno namigavali, da je en del vstašev vzdrževan in oborožen od Angležev, dmgi od Japoncev, tretji menua od Amerikancev in tako dalje. Krvava, iz istih motivov porojena državljanska vojna divja v Braziliji; v Indiji, Siriji in Sudanu vihtijo mogočni zastopniki civiliziranih držav — zaščitnic malih narodov, svoj kruti bič; v masah morijo koloniste, ki se borijo za temeljne človeške pravice. Vse to je znano, vendar sc Društvo narodov ne zgane. Nobena pritožba ne pomaga, lcakor tudi dosedaj predlogi malih narodov niso bili deležni nobene milosti, kadar so se le-ti po svojih legalno izvoljenih zastopnikih pritoževali proti nasiljem v njihovih državah. Letos pa je Društvo narodov sklenilo, da so mora budno gledati na razmere v Georgiji in to na podlagi predloga neke »nacionalno vlade«, na čelu katere stoji znani caristični agent Čejcize, ki v. Georgijo nima nobenih zvez. Najbrže ga tam sploh nišče ne pozna in ga tudi vsaj pravilno ni mogel postaviti za predsednika vlade. Vkljub temu ga je Društvo narodov priznalo že samo s tem, da ie njegovo pritožbo vpoštevalo in na podlagi njo storilo sklepe, k pomenijo direktno vmešavanje j v notranje razmere tuje države. Zgodilo pa se jo to po mnenju nezainteresiranih krogov zato, ker v Georgiji ležijo najbogatejša petrolejska polja (Batum), po katerih že dolgo izteza svojo pohlepno roko zapad-ni in ameriški velekapital. S takim neenakim postopanjem bo Društvo narodov samo izgubilo. In čimbolj poskuša uveljavljali svoj politični pomen v simislu previladajočih vele.iil, tembolj izgublja na ugledu. Letos si je Društvo narodov hotelo v tem smislu postaviti remek-delo; holelo je v enem mesecu preobrniti svet in za vedno ubiti vojno. Predsednik švedske delegacije, zunanji minister baron Wiirtemberg je pri tem poskusu vzkliknil, da je to nemogoče in da si bo Društvo narodov preje ubilo svoj ugled in s tem Škodovalo veiekoristni ustanovi kakor pa ubilo vojno. Narodov ni mogoče preobraziti v njihovem tekom stoletij ukoreninjenem mišljenju z nobenim protokolom. Potrebno jo mnogo in mnogo podrobnega dola na prosvetnem pol ju, pisan protokol pa bo oslal mrtva črka na papirju. Protokol, katerega vsebino smo javili, ima v bistvu narnon za vedno obvarovati po svetovni vojni z mirovnimi pogodbami ustvarjeno stanje. Vsem so garantira teritorialna i n t egr i t e t a tudi v običaju, če krivično napadejo drugo državai Po njegovih določbah pa so tudi prav lahko zgodi, da se za napadalca proglasi in si s tem nakoplje vse mogoče sankcije ona država, ki bi so branila pred zahtevami svoje sosede, čo svet te zahteve in ta spor proglasi za notranjo zadevo dotičnih držav. Odločba glede teritorialne integriteto pa pomen ja v bistvu, da morajo sedanje mejo ostati večne. Kdo pa je ž njimi zadovoljen? V Evropi razven Francozov in nezain te resi ranih Angležev najbrže nihče: Nemčija gotovo ne, Rusija vedno poudarja svojo pravice na Besarabijo in tudi glede baltiških držav še ni rekla glavne besede; italijanskemu imperializmu je premalo, da bi raznarodil samo nad pol milijona Jugoslovanov, hoče jih še več; milijon Ukrajincev kriči po svobodi in da Avstrije, Mažarske, Bolgarije in drugih sploh ne naštejemo, vse je nezadovoljno. Proli tej brezdvoma najvažnejši odločbi v protokolu se dosedaj ni oglasil rjfi eden od delegatov. Litvanec je nekaj nn-skušal namigavati na krivično posest Poljske, ali je takoj utihnil, ko ga je Francoz malo bolj ostro pogledal. Razumljivo! Vsi bi takoj padli po njem: Vi ste imperiali-sti; že sedaj pripravljate novo vojno, da odtrgate od te ali one države košček zemlje; vi ste napadalci — in po njem bi bilo. Mi Jugoslovani gotovo nismo imperia-listi, še najmanj pa mi Slovenci in Hrvati. Bili bi pa nevredni svojega življenja, če bi nad pol milijona Slovencev in Hrvatov v Italiji prepustili njihovi zli usodi, če bi mirno gledali, kako avstrijska vlada postopa z nad 100.000 Slovenci na Koroškem, ee bi Srbe v Skadru prepustili divjašt.vu Albancev. Če se že dela na tom, da se ohrani sedanje stanje v Evropi in bi se tak sklep sprejel in tudi z avtomatičnimi sankcijami obdržati in izpeljati poskušal, potem se mora ravnotako, istočasno iu tudi s sankcijami zasigurati svobodno kulturno in gospodarsko življenje in politično udejstvo-vanje vsem onim narodom, ki bi bili vsled takega stanja primorani prenašati tuji jarem. Brez tega bo vsak poskus ostal eno- j stransld in bo samo povod novim kompliciranim sporom. Viktor Schweiger. PODONAVSKA komisija V BRATISLAVI. Belgrad, 4. okt. (Izv.) V Bratislavi se bo vršila plenarna seja mednarodne podonavske komisije 5. novembra. Naš delegat bo Slovenec Vilfan. Izmenjava denarja v Dalmaciji Belgrad, 4. okt. (Izvir.) Za izvršitev sanmargeritske pogodbe za izmenjavo avstrijskega denarja v Dalmaciji se bo naša delegacija sestala z italijansko v Rimu dne 20. oktobra t. 1. prpičeva palača prodana. Zagreb, 4. oktobra. (Izv.) Na včerajšnjih pogajanjih predsedstva HRSS z g. Milanom Prpičetn za nalaip njegove palače za »Seljački dom« je prišlo do sporazuma, Prpič je odnehal za 3 Vb milijona dinarjev, tako da bo palača kupljena za liy2 milijona dinarjev. NEMČIJA V DRUŠTVU NARODOV. Ženeva, 4. oktobra. (Izv.) Tajništvo 'društva narodov je mnenja, da bo Nemčija pristopila Društvu narodov tekom decembra. Takrat bo Društvo narodov sklicalo kratko sejo. PRED VOLITVAMI V ANGLIJI. London, 4. oktobra. (Izv.) Listi še vedno računajo na nove volitve, ker smatrajo, da Delavska stranka ne bo sprejela dodatnega predloga liberalcev glede preiskave proti uredniku komunističnega lista Campbell u. PROTI POGODBI Z RUSIJO. London. 4. oktobra. (Izv.) Baldwin je imel v Newcastleju govor, v katerem je ostro nastopil proti angleško-ruski pogodbi. To pogodbo je označil kot >švindel«. Konservativna stranka bo vse storila, da se ta pogodba prepreči. PROST IZVOZ SLADKORJA IZ OGRSKE. Budimpešta, 4. oktobra. (Izv.) Vlada je dovolila prost izvoz sladkorja in špirit-nih izdelkov. CASTIGLIONI V PREISKAVI. Dunaj, 4. oktobra. (Izv.) Castigltoni se je obvezal, da bo vedno na razpolago preiskovalnemu sodniku. Na njegovo oala-čo so intabulirali 7 milijonov lir kot garancijo, da ne bo pobegnil. ŠTRAJK DELAVCEV V P0RCELARNAH. Karlsbad, 4. oktobra. (Izv.) Štrajk v porcelanskih delavnicah traja dalje. Štraj-ka nad 8000 delavcev. senator Rene Besnard, za London pa dosedanji poslanik v Pekingu de Fleurien ali pa — to je zanimivo! — Loucheur. Poslanec Jean Hennessy bo imenovan za poslanika v Bernu. Poslan, v Washingtonu Jus-serand bo ostal na svojem mestu, kjer deluje žo 20 let. Slednji je na potovanju v Ameriko in francoska vlada mu je dala točna navodila za vsa pogajanja, ki bi se še imela vršiti. V kratkem — vsekakor po izvolitvi ameriškega predsednika — bo igralo v omenjenih pogajanjih vprašanje vojnih obveznosti veliko vlogo. * Jean Rerbcttc zapušča »Temps<^ V pariških političnih krogih imajo zopet senzacijo: dosedanji politični uvodničar dnevnika >Temps«, Jean Herbette, namerava svoje mesto zapustiti ter se bo posvetil političnemu delu gospodarskega lista »L'In-formation«. Senzacija je tem večja, ker se je « v^dnjem času mislilo, da bo Herbette kot naslenik g. Perctti della Rocca prevzel vodstvo političnega oddelka na Quai d'Orsayu. * Prvi izidi švedskih volitev. Doslej so znani rezultati volitev v »drugo zbornico« iz 20 volilnih okrožij. Dobili so: konservativci 47 mandatov (doslej 45), kmetska zveza 27 (24), liberalci 4 (6), liberalna ljudska stranka 18 (19), socialni demokrati 82 (81), komunisti 2 (3). Iz osem okrožij še izidi niso znani. * Schacht in Coolidge o Davvesovein načrtu. Predsednik nemške državne banke dr. Hjalmar Schacht razpravlja v oktober-ski številki njujorške revije »Bankers Ma-gazine« o posledicah Dawesovega načrta za svetovno gospodarstvo. Dr. Schacht poudarja, da je nesmiselnost versajske. pi-rovno pogodbe očitna: od Nemčije se zahteva in pričakuje poravnanje njenih obveznosti, a hkrati se ji brani dostop na svetovna tržišča. — Predsednik Coolidge je naslovil na delavce, zbrane na svojem kongresu v Sacramentu, posebno spomenico, v kateri ugotavlja, da se prične z Da-wesovim načrtom v Evropi stopnjema vzpostavljati zlata valuta. Posledica bo silno povpraševanje po ameriškem zlatu. Še nikdar ni bila omejitev produkcije srebra in zlata tolika kot sedaj, kar ie naravna posledica visokih blagovnih cen. * Iz francoske diplomacije. Kakor je nedavno povdarjal »Matin«, se bo izvršila sprememba v francoski diplomaciji šele v drugi polovici oktobra. Poslanik De Mar-gerie bo najbrže ostal v Berlinu, sigurno pa je. da bodo v Rimu in Londonu zastopali republiko novi možje. Za Rim se imenujeta menda Peretti rlella Rocca oziroma Cankar ga nam jo opisal za vse čase, našega Toneta Sivca, doma »aus Krain« (— >Ich, Majestiit, ich kann nichts dafiirc —), ki postal perorezec njegove visokosti, pisarja von Diimmlerja, dobil od Marije Terezije plemstvo in ki je v svečanem trenutku, ko je zaplula po njem slovenska kmečka kri v modri barvi, dospel tudi na vrhunec svojih metamorfoz, s katerimi je zakril svoje kranjsko pokol en je: iz Toneta Sivca je postal naš slavni Anastasius von Schivvitz. Ta Anastasius von Sohiwitz živi med nami še dandanes, dasi se je na zunaj prilagodil spremembi koncem oktobra 1918. Od časa do časa beremo v časopisju, da se je Emil Scwarzkoff1 -sr preprstil v Milana Črnogorca. Wohlgemut v Vesela itd. Če človek bere lake zgodbe, kako se ljudje vsaj po i-nenu odpovedujejo svojim prednikom in svojim sorodnikom, ga obide mučno čuvstvo: ali so pri nas razmere res tako nezdrave, da silimo svoje rojake, naj zataje svoje pokolenje? Tolaži nas pri tem zavest, da je bil Vilder vendar še lahko pod tajnik v ministrstvu, da je dr. Fux še vedno znatna šar/.a pri Sokolu, da Tavčarjevim slikam Poljanske doline in Blegaša nikdo ne očita pisateljevega imena, da od Boltavzarja in Šlajpaha ni zahtevala niti Orjuna, naj se prekrstita. Nikakor ne zastopamo stališča, da je rodbinsko ime v sedanji obliki nedotakljivo. Naš Miklosizh bi nam ne bil nič manj ljub, če bi se bil že sam podpisoval za Miklošiča; pretirano bi bilo, če bi kdo hotel svoje ime pisati tako, kakor stoji ime prednikov v matrikah pred sto leti. Ime naj se prilagodi sedanjemu pravopisu in sedanjemu stanju slovenskega jezika. Tudi tiste rodbine, ki jim je bilo slovensko ime v preteklosti po sili prevedeno v nemščino, imajo seveda pravico — skoro dolžnost, da se zavzamejo za ime,' ki so ga morebiti imele pred nasilnim ponemče-njem. Na Koroškem so menda ob Času, ko je moral vsakdo dobiti rodbinsko ime, mar-sikaki slovenski rodbini dali nemški priimek. — Spremenijo se lahko tudi slovenska imena, ki dajejo povod za neslane šale. Drugače pa je s tistimi nemškimi imeni, ki so pristno nemška in ld pričajo, da so predniki njih nositelja prišli — morebiti pred stoletji — iz nemških krajev v našo deželo. Nemških naseljencev je bilo med Slovenci v vseh časih obilo. Posebno mnogo se jih je naselilo po 1. 973 na posestvih nekdanjih brizinških škofov; pa tudi drugod pričajo v Sloveniji tuintam imena vasi in oseb o nekdanjih nemških kolonistih. Po naših mestih je bilo mnogo nemških obrtnikov. Vsi ti nemški naseljen- ci so pri nas krčili gozde, so širili znanje rokodelstva in tako pomagali graditi sedanje kulturno stanje našega naroda. Svoj jezik so polagoma sredi samih Slovencev izgubili, kar je povsem naravno, stopali so z našimi predniki v rodbinske zvezo, tako da so se fizično in duševno stopili z nami v eno. In kakor se Francozi ne sramujejo, da je še njih ime germansko -s saj so bili Franki Germani — in Angleži ne, da so na njih jezik in kulturo močno vplivali romanski doseljenci, tako bi bilo otročje, če bi baš Slovenci hoteli biti popolnoma pristni potomci nekdanjih doseljencev iz ruskih nižin. Prav tako teče v žilah marsikakega Slovenca precej nemške krvi, kakor v žilah alpskih Nemcev, Prusov, Mažarov itd. mnogo slovanske krvi. In sram ga bilo, kdor bi se sramoval svojih prednikov! V zgodovini slovenske kulture beremo toliko nemškili in laških imen, da lahko mirno rečemo: potomci nekdanjih tujerodnih naseljencev so si pridobili pri nas domovinsko pravico tudi s svojim književnim delovanjem. Ne bom tu omenjal Stross-majorja, največjega Hrvata, čigar predniki so bili pristni Nem-, c i. Kaj bi bil rekel n. pr. nas Tavčar, če bi mu bil kdo predlagal, naj svoje ime spremeni n. pr. v >G o r e n j c a« ? Ni-kari ne mislimo, da so morebiti naši Tav-čar j t, ki jih imamo skoro po vseh vaseh v škofjeloški okolici, pa tudi drugod, priseljenci iz — Davčo! V našem slovstvu imamo Cegnarja, Frauensfelda, Gangla, Gla-serja, Gralenauerja, Holcapfela, Langer-holza, Mencingerja, Nahtigala, Pipenba-cherja, Pagliaruzzija, Seigersehmieda, Ma-cherja, Westra, Wiesbacherja, Wolfa itd., v naši glasbi Fleišmana, Foersterja, Satt-nerja i. dr., v naši upodabljajoči umetnosti Bernekerja, Gasparija, Peruzzija i. dr. (S tem seveda ni rečeno, da so vsi navedeni tujerodnega pokolenja. Saj so nemška imena n. pr. na Koroškem nastajala tudi nasilnim potem.) Morebiti se ta ali oni boji, da ne bo imel v državni službi uspeha pri napredovanju, če bo nosil nemško ime. Ne da b! se spuščali v vprašanje, ali bi bilo v tem slučaju moško od njega, če zataji svojo ime, navajamo samo člen 19. naše ustave, ki pravi: >Vsa mesta v vseh strokah državno službe so ob zakonitih pogojih enako dostopno vsem državljanom.« Kolikor nam je znano, ga še ni rodila majka v Jugoslaviji, ki bi bil nastopil proti temu členu. Sramotno bi bilo za nas le, Če bi se izkazalo, da je ta člen samo na papirju, da smo torej s tem členom lagali. Niso torej enakopravni samo ljudje z nemškim imenom, ampak tudi tisti, ki se čutijo kot Nemce. Velik napredek v javnem življenju bo to, če se ne bo nikdo sramoval v javnosti ničesar, česar se mu sramovati ni treba. Kakor si, tako se kaži, in nikomur se ne lazi! Glejmo na človeka, na njegov značaj in delo, ne pa na ime! Želja po tem napredku nas je tudi privedla do tega, da smo proti temu, da bi se naš Tone Sivec prekrščeval, pa najsi bo tudi v Nastasa Šiviča. Iz navedenega je pa tudi jasno, da se ne more nikogar siliti, da bi se priznaval k tisti narodnosti, ki jo kaže njegovo ime. Kakor nam niti na misel no pride, da bi zahtevali n. pr. od naših Fettich-Frank-heimov in Scwentnerjev, da bi se šteli za Fr, Govekar: V Korte. »Za prihodnji teden Vas vabim na 'Dolgo njivo!« Z veseljem preberem vabilo g. barona Hr. Borna, lastnika gradu sv, Katarina pri Tržiču. Dolga njiva je ena najlepših baronovih planin s prekrasno lovsko vilo. Lovske koče, ki služijo baronu, njegovim lovcem in prijateljem v prenočišče ter krasno, mirno, gorsko letovišče, so štiri: dve na Košuti, na planini Šija (1474 m), takoj pod slovitimi, zlasti Tržičanom priljubljenimi Kofcami (1505 m) in na Dolgi njivi (1369 m); ena na Breznini (1240 m) in ena na Stegovniku. Lovsko kočo Struh na Košuti je p/odrl in odnesel sneženi plaz. Najlepša je lovska vila na Dolgi njivi; ima tri lepo opremljene sobe, krasno obed-nico, kuhinjo in prostore za prenočišča služabnikov, lovcev in priganjačev ob času velikega lova. Ob določeni uri pridrvi avto, ki me hitro potegne v grad. Lovec, določen za mojega spremljevalca, že čaka in takoj se odpeljeva z električno do Medvod; tam sc začne svet dvigali; sedaj pa gorske palice v roke — in hajdi v gore!... Že sc začne mračiti, ko zagledava pre dseboj — lovsko vilo na Dolgi njivi. Skrita jc, da je ne opaziš, dokler ne stojiš pred njo. Izpred koče pa se odpre veličasten razgled: na eni strani divje skalovje, čeri in pečine Košute in vmes globoki prepadi, na drugi strani nepregledni gozdovi... Lepa Košuta se mi pač na tem kraju zdi najlepša. Ves prevzet ob tem pogledu vzkliknem: »Lepa si Dolga njiva, lepa, veličastne tvoje gore "in tvoji gozdovi!« ... Ne morem si kaj, da ne bi takoj telefoniral g, baronu in mu Izrazil svoje veselje, Vse lovske koče so namreč telefo-nično zvezane z gradom. Po večerji, ki jo pripravi lovec, sedim v obednici in sc ne morem ločiti od spominskih knjig, ki vanje zapisujejo svoje do-godljaje lovci in drugi izletniki, kadar prebivajo v lovski vili. Tudi jaz sem zapisal svoje spomine, ki naj jih nekoliko obnovi naslednja črtica. Blaženi nočni mir, ki vlada na Dolgi njivi in ga nič ne kali, ta blaženi mir jc nekega jutra motilo — streljanje na Košuti ... »Lovski tatovi so, greva nadnje!« mc opozori lovcc, ko vstanem. Nekaj novega, zanimivega! Takoj sem zadovoljen z lovčevim predlogom. Hitro pozajtrkujeva in — hajdi nad tatove! Bilo je ravno na tistem mestu, kjer so pred dvema letoma divji lovci ustrelili — enega izmed baronovih lovccv. Hočem se vrnili v kočo ... »Bog varuj, da bi šli sedaj nazaj tu po planem, gotovo vas ustrelc! Naprej za mano!« Udam sc v voljo božjo in grem — za lovccm ... Pol ure hodiva po gošči ves čas napeto opazujoč, kje se bodo prikazali tatovi. Naenkrat vzklikne lovec: »Ga že vidim, gamsa nese!« — In v istem hipu že tudi sproži... in nato odda še pet močnih strelov--- »Nisem ga zadel, skril se jc v grmičje; sedaj počakava, da sc spet pokaže!« Grem za debelo drevo in se vležem; lovcc istotako za drevesom stoječ opazuje, kdaj se bo dvignil lovski tat.., Tako čakava dolgo —--uro za uro. Medtem se nebo pooblači, megle pokrijejo Košuto, nalahno začne rositi... Vrneva se v vilo in telefonirava v grad po par lovcev, da pomagajo ujeti tatu in rešiti »gamsa«. Več ur preteče, preden res prideta lovca na pomoč; medtem pa je žc močno lilo; bili smo zaviti v gosto meglo, ki jo jc gotovo porabil tudi lovski tat in odnesel pele un »gamsa« — na Koroško ... Drugi dan se odločiva tudi midva z lovccm, da jo mahneva čez mejo na Koroško. Najbližja spsedna pokrajina — so Korte. Moj lovec, ki jc že več let služil v Kortah in mu je pot tjakaj dobro znana, pravi: »V enem dnevu ne prideva nazaj; treba bo ostati tam čez noč!« Zapustiva torej za dva dni svojo vilo, Najprej ie treba priti čez žično ograjo; velik del Košute in drugih baronovih gozdov in planin jc namreč ograjen z močno, do pet metrov visoko ograjo. Ta ngrijpn prostor je najboljši baronov lov; i no!ri jc več sto jelenov, srn, cliviih kozlov 1 in druge divjačine. Čez ograjo' fc pride po lestvi, na nekaterih mestih so pa tudi vra> ta, ki imajo od njih baronovi lovci ključe. Čez to ograjo sva morala in sva ob-, enem tudi prestopila državno mejo. Tu se nama odpre nov svet... Tako divjega sveta, takih čeri in prer padov še nisem gledal... Dospeva do pastirske koče; pastir iz Kort nama razlaga, kako morava hoditi, da nc zaideva, pa lovec ga nc posluša, češ, da že dobro ve za pot, ker je služil v Kortah in je bil že lani tam... A kljub temu — sva pošteno zašla ... In sedaj to letanje semintja, gorindol, po strmih robovih, po ozkih, kozjih potih nad čermi, potem spet pod čermi, po močvirnati zemlji, čez jarke, po lužah in mlakah ---To ni bila hoja, to je bilo divje skakanje! In to cele tri ure! Vsa vpehana, blatna in mokra pride* va do prve hiše, kjer se nama odpre razgled na Korte, obsevane od poznega popoldanskega solnca. Treba je iti še precej navzdol, kjer stoji cerkev in par hiš in — na cilju sva. Korte je majhna, 991 m visoko v gorah ležeča pokrajina, ki šteje komaj 70 prebivalcev. Kraj je na vseh straneh obdan od mogočnih gora. Na zahodu od Košute, na severu od Obirja, na vzhodu od Pri-stovnikovega Stržiča, na jugu od Virni-kovega Grinlovca in našega Plcšivca (1800 m). Dospevši v Korte hočem pogledati najpej cerkev in župnišče; a zdajci izvem, da jc gosp. župnik v hiši, kjer gtem ravno mimo. Vstopim. Stev. 228. SLOVENEC, 3ne 5. olc!oiBrarTOBC SWSH 3J Nemce, prav tako ne moremo zahtevati od Nemcev s slovanskimi imeni, n. pr. od Les-singa, da bi se priznavali za Slovane. En mož je bil v naši državi, ki je to od Nemcev v Vojvodini zahteval: Pribičevič je dovolil hoditi v nemško šolo samo tistim Nemcem, k majo nemško ime; vsi drugi so morali hoditi ' srbohrvaške šole, pa najsi niso razumeli jezika. Po tej logiki bi prišli dosledno do tega, da bi morali pri nas šteti med Nemce vse ljudiz nemškim imenom. Zato je bilo edino umestno, da je sedanji prosvetni minister Pribičevicevo na-redbo ukinil. Gospodarsko m narodno vprašanje na Primorskem. Kmalu se zasliši iz vinogradov veselo petje trgačev in na to se skoraj naselijo po kleteh vinski duhovi, ki bodo v svoji zago-netnosti kovali med seboj zlobne načrte zoper človeštvo. Kmetic pa ne bo vedel ničesar o vseh zlobnih nakanah vinskih duhov, ampak bo z nekim otročjim, veselo-otožnim usmevom na ustnicah pazil na ta božji dar. Zakaj pa tudi ne? Saj je predal tem vinskim duhovom svoj trud, delo, upe, veselje, žalost in obup. Vse ono, kar začuti človek v vinski opojnosti, se zdi, da je že preje živelo v kmetu in da nosi v sebi yse posebne znake vinogradnikove. S tem, da ima vino že v sodih in v kleteh, pa ni, posebno naš kmet iz Primorskega, rešen še duhomornih skrbi. Vse svoje upe je stavil na to zadnjo kocko. Saj je vse božje leto nalcupoval svoje neobhodne življenjske potrebščine na upanje v pričakovanju bogate trgatve. A kolikokrat, posebno letos, je prinesel s seboj grom v oblakih točo, ki je uničila ta njegov edini up in nado, da si zboljša svoj gmotni položaj. Pa tudi to, kar mu je po toči ostalo nedotaknjeno, mu slednjič lahko ostane neprodano v kleti. Saj se dobijo še posestniki, ki imajo polne kleti lanskega vina. In ako ostane tudi letos pri tem, se približuje novo zadolževanje in s tem novo trpljenje. Takoj po prevratu je bilo dovolj vsega. Denar je tekel tako, da se jo mislilo, da nikdar več ne usahne. Zaslužkov je bilo s popravljanjem hiš, cest itd. dovolj. Kdor je hotel delati, je imel tudi denar, a ta zlati čas je trajal le kratko dobo. Denar je izkopnel kakor sneg, kadar pritisne blagodejno solnce in ravno tako različni zaslužki, ker so začeli prihajati z delom v dežele tudi laški privandranei, ki so odjedali domačim kruh. Službe, v katere so domačini pred vojno vstopali, kakor železnica, policija, žandarmerija itd., so izginile, ker so se povsod vtihotapili tujci na škodo domačinov. Da, še celo trgovine so postavili ti pritepenci po vseh večjih krajih. In prvotno precej drago domače vino je moralo radi konkurence italijanskih vin popustiti v cenah. Veseljačenje, združeno z različnimi javnimi plesi, ki se je posebno v prvih povojnih letih razpaslo, v veliko veselje Italijanov, ker so mislili s tem uspavati naše ljudstvo, je zahtevalo tudi svoj vsako-nedeljski obolus. Begunstvo in temu neposredno sledeče pomanjkanje domače živine, sena, pohištva, orodja in popravljanje, kakor tudi zidava hiš ni ostalo brez posledic na kmetov žep, ki ni imel od gvoje zemlje 4 leta nobenega pridelka in je bil prvo leto po vrnitvi v domovino navezan samo na nakup. Novo obdelovanje posestev, drage delavske moči itd., je požrlo tudi velike vsote denarja. K vsemu temu se jo pa pridružil doslej na kmetih nepoznani luksus, bodisi med moško, bodisi med žensko mladino, tako da kmalu ne razločiš gosposkega od kmetskega človeka. Glavni razloček obubožanja je pa prevelika obljudenost, ki se kaže posebno na Vipavskem in Briškem. Ako greš po Vipavski dolini, skoro ne veš, kje konča ena občina in kje začne druga, tako so zvezane med seboj s hišami. In zato ni nikako čudo, ako ne more tisti domači košček zemlje obroditi toliko, da bi lahko vsi na njem živeli. Zato ni mogoče, da bi ostalo razen sadja in vina od pridelkov kaj na prodaj. Da, žito, krompir itd. jo treba za dnevno uporabo še nakupovati. A kje vzeti denar? Krasti je prepovedano, zemlja ne da zadosti, banke pa izposojajo samo na velike obresti in vknjižbe. Kaj to pomeni, si lahko tisti predstavlja, ki .je imel enkrat opraviti z dolgovi. Dolg napraviti je lahko, a dolg poravnati težko. Ako bi bilo mogoče denar vračati vsaj v obrokih brez obresti, a ako povrnejo oz. poravnajo obresti, ostane vedno še stari kapital. To pa nikakor ne more iti v neskončnost. Ako bi bila odprla meja ob Hrušici, bi se dalo morda še živeti, ker bi bilo tako našemu kmetu omogočeno prodajati svoje zgodnje sadeže, figo, grozdje, vino itd. v sosednjo Jugoslavijo, a ker tega ni, je obsojen na počasno, a gotovo gospodarsko smrt. K počasni narodni smrli, ki se vsako leto stopnjema približuje s poitalijanče-vanjem državnih občinskih uradov in sol, se nam v obrisih prikazuje v bližnji bodočnosti tudi gospodarska smrt, kateri bode sledila smrt slovenstva. Gospodarsko neodvisen, svoboden kmet ja bil vedno največja protiutež potujčcvanja. Gospodarsko odvisen človek pa ne kaže proti potujčeva-nju one odporne sile, ki nam je vsekakor potrebna, ako hočemo obdržati svoj rod ob sinji Adriji. In zato že opazujemo žalostno dejstvo, da so se začeli klanjati italijanstvu predvsem oni sloji, ki so kolikor toliko odvisni. Trgovci, obrtniki itd, ki so še nedavno veljali za napredne in narodno-zavedne može in ki so bili jako užaljeni, ako je kdo dvomil o njihovi narodni zavednosti, so sc iz oportunizma zapisali v fašja, iz katerih širijo strup potujčevanja med ljudstvo. In ko vidi kmečko ljudstvo, da so se ti, ki so jih imeli za svoje najboljše, prodali, so udajo manj uvidevni med njimi in tako mine solidarnost in zvestoba do naroda. Kjer je enkrat ljulika zasejana, jo je težko izruvati. Najžalostnejše je pa to, da se dobijo med odpadniki celo pristaši inteligenčnih slojev. Poznamo n. pr. učitelja, ki je pred vojno trobil na debelo v narodni in sokolski rog, a je danes eden izmed prvih priganjačev fašizma med našim ljudstvom. Samo en stan je tam preko, ki je še ne-omadeževan in to je tako zaničevani »brez-domovinski in črni internacionalni« duhovniški stan. Edino duhovnik dela in se bori brez bojazni na napade, edino on je zagovornik in zadnje zatočišče našega ljudstva in jezika. Kadar ne bode tam več našega duhovništva, izračunamo lahko z gotovostjo, kdaj izgine iz Primorskega zadnji Slovenec. Dokler pa bode duhovnlštvo vršilo kakor doslej svojo dolžnost, gledamo lahko, sicer s strahom v srcu, a vseeno z nekim zaupanjem v negotovo bodočnost. Do asimilacije našega ljudstva z italijanskim pride pa šele tedaj, ako ne bode- nio mi v svobodni domovin! vršili svoje dolžnosti napram bratom tam preko. Nikdar in ob nobeni priliki ne srmemo pozabiti, da ječi v italijanskem robstvu do 700.000 naših rojakov, ki so telo našega telesa in kri našo krvi. Vedno moramo to naglašati v družini, na cesti, pri zabavi in prav posebno v šoli. Dolžnost naša je, da zvedo naši najmlajši o krivicah, ki nam jih dnevno zadajejo Italijani in dolžnost učiteljstva je, da vcepi v dušo malčkov ljubezen do svojih rojakov v robstvu, da jih tako usposobi v oporo bratom v boju zoper močnega sovražnika, ki ne pozna v svojem boju drugega kakor machiavellistična načela nasilja. Nam vsem pa mora preiti v meso in kri pesem, ki jo pojejo tam preko naši bratje: >... tam ob Piavi, tam so naše mejo, lam ob Piavi, tam je naša kri.« 5 vesti, -H Sklicanje parlamenta. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič in predsed-nik narodne tskupšč5ne Ljuba Jovanovič sta se končno sporazumela, da bo narodna skupščina sklicana ra 11. oktobra. -f Volivno varanj«. Demokratsl^ časopisje poroča, da je za župaaa v Rcgaski Slatini izvoljen demokrat Alojzij H"alf? in za podžupana somišljenih JDS Ivan Vid-gaj. Pr volitvah pa nobeden cd obeh ni ft-guriral na listi demokratske stranke. Pri volitvah kandidirajo na listi »gospodarske« stranke, po volitvah so pa — demokrati. Sram jih tega varanja volivcev nič ni! — Duh«miiSko vesti. Umeščen je bil v sredo 1. oktobra na župnijo Sv. Vid nad Cerknico Ivan Pucelj, doslej župni upravitelj istotam. — Nameščen je kot kaplan v šL Juriju pod Kumom novomašnik Jožef K r e i -ner. — I>r. 2®lger operiran. Na Dunaju je bil na ledvicah operiran univ. prof. dr. Ivan Zolger. Operacija so je posrečila in upamo, da bo velespoštovani g. profesor kmalu popolnoma okreval. — Imenovanje. Za referenta direkcije agrarne reforme v Ljubljani je imenovan vladni tajnik Stenico Mašič, za inšpektorja okrožnega urada v Ljubljani pa Anton Hatni. — Za višjega sodnega svetnika v Mariboru je imenovan Janko Guzelj, sodnik Josip Janša je premeščen iz Kamnika v Ljubljano. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je imenovan za sodnika dr. Rudolf Sajovic. — Odbor za Marijanski kongres še enkrat prosi vse zamudnike naj bi plačali izkaznico in preostalo vrnili saj do 15. t. m., ker bi sicer niti tedaj no mogli skleniti računov. Naj s tem prihranijo odboru nepotrebno pismeno opominjan jo in poštno stroške. — Pri volitvi župana v občini D. M. v Polju je bil izvoljen za župana odličen pristaš SLS delavske liste g. Franc Kukovica. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS. — Iz Prage. Dno 2. oktobra je napravil na tule. češki tehniki elektroinžinirski izpit s prav dobrim uspehom član Sadjarju«, se ne vrši dne 5. oktobra, temveč pozneje, kar se bo pravočasno objavilo. —■ Smrtna kosa. V Gradcu je nenadoma! umri ravnatelj rudnika Zagorje Trboveljske promogokopne družbe inž. Fran II e n t m a n. Pokopali ga bodo v pondeljek dopoldne ob 10. uri na župnem pokopališču v Trbovljah. — V Škofji Loki jo umrl lekarnar g. Ervin B u r d y c h. — V Mengšu je umrla gospa Marija Jenčič. — Naj v miru počivajol — Nesreča na železnici. Pri Šumetu, 12 km prerl Gružera, je skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka, ki je potegnila za seboj še sedem vagonov. Trije železničarji so težko ranjeni. Materialna škoda je velika. — Smrtna nesreča. V Belgradu sta v četrtek zvečer delavca Radovan Milosavljevie in Milan Stojkovič, ki sta bila zaposlena pri dozidavanju četrtega nadstropja na zgradbi telefonske centrale na Batal-džamiji, padla z odrom vred na cesto, kjer sta mrtva obležala. — Statistika Zagreba. V preteklem letu jo bilo registriranih v Zagrebu '.1069 porodov in 2534 smrtnih slučajev. — Samomor petnajstletne deklice v Osje* kil. Rejenka nekega osješkega čevljarja Irma Pappova je izvršila samomor. Vzrok samomora komaj petnajstletne deklico je neznan. — Kalco gladuje Svetolik Savi/, urednik >Balkana« v zaporu. Urednik >Balkana* Svetolik Savič jo moral v zapor zaradi deliklov, zagrešeniti pod prejšnjo vlado. Da so zapora izogne, je sklenil >gladovali<. Kako mož gladuje, nam pripoveduje belgrajska >Republi-ka<, ki pravi, da razen pečenke, kruha in določene porcije vinu no uživa prav ničesar. Tako štrajka mož že približno dva tedna. — Volkovi v Liki. Komaj jo nastopila jesen, žo so so v Liki zopet v velikem številu pojavili volkovi. Čx-ede zopet niso nikoli varno pred požrešnimi zvermi in skoro ne mine dan, da no bi volkovi raztrgali kake živali. Prebivalstvo nima orožja in si ne ve pomoči. Tu bo morala oblast poskrbeti, da se izvedejo proti volkovom veliki lovi. — Vprašanje novega fržnegs reda v Zagreba. Vlada jo te dni rešila načrt novega tržnega roda zagrebške mestne občine. Rešitev mestno upravo ni zadovoljila, ker država pač prepušča mestu tržno nadzorstvo in vso s tem zvezano dolžnosti, pridržuje pa si kaznovalno pravico. O vladni rešHtvi bo razpravljal občinski svet. —■ Nesreče. Na parni žagi Kobija Vladi-slava v Kozjem je delavca Perea Ivana zadel vagonoek in rnn zlomil desno nogo. Ponesrečeni jo bil prepeljan v bolnico v Brežice. — Pri gradbi hišice za transformator na Belem pri Senovem je zidar Veselic Anton padel z odra do 5 m globoko in si zlomil nogi in se poškodoval tudi ria glavi. Mož je bil takoj prepeljan v bolnieo v Krškem. — Ju:r-kovič Alo.iz, tes. vajenec z Ivanjeev se je vračal od svojega mojstra domov. Med potjo je hotel preskočiti neki jarek, pri tem pa ;je padel v jarek in si zlomil levo nogo. Moral je v bolnico v Gornjo Radgono. Vsem obrtnikom političnega, okraja Radovljica se naznanja, da se vrši v nedeljo 5. oktobra veliko obrtno zborovanje na Jesenicah pri Mesarju ob 2. uri popoldne. Ker se bo obravnavalo o novem obrtnem redu in tudi druge jako važne točke, jo udeležba za vsakega obrtnika obvezna. — Juhan. Iz priznalnili pisem: »Vsakdanja raba >Juhana<: me je trdno prepričala o njegovi izbornosti. Morem reči, da je izvrsten.« Marija M,, Ljubljana, Vidovdanska cesta. 6042 — Ogromno znižanje cen radi preveliko zaloge in zboljšanja valute vsemu oblačilnemu blagu, posebno zimskemu, kakor sukno za moške obleke in suknje, raglane, žensko modno volneno blago, velour za plašče, bar-hent, odeje i. dr. Velika prodaja ostankov po vsaki sprejemljivi ceni! — Manufaktura A. Potok ar, Ljubljana, poleg trga, pri zmajskem mostu. Prepričajte se! — Napjhnjenje vratu odstranite t. vztrajnim pitjem Radenske vode! 5934 š Savinjska železnica. Z velikim zadovoljstvom je sprejelo prebivalstvo Savinjske dolino vest, da začne s prvim oktobrom voziti ob 1.05 uri vlak iz Celja. Prosili bi še prometno ministrstvo, da proslavi jutranji vlak radi dijaštva za eno uro pozneje. Vlak pa, ki prihaja v Celje ob 11.05, naj bi prihajal v Celjo ob 10. uri. Tako bi bilo ustreženo vsem. š Mariborske vesti. »Straža« se upravičeno zgraža nad egiptovsko temo, ki vlada po sedaj razširjeni Marijini ulici. Čudne, da ravno Afcti-ijjao kav retn* m- avetljena niti z eno svetilko. Mestno električno podjetje ima hvaležno nalogo. — Zadruga sol>o«likarjev in črkoslikarjev javlja, da se vrši danes pred poldne v hotelu »Zamorec« oproščenje in vpisovanje učencev v to zadrugo. — Katoliško izobraževanlo društvo v Kr-čevini ima danes ob 4. popoldan redno mesečno predavanje v društvenih prostorih g. Po-žanko. Predaval bo tajnik SLS g. M. Krajnc. Po predavanju se vrši sestanek naših somišljenikov za Krčevino ter volitev novega krajevnega odbora. — Angleški tečaji se vrše v pondeljek in četrtek od po 17. do pol 8. zveč. š Večerni pouk na drž. trg. šoli v Mariboru prične za knjigovodstvo v torek ob 6.30, za srbohrvaščino v pondeljek ob 6.30, stenografijo v sredo ob 6.10, strojepis poljubno. Prijave se še sprejemajo. Primorske novice. p Duhovniške vesti. Od goriškega nadškofa sta bila imenovana za kn.-nadšk. duhovnega svetnika: Ivan Zupan, župnik v Hrenovkah, in Janez D e b e v e c, župnik v Budanjah. — Premeščen je Ivan B a 1 o h , vikar v Zagorju na Krasu, kot ekspozit v Ha-rije. Kruh se podraži v Trstu. Tržaška ko-tnisija za določitev krušnih cen je na svojem zadnjem sestanku priznala pekom, da morejo zvišati ceno navadnemu kruhu za 20 stolink, belemu pa za 10 stotink pri kilogramu. Kilogram navadnega kruha bo stal poslej 1.70 lire, belega pa 2 liri. Ostalo pecivo smejo peki prodajati po ceni, ki jo sami določijo. p Ušel je iz Idrije 28. julija Franc Mi-klavčič, čevljarski vajenec, star 15 let, 1.60 m visok, oblečen v črne hlače z belimi risi, rjav-kastozeleno suknjo, rjavo kapo. Prve tri dni so ga nekatere osebe videle v Ljubljani, potem ne več, nazaj tudi ni prišel. Ako bi ga kdo izsledil, se prosi, da sporoči njegovi materi, proti povrnilvi stroškov. — Marija Mi-klavčič, vdova, Niklova št. 572, Idrija, Julijska Benečija. LJufiljansKe mmm. Civ. ing. A. Štobi: O PROBLEMU MESTNE ELEKTRARNE. To je problem, ki ni več problem, ampak poglavje o blamaži mestne občine, oclnosno mestne elektrarne in ki zahteva, da se z vso energijo napravi red lam, kjer leži vir vseh napak, ki so jih je do sedaj storilo v tem vprašanju. Povem naravnost, da leži ta vir v vodstvu mestne elektrarne, katera ni kos rešitvi netežavnega vprašanja. Opozorim predvsem na blamažo, katero je doživela mestna občina z znanim elaboratom o izgraditvi medvodške vodne sile, na poznejši salto mortaie z razpisom razširitve kalorične centrale in sedaj na najnovejši \z-rodek, to je pogodba z družbo »Elektra«. Mestna občina se mora v tem vprašanju naslanjati na strokovne nasvete in priporočila vodstva mestne elektrarne in je zato kolikor toliko seveda nedolžna. Poznam dobro voljo g. župana dr. Periča, njegov precejšen trud, da v tem vprašanju po možnosti zadovolji potrebi prebivalstva, a ima to nesrečo, da ima na svoji strani tako nesrečne elektrotehnične posvetovalce, kakor je imel po potresu g. župan Hribar nesrečne arhitekte. Pogodba, katero hoče skleniti mestna občina z družbo »Elektra«, je naravnost unicum, naravnost klasičen primer, da je v vodstvu elektrarno nastopila popolna sterilnost in brezglav je. Pogodba se glasi na odjem ba-gatelne električne energije »do« 150 kilovatov od družbe »Elektra«. Že ta malenkostna množina bi morala v prevdarnem vodstvu roditi misel, da bi bilo 1k>1J pametno, bolj ekonomično in bolj enostavno, da mestna elektrarna postavi v sedanji elektrarni provizori-čen agregat od 200—300 Ks. Ze rabljene agregate to velikosti (lokomobila aliDiesel-inolor) je kaj lahko dobili; potrebno je le, da vodstvo elektrarne vzame tozadevne strokovne liste v roke ali da se obrne na znane tvrdke, ki imajo take že rabljene stroje na razpolago. Če se pa nadalje še upošteva cena, po kateri hoče družba »Elektra« vezati za dolgo dobo mestno občino za dobavo te minimalne energije, potem mora biti za navadnega računanja in ne baš strokovnjaka jasno, da napravi mestna občina po tej poti veliko neroi-nost. Mislim, da bi znalo sestaviti tak račun tudi vodstvo mestne elekrame, in če bi . s pobavilo le četrt ure s to mislijo, bi moralo zavreči to nerentabilno pogodbo. Točka pogodbe, ki govori o ceni kilovat-iie ure, je popolnoma nerazumljiva. Ali naj plača mestna občina »Elektri« isto ceno, kakor jo ona zaračunava konsumentu, ali namerava postaviti potem ceno konsumentu izdatno više, kakor je danes? V smislu pogodbo jo sklepati, da bo moral konsument plačevali tok od »Elektre« najmanj Din 8 za luč ali Din 6 za moč. To so cene, ki so popolnoma nesprejemljive in neopravičljive. Cene kilo-vatne uro »Elektre« so najmanj za- polovico predrage. Velike važnosti je tudi napetost prodane električne energije (6000 volt.), katera veže mestno občino. za bodočnost. Za mestno občino bi bilo edino sprejemljivo — če res pride do sklenitve to pogodbe, kux Bog varuj —, da odjema nizkonapetostno strmjo ia sicer 220 voltov za razsvetljavo in 380 voltov za moč. Gotovo je namreč, da bo projektirana hidroelektrična centrala na Savi, ki se bo najbrže v doglodnem času zgradila, vezana na 10.000 voltov visoke napetosti. Zato se ne smo diuies mestna elektrarna vezati na nobeno abnormalno napetost, ker bi bilo s tem pozneje otežkočeno vprašanje veliko naprave. Pogodba obsega v nadaljnih točkah naravnost nevarno obveznostS, katerih nočem v detajlu razlagati, ker sem prepričan, da se pogodba ne bo sprejela, ali vsaj ne v tej obliki. Omenil bi le n. pr.: Odškodninske obveznosti občine v primeru kršitve pogodbe, prepustitev gotovih konsumentov družbi »Elektra«. prioritetne pravice privatne družbe »Transformator« itd. V moralnem oziru je pa za občino naravnost škandalozno, da ona sklepa danes pogodbo z družbo, katero je pred nekaj meseci javno obtoževala nepravilnega postopanja pri tajnem polaganju kabla v palačo Kreditne banke in holela vsled tega nastopiti proti družbi sodno pot. Ne glede na vse te pomisleke pri sklepanju te ominozne pogodbe sa pa čudim mestni upravi, da ne razmišlja vsaj o ugodnejših ponudbah, katere so ji znane. Pisec tega članka je pred tremi meseci tedanjemu vladnemu komisarju g. dr. Krejčiju stavil ponudbo lastnika neke vodne moči, ki bi se zavezal oddajati električno energijo — v šestkratni množini »Elektre« — samo če se mestna občina zaveže sprejemati to strujo za dobo pet let. Dotični ponudnik bi zgradil v teku 8 mesecev centralo, prenesel električno energijo do Ljubljane in jo dal tu mestni elektrarni po izdatno nižji ceni na razpolago. Brez investicij, brez nesprejemljivih obveznosti glede konsumentov v Ljubljani in brez nerodnih posledic bi lahko sklenila mestna -'o-čina s tem ponudnikom dosti ugodnejšo pogodbo. Zakaj se to ni storilo, mi ni znano. Gotovo pa je, da bi morala mestna občina v tem oziru pravilneje zastopati interese prebivalstva in vprašanje rešiti na precizni in ekonomski gospodarski podlagi. Po mojem mnenju ima ta pogodba z družbo »Elektra« samo slabe in gospodarsko škodljive posledice za mestno občino, za katere je odgovorno edino vodstvo mestne elektrarne. G. županu pa v svoji skromni želji svetujem, da poveri reševanje takih problemov močem, ki bodo usposobljeni razvozljati to vprašanje z vidika moderno tehnike in raci- jonalnega gospodarstva. * *> * lj Minister dr. Kulovec v Ljubljani. Včeraj dopoldne se jo pripeljal v Ljubljano minister za poljedelstvo dr. Frane Kulovec iu so je udeležil kmetijskega posvetovanja, ki ga je sklicala Kmetijska družba. Zvečer se je g. minister udeležil sejo izvrševalnega odbora SLS, na kateri je poročal o delovanju vlade. Izvrševalui odbor jo popolnoma odobraval smernice zastopnikov SLS v sedanji vladi. lj Ata. Strašno lepo je včeraj popoldne solnce sijalo, ko so stopili tisti gospod, ki so danes za Topolavca, na hišni prag, zakrili oči z roko pred sol učnimi žarki in potem požmrk-nili v vežo: »Že gredo! Ze gredo!;: In res so šli. Tam od vogla sem so se zibali lepo počasi, kurzer Schritt, aber fest Ata. Cilinder so imeli na glavi, ovratnik fason »Vatermorder« in lep temen površnik. Ko so ata prišli na svoje mesto, kamor jih je peljalo lepo, ampak silno jezično dekle, so pristopili k mizi gospod, ki so sedaj za Topolavca. »Ata, kaj ne, heute Kaisenvein, kajne, Kaiservvein!« Pa so ata tako milo vzdihnili in rekli: »Ah, Kaiser-vvein, saj ni bilo nikogar v cerkvi! Pa tako lepo sem se bil napravil! Sehen Sie, gospod, k maši sem hotel iti danes, wissen Sie, zur Kaisermesse. Lepo sem se oblekel, ganz širni, vvissen Sie, pa sem čakal, ganz friseh rasiert, bitte sehr. Pa sem čakal in čakal, pa nikogar ni bilo. Ni bilo no gospoda doktor Bleivveisa, Gott hab' ihn selig. ne gospoda Laschana, ne gospoda Hribarja, in ne gospoda barom Hel-na, Exzellenz, bitte sehr. Prav nikogar ni bilo. Samo mežnar je prišel. Kaj hočemo z m«ž-narjem, mi? In vsega so krivi klerikalci, die-se verdammten Klerikaltzen. Ampak mi,« so udarili ob mizo, »mi se pa ne udarno, ampak še bomo pili Kaisenvein!« Pa so ga ata zvrnili v svetem ogorčenju en kozarček in še en kozarček. Ko so pa bili dovolj korajžni, so ; se poslovili z naročilom, naj gospod, ki so j zdaj za Topolavca, vendar že pokoljejo ue-! kaj »klerikalcev« in naj jih obesijo v dim tja | čez Veliko noč, da se črvi v njih ne bodo za-redili. Nato so vstali, so si posadili Krejčijev cilinder na glavo, glavo pa za »VatermOrder-je«, potem so jo pa sekali počasi, kurzer Schritt, aber fest, zum Maček, dem weltbe-ruhmten, tja za vodo. lj Poročil se bo danes na Viču g. Ernest Erjavec z gdčno Tinco A1 e š o v o. Mnogo sreče I lj Mladinska povska šola Cecilijinega društva za župnijo sv. Jakoba prične prihodnje dni zopet z rednim poukom. Zato vabimo mladino od 14. leta dalje, ki ima veselje do petja in hoče redno posečati pevske vaje, da se k temu pouku priglasi. Vpisovanje bo danes od 11—12 v pevski sobi šentjakobskega župnišča sv. Florijana ul, 18. Pouk je brezplačen ter se bo vršil vsak torek in petek od pol 7 do pol 8 zvečer.. lj Narodni praznik portugalske republike. Danes praznuje portugalska republika svoj narodni praznik v spomin proglašenja republike. Ljubljanski portugalski konzulat razobesi ob tej priliki raz svoj urad portugalsko državno zastavo. lj Smrt Ljubljančana v tujini. V Schwartzu na Tirolskem je umrl g. Franc Klemene iz Ljubljaue. Pred kakimi tridesetimi leti je bil prestavljen iz ljubljanske tobačne tovarne v Schwartz. N. p. v m.! lj Učitelji na konservatoriju. Na konser-vatoriju v Ljubljani so sprejeli in so dobili za čas študija dopust naslednji učitelji in učiteljice: Ivan Repovš, Josipina Cerne, Marija Kmet, Marija Lahajnar, Marija Artl, Ivana Klemene, Vida Rudolf, Sonja Klovar in Jožica šušteršič. lj Žepar na trgu. V petek dopoldne je nek žep«r izmaknil na trgu Mariji šuštarjevi iz košare listnico, v kateri je bilo okoli 400 kron. lj Zaston.j sc je vozil. Šofor Ivan Šmalc jo javil, da ga je najel neki podjeten Izletnik s katerim sta so peljala v Šiško, kjor sta južinala, od tam v Ljubljano in, ker je avtomobilska vožnja fun+u prijala, še v Domžale. Ko pa jo bilo treba plačati 610 Din vozarine, se je podjeten izletnik skujal in izginil. lj Mica KovaČTra se je pojavila v gostilni Alojzije Lekše v Rožni ulici v osebi ključavničarskega pomočnika Ivana Beliča. Izpil jo štiri steklenice piva in so nato po »francosko« poslovil. lj Policijsko ovvdbe. Včeraj je bilo vloženih i8 ovadb in sicer radi pijanosti 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cestno policijskega reda 12, radi lahko telesne poškodbe 1, radi goljufijo 1, radi neplačane vožnje in radi žaljenja stražo 1. lj Kavarna, restavracija in klet »Zvezda*. V kavarni Zvezda svira dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna d a m s k a kapela. V kleti prvovrstni salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. V kleti in restavraciji je na razpolago izborno vino, sveža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servirajo polovične porcije raznih svežih jedil. Trikrat na teden v restavraciji in kleli sveže morske ribe. 6046 Dopisi. Novo mesto. Proteklo sredo, L oktobra, je sprejelo Novo mesto novoimenovanega prosta g. Karola Čerina. Med vrsto mlajov ga jo pred kapitljem pričakovala množica meščanov. Novemu proštu so so poklonili zastopniki;-uradov-(razun pošte), daljo depu-tucije- Gerk-vemk in naših prosvetnih organizacij. Izjemo je dolalo mestno županstvo, ki ni poslalo nobenega reprezentahta. Za našega župana dr. Režka so pohodi Sokolov in prenašanje kakega člana sokolstva mnogo važnejše prilike, da jih imenom občino pozdravi, kot pa prihod cerkvenega dostojanstvenika. Sploh je pa že stara pesem, da novomeški župan rad ustreli kako nerodno. Stari očka Štembur so svojega zota sijajno npeljali v županske posle. Mirna peč. Zadevo glede naših občinskih volitev je veliki župan rešil tako, da so nam priznajo 3 glasovi, ki so bili »pogrošno« razveljavljeni, da pa po zakonu določa žreb, katera stranka bo imela večinski mandat. Dne 3. t. m. so je žrebanje vršilo in je odločilo v korist SLS. Število odbornikov jo sedaj sledeče SLS 13, SKS in JDS 12, toraj ima SLS absolutno večino. Volitev župana in svetovalcev bo 9. t. m. Kropa. V starem želozoobrfcnem trgu Kropa, ležečem, v romantičnem kotlu vzhodnega roba Jelovice, 50 minut od postaje Otoče, bodo v nedeljo 12. okt. odkrili bronast spomenik 28 padlim vojakom v vojni (izmed G50 Kroparjev!). Spored: ob 10. uri služba božja, nato kratki govori, žalostinke, deklamacije, poklon organizacij spominu | padlih članov, molitve za mrtve, odkritje spomenika. Povabljeni so vsi bivši vojaki in sorodniki padlih iz bližnje in daljnje okolice, posebno še izseljeni rojaki iz Krope, j Vlakov vozi dosti, za sluhotiie in invalidne goste bo več brezplačnih voz na razpolago j (z.j. ob 8. uri v Podnartu, za nazaj po dogovoru) in ker nudi Kropa prvovrstue zanlmivo-j sti, bo najlepše porabil čas, kdor pride 12. 1 oktobra v Kropo počastit padlo in pogledal zanimiv bronast spomenik (vlilo Strojne to-i varne v Ljubljani). Narodno gledališče v LJubljani. DRAMA: Začetek točao ob 8 zvečer. 5. oktobra nedelja Cyrano de Bergerac. Izven 6. oktobra pondeljek Paglavka. Red C, OPERA: Začetek ob pol 8 zvečer. 5. oktobra nedelja Cavalleria rusticana in V vodnjaku. Izvou. 7. oktobra torek Majska noč. Red D. Nocoj ob osmih se vrši v drami repriza slavne historične komedije Cyrano de Berge-j rac, ki je dosegla pri premijeri tako časten | uspeh. Predstava se vrši kot izven. Ob pol osmih pa se pojeta v operi enodejansltl operi: »V, vodnjaku« in »Cavalleria rusticana«. Vstopnice pri dnevni blagajni. V pondeljek je v drami »Paglavka« za red C. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno opozarja abonente, da vplačajo pri gledališki blagajni v dramskem gledališču II, obrok letošnjega abonmaja in to do 10. t m. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja 5. oktobra ob pol 8 zvečer otvo. ritvena predstava RAZBOJNIKI Sehiller-jeva drama v 5. dejanjih. Vstopnice se dobe od 10 do 12 dopoldne in popoldne od 4 naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (II. nadstropje). Narodno gledališče v Mariboru. Nedelja, 5. oktobra Pohujšanje v dolini šent-florijanski Abonma B. (Otvoritvena predstava v drami.) Kje govorijo esperaoto? O praktični uporabnosti esperanta kot mednarodnega jezika danes ne dvomijo več. Zanimanje za ta jezik je pa pri posamezniku odvisno od tega, kakšen dobiček mu bo prinašal. Eden največjih sedanjih svetovnih li-stov je zbral vse podatke, kako je esperanto danes razširjen in kako je praktično uporabljen. Dognal je tole: Števila esperantistov v vseh deželah nam statistika ne more podati, ker so esperantisti le deloma včlanjeni v krajevne, deželne in svetovne esperantistične organizacije. Zlasti svetovna organizacija je vsled svetovne vojske zelo trpela. Svoj sedež ima v Ženevi, njen cilj je dosega praktične uporabnosti esperanta v trgovini in prometu. Povsod tam, kjer so esperantisti, ustanavlja nekake esperantistične konzulate, ki jih upravljajo delegati (delegitoj). Njih naloga je precej ista, kakor jo imajo drugi konzuli: vsak esperantist, iz katerekoli države, se lahko obrne na vsakega delegata, katerekoli dežele, in vsak delegat mora esperantistu, ki se v tuji državi ne spozna, pomagati. Za vsakega, 1 ki pride v lujo deželo neznanega jezika, je seveda velikanske važnosti, če dobi koga, ki se z njim lahko razume in ki mu pomaga naprej. Tudi kdor hoče od doma ven — pa najsibo trgovec ali umetnik ali učenjak —i dobiti iz tuje dežele, s katero nima stikov, pojasnila ali posredovanje v dosego stanovskih stikov, se lahko z esperanto-pismom obrne na tamošnjega delegata in doseže to, česar bi sicer morebiti ne mogel, vsaj tako hitro in tako poceni ne. Takih esperanto-kon-zulatov je danes v 60 raznih deželah 1187. Samo v Češkoslovaški jih je 131 — izredno veliko —, v Nemčiji 190, na Francoskem. 124, v Angliji 107, Rumuniji 59, Italiji 44, Iloland-ski 43, Španiji 38, Poljski 38, Švedski 83, Švici 32, Bolgariji 31, Finski 30, Ogrski 26, Belgiji 23, Avstriji 21, v Jugoslaviji 17, Danski 12, Estonski 9, Norveški 8, Latviji 7, Por* tugalski 4, Litvi 3, v mestu Danzig (Gdansk) 2, v Saarskem ozemlju 2, na Grškem i, na Islandiji 1. Rusija je vsled svojih posebnih razmer izven običajnega esperantističnega ustroja, ima pa v 195 mestih esperantistična društva. V Severni in Južni Ameriki je 93 konzulatov, v Aziji 27 (8 na Japonskem), v Afriki 12, v Avstraliji in na Sandskih otokih 21. V največjih mestih so glavni in okrajni delegati; v Berlinu 17, v Londonu 10, New-yorku 11, Parizu 13. V krajih, kjer so delegati, si lahko pre^ pričan, da je kakšna esperantistična skupina, ali pa več, in da njene člane dobiš ali na zborovanju ali pa na določenih krajih, vidnih po zeleni esperanto-zvezdi in po napisu Esperanta Renkontejo (zbirališče ali shajališče esperantistov). Tako skupino dobiš tudi v krajih, kjer ni delegatov; saj ni povsod takih ljudi, ki bi mogli ali hoteli prevzeti službo, ki zahteva toliko časa in truda. Člani teh skupin pripadajo najrazličnejšim poklicem, in veliko je med njimi takih, ki tujcu zmeraj radi pomagajo. Skupine so samostojne ali ; pa pripadajo večjim zvezdam, kojih marsikatera obsega več dežel. Kdor se zanima za kaj posebnega in hočo stopiti v stik z enakimi, dobi povsod strokovne družbe: za književnost ln prosveto, verske družbe, za socialne zadeve, stanovske organizacije (delavci, policisti, poštni uradniki, železničarji, nčl-telji. zdravniki, stenografi itd), za šport ln mladinsko skrbstvo. Posebnega pomena so zveze slepih esperantistov, zastopane v 24 mostih po posebnih konzulih. Izdajajo esperanti-fstično časopise v pisavi slepcev; dragim težkim jezikom se ne bi mogli priučiti a s pomočjo lahkega esperanta se prav lahko udeležujejo življenja vseh narodov. Kdor misli na korist, ki jo Ima potom esperanta, naj nikdar no misli samo na priložnost občevanja z ljudmi, kojih jezika ne razume. O svojem stanu, v znanstvenih, socialnih ln dragih stvareh se lahko pouči iz domačih in tujih esporantlstičnih časopisov in začno lahko dopisovati s krogi, kamor mu je sicer pot popolnoma zaprta. V raznih deželah izhaja sedaj 58 časopisov v espe-rantu, ln sicer 38 narodnih in 20 mednarodnih ; Ne pečajo se samo z vprašanji esperantl-| stičnega gibanja, tomvoo prinašajo tndi drtt-I ge stvari; nekatero panoge imajo lastne stro-; kovne litse. Najvažnejša mednarodna časopisa sta: Uradno glasilo Universala Espo- 228.» ^COVBNEC 9ne s. oktoEra i92i, Stran 5. r&nto Asocio, izhajajoče z naslovom « E -sperunto« v Ženevi (od 1904 naprej), in pa v Kolnn izhajajoči «Esperanto Triumf on ta« (zmagoslavni esperanto), s prilogama »Tntrrnacio Komerco« (mednarodna trgovina) in z literarično < Revno« (revijo). V neki objavi U. E. A. so našteli 190 večjih in manjših oglasov iz najrazličnejših dežel in iz najrazličnejših strok, med njimi 72 od hotelov, sanatorijev in potniških pisarn, kjer govorijo esperanto. Z rastočim pomenom esperanta se število v esperanto-časopisih oglasujočil) se tvrdk seveda množi. 2 e sedaj lahko pišeš v espevantn na vsako večjo inozemsko tvrdko, ki ima le količkaj pomena v mednarodni kupčiji. Tudi če nima še takega dopisnika za esperanto, bo takoj preskrbela, da bo kdo pismo bral in odgovoril nanj. Mednarodni sejmi imajo v svojih fiejmskih nradih posebno pisarno za esperanto, ki dela v inozemstvu reklamo z lepaki in oglasi v esperantu. Na mednarodnih strokovnih zborovanjih jc število tistih, ki govorico esperanto, zmeraj večje. Zveza narodov dela na to, da bi postal esperanto mednarodni pomožni jezik. Prejšnji tozadervni nasveti so se izjalovili ob uporu Poincareja; tak nacionalist kakor je bil on gotovo ne moro pripustiti poleg francoščine še kakšnega drugega jezika. Čas gre pa preko take omejitve naprej. Vlade v večini držav sveta so se pričele zanimati za esperanto, esperanto pomenja učni predmet v zmeraj več javnih in zasebnih šolah, zlasti pa na trgovskih šolah. Najznamenitejše radio-družbe razširjajo najvažnejše govore že potom novega jezika, tako govor angleškega kralja oh priliki otvoritvo volcbritanske razstave v Wembleyn. Ko bo Evropa spet mirna, se bo medsebojno občevanje poživilo, in trgovec brez esperanta bo isto kakor trgovec brez telefona. Najboljši dokaz za važnost esperanta je Češkoslovaška, majhna država, a ima relativno največ konzulatov in jc tudi absolutno prva za Nemčijo. Če že s češčino ne gre, pa rajši z espe-rantoni kakor s katerimkoli drugim jezikom. Češka 131, Jugoslavija 17 konzulatov. Vabljiva in mikavna je JVCirim čokolada! Zanimivosti. BREZŽIČNA TELEFONIJA ŽUŽELK. Ko je profesor Hertz 1. 1885. odkril električne valove, ki so pozneje tvorili osnovo za ves poznejši razvoj brezžičnega brzo-java in telefona, je naz-val napravo za oddajanje in sprejemanje valov — anteno, ker ga je spominjala na antene ali tipalke žuželk. Vendar Hertz še oddaleč ni tedaj slutil, da se gotove vrste žuželk v resnici poslužujejo tega pripomočka za medsebojno brezžično razumevanje. Angleškemu učenjaku, profesorju Lonrence Horle-jn se je namreč posrečilo eksperimentalnim potom dokazati to dejstvo. Dalj časa so si namreč že belili glave, kako je mogoče, da mol-saiuec lahko prikliče samico na razdaljo več kilometrov. Razlagali so si najprej ta čudni pojav potoni zvočnih valov, da so namreč te tipalke občutljive za jako slabe glasove. Vendar eksperiment je pokazal nasprotno. Zaprli so samca v prostor, ki jo bil za glasove popolnoma neprodiren in vendar — samec jc reagiral na klice samice. Mislili so nato, da igra pri tem vonj kako vlogo, toda tudi to se jc izkazalo kot nemogoče. Sma.trali so že ta slučaj za nerazložljiv, ko se jc dogodil že bolj čuden slučaj, kateri je začudenje entomologov še bolj povečal. Odkrili so namreč, da je neki motulj-samica iz dnižine hombj-cidov, kateri jo bil rojen v zabojčku v hiši nekega naravoslovca v izrodi velemesta, mogel prizvati samca i« močvirnate okolice v hišo sredi cestnega vrvenja. Horlc-Jn je ob tem skrivnostnem slučaju prišlo na misel, da se morejo te čudovite zmožnosti žuželk razložiti na podlagi brezžičnega telefona. Z brezžičnim aparatom je prisluškoval gtiri mesece na kak pojav in res — zamogel 3e zaznali neko posebno brnenje in brenčanje, Med temi poizkusi so pa živalice natanko opazovali. Gotove vrste žuželk imajo, kakor so je to na sledeči poizkušnji dognalo, antene, katere v svoji funkciji odgovarjajo popolnoma antenam, kakršne se uporabljajo y radio-prometu. Če je samec oddaljen od samice, obrne ta svoje izredno občutljive antene na, različne strani sveta, da s tem dožene smer, po kateri more sprejemati poročilo samice. Ko je nekaj časa uporabljal svoje anteno, vzleti nenadoma v kolikor mogoče ravni črti proti mestu, kjer ga čaka njegova klicalka. Vendar niso ta opazovanja augle-gkega naravoslovca, tako osamljena v uara--vi, kot bi kdo mislil. Veliki poznavalec in opisovalec živali, Ernest ITiompson Reton, !je na podlagi svojih izkušenj zatrdil, da mora tudi volk imeti gotove vrste čut za lele-patijo, ker je enemu volku mogoče, da jih prikliče cclo krdelo, ne da bi pri tem upo-; rabil najmanjši glas. Tudi drage živali in posebno žuželke imajo najlwžc skrivnostne pripomočke za medsebojno razumevanje. Mogoče je, da nam bodo enkrat telepatske zmožnosti živali odkrile naše lastne takšne Bile, kakor so antene mola pokazale brezžično telefonijo našega časa. MOČ TEME. Tolstojeva igra je zasnovana na realistični 7.godbi veseljaškega kmetiškega uemanica, ki živi lahkomišljeno življenje in ne prepreči zločinov drugih ljudi, ko pa pod pritiskom položaja sam uniči mlado življenje, prisluhne svoji vesti, so pokesa in javno svojih grehov spove. Nikita, sin brezvestne grabežljiv-ke in omejenega, a poštenega očeta, služi pri bolehuem kmetu in zbudi strast njegove lepe, mlade žene. Žena zastrupi po nasvetu Ni-kitine matere svojega moža, mu ugrabi na smrtni postelji denar, ki ga Nikita spravi in se poroči s hlapcem. Bogati Nikita pa prične ljubavno razmerje s pastorko, bebasto debe-luško in zaduši svojega otroka v trenutku, ko uspe ženi privabiti snubce za pastorko. Zadeva je lepo urejena, Nikito pa skeli vest in med svatbo sklene, da se bo pred vso dražbo svatov spovedal ter to tudi stori. Tolstoj je porabil vso dramatično moč za mestoma brutalno realistiko drame; omejil se pa ni le na umetniško sivarjanje, ampak je podčrtal moralistično tendenco, tako da slabi na 1 urnost dejanja z dvignjenim prstom pridigarja , Naši igralci so zaživeli v kmeti škero okolju. Čeravno ni bilo nobene dosledno izvedeno vloge — začetne obljube se niso izpolnile —■ je bil večer dober. Režija g. Osipoviča ni imela mnogo posla: svatba v zadnji, sliki je bila sicer glasna, skupinskega življenja pa ni imela. Posamezne figure, posebno diletant-ski narednik, so motile dejanje. Bolnega kmeta je igral g. Rogcz prav primerno, ženo Anisjo ga Juvanova. Droben in v tipu omejen je bil Akim g. Šesta. Akulina ge Rogozove je bila v začetku surovo posrečena, njena iastamorfosa pa neverjetna. Ga Rakarjeva bi bila brez kariki ranih mest in dialelchiih lokalismov dober tip intrigantke. Vlogo Nikite je igral g. Levar, ki poseduje vse naravne odlike, poleg tega pa je edini govoril res lep jezik. Retorika se je redko pojavljala in le v jobovski sceni na slami in pri spovedi bi bila bolj poglobljena igra na mestu. Hlapca Mitriča je igral g. Cesar. — V celoti je bilo mnogo prirodnostl, mestoma premalo razumevanja in zato karikature. S ce nična slika je bila stereotipna, dvorišče z brezo (!) in oglom liiše celo za podeželski oder neprimerno. M. BLUCHER IN DIPLOMATI. V St. Cloucl pri Parizu so napravili pojedino; povabljeni so bili tja vsi v Parizu se nahajajoči višji generali in zastopniki vseh zavezniških držav; tako knez Mettcrnich, knez Hardenberg, grof Nesselrode itd. Ko so bile odpravljene že v^c mogoče napitnice, se je dvignil tudi pruski general Bliicher in je imel sledečo napitnico: Dvignem svoj kozarec s srčno željo, naj nam diplomati ne pokvarijo še enkrat vsega lega, kar so izv o je vale armade s svojo krvjo.« SE NISTA' RAZUMELA. Ko je skladatelj Karel Maria Wcber (1786 do 11,826) dokončal svojo opero >Freischtilz<, jo je poslal Beethovenu, hoteč zvedeti njegovo sodbo. Beethoven je skladbo pregledal in jo je poslal naaaj s kratijo pripombo in z nasvetom, naj Weber ne piše nobene opere več. Weber je bil pričakoval, da ga bo Beethoven pohvalil, in ga je zato ta odgovor precej ozlovoljiL Kmalu uato sta prišla z Beothove-nom slfupnj in \Veber ga je vprašal, če je njegov >Freischutz« res tako zanič, da mu je dal tak ljubezniv nasvet. >Tako zanič?« se je čudil Beethoven, »ne, prav narobe! Vaš Freischiitz je tako dober, da po mojih mislih ne boste zložili nobene take opere več.« POZNA SAMO SEBE. Mladi in majhni Madeleini v gledališču des Variet&; v Parizu je znanec čestital, ker se je njena sestra zaročila z mladim nadarjenim dramatikom. >Pa ga ne bo poročilalc je vzkliknila. > Zakaj pa ne?« Prijazno se je Madcleine nasmejala in je rekla: -»Moja sestra ni tako neumna, da bi vzela za moža človeka, ki je bil toliko bedast, da je proeil za njeno roko k UMETNIK. Josip Joaeliim (1831—1907) je bil velik umetnik na violini. Po nekem njegovem nastopu je bilo vse očarano; vsi so rekli, da je njegovo igranje neprekosljivo in da kaj takega še niso slišali. Več ljubiteljev glasbe je sedelo v gostilni in so hvalili Joachimovo igranje na vso moč. Trobentaču dragonskega polka je pa začelo to že presedati in se je odrezal: >No ja, igra že še. Pa ga na konja posadite in boste videli, kaj zna.< RAZDRTA ZAROKA V nekem listu smo brali: »Zaroko s policijskim nadzornikom Ikpendancem sem razdrla. Barbara Reling, Soest, 21. januarja 1924. '' — V isti številki, takoj za tem oglasom, je bil dragi oglas: >Za razdrlo zaroko z gospico Barbaro Reling in za neštete čestitke, ki sem jih ob tej priliki dobil, se na tem mestu kar nn.j-prisrčneje zahvaljujem. Pol. nadzornik Ikpen-idanc.c Morda ne veš, da so 5. oktobra 1780 napadle razjarjene ženske kraljevi dvor v Versailles; da je 5. oktobra 1908 postala Bolgarija kraljestvo, istega dne leta 1010 pa Portugalska republika; da so 6. oktobra 1870 priklopih Cerkveno, državo Italiji; da so 7. oktobra 1571 premagali kristjani Turke v pomorski bitki pri Lepantu; da je 7. oktobra 1908 anektirala Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino in da je malo manjkalo, pa bi bil že takrat izbruhnil svetovni požar; da je bil 9. oktobra 1813 rojen sloviti glasbenik Giuscppe Verdi (umrl 1901); da jc bila 9. oktobra 1874 ustanovljena Svetovna poštna zveza, da obhajamo torej letos petdesetletnico, o čemer je pa »Slovenec« žc v posebnem članku poročal. da je bil 10. oktobra 1861 rojen slavni polarni raziskovalec Fridtjol Nansen, ki se je odlikoval tudi pri odpravljanju ruskih vojnih ujetnikov v njih domovino in prav te dni zopet pri pogajanjih v Ženevi; da jc bil 11. okt. 1531 reformator Z\vingli ubit pri Kappelu v Švici; da je najzabavnejše čtivo še zmeraj kakšna lepa anekdota in da je prav te dni izšel tretji zvezek anekdot, ki ga dobiš povsod za par dinarjev in ki ti bo zmeraj zvest spremljevalec; da jc porabil »Zepp^lin* za vožnjo po Nemčiji in do Skandinavije 33 ur in pol in da je bil zmeraj v radio-zvezi z zemljo; ko bo šel v Ameriko, bo vzel seboj 801 kg pošte, žigosane z: Erste Zeppclin-Luftiahrt Europa-Ame-rika; toliko so poslali pisem in razglednic, da je teža 800 kg že davno preKoračena in da morajo vse nadaljnje pošiljatve odpraviti nazaj na pošiljavce; da so na progi Berlin—Hamburg žc davno vpeljali brezžično telefonijo iz vlaka ven in da so sc poskusi vselej dobro obnesli; da je na Ogrskem 180.000 državnih urad« nikov, ki jim izplačuje država 260 milijonov zlatih kron plače, dočim znašajo vsi državni dohodki samo 350 milijonov zlatih kron, da pa seveda uradniki niso nič krivi, pač pa uprava, ki ne zna dobiti pravih virov dohodkov; da je v Rakovicih na Češkem umrl slavn! češki tenor Karel Buriau v 54. letu starosti; da so bile v zadnjih tednih povsod na svetu velikanske povodnji, tako v Italiji, v južni Franciji, v Petrogradu in okolici, na Filipinih itd., itd.; da ima Italija pripravljenih 2000 vojnih aeroplanov in hidroplanov in da jih bo dobila tekom enega leta še 1000 zraven; da zapodi lahko pol tucata aeroplanov vso vahabitsko armado v beg; da so začeli Holandci z rednimi zračnimi vožnjami iz Holandske v Batavio, glavno mesto Jave, žc blizu Avstralije; nikdar pa ne smeš pozabiti, da je 8. oktober spominski dan našega nepozabnega Janeza Evangelista Kreka (umrl 8. okt. 1. 1917) in je najlepše, če počastiš njegov spomin s kakšnim dobrim delom v smislu njegovega plemenitega srca. ♦■HiaMaBHBBfflSisaflBaimaBBRBUBaig* H B g V zalogi prvovrstni ogljen papir pri ■ " Franc Bar, Ljubljana, G&nharjevo nabrežje S m ♦BBBHBBBBBaBBHBnHSfflaiBaEBflBKaBRS* — Katoličani in ameriški državni zavodi. I Nekateri ameriški protestantski krogi se silno boje, da ne bi zrastel v javnosti vpliv katoličanov. Kriče in obrekujejo, da se katoličani pola-ščajo državnih zavodov. Na to je odgovoril Ernst 0'Brien v nekem javnem govoru v De-troit, Mich.: Neka vladna ustanova je dejansko v katoliških rokah, ker vada ni sposobna, da bi jo vodila... To je naselbina ameriških gobavcev v Luisiani, kjer živi dober tisoč bolnikov pod — kontrolo katoliških sester. Nobeden izmed ob-rckovalcev katoličanstva se pač ne bo prijavil, da bi tvegal svoje življenje in šel streč gobavcem, kakor to delajo katoliške usmiljenkc iz ljubezni do Boga.< — Novi lordmaj or t Londonu. Po običajnem ceremonijelu so te dni volili v Londonu 736. lordmayorja. Izvoljen je bil sir I.ewis Bover. — Osebnost svetovnega šahisra dr. La-skerja. Znani prvak v šahovski igri dr. Ema-nuel Lasker se jo rodil 1868 v Nemčiji. Svetovno prvenstvo si je pridobil že L [1894., ko je premagal dotedanjega mojstra Steinitza. Potem so se vrstilo zmage po sledečem redu: 11896 v Petrogradu in Nurmbergu, 1899 v Londonu, 1900 v Parizu, 1909 v Petrogradu (tu. je delil prvo in drugo nagrado z Rubinsteinom), dokler ni lotos na turnirju v Newyorku porazil svetovnega šampiona Capablanca. Dr. Lasker je po zunanjosti in fizijognomiji podoben Trockemu, živi stalno v Berlinu in se bavi s filozofijo. Napisal je že več filozofskih študij o šahu. — Dežela pijancev. Kdo bi si bil mislil! Finska! Saj je to vendar dežela športa. Pa je tal:o. Uradna statistika pravi, da so v preteklih devetih mesecih zaradi pijanosti obsodili 48.034 oseb; ker ima Finska 3,400.000 ljudi, vidimo, da je bil vsak 23. Finec obsojen zaradi pijanosti. Najbrž je že najmanjši prestopek kazniv. — Jackie Coogan. Te dni se mudi v Rimu znani mali ameriški filmski igralec — devetletni Jackie Coogan. Mali mož potuje v spremstvu svojih staršev v Atene, kjer bo razdelil med armenske sirote ameriške darove. Jackie Coogan se zaveda svoje važnosti in nastopa samozavestno in živahno. V Rimu ga je sprejel v avdienci sv. oče in mu ob slovesu daroval svetinjo, ki nosi na eni strani podobo Matere božje, ua drugi pa podobo Pija XI. (Coogan je katoličan; njegova mati je Francozinja, oče pa Irec.) Malega moža je sprejel tudi ministrski predsednik Mussolini. Da so se za Jackieja zanimali časnikarji, je naravno. Jackie jih jc sprejel v hotelu de Russie, kjer sc je nastanil s svojimi starši. Na vsa vprašanja je odgovarjal zelo živahno in samozavestno. Na vprašanje, kaj mu je najbolj dopadlo v Rimu, je odgovoril, da Vatikan, kjer ga je sprejel sv. oče, se z njim pogovarjal in ga obdaril — Neuspeh londonske razstave. Razstavo v Wembleyu so hoteli predčasno zapreti, češ, saj imamo že tako dosti. Le v razstavo je bilo treba iti in obiskovalce pogledati, koliko jih je, pa je bil uspeh zagotovljen. Vendar so se zmotili. Dominioni pravijo, da so naredili tako malo kupčij, da ne bodo več razstavili. Nasprotno so pa vse kolonije za to, da se razstava ponovi, in pravijo vse brez izjeme, da bodo še razstavile. Vlada je obljubila 600.000 funtov podpore, plačljivih v dveh obrokih, in da bo treba več. Po dosedanjem številu Obiskovalcev računijo, da bo obiskalo razstavo do konca oktobra okoli 15 do 16 milijonov po-setnikov, ne pa 30 milijonov, kakor so pričakovali. Izračunjeuo pa je, da se bo razstava izplačala samo, če jo bo poselilo 30 milijonov liudi. Zato kljub dobri volji kolonij uspeh ne bo povoljen. Pa ne samo to; tudi sicer, pravijo, razstava ni izpolnila vseh upov. — Mussolini se vozi s hitrostjo 105 kilometrov. >Corriere della Serac piše, da je po-setil Mussolini Neapel in njegovo okolico. Določil je čas odhoda za vožnjo nazaj in sicer tako, da bi ga pripeljal vlak v Rim nazaj ob treh zjutraj. Pri ogledovanju se je pa zakasnil in je prišel prepozno na vlak za celo uro in en četrt. Vlakovodja, navdušen fašist, v Neaplu doma, je vedel, da bi bil Mussolini že ob treh rad spet v Jiimu. Takoj po vstopu v vlak je šel Mussolini spat, vlakovodja pa k stroju in je vozil s hitrostjo 105 km na uro, kar pomeni za Italijo doslej najhitrejšo vožnjo. Vlak je vozil tako hitro, da je prišel v Rim še 20 minut pred tremi. Ko so Mussolinija zbudili, kar ni mogel verjeti, da je že v Rimu. Poklical je vlakovodjo, mu je dal roko in mu je rekel: >Ti si res genialen sin te krasne dežele, ki jo obožujem-« Za vožnjo od Neapola do Rima je rabil vlak tri ure in 25 minut. — Italijanski časnikarji za svobodo tiska. Minoli teden je v Palermu zborovala Italijanska državna časnikarska zveza. Navzoči so bili zastopniki časnikarskih organizacij iz cele Italije in zastopane so bile vse politične stranke in skupine. Zbor je soglasno sprejel sklep, s katerim obsoja sedanji tiskovni zakon, ki ga je uveljavila fašistovska vlada; proti sta bila le dva glasova. Vsekakor zelo značilno znamenje, v kateri smeri se razvija javno mnenje v Italiji. — Gad v želodcu. V bolnišnici v Davosu je te dni umrla neka bolniška strežnica pod znaki težke bolezni v prebavilih. Pri raztele-senju so našli zdravniki v njenem želodcu živega gada, ki se je zagrizel v želodec. Nenavadni slučaj si razlagajo na ta hačin, da je strežnica kdaj srkala vodo naravnost iz kakega studenca na polju in pri tem požrla mla-dega gada. — Epohalna iznajdba v kabelski telegrafi ji. Prof. dr. Wagner v Berlinu, načelnik br-zojavnotehničnega poizkusnega urada, je poročal na sestanku prirodoslovcev v In o mostu o epohalni iznajdbi pri brzojavu s podmorskim kablom. Danes je mogoče po dolgem prekooceanskem kablu prav počasi bi-zojaviti. Po kablu med Evropo in Severno Ameriko se more n. pr. v eni minuti brzojaviti samo il80 črk, po mnogih kablih v Tihem oceanu pa še manj, t. j. komaj 100 besed. Prof. dr. VVagnerju pa se je posrečilo povečati hitrost v brzojavljenju na ;1000 do 1200 besed v minuti. Tehnično sredstvo, s katerim se je to doseglo, je nov kabelski tip s povečano samo-indukcijo in pa novi aparati za dajanje ia sprejemanje s pomočjo ojačevalnik strojev. Kakor se čuje, bo nemška atlantovska brzojavna družba preuredila brzojavno zvezo iz Nemčije v Severno Ameriko in v druge preko-morske dežele po novem sistemu. — Vlom v mavzolej. Kakor poročajo iz Merana, so vdrli neznani zlikovci v mavzolej v Schenni, v katerem se nahajajo sai-kofagi nadvojvode Ivana, grofice ineranske (bivša poštarjeva hčerka Ana Plochl iz Aussee-ja) ter njunega sina grofa Franca. lipovi so zlomih' enemu mrliču prst ter si prilastili prstan. Vlomilce so preplašili. Karabinijerji so prijeli par sumljivih oseb. Farina gegcniiber z rdečim lotosovim cvetom na etiketi je edino prava izvirna ko-lonjska voda svetovno prignane prve deslile-rije v Kolinu: Johann Maria Farina gegcniiber dem Juliehs Platz, Stran 6. SLOVENEC, Hne S. oktobra 192i\ šiev. 22ZL Dr. Joža Glonar? Historična gramatika slovenskega jezika. Pred 18 leti je V. Vondrak v uvodu prvega zvezka svoje »Primerjalne slovnice slovanskih jezikov« naštevajoč glavna slov-niška dela pri posameznih slovanskih narodih opomnil, da bi naj Slovenci smatrali za svojo »nacijonalno nalogo«, da dobijo zgodovino svojega jezika, zgodovinsko slovnico slovenščine. Ta opomin je zalegel in Von-drdkova želja se je začela izpolnjevati hitreje in preje, ko je mislil on sam in še marsikdo drugI, ki ga take reči zanimajo. Baš v ijosenski šolski dobi, ko je po naših knjigarnah največje povpraševanje po začetnicah Jnallh katekizmih in prvih Tačunlcah, se je med te početke učenosti iu šole zavalila tehtna slovenska knjiga, ki je v marsikaterem oziru višek slovenske učeuosti in šole: «Hi-6torična gramatika slovenskega jezika«, ki jo je spisal dr. Fr. Ramovš, redni profesor na vseučilišču v Ljublja ni. Človek vzame to knjigo s skromno zunanjostjo, toda tehtno vsebino z veselim pričakovanjem v roke, toda ko jo natančneje pregleda, ga prešine čnstvo, ki je nenavadna mešanica veselja in proze: knjiga šteje v velikem formatu 885 strani, in prinaša samo nauk o slovenskih samoglasnikih! Če je žo ta del — »Konzouantizem« — tako obsežen, kakšna Velika bo šele celotna gramatika, kadar bodo obdelani tudi njeni drugi doli! In če je žo zgodovina našega jezika tako obsežna, kaj naj potem porečemo o ljudeh, ki nam pravijo, da smo sploh narod brez zgodovine? Salobarde jim bomo rekli. Seveda so stvar kmalu pojasni. Takoj ha prvi strani nam mladi učenjak razloži, da ima naš jezik več konzonantov ko jih učijo naše početnice. Enoinšestdeset (pomisli 61) sem jih naštel; za vso to množico seveda ne zadostujejo črke naše običajne abecede — pred tako množico obnemore tudi Škrab-?ev sistem transkripcije — za njih označbo služijo posebne črke. (Med njimi mi je najbolj imponiral «uvularni R«, ki je edini oblikovan z veliko črko! Bo že nekaj prav posebnega!) Koliko bo šele število naših vo-kalov! Nalogo in pot svojega raziskavanja jc Ramovš orisal v uvodnih stavkih. «Histo-rična gramatika ima podati in pojasniti celoten razvoj jezikovnih glasov, oblik in njihovih zvez v govorne enote. Ta razvoj ima svojo najmlajšo stopnjo v današnji živi narodovi govorici; prejšnje stopnje moremo ugotoviti deloma na podlagi jezika, kakršnega nam podajajo starejši ohranjeni jezi' kovni spomeuiki, deloma pa 8 primerjanjem med posameznimi narečji, ki se ne razvijajo vzporedno in nam s svojim, zdaj izredno starinskimi zdaj zopet bujno razvitimi pojavi ustvarjajo posamezne člene razvojne Verige. Za določitev prvih Stadijev samostojnega razvoja ostane kot edino sredstvo primerjanje s sorodnimi jeziki, ugotavljanje razmerja do dognane, več ali manj še enotne stopnje teh sorodnikov in pa splošni zgodovinski podatki. Tako delo zahteva torej, da najprej izčrpamo vse jezikovne spomeniko in da ugotovimo razvojni Stadij vseh živečih narečij, nato pa določimo jezikovna dejstva iter jih razložimo.« Res obsega zaznamek virov, iz katerih 3e zajeto gradivo za to knjigo, celih osem strani in sega časovno nazaj do 1. 1000 ko so bili napisani brižinski spomeniki, najstarejša obsežna priča našega jezika. Starejša literatura je izčrpana ravno zaradi troje pomenijivosti v celoti. Da je prišel do •raznih protestantskih tiskov, jo pisatelj že pred vojsko prepotoval Nemčijo in Dansko, kjer je delal izpiske iz starejših slovenskih knjig, ki drugod niso ohranjeno. Poto-,vanje v London, kjer se v biblioteki britanskega muzeja hrani Kreljeva «Otro-čja biblija« iz 1. 1566, mu je prihranila izredna postrežljivost mladega angleškega, učenjaka; naš prijatelj N. B. J o p s o n , profesor za slovansko jezikoslovje na londonski univerzi, jo je kratkomalo prepisal in ta prepis poslal v Ljubljano. Konzonante samo obravnava pisatelj po posameznih sorodnih skupinah. Tako jo n. pr. našemu trojnemu «l-u« (debelemu srednjemu in mehkemu), zaradi katerega so je pri nas potočilo že toliko črnila, posvečena kar prva skupina; pisatelj obravnava usodo teh glasov v 41 poglavjih na 70 straneh! Tako bo glede tega glasu sedaj vendar enkrat menda — causa finita! Vsaj za one, ki so dostopni argumentom! V vsaki skupini pa obravnava najprej nje usodo v praslovcn-ščini, nato v prvotni slovanščini in končno po naših različnih narečjih. Končna poglavja 199. — 204. obravnavajo pojave, ki so raznim konzonantskim skupinam več ali manj skupni, kakor n. pr. asimilacija, diferenciacija, disimilacija, redukcija, pristop in metateza. Posamezne monografije; tako govori Ramovš n. pr. o prekmurskem instru-mentalu »ženouv« na osmih straneh in o izvoru besede »prešuštvo« (po njegovem je »prešestvo« pravilno!) na štirih. Iz končnega registra lahko posnamemo, da se obravnava v tej knjigi kakih 2000 slo- venskih besed, pri katerih je razložena njih etimologija alt pa njih včasih zolo nenavadna glasovna oblika. Ker so vse te besedo v registra alfabetično urejene, jih tndl nestrokovnjak lahko v knjigi hitro najde. Ista velja o številnih osebnih (svetniških) imenih, priimkih ln krajevnih imenih, ki jih je razloženih v tem zvezku nad 400! Kako bi no zanimalo izvedeti n. pr. odkod izhajajo imena kakor Brecelj, Habjan, Herič, Jane, Jerič, Korončič, Misia, Omerza, Štembov, Sritof, TJcakar, Ušaj, Ušeničnik itd. ali n. pr. krajevna: Artižavas, Belsko, Biljana, Bovc, Bujc, Celje, čanjče, Dobeno, Godovič, Huje, Idrija, Jeprca, KlevevŽ, Lastigovee, Mokronog, Naborjet, Okoslavci, Predosle, Ratito-vec. Stična, Šempas, Tomišelj, Utik, Vikrče, Žilja, Žužemberk, da imenujemo vsaj po eno iz vsake črke! Takim pravim — tolle, lege! Celotno delo bo obsegalo šo sest knjig: 1. Uvod o postanku individualnosti slovenskega jezika, zgodovini slovenske slovnice in grafike, o virih in strokovni literaturi, opis glasov; II. Vokalizom; III. Akcent; IV. Oblikoslovje; V. Sintakso; VI. Dialoktologijo z dodatkom: Zgodovino slovenskega knjižnega jezika. V resnici ogromou program — toda Ramovš je s prvim zvezkom pokazal, da mu je kos. Knjiga dela vso čast slovenski znanosti in tiskarski spretnosti; v slovanski filologijl ln v sorodnih disciplinah ji. je trajno zagotovljeno odlično mesto. Ko se jo i>ripravljala, so nam drugI stavili za nacionaluio nalogo, da naj izide, sedaj ko je začela izhajati, jo naša častna naloga, da sežemo po njej. Čim več bo našla med našim rodoljubnim občinstvom kupcev, tem lažje sc bo nadaljevala iu leni prej bo končana. Občni i\m Ljudskega odra v Ljubljani dne 25. septembra 1324. Po nagovoru predsednika, ki se je med dragim spominjal tudi uinrle članice gdč. Sei-fertove, je sledilo tajniško poročilo. Ljudski oder šteje 85 članov, 11 članic, 12 kandidatov in 2 kandidatinji; skupaj torej 60 oseb. Naraslo je število članov od lanskega občnega zbora za 26 oseb. Odborovih sej je bilo tekom leta 13. Iger je Ljudski oder uprizoril 16. Ker niuiata oder in dvorana primerne kurj ^o, je moral radi nastalega mraza s predstavami prekiniti od decembra do februarja. Med '---m časom je uprizoril nekatere igre v Rokodelskem domu in v Mostah. Med poletnim premorom je gostoval Ljudski oder v Preddvoru na Gorenjskem in v Logatcu. Razen tega s>o pomagali v prostem času člani Ljudskega odra pri dramskih odsekih v Hrušici, v Mostah in v Rokodelskem domu. Važnih dopisov je rešil 173 in nebroj druge korespondence glede izposojevanja iger, garderobe in drujih informacij. Iger je izposodil 351, garderobo pa 89 strankam. Igre je izposojeval tudi izven Slovenije in sicer v Belgrad, na Hrvatsko, zasedeno Primorje in Koroško ter v Ne.u-čijo. Naročil si je >Dom in Svet« in >Mladi-ko«. Razmere med Narodnim gledališčem ln Ljudskim odrom so ostale neizpremenjene ia prijateljske. K predstavam na podeželskih odrih >Quo vadiš?« in »Pasijon« v Radovljici, na Jesenicah in Šmartno pri Litiji, je odposlal svoje zastopnike-kritike. 25. maja je bil skupni izlet, katerega so se udeležili do malega vsi člani. Dramatična šola je trajala tri mesece. Predavali so gg.: predsednik Ve-likonja, prof. Gruden in Potokar v 21 predavanjih. Sestanka vseh članov sta se vršila dva. Med letom je izstopil iz odbora radi obolelosti g. prof. Gruden, na njegovo mesto pa jo bil poklican njegov namestnik g. Bivic, Nabavil je devet novih iger, poleg tega pa prepisal in pomnožil več iger, ki jih do sedaj ni imel v arhivu, kakor tudi nakupil v založbah. Knjižnica se je pomnožila tekom leta za 193 izvodov. Denarnega prometa je imel Ljudski oder v preteklem letu 136.132.52 Din. Čisti preostanek znaša 290.02 Din. Iz podpornega sklada so dobili trije člani podpore v skupnem znesku 1000 Din. Iz gospodarjevega poročila je bilo posneti, da si je Ljudski oder nabavil precejšnjo število inventarja, zlasti rekvizit za igro >Quo vadiš?«. Predsednik Velikonja poroča, da gleda Ljudski oder s ponosom na preteklo sezono. Držeč se resolucij katoliškega shoda "je pazil na to, da poda Tes dobre in dobro igrane predstave. Vprizoritev igre »Quo vadiš,«, ki je zahtevala mnogo truda, požrtvovalnosti od vseh sodelujočih, dalje ponovitev »Pasijoua«, ki se je predstavljal na izrečno željo občinstva, vse to so bile najsvetlejše točke letošnjih uspehov. In tudi dežela je dala temu delu sliko; igrali so po deželi >Pasijon« in >Quo vadiš?«. Ljudski oder je povsod pomagal društvom bodisi z nasveti, bodisi z delom. Slik z deželo je živahen, o tem priča tajniško poročilo, toda reči moram, da se večina naših društev še ne zaveda vseh dolžnosti, ki jih ima do cenlrale. O tem priča šibki sklad za prirejanje iger, kajti vsi letošnji prispevki društev ne bi pokrili stroškov za eno novo igro. In koliko zahtevajo društva od Liudske- » ga odral S pohvalo moram omeniti veliko r vnemo in požrtvovalnostjo igralskega in režiserskega zbora. Z Viča in Most so prihajali ob vsakem vremenu in pozno v poč, samo da je mogel Ljudski oder delovati. Odbor je tudi ob vsaki priliki izkušal iti članom na roko; diskretnost zahteva, da ne naštevam vseh primerov, ko je odbor Ljudskega odra z uspehom zastopal koristi članov v zasebnem življenju, v slučaju potrebe in nesrečo tudi gmotno izkušal olajšati članom njihove prilike. Prav tako jo bil v stalnem stilni s clani-vojaki in zabeležiti moramo vecelo dejstvo, da jim je ob vrnitvi prva pot v pisarno Ljudskega odra. Da se poglobi igralsko znanje članom, se je vršila po zimi, ko žalibog radi mrzle dvorane ni bilo mogoča igrati, dramatična šola, ki jo je stalno obiskovalo vsaj polovico članov. Da postane Ljudski oder res centrala za vse društvene dramatične prireditve v smislu mojih izvajanj na katoliškem shodu, bo treba razčistiti razmerje do Orlov in clo Krekove mladine. Tudi tu upamo, da se bo stvar dala tako sporazumno urediti, da bodo imele našo organizacije od tega samo hasek. V letošnji sezoni imamo na programu nekaj novih iger, nekaj jih pa še pripravljamo. Upamo, da bomo obenem z mariborskim >Ljud-skim odrom« mogli zadostiti vsem potrebam i naših dramatičnih odsekov po deželi. Dovolile, da se nu koncu zahvalim za ves trud in zvesto sodelovanje odboru, iki je celo leto opravljal Ljudski oder. Koliko nevidnega, mučnega in pitnega dela je bilo treba izvršiti, posebno pa gre zahvala za ves trud blagajniku in vodji pisarne g. Kramaršiču. Gg, revizorja LindiČ iu Marolt poročala, da sla pregledala blagajno in vse knjige in našla vrt c v najlepšem redu ter predlagata, da .so izreče dosedanjemu odboru absolulorij. Na lo poroča šo zastopnik in tajnik Prosvetue zveze g. Hafner, da je pregledal vse poslovne knjige, inventarje, garderobo in arhiv ter rasel vso v vzornem redu in čestita odboru za njegovo izborno delo in požrtvovalnost. Ko jc dal Ljudskemu odra še nekatere smernice in navodila, predlaga naj se izreče odbora absolulorij s pohvalo. Soglasno sprejeto. V odbor so bili soglasno izvoljeni: za predsednika g. Narte Velikonja, za odbornike gg.: Bivic, Kramaršič, Nagode, Novak, Potokar, Poženel in Vrančič, za namestnika gg.: Gajela in Starič, za revizorja pa gg. Pengov in Stare. Sprejeti so bili nastopni predlogi: I. Izvršujoč smernice katoliškega shoda in navodil Prosvetne zveze, dalje radi boljše discipline pri izposojevanju iger in garderobe, se slavi Prosvetni zvezi za odobritev na občnem zboru predlog, naj sklene, da sme Ljudski oder izsposojevati le dramatičnim odsekom pri P. Z. včlanjenih društev in le tam, kjer takega društva ni, drugim našim društvom. — II. Če društvo dvakrat neredno1 vrne izposojeno igro ali garderobo, se mu za tekočo sezono odreče nadaljno izposojevanje. Umetniška šola društva »Probuda«. Šolski odsek društva »Probuda« je to šolo na temelju dosedanjih izkustev na novo organiziral na sledeči način: Šola se deli na tri oddelke in to: A) Oddelek za figuralno risanje (glava iu akt) s predavanji: anatomija, tehniško risanjo (geom. risanje, projekcijski nauk in konstruktivna perspektiva), oblikoslovje (slogoslovje) in zgodovina umetnosti. — B) Oddelek za umetno-obrtno strokovno risanjo (risanje načrtov za umetno vezenje, sobno slikarstvo, intarzije, keramike itd.) s predavanji: tehniško risanje (kakor gori), oblikoslovje, zgodovina umetnosti in narodna ornamentika. — C) Pripravljalni oddelek za oddelot ! za začetnike (risanje po modelih in geom. risanje, vkolikor je potrebno za razumevanje geom. oblik). — Poleg teh oddelkov bodo na šoli tudi letos specijalni tečaji in sicer D) Grafika, E) Fotografija, F. M a 1 a p 1 a s t i k a», G) N a r o d n a o r n a-m e n t i k a in H) tečaj za usnjerez. Za redne učence so predavanja dotične skupino obvezna. Učna doba je določena za oddelke A in B na 4 leta, za oddelek C na 1 leto, za tečaje D—H na dve leti. Dosedanjim učencem se všteje dosedanja učna doba. Poleg rednih učencev se bodo sprejemali tudi izredni k vsakemu predmetu oz. tečaju po svobodni izberi. Pouk bodo vodili sledeči gospodje: Figuralno risanje: Matej Sternen in Mirko Šubič, Um.-obrtno strok, risanje: M. šubič, Tehniško risanje: Anton Sever, Risanje po modelih Fran Ančik, Zgodovino umet-j nosti: Davorin Volavšek, Anatomijo: M. Šu-i bič, Oblikoslovje M. gubic, Narodno orna-mentiko: Maksim Gaspari, Grafiko Saša Šantel in M. Šubic, Fotografijo Fran Vesel, Malo plastiko: A. Sever in Usnjerez: Drago Vahtar. — Za tečaje: Grafika, Narodna ornamentika in Usnjerez se zahteva primerno predznanje v risanju. Vpisovanje sc bo vršilo, kakor že javljeno, v dneh 6. in 7. oktobra j od 18.-19. ure in 8. oktobra od 16.—18. ure i v risalnici na Tehn. srednji šoli (mezz. štev. | 11.) Tam se bodo objavilo tudi vse ostale po-! drobnosli. — Ravnatelj U. s. dr. ^Probuda«: A. Sever, 1. r. | CoSoiKiIbo CeyIon Test t Prosvetna zveza. TEČAJI IN PREDA VANJA- Juzikovnl pouk bo nudila tudi letoa Prosvetna zveza, ako Be priglasi zadostno število obiskovalcev. Prijave sprejema (ust-meno ali pismeno) pisarna, MikloSičeva e. 7, pritličje (odprta vsak delavnik od 9.—12 ura in od 2.-5.) in sicer za jezike: Hrbohrvat-ski, angleški, francoski, italijanski, nemški in ruski. Otvorijo se tečaji, za katere bo dosti priglašencev, še ta mesec. Natančnejše pogoje pove pisarna, ki sprejema priglase do 20. oktobra. Ljudska predavanja Prosvetne zveze se bodo vršila od oktobra do aprila, skioptlčna v Unionu, druga poleg v Akademskem domu. Največ bodo obravnavala letos domo-vinoznanstvo, s posebnim ozirom na obmejne kraje, odtrgane s silo od naše domovine. 1. predavanjo bo 24. oktobra (petek ob 8. uri zvečer v Unionu): Prva doba naše svobode. Potem bo vsak L in & petek v mesecu predavanje, namenjeno najširšim slojem, zlasti članom prosvetnih organizacij. Zato prosimo prosvetne organizacije, da o tem obvesto svoje člane in ob teh ve-čerih same ne prirejajo ničesar. 8. oktobra (v sredo) ob poldesetih dopoldne bo v Akad. domu občni zbor Prosvetne zvezo. Dostop imajo zastopniki društev lo vabljenih organizacij, pismeno pooblaščeni zastopniki včlanjenih društev in okrajev volijo. Kjer še nimate poslovnika, poslovnih knjig, članskih izkaznic, znakov, dolg na članarini ali Vestniku, do 8. oktobra ali pa ta dan pridite v pisarno na Miklošičevi cesti 7. in storite svojo dolžnost. Pisarna ima tudi Poročilo o 5. katol. shodu za društva naprodaj. Sprejema naročila kakršnihkoli društvenih potrebščin, zlasti za knjižnico. Udeležba na občnem zboru je obvezna za odbornike zveze in zastopnike vseh včlanjenih društev in organizacij. Tajništvo Prosvetne zveze. Cerkveni vestnik. č Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima v torek, 7. t. m. ob pol 7. zjutraj ev. mašo in skupno sv. obhajilo, zvečer pa ob 5. prvi' shod. c II. Vnanja Marijina kongregacija (go* spodičen) pri uršulinkah naznanja 6vojim članicam, da ima danes svoj običajen shod popoldne o'o 2. uri. Pridite vse! — Odbor. [i vestnik. Kovomeško-črnomaljska podružnica Slomškove zvcie ima svoje oktobersko zborovanje v Doberai?u dne 11. t. m. okoli 10. ure ob vsakem vremenu. Iz Trebnjega se odpeljemo z vozom. Na dnevnem redu sta dve predavanji, poročila in petje. Za kosilo se prijavite tov. Borisu Gradu. Podporni člani in prijatelji iskreno vabljeni! Načelnik. 1 je vsled »vole dobre atome in Izredne Ijrdofnosfl nujcrncJSl. Rokodelski dom v Ljubljani. Kakor draga leta, bodo tudi letos v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, vsak pondeljek poljudna predavanja. Jutri 6. t m« bo predaval g. Franc G a b r o v š e k o znamenitostih s svojega potovanja v inozemstvo zlasti z ozirom na obrtne razmere. Vstop k predavanju je prost. Pričetek točno ob pol osmih zvečer. Stolna prosvela ima drevi ob šestih v Jugoslovanski tiskarni redni občni zbor. Člani, udeležite se ga polnoštevilno, ker je na dnevnem redu tudi izprememba pravil. O važnosti prosvetnega dela in organizacije govori naš g. župnik kanonik dr. Klinar. Frančiškanska prosveta ima v torek 7. oktobra ob osmih zvečer predavanje: >Kaj vemo o ciganih.« Govori znan in priljubljen govornik. V sredo ob osmih ima pa odbor sejo. Odborniki naj se snidejo polnoštevilno. Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima danes zvečer ob 6. uri v družbeni cerkvi redni mesečni shod. Prosimo, polnoštevilno ! Slov. krši. ženska zveza ima svojo izredno sejo v pondeljek ob 5. v Jugoslovanski tiskarni. — Predsednik. Lom. V nedeljo 5. oktobra po litanijah se vrši v društvo protialkoholno predavanje s sldoptičnimi slikami. U druženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane k ogledu elektrarne v Žireh, kateri se vrši v torek dne 7. t. m. Odhod ob 11.40. uri z gorenjskim vlakom, za prevoz je preskrbljeno, vrnitev še isti dan zvečer. Prijave sprejema tajnik Sekcije ing. Mencinger na gradbeni direkciji do pondeljka ob 14. urL n Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nastavljenk naznanja, da bo imela zopet redna predavanja vsako drugo sredo v mesecu. Prvo predavanje bo v sredo dne 8. okt. ob pol 8 zvečer. Predava g. vikar Koretič. Vljudno ste vabljene vse članice in tudi druge pripeljite s seboj. — Predsednica. Poizvedovanja. UttMiUttUtMUMtliUiMitMUlUUlclUUM Izgubila se je v petek usnjata denarnica z večjo vsoto denarja. Ker izgubiteljiea težko pogreša izgubljeni denar se prosi pošten naj-i ' diteli. da ua vrne v naši unravv Gosp odarstvo Kmetijsko posvetovanje, Včeraj se je vršilo v vseučiliški dvorani, kjer je jiekdaj zboroval deželni zbor kranjr eki, važno kmetijsko posvetovanje. Posvetovanje je na pobudo kmetijskega ministra dr. Kulovca sklicala in — priznati moramo — tudi skrbno in vsestransko pripravila Kmetijska družba, zlasti njen podpredsednik in sedanji komisar prof. E. J a r c. Udeležilo se je posvetovanja nad 50 kmečkih posestnikov, vseh panog kmetijskih strokovnjakov in zastopnikov kmetijskih in zadružnih organizacij. Ob 11. uri je naravnost s kolodvora dospel na posvetovanje tudi sam poljedelski minister dr. Kulovec, ki je dopoldan in cel popoldan prisostvoval posvetovanju in sa udeleževal živahne in zelo stvarne debate, ki se je razvijala po referatih. Program posvetovanja je bil tako sestavljen, da so bile v devetih referatih obdelane vse panoge slovenskega kmetijstva in obenem najbolj aktualna vprašanja, ki zadevajo po-vzdigo, modernim zahtevani odgovarjajoči napredek in najracionalnejšo organizacijo kmečkega gospodarstva. Referati so bili sledeči: Vprašanje plemenske živine in organizacija pospeševanja živinoreje in prašičereje sta obdelala pot. učitelj M. Zupane in inštruktor A. Krištof, mlekarstvo pa A. Pevc. O konjereji je referiral veterinar Fr. Čeme. Dopoldan je bil še na vrsti svetnik Trampuš s predavanjem o rastlinskih škodljivcih. Ker so se vsi navzoči zelo živahno udeleževali debate, je bilo dopoldansko posvetovanje od S. do pol 13. s tem izpol-Ijeno. Popoldan ob 14 in četrt dalje so sledili referati: inž. Laha o gnojenju in obdelovanju zemlje, inž. Mikuža o semenosejstvu, inž. Turka o travništvu in svetnika Rohrmana o pospeševanju kmetijskega pouka. Poleg referatov strokovnjakov so pri debati sodelovali še drugi odlični strokovnjaki in znanstveniki. Naj le navajamo vseučiliskega procesorja dr. Jesenka, ravnatelja Zrnavca, šefa obeh oddelkov za kmetijstvo inž. Zidan-ška m Sancina. Poljedelski minister je na prisrčne pozdrave ob vstopu v dvorano odgovarjal, da ga veseli zlasti dejstvo, da more pozdraviti to zborovanje v dvorani bivšega deželnega zbora, v kateri se je prvič krepko in energično začela organizacija našega gospodarstva na demokratičnih temeljih in v kateri so se sklepali zakoni, ki so dali močne impulze in nove ttneri za razvoj kmečkega gospodarstva. In res je to posvetovanje z resnimi in i vztrajnimi, skoro osem ur trajajočimi, vseskozi stvarnimi razpravami prineslo živ občutek, kako nam zlasti za kmečko gospodarstvo, za nujna in neodločna gospodarska vprašanja manjka avtonomne korporacije kakor je bil nekdanji deželni zbor. Jasno se je pokazalo pri tem prvem kmetijskem posvetovanju, da kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji Is predolgo že mora pogrešati iniciative, zastopstva in vodstva avtonomnega pokrajinskega zbora ali vsaj kmetijske zbornice. Med debato je minister opozoril na krivico, ki se godi kmečkemu stanu v dvojnem oziru, da ni zanj na razpolago milijardni kredit Narodne, banke, ki služi izključno trgovini ,industriji in obrti in da so bili v proračunih dosedaj za potrebe poljedelstva naravnost neznatni krediti. Zagotovil je, da je že potrebno ukrenil ter da bo na teh ukrepih tudi vztrajal, da se krnica v teh ozirih popravi. Napravljen je že osnutek za osrednjo zadružno banko, katere naloga bo kriti potrebo poljedelskega kredita. Ta načrt se bo predložil najbrže skupno z enotnim zadružnim zakonom takoj narodni skupščini. Proračun poljedelskega ministrstva, glaseč na 800 milijonov dinarjev bo gotovo sprejet vsaj s 500 milijoni. S tem proračunom je poleg drugega za Slovenijo zasigurana tudi prepotrebna mlekarska šola. V prihodnjih številkah bomo prinesli iz referatov izvlečke, kakor tudi najvažnejše iz diskusije. sejem ¥ Ljubljani. Po nekaterih krajih Slovenije, zlasti po Gorenjskem in po štajerskem je letos jako dobra sadna letina. Da bi se našim sadjarjem olajšala kupčija z zimskim namiznim sadjem, se je odločilo tukajšnje Sadjarsko in vrtnarsko društvo s sodelovanjem urada velesejma in s podporo ministrstva za kmetijstvo prirediti v dneh 18.—20. t. m. na velescjmišču v Ljubljani velik sadni sejem. To bi bilo nekaj novega in doslej vsaj pri nas neobičajnega, Kljub temu pa se je nadejati, da se bo obneslo, ker je zanimanje za naše sadje precejšnje zlasti v jugu nase države, kjer manjka zlasti zimskih jabolk, pa tudi v sosednjem inozemstvu. Zakaj bi enkrat ne poizkusili prirediti kupčijo z lepim izbranim zimskim sadjem tako, da bi producenti postavili na sejem vzorce od blaga, ki ga imajo na prodaj. In zakaj ne bi porabniki in večji sadni trgovci kupili sadja naravnost od producenta na sejmu! Prireditev je tako mišljenja, da bo Sadjarsko in vrtnarsko društvo potom primerne reklame in pouka preskrbelo dobro udeležbo od stranj producentov, ozr. ponudnikov. Velesejmski urad bo pa zainteresiral za sejem porabnike in sadne trgovce. Posebni odbor bo na sejmu zastopal producente, ozir. ponudnike, kj bi se sami osebno ne udeležili sejma. Kupčije sa bodo sklepale rta podlagi vzorcev, ki jih bodo producenti postavili na sejem in bodo za obe stranki obvezne do gotovega roka, ki sa bo določil pri vsakem sklepu posebej. Sadnega sejma se udeleži lahko vsakdo, ki ima na prodaj kaj več lepega, obranega, zimskega, namiznega sadja, pred vsem jabolk, hruSek in orehov. Vzorci sadja se bedo morali postaviti na sejem v posebnih la-bojčkik, ki so posneti po ameriškem normalnem zaboju in zelo pripravni za prevažanje sadja. Kdor se bo pravočasno zglasil, bo dobil zabojeke brezplačno od Sadjar, in vrtnarskega društva. Zabojčeb drži okroglo '20 kg sadja — najdebelejšik jabolk gre noter 72, najdrobnejših, ki hodijo vpoštev kot tržno blago, pa 252. V en zaboj 6e bo smela vložiti samo ena vrsta jabolk ali hrušek, ki mora biti enake kakovosti in kolikor mogoče enako debela Samo ob sebi je umevno, da mora natančno odgovarjati ostalemu blagu, ki je namenjeno za prodajo. Sadjarji iz bližnje ljub- ljanske okolice bodo lahko pripeljali sadje na ločeno po vrstah in lepo razbrano. Vsi drugi ga bodo poslali pa po železnici kot brzovozno blago. Sadjarje opozarjamo, da se ne prenaglijo s prodajo, ker pozno zimsko sadje naj bi se trgalo šele proti sredi oktobra. Le tako sadje ima pravi okus in pa — kar je jako važno — potrebno trpe^nost. Pri nas navadno vse preveč hite s spravljanjem in s prodajo. Ko bi se imela trgovina z zimskim sadjem šele razviti, ga navadno ni več. Poizkusili naj bi enkrat s sadnim sejmom vsaj tisti, ki imajo kaj več blaga, ki utrpijo toliko Časa, da ga raz-berejo in ki imajo primerno shrambo za nekaj tednov. Sedaj je trg prenapolnjen z jesenskim sadjem. Zato pa tudi zimsko sadje še nima pravo veljave. Sicer pa nič ne tvega, kdor se sejma udeleži. Zaboje bo dobil zastonj, prostor na velesjmu ne stane nič, na sejem poslani vzorci se bodo prodali in izkupiček bo njegov — in če sadje proda, bo namen sejma dosežen brez vseh težav. Kdor se bo torej odločil za sejem, naj nemudoma ali' najkasneje do 8. t. m. prijavi udeležbo Sadjar, in vrtnarskemu društvu v Ljubljani. Navede naj s kolikimi vzorci se bo udeležil in koliko blaga ima ua prodaj. Takoj na to bo prejel potrebne zaboje iu vse, kar je za vlaganje potrebno. Sadje bo treba po-sjati v Ljubljano do 17. t. m. Ma produkcija premoga v januarju 1024, Z ozirom na to, da je množina porabijo-nega premoga nekako merilo gospodarske delavnosti kake države, posebno pa tam, kjer je izraba vodnih sil za pogonsko silo industrije še v povojih, kakor je to n. pr. slučaj v paši državi, prinašamo tabelo o produkciji in oddaji premoga tekom meseca januarja 1024. v celi državi. Podatkom o produkciji in oddaji premoga v januarju t.. 1. bo sledilo poročilo o topilniški produkciji. Navedli bomo na- tančno statistiko rudarske produkcije v mesecu januarju 1024. Za statistiko produkcije v januarju 1024 bomo objavili podatke še za prihodnje mcsece t. 1. Od celot produkcije v celi državi se je nakopalo v Sloveniji 48.1%, v Bosni in Hercegovini 27.8, v Srbiji 13.6, v Hrvatski in Slavoniji 8.2 ter v Dalmaciji 2.3 %. Iz sledeče tabele je tudi razvidno, da je največji konzument premoga naša industrija, kateri slede državne železnice. Slovenija Bosna In Hercegovina Srbija Hrvatska in Slavonija Dalmacija Cela država -irrtrf Produkcija 60 O S - o <* Ci <1 S91 8150 8541 60 o II b 162.061 67.178 27.U6 14.752 8.157 a 10 •30.870 38.728 16.313 16.350 646 T? a. 3 -as OJ 279.2ES 122.900 182.931 108.291 51.579 31.102 8.805 380.708 O d tla'a® M U "S g . 160 721 705 P 3 . šf •1-1 o S O > o a o a. v M " o,"S s ** > « d o a c, S Holzausfuhrabgabe«, da omogoči svoji lesni produkciji nadaljno uspešno konkrencO. Nemška Avstrija je uvidevajoč važnost te panoge dovolila lesni industriji že prej vse mogoče Železniške tarifne olajšave. Z novo odredbo je dala v roke svoji lesni trgčvini zčlo uspešen instrument, s katerim bo udarjena v prvi vrsti slovenska lesna trgovina, ki z ozirom na zemljopisno lego in paralelne interese na zunanjem trgu skoraj sama vodi danes že brezuspešen boj z avstrijsko konkurenco. Slovenska lesna industrija prosjači že leta in leta, da ee ozira država na njen težak položaj. Do danes so ostale vse prošnje brez uspeha in vendar je eksistenčna možnost veČine podjetij odvisna od ureditve železniških tarifov. Lesna industrija zahteva in mora brez odloga dobiti deklasjfikacijo vseh produktov iz mehkega lesa in bukovine. Popust mora znašati najmanj 30 dostot. dosedanjih tarifov v lokalnem in izvoznem prometu v vseh relacijah. Zjvljenskega pomena je reekfpedicija, ki se mora takoj uveljaviti. Redukcija eksportnih tarifov brez dovolitve reekspedicije z direktnimi tarifi bi bila voda na mlin tuji konkurenci. Tuja konkurenca bi delala s polno izrabo ugodnosti ekspertnih tarifov, domača trgovina pa, ki ima svoja manipplaeijska skladišča tostran meje, bi izgubila v tem trenotku vsako konvenienco dela in koncentracijo blaga v skladiščih v svrho manipulacije in sestave ekspertnih sortimentov. Nastala bi bila situacija, ki bj bila pravi unikum, ker bi bila domača trgovina po lastni železniški upravi prisiljena v svriio izrabe eksportnih tarifov prenesti skladišča onstran meje. Sledeča kalkulacija naj dokaže istinitost te trditve. Vzemimo n. pr. Brezovico za sedež takega manipulativnega skladišča. To skladišče dobiva blago iz dolenjskih in štajerskih postaj. Za primer vzamemo za oddajno postajo Stra-išo-Toplice. Voznina Straža - Toplice — Brezovica je Din 10S0.—, Brezovica—Postojna Din 450.—; skupaj Din 1620. Voznina Straža-Toplice— Postojna pa je Din 1320.—. Lomljeni tarif torej dražji Din 300___ Iz tega je razvidno, da ima italijanski trgovec, ld ima svoja manipulacijska skladišča onstran meje, že danes veliko prednost, ker spravlja svoje blago do državne meje za 300 Din ceneje kakor jugoslovanska podjetja, ki imajo svoja skladišča tostran meje, ter so vsled tega tudi obremenjena z visokimi davki, katerih italijanskemu trgovcu pri njegovem nakupu ni treba kalkulirati. Pri popustu 30 odstot. na eksportne tarife pa postane situacija za našo lesno trgovino in industrijo pa naravnost nevzdržna. Sledeči prirrier to zadostno pojasnjuje: Vzemimo zopet transport iz Straže-Topljce na Postojno kakor v prejšnjem primeru. DomaČe podjetje, ki naj blago na svojem manipulativnem skladišču na Brezovici sortira, plača za progo Straža-Toplice—Brezovica Din 1080.—, pri 30 odslot. popustu bo podjetje plačalo od Brezovice do Postojne Din 378.—, skupaj Din 1458.—. — Za progo Straža-Toplice—Postojna pa bo plačal italijanski trgovec, ki ima manipulativno skladišče onstran meje le Din 924.-, razlika Din 534. Za okroglo Din 500.— pri vagonu 10.000 kilogramov bo italijanski trgovec na boljšem napram domačim podjetjem. To znači diferenco 25 Din pri m9, ali zadostno refakcijo, s katero italijanska trgovina lahko popolnoma osvoji naše delo. To gorostasno razmerje se mora ukiniti. Goren ja dva konkretna slučaja bi morala za dostovati, da se vsi merodajni faktorji z največjo energijo zavzamejo za takojšnjo uvedbo reekspedicije z direktnimi tarifi za vse rela- cije v prometu z Italijo. Isto kar velja za zgornji primer, velja ravnotako za vse proge prejšnje Južne železnice proti Postojni kakor za vse proge gorenjskih železnic tako proti Boh. Bistrici kakor proti Kranjski gori. Glede internega prometa je potrebno ne samo deklasificiranje lesnih izdelkov, ampak nujno potrebno je diferenciranje tarifov za obdelano blago ln surov materijal. Dober del naših žag je danes pasiven, ker je dostavljanje okroglega blaga po železnici neprimerno drago. Prej cvetoča žagarska podjetja propadajo, ker veliko število njih ne more po železnici dovažati okroglega lesa vsled previsokih tarifov. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1924. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) I. Stanovanjski izkazi. Do dne 30. novembra t. 1. morajo vs! p«-sesiniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vlo* žiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanj« ske izkaze, če so hiše dane v najem, za v na-i jem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih uradih. II. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ld javno polagajo: račune in družb z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1923 vsoto 360.000 Din) so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1924 do 30. oktobra 1924 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. III. Dospelost direktnih davljoT. Dne 1. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, in zaračunavati poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letneffi znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1924. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8%j obresti in kot kazen še dvakratni znesek no-položeae takse. g Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register se je vpisala tovarna testenin Sa« vinja v Celju; dalje Matija in Albert Tschin-kel, parna žaga, Grčarice; manufakturna trgovina Vilhar in Peternel, Laško; Gradbeno podjetje in tehnična pisarna Probuda, družba z o. z. (poslovodji: inž. Alojzij Hrovat, prof, v Ljubljani, in Josip Mudrovčič, mestni stavbenik v Ljubljani); Slavija, mednarod. trans, portna delniška družba, podružnica Ljubljana; Josip Benkovič in Ko., javna trgovska družba; Hrast v Rumanji vasi, trgovina z lesom. g Poravnave in konkurzi. Konkurz je razglašen o imovini Adolfa Fiegelmiilla, trgovca v Zupelevcu pri Brežicah; poravnalno postopanje jo uvedeno o imovini Marije Padar, trgovke v Vidmu pri Dobrepoljah št. 37; poravnalno postopanje o imovini Antona Kocuvan, trgovca v Celju je končano. g Subskripcija novih ilclnic. Splošna stavbena družba v Mariboru zvišuje svojo delniško glavnico od 5,000.000 na 10,000.000 Din. Subskripcija traja od 1. do 8. oktobra 1924 po opcijskem kurzu za vsaki dve stari delnici eno novo po 108 Din. g Kisanje zelene krme za živino. Vsa zelena krma, ki se ne more za zimo posušiti (trava, detelja, repna in pesna cima itd.) se da v iamah okisati in nam okisana služi celo zimo kot izvrstna krma za govejo živino, zlasti pa za molzno goved. Na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se že tretje leto prav z uspehom na ta, pri nas še nov način, spravlja in uporablja krma za govejo živino. Kmetovalci se vabijo, da se tega načina konserviranja (ohranjevanja) krme poprime-jo. V dneh od 6. do 18. oktobra se jim nudi na kmetijski šoli na Grmu prilika, da si ta način spravljanja krme ogledajo. Strokovne nasvete pri tem se jim bode dajalo vsak dan od 2. do 4. ure popoldne. — Ravnateljstvo. g Vino v Dalmaciji. Kakor javlja zagrebška trgovska in obrtniška zbornica, se nahaja v splitskem okraju okoli 60.000 hI neprodanega črnega vina od lanske letine. g Naša država dobi 1500 vagonov. Iz Belgrada porožajo, da bo dobilo generalno ravnateljstvo državnih železnic še v teku tega meseca 1500 vagonov, ki pripadajo naši državi na podlngi razdelitve vagonskega parka bivših avstro-ogrskih železnic. g Nova carinska tarifa, iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet pretresal novo občo carinsko tarifo, o kateri se govori, da bo Sfran 8. SLOVENEC, Hne 5. okloBra 6TeV. 22S. kmalu stopila v veljavo. Na zahtevo poljedelskega ministra dr. Kulovca bo v kratkem tarifa obelodanjena. iJ g Držami dohodki. V aprilu 1924 so znašali naši državni dohodki 777.1 milijona Din. ,V maju t. 1. so se zvišali na 889.2 milijona Din. Ker so v maju t. 1. dosegli državni izdatki samo 837.9 milijonov Din, izkazujejo naše državne finance prebitek dohodkov nad izdatki meseca maja v znesku 51.8 milijonov Din. Proračun je dfeločal za dohodke v aprilu in maju t. 1. v višini 1734,166.667 Din. Dejanski dohodki pa so dosegli samol .666,222.357 Din. g Avstrijsko-feškoslovaška trgovska pogajanja. Včeraj so se pričela na Dunaju zopet pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo za sklenitev trgovinske pogodbe. g Pasivnost madžarske trgovinske bilance. Uvoz v Madžarsko v avgustu t. 1. je znašal 54 milijonov zlatih kron, a izvoz v istem mesecu samo 34 milijonov. V teku prvih osmih mesecev je izkazovala bilanca madžarske zunanje trgovine pasivnost v skupnem znesku 96 milijonov zlatih kron napram 102 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Posebno je letos močan uvoz tekstilnega blaga, med tem ko je izvoz žita zaradi slabe letošnje letine slab. g Zvišanje tarifov v Romuniji. Dne 1. oktobra je stopilo na romunskih železnicah v veljavo zvišanje železniških tarifov za 25 odstotkov. g Deficit v angleških državnih financah. Od 1. aprila t. 1. pa do 31. septembra t. 1. so znašali angleški državni dohodki 348.5 milijona funtov šterlingov, izdatki pa 360.5 milijona. Iz tega je razvidno, da je znašal deficit v dobi 6 mesecev 12 milijonov funtov šterlingov. Borze. 4. oktobra 1924. DENAK. Zagreb. V prostem prometu so nolirali: Italija 3.15 (3.1520 do 3.1820), London 320 (320.75 — 323.75), Newyork 71.50 (71.50 do 72.75), Dunaj 0.1012 (0.1008-0.1028), Praga 2.1425 (2.1490—2.1790). Pariz 3.80 (—), Curih 13.725 (13.85—13.95), efekt dolarji 70.50 (70.50—71.50). Za 100 dinarjev se je danes dobilo: 1.28 dolarjev. 7.19 šv. frankov, 8.2 šilingov, 97.230 n. a. K, 46.33 Kč, 31.52 it. lir, 103.090 o. K, 3.54 hol. gold. Curih. Belgrad 7.80 (7.20), Berlin 1.25 (1.25), Italija 22.95 (22.8250), Newyork 523.50 (522.50), London 23.38 (23.3050), Praga 15.625 (15.65), Pariz 27.65 (27.50), Dunaj 0.007330 (0.007340). BLAGO. Novi Sad. — Pšenica 357 —360, koruza, umetno sušena 230—235, moka bazis nulerca 550, fižol beli 430—445. — Tendenca ncizprc-menjena. Socialni vestnik. INTERNACIONALNI KONGRES ZA SOCIALNO POLITIKO V PRAGI. Dne 2. t. m. so v praškem parlamentu otvorili prvo plenarno sejo mednarodnega kongresa za socialno politiko. Navzoči so bili zastopniki češkoslovaške vlade, diplomati in nad 100 domačih in inozemskih poročevalcev. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj mednarodnega urada za delo Albert T h o m a s. Kongres je otvoril profesor pariške univerze B o i s -s ar d, nakar je imel pozdravni govor češkoslovaški minister za socialno skrbstvo H a b r - Protest proti Delegati Pokrajinske zveze društev liiš-itih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani so siienili na seji dne 28. septembra 1924, na kateri so bila zastopana polnoštevilno vsa včlanjena društva kakor tudi zastopniki mest in krajev, kjer društva še niso ustanovljena, enoglasno sledečo RESOLUCIJO 'da uvidi vsakdo škodljivost stanovanjskega zakona in upravičenost naših zahtev. 1. Ker stanovanski zakon z dne 30. dc-cembra 1921 odločno nasprotuje državni ustavi, ki garantira vsakemu državljanu neomejeno razpolaganje z osebno lastnino. 2. Ker se ta zakon ne more oslanjati in sklicevati na take izjemne opravičljive razmere, kakor so bile za časa vojne, marveč nasprotno brez pravega vzroka omenjuje samo eno posebno vrsto državljanov, ki so večinoma bolj vredni ozira in potrebni zaščite, nego tisti, katere je zaščitil. 3. Ker jemlje samo eni vrsti davkoplačevalcev po krivici pravico osebne lastnine ter je izročil lastnike starih hiš njihovim najemnikom naravnost na milost in nemilost, ki — kakor dokazuje na tisoče vnebovpijočih slučajev, la zakon in njega hujši pravilnik izrabljajo v svojo špekulacijo s stanovanjskimi deli in zakon izigravajo. 4. Ker ta zakon, dasi je bil v veljavi dolga tri leta, ni ne samo dosegel svojega pravega namena, marveč, da bi se bili vsaj premožnejši najemniki organizovali v samopomoč in začeli graditi nova stanovanja, ali man. Govornik je uvodoma naglašal, da ve češkoslovaška vlada ceniti čast, da se vrši mednarodni kongres za socialno politiko v glavnem mestu vlade demokratične češkoslovaške države. Kakor pomenja Ženeva mir med narodi, tako pomenja Praga razvoj, zadovoljnost in srečo med ljudmi. Zc temeljem dosedanih uspehov na polju socialne politike moremo ugotoviti, da nastaja nova boljša in tolažljivejša doba. Razvija in čimdalje bolj se krepi s o c i a 1. no pravo ki dviga ljudstvo v njegovem delovnem razmerju iz prejšnje brezbrambnosti ter mu temeljem zakonitih določb in delovnega varstva zagotavlja nasproti delodajalcu stališče enakovrednega pogodbenika. Nato je govornik podal pregled dosedanje socialne zakonodaje v Češkoslovaški republiki. Osemurno dnevno delo in 48-urni delovni veden je Češkoslovaška uzakonila že leta 1918; zakonskim potom je uvedla obratne odbore in določila, da se rudarji udeležujejo čistega dobička rudnikov. Temeljem pravkar sklenjenega novega socialnozavaroval-nega zakona je milijone ljudi zavarovanih za slučaj invalidnosti, starosti, ovdovelosti, osiro-tenja in bolezni. Pripravlja se načrt zakona za zavarovanje malih obrtnikov, rokodelcev, bajtarjev in malih kmetov, ki se uveljavi istočasno s spremenjenim zakonom. Vštevši rudarje, drž. nameščence in druge javne uslužbence, bo potem v Češkoslovaški za vse slučaje zavarovanih 4 in pol milijona oseb, tako da nc bo v vsej državi več nobene družine, ki bi bila brez sredstev. Podobno se razvija socialna zakonodaja tudi v drugih državah. Nova morala se poraja in socialno pravo raste v družabne temelje, drž. naprave in 'polagoma se poraja nav družabni red v pravcu socialnega hrepenenja in socialnih programov. Sedanji kongres daj za napredek na tem potu novih pobud. Sledili so nadaljnji govori, izmed katerih je bil posebno pomemben govor 82 letnega švicarskega narodnega svetnika G r e u 1 i c h a. Izvajal je, kako je vedno bolj uveljavljajoči se stroj v zvezi s konkurenco in pohlepom po dobičku povzročil strašen rop na človečanstvu in kako je proti temu vstajala vest socialistov in dobrih kristjanov. Govornik sam je v svoii mladosti kot rokodelski pomočnik delal še po 14 ur dnevno. Kakšen razvoj delavstva do danes! Delavski razred doživlja svoje vstajenje. Po tej poti mora človeštvo dalje, da se uresniči geslo, ki stoji na čelu ameriške proklamacije človeških pravic iz leta 1776.: »Cilj družbe je splošna sreča!c Predsednik češkoslovaškega socialnega instituta vseučiliški profesor dr. Gruber jc v obširnem govoru podal pregled razvoja social-nepolitičnih idej in prizadevanj v zgodovinskih čeških deželah in opozoril zlasti na veliki delež, ki ga ima na tem razvoju sedanji predsednik republike T. G. Masaryk. Kongres je poslal predsedniku Masaryku pozdravno brzojavko. V popoldanski seji sc jc vršila debata o 8-urncm delavniku. Govorili so italijanski delegat C a b r i n i, nemški dr. P i e p e r, avstrijski dr. P a 11 a , francoski F u s t e r ; kot zastopnica Kitajske in raznih udruženj za varstvo žena in otrok je govorila angleška delegatinja miss II a r r i s o n. Češkoslovaški delegat dr. W i n t e r jc poročal o uspehih 8-urnega delavnika na Češkoslovaškem. Naglašal je, da se z osemurnim delavnikom pospešuje kontinuiteta dela in šte.di material. Osmeurni delavnik zahteva boljšo tehnično organizacijo, kar zopet vodi do višje produkcije. — O delavnem času v Nemčiji jc poročal prof. dr. B r c n t a n o, ki je vzbudil s svojimi izvajanji pri Francozih in Belgijcih nevoljo in kratko polemiko. Nato se jc seja zaključila,. da bi bil sicer pospešil gradnje novih hiš, nego je nasprotno še tiste kroge, ki bi bili voljni kaj storiti, vsled take nezakonito omejitve lastnine preplašil od vsakega podjetja in odbil tudi tuji kapital od naše države. 5. Ker deluje iu vpliva la zakon ves čas svojega obstanka naravnost deinoralizujoče na ljudstvo in zavaja najemnike namestu k varčnosti, k zapravljanju in razvratnosti v doslej nezaslišani meri, tako da celo državni uradniki, zanašajoči se ua večno zaščito, niti tistih prejemkov, ki jih dobivajo kot stanarino in kot draginjsko doklado k stanarini, nočejo plačevati za stanovanje. 6. Ker povzroča ta zakon od dne do dne hujšo mržnjo in celo sovraštvo med gospodarji in vsled zaščite ter hujskanja vedno predrznejšimi najemniki, v mnogih slučajih vodi celo do dolgih in dragih pravd. 7. Ker je pokazalo in dokazalo trdetno praktično izvajanje tega zakona in še bolj iamoznega večkrat poslabšanega pravilnika, ker je torej tudi praktično izvajanje po več mestih države pokazalo tako kruto pristra-nost in korupcijo raznih stanovanjskih uradov, v katerih so odločevali po krivici vedno zastopniki najemnikov, ne izvzemši niti sodišče, da je postal zakon s pravilnikom vred (..smešen in osramočen. 8. Ker tudi ministrstvo za socialno politiko, oziroma različni dotični gospodje ministri v celi dobi treh let niti ene od onih devetih pooblastil, ki mu jih člen 11. zakona nalaga,, ni izpolnilo, niti jih ni poskušalo izpolniti za odpravo ali olajšanje stanovanjske bede iu ker je s tem samo do-voljno dokazalo, da se s takimi zakoni in pravilniki do sodnega dne pomanjkanje stanovanj ne bo odpravilo, nego, da jo končna in uspešna rešitev tega vprašanja V prvi vrsti Turistika In šport. Športni teden. Spet N u r m i. Ali jc mogoče? Zadnjič smo poročali o njeni, sedaj pa spet beremo, da jc kar tako mimogrede pozobal stari Skrubbov rekord na 5 angleških milj (t. j. 8.045 km), postavljen žc leta 1904 s 24 :33.4; Nurmi je porabil 24 :6. In prav danes tekmuje spet na razdalje 1500 in 300 km; oziroma pri njem sc ' nc more reči: tekmuje, ker nima tekmeca, pač pa hoče dotične rekorde na novo malo znižati. Neutrudljiv je, neizčrpljiv in neprekosljiv. — Šved Mattson je pretekel zadnjič v eni uri 17.986 m, malo manj kakor je svetovni rekord. Lc predstavljajmo si, kaj je to, 18 km. — V prav dobri formi je angleški tekač G r i f f i t h , podrl je od leta 1908 obstoječi angleški rekord na pol milje = 804.5 m v 1 : 55.6. — Madjar F o r-bath jc vrgel kroglo 14.45m daleč, sc bliža torej Amerikancem. — Naši srednješolci so se pred tednom prav dobro postavili, nismo pričakovali. Škoda le, da bo pokal moral preveč potovati, ker osmošolci I. gimnazije, ki so si pokal priborili, nimajo na zavodu dosti častihlepnih posnemalcev. V izredni formi je francoski atlet R i g o u-1 o t, zmagovalec na pariški olimpijadi v dviganju uteži. S prostim dvigom do prsi je sunil 142 kg, kar znači v njegovi vrsti (težkosrednja teža) nov svetovni rekord. Z desno roko je po-tegriil 88 kg, obojeročno 107.5 kg samo za pol kilograma manj kakor je pa svetovni rekord v tej teži. Osemnajstletni, niti 60 kg težki Dunaj-čan Maratz jc prosto dvignil do prsi in sunil 100 kg. Svetovni splošni rekord v prostem dviganju in sunku ima Nemec Hermann G a B1 e r, 157.5 kg! Neverjetno! Pred vojsko smo brali v časnikih vest, da ga je nekdo v Newyorku ubil; sedaj slišimo, da je v Južni Ameriki. Gotovo bi bil tudi Steinbacb dosegel isti uspeh, a prostoročno dviganje do prsi takrat ni bilo običajno, ko je Steinbacli postavljal svetovne rekorde. Svetovni trekord z neprostim dvigom do prsi ima Svoboda, Dunaj, 185.6 kg! Olimpijski zmagovalci Uruguayci so igrali v Ameriki z Argentinci; rezultat 1 : 1 ob nalalini premoči Uruguaycev. Znamenje, da jc tudi drugod v Južni Ameriki nogomet na višku, nc samo v Uruguayu. Po zadnjem boju s Holandcem Van de Vecr je Italijan Erminio Spalla oficielni evropski mojster v boksu. Carpentier stoji tukaj ob strani, jc zase. Zadnjič scjeCarpentieru slabo godilo. Okoli treh ponoči se jc peljal v avtu domv, pa mu zastopi nek pariški potepuh pot. Carpentier mu jc rekel, naj se umakne, pa se ni hotel in je rekel, da tam, kjer stoji, prav dobro stoji, in da se ne mara preseliti. Nakar mu jc hotel Carpentier bolj po domače pokazati, da mora proč, oni je pa udaril nazaj; ko so kmalu nato prišli ljudje k avtu, jc stal Carpentier, « kralj bokserjev-', ob njem in jc ves zdelan gledal v prihajajoči dan. Izgovarjal se je, da ga je oni nenadoma podrl na tla in da je zadel z glavo ob kamen; a mu niso verjeli, ker jc imel v obrazu tudi druge znake. Sedaj lovita potepuha dve skupini: policisti in pa podjetniki, ki so takoj uvideli, da bi bil to bodoči svetovni mojster. Sploh so dosedaj vse svetovne mojstre prav slučajno odkrili. Šc policija bi mu odpustila, saj je Francoz in bi popravi! to, kar je Carpentier zagrešil. S. K. Jadran igra danes prvenstveno tekmo z S. K. Primorjem. Klub jc dosegel v prvenstvenih tekmah proli S. K. Celju 5:2 in Hermesu 2 : 1 zmagovita rezultata ln se nahaja po prvenstveni tabeli I. razreda Slovenije za sedaj na II. mestu. Izgubil je dosedaj edino tekmo proti prvaku Slovenije Iliriji z 0 :2, kar znači jako časten rezultat. Tudi S. K. Primorje, ki.se nahaja momentano v najboljši formi in ima v moštvu nekaj reprezentativnih igralcev, bo skušalo doseči kar najčastnejši rezultat. Tekma ne bo zaostajala za nobeno mednarodno in bo športni publiki nudila lep športni užitek. Začetek tekme je točno ob 16. uri, predtekma rezerv pa ob 14-30, in to na igrišču S. K. Primorja, SK Ilirija, Ljubljana : f. SSK Maribor. Danes ob 3 popoldne se bo vršila na igrišču »Mariborat v Ljudskem vrtu Velezanimiva prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Kakor znano, je Ilirija premagala tukajšnji SV Rapid z 10 : 0, Jadran z 2 : 0, Celje z 3 : 2. Ker je T. SSK Maribor v precej ugodni formi, bodo imeli ljubljanski gostje težko delo. Sodnik g. Planinšek. — Ob 1. popoldan se vrši igra rezerv SV Rapid : I. SSK Maribor. J UGOSLOVANSKA KNJIG A TINA' V LJUBLJANI. GOSPODARJEM priporočamo sledeče knjige: Fraktični oadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvnimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Hu-mek. Okusno vezana njiga 120 Din. Sadno vino ali sadjevec. Priredil M. Hu-mek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Din 20. Domači vrt. Praktični navod, kako ga ure dimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik y Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din. Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrkujmo, Priredil M. Hu-mek. Cena 12 Din. Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina, Z dodatkom Alber-tijev-Žnidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din. Kubična računica. V novi meri s pride-jano naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din. Vse navedene knjige sc naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Vsaki gospodinji prepotrebne knjige so: Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu iu 33 baivanimi tabelami s j193 slikami v naravnih barvah'. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cona vezani knjigi 220 Din. Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi iu konzerviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in de klela priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvani mi prilogami in 12 slikami. Cena za lepo novo knjigo znaša 30 Din. Kaše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Anto Beg. Cena 100 Din. Nasveti za hišo in dom. Po raznih virih prire-dil I. Majdič. Cena 32 Din, vezana 48 Din. — Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo velevažna in koristna knjiga. Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. 18 Din. Ceniki knjig brezplačno na razpolago. odvisna od privatne inicijative in podjetnosti, ki jo pa ta nesrečni zakon naravnost uničuje. 9. Ker je ta zakon tudi v škodo premnogih najemnikov, med tem tudi državnih uradnikov in "uslužbencev, ki dotlej, dokler sedi množica neopravičenih zaščitencev v dosedanjih stanovanjih in 'z njimi na škodo hišnih gospodarjev špekulira in trguje — ne pridejo do zaželjenih in bolj po pravici jim pripadajočih stanovanj, posebej pa še v škodo hudo izžemanih podnajemnikov — kar dokazujejo mnoge pritožbe, ki dohajajo tudi društvom hišnih posestnikov. 8 10. Ker ta zakon ni le v moralno in ma-terijelno škodo hišnih gospodarjev, ampak dela prav posebno škodo državnim financam, oziroma državni blagajni, ki bi mogla od pravičnega povišanja stanarine dobivati mnogo višje davke, občine in drugi zastopi pa na dokladah. 11. Ker jc strašilo, ld ga širijo brezvestni — po krivici zaščiteni najemniki, češ, da bo po odpravi tega zakona takoj na stotisocc strank (najemnikov) vrženih na cesto, za vsakega resnega človeka naravnost smešna fraza, ampak bodo v ogromni večini ostali vsi najemniki lahko v dosedanjih stanovanjih samo, da se bodo z gospodarjem pametno pogodili in priznali, da je pač on gospodar, oni pa najemniki, razveu tistih seveda, ki so se po krivici zaščiteni obnašali kakor bi bili oni gospodarji, gospodarji pa njih hlapci — in ker pridejo nasprotno potom mnoge stranko v njim primerna stanovanja, druge pa, ki jim dosedanja po številu oseb no pripadajo, v manjša. 12. Ker je tisto boljševiško žuganje z eveniuehio revolucijo ravno iako prazno in smešno, zraven pa za vlado v tako eminentno agrarni državi naravnost razžaljvvo, ako ima tie kaj samozavesti; pač pa, ker jc pri na-daljni stagnaciji vsega stavbnega gibanja pričakovati nevarne brezposelnosti in ker bi še nadaljno tako brezsmof reno postopanje ministrstva za socialno politiko in celotne vlade državo končno mogle res dovesti do anarhije, kar bi bilo popolnoma v nasprotju r programom reda lin za* kona, ki ga je sedanja vlada proglasila, zahteva pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani: 1. Da se z dnem 31. decembra tekočega leta nesrečni stanovanjski zakon in še ne-srečnejši pravilnik niludcor več ue podaljša* 2. Da z njim vred istočasno prenehajo tudi vse dosedanje stanovanjske oblasti, In so bile samo nepotrebno breme. 3. Da se za nekako varstvo pred eventualnimi krivicami poverijo okrajna glavarstva kot piva, in velika županstva kot draga; instanca, v obeli slučajih s sodelovanjem po 5 neoporečnih hišnih posestnikov, ki ei jih' i/.birajo izmed onih, ki jih predlagajo dotične organizacije hišnih posestnikov in, ld presojajo cene, oziroma poviške najemnin po kupili moči sedanje krone v primeri s kupno močjo pred vojno. Posebej še poudarjamo, T. da bi bili e podaljšanjem stanovanjskega zakona zopet zaščiteni kakor dozdaj vsi gmotno dobro stoječi stanovi in bi šo dalje počivala stavbna podjetnost in naraščala brezposelnost. 2. Stanovanjsko bedo v mestih posebno pomnožuje beg kmetskega prebivalstva v mesto, kar zelo povzroča hudo pomanjkanje delavcev na kmetih. — Pokrajinska zve/n društev hišuiff posestnikov za Slovenijo v Ljubljauv Vsaka drobna vrstica »In |'50 aH vsaka besed« SO par. Noj-manjši 5 Din. Oglasi nad devei vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Večja količina dobrega GNOJA od tovarn, odpadkov, se ceno proda na veliko in tudi na posamezne vozove v TOVARNI ZA KLEJ V LJUBLJANI. Inštrukcije večletno inštruktorsko prakso. Naslov v upravi pod št. 6119. Sprejmem 2 dijakinji na dobro stanovanje in hrano. Naslov v upravi pod št 6120. KDOR MI PRESKRBI STANOVANJE S 3 sobami, kuhinjo in priti-klinami, dobi dobro nagrado. Ponudbe na upravo lista pod Šifro »STANOVANJE«. KRASEN, NOV, ZEISSOV 8 povečavo 12X20X40 naprodaj. Zaloga gramofonov A. RASBERGER, Sodna ulica štev. 5. v gozdnem kraju ob močni vodi. blizu žel. postaje ob lepi cesti se da v najem. Naslov v u nravi lista pod številko 6035. motno, zavreto, pokvarjeno, kakor duh po sodu in druge vinske bolezni, se popravi. -Naslov pri upravi pod 6062. kupuje SEVER in KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. STANOVANJE krasno, obsežno in mirno, 30 min. od mesta, odstopim vsled preselitve takoj tistemu, ki odkupi mobilije. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6040. Za predtlškanje ročnih del se priporoča O. Frohlich, Oradaška ulica 8/1. Cene nizke. Postrežba točna. U r, naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se! A. VICEL — Maribor, Glavni trg št. 5. Prosto sobo s kuhinjo, v malem mestu Gorenjska, dobita zakonca brez otrok. Mož bi poleg malega posla hišnika lahko opravljal svoj poklic, žena pa bi proti primerni, plači pomagala pri domačih opravilih. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Prosto stanovanje« štev. 6109. BBtBBBBunaaBass^&BBsa SPREJME SE TAKOJ več delavk za napolnjevanje vazcline in kolomasti v škatljice na skladišču družbe ZORA z o. z. Martinova cesla 32. Plača in namestitev po dogovoru. BagiaMSiEiEBgKaBIBlEUgrt 6 KANARČKOV fisto rumenih, in LISCKA -bastarda, prodam. - Prečna ulica št. 6/II, pod streho. Spalno opravo primerno za sanice ali prenočišča, vse skoro novo, prodam po ugodni ceni. - Poizve se: Cankarjevo nabrežje št: 9/1. NAZNANILOI Večia množina raznih otroških in igračnih VOZIČKOV (ostankov posameznih vzorcev) tovarne »Tribuna«, se po znatno znižani ceni proda Ljubljana, Karlovslta cesta 4. žimnice, posteljne vzmeti in razno blazinasto POHIŠTVO ima v zalogi po najnižji ceni RUDOLF RADOVAN, ta-petnik, Krekov trg 7. Popravila točno in solidno! Dvonadstropna HIŠA v Škofji Loki na Glavnem trgu, v najugodnejši legi, s popolno gostilniško koncesijo, prostorna, s sobami za tujce, s takojšnjim prostim stanovanjem, elektr. razsvetljavo, vodovodom, gospod, posloo-jem, hlevom, z ledenico, pripravno za zalogo piva, vinsko kletjo iti kletjo za zelenjavo, skladiščeni, velikim dvoriščem s posebnim dohodom, vrtom, pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino z dež. pridelki in lesom, je naprodaj takoj proti plačilu polovice kupnine, ostanek ostane lahko vknjižen. Event. se odda v najem gostilna s stanovanjem in pri-tiklinami. - Pojasnila daje dr. FR. JERALA, odvetnik v Škofji Loki. 5901 zidana ali amerikanska, da led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka — Franc Pust tes. mojster, Ljubljana, kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869 PRODA se lepa, novozidana KISA v TRBOVLJAH, z dvema sobama, kuhinjo, kleijo in pritiklinami ter vrtom. Pripravno za obrtnika. Cena je 90.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod šle vitko 6089 ZAMENJAVA starih za rabljene ali nove, do konca lega mes. Zaloga gramofonov A. RASBERGER, Scdna ulica št. 5. BLAGAJNIČARKA s prakso, išče primer, mesta. Ponudbe pod r.BIagajničarka štev. 60651 ua upravo lista. Mesarski POMOČNIK, 23 letni, išče službe. Naslov: Vinko GRAF pri g. mesarju MUSARJU — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 61. 6114 jelove, borove ter ŽELOD in ŽIR k n pu je Fructus LJUBLJANA, Tabor 2. Kovine bapS0^ed' ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska ccsta 29, telefon 2261. 5208 event. kupim TRGOVINO z meš. blagom ua prometnem kraju. Prevzamem tudi blago z inventarjem. Ponudbe pod »Prometna trgovina« št. 5797 na upravo »Slovenca«. Kupim ali- vzamem v najem MALO POSESTVO, TRGOVINO z mešanim blagom ali GOSTILNO v mestu ali na deželi. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6054. Proda se HIŠA v Kamniku 9 korporaciisko pravico. Naslov v upr. št. 6000 i« NAPRODAJ. — Naslov se izve v upravi lista pod štev. 6083. KUPIM do 1000 "kg KROMPIRJA za krmo po 3 K za kilogram. KARL BELE, pek. mojster, Rožna dolina 169 — Vič. 6115 Dclikates. TRGOVINA novo ustanovljena, se cenj. občinstvu priporoča. - Cene nizke, postrežba solidna. — FRANC KOS, Židovska ulica. kokošje, račje, gosjo in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka E. Vajda, čakovec Močan mizarski POMOČNIK z dobrimi spričevali išče mesta. Naslov v upravi št. 6139. ki opravlja tudi druga dela, se išče k dvema osebama, najraje z dežele. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6146. kupimo vsako množino. Prometna rt. d. Ljubljana, Krekov trg 10 v Ljubljani, z vrtom in takoj prostim stanovanjem in lokalom. HRIBAR, Glinška ul. 7. v I. nad-slropju, I soba, kuhinja in pritikline, se zamenja z enakim. - Naslov v upravi lista pod štev. 6140. i ordlnlra zopet kakor prej od Vi'-! do 12 dopoldne SPREJMEM poštenega in zanesljivega, z rodbino v miru živečega upokojenega orožnika ali fiuanč. paznika ZA NADZORSTVO SVOJEGA POSESTVA. Stanovanje in nekaj zemlje na razpolago. Nastop službe takoj. Posestvo leži pol ure od kolodvorske postaje. — Ponudbe na pisarno DR. VISE- NJAK, odvetnik v Ptuju. ""'..... ■ ..................... ■ .......— Pridnega HLAPCA sprejmem v tovarni na Koli-čevem. Dolični mora biti popolnoma vešč konj, znati. obdelovali tudi polje in bili po-raben za vsa druga dela. Oni, ki so služili pri vojakih pri konjih, imajo prednost. Plača dobra, služba stalna. -— Ponudbe sprejema tovarna J. BONAČ na Količevem pri Domžalah. 6153 ŽENITNA PONUDBA. Vdovec srednjih let, čedne zunanjosti. zraven pa še invalid brez leve roke, želi znanja z boljšo gospodično od 30 do 35 let, katera bi imela v gotovini 50.000 Din. Vdove z enim otrokom niso izključene. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod: »Sigurna asistenca« št. 6179. Neoprrmljeno mesečno soeo v mestu ali pa v predmestju, po možnosti z souporabo kuhinje, išče za takoj družina z enim otrokom. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo tisla. PRODAJALKA, samostojna^ popolnoma izurjena v delikatesni trgovini, s kavcijo, se išče. Nastop takoj. - Ponudbe ua upravo pod »Delikatesa«. "prodajalka spretna in marljiva, izurjena v občevanju s strankami, išče službo za takoj. - Cenj. vprašanja na upravo lista pod: »Marljiva prodajalka« 6132. vzamem v najem v kakem prometnem kraju. - Naslov v upravi. »Slovenca« pod šifro »PEKARNA« štev. 6187. tudi začetniki, prijavite sc za brošure, pošiljke in prodajo vaših duplikatov poet «Fi!a-ielist« na upravo lista. 6192 Največje vrtnarsko podjetja v Jugoslaviji nova, iz trdega Ica, politir., ugodno naprodaj pri mizarju ! VELKAVRKU — Ljubljana, < Krakovska ulica 7. 6137 ' 2 čevljarska pomočnika sprejme Zalokar, Kolodvorska 18. 6138 (STUZFLOGEL) svetovno znane tvroke Erard-1'aris, angleška mehanika, en Euphonian, samoigralni mu-zikaličen inštrument, z več ploščami, ter en deicoracions-divan po jako nizki ceni naprodaj. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6175. Vsako soboto in nedeljo Najboljši — najcenejši šivalni stroji »E K CEL L A« ' za rodbinsko, čevljarsko Sn krojaško obrt (10 letno jamstvo, v slučaju poprave pridem na dom). Oglejte si zalogo pri preska pri Medvodah. ženitnX"ponudba" Inteligentna gospodična srednjih let, neoporecene preteklosti, z dežele, z nekaj premoženja, išče znanja v svrho že-nitve z boljšim vernim gospodom. - Le resne ponudbe pod »VERA št. 6177 na upravo lista. - Tajnost strogo zajamčena. 6177 GOSPODIČNA, zanesljiva "ki poštena, vešča vseh pisarniških poslov in treh jezikov, išče stalno mesto v pisarni, najraje v kakem zavodu, bolnici, šoli itd., kjer bi imela obenem stanovanje in hrano. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Stalnost« štev. 6178. krvave in riževe, priporoča gostilna VIDMAR (Težak), Sv. Jakoba trg ši. 5. • 6181 KLAVIR se poučuje po u-spesni metodi. Cena zmerna. Naslov v upravi pod št. 6195. Ceni. d a m a m se priporoča MASERKA. Pridem ob poljubnem času na dom. J. R., škofja ulica 13, priti., "levo. HIŠO-VILO, enonadstropno, praktično zidano, sredi Bleda, radi rodbin, razmer prodatn. Naslov v upravi pod st. 6172. Pojasnila daje tudi M. AV-BELJ, Kolodvorska ulica 18. Džamonja in dragov!, družba z o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitej. vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. — Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje iu drevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike! Pozor krojači Najbolj praktičen in razumljiv sistem, ki se ga tekom tečaja perfektno lahko nauči vsak krojač, šivilja in uesivi-lja! Kroj je preizkušen. Pri-stoja brez poskušnje in se ž njim prištedi veliko blaga! Poučuje v Ljubljani edino od Minist. za trg. iu obrt konces. krojna šola, Židovska ulica 5. se IŠČE za pospravljanje poslovnih prostorov v popoldanskih urah. — Oglasiti sc je v dopoldanskih urah pri ravnateljstvu Zadružne zveze na Dunajski cesti. UUBUA»fS, Kongresni trs It. 6. Moderni damskl fcsalni salon. Električna masaž* lica. Manicura. Zaioga slov.ta komfar kicme kraljice H ari jo za negovanja obraza. Specialiteta: Lasni obročki, kite in vsa lasna dela. Naročila po poŠti se takoj odpremijo. Odprto: od '/28. do 12. ure in od '/«2. do 7. ure, ob sobolah do 8. ure zvečer. , Trgovina d„?r?iavp;š metni točki v Ljubljani, se zaradi družin, razmer prav ugodno s celim inventarjem takoj odda. — Ponudbe pod »UGODNO« na upravništvo »Slovenca«. 6136 travnik zaraščen z lesom, na ravnem, poleg dobre ceste, naprodaj! FRANČIŠKA BORŠTNAR, Spodnja šiška št. 216. 6161 flčtaolscrf Dr. Kenrib Turna lilaffiBBii mlirm»iViiiT|-|VniT^ naznanja, 'da je odprl pisarno na Dunajski cesli. 1 nadstropje ffl0i3a*i0S!3;as;s!HSHR3>s» RaasBnaaBSBSBBaBBai •v regfsirovsna zadruga z neomejeno zavezo v &;y&Siani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad K 175,000.000—. ceni" LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta št. 3. Nudi cenj. odjenirlcem veliko izbera raznega perila in rokavic, nogavic, dalje velika izbera damskih, >n | moških in otreskih zimskih potrebščin ter raznih 3 | površnih jopic, jumperjev, otroških obleke, jcpic itd. I IfST- Velika izbera potrebščin za krojače in šivilje. Kupim suhe gobe po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5648 MEDICINALNO r.a promet, kraju Kranjske, se vzame v najem. Cenjene ponudbe pod »UGODNOST« štev. 5848 na upravo li3ta. garantir. pristno norveško w ima LEKARNA BAHOVEC v Ljubljani (pri čevljarskem mostu). 6045i (KOVTRE), iz klola 145 X 200 cm, razpošilja po povzet-ju po 260.- - Din Manufak-tura KRISPER — Ljubljana, Rožna ulica 19. >966 lasni obročki kompletni, najmodernejše izdelani, po Din 40.—. Velika izbera lasnih vpletk (KIT) že od Din 75,— naprej se dobi pri Albinu Šinkovec, brivec in Iasničar, Vič pri Ljubljani. MS£fl zelo dobro ohra-OJtff-i njena, 5 sob, 2 kuhinji, 3 kleli, velik vrt z braj-dami in sadonosnik na prometnem mestu v Ptujski gori ugodno naprodaj! Posebno primemo za trgovca ali vpo-kojenca. Naslov: T. OBER-MEIER, Ptujska gora. 6166 ~Meyer"j7v LEKSIKON* 6 knjig, sedma izdaja, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »SIo\ cnca« pod štev. 6162. Perlektna KUHARICA se išče za Zagreb. Plača 7C0 dinarjev. Vstop 15. oktobra. Ponudbe na gospo MI A pi. i DEUTSCH, Celje, Zavedna I cesta št. 13. 6165 ! služkinja" kuharica z letnimi spričevali dobi dobro službo. Naslov: Župančič, Dalmatinova ulica 1. Skladišče v mestu ali predmestju se IŠČE. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Skladišče«. otroke in odrasle se uspešno uporablja »EMULZIJA« norveškega ribjega olja. Razpošilja tudi po pošti lekarna BAHOVEC, Ljubljana, (pri Čevljarskem mostu). 6044 u Č F. NČA 14 let z dobrimi spričevali, mešč. šole, sprejmem. Hrana iu stanovanje v hiši. Ponudbe na E. RESMAN, trg., Siojnci pri Ptuju. 6133 in KROJAČICE ! Službe išč<« pridna kroj. pomočnica s petletno pralco, ki je delala žtj pri krojaču. Cenj. ponudbe na upravo pod šitro »F. R. 24.« DVONADSTROPNA HŠA ¥ Celju pripravna za trgovino, NAPRODAJ. - Vpraša se pri lastnici, Glavni trg štev. 17, II. nadstropje. 6156 odda so glavnica z večjimi prostori, event. si stanovanjem. - Ponudbe pocl cSPODNJA ŠIŠKA šf. 6141« na upravo »Slovenca«. Naprodaj več uovih in rablj, p m e u m a t i K (pb.ščev) za avto, vseh dimen« zii, kakor tudi zračne cevi, po ugodni ceni. Naslov so izve v upravi lista pod 6066, krompir — čebulo razpošiljam — konkurenčno vsako množino. E. Resman, trgovec, STOJNCI, p. Ptuj. z motorno žago po Din !5.— za kubični meter priporoča L. ILERŠIČ, Friškovee (za belgijsko vojašnico. 5S61 8585*1 Trboveljski, libojsld, crmožki !n visokokalo-ričnl trobnodoljskl po nefnižjih meh (spec. za coistr. kurjave) dobavlja d®p1. coijn s ziremogoni IJas&Jjai2a WoSEova ul. J.,11. kupuje I V. H. ROHRMANN LJUBLJANA J m 11 kope!!® za II noge &urs££ Kurja očes« odstiaui \ j Izza okoli 18 lot preizkusen v milijonih slučajev. NOVO! NOVO! CIRIL JELENC — KRANJ štev. 1. ■nmimaaganK>vW'i.' :■-■. , . ■■■-•»-• IBJMMM« zq žl«ni!sSi€ plašče in jopice sealskin, pliž, astrahan in krimer priporoča v veliki izbiri tvrdka A. & IS. Si€:ofc v iSška Mjodeng ItarnlJ« ia gospodarska banka, podružnica ¥ Ljubljani, Marijin trg št. 5 T«UI«a it. »01. — Brzojavni naslov: INDUSBANKA. Deln^k« alavifilca tn rezerva cea Kč SOO.OOO.OOO-- CENTRALA v PRAGI, NA PRIliOPE 35 Hranilne vloge lu 4eIcofil ia«an Kč 2.170,000.000'- 07 podružnic v vsta večjih krujih Čchos!ov»Skc rcpnbllke. — Sprejema vloge :ta knjižice in račune ter prova|a vse bančne fn borzne fran&akelie Kar nalknlaratnefe. 8388888833^ K? 8 >?"• "••"""M m K-,** •••. I« I Nudim Iz I»li»na tovnmSčkefta skladišča „SWAHIM" BATKK1JE. ŽEPNE SVETILKE. ZAŽiGALNIHF. KAR31DNE Ž4B1LCE >AUEBMETA1", vse vrste medentli KAU »IS ter vse potrebščine prati poroštvu xir|»oli<1iieJe, kulanlno. JOSIP KLIMAM 2fi.fi«EB, Akademski trg St. 7. leiEilHr BenlsasIL imilsL Ir. Oddelek I. tehničnih naprav industrijskih podjetij ln poslopij vseh vrst iu za vse namene. Oddelek n. in Interesno zastopstvo vseh vrst, za vse nair.eno, zaupne izjave ia ustanovitve Oddelek IIL Sodelovaniem naših oddelkov 1. In TI. najboljše zveze! Zaio dobave vseh strojov iu naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Dresden (Deatschland). mmm SLOVENSKI LEKARNIŠKI GREMIJ V LJU11LJANI sporoča vsem svojim članom tuiuo vest, da je tovariš gospod iMMiiiii Dobavlja nolbotjia bronaste zvonove, po kakovosti nadkrlljujajo one iz predvojne doke, listi har-tnonlEnl glasovi, 4 tedenski dobavni rok, veiletno jamstvo. — Odlikovana tvrdka s zlato koSaJno. Cena najnlije v Jugoslaviji Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjjlgovszmfca K.T.©. v LJšMSj&iama Kopitarjeva ulite 6. II. listka Izbere mfnavsglili in kMnk&o is Miissašing fflli) Vf O KCOfe2*5S 553 BHa PrEdelaBsanfe :a pr^oaillisnsssie dasasMSa StfB&aSios Poznano se?šIiSsj?2 sesisS rs 3 M S KmmggmmBBSSSSaM t % Popolnoma varno naložite denar v r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Ljubljani, Mestni trg 8, telef. 9. Vloga na hrani 1. knjiž. in tek. račun obrestuje ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštno položnico, d« nimajo s pošiljanjem denarja uikakih stroškov. VSEH VRST NA IZBIRO PRI Tkrznarstvo — LJUBLJANA — 5 Gradišče štev. 7. 5646 STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA KOZUIIOVINE ::amgr.m ln Jevjot za molka In Ženike oblake, belo, plicno In rjavo platno, cefir, hlatevlno, tlskanlno In razno manufakturo, kupite najceneje in v velikanski Izbiri v novo urejeni ia preži Jani veletrgovini H. SSermeckl, Celje šl. 330. Ilustrovanl cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo odeje, laso-strižnikc, britve in tisoče drugih predmetov se poštje vsakemu zastonj! — !/zorcs proti odikodnlr.il — Trgovci engros cene! lekarnar v Skofjiloki dne 3. oktobra 1924 po dolgem U-pljenju izdihnil svojo blago dušo. Pokojnikov pogreb vrši se v nedeljo ob pol 5. uri popoldne. Nepozabnemu tovarišu, ki je vzorno izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti bodi ohranjen časten spomin! Ljubljana, 4. oktobra 1924. PIL SIR. RIKARD SUŠNIK, tč. 1, načelnik. E!ca Heutmann z rodbinami Hsutmann, Tory. Siapšak in Moli naznanja tužno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog oziroma brat, zet, svak in stric, gospod ravnatelj Trboveljske premegokopne druifce v Zagorju dne 2. oktobra v Gradcu nenadoma preminul. Truplo dragega pokojnika prepelje se v Trbovlje, kjer se vrši pogreb' iz farne cerkve na tamkajšno pokopališče v ponedeljek dne 6. oktobra 1924 ob 10. uri dopoldne. Nepozabnega pokojnika priporočamo blagemu spominu. Trbovlje, dne 5. oktobra 1924. Brez posebnih obvestil. —(3 A. P. Čehov: