68. številka. Ljubljana, nedeljo 23. marca. XII. iHo, 1879.
SLOVENSKINAROD.
Izhaja vsak dnu, izvzemAi ponedeljku in dneve po praznikih, ter veb~a po poŠti prej uman za a v 11 r o - o go r s k o dežele za celo loto I»i gld., za pol 1-ta 8 gt, za četrt leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za eelo leto 13 gld., za četrt leta .'1 gld, KO kr., za en mesec 1 pld   10 kr.   Za poAiljanjo n* dom ao računa 10 kr. za mesec, 'M) kr. za četrt leta. — Za tujo deželo toliko ver, kolikor poAtnin.i iznafla.  — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijaku veUH zuiiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. o<) kr., po po*ti prejemati M četrt leta :* mtii, — Za' oznanila se plačuje od čutiristopne petit-vrsto 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska,     kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če ne tri   ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmaimvcj hiSi ftt. .'1 „gledaliSka stoika". O p ra v n i.A t v o, na katero naj se blagovulijo pošiijati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno rcoi, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmauovej hiii.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se začne novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali.
„Mlov. Nttrotl." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....ti gld. ftO kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec..... I    „    IO „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za pol luta.....m gld. — „
Za četrt leta.....4k   »    — n
Za en mesec..... 1   »  **© „
Za gospodo n^il«'IJ«* na ljudskih šolah in za «1 IJtik«' velja Zlll-ftttiita cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta & gld. AO kr. Po p o ž t i prejeman     „    „   3   „   — „
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 21. marca. [lzv. dop.] Ne bo še tako kmalu konte temu državnemu zboru, kakor se je mislilo. Dolgo za-Bedanjo delegacij je Btorilo, da se državni proračun ne more rediti pred prazniki, k čemur pa se tudi vladajočoj Btranki ne mudi. Če bi rada tu skupaj ostala, dokler jej ne poteče postavni obrob, in še bi rada spustila celo rajdo govorov, da si pripravi teren za prihodnje volitve. Budget tedaj teško da bodo izdelan če mesecu aprila, in vlada je vsled tega predložila postavo, da se naj spet za mesec april provizorično budget privoli. Ob jeduem zahteva poobla&čtnjo, da sme izdali za 100 milijonov gold. zlate rente, toliko namreč bo treba, da »o pok njo izredni stroški za oku pačijo in državni deficit 1879* leta. V jed nem letu torej za 100 milijonov gold. več državnega dolgu. Kuni pridemo s takim državnim gospedarstvom, tuko mora vprašati vauk pa-trijotic.no mudeči državljan V
Gospodarsko m/m re so v vseh deželah neizmerno žukstne, kmetski stan se ugouablju vsled nizko cene kmetskih pridelkov m pi> ue-kuznovauom odorustvu. Zlu;,ti kur ko slednjega tiče, prodira vedno bolj izpozuanje, da je bila velikanska uupaku, ko se jo odpravila stara postava zoper oderuhe. Jedno prvih del novo izvoljouega državnega zbora mora biti izdelovanje postave, s katero se bo moglo vsuj nekoliko v okom priti grdim židovskim pijav kani, ki se zduj, odkur se jim v liuliškem uu podlogi tam veljuvno postave bolj na prste gleda, kukor črna kuga vlučijo črez Moravsko in Češko na Nižjo-Avstrijsko, in Hkoraj tudi
pridejo v naše južne dežele. Sicer imamo brez teh Židov uže v mnogih slovenskih krajih take ljudi, ki brez usmiljenja po 100 in Se več procentov na leto odirajo reveža, kateri jim pride v umazane roke.
Po sklenenem državnem zboru, kar se pa utegne še le maja meseca zgoditi, bodo zborovali deželni zbori. Meseca septembra imamo volitve za novi državni zbor.
Skrbl/ivost na napačnej strani.
Pod tem naslovom prinaša praški list B Politik" o predmetih, o katerih sta govorila prva naša članka v poslednjih dveh brojib „Slovenskoga Naroda" sledečo razpravo:
nNeue fr. Presse", ki navadno ni j preveč pravična pri izvrševanji §.19 državnih osnovnih zakonov, spokorila se je naenkrat, ter zagovarja jednako p ravnost vseh državljanov, — ako bo 6ni Italijani. V nečem dolzem dopisu dne 10. t. m. daje si poročati uzroke, zakaj da so „lojalni1* italija-n simi v Trstu nezadovoljni, kateri se pritožujejo, da dunajska vlada ne podpira italijanske narodnosti tako, kakor jej jo to obetano v državnih osnovnih zakonih, katero podporo pak drugo narodnosti uže zdavna baje da uživajo. Dolgo Brno premišljevali o tem, katere neki bo 6ne narodnosti v Avstriji, katerim so interesi tako milo varovani in gojeni, in prišli smo do tega, da morajo biti to v Cislejtaniji pač le Nemci, ki v istini ne majo uzroka pritoževati se, in ki se v tej širnej državi tako dobro počutijo kot ščuka v ribnjaku. Drugače bi bili v nemalej zadregi, ako bi morali mi iskati in najti jednako podporo ali pri Čehih ali pri Slovencih v Cislejtaniji, ali b kratka pri Slavjanih; ali ustavoverci in njih novinarski organi se za te ne brigujo, v celej Cislejtaniji opažajo samo uboge Italijane, katerim se še nij pravica ■godili in bi se moralo njih pritožbam nujno pomugati.
In katere so te pritožbe? Italijan ali ustavoverm prijatelj „N fr. Pr." formulira je v dve zulitevi: 1. Država mora Htroške za italijanske srednje šole sprejeti isto tako v svoj budget, kukor skrbi uže za nemške šole, ter mora a tem odvzeti budgetu tržaške občine stroške za italijanski zgorenji gimnazij in zu itulijuusko /gorenje reulko ; 2. država mora otvoriti v Trstu pravno akademijo z italijanskim učnim jezikom. Te zahteve se utemeljuje s tem, da je izmej 90 000 Tržačanov le okolo 4000 ta kili znauih, ki doma nemški govore, vsled česa bi ostalim 92.000 Tržačtiuom bila ituli janščiua tudi za „domučo uporabo". Kur se pa tiče želene itulijunske pravne akademije, navaja se to, da ker rabi država sodnijskih urudiiikov, ki bo zmožni italijanskega urad
nega in sodnijskega jeziku, mora se ustvariti stolica, raz katere se bodo učilo justične in politične stroke. Pravijo, da je le malo uradnikov pri sodnijah, uradujočih v italijanskem jeziku, ki bi znali praviloo nemški ter italijanski govoriti in koncipirati; znano j« celo, da celo tržaški uradniki italijanskih rodbin strahovito italijanščino pišo in govoriS. Dotični članek sklepa z besedami: „Ako bo bode to zgodilo — da bi se Italijanom izpolnili 6ni dve zahtevi — potem smemo računati, da se bo mišljenje tržaškega prebivalstva popolnem izpremenilo, in agitatorjem bode za njih rovanje tal zmanjkalo."
Je-li so te zahteve opravičene ali ne, tega nečemo zdaj motriti; vsakej narodnosti v Avstriji privoščimo popolno jednakopravnost, kakoršno le sami sebi želimo in se za njo trudimo; mi jej želimo, da si prihrani in razvija svoj jezik in njegovo svojstvo, ali smehljati se moramo optimizmu, s kakoršnim ustavoverna stranka pojmi „i ta 1 i j a n s k o vprašanje". Ona upa, da bo bodo veleizdajako rovanje nekih agitacij v Trstu in obmejne provincije za zmirom obje/.ilo s tem, ako drŽava na se vzame dve srednji šoli in otvori jedno pravno italijansko akademijo. Avstrija je ljubkala Lombardsko in Donotako tako, kakor nobedna druzih svojih deželft, nijno narodnost je skrbno čuvala in skrbela za nijno materijalno blagost tako, kakor zdaj gotovo ne zjedinjena Italija, in vendar bo Italijani onih obeh dežela Avstriji nijso mogli pridobiti, nmpak rovoltirali so, kjer se jim je kakšna prilika pokazala, in delali zarote toliko časa, da se jim je od-trganje koncem posrečilo. S hvaležnostjo od te strani tedaj ni| ručuniti, to dokazuje vbsj nepretrgane agitacije, katerih se ne more za-treti, ukopnun dobiva italijanski živelj tako prvenstvo, katero čeHtokrat prOUtrO&a opravičeno zavidanje od strani sosednjih Nemcev in Slovencev.
Ali drugo vprašanje Be uriva, je-li dejanske razmere opravičuje 6ne zahteve. Je-li živo v Trstu in okolici res sumo Italijani in da-li jo prav, ako mtavoveroa strunka večino prebivalstvu tako nčividno prezira, celo kur naravnost izbriše izinej broja živečih? Ustavoverna stranku nuj Itul june kolikor hoče objema, ve-leizdajskega rovanja „ltalie i iredente" kljubu svojemu ljubkovanju odstraniti ne bodo mogla. Ali v Trstu Bfc govori zduj zato Blabo italijanski in nemški, ker je večina prebivalstva slova usku, u se duje itali jfinskeiiui idiiomu le prednost. Zakaj pa ustavoverna trunka noče § 19. v tponiin klicati na korist Slovencem in češkemu narod u V „N Fr. Presse" trdi, da živi v Trstu 92.000 Italijanov, in tam, da naj bo ustanovi pravna aka-domija; da bi pa jednako zahtevala za 1 Va milijona broječe Slovence, to ne pride na
um ustavovernej stranki. Češki narod broji Bedem milijonov duš, a je zarndn dozdaj prosil svojega vseučilišča in noben ustavoveren list se še dozdaj nij v tem Bmislu potezal za § 19.
Ali ne samo to;  oficijozen list, stara rPre3seu veseli se in raja v svoj ej številki  dne  16. marcija, da Slovenci „propadaj o",  da njih  narodnoBt vidno  izginjeva, da se mora zdaj veliko propadanje  zazaamjevati itd    O u'.rokih te prikazni nečemo govoriti, da li so istiaiti ali ne, p*fl pi vprašamo, ali se ne zatira a tacim govorom  vsa m ora 1 n o s t, je-h nij to znamenje, da seje tem ljudem (prilnPressa*) čutenje poživinilo, da si brutalnejših ne moremo misliti V Nu jednej strani ljubkovanje [z Italijani, na drugej veselje  o „padanju  Slovencev", — je-li treba še več, da si jasno naslikamo zna čaj naših nemških ustavovercev?"
Politični razgled.
\(»lraii|e dežele.
V Ljubljani 22. marca. V UrssavnetH mhnrtš ie odgovoril pravosodni minister na interpelacijo zarad postave proti oderuhom, rekoč, daje najprej ukazal preiskavati, kakšne vspehe in nasledke ima dotična postava v Galiciji, na kar je dobil ugodne resultate. Glede dni zdi dežel je minister notranjih zadev z razpisom 3. marca deželne načelnike pozval, naj natanko preiščejo slučaje lihve (oderuštva) in kre ditne razmere malih obrtnikov in kmetov iz svoje skušnje, ter izvedbe naznanijo, da bode vlada potlej svoje nasvete stavila
Vojni minister grof Bvlandt je 21 marca nastopil Šesttedensk odpust ter šel v Meran Hrvatski sabor se ima baje 27. t. m
z vso silo isto pretiranost in razdraženost v
Dotični vrhovni policaj je njim velel mirno
kranjskem deželnem zboru imeti, katero je nze I ia tiho se tej uredbi podvreči. — Na tak na-tolikokrat zakrivilo strastno postopanje? Mi čin se o dijacih in šoli slabo govori. Upati saj upamo, da je še dovolj mirno mislečih roofc I je, da bode policija prave ponočne rogovi leže v velikem posestvu, katerim se gabi Vestene-1 dobila, mesto katerih so dijaki trpeti morali kovo hujskanje, in katere bo sram, pri volitvi I ;n gQ bodo — pri ravnatelju. — Preiskava 29. marca figurirati za statiste Vestenekom j na magistratu, kakor pri ravnatelju se je začela, in Taufererjem. |       lr /ti^relna 17. marca [Izv. dopis.]
IC VI«'iliU«» 17. marca [Izvir, dopis.] | Naš ban g. I. Maiuranič ie razposlal okrožnico Dopis, ki ga ima „Liib. TiRblatt" prošli pe- podžupanstvom in gradskim načelništvom s tek iz Metlike, je toliko iz Metlike kolikor j pozivom, nabirati dirove za unesrećene Ma-iz Litije; nobenemu Metličanu še na misellgjare v Szegedinu, ker je „1 nami združena ne pride ne, zahvaljevati He gosp. M ihkotu I posestrimska zemlja ogernka od nepopisno ne-n pr- za napravo šole v Drašičah, ki je le sreče zadeta bila." Ban hoče, da naj Hrvatje pod pogojem dovoljena, da občina vse Bama brzo pomagajo MflRJarom, in svote pošljejo na svojo stroške naredi in se vsake pod- hitro sem v Zagreb, da se naši novci za odpore iz normalnega šolskega fonda odreče. Ko Močeni namen potem v Pešto odpremijo. —
bi M t ličani pisali, postavili bi na prvo mesto
Nesrečneže podpirati je blago in lepo.
dopisa glavarstvo, ki je imelo preseliti Be z Ali greh je r od ne ga s i b r a ta v bedi ostavit, vsem H.ojim aparatom iz Črnomlja v Metliko Naši rodni bratje v slavonskoj kra-na Zuvinščakovo pristavo. To je čisto druga jini strašno stradajo od savske poplavi. „vižau, ki se je marsikateremu Metličanu v Dolžnost naSa bi bila, da prej za te preskr-prvih trenotkih, ko so se obljube na Bvoje bimo vso podporo, potem če nam Š9 kaj ostane, vrhunce spenjale, prav mična zdela, ki se je dajmo szeeedinskim Magjarom.
pa potem, kakor vsaka stvar, ki se spridi, z
Pa tudi potem še nekaj. Koliko naših rod-
grenkimi občutki in kislim obrazom na stran nih bratov zdihuje v Medjimurji in Istri vrgla. Dopisnik „Tagblattov" tiči kje drugje duševno zatiranih od tujega duha. Z vso pra-in se je najbrž, ko je deseti ali dvanajsti V« Ivico ti bratje naši pričakujejo iz Hrvatske, od literček popil, v duhu v Metliko postavil, da j svoje braće podpore, ne le dobrih željft, tam s samimi narodnimi krogi tisti dopia nego materijalne po 'pore. Zakon in dolžnost Bkuje. Mi Metličani dobro poznamo nenavadne j narodne samoobrambe terja od nas Hrvatov, /.možnosti g. Mahkota, saj nam je tolikrat sam da bi teh bratov v Istri in Medjimurji ne zapravil in s številkami povedal, koliko let Be pustili, da bi jim pomaRali pri vzbujevanii naje s kakim delom pečal.s kolikimi milijoni je I rodnega čuta, in pri pokladanii kulturnih pr-računal, kje je led prebil, svojih prednikov I vih uvetov.   Ali za vse to nemarno novcev!
Domače stvari.
— (Iz slovenskega štajerskega)
akte iskal itd. itd., — on tudi ve kako smo ga radi poslušali, ali kaj to vse pomaga; ko zopet Bniti ter obravnavati nov občinski zakon. I jo prišel čas, kadar išče svoj  b v oje g a, da1
Viltliije tlržtave. I na rod u do večine pomore, bil nam je Janez I se nam piše, da je tisti Brandsteterjevi
Glede" ho1ynrskeg<m vprašanja se čuje I vselej vis-a-vis. — Vendar pri vsem tem se I rudnik za cink na Pohorji, ki Ra je ob svo-nova vest, da Rusija predlaga, naj bi bil bol- radi ]epo poaiOTjmo 0d njega, mož je bil resi jem času Bustev brat cenil na 1.000 000 (en
K?-1 »M WtoS^itolJI?Wt za ,eP* ceste* 8ara° šk°da, * «e mu milijon!) gld., in na katerega je potlej erar rak k zjedinjenju Bolgarije storjen. Demon- niti ta Ž0,Ja ^polnila nij, kajti pred odhodom I posodil bil podancu Brandstetterju 60.000 gl. stracije bolgarskega prebivalstva v Sli vnem I vskliknol je neki mis!6Č na cesto is Metlike I— prodan bil 21. marca na javnej dražbi za
zoper »evropskega" komisarja Schmiita so se I v Gradac: kot v Bosni 1
17. marca ponavljale. Bolgarska milica je mo-
ri o (reci petdeset) gld. gosp. Pirhanu, tr-
le V|iftrllM»rt% 20. marca [Izv. dop ] I govcu v Mariboru.   O tej ilustraciji, kakšen
^f^SiT^ČKSMlSl? ISSSSf1*R IV zadnjih listih slovenskega Naroda« smo je bil „volksvvirtschaftlicher aufschv/ung-, —
neral Stolipin je Schmidta varoval. .
francoski listi oporekajo, da bi kaj ft,tah 0 hruPu celjskih in ljubljanskih dijakov resnice bilo na glasovih o odstopu ministra I Veliko ae je zlasti o prvih po časnikih pisalo Sava ali \Vaddingtona, ker sta ta dva mini-1 in govorilo. Kaj enacega so tudi naši tukaj stra b svojimi druzimi kolegi v ministerBtvu ^ dijaki bm podolženi, in hočem o tem več po-
popolnem složna. vedati. Dnd 18. marca t. 1. zvečer, so dijaki
V zadnjem času bo imeli Gambetta, Grevy I   ,  .   .,       .... . in drugi vodje republikanske stranko Bkupue tukajšnjih Brednjih šol in učiteljski priprav-pogovore in bo se porazumeli o raznih rečeh. Iniki, kakor je uže pri dijacih navada, po več Tudi to je dokaz, da ministerske krize ne I krajih popevali .Josipom« in „Josipinam" podhode še. ... loknice. Zadnji — dobili bo od nekega gosp Mttiliiunski listi poročajo, da se v I   ,  . .      ..        ,     _ vl,       . , . ,.,       Z *    t              :    ■                 o I nekaj denarja, in ko bo bi e podoknice vse Vatikanu še zmirom posvetujejo o vprašanji,!      J        J • 1"
ali bi se katoliška stranka v Italiji udeležila zapete, bo bi v gostilno k dunajskemu mestu prihodnjih volitev v parlament, ali bi so jiml(,zur Stadt Wien") šli močit svoja od petja še odtegovala, kakor dozdaj. (utrujena mlada grla.
Zgodilo se pa je tiBto noč, da so bili v 1  * j mestu škandali,  kričanje in celo tepeži, ali
Is I Jiil>ljiaii<k 21. marca [Izv. dop.] ne mej dijaki, temuč, kakor sem od ene Koncem tega meseca ima kranjsko veliko po I strani po resnici zvedel, mej rokodelskimi po Bestvo voliti enega poslanca za deželni zbor I magači. Neki človek, katerega sin je iz priprav meBto odstopivšega Vesteneka. Slišim, dalništva zavoljo lahkega življenja bil izključen, Ve8tenek in njegovi pristaši na vse kripljelje komaj izvedel, da so pripravniki v gorej delajo, da bi Bpet on sam bil izvoljen in bo I imenovanoj Rostilni bili, peli in preveBeli bili, tako pred svetom ponašal, koliko veljave ima I šel jih je takoj drugi dan, izključenje svojega na Kranjskem. Vestenek je velik politični ko-I sina maščevaje, na magistrat kot „riiheslorer medijant in če je kranjsko veliko posestvo I tožit, in je to, kar so po noči storili delav-res uže tako na kant prišlo, da se daje za nos I s k i pomočniki, zvrnil na dijake. Dne 19 voditi in po svetu v posmeh spravljati po takej 11, m. po maši, dobi uže 5 dijakov jiripravni-komediji, potem pokaže, da ne zasluži uvrščenim I štva poklic, naj pridejo na magistrat. No da biti mej reBne in dostojne politične faktorje. I bi bili povprašani kako in kaj, morali bo v
Dopi
Ali pa hoče morda oni del velicega posestva,!— luknjo!
hočemo morda ša katero reči.
— (Premenjena šolska postava za Goriško.) Ministarstvo za uk in boga-fastje je na predlo« deželnega zbora goriškega premenilo § 22 postave od 10. marcija 1870. Po tej postavi se več ne razdele občine o tri plačilne vrste — ampak učitelji Be bodo razdelili na tri vrste. Prvega reda učitelji bodo dobili plačilo prve, drugega vsi — drnge, in tretjega pak tretje vrBte plačo. Poleg tega dobi učitelj onorazrednice 30 gld. opravilne doklade, kar ne v drugih kronovinah ne Rodf.
— (Iz Celja) se nam piše: O bolezni dr. Kočevarja imamo denes poročati, da se mu je včeraj zdatno poboljšalo, in njegov or-d^narius gosp. dr. Nekerman nam daje upanje, da bode v kratkem ozdravel.
— (G 1 n 8 b e n a M a t i c a) — kakor Be nam od odbora piše —je razposlala članom dva zvezka čveterosjievov in Bicor vsem, ki bo jilačali društvenino vsaj za leto  1877. Onim, ki so od leta 1877 z doneski zaostali, bo torej V. in VI. zvezek nij p islal. Kado pak se bodo vsi izdatki |>oslali onim društvenikom, kateri *e oglasijo in — zaostalo doneBke nakažejo. DruUveniki H|>!oh pa, ki so z letnimi doneski zaostali, ulju i no bo prošeni, da jih pošljejo na društvenega blagajnika g. Franca Drenika v Ljubljani, kongresni trg št. 14.
— (Sokolski večer) bode v dvorani ljubljanske čitalnice dne 25. marca. t. 1. Program : Meglene podobe, berilo, komičen prizor, petje in godba. Petje izvršuje čitalnični pevski zbor in godbo oskrbi gledal1 ščn i orkester. Komičen prizor bode predstavljal gospod Kajzel. Začetek ob 8. nri. Vtsopnina 25 kr. — Otroci plačajo 10 kr. — Pevci in .Sokoli" so prosti vstopnino. V dvorani čitalnica bodo mize kakor na Silvestrov večer; slav. občinstvo bo torej slobodno pilo, jedlo in kadilo.
— (Killuirmonif.no društvo) daje -vtorek večer koncert v reduti.
— (Marijina bratovščina) v Ljubljani ima 30. marca svoj občni zbor v čital-ničnej dvorani.
— (Samomor.) Koroški deželni poslanec g. Vrane Oliva se je hotel te dni sam umoriti. Prerekal si je žile.
— (Iz Krškega) se nam piše: Dvajset Roldinarjev je podaril gospod Maks Ste-pišnek, stavbeni podvzetnik v Celji, za ubogo krškega mesta; županstvo je ta dan razdelili to svoto mej najpotrebnejše domačine, kateri so blagemu gospodu daritelju iz srca hvale žni. Naj bi bo še več takih dobrotnikov naš o!
— (Hubmajer.) V Zagrebu izhajajočej ^Kroatische Post" se javlja in Belgradčika 10. marca: Miroslav Hubmajer je z okolo 4.000 m6ž prekoračil mejo pri Egrionu ter je raz netil upor v vaseh Povodje, E»ri Palanka, Gimeai, SraŠin, B ljas, Vignica in Salenica
— (Iz Kranja) se piše v tukajšen nemšk list, da so po noči 19. marca tatje ulomili v štacuno trgovca Miheliča in odnesli dosti blaga.
— (Uoparsk napad.) Iz Kranja se piše v tukajšnji uradni list, da je na večer sv. Jožefa neki kranjski hlapec na cesti napadel iz krčme domov gredoča dva f inta iz Čirčič in jednega, Andreja Konca, z nožem tako zabodel, da je Konec umrl. Uzrok ponoč-nega napada je baje maščevanje zarad izgube pri igri.
— (G o r i S k i 1 i s t „ I / 1 s o n /. o") je nehal izhajati, ker je njegovo uredništvo zadela jako ncušečna katastrofa. V petek pretočenega tedna je sodnijska komisija preiskavala stanovanje g. urednika, Henrika Juretig-a in ured-ništvene prostore, v soboto je bil g. urednik sam zaslišan pri c. k. okrož. Bodniji in v nedeljo zjutraj še pred sedmo uro ga je policijsko osobje zbudilo in odpeljalo v preiskovalni zapor.
— (Goriška čitalnica) nupravi jutri ponedeljek dne 24. tek. m. ob 8. uri zvečer ▼ svojih prostorih besedo.
— (Odborsolkanskečitalnice) vabi uljudno svoje društvenike in slavno občinstvo b kmetijskemu poduku dne 25. marca ob 5. uri popoludne v Verdikou-ovej dvorani. Po kmetijskem poduku bole narodna zabava B petjem in tombolo.
— (Iz Trsta) se piše: Tudi društvo „Tviinost" bodo te dni sklepalo, kako naj bi okolica slovesno obhajala srebrno poroko cesarskega para. Skoro gotovo se bode sklenila ljudska veselica na prostim pri Sv. Ivanu, in pa kresi po vseh hribih in holmcih tržaške okolice, kateri kresi bodo zopet plamtoči pro test proti „neodređenoj Italiji".
smrt našlo. — Is Pariza pa se telegrefira, da je 21. marca vihar prekopicnil v luki Ilverea nlavajočo baterijo „ArroRanteu pri katerej priliki se je tudi 42 liudij potopilo.
* (Upor.) Tomorščaki dalmatinske la-diie .Sveti Josip* so v dalmatintkej laki Vinjercu uprli se in ubili svojega kapitana.
* (ŽivinRka kiiRa) ne ie pokazala tudi na več krajih na Češkem. Polno in sumnjivo živino so povsod pobili.
* (Most podrl) se je na plzenskej železnici pri Dobrzanu na ČeHcem. Tretjina mostu se je s strašnim ropotom sesulo. Po sreči nii noben človek konec vzel zraven.
* (NeusmiljenoRt.) Neki nemšk kmet blizu Gmundna v Kirchbamu je bil zaprl svojo lastno hčer v temno kamro in jo tri leta notri pustil. Ko so jo Žandarji našli in rešili, bila je sama kost in koža in vsa sključena v nesnagi.
* (Sto in trije toženci.) V Neapolji na Italijanskem se začne ta teden pravda zoper 103 ljudi, ki so bili v južnej Italiji in Siciliji prijeti in zaprti. Imeli so družbo za politično ščuvanje in ob iednem za r a ». h o j n i štvo, umor, tatvino in požiganje. Mej zlo činci je tudi več Žensk iu deklet. Celega tedna bode treba samo za prebranje zatožnega spisa.
I*0*ltlll0.
Izdat.djstvo „S 1 a v j * n s k cg e, Almanaha ii-eka IVOJO iskreno zalivalo v mm pošiliatidiom literarnih doneskov, slavnim redakcijam vs-di domoljubnih časopisov na Slovenskem in gg. prerip'atiteljera za njih podporo; daje s'avneinu „Akmhnnickomu snolku" na lnin»ji, ki je svoje prostore uljudno ponudil za rinlakellsko sejo in sploh vsem, ki so 'kako prlppmogll k temu, da je izdavateljstvo d -seglo bvoj namen. - Zaledno, oznanjamo, d» se odtisi „S1avj. Almanaha" dokler jih še kaj ostane, poSilj »jo za 1 gld. 60 kr franco; naročajo naj so pri gosp. Rad. I'oiniku, VIII , Florianigass^ 17.
Na DnnaH M- m*rt!» ,ft7fl-
Rad Pukl,     D a v. Hoatntk,
ured'dka slovonskejr« oddelka.
0. kr. cekini . Oriavn« marke
5 57
53
60
Vabilo k oljčnemu zboru udov
društva Marijine bratovščine
tt XjjuL"blja,nl,
kat "rt h-»da v nedeljo :*o. inaroa 1*170
v čitalnične]' dvorani.
Dnevni red:
Nagovor in sporočilo predstojnika.
Sporočilo za leto 1H7H
3. Posamezni nasveti udov.
4. Volitev 3 udov v vodB vo in volitev prcglo-dovalnega odseka.
Zltorovnnjc np /.»»ene ol» lO. url dopolnilne.
(96) Vodstvo
dntštra Mttrijiiir (»-(itorščinc v Ljuhljani.
IVaziianilo.
V rudokopu za ruja vi premog „jadranskog* društva -/.a kopanje premoga" v (5 ar pano v Istri so sprejme trajno in /, dobro plačo 100 krepkih, n& nad 40 let starih
rudarskih delavcev,
posebno kopačev za premog in kamenje, ki hočejo delo s pogodbo nastopiti.
(86—3)      Hn«l;ir«*l4«> o*lirl»ni*f vo.
•*•»»! »II O.
Bergerjeve pastile od smole
so moj vsemi izdelki od smole najlaglje prebavljive sitnosti no delajo niti v grlu, niti ne prouzroi-a /lega riganja, ter vrlo koristi vsakemu, tudi otrokom. Bergerjeve pastile od smolo je istinito zdravilo, ki soje tisočernato pri kataru dušnikovih vejic, kaSlji, hripa-vosti itd. uže poskusilo i vapeliom, ter izvrstno dokazujejo vpljivanje smole. Ali oniui osebam, ki bi se rajši posluževali kapsljev od smole (čista medicinna ■mola v zavitku gelatina), svetuje se, naj rabijo lter-gorjeve kapsljc od smole, in te v lekarnah izrecno zahtevajo.
Jedna puika od kositara s Bergerjeviml pasti lami od smole velja .r»0 kr.; jeden flakon Horgerjevlh kapsljev od smole 1 gold. av. volj.
(Slavna zaloga v IjuMjatii pri g. Sutnlnula, lekarnarju. (64—3)
Ila/iiie vesti,
* (NeBreča na morji.) Iz Amerike Ne\vyorka, se telegralint, daje pnrobrodna Indija ,Bolivarw trčila na haitijsko ladijo „Mi-chel" in jo potopila. Šestdeset ljudi j je v vodi
Trgovsk
učenec
trgovsk pomočnik,
oh.i sl.iviMi.sk- ga in nemš og.i jezika v pisavi in govoru zmožna, prvi od dobrih staršev, drugi z dobrimi spričevali previden, se sprejmeta.
Ponudbe naj bo polljuju A. Dolencu v Ajdovščini na 1'nnior.sk om. (9l—2)
fjsaarll ▼ 4Jut>IMiil.
14. marca: Roalija Z'Tner, deto zasebnika i m. K) dni,  v rožnih ulieah št. 'JO.  val"d hožjast;.
16. marca: Petor K.'eher, sin usnjarja, H1/, m., prodkrsj llradeckyjeva vas št. 89, vsled pljučne vnotice.
17. marca: Jožef Stare, bivši trgovec. H4 l«t, na m-stnem trgu št 11, vsled starosti. —Ivana Kor-šič, deto zasebnika, prodkraj Uovca Št 23, vslod božjasti.
18. marca: Pet«>r Simon<>ti, vlatar, 75 1. 11 m., na mestnem trgu št. ti, vbImI vodenico. — TJ ifael JanoiiČ, dete c. kr. uradu, slugo, 6 ni., na sv. Jakopa trgu št. 7, vsled bol asti. — Neža Zojnik, kuharica, 62 1., v soteski št 10, vsled prsne vodenico.
111. miren: Jurij Plevnik, 80 I., v ubožuej hiši, vslod oslabljunja. — d u rij Slavina, HH 1., v ubožnej hiši, vsled oslabljenja. — Vinconeij Kus, doto mizarja, 2 m., na bv. Petra cesti št. 34, vsled slabosti.
20. marca Jera Vidmar, soproga gostovalca, 23 I,, vBled odtoka krvi.
V d osel naj bolnici: 1. marca:  Franc Koslor, delavec, 27 1, vslod srčne hibe.
3. marca: Lena Kamnikar, gostovalka, 61 1., vshd oslabljenja« — Valentin Kicler, berač, 70 I., vsled vodenice.
Oznanilo.
Od c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju se s tem Iplošno na znanje daje, da je semeni, kateri bi moral biti v sredo 2f>. mar-cja 1879 v im sin HcUlItl — prepo« vcfhtn. (92-3)
€. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju,
duo" 17. marcija 1879. C. kr. okra ni glavar:   IIW//frtM. •••••••■•■••••C9G9*»9S«C««»«
Gostilna „pri pivnem vrelcu"
i
(Bierquelle)
Dunajska borsa 22 marca.
(lavirao 'Vi»\graflou«'j porodilo.)
QnOtal dri. dolg v	bankovcih .	.   64 gld. 6">	k.
'.notni dri. dolg v	srebra   • .	.   64   „ 80	n
•'; ■' ii renti, •  • •	.   •   •   i ,	.   77    „ 15	■
18«0 dri. puso j i Io	•   •   •   ■ •	. 117   n DO	i»
Vkeije narodno ba	oko   .  . .	.   793      p, —	a
			r
London ....	< • •  i •	.117    2 25	
			■
			
v   I -j m 1» I j ;i n i.
tik Valvnzorjcvo kavarno, vhod za vodo na Francovcm obrežji (za, zidomO št. 9, in iz up italskih ulic v Šrajerjevej hiši.
Najboljše fjraško marčno pivo iz pivovarne Schromorjcvo, dobro vino, namizno in v toiteljah, okusno kosilo v prijaznoj na novo opravljonoj gostilni ali na d6m jemano, zajuterk, zvečer raznih jodil na htbAr, vse to po na j nižjo j ceni m ob najskrbnejšej postrežbi.
1*«».m*h«i <lnL so pripravljena pofl|tlaCI i<*<lilii. (7t!—3)
••••••••
Solide Firmen als Vertreter tmmll
Xujcl.
22. marca: Evropa t VVohlfart iz Gradca.
Pri N Ion o i Jahoda, Kram iz Dnnaja. — Gorm
iz Tržiča. — GrUnwald iz Dunaja. — Fichte iz Trata. — Schmidt, Taupeš iz Dunaja.
Pri Malleui Keffcrlein iz Dunaja. — Ilimor
iz Zagorja. — Bar Ingenheff iz Kočevja. — Laad, Gerstendorfer, Bakbauser iz Dunaja.
Pn bavarskem dvora i Borgdr iž Tirolskega.
— Oblak iz Novega mesta.
J**
I pr Hišo v najem. jt
*4f "V /;ii;or|ii se odda v najem takoj  novo zidana
hiša, ki ima 7 sob, 1 shrambo za jedila, 1 huhinjo, 4 kleti; hiša je posebno pripravna za otvorenje prodajaliilce r\ za Mpect'rijNko in maiiul 'aKtu r no blago, ali pa tudi za kupčijo z vinom, ter stoji ob najlepšem kraju glavne ceste mej vasjo Zagorje in rudnikom. Ponudbe sprejema podpisani.
(89-2) Pavel TVeinberger.
Mazilcem, malarjcin za sobe in lakirarjem!
Oljnate barve
v dvakrat kuhanem firnežu, fino strto, in pripravljeno za takojšnje mazanje. — Zavite v mehurjih,  ali pa spravljeno v lončekih in
lesenih zabojih.
Izvrstne lake, firneže, suhe barve, hronzo in čopiče
vsake velikosti in kvaliteti po najnižjih conah priporoča
špecerijsko, kolonijalno, barveno in trgovstvo z rudninskimi vodami (83-2)
Matic & Plicker,
V Oelji, poštne \xlice št- 3-3= (pri ttoIIs-u.).
Poskušuje in cenilniki se pošiljajo franko in zastonj.
gld. 1.85
S.IO
—70
l.lO
— .65
— .30
Skoraj zastonj!
Od konkurzno uprave nedavno na nič prišle velike angleška fabrike za britanija-srebro dobili smo nalog, da naj vse pri nas v zalogi ležeče blago od britanija-srebra za majheno povračilo voznine in '/« dela plačo delavske, podarimo.
Proti vposlanju svote novcev, ali pa tudi proti povzetju pri vsakej reči določene ceno le kot povračilo voznine  od Angleške do Dunaja in kot neznatni dol delavske plače, dobi vsakdo sledeče za četrti del reolne vrednosti, skoraj zaatonj. 6 kom. aH« la Jedi od britanija-srebra, in <> kom. enacih allo za kavo« skupaj 12 komadov, stalo so preje gld. ti, zdaj pa vseh 12 komadov akupaj 6    „    nniuizuih uoiev od britanija-srebra, z ang.eškiuu ostrinami od jekla, nadalje 6 kom. enacih vlile* skupaj 12 komadov, ki so prejo veljali gld. 9, zdaj vseh 12 komadov skupu j .... 1 zajenialec aa mleko, teško kvalitete, prej gld. 3, ida| 1 Rn Juho,   najtežje   vrste,   od najboljšega
britanija-srebra, prejo gld. 4, zdaj ..... 6 podstavkov aa nože od britanija-srebra, preje gld. 2,
zdaj...........
1 klešče od britanija-srebra za sladkor, preje gld. 1, zdaj Razen tega še elegantne namizne svečnike, par gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.— ; taso, a kr. nO, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; vrčki za kavo, a gld. 2.—, 2.60, 3.—, 4.— ; sladkorne pušice, a gld. 2.—, 2.80, 4.—, 5.50, 7.— ; sladkorno slpnice, a kr. 2b, 40, 75, 90, gld. 1.—; karafindelj za kis in oUe> il S'u> ^-^i a-80, 3.50, 4.1ib, 5.—; pušice za surovo maslo, a kr. 75, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; čašo za juho s podstavkom, a gld. 1.60,
2.E0, 3,—
Neverjetno po ceni!
in za vHako gospodinjstvo posebnega priporočenja vredna jo sledeča »klad,  oI»ni«> j«-« u Iz aa komadov praktičnih,  ter Izvratno lzde.aulu si vari j, naiejendi iz najfinejšega briiauija-srobra za neverjetno malo cono le gld. o. 1,1 in sicur: 6 kom. vrlo dobrih namiznih uožev, z ročnikoin od britanija-srebra, s  pravo  angleškimi srobrno-jeklcnimi ostrinami. 6    „    jaku ftoih »ilie, bntanija-arobio, izjednegakosa. 6    „     teških žlie za JeUi ud britanija-srebra. ti    „    ilie za kt»io od britanija-srebra, najboljše kvalituti.
1 inaaiviil znjemalee za mleko od britanija-srebra. 1 teaki zajemulee za Juho od britanija-srebra. 6 kom. poUfetavkov ou umanija-srubra in nože. 1 izvrstne kle&£e od britanija-srebra za aludkor.
ijj kom. Vbu to rtči bo izdelane iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovaia, katera ostane večno bela, in so od pravega srebra tudi po 201etLem rabljenju ne ujoie razločiti, za kur »e garaiituje.
Maj ae tedaj vsakdo z naročili kolikor mogočo pobiti, kor pri tako izrednej cuuoati so bo kmalu vse poprodalo. (69—4j
Naslov in jedini kraj za naručila v e. kr. avstro-ogerskih provincijali:
General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: jllJaii aV llami, Wien, 1. Elisabetlistrasse Nr. 6.
rs «n — a
n a>    —.
HM*
n is
m 50 S 9
C. kr. priv. društvo južne železnice.
Čast imamo s tem objavljati, da smo ustrezajoč obČnoj želji, sklonili napraviti
v Ljubljani spedicijsko pisarno,
ter izročili nje vodstvo špediterju gospodu
Rajmundu Ranzinger-ju.
Ta spedicijska pisarna smeri najhitrejše in najcenejšo posredovanje za oddajo in vpošijatev hitrovoznega in voznega blaga mej mostom in kol dvorom. V spedicijsko pisarno se bodo oddajalo vso za Ljubljano, nje predmestija in podkraje namenjeno hitrovozne vpošiljatvo, od tam pak so bodo pošiljalo v hišo adrosatovo. Razon tega so pa v spedicijskoj pisarni lahko izroča sploh vsako blago za oddajo na kolodvor južno železnico, ali pa da so tam naznani, da jo kaka vpošiljatev na kolodvoru južno železnico, kamor se bode iz apodiciJBko pisarne ponjo poslalo in potem oddalo v dotično hišo.
Tarifa pristojbino kakor vso drugo se bodo obznanilo, kadar bode pisarna pričela svoje delovanje.
Na Dunaju, meseca marcija 1879.
(94_i) Vodstvo.
Ustanovljeno 1B58. Na dunajskej svetovne) razstavi 1873 odlikovano z medalijo za napredek in v Lincu te srtbrno medalijo 1875. Kraj za narorevanje vezenine od zlata in cerkvenih paranientov.
rrecastitej duhovščini!
Štefan Berlyak,
meščan, izdelovalec cerkvenih, paramentov,
priporočnje so za izdelovanjo vseh vrst
cerkvenih del, kasul, pluvialov, baldahinov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverend, kosmečkov itd.
0li*ivl*'l "   Vezenine, za katero so daje tudi tvarina, se prevzamejo U|lclZKcl •   za montiranje, in ao bodo najskrbnojše izvršilo, na vsako vprašanje se takoj odgovori. ^74_2)
WEBN.
Fabrik und Kiederlage: Stadt, Grunangergasse Nr. 12,
viN-n-tlt* der Ntaat»aehuldeu-<'a*iie.
Karolina Berljak
priporočuje se za vezonje od zlata in svile:
Kasule,  baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
Ornati se rudo sprejemajo za apliciranje.
Bergerjevo medicin ično milo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na Avatro-Ogerakcm, Francoskem, Nemškeni, liolandakeni, v Avlci in na ltiiuiun-»kem itd. užo 10 let sč sijajnim vspehom zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
kakor zoper vsako nečistost na polti,
osobito zoper hrasto, kroničen in luskinaBti lisaj, nalezljivo hrasto, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltino, rudeč nos, ozehljino, potenje nog, in zoper vso zunanje otročje bolezni na glavi. Vrh tega so šo vsakemu priporoča kot polt čistočo sredstvo za umivanje.
Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr.
llergerjevo milo iz smole ima 40°/0 koncontr. smole iz lesa, jo skrbno narejena ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki so v trgovini nahaja, razlikuje.
Da se prekanjenju izogne,
zahteva naj so v lekarnah določno Ileriserjevo milo Iz »mule,
ter naj so pazi na zeleni /umi« u  in tukaj pona-tisnono varstveno marko.
Jedini zastopnik za domače in tuje dežele: lekarnar  C*-.  II o 11 v  < > \y a. vn.
Glavna zaloga za l.juliljmio  v lekarnah J. S w obod a in G. p i c c o 1 i; potem v lekarnah v Idriji, Novemmestu, Radovljici in K a m o n i U n. (317—8)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in BSE .Narodne tialiirno
C5