(F^^Naj ve .1 č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za v»e leto - - - $6.00 19 Za pol leta ..... $3.00 n Za New York celo leto - $7.00 j| Za ioo£em*tvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ==3I TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 174. - STEV. 174. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, JULY 26, 1920. PETEK. 26. JI LIJA 1929. r The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays q and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. PAPEŽ PIJ XI. VČERAJ PRVIČ IZVEN VATIKANA NAD DVESTOTISOČ LJUDI JE BILO PRIČA SVEČANIH IN ZGODOVINSKIH CERIMONIJ Izza leta 1870 ni bil do včeraj noben papež izven vatikanskih zidov. — Svečano zvonenje v 400 cerkvah. — Nad trgom sv. Petra so krožili zr? • koplovi. Vojaštvo je vzdrževale red. — Pa* e-ški blagoslov. PREIŠKAVA BANČNIH ŠKANDALOV POGLED NA VATIKAN VATIKANSKO MESTO, 25. julija. - Se nikdar se niso v Rimu vršile take svečanosti kot je bila današnja procesija, katere se je udeležilo na ti-roče seminaristov, duhovnikv, škofo" in drugih rrrkvrnih dostojanstvenikov. Konceri procesije se je nahajal papež Pij XI., prvi papež ki je izza leta i 870 stopil iz Vatikana. Zbranih je bilo več kot dvest itisoč ljudi iz vseh krajev sveta, katerim je podelil papež svoj blagoslov. Zvonilo je v vseh 400 cerkvah, nad Vatikanom in ozemljem papeževe države so krožili ae/oplani, igrale so vojaške godbe in vojaštvo je tako uzorno t-krbelo za red, da ni priš lo do nikakih neredov. Pc jeben odbor poslanske zbornice bo preiskal, vzroke, ki so dovedli do bankrota raznih new-! yorskih bank. Koncem tega tedna nameravata nadomestujoči okrajni pravdnik Pecora in zvezni okrajni pravdnik Tutle zaslišati tiri člane bankt-rotne privatne banke Clarke Brothers. Nadaljni tozadevni načrti bodo šele objavljeni. Istočasno je dospelo iz Albanyja poročilo, da bo bančni odsek poslanske zbornice pod vodstvom svojega načelnika odredil preiskavo newyorskih bančnih škandalov. Governcr Roosevelt, je kakor znano, že poprej odredil tako preiskavo. James Rae Clarke, starejši partner falirane banke, se je v celici posvetoval s pomožnim okrajnim pravnikom Pecoro. NAD 300 UR NEPRESTANO V ZRAKU MACD0NALD0VI NAČRTI NISO DOBRODOŠLI Curtissov enckrilnik "St. Pri konservativcih je o-Louis Robin" je že za paziti odpor proti načrtu dva dni porazil rekord vlade, naj se ustavi gra-californijskega dvckril- janje križa/k. nika "Angeleno". .. _____________________ ST. LOUIS. Mo.. 25 julija No- LONDON. Anglija. 25. julija. V angleškem časopisju so se poja- coj ob sedmih je poteklo 300 ur. vile vellke razlike v mnenju, in tu- c.ikar sta neprestano v zraku pilita Dale Jackson in Forrest di javnost je v splošnem precej razdeljena glede izjave ministrske- I O Brien Nad tukajšnjim mestom predsednika MacDonalda. ki je | krožita v enokrilniku "St. Loui.s Ro- v'čeraj objavil v poslanski zborni-, bin". ci. fia bo viada precej pnstrigla ; program za povečanje mornarice. S tem sta za dva dni porazila re-j kord californijskega dvokrilnika Splošna javnost je šele sedai spo-' ' Angeleno". znala ves obseg izjave MacDonalda j ter sprevidela, da je delavska vla-Gedalcem sta sporočila, da na- j da šeIe pričela s svojimi korak:, da meravata ostati v zraku najmanj . uveljavi splošni mi rna svetu (MTUk M«rl »W liaNlnH 1 MtllNtft Domneva se. da je dal Pecora Clarku priliko uresničiti obljubo. Papeža so prinesli na nosilnici, poleg katere je'ki jo je zadal prevčerajšnjim, namreč. da bo pojasnil okoliščine, v katerih ie banka bankrotirala in kam je prišel ves denar, ki je bil naložen v nji. stopalo štiriindvajset gardnih vojakov. Ko ga je ljudstvo ugledalo, so se oglasili kriki: — "Viva il Papa!" Vsevprek je kričalo in nazdravljalo, dasi so bile javne demonstracije strogo prepovedane. Nič manj kot 1 5,000 vojakov ie bilo treba, da so zadrževali ogromno ljudsko množico. Po procesiji je trajalo več kot pol ure, predno se je množica razšla. Ko so nesli papeža mimo vojakov, so stali "po- «• zor . Med gledalci je bilo na tisoče Amerikancev, ki so bili vsi prevzeti od neobičajnega bleska in razkošja. Oblasti so aretirale dvajset kinomatografistov, ki so slikali prizore. Kmalu nato so bili izpuščeni, toda filmov niso dobili nazaj. Uradniki Irving Trust Co.. ki je upraviteljica konkurzne mase, so včeraj rešili formalnosti za prenos lastninskih pravic petih stanovanjskih hiš, ki so bile Clarkova last. Ta poslopja predstavljajo vrednost več kot četrt milijona dolarjev. Ne bo šlo pa tako gladko z na-daljnimi hišami, katere ima Clarkova žena v Atlantic Highlands. N. J. Njegova žena se je onesvestila, ko je poslušala njegovo priznanje, in sedaj je njeno stanje zelo opasno. FORD NOČE PIJANCEV Ljudje, ki pijejo alkoholne pijače, ne dobe službe v Fordovih napravah, izjava Henry Forda zastopniku "Christian Herald". SOVJETSKI KONZUL OPROŠČEN 500 ur. Motor brezhibno deluje in le-' talca ne kažeta znakov posebne u-' trujenesti. Za vsakih nadaljnih 24 ! ki ostaneta v zraku, dobita $2673. j Nad Houstonom. Tex., letata dva nadaljna letalca v zrakoplovu "Billion Dollar City", po sta za r.jima več kot sto ur. POSKUS SOVJETSKIH LETALCEV ------------------------WASHINGTON. D. C . 25 julija. Uradniki v Nankingu so vladnl so završm Pn- . . ... j . 1 M 1 • prave, da sprejmejo sovjeteske ae- lzjaviil, da je DU LVieini- roplane. ki bodo vprizorili polet o-kov pomotoma pridr- koiu sveta. Prihodnji teden name- žan. — Veliko razburje- ravajo.'°dleteti iz Moskve ter se . . . ustaviti tudi v New Yorku. nje v Sovjetski Uniji. Vsledtega se je pojavila velika o-pozizija v taboru angleških konservativcev, dočim so dru^i krogi vznemirjeni radi posledic, ki bi ga imela omejitev mornarice na delavski trg. Ministrski predsednik je izjavil, da namerava oktobra meseca odpotovati v Združene države in da sta se obe vladi že dogovorili glede pricinpa enako velikih mornaric. Angleška vlada namerava takoj ustaviti grajenje dveh križark. Nadalje bo opustila postojanko za podmorske čolnep ri Maystone ter zgrajenje dveh novih submarinov. HUDA VROČINA VELIK POŽAR V NEW YORKU V BERLINU .................I____________________ Termometer je kazal 89 Eksplozija v plinski na-' stopinj. — Dva sta u- pravi je ogrožala tudi to- varno ameriške družbe. Več poslopij je zgorelo. BERLIN, Nemuija, 5. julija. — Vročina je včeraj zopet pritisni- I Požar' ki je nastai vsled neke ek" la v mestu New Yorku. Toplomer sPlozije v ™Pravah kisika v Bor mrla na posledicah vročine. — Pomanjkanje vode v New Jersey. je poskočil do 89 stopinj, in pripetila sta se dva smrtna slučaja, ki sta bila direktna posledica vročine. Toplomer ni padel niti za trenutek pod sedemdeset stopinj v sredo ponoči. Tekom četrtka pa je zopet splezal v višino sigwalde pri Berlinu, je bil poga-šen danes zjutraj po naporih, ki so trajali več kot dvanajst ur. Štiri osebe so bile nevarno poškodovane, a uradniki so izjavili, da ni bil nihče usmrčen. Inšpektor Schafberger se je naj- Pomanjkanje pitne vode je bilo bolJ obnašal, ker je ostal sporočeno včeraj v severnem delu New Jerseya, vsled zadnje suše. Paterson, Passaic, Clifton in druge občine v Bergen okraju so bile močno prizadete vsled pomanjkanja pitne vode. KRALJ POVABL 9000 OSEB NA "GARDEN PARTY'; LONDON, Anglija, 25. julija, — i Ker se je zdravstveno stanje kralja • izboljšalo, se je pripravila Buckingham palača, da sprejme devet tisoč gostov pri jutršnji vrtni veselici. Domneva se, da bodo navzoči kraljica, princ iz Walesa, vojvoda in vojvodinja iz Yorka ter številni drugi Člani kraljevske družine. v skladišču, ko so se vršile eksplozije, da ustavi uhajanje plina. Rešili so ga ognjegasci. Policija je ukazala vsem prebivalcem okoliščnih predmestij, naj zapuste hiše, ker je pretila nevarnost, da se bodo završile nadaljne eksplozije. Med ogroženimi tovarnami se je nahajala tudi tovarna General Motors Company. Več hiš v okolici je zgorelo. Plinski tank je stal sredi ozemlja, v katerem je divjal požar. Ognjegasci so se bali, da ogroža tank elevatorsko napravo Otisa ter tudi več drugih tovarn. Vzroka eksplozije še niso ugotovili. a nekdo je sporočil, da je neki delavec spustil posodo s plinom na tla, nakar se je unel plin v drugih posodah. . 16 CARIST0V USMRČENIH Uradniki v Nankingu so izjavili, da so se caristi zarotili s Kitajci v na-mnenja, da uničijo mu-niči j ska skladišča. MOSKVA. Rusija. 25. julija. — Šestnajst pristašev bivšega carja so usmrtili agentje sovjetske tajne službe v Habaravosku, Sibirija, ker so se zarotili, da uničijo ruske mu-nic^ske sklade ter da pobegnejo iz Sibirije v Mandžurijo. Fksekucij? vseh šestnajstih je bPa danes objavljena. V tozadevni izjavi se je glasilo, da so bili caristi delavni na Iztoku ze celih šest tednov in da so bili ujeti po celi seriji oboroženih spopadov. Pristaši bivšega carja so prehajali \ Mandžurijo s pomočjo kitajske vlade ter imeli nalogo uničiti važne mostove, municijska skladišča ter izvršiti druga nasilna dejanja. V cbjavi je rečeno: — Prepričani smo. da so pričeli beli gardisti izvrševati načrte, da terorizirajo sovjetsko ozemlje ter ogrožajo mir dežele. Trije voditelji ruskih belih gardistov so pred kratkim dospeli iz Pariza v Harbin ter objavil, da je njih namen organizirati protiso-vjetske bojne čete. Delali so pod vodstvom generala Nazarova, ki dela sporazumno s kitajskimi oblastmi. List "Chrisian Herald" je objavil pogovor s Henry jem Fordom, znanim izdelovalcem avtomobilov. Ford je izjavil: — Opojne pijače niso nikdar ni-komu koristile. Jaz sem proti njim v kakršnikoli obliki. Na delo ne vzamem nobenega delavca, ki pije pri delu ali pa izven tovarne. Kako bi si drugače drznili izdelovati nekatere stroje, ki stanejo po tisoče dolarjev? Avtomobil mora biti perfketno zgrajen ter gradnje ne moremo zaupati človeku, ki pije, J četudi le izven tovarne. Jaz nočem, konzulatu, je opazil tam mrzlične da bi delal zame kak človek, ki bi delavnost in vse se je pripavljalo PIVO JE BOLJŠE KOT KAVA HARBIN. Mandžurija, 25. julija. Kitajske oblasti so izpustile ruske- - ga konzula Melnikova ter pričaku- CAPETOWN, Južna Afrika, 25. jejo. da bo takoj odšel s svojima julija. — Pred angleško zvezo za dvema tajnikoma. Ostali njegov napredovanje znanosti je izjavil stab namerava jutri odpotovati ir včeraj njen novi predsednik profe-Mančulija. Uradniki v Nankingu so pojasnili. da je bil general Melnikov pomotoma pridržan. Sovjetski uradniki smatrajo položaj za skrajno resen. Ko se je poročevalec oglasil na dišal po žganju ali pivu ali bi obiskoval beznice. Ford je zaključil svoja izvajanja z besedami: — Gazolina ni mogoče mešati z alkoholičnimi na odhod. Vse pohištvo je bilo že pospravljeno. sor Dixon iz Cambridge, da so razne bolezni modernega časa posledice pitja čaja in kave. Če bi ljudje pili dobro pivo, bi bili boljši. Po njegovem mnenju proizvaja pitje čaja in kave preveč občutljive in nevrotične ljudi. POLJSKI DUHOVNIK OBTOŽEN POŽIGA WARE. Mass.. 25. julija. — Rev. Leopold Dabrowski, župnik katoliške cerkve ter njegova kuharica Miss Isabela Ciprinski. sta bila danes aretirana, dokler ne bodo vladne oblasti preiskale, kaj je povzročilo ogenj v farovžu. Duhovnik in njegova kuharica sta bila obdolzena požiga ter namena, da osleparita zavarovalnico. Požar v župnišču je takoj vzbudil sum. Ogenj se je pqjavil na več mestih istočasno. Poslopje je bilo zavarovana za visoko vsoto. Poročevalec je poslušal telefonski pogovor, ki se je vršil preko Vladivostoka. Tajnik je sporočil 1 pijač i„ avtomobilov"ue TZ*™*?? J^ZŽIZZ:! I šui«;m° nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- imeti obenem. POMANJKANJE MLEKA V to pogovarjal z zastopnikom zunanjega urada. Poročevalec je rekel pozne je, da vlada v Vladivostoku veliko ri.zbur- VWEU7 UAMDCUHV jenje- P°sebno Pa rach pridržanja ntW HAItIi JfllUH Melnikova. Po vsej* Rusiji so so vršili sestanki, ha katerih so zante-CONCORD. N. H., 25. julija. - . ,ali nJegovo opreščenje. Lawrence Carlisle, pomožni polje- i delski komisar, je za to jesen na- j Tukajšnja policija Je preiskala povedal akutno pomanjkanje mle- vse hiše ter razorožila tako bele ka, če bo trajala še naprej seda- kot rdeče Ruse. To se je najbrž za-nja suša. Pašniki so tako suhi. da so j to zgodilo, ker so krožile govorice, farmer j i prisiljeni dajati svoji ži- i da se bosta obe stranki spopadli, vino zrno. vsled česar se bo zmanj šala produkcija mleka. Kitajski vojaki odhajajo še naprej proti Severu. Begunci beže proti Jugu. v Jugoslavijo Din. B00 ........ $ 9.30 Lir 100 M 1,000 ........ $ 18.40 M 100 M 1,500 ........ f 45.75 M 800 M 6,000 ........ $ 90.50 U 500 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 v Italijo £11.30 $16.80 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma § našim zvišam « stare m kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3 Jo na 1%. FRANCIJA BO DANES UVELJAVILA MIR. POGODBO i KRALJ JE DOSTI BOLJŠI PARIZ, Francija. 25. julij?a. — Francija je danes preglasila z dekretom. da bo Kelloggova mirovna pogodba pravomočna v petek, pc formalnem obvestilu iz Washing-tona. Pričakuje se, da bo poslal ob tej LONDON, Anglija. 24. julija. — Kralj Jurij je včeraj, prvič sedel po svoji zadnji operaciji ter je bil tudi danes izven postelje. Novica, da je kralj zopet dovolj okreval, da je rr.ogel zapustiti po- i B priliki Briand čestitke državnemu steljo. ie zelo potolažila prebival-tajniku Stimsonu, kot načelniku stvo, ki je postalo zopet vznemir-ameriškega urada za zunanje za- ' jeno radi njegovega zdravstvenega deve. stanja. v Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gonj naveden«, bodi*) ▼ dinarji* lirah «li dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje, Pri velikih čilih priporočamo, da ee poprej i nam rporaanmet« (Jede načina nakani a. IZPLAČILA PO POŠTI so REDNO IZVRŠENA V OVEN DO TREM TEDNiB NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 13 COBTLANDT STREET, Telephone: BareUtf NEW XORK, K. I 0990 •GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, JULY 2«, 1929 The LARO EST SLOVENE DAILY in I'. S. A. niffTiBiiiiniwini Esarasnis; Titr-"""'-' <*r Glas Naroda K aicossani Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan. New York City, N. Y.j "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za Četrt leta Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ...................................43.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 $1.50 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. •GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. ' Telephone: Chelsea 3878 Biu Juffl: HC^iaW'ma^BMMMMMMM NA WICKERSHAMA SE JEZE Dopis Ko pre<"ital governer Koosevelt Wiekersliamovo pi-Miio, v katerem je slednji- obrazložil svoje nazore o pro" liibieiji, je završalo v Mihaškem taboru kot v sršenovem jrnezdii. Hoover j a so pozvali naj \Yi<:keshainn kratkomalo odstavi. Hoover se pa ni zmenil za ta poziv, in Wiekt rsliam je še vedno načelnik komisije, ki skuša najti načine in sredstva za fornejše izvajanj«- postav. To dokazuje, da se predsednik popolnoma strinja s Wiekershamovimi nazori. Kajti rt bi se ne strinjal ž njim, hi bil že zdavnaj odstopil ''iz zdravstvenih razlogov' aii kakega drugega vzroka. V taboru Antisalonske Lige in drugih poboljševalne v sveta vladata žalost in obup. Hoover se jim je popolnoma izjalovil. Vsledtega jim ne kaž<* drugega kot da si u-mijejo roke v nedolžnosti. Toda vodni fanatiki nikdar ne mirujejo. Osnovali so nov bojni naert, iz katerega so popolnoma izključili predsednika. Zdaj bodo skušali vplivati na kongres, da ne bo do* volil komisiji, kateri naeeluje Wickers ha m, nobenega denarja za stroške. Kako se b<> ta kampanja končala, bo pokazala bodočnost. Kongl'es je že dovolil komisiji ret rt milijona dolarjev. <'e potrebuje še nadaljnib sredstev, se ne ve. Naravnost ironija usode hi bila, ošlje v1 kongres. Cashmere, Wash. Ker mi ravno dopušča čas, sem se namenil opisati po možnosti tukajšnje delavske razmere. Kakor večina povsod po Združenih državah, tako tudi tukaj navadnemu delavcu slaba prede. Za dokaz vam prilagam izrezek iz lista The Wenatchee Daily World 2 dne 19. julija 1929, iz katerega je razvidno, da je delavcev povsod preveč. Naj omenim še, da tukaj v Wenatchee Valley ni drugega dela kakor kmetije, ker pridelujejo razno sadje, kakor jabolka vseh vrst hruške, breskve, marelice, črešnje in drugo. Na teh kmetijah se težko dobi delo. če ni človek izučen v tej stroki. Dela so različna, katera mora vsaki razumeti, če hoče delo cbdižati. Drugega dela ni razen par malih žag. ki pa obratujejo samo poletni čas in tu dela malo številc ljudi. Vroče tudi ni premalo. Kaki dan je 100 in še več, tako da ni prav prijetno. Zemlja ima tuka visoko ceno. Če' je količkaj obdelana zemlja, stane aker od tisoč do dva tiso'; dolarje\ in še več. Ko bi ne bilo irigacij-skih naprav, bi bila ta zemlja brez vsake vrednosti, ker če ne teče voda noč in dan, pa ni nič sadja.. Tukaj je več slovenskih družin in so večina vsi iz Bele Krajine Nekateri so precej premožni, seveda so tukaj že lepo število iet. O kaki podporni organizaciji s-? nihče ne meni. kakor tudi večina ne čita slovenskih listov. Delavska plača za navadnega delavca 40—50 centov na uro. Delo je 10-urno. Kateri pa delajo za mesečno plačo, dobijo od S90 dc $125 na mesec. Pozimski cas so večinoma vsi odpuščeni, ker zapade precej debel sneg, vendar pa imajo prosta stanovanja. Sadje ni prav povolji obrodilo te leto in se nekateri pritožujejo, da ne bodo nič naredili, vendar izgube ne bo imel nobeden, ker bo cena precej visoka za razno sadje. Ker sem že pričel o delu. bom tudi popisal malo navadno delo. Prvo delo se prične oko 15. junija in to delo se imenuje "thinning"' in navadno traja kake 3 tedne. Ko je to končano, ni zopet nič do konca meseca julija. Potem se zopet začne z obiranjem marelic., ki jih pa ni mnego v Wenatchee Valley. Tt delo je tudi hitro končano in srečen je tisti, ki ujame kak šiht. To delo plačujejo ponavadi od baksc po 5, 6 do 8 centov in če nisi iz-vežban v trm poslu, ne napraviš niti za board, zraven te pa se farmai kaj hitro odslovi. Tako je tudi obiranjem hrušk bieskev in jabolk. Lestve so od 12 do 16 čevljev dolge in ne preveč lahko, katere mora obirale-, nositi in prestavljati od drevesa do dre- vesa in zraven dobro paziti, da. ne j pokvari sadeža in drevesa. Zraven imaš pa torbo ali picking bag obešen na vrtu in ponavadi drži eno bakso. Tehta od 45 do 55 funtov. Obiranje črešenj je navadno teden dni in to delo je jako težko in nevarno, ker so drevesa jako velika in visoka, plača je isto tako od funta, namreč od 2 do 3 centov funt. Obiranje jabolk se prične 1. ali 15. septembra in traja ponavadi od 3 do 4 tednov, potem zopet beži s trebuhom za kruhom, zakaj tarmar je gotov z jabolki in drugim sadjem in ne potrebuje več tvoje pomoči. Za živeti tukaj v Wenatchee Valley je jako drago. Za 30 ali 5t centov ne dobiš' nič mesa, ponavadi se vse podraži poletni čas. Ker pride veliko tujih ljudi iz vseh vetrov Združenih držav, nekateri imajo samo polovico Forda pa se vendar vozi cela familija, ki ponavadi šteje več glav, zraven pa še pohištvo, posteljo privežejo na streho, okrog pa drugo ropotijo ir tako tukajšnji trgovci vseh vrst skubejo te reveže, do kosti. Če šteje družina, ki potuje za kruhom več duš, komaj oče toliko zasluži na dan, da se borno preži ve. Večina si kuhajo zunaj na prostem Tukaj trgovci, posebno groceristi in mesarji, molzejo kar na debele ; te uboge siromake. Ko je sezona j končana, se ti reveži zopet selijo kot cigani, seveda suhi. Videl sem slučaj, ko je bila družina z 9 otroci ki bi morali hoditi že vsi v šolo. pa ■ niso, ker se vedno selijo iz kraja j v kraj za kruhom in povečini po- . magajo očetu posebno pri obiranju sadja, lahko si vsak misli, kaj tak čiovek postane ko odraste, ki ne zna čitati. ne pisati in računati. Po mojem mnenju je velik revež. ker ga vsakdo z lahkoto goljufa. kar je kriv oče in pa v prvi vrsti siromašnost. Toraj naj to zadostuje za ta pot. Prihodnjič se še kaj oglasim s potovanja. ker mislim obiskati rojake po državi Minnesoti. Naj še omenim, da te mi kolona Petra Zgage prav dopade. ali rečem ti Zgaga, da boš revež, če te dobijo v roke stare device, ker se jim prav nič ne dopade tvoj šnof-tebak. Pravijo, da je nekolik prehud. Cul sem oc! neke, seveda bolj žc postarne in jesenske barve, da ko bi te dobila v roke, bi se tudi tebi kihalo, pa ne boš od šnof-tobaka. nekatere bolj priletne so Vprašajte ki ga ima! Električni refrigerator: Žeii., ki l,;: ima. vam ho povedala, da bi swla.j nikakor ii" mo-tfla biti br. z njega. Udobnost? Taka kot je še niste iqneli. .lc pomislite, da ce greste za par dni z oornu ter se vrnete, naj te refrigerator napolnjen z bj. . tako dobro hrano kot ,;te jo pu -tili. Varnost? Da.: Za otroka in celo družin Mleko in hrana ostaneta dobra v varni zor,i v temperaturi pod 5U stopinj. O.roci ne bodo p )-leti zboleli vsled pokvarjenega mleka, če je nil ko zaščiteno v električnem refrigeratorju: Ceno? Za manj kot 15 centov dnevno lahko vzdržujete velik refrigerator varno hladan; posebne ciez^rte in salate lahko zmrznete: in :-mate ledene kocke za namizno uporabo. Vprašajte žensko, Id ga ima! Tudi vi ga bcsie hoteli! Th Brooklyn I The United Elect Company N e w York and Q Lin;rit i Power Company The Yonkers Electric and Power Coiri Peter Zgaga PISMO (V tem pismu porota rojakinja, kako se je sama podala na i!cj1?o pot daleč ?ori v državo New York. Omenjenih je tuči par naukov, ki •ih da j" skrbna ženica svojemu možu v pregreši« in mestu t. O moj prisrčna ljub.;;eri:: Piedr.o T; nadalje pii. . i. . <_:> kral od Tebe lovo. vzanx m in T prav lepo poljub, n in objamem te: Te vprnšain, si zli: v._.do izn ii.-uak. '■ Z - .:::•. ' "i:b--' nji nr , lav K :k< je up.iu. -ab. salam* n:ska. Tor. j le du:iro pom-: k.:j in na kanarčka po lej. da b ime! vedno vodo in frisk:> :ulati' Če bo kak jajček i pa kc.j te- legrafiraj. Vozila sem prav do->r do Grand Central. S šti .•: . rem se peljala samo do Biookl,.: Sriča tam > n: pa v/ i.i Veo, na Grand Cen * rr 1 b ;ij ob rajtajn človeka, če '<_- t:.:-:.j<-1 pripelje. Takoj -jih je bil.j ue: t k; u mene — trije orni in dva bek. /si v ziaiih portah itiivih '•..-pah. Jaz : c..» c'.ab. vsrr.i zasluž. i ■ j veš. d;. človek ne siu-? oLlj um *cri in Mit doli, ker na vedeli, da sem oženjena in da iman uit ljub: ga mo&a \ :«• v/ V^rk i .tj,.prourafei r. o i.u .. :-;<> n. > spr vili kufre v tren. je konduktor k zaivigai, iU ?.mc .-t ; ateU peii;ii:ai: \aijo. Ilian. i:a d! ! Oh. i: v. ve.;, kako j«: k-ji narava. i:< i J je človek iz New York. . M'-.'. zažcle fai me. Meni t-v je p.-, žel*) dc • cslasil Čikii< . k: .■ hala. bili jak dobre. Jaz : ei. cpazcvi la pre naravo in s.m p malem čikne »/oirala. A:.ipak verjamem, c^ i jih re-> plačal p štirideset centov funt. Nai.prol meni .sta .videla dva yosp >da in : t smejala in prijjovodova.-a j dandana nji šenice. Gasiti ni ti kri. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico, vendar je malo upanja, da bi okreval. Vzrok poskušenega samomora je brezposelnost. Zagonetna Ijubavna tragedija. V selu pri Požegi se je odigrala nenavadna Ijubavna tragedija. — Poskusen samomor Slovenke v Subotici. 9. julija zjutraj se je v Subotici s plinom zastrupila 22-letna Slo-vetnka Lina Kralj. Duh uhajajo-čega plina je opozori! sosede, ki so vdrli v sobo in mladenko v zadnjem hipu rešili gotove smrti. Kraljeva je dejala, da se je naveličala življenja. Strašna smrt pod vlakom. 7. julija dopoldne je izvršil strašen samomor trgovec Cezar Danon. Vlak je truplo pregazil in ga strahovito razmesaril. Danon je bil lastnik steklarne "Kristal" v Sarajevu. Kaj je vzrok samomora, ni znano, zdi se pa, da ga je neugoden gmotni položaj pognal v OL,up in smrt. Pokojni je bil znan kot pošten trgovec in zelo datežljiv mož, katerega bodo pogrešali zlasti siromaki. Smrt moža, ki je baizamiral trupli Ferdinanda in Sofije. V Sarajevu je te dni umrl v starosti S3 let pomočnik prosektorja državne bolnice Edvard Hecht. Bil je okoli 30 let v državni službi in v tem času seciral okoli 20,000 trupel. Pokojni je tudi pomagal pri bal- Opolnoči sta počila dva "strela. Ko zamiranju trupel Franca Ferdi-so roditelji 20-letne Anke Marincl nanda in Sofije, toda Avstrija mu prihiteli prestrašeni na dvorišče hi-, ni plačala za delo niti vinarja, še, kjer sta počila strela. našli -;. ■ i* w ..HI - tt^-SM 7 .... t Fšrjrim. poceni. Tt 'dce. Tebi . deset. In tako . v. ::ii. -ial: I je ni.-kal in žvižgal, meni y šlo pa kar ur jok. Ko se h tei jih. Večkrat smo prišli udi ne! na so že prej luči priž^ : o .^e potem '.icIJ'.O gor ■ k j :u bi-1 lo o tunelu ne duha ne sluha. , Vožnja ^e je pomikala v^div bolj vstian od Nc a Yorka. ja:- ..en: pa začela britko jokati, ko sem -e spomnita na tebe, kaj boš revež brez iTifiie počel. Ve... le merkaj, r. maram nobenega cvilenja okrog his?, ko pridem dorr.ov. Vozili sm> !sc n:imo velikiii mest. in konduk-ter je r.a vsak štacion posebej up:!. . kako se m i pravi, pa ga m.-.eir r;.-j zumela. Toda kai me briga! Vozila ' sem se po krasni naravi, mimo krasnih gozdov in žuboret i h stu-denčkev. Ce boš kak dopis pisal/n" pozabi omeniti krasnih gozdov in žuoorečih studenčkov. To se tako lepo sliši. Pa da se ja ne boš to letje po kakih piknikih vlači! in kakšnih neumnosti po cajiengah pisal, le glej! Vožnja je bila strašne dolga Mene je že vse bolelo. Nazadnje je konduktor nekaj zakričal in jaz sem ga vprašala: — Ali out? — Pa me je takoj potolažil: — No. no. only You' — In ko sem se nahajala na samotni postaji, sem zopet britko zajokala. — Revež — sem mislila in jokaia — kar sam bo v New Yorku, tukaj bo pa toliko kompany. Denar za mleko je pa v ealčki v kostnu. Če* pride za inšu-renc, reci, da drugi mesec. Ti bom že poslala. Pri mesarju imaš kredit vsak dan za funt mesa. Jeter pa kolikor hočeš. Je meni dohtar rekel, da so jetra jako zdrava. Perila pa ni treba ven dajati, kar sam m?Io zmencaj. Oh. pa saj vem. da boš vse strgal in opackai. Kar ven daj prati. Dolar več ali manj. če imam že takoalitako zapravljivega dedca. Če kako pismo pride zame, ga ne smeš odpreti, ampak ga daj Scidatovi Lojzki. Ona že ve odgovoriti — kaj, komu in kako. Sva se zmenili, da bo v moji odsotnosti ona moja korespondenca. O ti prekleti komarji! Veš, komarji me pikajo, zato pa zaključujem to pisemce in Te prav lepo pozdravim. Tvoja liubepa Te žena. •G t A 8 N A I O D A" NEW YORK, FRIDAY, JULY 26, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In 17. S. A. MLADEN ROSTOV: Moj razgovor $ Trockim. Zdi se, da v zgodovini boljševi- mi teh potresnih svaiovanj poko-ške revolucije ni zanimivejše oseb- mi teh potresnih valovanj poko-nosti od Leva Trockega. Bil je Lje- vina je najboljša priča, da dikta-ninova desna roka; oba komuni* ture niso večne, stična prva sta organizirala okto- j # bersko revolucijo leta 1927. Troc- Vsi inozemski časnikarji, ki so kij je bil prvi komisar za vojaške bili pred menoj v Rus j i, so skušali zadeve; on Je ustvaril rdečo vojsko stopiti v stike z g. Trockim. Zaman, in bil njen načelnik v tragičnih ie- To mi je bilo dobro znano, zato tih državljanske vojne in za časa sem se bil že pred odhodom obr-poljsko-ruskega konflikta. Slovi nil do njegovih prijateljev zaradi kot eden najznamenitejših govor- priporočila. K sreči sem srečal v nikov našega časa; kaj čuda, če je Moskvi znanca, ki je eden izmed i letarsko maso. zato gre njim razbil dolgo časa malik boljševiške ožjih prijateljev Trockegra. Izročil j redna diktatura, s katero naj se u-množice. Njegovo osebno junaštvo, sem mu priporočilna pisma in ga ognjevit jezik njegovih povelj, ki prosil, da mi izposluje sestane* z volucijo, delati po 8, 9, celo 10 ur na dan za mezdo, ki je več ko mi-zerna. Takega stanja ne moremo že nadalje trpeti. Z bog tega je prva zahteva opozicije, da se stranka demokratizira in zasigura komunistom vso prostost. Boj bomo nadaljevali toliko časa, da bo zatrta sedanja osebna diktatura Stalina in tovarišev. G. TrockiJ ne misli, da je potrebna demokratizacija režima in da gre vsem državljanom svoboda. Ne To so zanj malomeščanske puhlice. Trockij zahteva svobodo za bolj še vike — v bolj še viški državi! — ker le-ti edini predstavljajo pro- ^l^aSHHHNHKHBMI Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 21 6 West 18th Street New York Mednarodna razstava v Barceloni. i § i Jih je dajal vojski v odločnih trenutkih, zmaga rdečih nad belimi in dokončna utrditev boljševiške revolucije — vse to je dalo imenu Trockega nekak legendaren zvok in sij; postalo je simbol krvave ruske drame. Po prvem revolucijskem zaletu, ko je moral boljševizem pogledati v obličje resnici, ki je bila drugačna od velikih gesel in papirnatih zasnov in ko je Ljenin doumel, da Je komunistični sistem poražen, se Je Trockij razšel z LJeninom. Kot človek ekspanzivnega značaja, nervozen in fanatično trdovraten ni hotel priznati Ljeninovega popuščanja: v tem Je videl usoden preobrat. Dolgo časa je ostal v ozadju. Ko pa je spoznal — tako pravi sam — da je boljševizem v nevarnosti, je zapustil samoto in prekinil molčanje. Napovedal je vojno včerajšnjim tovarišem in postal središče vseh nezadovoljnežev. Usodna na- Trockim. Moj znanec se je nasmejal. — Ah pa veš, kaj te čaka, če bi agenti "gepeu-a" za to izvedeli? Novinarska vedečnost in politični interesi pa se ne uklonijo zlahka oviram. Zato sem brž odvrnil: — To me nikakor ne moti. Nekaj dni po tem razgovoru mi je Trockij sporočil po istem prijatelju, da me bo sprejel v stanovanju tega skupnega znanca. Znanec me je sprejel v salonu, kjer sva besedovala o tem in onem in čakala Trockega. Pet minut bo napo veda času je Troc ki vstopil. Medtem ko sva midva z nekda-jim diktatorjem opravljala običajne formalnosti, je ljubeznjiva gospodinja postregla s čajem in brž je nastala tipična ruska domačnost. Trockij je bil oblečen na ruski način, z bluzo, prepasan s pasom. Na obrazu mu leži nekaj težkega. Li- pajka Trockega je neka zasleplje- j ce, čelo, — vse je globoko razora- nost; on ne more spoznati, kaj je prav za prav zakrivilo sedanje stanje; misli, da je polomil režim s svojo napačno taktiko. Toda obotno bi bilo, če bi hotel kdo še dalje prikrivati to, kar je odlvidno: Boljševizem je kot sistem docela polomil. V zgodovini vseh časov in vseh socijalnih reform bos komaj našel kaj slabšega od boljševizma in kaj strašnejšega od gospodarskih rezultatov tega samo-silništva. In čeprav si težko mislimo, da bi moglo biti stanje Rusije slabše nego je dandanašnji, je vendar sigurno, da bi trockizem, ideja premorčtnega, skrajnega boljševizma, Obrodil isti, £e ne še slabši sad. Trockij misli, da vsa nesreča ruske dežele izvira iz desničarske usmeritve sovjetske vlade, kakor jo zlasti označujejo: nova ekonomska politika ("nep"), dopuščanje za-stgie lastnine in koncesije tujemu kapitalu. Trockij meni, da je Rusiji treba tega-le: V notranji poiitiki — diktature proletarijata, nepopustljivega in doslednega komunizma; v zunanji politiki — mednarodne revolucije brez odlašanja, boja n a življenje in smrt z vsem kapitalističnim svetom. Ta fanatična vera Trockega tako zasleplja, da ne vidi, v kakšno zmedo je zabredla Rusija po zaslugi diktature proletarijata; takisto ne vidi, da mednarodna revolucija danes ni več mogoča in da je uspeh vojne proti vsemu svetu vrlo dvomljiv. Mnogi mislijo, da bi morebiti u-speh Trockega ustvaril v Rusiji u-godnejši položaj. To je težka zmota. Drugi mislijo, da bi utegnila odprta borba med današnjimi diktatorji ln njihovim včerajšnjim tovarišem upropastiti samo diktaturo. Nemara. Ckoli tega se vse suče. Znano Je, kako se dogodki razpletajo. Trockega so izključili najprej iz centralnega odbora bljše-vižke stranke, potlej iz komunistične internacljonale in slednjič iz same stranke. Čeprav pa je tako rekoč v politični karanteni, čeprav ne sme govoriti na Javnih zborovanjih in pisati po listih, ima oseba Trockega v ruskih komunističnih vrstah še vedno veliko avtoriteto. Na drugi strani pa Je njegov vpliv močan tudi v vojski, čeprav so najožje o-prode Trockega tu že zdavnaj odpustili. Vrhu tega se okoli Trockega zbirajo vsi nezadovoljneži izven komunistične stranke. A teh ni malo: med njimi Je ogromna večina delavcev, manjše vi kov, jeser-Jev, — vse samo napredno proti -komunistično lzobraženstvo. Ta žl-velj se doslej ni smel politično u-dejstvovati, ker Je teror vlade in vojske prevelik. Trockemu gre zasluga, da je opoziciji otvoril vrata. Težko bi bilo prerokovati, kakšen bo nadaljni rasvoj. Jasno Je ■ m t ogromni ruski deželi pri- no. Njegov energičen, oster pogled me je strogo meril skozi očala. Začel sem razgevor. — V inozemstvu, državljan, vlada veliko zanimanje za vašo akcijo, vendar pa je malo znano, kakšno je njeno bistvo. Bil bi vam zelo hvaležen, eč bi mi hoteli to pojasniti. Čisto počasi, z mirnim odmerjenim glasom je Trockij dejal: — Naša boljševiška revolucija je imela pred očmi smoter, aa z chk-taturo proletarijata uresniči soci-jalizem. Brez diktature delavskega razreda ni socijalizem izvedljiv. Toda današnja diktatura se je izrodila v osebna diktaturo nekaterih ljudi: Vladajoča klika je vzela delavskemu razredu vse pravice: pravico organizacije, stavke, svobodne besede, misli in tiska. Ob istem času morajo ruski delavci, ki so nekoč na barikadah branili re- stvari socijalizem. — Zdaj smo pred desetletnico revolucije. Kakšna je po vašem mnenju bilanca teh desetih let? G. Trockij je vstal in se je jel nekoliko nestrpno izprehajati pc sobi. — Prvič: Petrograjski proleta-rijat je v oktobru leta 1917 prevzel oblast v imenu komunizma. Poglavitni smoter mu je bil: uničiti kapitalističen sistem in zgraditi socijalistično državo. Ali je ta naloga izpeljana? Ne! Deset let po revoluciji imamo po mestih in vaseh .novo meščanstvo (buržuje) Zasebni trgovci po mestih in vaški "kulaki" tvorijo nov razred špekulantov in izkoriščevalcev. Prva posledica "nepa" je bila, da so ti ljudje nastali in se učvrstili. Drugi rezultat pa je globoka gospodarska kriza, ogromna beda v delavskih vrstah. Sicer pa ste to bedo že opažih, saj jo človek srečuje na vsakem koraku". Zdaj pa zdaj se je Trockij ustavil, potegnil s prsi po laseh, ki so že začeli siveti. V takih trenutkih sem ga živo promatral. Čudil sem se izrazu izredne odločnosti, ki preveva vso postavo tega moža. — Toda, ako je politika stalinov-ske neumnosti spravila državo v gospodarsko propast, je zunanja politika s Čičerinovimi manevri doživela popoln poraz. Vse koncesije, ki jih je dala politika naše republike kapitalističnim državam, so imele namen, da vzbude zaupanje in da po tem pridobe Rusiji Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve' pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. malo potegnili za nos in si z njihovim denarjem popravili gospodarstvo— nato pa se bo brez nadaljnjega izpeljala vojna delavske države zoper svetovni kapital. Toda kapitalisti niso bih tako naivni kakor naši diplomatje. Za časa premirja so obljubljali vsevprek; ko pa so utrdili svoje pozicije, so nas gospodarsko zadavili. In tako stojimo slej ko prej pred izbiro: ah revolucijska Rusija ah kapitalistična Evropa! G. Trockilj se je vsedel in me gledal s pogledom, ki je meril nekam daleč, daleč. Izkoristil sem trenutek in ga vprašal: — Kaj mislite, državljan o vojni nevarnosti, ki jo sovjetski stik toliko napoveduje. Trockij je odvrnil izredno odločno: — Za rusko revolucijo obstoji samo ena nevarnost vseh nevarnosti: sedanji režim. Jaz ne vidim vlade, ki bi smela začeti vojno. Toda naša vlada, hoteč odvrniti ljudsko pozornost od notranjih in zunanji neuspehov, in hoteč ojačiti potreben kapital. A danes ni ne! terdr, neprenehoma izmišlja ne zaupanja in ne kapitala; ker pa se j vem kakšne vojne nevarnosti, je prav vsa politika "nepa" našlo- j — Dovolite še eno, poslednje vila na možnost inozemskega ka- vprašanje: Pred nekaj dnevi mi je pitala, se ume samo ob sebi, da je morala nastopiti katastrofa. In zdaj? Jaz sem vedno lrdil, da nam zapadni svet ne bo dajal denarja, toda skupina Stalina in Čičerina je trdovratno vztrajala na svojem češ, "premirje" z Evropo je potrebno, bomo te kapitalistične bedake rekel državljan Čičerin, da vi nimate med delavstvom vpliva in da.... — Gospod Čičerin bi boljše storil, če bi bil nekoliko bolj pazil na diplomatske zadeve, — me je nervozno prekinil Trockij. In v tem "gospodu", ki se v Ru- Prirediti svetovno razstavo v tako, da sta dva meseca za poset Barceloni je bilo sklenjeno že med razstave zelo neugodna, g svetovno vojno in kot najpriklad- O draginji v Barceloni so se širili nejši kraj so izbrali hrib Monjuich, 1 e pretirane vesti. Vlada je biia sili katerega so preuredili v park. Po cer tako previdna, da je dovolila vojni so arhitektonsko razdelili vsem hotelom in restavracijam razstavo in uredili glavne ,ceste zvišati cene za 50 odstotkov, toda bodočega razstavišča. Šele pred ta manever se ni posrečil in zdaj ! dvema letoma je bil določen da- ko so Španci spoznali, da bi ino-C tum razstave in začeli so graditi raz zemstvo razstavo bojkotiralo, je stavne palače. vlada odredila znižanje cen v hote- _ j Španci so med vojno zelo raz- lih in restavracijah za 25 odstot-vili svojp industrijo in začeli so kov. Zdaj so cene v Barceloni pri-izvažati svoje izdelke v večino dr- bližno take, kakor v Švici. Zelo po-žav, v katerih je vojna furija po- ceni je vožnja po Barceloni s tram-tisnila industrijo v ozadje. Po voj- vajem ali avtobusom. Napitnina se ; ni pa je prišla kriza, ker niso mo- v Barceloni sploh ne plačuje. gli tako dvigniti svoje industrije, i Kakšen vtis napravi na tujca L da bi mogla uspešno tekmovati 2 barcelonska razstava? Vsakega po-industrijo drugih držav. Spočetka sestnlka preseneti na prvi pogled r so Španci upali, da bodo rešili svo- s svojo pompoznostjo. Če si jo pa jo industrijo z zaščitnimi carinami natančno ogleda, mora priznati, r in šli so tako daleč, da je španska da je grandijeznost delo denarja, f industrija zdaj najbolj zavarovana ne pa moderne kulture španskega proti uvozu inozemskih izdelkoov. Z naroda. Skoro vse palače posnema-razstavo hočejo Španci informira l jo po svoji arhitekturi stare sloge, inozemstvo o svojem gospodarskem Kar je novega, je slabo in še to je položaju in zato so jo organizirali v duhu oficijelne mednarodne ar-res v velikem obsegu. Že pred otvo- hitekture. Pa tudi v palačah samih ritvijo so znašali stroško za raz- tujec opazi, kako je sedanja Span-stavo nad poldrugo milijardo dinar- ska slaba in kako se rada baha s jev. Stroški gredo deloma na ra- tem. kar je imela nekoč. Na raz-čun Barcelone, deloma pa na račun stavo so spravili Španci cele mu-države. Bodoča barcelonska genera- žeje. Edino, kar mora tujec obču-cija bo imela pač čudne občutke, ko dovati. so vrtovi s krasnimi vodo-bo morala plačevati luksuz, ki so si meti in vodopadi. Največji razstav-ga dovolili njeni predniki. ni vodomet vrže vsako sekundo v Razstavni prostor zavzema okrog zrak 2,500 litrov vode. Gonijo ga 120 ha in na niem stoji 13 ogromnih motorji s 1100 konjskih sil. palač, narodna palača, palača pro- O tem kako se je v Španiji živo-meta, manufakture, elektrike, tek- lo v starih časih se tujec lahko stilne industrije, kinematografije, prepriča v Bueblo Espanol kjer je poljedelstva, umetnostne industrije, razstavljeno celo mesto, polno sta-grafike, kemije, meridjonalij Alfon- rih arhitektur raznih krajev. Tu za XIII. in Viktorije Evgenije. Poleg se vrše najmanj dvakrat v tednu tega je še 20 manjših palač in ofici- narodne svečanosti, združene z na-jelni paviljoni inozemskih držav, rodnimi plesi. Seveda je v tem me-Sredi razstave je narodna pal ča a stecu trgovina pri trgovini, kjer se ogromno slavnostno dvorano, v ka- prodajajo raj različne j ši spomini na teri je prostora za 20,000 ljudi. V razstavo. tej dvorani je španski kralj otvoril Udeležba tujih narodov je znat-razstavo. V narodni palači so raz- na, toda zanimanje vseh posetni-stavljene umetnine iz najslavnej- kov je osredotočeno na razstavah ših dob špnaske zgodovine. Vred- dveh največjih tekmecev, Francije nost teh umetnin se ceni na 6 mi- in Nemčije. Ti dve državi sta za- --j lijard dinarjev. Skoro v vseh dru- vzeli na razstavi velik prostor, po- TEHERAN, Perzija, 24. julija. — gih palačah se udeležujejo razsta- leg tega sta pa razstavili v vseh Danes so sporočili semkaj, da je i ve tuji narodi in tuji izdelki deloma panogah industrije v španskih pa- si j i ne uporablja več, sem občutil tisto peklensko mržnjo. ki je je zmožen samo kak Trockij. Razgovarjal sem se še nekaj minut s Trockim. Govorila sva o mednarodnem položaju — njega vse zanima. Ko sem ga oprezno vprašal, ali se ne boji za svoje življenje, se je lahko nasmehnil ln rekel: "Nisem človek, ki bi končal življenje s kompromisi ah pi v Sibiriji. Njim je to dobro znano. Ali mislite, da se bodo oni odločili, da me telesno uničijo. Dvomim, vendar po vsem tem, kar se je tu zgodilo...." Ko je Trockij odhajal, posloviv-ši se z menoj s starim ruskim pozdravom "Vsego horešogo", ki pomeni: "želim vam vsem dobrega", mi je prišla na misel, da bomo nekega dne brali v listih vest o njegovi nasilni smrti. TISOČ PERZUCEV USMRČENIH V BITKI bilo tisoč vladnih vojakov ubitih v spopadu" z vstaškim Lur plemenom. Pomiloščenje ha smrt obsojenega kovača. celo prevladujejo. lačah. Spanci simpatizirajo bolj z Razstave se udeležujejo oficijel- Nemci< nego s Francozi. Nemški no Italija, Francija, Češkoslovaška, delki veljajo v ŠPan«1 2a kvalitet-Madžarska, Finska, Švica, Avstrija, ne in vsak španski trgovec je po- Šved- nosen' če moie v izložbenem oknu i Nemčija, Danska, Belgija, ____, Pred okrožnim sodiščem v Sara- j ska Norveška, Rumunija. jUgosla- n*Pisati- da ie njegovo blago nam- jevu je bil nedavno na smrt obsojen kovač Groša. Ker je njegov zagovornik vložli priziv, je prišla zadeva pred vrhovno sodišče, ki je kovaču kazen znižalo na 9 let ječe. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki Sita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkf da je potrebno znanje zemljepisja, Če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevida «o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 i poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi In polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnole veliki semljevMl zadoSfejo dnevnim potrebam, če m morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar life-te. mino ponavadi dosti tasa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina ln lahko razpravljajo o dnevnih vpraia-njlh. Na ZEMELJEVIDU lahko natantao neotove. kje te je scodlla kaka nesrefe. kje Je pornžll tornado, kam je dospel letalo« itd. otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ke se o£e zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav rirapim zemljevidov, lest strani. Id vsebujejo približno MM kvadratnih Infev. Dol« Js 88. Urok pa 25 Infev. Dostikrat ste ie Btsll v Časopisih ali knjigah o krajih, ki bili mani. Vaše zanimanje M bilo dosti vetje, fe bi vedeli kje ss aa-Z našim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid eelega sveta in vaeh kontinentov, tiskan t petih barvah. Velik semljevid Združenih drŽav, na katerem m v*e ieleraiee in ceste. Not zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Paeifičnog* jMjaz, otočja in imeriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. veHke 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU MsUevld aH atisnt, ta STENSKI ZEMLJEVID bo sa rt dolarjev. NAEOČEEE GA MCI: ŠL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 West Ko ca 18th Street, New York vija in Estonska. Mnoge večje inozemske tvrdke imajo na razstavi lastne paviljone. Anglija je zaradi visoke zaščitne carine v Španiji razstavo oficijelno bojkotirala. Nekatere države, ki imajo na razstavi j svoje paviljone, so razstavile po-lega tega še v španskih paiačah. Razstava ob otvoritvi še ni bilit urejena. Tujci, ki si hočejo ogledati razstavo, store najbolje, če odpotujejo v Barcelono v oktobru. V juliju in v avgustu pritiska v Barceloni navadno neznosna vročina škega izvora. BABA ANUJKA OBSOJENA NA 15 LET JEČE URESNIČENJE PANEVROPE Coudenhove-Kalergi napoveduje skorajšnje uresničenje Panevrope Te dni je pančevsko sodišče razglasilo obsodbo v razpravi proti babi Anujki in njenim sokrivcem. Anujka Tee ali kakor so jo krstili "Baba Anujka" je bila radi premišljenega umora Lazarja Ludaške-ga in radi sokrivde pri umoru Nik. Miromova obsojena na 15 let težke ječe in na 15-letno izgubo časti. Stana Mironcv je bila radi premišljenega zavratnega umora svojega moža obsojena na dosmrtno ječo, Simo Miromov radi premišlje- Na glavni skupščini avstrijske ne^a umora svojega očeta Nikole sekcije "Panevropske unije" je i- na 15 let ječe- ZofiJa Miromov ra- mel daljši govor njen predsednik, znani pobornik za Panevropo Coudenhove-Kalergi, ki je izjavil, da di premišljenega umora svojega tasta na dosmrtno ječo, Ljubinka Milankov radi sodolevanja pri u- stoji vprašanje Panevrope nepo- morn Li^aškega na 8 let težke je-sredno pred odločilnimi trenutki'če' nečakinja Nikole Miromova Ol- in da bo postalo v kratkem po rešitvi reparacijskega vprašanja in ureditvi izpraznitve Porenja glavno vprašanje evropske politike. Kdor smatra še danes Panevropo kot u-topijo, bo lahko doživel v kratkem trenutek, ko se bo čutil pošteno o-sramočenega. Delo za uresničenje velike ideje Panevrope se je tudi v preteklih letih nadaljevalo in doseglo znatno uspehe na gospodarskem polju. K tem je mnogo pripomogla gospodarska politika ameriškega pred sednika Hooverja, ki je izposloval znatno zvišanje ameriških zaščitnih carin in k z vsemi silami podpira ameriško gospodarsko prodiranje na južno-ameriški, kitajski in ruski trg. To postopanje bo naravnost prisililo evropske Hržave, da bodo pričele resno misliti na gospodarsko sodelovanje, kar bo pomenilo tudi prvi korak k Panevro-Pi- Končno je Coudenhove- Kalergij zavračal napade raznih listov, ki; trdijo ,da je "Pan-evropska unija" | — le sredstvo v rokah nemške zuna-; ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA nje politike in izjavil, da zasleduje; "GLA8 NARODA'*, NAJVEČ Unija samo cilje, ki streme za ure-i JI 8LOVEN8KI DNEVNIK sničitev panevropske ideje. I y AMERIKI ga Sturdza pa je bila radi pomanjkanja dokazov oproščena. Oproščena je bila tudi Danica Stajič, ki je bila osumljena zločina sodelovanja Državni pravdnik je radi prenizke kazni vseh obsojencev vložil priziv, z izidom razprave pa tudi niso zadovoljni zagovorniki obtožencev, ki &o istotako vložili priziv. Ko so babi Anujki prečitali obsodbo, je dejala, da je nedolžna in da bo vkratkem umrla S tem je bil zaključen eden največjih procesov zadnjega desetletja v Vojvodini. Slekli psi v Osijeku in okolici. V Osijeku in okolici se klati več steklih psov, ki so napadli že več ljudi in jih nevarno ogrizli tako, da so jih morali prepljati v Pa-steurjev zavod. V Kneževem je stekel pes dečku Milivoju Miličuraz-mesaril obraz. Dečkovo stanje je brezupno. . "k—'- "(j LAS N A K O D A' NEW V iPKK, FRIDAY, JILY 2G, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in I7. S. 1. Lira, srednješolska, 2. zvezka sku- POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2 i 6 West 1 8th Street, New York X 2 IGRE i t RAZNE POVESTI IN ROMAN! paj ,1 Trog.asni mladinski zbori: . Meiani Uj moški zbori. (AljaS) — 3. zvezek; Psulin IIS: Ti veselo i l>oj; Na dan; Ldvna noč....... zvezek: Job; V mraku; Dneva liani prl|»djl žar; '/. vern em-tem ovenčam slavo; Triglav ...... MOLITVENIKI: Marija VarhinJ*: \ jiIniiK, zvezano........... v rifio platno ............. v usnjt? fesand .......... V fiUO USllj" VI70I10 ....... (tajski glasoii: v platno Vf'Mlio .......... v f i 'k* platno v »-za no ....... v u«nje ................... V f.JiO V f za Bo ....... Skriti za dušo: v pbitnn vezano ........... v fino platno vezan......... v linija VMttun............ v fltio usnje vmuo ....... Sveta 1'ra (z debelimi irkami) V pluUlO ViMDO .......... v fino platno vezano ..... v fin* usnj- veza:«........ Nebesa Naš Dom: v platno Tcrano ........... v u^njo v«*?.: tu............. v fino usnje vezano ....... Kvišku srca mahi: v platno rezano .......... v i-eloid vezano ........... v fino usnje vez......... 1.00 1J5» 1.70 1,— 1.10 1.50 1.70 i .JO 1.65 l.so l.»> i.«o i,— i.r/i 1.80 .PO 1.31 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, ftna vez. najfinejša vez ..... ..1.60 Slava ISogn v mir ljudem, fina vez 1.50 :iajl ir.ejš ..vez ..............l.fiO Zvonfec nebeški. v platno.......80 rina \ <*z .................... 1.— Vienac, najfinejša vez ..........1.69 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Pnyerbook: v barvajte platnice vezano v bi lo ki<»: vezano ....... Krj «f Heaven: v usnje vezano .......... v najfinejše u*njc vezano . (Za odraste) Key of lleavtu: \ fino u*.nje vezano...... Catholic Pocket Manual: v fin<» usnje Vezano ...... Av< Mnria: v fino u.- »je vezano .30 .1.10 ,1.20 1.50 1.40 POUČNE KNJIGE: Aherednik slovenski ..... \in;l»- Itn ■iovcniJio berilo i I »r. Ki rii » Slike iz živalstva, trdo vezana .. JDU Slovenska narodna mladina, obsega. 452 strani ........ Slov. italijansk fin italijanski slov. slovar ........................ .SO Srbska začetnica ................10 "spretna kuharica. trdo vezaus . ...1_45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo titlo vezana ..............3.— Kazaki ................. Iimetske povest, trda vez. . 1.50: iiraljevie bera£. .80 , Štiri smrti, 4. z v 1.— 'Smrt pred hišo . Ji0 Stanley v Afriki Križev pot. roman (Uar> trd. vez. l.ldiStrup iz Judeje ............. Kri zev put patra Kupljenika Kaj se je izmislil dr. Oks ... Levstikovi zbrani sipsi ...... .76 Spomin znanega potovalca .45 .35, Štev. G0. t1>o.-tojev?ki) Zapiski iz ; R. I' .K. drama v :: ilejanjib s pred- .65j inrtvtga doma, II. del ........ 1.— itrro. tt"'a|**k>. vez. .......... .50 št. Cl. (Iar» Bratje in sestre .75 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 Št. 02. Idijot, I. del, (Dostojevski .50 Fjetnik carevine, veseloigra v 2. .45 .73. JO Sadno \iuo .40 Sloven-ka slovnica (Itrezniki trdo TeZ...................1.20 • 1'tna knjiga in berilo laškega jezika ..........................«">0 * '.od v Filozofijo (VeSerrt ......1.50 Veliki v«evedrž .................80 V »iiki slovenski spiso\iuk trgov-skib in drugih pisem..... i. 7v. Pesmi -r- Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 zv. Otročje igre v pesentah — Jtazlične poezije — Zabavljice in j.nšiee - .Teza na Parnas, — Ljudski (Jals — Kra!jedvorskl ro- kopis — TolmaC < Levstik j .70 Trdo vezano..........1,- 5. zv. S'.iLa Levstika in njegove kritike in poiemike.......... Stritarjeva Antiiologija .trda vez broS....................... Sisto Šesto, povest Iz Abrucev .. Si.i medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ Stric Tomcva koča ............. Študent naj bo, V. zv........... Sveta fienovefa ................ I Sveta Notburga ................ 1.30 JO .80 j .30' i St. Idijot, II. del .......... Št. G4. Idijot, III. del.......... Štev. 05. Idijot, I\. del ...... Vsi 4 deli .............. Št. GG. Kamela, skozi uho Šivan-ke, veseloigra ................ .30 Slovenski pisatelji, L zv. — Ji0 Fr. Masei Podlimbarski, Siike .351 30 dejanjih .................... JtO .90 Veronika Deseniska. trda vez____1.50 Za križ in svobodo. Igrokaž v r». 1.231 dejanjih ...................... „35 .15 Ljudski otler: 4. G. zvezek: Oj-omin k ves. lju; Sveta n. 0; Stražniki; Hvalile tio- sih>i!;j ; «.»b«"-tirki ; »ie-slo ....... 7. zve/t-k: .Slavcik: Zao>ta!l jiti«^; Doniorui!'ia i-kri. a : l*ri svadld; 1'ri mrtv:i>k«ia -prevmlu; s. 7.vf-z, k : TI o-re« iti .'o tiotl ime-?an ; Prijnt.dji in f^j fm'-ian z)««>r> ; Stoji, selnolre stoj; Kin t ski aisi.......... CERKVENE PESMI: .40 40 .10 .40 zv. zv. A »ifilna knjižM-a .............. /dnuiliia zeUhfu ............. Zel jn pit vel, slovar naravnega zdravilstva .................. Zbirka h. Hrvatih in Srbih ...........Morski ra/lio.inik .2/J5 ljubljanske slike, IliSnl lastnik. Trg vt-e, KupCijski stražnik, U-^Oi radiiik. Jezični doktor, Gostilni-.40 i čar. Klejx-tulje. Natakarea, Duhovnik, itd................. .1-30 Lucifer ................ -GO I_<»v i::t ženo ........... Sredozimci, trd. vez............. broS........................40 i Spi s je. male izvesti .............35 Svitanje < Govekar) ............1.— 1 Stezosledec ..................... JiO j Šopek Samotarke .............. Tihotapec. 5. dejanj .,.. .d 1>cm:lfi ,Vrkv Po 12 letih, 4 dejanja .. .GU ...... . i u. laiituin »*.rgo. il'rcmrli .... Tova- Zbirka ljudskih ig^r: Mašue pesioi za m*>an ihor. — ..........2.50 Z nabili gora .............."...1.— (Sjittner> ................... Slovenski pisatelji II. zv. snopič. .Mlin pod zemljo. Sv. ' * Pange Lin,tia Tantnr.i F.rgo Ge- .60 Potresna povest, Moravske |-.Neža. Sanje ...................Gič. Vvstalka, Smrt Marije r device. Marijin otrok ........ tiče ........................ 2.5V 14. snopi?. Sv. ISošijan, Junaška deklica. Materin blacoslov .... .30 12 Pange IJngua Tantnm iCrgo t»e-nitori (t Je: bi«" > .............. Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v dontaei hi^i. z v.......................1.20 Znanost in t era ................1.50 .Mladi gozd:ir, bro§. .. Moje življenje ....... Mali Lord .......... Miljonar brez denarja ..............60 .Sveta noč ...............1.— Svetlobe in sence .............. 1.20 ...............50 ...............—1 Machoet. trdo 1 Slovenski pisatelji zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni HAKESPEAREVA DELA: bog. Pomlad 2.50 ];». snopi?. Fabjola Tnrki pml Dunajem. in Neža ............ 20. fu r5 .40 .60 .80 .S.tltt Amerika in Anierikanrl (Trunk)..3.— Angeljska shuba ali nauk kako naj streže k sv. maši...........10 Angle-ko-slov. in slov. angl. slovar .00 ltij nalczljii ini broi?....... \nc!rej Hofer................... Arsene Lupin .................. Beneška vedezevalka ............ itelgra.jski i»is»vr ................ Htli nu;esen ................... Bele nori, rnaJi junak .......... Balkansko.Turška vojska ---- Balkanska vojska, s slikami____ Berač s stopnjic pri sv. Roku .. Blagajna Velikega voj\otie ...... Boy, roman .................... Barska vojska .................. Bilke f Marija Kmetova« ...... 1 Seat in dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot r.a Bledu ............ fioj in zmaga, povest .......... • "ankar: Bela Krizanlema ...... tirešnik I>eiuird, broš... Mimo življenja ...... Cvetke ..................... Cesar Jožef II................. Cvet i na Borograjska ............ Čarovnica ...................... Črni panter, trd. vez. .......... bros. ............ Čebelica ........................ Črtice iz življenja na kmetih---- Drobiž, salbi car in razne povesti — Plngvinski otok Mrtvo mesto ....................75 Malo živi ten je .................65 SPLOŠNA KNJIŽICA: Maron. krščanski deček iz Libn- j tj^^jj ...................... JJ5 Št. 1. (Ivan Albrecbt) Mladih zanikeruežov lastni živo- gruda, ivzirua povest, topis .........................75 broširano Mlinarjev Janez ................ M n sol i no ...................... Mrtvi , trd. vez..........75 .90 Tri indijanske povesti ...........'.{0 .70 Tunel, soe. roman ................I/-.0 Trenutki mldilia ................ ^ Turki pred Dunajem .......... JFA) Akropolis in A Tigrovi zooje ................ 1.—, broširano .............. Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Arazel. t-i.> vez............ Ura z angeli ....................1.20 Balade In romance, trda vez V robstvu (Mnti?i?) ............1.25 ^ ^a n«ladi zob, trda vez .30 .3n .30 .70 PESMI IN POEZIJE: Piramide ..... i Hvalite v njegovih svetnikih, 2*'» j; na čast svetnikom, (Premrl) ................ 10 obhajiinih in 2 v fast prrsv. Srcu Jezusovemu. nJru::. ...... Missa in honorrm St. -Juv^hi — ^P.'ga.-hnik .................. Kyrie .......................... K syetpniu ICršnjemn telesu — (Foerster) .................. __ Na valovih južnega morja Na različnih potih ...... Not ar j v nos, humoreska .65 Narod, ki izmira .............. .40 Naša vas. II. del. !) povesti .... .23 Nova Erotika, trdo vez......... .G0 Naša leta. trd. vez. ............ .35 broširano .................. Na Indijskih otokih ............ .26 Niši ljudje .................... .8 z bojnih pohodov bivše-.25 — ----- .50 30 Št. •-'. t Rado Muruiki Na Bledu, .40 i izvirna pove sr. 1S1 str., i»n>5... JJ5 Št. (Ivan Itozmari' Testament, .70, ljudska drama v 4 dej., broS. .50 1"5 strani ................... .251 St. 4. (Cvetko dolar i Poletne klasje, izbrane iK?smi, str , .25 i broširano..................... .30 Št. «". t Fran MU'inski. C.osprnf. ,1--. Fraiif1 We. 35 ber.) Problemi smlobne filozo-.40 fije, :;47 strani, broš......... Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, i^Iij-ifua k;i rikutura in minulosti, 53 str., broš....... V gorskem zakotju ............ V oklepnjaku okrog sveta. 1. del 2. del ...................... Večerna pisma. Marija Kmetova . V!adar ____.*................... Vojska na Turškem ............ Veliki inkvizitar ............... Vera (\Va:dova), broš......— Gregorčičeve poezije ... (Jod f'C; Pored narodnih .90, Vrbkem jezeru. (A .9.) Tnio velimo ....... Ketejeve poezije .trda vez .80 .80 1.— 1.25 .10 .50 Sv. Nik iaj NOTE 2A CITPvE: pravic Funtek t Buri pridejo, k r;n Sarafan, r ; k.-. - .50 .50 .40 .35 .40 .60 .40 .«0 .25 i U 1.10 NOTE ZA TAMBURICE: .60 KraguFjčki (T't.va) ..... .1.— i f-iJo vezano ........ Moje obzorje, (Gacgl) ... Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Narodna pesmarica Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... .33 Narics ,ruden., bro ! . .65 . .SO! ..1.25 i . .40 .35 .70 spisal Milčinski .............. Darovana, zgodovinski povest .. Dekle Eliza .................... Dalmatinske povesti ............ Oolca roka .................... Do Ohrida in Bitolja .......... Deteljica ....................... IK>!i z orožjem ................ Doti Ki šot iz Manile.......... Dve sliki. — Nji\"a. Starka — (Mešknt .................... Devica Orleanska .............. Duhovni b«ij ................... Dedek je pravil; Marinka in škra-teljčki ....................... .60 Povest o sedmih obešenih . .50 Fravira kladiva ......... -40 Pakirki iz Roža Peterčkove i poslednje sanje, Inižična povest I v 4 .siikak, S4 str., broš....... I št. 12. (Fran MJeinskit Mogočni prstaii. narMina pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš.......... V p»*div je šla, lil. Vrtnar, i Iiabiudrunath Ta gore), trdo vezano ................ broširano .................. Vojska na Balkanu, s slikami .. Volk spokornife in druge povesti Trdo vezan«* ................. Valetin Vodiuka izbrani spisi .. Vodnik svojemu narodu ........ Vodnikova pratika 1. 1027...... Vodnikova pratika 1. 1928 ...... Vodniki in preporoki .......... Vladka Ln Metka .............. Zaroka o polnoči ........ Zločin in kazen <- knjigi i Zmisel smrti ............ Primorske pesmi, (Jrudtm, vez. Slutne {Albreht > broš.......... •"3 Pohorske poti (»ilaseri tiro<..... .60 i*f«.nii Ivana Zormana: .25* Originalne slovenske pesmi in I_' prevcli znanih slovenskih i-esmi .1.25 v ai)gl> š« iui ................... •>,q Prešernove poezijo ............. .30 .33 .30 i .3® Slovenske naredoe pesmi za tambn- ra ki zbt»r in petje. (Iiajuki .. 1 JiO B.»ni šel na planince. I'.-dj sb.v. nar. t.esmi. 1 Bajuk ..........1.— Na liorenjskem je flelno .........II.— note za klavir: Album evropjikih in ameriških plesov t i.i-j:.k ..................L, razglednice: j Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, 1 k »vest ............ ,..) 1 .50 Oton Zupančič: .50 Civiban, trd. vez. ......G0 Sto ugank ....... ..... .50 ......SO V zarje Vidove, trd. ......1.00 Vijolica. IVsaii ......tu Zvončki. Zbirka .60! sko mladino, Tnl^ vez ....... za mladost .... »M-^nij za sloven-czano .... .50 .50 .00 .60 Zabavne. Ba/.1i'ri»\ tiu.-.f ...... Neu vorške. Irazlir-ne, .In-at ____ Velikonočne, božične in novoletne du< ...........60 < Baudelaire 1 ......... 1.— ...........40 .......... .35 F li zabela .......... Fabijola aH cerkev v ..1.50 ..L— arovška ukhariea ..1.80 Fran itaorn prenk ..... ^^ Filozofska zgodba ....... .....Fra Diavolo ............. o (LIL "*•"* ' iinzdovnik (2 zvezkat ... ... ^0 (iod^ovski katekizem_____ Gostilne v «tari Ljubljani ... .85 Gr^ka Mylologija ........ . ...1.— tiusar ji ........... .40 pr; stricu .35 !>rst b^ji St. 1:;. (V. II. tja r šili > Nadežda Ni kola je v na. roman. p<>slov<>nil F. Žun, 112 tsr., broš......... št. 14. (L»r. Kari Englišj Denar, narodno.gospoerin, ....... št. 10. (Janka Sameet iŽivljenje, pesmi, 11U str., broš......... št. 17. (1'rosper Marimeet Verne duše v vteah, povest, prevel Mir. 1 ko Pretnar, 80 str. ............ I -35 Zadnja kmečka vojska...........75 'Zadnja pravda, brr.š........... „50 Zgodba Napoleonovega Huzarja .-L— Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne ................ -70 Zlatarjevo zlato .................90 Za miljoni .....................90 30 Za miljoni .....................65 (Življenje slov. trpina, izbrani spisi Ale.šovee, .'J. zv skupaj ........1.50 "---" --------------.25' . Zlatorog, pravljiee, :r Oporoka lukovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. ! Zvesti sin, povest ............ go; Zlat okopi........................ : Ženini naše Koprnele .......... i Zmote in konec gdč. Pavle...... .40 Zlata \as ...................... • Zbirka narodnih pripovedk: .45' I. »lel.......................... Zbirka narodnih pripovedk: II. del ....................... .30] Znamenje štirih t Doyle) ....... Zgodovinske anekdote .......... Z ognjem in mečem ............. Zaročenca, milanska zgodha iz 15. stoletja „......................3.— PESMI Z NOTAMI* MEŠAM in MOŠKI. ZBOR Priložnostne pesmi fdrunjt Slovenski akordi (Adamič) : ..I. zvezek .............. II. zv; žek .............. Popsladanski f>dmevi. 1. iri II vs:ik ................... PKOROKOVALNE 11A K T E zemljevid: SI — Zemljepisni \t!^s Jugoslav pja ____1/.0 ____1.10 Stenski zemljevid Slovenije -ia ru nnn pap bi _____ plati In u p 7. v,. Zemlje* id Jugoslavije j- '/-' :•]! j.-v nI ; Slov. r:-ke 7.50 .30 in. .20 Ameriška slovenska lira fH«!raar 45 Orlovske himne (V. ........ tov in Srtiov .30 "^ta1r-'ev. ................ K alio se postane dr/jvljan Z. D. .25 IIl!!,ad P"POV«lke .............. Kako se postane ameriški državljan .15 veseloigra Knjiga o dostojnem vedenju.....50 - • ..................... Kat. Katekizem .................60 ,,e,pna (Knetwa) ............ Liberalizem .....................56 1Iudo Breztbl° ........ Materija in eneržija ............1.25 : Humoreske. Groteske in Satire, Mali: Materinstvo ..............1.—j Ml a« ta Ha dr. Jane/a Ev. Kreka .75' Mlekarstvo ......................1.— i Iz dežele potresov .60 .50 .1.20, .25; .60 Pol litra vipavca .. 1.—; Poslednji Mehikanec , .75 Pravljice II. Majar .C0 St. 19. (Gerliart Hauptmaa> Potopljeni zvon, dram. bajka v ih»- : Zgodbe zdravnika Muznika Nočne pesmi, (Adami?) _________1 .70'Št i rji samospevi, izdala Glasbena deželt Istra .........................30 1.— Pregledna Karta Slovenija ......40 1.20 Pokra j tli ročni zemljevidi: (iorenjska .....................30 SJnvenske (Mirite, dravsko pluj- skop;»ije ..........................JO ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............. 30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko pos.iv je ...................30 Prrkmnrje i;i .^ledumurjt> .... J>0 Kamniške planine, Gorenjska ravnina in Sjtibljansko polje .. .30 Canada .........................40 .15 .40 .45 J>0 tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., bros. ...... .60! ,30:Št. 20. (Jul. Zeyeri Gompači in Zvestoba do groba Z naših gora ..........1.60 ____1 — .50 .30 Predtržani. Prešern In drugI svet-* j niki v gramofonu .............25 .75 Prigodbe čebelice Maje, trda vez...l.— -35 i Ptice selivke, trda vez.......... 75 •40 Pikova dama (Puškin) JlOŠt. Komurasaki, japonski rt>man. iz ?eš?ine prevel «lr. Fran Bra- da?. 154 str., broš............. Št. 21. (Fridolin Žolna» Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. broš-......................... ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 z v'. Vojnomir ali poganstvo.....35 zv. Iludo brezdno ...........35 3. zv. Vesele pevesti .........................35 .45 v z. Povesti in slike .....................35 ' 5. zv. Študent naj bo. Na^ vsakdanji kruh .........................35, (Tolstoj) Kreutzerjeva____ vezano .. broširano Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, G6S str. lepo vez. (Kalinšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Naše gobe. h slikami. Navodila za s|M>zaavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: 1. del ............. 2. del .............. Nemško slovensko slovar Slovensko nemški slovar Ojačen beton ........... Obrtno knjigovodstvo ... Petrotiiinarstvo, trd. vez. Perotninarstvo. bro*. ... Prva čitanka, vez....... Prva pomoč. Dr. M. Itus Pravila za oliko ....... Prikrojevanja perila po meri s vzorci ................. Psihične motnje na aikoholski pod lags ...................... Praktični računar .............. Pravo in revolucija (Pitamie) .. Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ..............1.50 Ročni slov.-nemški in nrotško-slov. slovar ...................... Jfl Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ..................2,— ^ broftlrano ....................1.75 ~unar v kronski in dinarski vo-I ..........................75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca ____ Iz tajnosti pri rode.............. Iz modernega vseta, trdo rez. Igračke broširano ............. .35 Pred nevihto .................. .35 Pravljice (Milanski) ..........1-— .80» .60 ■ Pravljice in pripovedke (Ko?utnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .................. .40 Igralec .........................75 .43| .G0 j •jj® Popotniki ... Poznava Boga 80 Pirhi ....... Jagnje ........................ Janko in Metka resaaianie indijanskih mlajonar- .......30 1.— .......80 j Jurčičevi spisi: ...... .50 1 Poi»olna izdaja vs«*h iQ zvezkov, .......2.50 : lepo vezanih..................10.^—j .......1.80 Deseti brat ....................................^ Robinson (Crusoe) .......1-50 3. trdo vez. - l!hb!ji« trda, Vea " .751«___, . , ...... Zmljevidl: Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin. We-.t Virginia. Ohio. New York — vsaki ........................ Velika »ienska nuuia Evropa .... .40 .15 .50 .i0 .40 2.— .75 zv. skuj 3 zvezki skupaj.........50 Edela, drama v 4. dej.......................60 SIavfekf zbirka g0!skih Marta, Semenj v Richmond u, 4 (Medved) dejanja ............................................J10 * .............. Ob vojskL Igrokaz v Otirlb slikah JO Vojaške narodne pesmi (Kosi) Tončkove saj ne na IVIiklavdev večer .Mladinska igra s petjem v Narodne vojaške (Ferjan5|?» 3. dejanjih ..........................JU (Pregelj) ................. Naročilom je priložiti dfnar, bodisi v gotovini, Monty Order ali : poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, retomandirajte .20 pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni 9 L—; ceniku. .10 j Knjige, pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York .1.— pesmi — PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuie; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OOLA5J "Cl LAS NARODA* ■SK NEW YORK. FRIDAY. Jt'LY 26. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in D. S. A. m Spominu dr. Gregorja Žerjava. LEV VLADYKA ti vedel za želje ni- mukoma zbira misli. Saj bi to bila ; cela knjiga, če^bi pisal o vsem. •'Bil sem v stalni zvezi z dr. Tri-' ' In potem sem prišel na Dunaj | najstičem. Dogovorila sva se pri Dr Korošec — rekli smo mu 'ata' odhodu, da mi bo poročal o naj- — je bil zelo priden. Vse je storil | važnejših sklepih po posebnem kakor smo rekli. Začeli smo v Za- | ključu v šifriranih pismih. Takrut grebu izdajati -Glas Srba Hrvata i : je bilo še precc-j zvez z Italijo, po- SlovenacaTako smo imeli svoje Zadnji rneyec je živel Mark Ir- Bil je čuden način zaslužka. Ob- zježi!, čelo je "ime! namršem in mapali sc naši železničarji in raz- glasilo. Vanj sem mnogo pisal. In v;, t h yelo dobro. Poučeval je ljubki stojal je v tem. da besta dva. ki .e zke. raztegnjene ustnice so nervoz- ni posredovali. V Rimu se je zbiral potem je prišla tista Cerninova po-j in dražestni goski glavir na farmi priglasita, igrala šah. Zmagovalec no drgetale. Njegov položaj je bil "Jugoslovanski odbor", ki se je po- lomija z Brest Litovskim. Boljševi- .carrga Davidoma. Življenje je bi- dobi nagrado, premaganec bo a- kritičen. Smrt je visela na vsaki tem preseli! v Ženevo. O tem jc ki so pošljal v svet brezžične brzo-lo preveč udobno in enolično Za- streljen. Pri remis bosta oba .ša- novi potezi. to ie Irweth dve noči potem, ko je hi.-; t a odslovljena, kakor da nista Tudi Mark je začel po zgledu le- PARTIJA ŠAHA mmd i s Pošljite nam igrala. Povod za to blazno idejo jc potice opazovati prihod smrti. Vi-dula Miss Bronsweithovi želja spo- del je .Kako obhaja njegovega na-•• našlo daleč na vzho- znati smrt. Hotela je vedeti, kako sprotnika groza pri misli na konec, . e počuti človek, kadar se mu bli-1 ki se neizogibno bliža nalik fan-ža zadnja ura. tom. Mark je mogel odkloniti in o-! Slednjič še zadnja poteza, hraniti popolno diskretnost ali pa Mark je še vedno trezno razmiš-sprejeti. dobi! visok mesečni honorar, zapustil farmo, uje! je prvi tovorni vlak in jutro ga du. Izstopil je na manjši posta ii in krenil peš ob progi. Na izprehodu je bilo lepše nego med vožnjo v vlaku. Daleč tam na obzorju je viselo veliko rresto, ki je moglo pomeniti novo pustolovščino. Kar je zagleda! na nasipu novi-ne. Očividno jih. je vrgel nekdo med vožnjo skozi okno. 27. marca Bile so t ore i od istega dne. Mark Irweth je lege! v travo in začel čitati. Tega luksusa si ni dovolil, da bi precital samo nekaj pa.ačc staL Povedal je vse. kar so hoteli vedeti o njem, potem je pa odšel pripravljeno sobo. Bil je prost tako dolgo, da se zglasi njegov tekmec. Hodi! je na izprehod v park za nagubane čelo med izgubljenimi o-aobro je jedel in pil sanja z odprtimi očmi čez štiri dni so ga predstavili pred tekmo ni razmišljal o tem pro t- da b:lo re Stotisoč dolarjev mršavemu pritlikavcu, ki je imel blemu. Zavoljo mizc-mih lahko za luži v enem dnemu dober čudovito opičje celo. Mark ni dobro dolarjev naj ubije človeka. Morda šahist strojn? stroke. Mark Irweth ,'icer ni vedel, kako spada strojna stroka k šahu, pac pa Je videl v tem prst naključja, Nekoč, v starem svetu, j .študiral strojno tehniko. Šah je i- nc-kaj izvedela ' Hrvatska", ki je v jave. Med zahtevami so imeli tuu: nekem članku namignila na naše samoodločbo- narodov. Takrat nam i zveze. Med tem je Italija napove- j? pomagal dr. Kavčič, ki je bil pri dala vojno in preživljali smo težke ' Kriegspresse". On nam je mnogo trenutke pričakovanja po tržaških koristil saj ga omenja tudi Paulo-kleteh. Mislili smo. da bodo Itali- va, / svojem delu. jani v par dneh v Trstu in da ga Od njega smo dobili že ponekod bodo Avstrijci predali l.rez boja natančno besedilo brestlitovskega Za la siučaj smo dali tiskati itali- telegrama in sem ga poslal tudi dr. janske in slovenske proklamacije Kramerju, ki ga j?, če se ne motim da bi se ohdanii red. .. A Italijani hitro v "Slov. Narodu" v celoti ob-Trsta niso zavzeli in Avstrijci so javil. Dunajski listi pa sc ga pri-opomcgli. V začetku avgusta se ic nesli nepopolnomn ujeti zaradi pripeljal ljubljanski pol. svetnik dr motnjav v zraku, fako je izšel br-Kar se je ozr! na mrtvaško bleda SkubI 2 avtom v Trst in z mestnim zojev "versiuemelt". To je oil h..!o lica svojega nasprotnika. Nalik komisarjem Lonekom napravil pri v parlamentu, ko je dr. Korošec strahotni, nečloveški maski čeni meni preiskavo. Videl sem, da sem prečital naše pravilno besedilo. V.si izdan. K sreči nino našli prdkla- so se držaii za glave, odkod imamo maci , ki jih je v zadnjem trenut- podatke in zveze. To so bili lepi ku rečiia Milena. Drugi paket se jc časi. .. nahajal v moji pisarni in že med Njegovo iice se je razjasnilo, ka-preiskavo jih je odnese! dr. Bošt- kor da je pozabil na vse prestane jančič Boži Borštniku, ki jih je muke prejšnjih dni. skri! na ameriškem konzulatu, kjer "Takrat se je veselo delalo. Cele je bil zaposlen. noči smo sestavljali interpelacije. Ijal in kombiniral vse možnosti. Malo je pomislil, potem je pa pri- Stolp na o 6 in mat je neizogiben Prijel je stolp med prste, ga držal v roki in še je razmišljal. Tudi zdaj se še ne sme prenagliti. in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Gias Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. g i u ! if M m M { az UPn jvi^ILu S Novke iz Slovenije. Pu^ telovščine Slovenke "Pa bi vsaj to napisa! saj je nc-stotisoč verjetno. " "Hss. bil sem takrat precej ne- razumel. kako .se piše, zdelo se mu i? siromak tvegal življenje zaradi previden. Pri meni so naši: ključ e pa, da ie slišal priimek Ravvisch. velike bede, morda za ženo in o- za šifrirana pisma in to me je sta-Naslednji dan .sta začela igrati tročiče. morda za ljubico. — a Io skoro življenje...." V salončku, kjer je ležala na o-, zdaj je izgubil partijo. ( Gladil se je po laseh in zbirai tomani lepa Meda, je stala v kotu A Medine oči so bilo kakor dva m*si' "Zdaj je bilo hujše, imeli ^o dokaz... Sam ne vem. kako sem se reši. Odpeljali so me v Ljubljano na vojno sodišče. Milena je takrat mnogo prestala — tam doli -ahovska mizica z dvema naslania- velika srebrna keliha. r.»ral z'1 takrat izborno Zakaj bi čema. Šahista sta se ceremonijelno' Mark je predlagal s stopičem » t,,rej ne poskusil? poklonila, a poprej si je vsak iz-j roki remis. M; n d.t e re /a navadno reklamo bral eno roko lepe Mede. Irweth je' — Ne sme sprejeti! — je vzklik-bedaM4* glave, toda kaj — riskira- dobii črne figure. Slabo znam an ie. Rila Meda. — Partijo morata igrati je treba Naslov se je glasil ni Igro sta začela z neznatnim raz- ti do konca. W\>. York toda Mark mora itak ne- burjenjem. ki je prešlo po otvoritvi Mark je še malo počakal, bese- kreniti Ni torej vzroka, da hi normalnega odbitega damskega dieo "mat" je imel že na jeziku ■ ne mogel napotiti v New York gambita v prisiljen mir. i toda nenadoma je postavil stolp Sestavil sem jih nič manj kakor 130. da sta jih podala dr. Korošec in dr. Rybar. Pomagal mi je Maj- '' cen in drugi. Gradiva smo imeli do- i cn volj. Vse svinjarije, ki so jih uganjali po Srbiji, po Bosni in drugod, so prišle na vrsto. Najhujše je bilo. ko je dr. Korošec interpeliral zaradi zločinov v Trebinju. Tam je general Eraun dajal cbesati po najmanj pet ljudi na dan. Ko je dr. Korošec v "Herresauschussu' prečital nato interpelacijo so g? Zagrebška policija je are*.ira: natakarici Ar.) Muei: r. o. j dc:.". iz L juhi r ne .„ r. d i .;-.» . je tanovaai Pavli \ OOi enki. katero ie pa izginila. Kn;ne.i \ hct: 1'.? Slcvmcr : tLi'ao.,1, se na v Fran'- mii ski ulici, kjer je bila *.ud: 12 dni hrani, nakar je z ni' , iz-inlla zapustila 1C00 Din. doi^. k Zdi nuci:! pn Aljaža ne zaoor czni na ^ vniku dr. :rvo ponu bil ma ,iel ga nega • i ali .u je S" ni rt uUedncf.i dv i 3 , nerali kar skakali jokali od jeze in fronta — jaz pa v sentpeterski vo- <:L„.:„„1S , skupali z zoomi. Mi pa smo poskr- Cilj j< 1 mogli I pred očmi. Taka stvar Meda j£> kadila lahko cigarete in> Irwetha vedno spraviti na no v i Od trenutka, ko mu je šinila ča^i je spuščala modrikaste oblač- ke dima pod strop. Kibiciranje je ivo misel, je uka! samo za njo bllo spočetka nedvomno dolgočasno in ni poznal nobenih ovir. ■ tako, da je bila nevarnost mata odstranjena. Postavil ga je nalašč tako, da mu ga je ogrožal strelec. Opičji mož je naglo segel po stol- lasmci. V sosednih celicah sta bila Kromar in Brence. Slišal sem. kako je vojni kurat pripravljal Kromar j a na smrt. Jokal je 'ves čas in zagotavljal, da je r.edolžen. Pred vrati so se ponoči pogovarjali vojaki p tem. ali bom obešen ali u- V New York je prispel tretjega dne zjutraj in ob enajstih je stal pred palačo, katere naslov je mečkal v svojemu spominu že tretji dan. Bil je še dokaj čedno oblečen. Ni bil tako star, niti tako siroma-sen, da bi ne mogel napraviti dobrega vtisa. Vstopil je v palačo. Pred seboj je zagledal krasno kajti premoč se še ni bila pokazala na nobeni strani. Vendar je pa trajalo vedno najmanj deset minut, predno je bila storjena nova poteza. Predsledki med potezami so smeli trajati največ dvajset minut. Mjž z opičjim čelom se je divje reža! nad svojo armado belih, do-čim se je Mark Uegmatično oziral po salonu. Celo k oknu je stopil več krat in pogledal v park. Tik pod pu. Moči so bile v glavnem izena- streijen. To so bile težke noci, ve- cene. del sem d Remis bo. Mark ni več razmišlja! ra o svoji plemenitosti. Notranji glas i ga je opozoril, naj ne ubije človeka. Videl je, kako se bliža njegovem nasprotniku smrt — in ta izkušnja mu je zaenkrat zadoščala. mi gre za glavo. Sko-sem že sklenil z življenjem....' beli zato. da so šle interpelacije inozemstvo in so tam zvedeli, kaj vila ko: pečenja avstrijska vlada v domačih deželah in na Balkanu. Takrat smo triumfirali sam ne vem. kake sem vzdržal — a takrat sem res mnogo delal. Pa sem bil celo kai tako brez dovoljenja na Dunaju Bali so se nas ..." Policija jc je iskal. 'Av. izslediti. Me J t -i poročilo od crožništvi je priila v tam.":in;i glav" neka ženska, ki ie m P- n: d< ra uc Leliica M Orožništvo * 'Ijica :-nc ^ ^ . Zamislili -se je z radostnim Potegnil je z roko preko čela, ka- „ ^ , , , , , . . . , , , smehom, kakor da s kor da bi si hotel pregnati težke misli. "Strokovnjaka za pisavo sta bila prof. Franke in prof. Vesel. Slo stopnišče, okrašeno z belimi stebrič oknom je rastlo več cipres tako> ki in umetniškimi kipi. Mark je da £e je Marke nehote spomnil po_ kopališča, ki ga je videl nekoč na hotel kar toda skozi prva vrata, predno jih je odprl, je prihitel pre- ■ Qtoku Zopet slabQ znamenje, miran sluga in s tem je dobilo vpra 1 šanje vstopa jasnejšo obliko. | Mark slunjam nikoli ni verjel. Toda to pot je bila fantazija mo> Minilo je petnajst minut. Opičji je samo za en znak, Po katerem se mož se je po drugi potezi pomiril je dala stvar drugače tolmačiti. V in začel je temeljito proučevati po- tem se nista strinjala in ne vem. ložaj. Kar so se mu zaiskrile oči kako — zagovarjal sem se dosled- Mark je napeto pogledal na ša- no in odločno — in bil oproščen hovnico. Dve potezi in mat. Samo 3e danes mi je nejasno, kako se je da je bil zdaj premagan on. ; Vse to zgodilo. Kakor v sailjah -se Opičjemu možu je že odsevalo mj zcii." ' r.a- e spominja svojih najlepših dni. "In potem?" "No, potem je prišla pot v Žene- iz Zagreba čalo. d.-, je t., u S] j ^agieu a vnico. več n NAZNANIM) IN ZAHV u A Od.^i iišanju i nejša od njega. zmagoslavje iz oči. Za Marka ni bi- <-Pa vsai t0 napiši. tega lo izhoda iz kočljivega položaja nihče, razven tebe." Zmagagovalčeve roke so drhtele v O poldesetih je Marku naenkrat nestrpnem pričakovanju, a Marku Pogledal me je. kakor da me ne šinila v.glavo misel. Nekaj potez t so začele rojiti po glavi strašne mi- razume aR nadaljeval popolnoma konjem, prisiliti kralja ti a črno sli. Prokleta plemenitost! Ali b0 mirno: polje in — posrečilo se je. Kralj ni tudi opičji mož tako plemenit? in Potem smo prišli v Gmun- mogel drugam. — Mark je sicer Nič se ni dalo storiti. Meda je le- | den- Tam sem bil konfiniran, pa je žrtvoval že stop, toda po novi po- žala molče na otomani in gledala bil° prav Prijetno. Živeli smo pre-tezi s konjičem je napovedal šah- Marka. Ne, Mark niti zadrhtel ni. cej sv°bodno in dr. Brezigar, ki jc Mark je zvedel, da stoji pred njim. garde! • Znal bo tudi pasti, če se ta opičja bi.x Pri aprovizaciji na Dunaju, .ie Meda Bronsweihova. Zvedel je tu- Dama opičjega možja je izgub- beštija zagrize v njegov vrat. *epo skrbel za nas. Skoraj letovi- di za njeno originalno idejo, ki j'; Ijena. vzbudila v njem nado, da dobi sto- j Devetnajst minut je trajal na-, zmagoslavno. tisoč dolarjev. i slednja poteza. Opičiji mož se je Mark je zatisnil oči, potem se je _ pa vzravnal in nasmehnil Medi. — No, poskrbite, da bo čim prej končano. vo in konec vojne. A to ni več ta- grebu, kjer jo je polic:i.. ko interesantno. Hitro je prešlo/ na ulici ter aretirala p , z Zastajal mi je skoraj dih, ko jc Pa i:'ro"lla - rJ; ; pripovedoval s takšnim mirom o svojih najmučnejših dneh in naj- Pretep ned fanti na Jescnicah. i.evadnejših trenutkiii, ki je šel skozi nje do visokih ciljev svobode j — in sedaj, ko se je odprl svet a riiui .s.r.rt v z?... iiasc. jproga oziroma drageg;. FRANK SKUBL njamo s m in ia:n je jubega eta - Marka je odvede! sluga v spre-jemnico, v kateri je stalo energično, krasno dekle. Irweth se je predstavil in povedal, čemu je prišal. Dekle je nekaj časa molče gledalo prišleca. Njene oči so ga kar zba-daie. Končno je spregovorila s prijetnim, lepo' zvenečim glasom. ne ve prišlo vse. za kar se je fcoril - •1 j ni več važno, vse je znano in razumljivo. Saj drugega ni želel in vse žrtve so se mu zdele majhne i:i brezpomembne v primeri s svobodo, ki jo je v toiiki meri pomagal priboriti svojemu naiodu. 7. julija zvečer :>o se pripeljali z vozom iz Hrušice na Jeseni c fantje Matija in Frane Kobentar. j -.inova uglednega prjsc.'.tnika t-: r ; Jakob Ga:nšče!:. in Ferdinand Ho-jal:. delavca na Savi. . tanujo a n.-Hrušiei. Mimogrede so -e z vozom uMaviii pred gostilno Fran • • .a Ba-i loha na Jesenicah. Sec i o i; ir izi. naročili pijačo in zaccii prej:>evati. Umolknil je in poznala se mu je 'Fri sosednji mizi pr .-ta sedela voz-utrujenest. Videlo se je, da ga še llik Jožei Košir In njegov nlaj < obletavajo misli, da je poleg teh, Ivan Aljaž. Tema dvema prepev— spominov še toliko drugih, enako i n,e iantev ni bilo všeč .er s.a za- / DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE _ voz, da se bod sem se srečno izmazal se bo Pokazalo šele v zvezi z možie so mu ponudili robec, da hi!in Prišel v Gradec kjer se je moja drugimi spomini ako jih bodo nje-si zavezal oči. Odklonil ga je ,mldružkia medtem nastanila. To je govi soborci napisali, nepremično je gledal Medo, ki sa:bil° v začetku 1. 1917. Vojna se je SedeI le mirno na svojem naje seveda spremila na morišče. Rad medtem že obračala na našo stran slanjacu in mi podal roko. bi se bil nasmehnil, ker je vedel, da1 in smo se pripravljali. Dr. Kramer ■ ona, ki je kupila ta mučni prizori Pri "slov- Narodu" v Ljubljani, jas Tezka Je blla njegova pot do ci-j za 100.000 dolarjev, ne bo videla na! v Gradcu pozneje na Dunaju, kjer m zdelo se je da ga je usoda sa-| njegovem obrazu drugega, nego dr- Brezigar že vzpostavil tesne ma vodiIa m varovala da je prišel smehljaj in zaničevanje. j zveze s češko mafijo. V jeseni sem do vrha- ! Trije možje po stopili predenj.|bil v Pra^- smo imeli poeve-j Odvrnil je pogled od Mede in se tovanje z dr. Kramarjem, Štcpan- j-- zagledal mirno na nje, kako meri-! kom in dr- Šamalom. Takrat sem jo. Na videz je bil miren, v resnici1 pisal br°šuro, ki je izšla anonim-je pa besnel. Partijo je izgubil iz'no: "Die nationale Abgrenzung im usmiljenja. Imel je usmiljenje s1 Sueden"- To je naredilo precej hru- Dr. Ivan Lah. sovražnikom. Vrag naj ga vzame.'pa- Saj se komaj še spomnim kaše pes ne bo zalajal po njem. j ko sem si ta^at to razrešitev pred- V očeh se mu je začelo temniti.'stav^al-Nekam dolgo so merili. Kar so za-1 Videl° se da je utrujen in da ! doneli trije streli. Strelci so puške | . j povesili, a Mark je š e vedno staL[fe moral biU šahist podkovan v j — Pustite ga, — je dejala Me-1 strojni tehniki. Meda je namreč poda in se. obrnila k Marku. ! dedovala po očetu veliko strojno — Iskala sem moža, ki je v re-tovarno. Tovarna in Meda sta vpli- pravila, prineste jih popravit mesnici pogumen. Našla sem ga. Po- vala na konec njegovega pustolov- ni. ; leg tega sem se prepričala, da je skega življenja, kajti bogati tovar- NAZNANILO in ! PRIPOROČILO Cenjene mu občinstvu v — Barberton, Ohio naznanjam, da sem odprl POPRAVLJALNIM ČEVLJEV na 918 Tusk. Avenue. Kadar so vaši čevlji potrebni po- res plemenit. In baš takega sem i-skala . Še isti dan je Mark zvedel, zakaj i v Delo garantiram. Cene nizke. narji se navadno ne navdusujeio za pustolovščine, posebno če so o- Se P^Poročam. FRANK CIO ženjeni. - ^ MLADA LJUBEZEN ki izhaja v našem listu, vzbuja splošno zanimanje. Še vedno SE VAM NUDI PRILIKA j da ga prečitate od začetka do konca. Onemu, ki naroči j "Glas Naroda" do— 30. julija pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je začel roman izhajati. Doma je bi! iz župnije Aj^avec r.a Dolenjskem. Umrl je \ s aro;; t i iS let dne 13. juliju. Hoj- :i je bil 11. decembra idol, pokopan je bil pa U. julija s sv. ma. ) na pokopališče sv. Jožefa. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem. ki .,o darovali vence, za plačane sv. maše, ki :•<: dali brez-piažr.o na razpolago a/temobile ter vsem, ki o pri; li pokojnika kropit in ga spremili na zadnji poti. Posebno se še zahvaljuj« .t.o sledečim, ki so bili pri pokojniku pred -m.tjo aii nam :ia ta aii drug način pomagali v u*h žalostnih urah: Ma. Mi.. Anton Erada.. Mr. & Mrs, Frank Rižnar, M: s. \DVi:HriSE t n *" t Wax X.troda". "O LAS NARODA" NEW YORK, PRIDAT, JULY 26, 152» The LAltCS EST SLOTENC DAILY I« D. S. /L Mlada ljubezen _ R O M A N Za Glas Naroda priredil G. P. Razlika med lažjo in neresnico. KRVNA OSVETA - NAJSVETEJŠA DOLŽNOST ALBANCA < Nadaljevanje) — To bo treba zajeziti! — je rekel lesar Silverju. — In nato je treba puataviti lesen most preko! V osmih dni ga bom izdela.*. — - li ha> tudi labu zidarska dela, — je rekel zidar. — Mene vzemi: Montguilheim! Kovač je predlagal, naj se postavi železno ograjo. — Ta bi bila zares potrebna! -- Da, seveda, a Slap teče preveč tukaj odprto. — je pripomnil lastnik gozdarske šole. — Treba je le iti mimo po cesti in vsado ga' lahko vidi. Prav nic bi ne škodilo, če bi ga zakrili s par drevesi, kot pri gospodu župniku. \ spričo tth številnih ponudb je pričel Silver postajati nemire«. — Denarja nimam, — je rekel — • O, denarja ti bodo posodili, kolikor ga hočeš. Sploh pa te .ie bo jfiosti stalo. Mi bomo naplavili vse zeio poceni! Aii še boljše! Plačaš nam šele po prvem letu, ko bo Slap že nekaj prinesel! Kuko postrežljivi so bili vsi! Silver se jim je zahvalil iz vsega srca Oči so mu žarele upanja in sreče. Sedaj bo lahko postal bogat, bogat kot abej in Jakobina! Kako rožnata je ležala pred njim bodočnot! Ozrl se je naokrog. Skoro ves Gargos jt.bl zbran. Abeja pa ni bilo nikjer in to ga je nekoliko vznemirilo. Kako je pač sprejel ta dogodek? , Tega vprašanja si ni stavil Silver brez nemira. Naenkrat nekako ob polštirih popoldne, ga je zagledal pred žup-nlš em. Z brevirjem v roki ter s klobukom, goboko potlačenim na o-braz se je počasi približal Jakobinin varuh. — Abej Bolder prihaja, — se je glasilo od vseh strani. — Nič posebno ni vziadoščen! Silver je čutil, kako je zardel, povesil glavo ter ni rekel nobene besedice. Abej ga ni zapazil. Približal se je, pozdravil vse ter vprašal na to: — No, aii tece še vedno? — Da, gospod župnik! — Dobro, dobro! Naj le teče! » NaenkraL pa je postal rdeč kot piruh. Zapazil je namreč Silverja. Ob tem pogledu se ni mogel več obvladati. Pričel se je tresti, njegove oči so metale bliske in za trenutek je imel občutek, da mora kričati kot blaznež. Nato pa je odkorakal proti mlademu vodniku ter vprašal z zanič-ljivim glasom: — No. kako kaj, moj gospod Pirenofil? r*-sur Mer, Rotterdam 3. avgusta: New Vork Chnrir 1 »:■ ml>iitr i!cputjHr. ClK-rlumtf, Bremen R DNI PREKO OCEANA Najkrajša tn najbolj ugodna pot za j ontovanle na ogromnih oarnikih: i PARIS 2. avgusta; 27. avgusta (3 P. M ) (Ob polnoči) FRANCE 15. aug.: 2. septembra (Ob polnoči) <6 P. M. j ILE DE FRANCE 20. mj, 6. sept. <7. P. M.> Najkrajfta pot po it 'emir! V»akd< Je v poeebrl kabini z vnem! modern!-1 ml udobnosti — pija-'a In slavna francoska kuhinja Izrecno nizke cene Vpradajte kater«gako. TKx>btaJk>enega agentu FRENCH 1/\p» Glrmrd, Amies Močni* Kansas City. JVan* £axc» Pittsbnrg. John Rei^ori Euclid, F. Bajt. Cilrad, Anton Nagua*-Lorain, Louts Balsci In J Rum« NUes, Frank KoeovAek Warren. Mrs. V p Youngstcwo, Anton KlkeU MARYLAND Sieyer, J. čeme. Kltxmiiler, Fr Vodor MICHIGAN Calumet, M. F. Koh& Detrett. J. Rarlob. Ani j.n^w-MINNESOTA Chisbolm. Frank Uou2e. a fania. Frank Pueeij. Ely, Joe. J. PesbcL Fr M*k ti« Eveleth. Louls <»ou*f Gilbert, Louis Hibbing, John Po v a«* Virginia. Frank Hrvatic* MISSOURI 8t. Louis. A Natinroi Kacine in ukolicv, mm Jeien* MONTANA Klein. John R. Kom Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. * NEW YORK Gowanda, Karl S tern 1" « Utile falls, fcrauk M««lt- OHIO Barberton. Jo tin Halanl, Joe Ultl Cleveland, Anton Kot^k Cliarl«-Karllnger, Loulu Uudmsn. Ar'or. sin rich. Math, btopnlk OISBUON Brecon City. J. Kobla«. PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jakfta KeHsenter. Hrlt>*r Braddork. J A. Hcrw Broughton. Anton ipsvec Ctaridge. Fr. lusher. A. Jerina Cuaemaugh, J Brezovw J Pii V. RovanAek. Craftoo, Fr. Ms«h«»k. Export, G. Previč, Louis Supsnri A. Skerlt Farreil. Jerry Okon-Ferest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novaa Homer City in ofcoiiee. (frank * renchack. Irwin. Mike Pa as he* Johnstown, Jonu P«dane Unrrln H ronheta Krayn. Ant lanfeil Lozrrne, Anton OnolnU. Manor, Fr Oemshar Meadow Lands, J K oprl'Art Midway, John 2ust M«on Run. Fr. PmlrnllAeH Pittsburgh, Jaksbe. Ig. M agist» Vine. Arb tn U. Jakohich. J f»er> J. Poealar Presto, J Demabar. Reading, J Pexilre. Mteelfctn A Hren (Jolty Sta. Im škode«. I Mkn^L • ^cblfrer. West Newton, Joeepb Jotu. Willoek. J. Petemoi UTAH Het»«r. f> grcM WIHWNSr* Milwaukee. Joseph Tratnik tn Jos <01*11. Sheboygan. John Zorman. %llis, Frank 8kok. *VV(»MIN» Roefc Springs. uodIi Tanchee. Diamond v 11 Is. A % Arko. 7. avgusta: B«fngarii. Ch»»rt>oui|C President Harding. Cherbourg. Hr»-men 8. avgusta: Sluencfit-n, Boulogne nur M«-r, Ilrr-m«*n 9. avgusta: uljmwr, Cherbourg l!e:c«*nUu)d. Ch#Tl»0!irif, Antw*-rp*n Wuiidam, Itjul'-gii«- »;ir M^r, It dam Minnesota, Cherboiirs . tO. avgusta: KfUlsthUnd, Chertmure, Hamburg Co rite lirandr. N.ujM>il. ova 14. avgusta: Pr»->id«-ni H.xi."fV«.t, Ch«-rt*>urK. firemen 15. avgusta: Kran-.e. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Karlsruhe Hr.men Mauritania. Cherbours 16. avgusta: Homeric, Cherbourg A rabi«-. Cherbourg. A nt werpen Volendam. Boulogne sur Mer, K.>t- t»-j dam Augustus. Napoli. (>«ov» 17. avgusta: Hamburg. Cherb-.urg, Hamburg Leviathan. Cherbouig 20. avgusta: lie de France. Havre 21 avgusta: StuttK.ut, Boulogne Mir Mr-r, Bremen A'lUltania, Cherbourg t;»-orge WashiriKt'in, t'herliourg t»re-men 22. avgusta: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Bremen. Cherbourg, Bremen 23. avgusta: VuJi-ania, Trst Majestic, Cherbourg I^.ipland, Cherltouig. Antwerpej, Koiterdam, Boulogne *ur M»-r. t<.t- lerdam 24. avgusta: Albert BaUin, Cherbourg. Hamburg MmnekaJida, Cherbourg 26. avgusta: Resolute, Cherbourg Hamburg 27. avgusta: Paris, Havre 28. avgusta: Iterengaria, Cherbourg America, <"herb tt. m m- Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Ys!ed naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tuui nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in ist! se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in onL ki potujejo preko New Torka, je najhelje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SYOJCE IZ STAREUA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se Izdajajo samo onrm prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti po: Starts! ameriških držav-janov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripnščeni v te deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK K COBTLAHDT STREET NE« YORK