čevljar
letnir
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ
mare*# Tj/ö1»
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
( MIR — SOŽITJE ^	— RAZOROŽITEV
V okviru tedna kože in obutve v Zagrebu je bil tudi razpis za tekmovanje modelirjev in kreatorjev obutve. Naši modelirji so poslali nekaj modelov in ženski škorenj je bil izbran in nagrajen z največjim priznanjem ZLATI ČEVELJ.
ZLATI ČEVELJ je priznanje vsem modelirjem, ker so se odločili, da na tekmovanjih ne bodo nastopali posamezno kot doslej, ampak v imenu delovne organizacije, kot kreativni oddelek Peka.
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila v nedeljo 11. marca velika mirovna manifestacija pod geslom »Mir — sožitje — razorožitev«. To je bila skupna manifestacija sindikatov treh dežel: Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške.
V sklepni izjavi, ki so jo poslali stockholmskemu sekretariatu konference o ukrepih za krepitev zaupanja, varnosti in razorožitev v Evropi, so med drugim zapisali:
UDELEŽENCI DANAŠNJE MANIFESTACIJE ODLOČNO IZJAVLJAMO, DA NOČEMO ŽIVETI V NEGOTOVOSTI TER V SENCI RAKET IN DRUGEGA MORILSKEGA OROŽJA, TEMVEČ V MIROLJUBNI SKUPNOSTI SVOBODNIH, ENAKOPRAVNIH NARODOV, KATERE RAVNANJE NE BO VODILO K SAMOUNIČENJU, AMPAK K DELU, USTVARJALNOSTI, RAZCVETU IN BLAGINJI VSEH NJENIH DELOV, VSEH LJUDI SVETA.
POLETNA URA SE BLIŽA
25.	marca ob dveh zjutraj bomo spet premaknili urine kazalce za 60 minut naprej, tako da bo ob dveh ura tri. Poletna ura bo veljala do 30. septembra do tretje ure, ko bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj.
POVEČANJE PROIZVODNJE
Oskrba z zgornjimi deli se kljub velikim naporom in prizadevnostjo delavk v domačih šivalnicah ne izboljša. Predvideno je bilo, da bo podaljšan delavnik trajal do konca februarja, ker smo računali na dodatne dobave od kooperantov. Toda ti ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Ivančiča na primer nam je obljubila 900 ur dnevne proizvodnje, toda izdobavlja manj kot polovico dogovorjenih ur. Pri Rasu v Novem Pazarju smo sklenili dogovor za 3000 parov dnevno,
toda šele nekaj dni nam pošiljajo po 1000 parov. Ta izpad je seveda treba nadoknaditi, da bomo lahko pravočasno izdobavili naročila v izvozu. Nastal je spet pritisk na šivalnice v tozdu Obutev, Trbovlje in Budu-čnost. Izjemni ukrepi v obsegu 52-urnega tedna se nadaljujejo.
V oddelku 512 smo z no-vosprejetimi delavkami popolnih drugo izmeno. V Trbovljah tečejo dela za razširitev in povečanje proizvodnih kapacitet, ker imamo s
kooperanti grenke in boleče izkušnje iščemo vse mogoče možnosti za povečanje lastne proizvodnje. Občina Lenart v Slovenskih goricah je ponudila objekt, ki bi bil z določenimi posegi primeren za proizvodnjo. To je stara šola, zgrajena v prvih letih tega stoletja. Za obrat v tem kraju se zavzemajo zato, ker industrija tam še ni razvita in je dovolj predvsem ženske delovne sile. V preteklem tednu so bila testiranja prvih delavk, ki bodo prišle v Kranj na priučevanje. Preureditev in adaptacija objekta naj bi bila končana do junija, tako da bi s proizvodnjo lahko začeli že julija ali vsaj avgusta. Glede na to, da je objekt dotrajan in da sredstva za obnovo ne bremenijo nas, je predvideno da bomo na parceli za obstoječim objektom zgradili nov obrat, približno tak kot je v Trbovljah, za kar pa bi koristili sredstva sklada za nerazvite pod ugodnimi kreditnimi pogoji. V novem obratu (predvidoma v letu 1985) pa
bi lahko startali s priučeno in izučeno delovno silo, sicer pa so prebivalci Slovenskih goric poznani kot pridni z delovnimi navadami. Obrat v Lenartu, oziroma kraju Benedikt ne bo samostojna temeljna organizacija, ampak oddelek tozda Obutev.
\TOV»RNA OBUTVI TRtiC S
To je ena možnost, katere razvoj je odvisen od zaveze-tosti občine. Imamo pa tudi drugo, mamljivo ponudbo. V sklopu tovarne sladkorja v Ormožu je skoraj nov objekt, ki so ga nam pripravljeni usposobiti za potrebe naše proizvodnje in oddati v najem. Sicer pa o tem več prihodnjič pa tudi o tem kako bo z nabavo šivalnih strojev. Odločili smo se za nabavo MINERVA strojev, za uvoz katerih niso potrebna soglasja in devizna sredstva, sicer bi bili za proizvodnjo bolj primerni stroji PFAFF ali BRADER.
VISOKO PRIZNANJE
VI VPRAŠUJETE Ml ODGOVARJAMO
V________________________________________/
Nadaljujemo v prejšnji številki začeto polemiko KAKO ZADOVOLJNI SMO Z ORGANIZIRANIM TOPLIM OBROKOM.
Nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti boljša. Celo z lastnim delom je človek včasih nezadovoljen, kaj šele z delom drugih, zato je težko razsojati o primernosti in upravičenosti kritike na račun naših toplih obrokov. Želim prispevati svoje mišljenje o naši družbeni prehrani.
V članku Kako zadovoljni smo z organiziranim toplim obrokom se prepleta kritika in ocenjevanje, prva na pavšal-nosti, druga na nepoznavanju stanj drugod. Upam si trditi, ker poznam tople malice tudi v drugih delovnih organizacijah, da je tako kvaliteta kot izbira v našem obratu družbene prehrane ena boljših. Ne dvomim, da bi bilo naše osebje zmožno pripraviti še več in bolje, vendar pa ob drugačnih pogojih in sredstvih namenjenih za ta namen. Smatram, da smo pri ocenah premalo samokritični, da obrokov ne primerjamo s tistim kar si pripravljamo sami doma, da želimo imeti hotelsko hrano ob industrijskih pogojih priprave. Nadalje se moramo zavedati, da je topli obrok pripravljen za večino delavcev, ki za svoje delo porabijo toliko in toliko kalorij svojega dela pa ne bi mogli opraviti ob lahki nizkokalorični hrani.
Gotovo so pomanjkljivosti, ki jih lahko izboljšamo, vendar na osnovi malenkosti ne smemo ocenjevati dela vseh prizadevnih delavk in delavcev, ki skrbijo za našo prehrano med delom. V kolikor karkoli ni v redu z našo družbeno prehrano, naj bi o tem najprej razpravljala komisija za družbeni standard, kjer bi se zbrali interesi in predlogi posameznih
delovnih skupin. Mislim, da tudi jedilnike potrjuje prav ta komisija. Za to, kaj bomo imeli pripravljeno za malico, torej skrbi komisija za družbeni standard. V kolikor pa prihaja do kakršnih koli tehničnih pomanjkljivosti pa tudi lahko najdemo vzroke in odpravimo posledice če vsak opravi svoj delež dela. Naj končam prispevek s šalo starejšega možaka, ki mi je ob priliki dejal: »Kadar ni bilo za jesti nič, smo jedli nekaj drugega.« Želim si le, da bodo delavci v naši kuhinji še nadalje imeli enako voljo in možnosti.
PRAZNIK JE ZA NAMI
8.	marec — mednarodni čenski praznik.
S tem praznikom je v zgodovino zapisana borba žensk za enakopravnost in osvoboditev. Ta dan je simbol zgodovinskega boja delavskega razreda, v katerem je bila ženska dvakrat udeležena; kot pripadnica izkoriščanega razreda in kot ženska, ki je bila v primerjavi s svojimi delovnimi tovariši v podrejenem'položaju. Mesto, ki ji danes pripada, si
je zaslužila s trdim delom. Ženskam velikokrat pripadajo področja, ki se jih moški odrekajo, njene roke še vedno podpirajo tri hišne vogale, narava ji je naklonila vlogo materinstva, ki je marsikdaj povezano s še nerešenimi problemi. Ženska si je v boju za enakopravnost naložila breme novih dolžnosti, kajti ostala je žena, mati, gospodinja. Vključevanje v tokove vsakdanjega življenjske-
ga ritma jo žal vedno bolj obremenjuje zato se le s težavo uveljavi, tako, kot družba od nje pričakuje. Njene udeležbe v kulturnem, umetniškem ali športnem področju ni mogoče zanikati, toda v takih izjemah se mora odreči nečemu drugemu, če se hoče uveljaviti v taki meri kot ji to narekujeta njena
sposobnost in ljubezen do dela.
Ne samo ob prazniku, skozi vse leto ji poklanjajmo skromne pozornosti, kot izraz spoštovanja za življenje, za delo, za toplino, za srečo in blagostanje. Ne želi pravzaprav nič posebnega, le skromno zahvalo s stiskom roke in hvaležnim pogledom.
^ ^ ^äv^poaa „vdwvis" - vdwvis vxousiani
i<ìAoixjmtaJcw
'Cfućt
Ać
Praznovanje je bilo delovno kot se prazniku spodobi in kakšna je njegova prvotna zamisel. Da pa je le dobil slovesno obeležje je bila v dvorani recepcije prireditev v počastitev praznika, kjer so peli in igrali: kvintet bratov ZUPAN, trio PIVK in CITRAŠI.
u jo* jidu0vu	W
f «ry r- A-	UC-
SP .fmdOuv -n«,
Ms	j olclhtu, hcoLi/ Aa ll't&'
ul-
ij.
ta

U{
BOMO ZMOGLI?
V_----------------------------------------------</
Preteklo leto smo izvozili skoraj polovico svojih izdelkov. Cenovno bi bili uspešnejši, če bi izboljšali poslovnost v pogledu pravočasnosti dobav. Za letošnje leto so že znana naročila Afisa, preko katerega gre naj večji del izvoza, in Rockporta iz
A DfllzD
kako' bomo realizirali DOKAJ SMELO POSTAVLJENE CILJE IZVOZA, DA NAS NEPRAVOČASNE DOBAVE OZIROMA ODPISI NE BODO DODATNO OBREMENJEVALI?
Zaželenega odgovora trenutno ni, ker je za dosego cilja splet mnogih okoliščin. S pomočjo domačih sodelavcev kot tudi kooperantov bi morali doseči to kar smo si zadali v planu. To pa seveda s skrajnimi napori, ki bodo zahtevali več kot samo normalni delovni čas.
Odpisi izvirajo iz kasni-tev in kvalitetnih napak. Za preteklo leto so ti zneski predstavljali dokaj visoko postavko. V znižanje in odpise smo bili primorani. Zakaj? Skušajmo pojasniti. V naših izdelkih je vgrajen material iz začasno uvoženega blaga. Če kupec iz kakršnega koli razloga obutev vrne ali je sploh ne vzame, ker smo zamudili rok dobave, moramo ves začasno uvoženi material redno uvoziti po zunanjetrgovinskih predpisih in deviznemu režimu, plačujemo pa ga iz dela deviz s katerimi
razpolagamo, kar pa trenutno znaša 45,9 % ustvarjenega deviznega priliva.
Skušajmo prikazati kako tak posel izgleda:
Če izvozimo za 1000 nemških mark blaga (bruto) v katerem je za 600 mark začasno uvoženega materiala nam ostane 400 mark izvoza. Od tega zneska je treba po veljavnem deviznem režimu odvesti za DRP (družbeno reprodukcijske potrebe) 54,1 %. Na razpolago nam tako ostane 183 mark za vse potrebe uvoza in združevanja z domačimi dobavitelji. Zato je velika ugodnost začasni uvoz materiala (čevljarji brez takega uvoza v teh pogojih sploh ne bi mogli proizvajati).
Poglejmo kako je s 600 markami ki so v izvoznem znesku udeležene kot začasno uvožen material. Če kupec ugotovi, da smo zakasnili dobavni rok lahko naredi dvoje: Prvič blaga ne vzame, drugič predlaga določeno znižanje (od 10 do 20 %) od vrednosti kot odškodnino, ker blaga zaradi zamude ne bo mogel več prodati po redni ceni. To pomeni, da nam kupec plača manj ali pa bi se obutev vrnila v Jugoslavijo. Če bi se obutev vrnila bi morali ves začasno uvoženi material redno uvoziti v skladu z deviznim režimom in zunanjetrgovinskimi predpisi ter zanj odšteti namesto
V odgovoru sta sodelovala vodja tozda Komerciala Igor Verbič in vodja prodajnega sektorja Marko Tomazin.
600, kar dvakrat toliko mark, ker moramo upoštevati tudi vse dajatve za redni uvoz. Če se s kupcem dogovorimo za določeno znižanje, recimo 10 % od vrednosti blaga, kupec plača v tem primeru 100 mark manj (300 mark, 600 mark pa je dal za material). Na razpolago nam tako ostane namesto 183 (kot smo izračunali iz celotnega zneska) samo 138 mark. Odpis 45 mark, ki nam zmanjšuje naš dohodek, je še vedno boljša poslovna odločitev, kot pa da se blago, v katerem je za 600 mark začasnega uvo-
za, vrne. Ta uvoz bi morali plačati kot smo že povedali.
Tako! Prišli smo do vzrokov za uvedbo izjemnih ukrepov in podaljšanega delavnika v šivalnicah, ker je prav tam nastalo ozko grlo. Kaj je potrebno storiti za naprej. Pripraviti kolekcije takrat, da bo tudi material za proizvodnjo pravočasno v šivalnicah in montaže oskrbljene z zgornjimi deli. Veriga bo tako sklenjena, razultati pa ugodnejši. Če smo se s pogodbami obvezali, se moramo pogodbenih rokov tudi držati.
NOVA PRIDOBITEV
Poslovalnica Crikvenica v letu 1936 in po adaptaciji v februarju.
V sredo pred dnevom žena je bila v Crikvenici odprta prenovljena trgovina Peko.
Peko se je v Crikvenici pojavil že leta 1932 v lokalu ki smo ga odkupili leta 1961. Poslovalnica je tik ob morski obali, torej v sezoni prilika tudi za turiste.
Pri adaptaciji so opravili kompletno obnovo, tako izložb, vrat, talnih oblog in instalacij.
Izvajalec gradbenih del je bilo SGP Tržič obrtniška dela pa so opravili delavci obrtnega podjetja Tržič.
KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
TEKMOVANJE
Tudi KZA ima v programu dela različne oblike športne aktivnosti. V zimskem času poleg kegljanja, vsako leto organiziramo sankaško tekmovanje.
Odločili smo se, da bomo imeli tekmovanje prvo nedeljo v februarju in sicer v Lomu. Dogovorili smo se, kako bo potekal dan, ki ga bomo preživeli skupaj in vmes organizirali tekmovanje. Vsak član je moral za uspešno izvedbo načrta opraviti kakšno delo pa najsi bo predhodni ogled proge, nakup medalj, priprave za žrebanje startnih številk in nagrad ...
Prišla je težko pričakovana nedelja. Vreme je bilo sončno in ko smo šli proti Lomu, smo med petjem ptic imeli občutek, da bo vsak čas pomlad. V prijetnem kramljanju smo s partnerji, z otroki in dvema terapevtkama prispeli do doma družbenih organizacij v Lomu, kjer smo imeli »prvo postajo«. Ko smo se posedli in spili kavo, smo že težko čakali na žrebanje startnih številk in na odhod po progi navzgor. Najtežje so čakali začetek tekmovanja otroci. Počutili so se kot pravi tekmovalci, saj so prvič imeli na sebi startne številke in z za-
NOVO V BANKI
HRANILNO PISMO
nimanjem so sledili vsemu dogajanju okoli starta in cilja. Tako je le prišel začetek tekmovanja. Vsi smo z velikim elanom tekmovali, navijali drug za drugega in se vmes tudi fotografirali.
Proga je bila na začetku zelo dobra, zadnjim tekmovalcem pa jo je že načelo sonce, toda to nas sploh ni motilo. Žal nam je bilo, da se tekmovanja niso mogli udeležiti člani KZA Iskra in Bohinj, saj bi bilo tako še bolj zanimivo.
Po končani vožnji smo odšli nazaj v dom družbenih organizacij. Med prigrizkom in čajem smo se pogovarjali o tekmi in gledali za mizo, kjer je komisija pisala uradni vrstni red. Pripravljali smo se na razglasitev rezultatov. Navdušeno smo ploskali zmagovalcem. Po razglasitvi je sledilo žrebanje nagrad, kajti vsak udeleženec je ob prihodu oddal darilo in prav zabavali smo se, ko so posamezniki odvijali darila, vedeli smo, da bodo z nami tudi otroci, zato je bilo kaj kmalu na mizah polno napolitank, piškotov in bombonov, saj je v darilo skoraj vsak zavil še kaj sladkega, za naše najmlajše.
Ko je bil uradni del mimo, so se otroci odšli nazaj na progo sankat, ostali pa smo se ob kavici pri prijaznem upravniku doma še malo pogovarjali. Vsi smo ugotovili, da si takih skupnih pohodov želimo in upamo, da bomo skupno sankanje čez leto dni spet lahko organizirali.
Hranilno pismo Ljubljanske banke varčevalcu zagotavlja naj večjo možno ohranitev vrednosti prihrankov, obre-stovanje začetne vloge po dogovorjeni, posebej visoki obrestni meri in uporabo dokumenta ob različnih priložnostih.
Kakšni razlogi so vodili Ljubljansko banko pri odločitvi za uvedbo nove, drugačne oblike varčevanja?
Analize varčevanja v jugoslovanskih bankah kažejo, da v zadnjih letih dinarski prihranki občanov ne rastejo več tako intenzivno in se, kljub absolutni rasti, realno zmanjšujejo. Velja tudi splošna ugotovitev, da varčevanje upada v obdobjih, ko prejemki prebivalstva rastejo realno počasneje od rasti življenjskih stroškov. Na zmanjševanje interesa za varčevanje je v preteklih letih vplivala tudi nestimulativna obrestna mera, ki ni sledila gibanju inflacije.
Dogovorjena posebej visoka obrestna mera in predvsem koncept hranilnega pisma, ko varčevalec že ob nakupu natančno ve, koliko bo ob koncu varčevanja pridobil, zagotavljata varčevalcu določeno varnost. Nakup hranilnega pisma predstavlja realno pot za uresničitev določenega načrta, možnost za nakup dobrine trajnejše vrednosti, ki se je z zaostrovanjem pogojev potrošniškega kreditiranja bistveno zmanjšala.
Ljubljanska banka trenutno nudi hranilno pismo v štirih osnovnih vrednostih, in sicer v zneskih za 5.000, 10.000,
50.000	din in 100.000 dinarjev.
Od trajanja varčevalne dobe — leto, dve ali tri pa je odvisno, koliko mora varčevalec ob nakupu odšteti. Tako je treba, na primer, za hranilno pismo v vrednosti 10.000 dinarjev vplačati le 4.768,50 dinarja, če bo vnovčljivo po treh letih.
Nakup hranilnega pisma namreč ni le priložnost za tiste, ki želijo načrtno varčevati, temveč tudi možnost varne in smotrne naložbe denarja.
Še eno ugodnost velja omeniti. Hranilno pismo Ljubljanske banke se lahko glasi na ime varčevalca, na ime kogarkoli pa tudi na ime prinesnika, kar pomeni, da ga je možno tudi podariti. Ta možnost bo dobrodošla vsem, ki želijo podariti večjo vrednost, pa se ne morejo odločiti oziroma želijo, da si obdarjeni sam izbere darilo. Pričakujemo lahko, da bodo na ta način največkrat obdarjeni otroci, vnučki ali nečaki, saj bo zato tudi vrsta priložnosti kot je rojstni dan, zaključek šolskega leta, uspešno opravljen izpit ali novoletno obdarovanje. Ce upoštevamo pri tem še nekatere druge pomembnejše življenjske dogodke, kot je na primer rojstvo, poroka in še kaj, lahko ugotovimo, da je hranilno pismo nadvse primerno darilo tudi za odrasle.
Hranilno pismo je že takoj na začetku pritegnilo številne varčevalce in zdi se, da je bila odločitev o uvedbi nove oblike varčevanja sprejeta v pravem trenutku.
Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske
SPREMLJAMO DOGODKE
7.	marec je dan inženirskih enot Jugoslavije.
11.	marca 1955 je umrl najznamenitejši bakteriolog našega časa Aleksander Fleming. 1928 leta je odkril antibiotik penicilin; za to odkritje je 1945. prejel Nobelovo nagrado.
14.	marca 1883 je umrl velik mislec in voditelj proletariata Karl Marx. Bistvo njegovih prizadevanj je humanizem, pomen njegovega znanstvenega dela in odločilnega deleža v delavskem gibanju pa je v spoznanju, da bo delavski razred do kraja spremenil in izoblikoval resnično človeške odnose med ljudmi.
18.	marca 1871 je bila ustanovljena pariška komuna, najvišji demokratični samoupravni organ revolucionarnega pariškega prebivalstva, ki je izvedlo prvo proletarsko revolucijo na svetu.
24. marca 1835 se je rodil Jožef Štefan, edini Slovenec, po katerem se imenuje kakšen fizikalni zakon, pomemben tudi za razvoj elektrotehnike.
5.	aprila 1896 so se pričele v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe.
6.	aprila 1199 je umrl Richard I. imenovan tudi Levjesrčni, angleški kralj, ki je skupaj s Filipom II. organiziral tretjo križarsko vojno.
8.	aprila 1692 se je v Piranu rodil italijanski skladatelj in violinist Guiseppe Tartini.
10. aprila 1912 se je rodil slovenski revolucionar, politik in državnik Boris Kidrič, ki je 5. maja 1945 postal predsednik prve slovenske narodne vlade.
Istega dne 1941 so na seji vodstva KPJ v Zagrebu izvolili vojaški komite s Titom na čelu in mu zaupali obrambo domovine.
12.	aprila 1979 je v 80. letu starosti umrl znani družbe-no-politični delavec, narodni heroj in junak socialističnega dela Djuro Pucar-Stari. Rojen je bil v revni kmečki družini, leta 1920 je postal član SKOJ in leta 1922 član KPJ. Leta 1929 so ga obsodili na osem let ječe; to kazen so mu zaradi boja proti neznosnim razmeram v jetnišnicah podaljšali še za dve leti. Od leta 1939 je živel ilegalno v Sarajevu in opravljal pomembne partijske funkcije. Na začetku druge svetovne vojne je pripravljal vstajo v Bosanski krajini. Med NOB je bil član glavnega štaba NOV in POJ za BiH, podpredsednik ZAVNO BiH ter v federaciji, med drugim je bil tudi predsednik vlade BiH in član sveta federacije. Jugoslovanski narodi in narodnosti bodo o Pucarjevem liku in revolucionarnem delu ohranili trajen spomin.
PORTRET SODELAVCA
Dobri sodelavci, dobra organizacija in poznavanje tržišča, so tri osnovne značilnosti Antona CVJETKOVIČA, poslovodje v poslovalnici Rijeka III. Poslovalnica je v centru našega največjega pristanišča v veliki blagovni hiši RI. V triindvajsetih letih si je pridobil izkušnje in dodobra spoznal želje in potrebe kupcev. Na vprašanje, kako mu uspeva, da je že dolgo med vodečimi poslovalnicami je dejal:
V prvi vrsti imam dobre sodelavce. Torej uspeh je zasluga vsega kolektiva. Prodajati pa ni lahko, ker ni nikoli dovolj tistih artiklov, ki se dobro prodajajo. Ne upoštevajo se naročila z bazenskih konferenc. Izbiram, študiram; trudim se, da bi izbral najboljši Sortiment, toda naročila se ne upoštevajo, tako je ves trud zaman. Naročene robe ni, take, ki pa ne gre v prodajo dobim vedno preveč.
Sodelujem pri izbiri kolekcije. Že dalj časa se zavzemamo, da bi imeli v kolekciji nekaj standardnih modelov, kot na primer klasičen moški čevelj, da bi ga samo dopolnjevali in stalno naročali. Pri izbiri kolekcije, moramo upoštevati to, da je Peko poznan po kvalitetni in modni obutvi, tradicionalno predvsem po moški obutvi.
PEKO V ALŽIRIJI
Na objektih novih tovarn v Frendi in El Bajadhu dela ne potekajo po predvidenih načrtih. Gradbeni del projekta je zaključen, oprema je montirana ni pa še orodij in materiala za začetek proizvodnje. Delavci, ki so bili na usposabljanju pri nas in tisti, ki so se šolali v Kranju se učijo sekati, rezati, brusiti in podobno na kartonih, ker morajo znati vse, če hočejo učiti druge.
V decembru je bilo testiranih 358 delavcev za dela v proizvodnji. Med testiranimi je bilo tudi 99 žensk, kar je za alžirske razmere nekaj posebnega. Prednost pri zaposlovanju imajo seveda moški. V naslednjih mesecih bo na novo sprejetih vsak mesec po 100 delavcev.
Ekipa naših delavcev v Fredi se je kolikor toliko privadila na arabske razmere, drugače skoraj ne more biti. Nismo pa še dobili sporočila kako se imajo v El Bajadhu. Tam so: Miro Mežek, Janez Pretnar, Vilma Antolič, Janez Uzar in Simon Jenko.
Po predvidenih planih kasnijo dela za tri do štiri mesece v Fredi, nekaj manj v El Bajadhu, kjer prav sedaj poteka montaža strojev in opreme. V torek 13. marca sta odšla v Frendo Jože Snobel in Anton Primožič. Ko bosta odšla še Marjan Aljančič in Božo Debevc, bo ekipa kompletna.
Uh (Pjdut IaÀsUmI ceaMJ&jl
ßnL/lMJL k&AUl
Rtidwi Trfit
RHENPt?
Io \ZtyR. /UA-fz o&u / ve v PčKo'
Zadovoljni novi upokojenci v marcu.
UPOKOJILI SO SE
Februarja in marca so odšli v zasluženijookoj naši dolgoletni sodelavci: Vladimir BREJC, Albina ZALAC, Ivanka PERKO, Marija PRIMOŽIČ, Gabrijela DUGOVIĆ, Jože JURJEVČIČ, Marija BAHUN, Francka SNEDIC, Gabrijela ZAPLOTNIK, Marija PLESNIČAR in Terezija JELAR.
Želimo jim, da bi zdravi in zadovoljni dolgo uživali zasluženi pokoj.

i ftJif
SRer/hv PQ*LAJf\ i>AfJ
i NAR.J Ü ISßJfU
Ä'v's/
Rko' Jeocejb J
Pcvifo/Je/Q, •
P'/IAKJ M?L UT?UOjfc.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteti za strojništvo je diplomiral
DUŠAN BORŠTAR iz razvojno pripravljalnega sektorja. K doseženemu uspehu čestitamo.
ŠPORT REKREACIJA ŠPORT
Šuštariada 84: Jože Bohinc, bronasta medalja v smučarskih tekih.
TEČAJ SMUČARSKEGA TEKA
V drugi polovici januarja in v februarju smo pod pokroviteljstvom sindikata, organizirali tečaj smučarskega teka.
Tečaj je potekal na tekaških terenih v Snakovem pri Križah, pod strokovnim vodstvom trenerja Grašiča.
Prijavilo se je 15 tečajnikov, žal pa ga je redno obiskovalo le 7. Poleg praktične vadbe na snegu, smo imeli tudi predavanje z demonstracijo o pripravi smuči in tekaški opremi.
Pri izvedbi tečaja nam je zelo nagajalo vreme tako, da smo morali vadbo večkrat prestavljati, kar je verjetno tudi povzročilo precejšen osip prijavljenih. Smučarski tek je zelo prijetna in koristna oblika rekreacije. Žal ima še premalo pristašev, tudi v krajih, kjer so zimski športi doma. Priporočamo vsem, ki se že ukvarjajo s to zvrstjo rekreacije, da se udeležijo podobnega tečaja, kajti mnogo prijetneje je teči, če poznaš vsaj osnovno tehniko tega športa.
TEKMOVANJE V VELESLALOMU TOZD KOMERCIALA
Tekmovanje je bilo 24. februarja 1984 na Zelenici s pričetkom ob 15.15. Tekmovanja se je udeležilo več kot polovica zaposlenih v TOZD, med katerimi je bilo tudi veliko navijačev, ki so bodrili in pripomogli k še večjemu vzdušju na samem tekmovanju.
Kljub nekaterim padcem, je tekmovanje dobro uspelo, saj so se vsi srečno pripeljali skozi cilj.
Tekmovalk je bilo 19, tekmovalcev pa 22.
Vrstni red do petega mesta je bil naslednji:
Ženske: Ruparčič Suzana, Zupan Simona, Perko Brigita, Štangel Barbara, Nadišar Ljuba.
Moški: Primožič Anton, Hladnik Niko, Primožič Miloš, Meglič Božidar, Ahčin Janez.
Na isti progi so nastopili tudi tekmovalci iz TOZD Orodjarna, vzdušje je bilo zelo dobro, rezultati pa temu primerni, saj tudi tukaj ni šlo brez padcev.
Rezultati so bili naslednji: Starejši: Ahačič Dušan, Valjavec Marjan, Gros Marjan, Stritih Franc, Koder Franci, Benedik Anton, Železnikar Bojan, Lausegar Alojz, Perko Edi, Lavička Žare, Bodlaj Jože, odstopil pa je Nemanič Franc.
Mlajši:	Klemenc Milan,
Perko Peter, Ahačič Vinko, Štefe Drago, Dobre Rajsar Drago, Kokalj Janez, Kavar Janez, Ropoša Bojan, Radon Mitja, Nemec Jože, Pavšek Bojan, Bahun Marko.
SANKANJE
Na sankaškem tekmovanju se nas je zbralo 57 tekmovalcev. Tekmovanje se je odvijalo v Podljubelju, v organizaciji osnovne organizacije zveze sindikatov, Tozd Orodjarna. Vreme je bilo sončno, kar je vplivalo na progo, katera ni bila več popolnoma ledena. Favoriti
Herman Stepišnik
tekmovanja — Perko, Verš-nik, Neme, T. Kokalj, V. Kokalj so vsak po svoje pripravili sani, samo tekmovanje pa je z rezultati pokazalo, kdo je najboljši. Tekmovanje se je končalo uspešno, brez poškodb tekmovalcev, nekateri so se prevrnili, zato je bil samo rezultat slabši.
Po končani dirki smo se zbrali v gostilni »Ankele« v Podljubelju. Ko je komisija
Rudi Veršnik
Mičo Dragičevič
reševala rezultate, smo si ostali privoščili pasulj + pijačo, razdelili po vrečkah nagrade, katere so dobili vsi tekmujoči, s tem, da so vlekli srečke s številko nagrade. Razglasitev zmagovalcev je potekala hitro, skupni zmagovalec pa je bil Albert Perko, z najboljšim časom. Posebna zahvala velja vsem darovalcem nagrad. Rezultati so bili naslednji:
Ženske:	Kokalj Rezka,
Lupša Iris.
Moški nad 35 let: Veršnik Rudi, Lavsegar Alojz, Prešeren Karel, Meglič Anton, Knific Avgust, Stritih Franc, Stepišnik Herman, Uršič Franc, Pavšek Janez, Markič Jože, Pavšek Anton, Poljane Anton.
Moški do 35 let: Perko Adalbert, Neme Jože, Kokalj Anton, Kokalj Vinko, Ahačič Vinko, Tišlar Miran, Uzar Janez, Sova Stane, Dovžan Slavko, Uranjek Sašo, Radon Matija, Kuhar Darko, Vetrnik Marjan, Gregorc Janez, Repinc Jernej, Mikulič Jože, Dragičevič Mičo, Rozman Milan, Ropoša Bojan, Perko Peter, Valjavec Marjan, Zaplotnik Ivan, Kavar Janez, Kotar Marjan, Meglič Marko, Pavšek Bojan, Ahačič Dušan, Puškarevič Bojan, Verč Stojan, Fiksel Robert, Štefe Drago, Benedik Anton, Dobrin Nikolaj, Ravnik Brane, Ravnik Janez, Likar Brane, Kokalj Janez, Nemanič Franc, Lavička Žare, Gros Marjan, Donat Vladimir, Klemenc Anton, Vogelnik Janez.
Marko Bahun — radio veza
Iz Avstrije, se je vrnil z velike mednarodne sankaške dirke v Svečah na Koroškem, naš sodelavec iz Mehanične delavnice, Albert PERKO. S tekmovalnimi sanmi, lastne konstrukcije je zasedel odlično 9. mesto med 130 nastopajočimi tek-
movalci iz Avstrije in Jugoslavije. Verjetno se je letošnja sankaška sezona končala, saj se že kaže doplo spomladansko vreme, zato bo sani treba kmalu pospraviti. Albertu pa iskrene čestitke k letošnjim dobrim rezultatom.
V organizaciji sankaškega kluba TVD Partizan Tržič, so člani tega kluba pripravili v Podljubelju dvodnevno tekmovanje v sankanju s tekmovalnimi sanmi. Pripravili so sedmo tekmovanje »KOZOROG«, ter osmo republiško prvenstvo. Nastopilo je 80 tekmovalcev iz 5 klubov. Proga je bila dolga 860 m, višinska razlika 120 m, ter 14 odstotni padec.
Ponovno sta se dobro odrezala Marko MEGLIČ iz oddelka 523, ter Albert PERKO iz mehanične delavnice.
Za pokal »KOZOROG« je Meglič zasedel 4. mesto v kategoriji mlajših mladincev, pri članih pa je bil Perko 6. Naslednji dan sta na republiškem prvenstvu osvojila Meglič 3. mesto, Perko pa je bil
5.	Za doseženi uspeh obema čestitamo.
Osnovna organizacija sindikata tozda Poliuretan je za svoje delavce pripravila v Lomu sankaško tekmovanje in veleslalom.
Rezultati so bili: SANKANJE:	1. Meglič
Mirko, 2. Meglič_ Franci, 3. Muzik Janez, 4. Žakelj Darko, 5. Medič Silvo, 6. Tišler Miran, 7. Urbanc Peter, 8.
Ravbar Štefan, 9. Teropšič Jože, 10. Seifert Marjan, 11. Kadivnik Ludvik, 12. Teropšič Anton, 13. Kovač Peter, 14. Seifert Jože.
Ženske: 1. Sova Metka, 2. Černe Marija
VELESLALOM: 1. Meglič Mirko, 2. Leontič Mato, 3. Seifert Marjan, 4. Muzik Janez, 5. Ravbar Štefan, 6. Žakelj Darko, 7. Fister Mirko,
8.	Kovač Peter, 9. Tišler Miran, 10. Medič Silvo, 11. Tav-želj Janko, 12. Teropšič Jože,
13.	Teropšič Anton, 14. Meglič Franci, 15. Urbanc Peter.
Ženske: 1. Sova Metka.
Jenkole
VARNEJE NA CESTI
Republiški zakon o varnosti cestnega prometa v 49. členu določa, da morajo vsi pešci ponoči oziroma ob zmanjšani vidljivosti na cestah izven naselja nositi ustrezno svetlobno odsevno telo — KRESNIČKO, ki vozniku omogoča, da bo pešca vselej pravočasno opazil in ustrezno ukrepal. Določilo velja od 20. 2. 1984.
Trenutno so edini ustrezni svetlobni odsevni obeski izdelani v tovarni Saturnus. Pojavljajo pa se tudi podobni obeski brez oznake, ki pa so za ta namen neustrezni.
Milica bo v začetnem obdobju pešce brez teh obeskov le opozarjala in svetovala, le v izjemnih primerih pa sankcionirala, kar pa ne bo praksa v kasnejšem obdobju, zato priporočamo, da si svetlobne obeske nabavite čimprej.
Za tiste, ki ravnajo v nasprotju z določbo 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa je predpisana denarna kazen v znesku 100 dinarjev.
Glede na to, da za otroke veljajo ista določila, da morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa, ki so jih že dobili v šolah, star-
še opozarjamo, naj bodo pozorni na svoje otroke, če kresničko dejansko nosijo s seboj in jo uporabljajo.
Z vsakodnevnim opozarjanjem v šoli in doma, bomo otroka navadili na uporabo kresničke. Zavedati se moramo, da previdnosti, pozornosti in obzirnosti ni nikoli preveč, če smo udeleženci v prometu kot pešci ali kot vozniki.
Kaj je hujšega od zavesti, da smo zaradi malomarnosti poškodovali človeka ali mu celo ugasnili življenje, zato spoštujmo red, ki je na cesti potreben bolj kot na katerem koli drugem področju.
NOSITE KRESNIČKO!
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu
O MOJEM IMENU
—	Mama, zakaj si mi izbrala tako ime?
—	Predvsem zato, ker se mi je zdelo lépo.
—	Si me tako klicala, že preden sem se rodila?
—	Da.
—	Bi mi zdaj ime spremenila?
—	Ne, še sedaj mi je všeč.
—	Kaj pa oče, me je tudi tako klical že od začetka?
—	Da, tudi njemu je ime ugajalo.
—	Si mi prav ti izbrala ime?
—	Prav jaz. Že svojo prvo deklico sem hotela imenovati Meti, oče pa je želel imeti Natašo. Zato je tvoji sestri ime tako, kot je hotel oče.
—	Pa je oče imel kaj proti temu, da bi mene imenovali Meti?
—	Sploh ne. Ko sva prvič postala oče in mama, sva se domenila, da bo on dal ime prvemu otroku, drugemu pa jaz.
Meti Košnik, 6. a OŠ heroja Grajzerja
KDO JE BOLJŠI
V izložbi sta stala dva čevlja. Bila sta ženska salonarja. Levi je imel visoko peto, desni pa nizko peto. Levi čevelj se je pričel bahati. Jaz sem najboljši čevelj, vsaka ženska me bo rada kupila. Desni pa je dejal: Jaz sem pa bolj močan. V tem trenutku je prišla neka ženska v trgovino. Ogledovala si je čevlje in kupila tistega z visoko peto. Vidite kako me imajo radi, se je pobahal čevelj z visoko peto. Drugi dan je pri-
šel neki moški v trgovino. Prinesel je čevelj s polomljeno peto in rekel: Čevlji so zanič, moja žena si je zlomila nogo. Dajte mi raje čevlje z nizko peto. Zdaj se je smejal čevelj z nizko peto in dejal:
Ha, ha, ha, vidiš, da imajo mene rajši. Čevelj z visoko peto pa je žalostno stokal v škatli.
Ambrož Janez 2. a OŠ Kokrškega odreda Križe
NAGRADNA KRIŽANKA
PAP1RUAT
PRTIČEK
PRE5WA\JLIAUIE
HRAUE
OBLIKA
IHEUA
RATO
LEPO
CVETOČA
LOUČUICA
VIPOTUIK
CEHE
RAZTELE
Sevalec
[PL05CA l OKVIROM SUKA
STROKOV UTAK, IZ VEDEUEC
JUTE Ž. IME
'PLESALKA
PUMCAH
TAT,
PIRAT
OTOKI PREP' ZADROM
REZAUTE BESED IU VR1VAU1E VMES DRUCE BESEDE
5L0V.DRA MATIK f IGOR)
MAR1MS.
TEKSTILUA
TOVARHA
T
RE5UICA-
ZA5TAREL0
E0IPČAU5. BOE 50UCAI
REKA V
mm
ŠTEVUlk.
EPEU
ZITATOCA
TAMA,
PREPAD
DOMAČA
|ZUAHKAKOZ-
METIKE
TULKA VAH EU
PUST, ROP 5J/EI
PRAVUIČ
TVO
ARABSKI
KUEZ
ŽUACAT
URAVI
PR1PADU1CA
ARIJCEV
KO PLEME
RAZCVE
TEL05T
100 «ALEUTI
'TRAVA PRO-LE KOŠUTE
SWVI5TÄ ZMAGA PRI TAROKU
IGRALEC
COUUORY
TUUOR
PRIČETEK
DIRKE
TOVARUA V CERTO
PELKUTIGE
prZavua
MSMM
EDEU 50-KRATOVIH TOŽILCEV
VRSTA
PSA
mm
UA LADJI
TROTAU-SK1MAK (EUEA5)
Ž.IVAHEU
ŠPAUSKI
PLES
EVA IU.
UEZUAUKA V MATEMAT.
TASTATUR PRI PISAL STROTU
BIV$I
EGIPTOVSKI
MARŠAL
1TALITAUS
PISATELJ
JGUAIIO)
KARLOVAC
E
»EGATIVEM
m.
IZVRŠITI
SVET
PROPELER,
ELISA
5L1KAUTE V SMEŠITI OBLIKI
TROPSKA
PAPIČA
5TRAU5KI IGRALEC PRI TUMU
OSVEŽIL UA PITAL Al
Danes vam dolgujemo rešitve in nagrade tudi iz prejšnje številke. Nagrajenci prve letošnje križanke so:
160 din - GROS PAVEL - 600 120 din - LUCIJA STEGNAR - upokojenka 80 din — JANKO ROZMAN — upokojenec 40 din - DANI ZUPAN - 300 40 din - HRGOVIČ ANI - 512/5
Februarske nagrade pa je žreb razdelil takole:
160 din — ANTON KALAN — upokojenec 120 din — POVALEJ EDVARD - 600 80 din - KOŠNJEK REZKA - 512/5 40 din — IVANKA PANJTAR — upokojenka 40 din - KRNIČAR JOŽICA - 200
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja do 6. aprila 1984.
ZAHVALE
Ob smrti drage mame
JUSTINE OMAN
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz nabave za podarjeni venec in denarno pomoč sjn Viktor z družino
Ob boleči izgubi našega dragega očeta FERDINANDA KRAMARJA
se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala sodelavcem podplatne modelirnice. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA KONIČA
se iskreno in toplo zahvaljujemo za denarno pomoč, podarjeni venec in izrečeno sočustvovanje. Hvala!
Vsi njegovi
Ob nenadomestljivi izgubi očeta
JOŽETA KNAFELCA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča 529, fakturnega in dispozicijskega oddelka za cvetje in denarno pomoč	Brane Knafe,c
Ob nenadni izgubi naše drage mame IVANKE MEDE
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 520 za poklonjeno cvetje in denarno pomoč
sin Peter
Vsem sodelavkam in sodelavcem obrata družbene prehrane se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost. Želim jim še mnogo sreče in uspehov.
Jelisaveta Severič
Ob odhodu v pokoj'se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 526 za prijetno slovo in darila, ki me bodo vedno spominjala na sodelavce s katerimi sem preživela mnogo lepih let.
Vsem skupaj želim še veliko zdravja in delovnih uspe-k°v'	Terezija Jelar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 510 za podarjeno darilo in jim želim obilo osebne sreče ter veliko delovnih uspehov.
Justi Pogačar
Vsem sodelavkam in sodelavcem v dispozicijskem in fakturnem oddelku ter skladišču gotovih proizvodov se iskreno zahvaljujem za prelepa darila in izkazano pozornost, Miru Vrhovniku pa za lepe besede ob odhodu iz vaše sredine. Vsem želim še veliko uspehov in medsebojnega razume-
vanja'	Jelka Zaplotnik
NAŠI PETDESETLETNIKI
ŠTEFE MARIJA — kontroliranje in pakiranje PUR izdelkov v oddelku 900
ZALETEL IVANKA — čiščenje golenic in podplatov v oddelku 523^
BEČAN JOŽEFA — odpravljanje napak pri dokončevanju obutve v oddelku 523 MEGLIČ JOŽE — kurjenje parnih kotlov 565 MEGLIČ JOŽEFA — čiščenje golenic in podplatov v oddelku 520^
ZUPAN JOŽICA — urejanje in vodenje personalne evidence^ delavcev v DO
MARKIČ JOŽE — vodenje dela pri izdelavi orodij za predelavo plastičnih mas v oddelku 569
ISKRENO ČESTITAMO
Ob odhodu se sodelavkam in sodelavcem oddelka 512/3 in skladišča gotovih proizvodov prisrčno zahvaljujem za prijetno slovo in darila ob slovesu. Želim vam še veliko zdravja in delovnih uspehov.	Francka Snedic
Vsem svojim sodelavcem in sodelavkam tozda Mreža se najlepše zahvaljujem za prijetno slovesnost in za darilo, ki so mi ga izročili ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim čim-več uspehov pri nadaljnjem delu.	Jože Jurjevčič
Iskreno se zahvaljujem sodelavkam iz oddelka 511 za darilo ob odhodu iz delovne sredine in lepe poslovilne besede. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva	Ivanka Perko
LITERARNI KOTIČEK
PRIŠLI — ODŠLI
V	_______
V	TOVARNO
Bekš Danijel, Femič Miljana, Ajkunič Aleksandra, Vogrinc Alenka, Merva Nada, Gričar Ljudmila, Kužnar Irena, Novak Simona, Jevtič Dušanka, Markuljevič Stoja, Ribič Radmila, Bajramovič Rezija, Midžan Beisa, Selič Liljana, Novosel Biserka, Dugar Andreja, Medič Sadija, Selimanovič Šaha, Badžek Mira, Kovač Mateja, Aleksič Snežana, Dizda-revič Merima, Ključanin Nirveta, Habič Elizabeta, Kutlača Zorka, Pavlovič Iva, Kozamernik Aleksandra, Gogala Elizabeta, Kokal Irena, Kordež Kristina, Vuksa-Čusa Slavka, Im-širovič Safija, Vojnikovič Senada, Pintar Jožica, Mušič Teh-vida, Gale Marija, Sirovica Refik, Kljaič Ismeta, Grvala Senada, Dizdarevič Derviša, Zarabec Vladimir.
ZIMA
Zima mrzla kdaj te bo kraj starejši naveličani smo te da je kaj a za smučarje si pravi raj.
Sonce spomladansko ima svojo moč kmalu spodilo zimo bo proč ptički na oknu veselo cvrče iščejo svoje družice že.
Pomlad je najlepša ko se vse prebudi tiho hrepenenje v mladih srcih drhti.
Kos nam zažvižga v pomladni pozdrav že čujemo petje ptic iz dobrav.
V	TOZD BUDUĆNOST
Jakopovič Štefanija, Sinko Liljana, Triplat Nevenka, Malogorski Biserka, Novosel Dragica, Varga Verica, Hizak Snježana, Stručič Štefanija, Santek Nada, Ficur Zlatica, Bulf Božica, Sakaš Anica, Filipovič Fanika, Ciglar Vesna, Preskočil Ružiča, Spoljarič Ruža, Matulič Mirjana, Jug Sanja, Poko Darinka, Vrtulek Biserka, Jurinec Vesna, Zdelar Marinka, Pokoš Dragica, Bačani Dragica, Topolovič Mirjana, Klemenc Štefica, Marič Margareta.
V	MREŽO
Vranje — Petrovič Vesna Skopje I — Dimitrievska Valentina
IZ TOVARNE
V gozdu zelenem je vrsta dreves najlepša ljubezen je v okrilju belih brez.
Najslajše ležišče je travca zelena tako prijetna ni postelja nobena saj ljubezen v naravi — vsako bolno srce pozdravi.
Najlepša je rožica dokler utrgana ni samo čebelica pridna okrog nje le brenči.
Stara sem postala v pokoju samevam o nekdanjih lepih spominih pesmi prepevam mož je zapustil me odšel v tuji kraj od koder se nikoli ne vrne nazaj.
Nada
Bodlaj Breda, Bahun Marija, Dugovič Gabrijela, Jelar Terezija, Plesničar Marija, Primožič Marija, Snedic Francka, Zaplotnik Gabrijela, Perko Ivana, Stojko Natalija, Erat Mojca, Gumzej Ferdo, Jurjevčič Joža, Završnik Roman, Podgoršek Marija.
IZ TOZD BUDUĆNOST
Horvat Danica, Batak Ružiča, Klobučar Bosiljka, Ko-prek Velimir, Jadanič Štefica.
IZ MREŽE
Kranj I — Rovšek Karolina Dubrovnik — Marič Draga Novi Sad I — Vekonj Šandor Maribor I — Zagoranski Romana Zagreb II — Černy Nevena
Nocoj smo poslušali burjo in prav nič nismo spali, tiho o vsem čudnem in strašnem smo se pomenkovali.
(Srečko Kosovel
SILA, KI SE JI NI MOGOČE UPRETI
9.	in 10. februarja je Gorenjsko zajel orkanski veter. Nobena stvar se ni mogla upreti strašni sili. Veter je podiral mogočna drevesa, odkrival strehe, premetaval predmete. V naši občini je bilo poškodovanih 1100 objektov. V gozdovih je obležalo 65.000 kubičnih metrov drevja. Že v petek zjutraj so bili mobilizirani štabi civilne zaščite, gozdni delavci so odstranjevali podrto drevje, predvsem na cestah in objektih. Na delu so bili tudi krovci. Že v ponedeljek zjutraj je bilo pri Merkatorju dobiti vse vrste kritine in ves material potreben za obnovo poškodovanih objektov. Občani, ki so imeli sredstva za nabavo materiala so lahko takoj, ko je veter pojenjal, začeli s popravilom. Veter je poškodoval tudi električno omrežje, delavci Elektra so bili na terenu nekaj dni po zračnem viharju.
Tudi naši delavci so utrpeli veliko materialno škodo. Komisija za družbeni standard je že po nekaj dneh objavila razpis posojil za odpravo posledic s škodo nad 20.000 dinarji. Prijave je vložilo 22 prosilcev, ki bodo dobili posojila iz sredstev namenjenih posebej za ta namen.
Tudi mogočne smreke niso bile kos moči vetra.
OBISKALI SO NAS
V soboto, 10. marca popoldne so prispeli v Tržič gostje — Moški pevski zbor iz Mirna pri Gorici. Z veseljem smo jih pričakali. Radi bi jim pokazali vsaj nekaj zanimivosti Tržiča, vendar za to ni bilo časa.
Ob 19. uri smo imeli v recepciji tovarne koncert v počastitev Dneva žena, na katerem so se najprej predstavili gostje, v glavnem delavci tovarne otroških čevljev Ciciban Miren pri Gorici. Zbor prepeva že dvajset let in je sestavljen iz 35 pevcev, ki so nam pripravili zelo bogat in pester program narodnih pesmi. Njihovo izvajanje je bilo tako toplo in ubrano, da je navdušilo polno dvorano v naši recepciji. To je bilo čutiti po aplavzu, ki so ga poželi po vsaki pesmi.
Na koncertu so poleg gosta nastopali tudi Kvintet bratov Zupan, Tržiški citraši in komorni zbor »Peko« Tržič. Prav tako kot gosti so bili tudi domačini pozdravljeni z velikim aplavzom, saj so se tudi le-ti predstavili kot dobro uigrani ansambli. Program je odlično povezovala pevka komornega zbora »Peko«, nam vsem dobro znana Marina Bohinc.
Koncert je po mnenju gledalcev zelo uspel in zato si takih kulturnih prireditev v PEKU vsekakor še želimo.
Če pogledamo v celoti, je bilo srečanje vsem nastopajočim zelo prisrčno in veselo in zato upamo, da so gostje odšli iz Tržiča z dobrimi vtisi.	Daniel Zupan
Moški pevski zbor CICIBAN
Šuštariada 84: Zmagovalna trojica Peka: Klemenc Milan, Jože Meglič in Marko Primožič.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk'Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.