Izhaja vseh četrtek. Cona mu je 8 K na leto. (Za Nemčijo 10 K, za Ameriko in druge t nje države 18 K.) — Posamezne številko чв prodajajo ■ 1 r° 30 vinarjev.	.....
Slovenskemu
v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarieva ulioa. Naročnina, reklamacijo in m-soratipa: Upravništvu ,l)omol|oba', --Ljubljana, Kopiinrjova ulica—'
Štev. 32.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1918.
Leto XXXI.
t—
Demokracija in avkto-riteta.
To so tuje besede, pa se dandanes toli-šrat pišejo in izgovarjajo, da jili mora tudi »Domoljubov« bralec poznati in prav razumeli.
Demokracija
je grška beseda in pomeni po naše toliko kakor »ljudovlada«. Ker pa rabimo besedo >ljudovlada« že za latinsko besedo »republika«, ki ne pomeni prav tisto, kakor beseda »demokracija«, zato moramo ta pojm le opisati in reči, da je demokracija tam v veljavi, kjer res vsi odrasli, proäti državljani sodelujejo in pomagajo pri upravi in pri gospodarstvu javnih poslov in zadev v občini, deželi in državi.
Avktoriieta
pa je latinska beseda in pomeni toliko kakor naša beseda »oblast« ali »veljava«, ali ie posebno »priznano oblast« v družabnem pravu. Brez avktorilete ne more stati nobena družba; avktoriteta je duša prave družbe. Družba brez priznane oblasti je mrtva, ker ne more doseči svojega smotra ali cilja.
Ko smo spoznali pomen teh dveh besedi, bomo zdaj pogledali v kakšni medsebojni zvezi sta avktoriteta in demokracija. Demokracija in avktoriteta so reči, ki se javljajo in razvijajo v družabnem življenju.
Kaj je družba
sploh, to vsakdo ve, družba v ožjem pomenu pa je stalna zveza ljudi, ki s skupnimi močmi gredo za skupnim smotrom ali -iljem, Posamezni človek si ne more vsega sam preskrbeti, zato se druži z drugimi, da i skupnim delom ustrezajo vsem potrebam.
Da pa taka množica ljudi napravi res ?ravo družbo, mora imeti nad seboj draž-
bino oblast ali avktoriteto. To oblast nosi ena oseba ali tudi več oseb, ki morajo poznati smoter te družbe, poznati tudi sredstva in pomočke, s katerimi hočejo doseči cilj. Poznati morajo tudi naloge in različne zmožnosti, s katerimi prispevejo k skupnemu blagru družbe.
Ker je velika razlika med posameznimi udi prave družbe, se primerja rada družba organizmu n. pr, človeškemu telesu. Telo ima mnogo različnih udov, ki opravljajo vsak4 svoj posel, pa vendar gre vse to delo za enim smotrom, namreč za tem, da ohranijo človeku življenje in zdravje, sploh da ga zadovoljnega in srečnega store. Da pa človek more doseči svoj namen z delom svojih udov, mora to voditi smotre-no pamet človekova, ki pozna cilj in sredstva in jih tudi zna prav porabiti. Pamet je torej oblast ali avktoriteta v človeku po-edincu, pamet ali razumnost mora voditi tudi človeško družbo.
Vsi udje take družbe morajo razumno delati, če hočejo res doseči skupni smoter, to je občno blaginjo, vendar pa bi to še ne zadoščalo, če bi ne bilo v družbi neke vrhovne avktorltete ali oblasti, ki nadzira delovanje vseh posameznih udov in ga vodi proti cilju. Kakor duša v človeku oživlja in vodi posamezne ude k skupnemu delu za blagor človeka, tako mora tudi avktoriteta ali družbina oblast voditi posamezne ude dotične družbe primerno njihovi naravi pri delu za skupni blagor svoje družbe. Brez take družbine oblasti bi ne bilo nobenega reda v družbi. Mnogi bi sploh nič ne delali iz lenobe, drugi bi hoteli vse narediti po svoji glavi brez ozira na skupni blagor, oblast pa skrbi za to, da vsi res delajo in pa da dela vsakdo smo-treno, to je, da dela tako, kakor to zahteva občni blagor cele družbe,
To vrhövno oblast mora imeti le eden, ali Ie nekoliko oseb, da se ohrani edinost in red.
Poglejmo zdaj nekatere take bolj važne in nujne družbe v tem oziru. Prva taka družba, temelj vseh drugih družb je
rodbina,
to so oče, mati, otroci in posli. Vrhovna oblast je v očetu in soprogu, ki je glavar celi rodbini. Ta očetovska oblast sicer ni neodvisna, ker se mora ozirati na cerkvene j in državne postave pri svojem gospodar-
I stvu, je pa monarhična, ker se ne sme noben ud rodbine vmešavati v gospodarjeve naredbe.
Iz razširjene rodbine se razvije
zadruga,
to ic zveza ali združitev več rodbin v eno gospodarsko enoto. Načelnik zadruge je starešina, ki ima vrhovno oblast, vendar ne povsod enake. Včasi je dokaj samostojen, kakor oče v rodbini, včasi pa je njegova oblast omejena s tem, da mora vsaj za večje reči iskati sveta in pritrdila pri načelnikih družin ali tudi v zboru vseh polnoletnih moških udov te zadruge, V tem zadnjem slučaju bi bil to demokratičen način gospodarjenja v zadrugi.
Približno isto je razmerje, ko se zadruga razširi v
pleme ali rod.
Načelnik celega rodu je župan ali vojvoda, ki ima tudi v raznih slučajih razno oblast.
Naše občine niso prave zadruge, pa tudi niso osnovane po rodovih, ampak so napravljene1 po krajevnih potrebah in razmerah.
Najpopolnejša naravna nujna družba ie država,
kjer ima vladar vso vrhovno oblast neod visno od kogarkoli v svoji roki. Oblika po in način kako vladar izvršuje svojo vladarsko oblast, ta je različen v raznih državah. Dve glavni vrsti vladavine razločujemo, monarhijo in republiko.
Monarhija,
Monarhija je grška beseda in pomeni , »o naše vlado enega samega. Ta edini, ki vlada, je cesar ali kralj, vojvoda, knez ali kakor se že imenuje. Ta edini ima vso vladarsko oblast združeno v svoji osebi, ki končno odločuje v vsakem slučaju. Navadno ima monarh ali samovladar svoje svetovalce ali ministre, ki mu pomagajo izvrševati vladne posle, vendar so ti ministri popolnoma odvisni od vladarja; kar samovladar hoče, to se mora zgoditi, če tudi ni ministru po volji, Ako je vladar popolno neomejen monarh, je ta način samovlade absolutna monarhija. V starih časih je bilo to splošne v navadi, dandanes pa ni v Evropi nobene več, v Aziji in Afriki pa so še take patriarhalne monarhije manjšega obsega.
Ko je nastala država iz zveze več rodov, so načelniki rodov, župani in vojvodi si pridržali nekaj pravic pri vladanju države in s tem so omejili vrhovno oblast vladarjevo. Vladar je moral te velikaše sklicevati na posvete ali redno ob določenih časih, ali izredno za bolj važne državne zadeve, Ako je bil vladar vezan na privoljenje svojih boljarjev, je bila s tem njegova toblast omejena, ni bil več absolutni monarh, ampak je nastal nov način vladavine aristokratične monarhije. V začetku srednjega veka so bile v Evropi samo take monarhije, kjer je imelo plemstvo vodilno vlogo.
Polagoma so prišla tudi mesta do veljave tako, da so dobila vpliv na vlado; razvila se jc takoimenovana stanovska ustava, kc so imeli posamezni stanovi plemstvo, duhovščina in mesta svoje za-etopnike v deželnih in državnih zborih, ki so imeli večkrat znatne pravice sodelovati pri upravi državnih opravil. Ta stanovska ustava je bi'a nekak most do sedanje ustavne ali konstitucijonelne n, o n a r h i j e.
V taki ustavni monarhiji deli vladar svojo postavodajalno oblast z državnim fcborom izvoljenih poslancev. Pravica voliti te poslance je zopet različna, bolj ali manj Široka. Kjer velja splošna volilna pravica, Ua sme voliti vsak prosti in dorasli državljan svojega poslanca, tam bi bila ustavna monarhija na demokratični podlagi.
Tudi pravice raznih državnih zborov niso enake. Гако n. pr. je imela nekdanja ruska duma dokaj manjšo oblast kot jo jma avstrijski državni zbor; še večjo moč ima ogrski državni zbor. Docela demokratičnega značaja pa nima nobeden teh, ker imajo razni stanovi in redovi velike pred-pravicc.
Najbolj demokratična je še zdaj angleška ustava. Tukaj je volilna pravica zelo razširjena in moč spodnje zbornice dokaj velika. Ministri se jemljejo vedno iz večine te zbornice in morejo ostati na svojih mestih le tako dolgo, dokler uživajo zaupanje večine izvoljenih poslancev. Angleški ministri vladajo skoro Samostojno v zmislu vladne večine, kralj se malo vmešava v delovanje ministrstva. Vendar je Angleška prava monarhija, ker ima prestol in kraljevsko oblast vladar po idednem pravu in določbah državne ustave
(Dalje prih.)
Svetovna vojska.
Oči celega svela so obrnjene na francosko bojišče, kjer se bije ena največjih svetovnih bitk, ki bo skorajgolovo odločilna za končen izid svetovne vojne. Milijoni mož si stoje nasproti, da izvojujejo zmago domovini. Dosedaj je bila sreča Francozom rnila. Nemci se na celi črti umikajo k reki Aisne. Francozi, Amerikanci in Angleži pritiskajo z vedno Večjo silo nanje. Zavzeli so že mesto Soissons, prisilili so Nemce, da so se severno pri mestu Albertu pričeli umikati. Nemška vodilna vojskovodja, Hinderiburg in Ludendorff, priznavata, da se jima ie ofenziva, katero sta pričela, 15. julija, ponesrečila vsled sovražnikove premoči in se rajši umikata kakor da bi žrtvovala stotisoče mož za par kilometrov francoske zemlje, vendar izjavljata, da imata še vedno upanje na zmago. Bojna sreča je opoteča
Na italijanskem bojišču razven poizvedovalnih, zračnih in malih artiljerijskih bojev nobenih posebnih dogodkov. Italijani so zavzeli hrib Dosso alto, a drugod si ne upajo predirati.
Na albanskem bojišču smo pričeli s protiofenzivo in Italijan sc umika na jO km dolgi fronti. Uspehov, katere je pričakoval na tem bojišču, ni dosege!; siccr je pa to bojišče stranskega pomena, usoda se odloči na francoskem bojišču, vendar jc prav, da prejme verolomni nasprotnik tupatam plačilo za nezvestobo,
Na vzhodnem bojišču sc dogodki hitro razvijajo, Angleži osvajajo polagoma severno Rusijo, bližajo se važne.nu p.' tani-šču Arhangelsk, na drugi strani pa Vetro-gradu, združiti se nameravajo z Japonci, Amerikanci in Čeho-Slovaki, ki korakajo skozi Sibirijo. Nasprotniki sedanje ruske vlade se bližajo že Moskvi, od katere so oddaljeni le še 200 km. S padcem sedanje vlade dobimo tudi zopet novo vzhodno bojišče. Velikim dogodkom gremo nasproti.
Politični obzornik.
Vzhod besni.
Poslanstvo miru so nesli na vzhod, a žalibog rodilo jc sovraštvo. Nasprotstvo, ki je zaradi rekvizicij nastalo takoj v začetku med ukrajinsko rado, ki jc držala s kmeti, in pa med nemškim vojaškim poveljstvom, se z odstranitvijo ukrajinske rade ni poleglo.
Pod varstvom nemških vojakov je postal Skoropadskij poglavar v Ukrajini. Ta vodi v nasprotju z rado protikmetsko politiko. Ubogi ukrajinski kmet, čigar revščina je štela pred revolucijo le kočo in košček zemlje, med tem ko so graščaki imeli nepregledne poljane njiv, travnjkov in gozdov, se je žc veselil, da bo,Jjplj prosto dihal, ker so v revoluciji razdelili veleposestva med kmete. Skoropadskijeva vlada pa je preklicala razlastitev in za^ hteva, da se mora razdeljena zemlja zopet vrniti graščakom. Seveda to kmeta jezi.
Tudi ukrajinski izobraženci in meščani godrnjajo. Ko jc sklenila rada.brestlitov-ski mir, so rajali, da so dobili samostojno ukrajinsko državo. Rada je bila njihov po-
nos, narodova rešiteljica. A kmalu so videli, kako žalostno je končala ta rada. »In: sedaj slišijo,'< kakor piše Arbeiter-Zeitung, »da iste ukrajinske ministre, ki so podpisali v Brestu Litovskem mir, kličejo na ukrajinski zemlji pred nemška vojaška sodišča, da jih nemška vojaška sodišča pozivajo na odgovor, ker so dali zapreti nekega ukrajinskega državljana, da jih je nemško vojaško sodišče obsodilo v zapor vsled njihovih službenih odredb v ukrajinski upravi.«
Železniški delavci štrajkajo. Tudi ti niso zadovoljni. Zato so ukrajinske želez, niče podredili nemški vojaški upravi. Nova jeza!
Tako vse vre in najnovejša žrtev teh homatij sta postala najvišji nemški poveljnik v Ukrajini pl. Eichhorn in njegov spremljevalec pl. Dressier. Podrla ju je .morilčeva bomba v Kijevu. Menda je bil umor namenjen tudi Skoropadskiju.
Posledica umora je bila, da so razglasili nad Ukrajino oblegovalno stanje ter da so zaprli še nekaj ministrov prejšnje vlade in mnogo drugih, Arbeiter-Zeitung pristavlja k lemti; »Aii smemo to stanje v resnici imenovati mir? Ne, tak ni noben mir! Divje sovraštvo živi ondi proti nam. Morda ni nevarno, dokler mu manjka orožja. Jutri pa bi oborožilo proti nam milijone, ako bi se posrečilo ententi, da mu dobavi orožje. Sila je hotela na vzhodu izsiliti mir, toda stanje katero je ustanovila sila, ni niknk mir. Vernikom sile bi morali biti dogodki na vzhodu strašno svarilo! Res. kratkotrajno premirje more poražencu vsiliti tudi meč, trajni mir pa za-jamčuje le sr.orazum, sprava med narodi.«'
»Državi zve; 'A", peste novege ministrskega predsednika.
Nemški nacionalci od samega razburjenja ne vedo, kaj bi počeli. Novi ministrski predsednik dr, Hussarek namreč ni takoj prišel k njim, kakor so zahtevali, ter sc jim poklonil: »Vaš pokorni sluga sem.«
Pod Seidierjem so še trobili -v svet, da je vcleizdajalec, kdor ne bi hotel glasovati za proračun. Mislili so predvsem na Čehe in Jugoslovane. Ko smo pa dobili novega ministrskega predsednika, so pa naenkrat pozabili, kar so vpili še prejšnji dan, ter so začeli resno cincati, ali bi glasovali za proračun ali ne. Stavili so dr. Hussareku kot pogoj cel kup zahtev, eno hujšo od druge, ki končno izzvene v eno samo zahte vo; »Naš hlapec moraš biti.« Dr. Hussarek se začetkom ni hotel veliko zanje meniti, Zato so kar besneli. Ko so slednjič izpre-videli, da znajo priti v sramoto, če bi šel dr. Hussarek preko njih, so se zadnji dan pred glasovanjem še zadovoljili z dr. Hus-sarekovo obljubo, da bo tekom štirih dni ustanovil v Trutnovu na Češkem novo okrožno sodišče, sestoječe iz več okrajnih sodišč. Potem so glasovali za proračun, le najhujši, kot smo že zadnjič omenili, so glasovali proti. In od tedaj je vedno hujši kreg med njimi.
Ko po preteku štirih dni ni bilo obljubljene odredbe, so ti narodnjaki takoj z javnim pismom, objavljenim po časopisih, opozorili dr, Hussareka na dano obljubo. Precej je izšla naredba kot nov in prvi Hussarekov udarec proti Slovanom, Drugi
adarec nam je nameril dr, Hussarek na zelo strahopeten način v gosposki zbornici, seveda v veliko zadovoljnost nemških nacionalcev. V poslanski zbornici ni niti črhnil o nemštvu in o kakem nemškem kurzu. Ko je bil pa sprejet proračun, se je pa, vedoč, da je večina v gosposki zbornici nemško nacionalna, pred temi gospodi bolj razkoračil s trditvijo, da bo Avstrija izpolnila svojo nalogo le tedaj, če se bo vedno zavedala, da je pravrelec njene Uuliurne moči v nemškem narodu.
Tako novi ministrski predsednik po-:asi leze Nemcem vedno bolj pod rep, dokler ga ne bodo imeli čisto pod seboj, kakor so imeli dr. Seidlerja.
Državni zbor bo menda zopet sklican sredi septembra. .Obravnavali bodo nove davčne zakone. Dr. Hussarek že pripravlja pot za zasedanje s tem, da se pogaja z raznimi parlamentarnimi strankami, da bi glasovale zanj. Najprej je poklical k sebi zastopnike Čehov. Govorili so o okiož-nem sodišču v Trutnovu, o preganjanju češkega časopisja, o zatiranjih med Jugoslovani in Čehi ter o gospodarskem zapostavljanju čeških dežela. Dokler bo dr. Hussarek trpel tak protislovanski kurr, pač ne more upati na spravo.
Uganite, kaj bo dr. Hussarek ukrenili
DROBNE POLITIČNE VESTI.
»Jugoslovan« zopet prične izhajati dne 10, avgusta.
Proti Jugoslaviji. Mažari se Jugoslavije nič manj ne boje kot Nemci, le di so v svojem boju proti njej veliko brezobzir-nejši. Budimpeštanski časopisi zmerjajo ministrskega predsednika Hussareka, ker je pustil v državni zbornici govoriti Sta-neku in dr. Korošcu o češko-slovanski oz. jugoslovanski državi; mažarska vlada pa pridno pošilja mažarske odposlance v Bosno, da agitirajo za. priklopitev Bosne Ogrski, Mi dobro vemo; mažarskim kapitalistom diši ogromno neizčrpno bogastvo jugoslovanske zemlje in delavne jugoslovanske roke, katere bi radi zasužnjili in izkoriščali v svoj dobiček.
Slovenska socialno demokratična stranka je imela 28. julija strankarski shod v Ljubljani. Stranka se je tudi izjavila za združitev troimenskega jugoslovanskega naroda v lastno demokratično državo.
Češkega poslanca Staneka, znanega predsednika Češkega svaza in voditelja čeških poslancev v državni zbornici, je 85 občin njegovega volilnega okraja imenovalo za častnega člana. V ta namen se je vršila v češkem mestu Telču slavnost, ki se je je udeležilo do 20.000 Čehov, izmed Jugoslovanov dr. Korošec in izmed Poljakov grof Skarbek.
Cesar Viljem ob oblstiiici vojne. Ob četrti obletnici vojne je izdal nemški cesar Viljem II. dva manifesta na civilno prebivalstvo in na armado, v kateri poživlja k vztrajnosti,, dokler ne bo dosežen zmagovit mir.
Rumunski ministri na zatožni klopi. Zelo pametno! Jasr.o jc, koliko gorja in nesreč more povzročiti ničvredna in brezvestna vlada, koliko neizmerne škode in krivic! Le poglejmo v razne nam sovražne države. Taki ministri so največji zločinci na celem svetu, in vendar kako redko je slišati, da bi bili za svoje hudobije poklicani pred sodišče, kjer naj bi prejeli zasluženo kazen. Го se je sedaj zgodilo na Romunskem. Pred začetkom vojske je vladal tamkaj Bratianu, brezvesten človek, ki je imel srečo in nesrečo milijonov v svoji roki. A on ni gledal na srečo izročenega mu ljudstva, temveč le na svojo korist. Vsled hudobije enega človeka oziroma par ljudi je zadela Romunijo ena najtežjih nesreč. Zato je dvignila romunska zbornica tožbo zoper prejšnjo vlado in v svoji obtožnici navajajo med drugimi naslednje /.a- ■ nimive podatke: Romunska ustava sicer ne določa izrecno, kdo sine napovedati vojsko, vendar je jasno, da ministri sami brez privoljenja parlamenta tc pravice nimajo. To pravico suverenega naroda je obtožena vlada kršila. Druga točka zadeva pomanjkljivo pripravo za vojsko. Romunska armada ie štela 850.C00 mož, na razpolago pa je imela komaj 5l)0,000 pušk. Vsak polk je imel le po 2 do 3 strojne puške, poljska artiljerija jc bila nezadostna, gorske skoro ni bilo, ker je imela samo zastarele topove. V trdnjavi Tukralan na primer je bilo samo šest težkih lopov s J50 granatami, ki so bile izstreljene v poldrugem dnevu. Tehničnih priprav ni bilo nič, ne zrakoplovov, ne balonov, ne tele Iona. Vsa oborožba bi zadostovala za 400 tisoč mož, in le tedaj, če bi bila vojska samo kratka. Ranjenim vojakom so morali .jemati plašče, da so jih dali zdravim, ki so
odhajali na fronto. V intendanci so pone-verjali in zapravljali kar križem, Denar, namenjen za sanitarne priprave, je romal v žepe raznih uradnikov in častnikov. Pri oddaji vojaških dobav je igralo podkupovanje odločilno vlogo, Nadaljne točke ob-< segaio splošno desorganizacijo armade, podkupovanje prt podelitvi izvoznih dovo-i Ijenj, prevoz državnega zaklada in arhiva v Rusijo in zlorabo železnic, ki so jih porabljali ministri za sebe, ko bi morale ve. žiti municijo in ranjence. Bivšemu ministrskemu predsedniku Bratianu očita poročilo n. pr. da je pustil svoje vino in svoje žito, več sto vagonov vsega skupaj, vedno prevažati kot vojaško blago z vojaško slražo in z najhitrejšimi vlaki. Ko se je peljalo nekoč več ministrov na izlet, se je pokvarila lokomotiva, Ukazaii so pripeti lokomotivo vlaka za ranjence, ki je bil ravno na postaji in ranjenci so morali čakati več dni brez hrane in oskrbe, da je prišla nova lokomotiva.
Ameriške četo se vozijo tudi na italijansko fronto, kakor poročajo laški listi.
DOMAČE NOVICE.
Doplačilo za naročnike »Domoljuba« v
Nemčiji znaša do konca leta 1418 4 kioue (ne samo 1 K 50 vin.), ker pride v pošte v znatno višja poštnina in pa razlika med vrednostjo našega in nemškege. denarja.
Častni član je postal presvetli knozoškot dr. Anton l> Jeglič še v naslednjih občinah: Črnomelj, Dolenja vas; Križe pri Tržiču.
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji, Premeščeni so: Anton Dolinar, kaplan v Starem trgu pri Poljanah, na Jesenice: Jožef Rogelj,, kaplan v SI. Jerneju, v Stari trg pri Poljanah; Janez Šlrajhar. kaplan v Šl. Rupertu, v Št. Jernej, Franc Sušnik, kaplan v Kočevju, v Št. Rupert; Viktor Türk, kaplan v Gorjah, v Cerklje pri Kranju; Janez Mevželj, kaplan v Trnovem na Notr.. v Gorje. Jožef Leben, kaplan v Slavini, v Trnovo na Notr,: .laue:', Kra-marič, kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, v Sla-\ino; Alojz Lesar, kaplan v Starem trgu pri I ožu, v Črni vrh nad Idrijo: Jane/. Dežela, kaplan v Preddvoru, v Št. Vid pri Zatičini; Tomaž Javornik, kaplan v Tržiču, v Preddvor; Janez Drešar, c, kr, vojni kurat, za kaplana v Tržič; Anton Gole, kaplan v Idriji, X Studenec; Anton Črnugel, kaplan v Dobr<
31
tiiču, v Veliko Dolino; Anton Hafner, kaplan
iv	Žužemberku, v Dobrnič; Anion Kastelic, kaplan v Šmihelu pri Novem mestu, v Žužemberk; Alojz Zupane, kaplan v Toplicah, v Šmi-hel pri Novem mestu; Anton Demšar, kaplan
v	Moravčah, na Rako; Valentin Jerše, kaplan na Jesenicah, v Moravče; Martin Jarc, kaplan na Raki, za župnega upravitelja v Brusnice. •— Nameščeni so: Fr. Belec, novomašnik. za kaplana v Kočevju; Rufael Morel, semeniški duhovnik, za kaplanu v Poljane; Janez Dovč, semeniški duhovnik, za kaplana v Sodražicc.
Božja pot sv. Roka v Dravljah nad Ljubljano. Ža praznik sv. Roka se vrši služba božja sledeče: Na Veliki Šmaren, 15. avgusta., bc pridiga pred cerkvijo ob 5. uri popoldne (šteto po novem času), nato bodo slovesne litanije. Kmalu po litanijah se bo spovedo-valo. Naslednji dan, 16. avgusta, bo prva sv. maša ob 5. uri zjutraj, üb 6. uri bo sv. maša s pridigo. Glavno slovesno opravilo bo pa ob 9. uri dopoldne. Litanije ob 5. uri popoldne.
Deklaracijske razglednice, osem vrst, poleg raznih narodnih motivov s sliko dr. Kreka in dr. Korošca, izidejo prihodnji teden. Razglednice so posebno primerne za razne narodne slavnosti. Del dobička je določen za razne narodne namene, posebno za slovenske Bole v narodno ogroženih krajih. Naročila se sprejemajo v Katoliški tiskarni.
Streli mažarskili vojakov. Ko se je te dni pkrog 9. ure zvečer peljal vlak mažarskili vojakov mimo ljubljanskega drevoreda Tivoli, kjer je zlasti ob večernih urah vse polno še-talcev, so mažarski vojaki streljali proti drevoredu. Le sreča je, da niso nikogar zadeii. Sploh je zadnje čase slišati ob večernih urah mnogo strelov po ljubljanskih ulicah, a Ljubljančani zastonj čakajo, da bi kdo napravil red.
Razglas. Zadnje čase so sovražni letalci »onovno metali letake državi sovražne vse-bine. Na podlagi S 13. odloka C ministrske 41
naredbe z dne 19. januarja 1853, drž. zakon, št. 10, se posest in razširjanje letakov najstrožje prepoveduje. Prestopki te prepovedi se kaznujejo, v kolikor ni uporabiti določb obč. kaz. zakona po § 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z globami od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
—	C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko.
—	Ljubljana, dne 30. julija 1918. — Za c. kr, deželnega predsednika: Laschan 1. r.
Pri Sv. Gregorju priredi slov. katol. izobraževalno društvo v nedeljo, dne 11. avgusta, ob štirih popoldni gledališko predstavo. Dekleta bodo uprizorile štiridejanko »Junaške Blejke«. Ves čisti dobiček je namenjen našim slovenskim sirotam, zato je občinstvo še tolike piisrčnejše povabljeno k obilni udeležbi v našo lepo društveno dvorano.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Vel. Laščah priredi 11. t. m., ob pol štirih popoldne narodno igro »Naša kri«. Spisal Fr. S. Finž-gar. Igra ie sedanjemu času zelo primerna. Kdor si želi kakega razvedrila, se prav uljud-no vabi. da se predstave udeleži.
Ljubljansko polje je v nevarnosti radi množice tatov, ki hodijo in bodo še pridneje hodili »rekvirirat«. Zato je ljubljanski magistrat nastavil poljske čuvaje. Stroške bodo nosili magistrat in posestniki dotičnih parcel.
Umrl je 8. julija t. 1. v neki trebinjski bolnišnici na Hercegovskem stražmojster Ivan G a b r o v š e k. Bil je dalj časa bolan. Rojen je bil leta 1870. v Ločnici pri Medvodah in je služboval 25 let v Dalmaciji. Kot vdovec je zapustil štiri majhne otročičke, ki uživajo očetovo pokojnino, drugače pa nimajo nobenega človeka, ki bi skrbel zanje. Kdor bi, zlasti izmed sorodnikov, hotel prevzeti te sirote v vzgojo za pokojnino, naj se obrne na Franca Gabrovšek v Mednem 10, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Vlak z gorečim vsgonom. Pred kratkim se je pri tovornem vlaku, ki je vozil iz ljubljanskega glavnega na dolenjski kolodvor, vnel voz s senom. Pričelo je goreti z velikim plamenom. Ob Gruberjevem prekopu so voz odpeli. Ostale vozove je lokomotiva peljala dalje na kolodvor, nato pa prišla še po goreči voz in ga peljala na dolenjski kolodvor.
Toča je pobila nedavno po kumljanskih hribih in dolinah. Najbolj so prizadeti kraji: Čimerno, Ključevica, Veterni vrh, Studence, Svibno, Kote. Škoda je tem večja, ker žito po višje ležečih krajih še ni bilo poželo. — Med strašno nevihto je tudi treščilo v vezan kozolec Šiembalov, ki je bil poln žita, sena in detele. Pogorel je do tal z vozovi in gospodarskim orodjem vred, ki je bilo spravljeno pod njim. Ubogi ljudje! Zdaj še dvakrat bolj v teh časih! Pa bo prišla še rekvizicija, da jim bo pobrala, kar jim je še ostalo.
Lepo molzno kravo jc odpeljala iz hleva posestnika Fertina v Žirovnici neka mlada ženska, ki jo je zamenjala za kozo v Zgornjih Lazih in dobila še 800 K denarja v gotovini. Orožniki iščejo tatico.
Tatvine. Iz mestne šupe v Streliški ulici v Ljubljani sta bila ukradena dva jermena v vrednosti do 7000 K. — Avgustu Trpincu v Kamniku je izginil iz mlina 12 metrov dolg transmisijski jermen, vreden 800 K. — V Zg. Ležečah so štirje ruski ujetniki ponoči na 21. t. m. najbrže iz vlaka ukradli dve živi teleti, kateri so privlekli v neki bližnji cestni jarek in ju tam zaklali. Eno tele so nato odnesli, drugo pa so skrili v grmu. Ko so prišli po drugo tele, so videli v bližini ljudi, ki so bili že obveščeni o tatvini, vsled česar so zbežali in pustili za seboj tri italijanske bajonete in eno kladivo. — Na Rečici pri Bledu je prišel h krčmarju Ivanu Klemenčiču neki korporal z dvema infanteristoma. Rekel je, da ima nalogo dobiti sobo za svojega poročnika. Najeli so sobo za poročnika in tri sobe zase. Zjutraj ob treh so odšli. Drugi dan so Klemenčičevi videli, da so jim odnesli vojaki 42 rjuh, 16 prtov, 24 servijet, 14 moških srajc, 16 ženskih srajc in še drugega blaga v skupni vrednosti nad 7000 K. - Nekemu posestniku iz Javorja je bila v Moravčah, ko je tam v neki krčmi zaspal, ukradena denarnica s 380 K. Imel pa ie sreče, kaiti orožniki so kmalfi dobili osebo, Ki niti je ukradla denar in tudi še -320 K pri njej.
Konjski tatovi so odpeljali posestnici Kosov! v Ločni pri Novem mestu dva konja s kolesljem vred. Malo poprej se je zgodila enaka tatvina pri Škocianu.
Samomor. Te dni je v bližini domobranske vojašnice v Ljubljani skočila v Gruberjev prekop 201etna služkinja Ana Černivec in zginila v valovih. Na bregu je pustila svoje lesene sandale in nakupovalno torbico svoje gospodinje. Trupla še niso dobili. Vzrok samomora je neznan.
Pogreša se 14 letni Franc Zevuik, trgovski učenec pri M. Rant v Kranju, doma iz Mavč. Zginil je ponoči od pondeljka na torek dne 23. t. in. in do danes ni nikakega poročila o njem. Toliko se ve, da je odšel proti Kamniku. Je majhen in šibek, temnih las in modrih oči ter navidez videti bolj bojazljiv. Ker ie mati zelo v skrbeh, se prosi, da poroča vsak, kdor kaj ve o njem, proti povrnitvi stroškov na M. Rant v Kranju.
RAZNE VESTI.
Nagrada sv. očetu. Štiri nevtralne države Nizozemska, Švica, Španska in Norveška so predlagale kuratoriju, ki podeli vsako leto ta-kozvano Noblovo nagrado za mir, naj se za letošnje leto podeli papežu Benediktu XV. Nagrada znaša 200.000 kron. Tako priznavajo tudi drugoverne države veliko in nepristransko delo poglavarja svete katoliške Cerkve za mir.
Kaj je napravila nemška armada v četrtem letu vojske, povedo naslednje številke: Nemške čete so sovražniku iztrgale in zasedle: Na vzhodu 198.256 kvadratnih kilometrov, v Italiji 14.423, na zahodni fronti 5323 (izpraznjeno ozemlje je odračunano), skupaj 218.002 kvadratnih kilometrov. Dalje so naše čete pomagale očistiti od sovražnika, oziroma od roparskih čet: Na Finskem 373.602, na Ukrajini 452.033, na Krimu 25.725 kvadratnih kilometrov. — Plena sc ugrabile; 7000 topov, 24.000 strojnih pušk, 751.972 pušk, 2,867.500 strelov topniške municije, 102,250.900 strelov pehotne municije, 2000 letal, 200 pritrjenih zrakoplovov, 1705 vojrih kuhinj, 300 tankov, 3000 lokomotiv, 21.000 železniških voz in 65.000 vez. — Število v četrtem vojnem lelu ujetih ujetnikov znaša 838.500. S tem je skupno število ujetnikov doseglo skoro 3.'/. milijona.
Umrljivost otrok v Bosni. Centralni odbor za otroško varstvo v Zagrebu poro<ča, da je tekom vojne v Bosni umrlo 165.000 otrok v starosti pod 10 leti.
Vojri stroški Združenih držav. Celotni stroški v prvem letu vojske znašajo 12.070 milijonov dolarjev, torej okroglo 12 miljard dolarjev. Armadno stanje se je zvišulo od 9500 častnikov iri 202.500 inož na 123.800 častnikov in 1,529.000 mož. Prispevki vojnemu ministrstvu so znesli vsoto 7.465 milijonov dolarjev. Moštvo mornarice se je zvišalo od 4800 častnikov in 78.000 mornatjev na 21.000 častnikov in 330.000 mornarjev. Število vseh pri mornarici zaposlenih oseb znaša 425.000 oseb. Celotni stroški mornarice v prvem letu vojne so bili cenjeni na 1881 milijonov dolarjev. Število amerikanskih ladij se je tekom vojske pomnožilo štirikratno. 83.000 mehanikov dela v ladjedelnicah. V prvem letu vojne častnikom in mornarjem izplačane gaže in plače znašajo 125 milijonov dolarjev. Plača za čete na kopnem je presegala nad pol bilijona dolarjev. Ko so sprejeli zakon o naborni dolžnosti, se je potrdilo 10 milijonov za. aktivno vojno službo sposobnih mož. Mobilizacija je stala 10 milijonov dolarjev. Do konca leta 1917 se je dalo za vojno posojilo 6.616.532.300 dolarjev, tri milijone 882 tisoč 900 dolarjev so posodile Združene države zaveznikom.
Mažarski otroci v Opatiji. V Ooatijo jc došlo 7000 mažarskili otrok na oddih, mod-tem ko morajo domači otroci doma stradali kruha. Obnašajo se pa ti mažarski otroci !a-ko razposajeno, da se že ljudje javno pritožujejo po časopisih.
Božji mlini. Znano je, da se je Francoska državna postavodaja v preteklih desetleljin popolnoma oddaljila od Boga in stoji v vsakem oziru na odločno protiverskem stališču. Posledice niso izostale. Francija je v nravnem oziru vedno bolj propadala, takozvani sistem >
otroka se je tako vgnezdil, da je Francija v številu prebivalstva vedno bolj pešala ter vidno jadrala v gotovo pogubo. 1 oda Bog kaznuje pravijo, s tistim, s čemur se je človek pregreši!. INa stotisoče vojakov je padlo na bojišču, Franciji primanjkuje moštva in francoska vlada, ki je največ kriva, da je Francija tako pešala, sedaj dela nato, da se ostro, če treba tudi s smrt|o kaznujejo tisti generali, ki brez koristi povzročijo izgubo tisočev človeških življenj, Božji mlini počasi meljcjo, pa gotovo, Pa ne samo v Franciji.
Ilovice od Soče.
Izvanrednega občnega zbora" Zveze slovenskih županstev se je udeležilo nad sto županov in podžupanov. Obširno se je obravnavalo o obnovi Goriške, o aprovizaciji, rekvizi-ciiah, begunskem vprašanju, o izrabljanju županstev. Iz poročil in debat je bilo jasno raz-videti, kako vlada Slovence na Goriškem povsod prezira in zapostavlja, kako se malo briga « obnovo in aprovizacijo in še tisto skrb, ki lo ima za Goriško, obrne večji del za laško lovoreče Furlane,
Gospodarski del.
Sanje kmetijske bodočnosti.
Poljedelski minister je imel pred tedni v državni zbornici lep govor, v katerem je po-vdarjal, da je glavni pogoj, da si opomore naše docela propadlo narodno gospodarstvo to, da povečamo množino kmetijskih pridelkov, da zboljšamo poljedelsko m-oizvajanje. Omenjal je vsakovrstne kme': melioracije (iz-boljšavanje zemlje), pov\ ;sl važnost rastlinskega požlahtnovanja, planinske paše kakor tudi paše sploh, zaokroževanja in zložbe zemljišč (komasacija), pomen kulturne tehnike, zlasti pa žalostno zaostalost avstrijskega kmetijstva glede uporabe umetnih gnojil. G. minister je kazal poslancem tudi bajno lep» številke, ki kažejo naš bodoči napredek v kmetijstvu; vse je odvisno seveda od tega, če bo pri roki potrebni denar, pozabil pa je povedati, da je uspešna prenovitev v ravno-tisti meri odvisna tudi od del a v s t v a. Če ne bo dovolj delavcev na razpolago kmetu in če ta ne bo imel velikega veselja do svojega stanu, potem so vsi lepi programi v ministrstvu samo prazne sanje.
Seveda se da kmetijstvo samo na sebi v ogromni izmeri zboljšati; toda iz sedanjega ravnanja državnih komandantov si ne moremo naslikati za kmeta lepše bodočnosti. Kakšna rana za gospodarsko življenje so državne centrale za razna živila, obleke, kovine i. t. d., kako korenite so zagrenile kmečkemu ljudstvu veselje do težkega njegovega delal Zato se je pa tudi kmetijsko proizvajanje tako grozno poslabšalo in se je strašno zmanjšala množina pridelkov. Le poglejmo, kako je bilo "itom in krompirjem. \ letih 1906 do 1915 pridelali po podatkih kmetijskega ministrstva na 1 hektarju v kvintalih (q) letno na:
Pšenice	CÖ 1 S l-i|i ' K 1 I-» | o kvintalov			Krompirja
15-2	14-1	130	I ' 11-4	71-6
1.-J-3	13	110	12-2	14-7
13	14 2	129	65	84-8
lt'4	10	10'3	11	71-1
1-2-7	i 1-2	12 6	11-Ö	831
8-9	7-4	7-9	9-7	80-3
135	14-4	12-9	11	147-5
13-1	14 в	13-8	12-4	117-i
0-3	Н-б	7	Ö-2	42-4
66	6	51	4-Ü	38 4
7-8	<i'3	0	4	62
18-4	16-3	19	15 0	102-4
15-5	14	10-7	lg-0	110-6
t'2-4	11-9	13-5	n-j	941 ,
10 5	10-3	10-3	10-3,	100-5 i
11 -8	H	i0'9	10-3	118-7
14	12-4	14-2	14-1	110 1 I
Te priproste številke nam povedo marsikaj, ako premišljujemo dalje. V mirnih razmerah bi se bile dale zvišati, vojska pa jih je v 1. 1916 zelo potlačila in 1. 1917 je bil pridelek nezaslišano pičel. Slaba letina za krompir v 1. 1916 je k naši lanski in letošnji mi-zeriji silno veliko pripomogla Le pomisli! Do-čim so pridelovali na Češkem v letih 1906 do
1915	vsako leto poprečne po 31 milijonov kvintalov, je pa znašal pridelek krompirja 1.
1916	samo 13 milijonov kvintalov.
Nasproti Nemčiji je naše kmetijstvo daleč zadaj; tam obdelujejo zemljo mnogo bolj intenzivno (skrbno, po vrtnarsko); gnojila: fosfornokisla, kalijeva in dušičasta so tam bistveno cenejša, zato jih pa tud: brez primere več porabijo.
Kmetijske rastline moramo skušati po možnosti požlahtniti; z zboljšanjem semenskega blaga je mogoče pridelek zvišati za 3 do 5 kvintalov na hektaru!
Pa če bi pridelali tudi 1 sam kvintal več na hektaru, koliko bi se že to poznalo v cesarstvu. Le poglejmo! V letih 1906—1915 je bilo v Avstriji posejanih z ržjo okoli 2 milijona hektarov. Ko bi sejali splošno le žlahtno ■jž in s tem zboljšali pridelek na hektaru za
1 q, bi znašalo to v celi monarhiji 2 milijo-na kvintalov rži!
Ko bi se to posrečilo pri vseh vrstah pridelkov — in možnost za to ie dana — ka- r kšne fantastične številke bi dobili! Krompirja pridelamo pri nas razmeroma mnogo manj nego v Nemčiji. Tam je znašal v 1. 1880—1889 poprečni pridelek na 1 ha samo 83 q, v letih ' 1893—1899 že 118 q, v 1. 1900—1910 že 135 p 1 in v letih 1912—1915 celo 149 q! Jasno je, d> se dado tudi naše nizke krompirjeve številk« vsaj znatno dvigniti. Prav, prav mnogo dosežemo že s tem, ako izbiramo za svojo zemlj« najboljšo vrsto krompirja.
Mnogo več časa nego poljedelstvo pa bo zahtevalo zboljšanje naše živinoreje. Nf.ši hlevi so strahotno izpraznjeni in treba bode let, da jih spravimo v nekdanji stan. Posebno v mlekarstvu vlada popoln polom. Proizvajalni stroški za mleko so tako poskočili, da ni mogoče dobavljati ljudem, ki kaj »kalkulira-jo« (računajo) mleko po kakih normalnih cenah. Proizvajalni stroški 2 do 2 in pol krone za liter mleka niso bele vrane.
Alto na eni strani priznamo, da se da naša avstrijska produkcija zelo, zelo dvigniti in ako je na drugi strani popolnoma jasno, da leži danes naše kmetijstvo vsled vojne popolnoma na tleh, moramo iz tega sklepati, da bo treba neizmerne energije (sile) in pridnosti, da bodo -morala ljudstva napeti vse sile, da dosežemo vsaj predvojni niv6 (višina vode) kmetijskega blagostanja, koliko bo pa šele treba, če hočemo še nadalje napredovati!
Predpogoj za vse to pa je gospodarska svoboda za kmeta in politična svoboda in popolna enakopravnost za vsa ljudstva. Zato proč s sedanjimi centralami, v katerih vlada nemški Žid in ubija s svojimi birokratičnimi kopiti vse veselje do kmetovanja. Proč pa tudi s sedanjim nemško-inažarskim duaüzmora, ki naklanja najboljše sadove kmečkega dela in trpljenja pri nas Nemcem in nemčurjem, onostran Litve pa Mažarom in hrvatsko-srb-skim mažaronom.
Le v vsakem oziru prosti kmečki stan bo izpolnil velike upe, o katerih je govoril tako lepo kmetijski minister, izpolnitev teli načrtov v razmerah, v kakršnih smo živeli doslej, so pa le lepe, a prazne — sanje.	____
GOSPODARSKA OBVESTILA. V
O letošnji letini. Na Angleškem si obetajo letos boljšo letino karkor lani, tudi zemlje so obdelali več. Tudi na Francoskem in v nevtralnih deželah; v Švici, Ho-landiji, Danski in Skandinaviji pričakujejo boljše žetve. Vsaka država se je skušala osamosvojiti od tujega dovoza, zato so razširili polja.
Iz Amerike so došla do sedaj poročila: samo iz najboljšega okrožja za ozimno pšenico, iz Kanzaza, kjer pričakujejo še enkrat tako dobro letino kot lani. Aprila še ni kazalo tako dobro, v maju se je pšenica silno popravila. Podobno bo najbrže tudi po drugih okrožjih.
Iz R u m u n i j e poročajo, da so se nade glede žetve vsled pravočasnega dežja močno zboljšale. V Moldaviji dela preglavice pomanjkanje delovnih moči, zato je rumunski minister odredil, da se morajo domov vrnivši vojaki porabiti v prvi vrsti za žetvena dela.
V	Ukrajini vsled obilnih padavin v južni Rusiji letina tudi že boljše kaže, vendar bi se utegnilo čutiti precejšno opuščanje polja, nič manj v Rusiji, kjer je po poročilih komisa-rijata za narodno gospodarstvo obdelanih v Jekaterinosiavski guberniji samo 62%, Voro-neški samo 60%, Saratovski 72%, Harkovski 47% in Samarski 70% vsega polja. Tega so krive deloma nejasne lastninske razmere, ker ljudje še niso gotovi, čigava bo ostala zemlja.-
V	Avstraliji bo žetev precej slabša kakor lani, vendar bo ostalo za izvoz še 41-7 milijonov bušlov (1 bušel 36-35 1) poleg zalog, ki so ostale še od lanske in predlanske letine.
Čeprav je izvoz argentinske pšenice od srede marca znatno narasel, vendar ni niti oddaleč tako velik, kakor bi moral biti pri tej žetvi, če se vpoštevajo razmere pred vojno, Zrtašati bi moral 3-6 milijonov ton do sedaj. Poročila o koruzi so zadnje tedne zelo ugodna,
Kumunska kraljica se poslavlja od svojih bivših državljanov, katerih vasi so bile ob bu-kareškem miru priklopljene Avstriji. Zato hodi sedaj po teh karpatskih vaseh, poljubuje otroke ter razdeljuje obleko in živila kmetom. Kmetje ji poljubljajo roke in kličejo: Na skorajšnje svidenje! Kraljica je bila vedno velika prijateljica entente in jo zato bukareški mir telo boli.
Smrtonosna španska bolezen. Španska bolezen v Švici je zahtevala do sobote 800 žrtev, samo v Bernu je umrlo 128 oseb. Od ponedeljka sem je bilo še nadaljnih 45 smrtnih slučajev. Bolezen še nič ne pojema.
Podmorski predor med Francijo in Anglijo. Na trgovinskem posvetu zaveznikov v Londonu so sklenili 5. t. m., naj se prične kmalu graditi podmorski predor, ki bo vezal Francijo t Anglijo. Kadar bo predor zgrajen, bo vozil ekspresni vlak iz Pariza v London 6 ur; prepeljali bodo lahko v 20. urah 30.000 potnikov m 60.000 ton blaga.
Draga hiša. Neka firma r.a Dunaju je te dni prodala hišo za 5,970.000 kron; ko jo je pred vojsko kupila, jc dala zanjo 435.000 kron.
PoUcaj za 12 letnim dečkom na viaku. Na •»grški obmejni postaji Slatin, je ogrski obmejni policaj prijel 12letnega dečka z Dunaja, ki je imel krompir v nahrbtniku. Deček je tekel od vagona do vagona, policaj za njim, deček na strehe, policaj za njim, deček je pri skoku z vagona na vagon padel z vlaka, ki ga je povozil, Železniški uslužbenci so hoteli policaja ugonobiti, pa je urno zbežal
Skrivnostni mrliči v kopeli. V dunajski kopeli »Diana« so našli na dnu bazena, ko so spustili zvečer vodo, dva mlada moža v turški obleki. Nihče ju ni videl, kdaj sta šla v vodo in nihče ju ne pozna. Sprva so sodili, da sta samomorilca in sta se neposredno poprej zastrupila. A drugo jutro so našli v kanalu, ki vodi iz bazena, še tretjega mrliča, ki
ga je že razpadal in je moral ležati že več dni. il je brez obleke in ker gotovo ni prišel nag v kopališče, obleka pa se ni nikjer našla, je verjeino, da gre v vseh slučajih za zločin. Preiskava dosedaj šc ni dognala ničesar.
Naklo pri Kranju. Oglasil se je na veliko eselje svojih staršev, bratov in pa sestre Janez Jenko, doma na Pivki štev. 10. Začetkom vojne je zašel v rusko ujetništvo, odkoder ni :~'ilo dolgih 37 mesecev nobenega glasu o njem. čdaj je na poti proti domu. Da bi se oglasili л vrnili še ostali pojSrešani ujetniki!
V Mavčičah na Gorenjskem so somišljeniki S. L. S. izvolili 21. julija krajevni odbor za svojo župnijo. Pri tej priliki so zložili 114 kron kot mal dar skladu S. L. S.
Nižje Avstrijska . Gornje Avstrijska Solnograška . . Štajerska . . . , Koroška . . • . . Kranjska . . . . Severno Tirolska Južno Tirolska . Predarlska . . .
Istrija.....
Dalmacija . . .
ČeSka.....
Moravska . . .
Šlezija.....
Zahodna Galicija . Vzhodna Galicija. 13uko\ina. . , .
rendar točnih podatkov ni. Cene na borzi Buenos-Aires so znatno padle. Lansko leto je bila letina slaba.
V Nemčiji kaže letina še dosti ugodno- Jesenska setev se je izvršila pod ugodnimi pogoji in v velikem obsegu. Tudi prezimila je dobro. Pomlad je bila ugodna do maja, ki je prinesel nevihte ter sušo v večjih delih vzhodne in zapadne Prusije. Tu je bila suša posebno občutna, ker je letina bolj pozna in so bile rastline še premalo utrjene. Rž je deloma odcve-tela v ugodnih razmerah. Z gotovostjo se pričakuje tudi lepa in obilna slama. Ječmenova Žetev se bo v kratkem pričela.
Na Ogrskem se je izdaja nove žetvene naredbe zakasnila. Po tej izdaji bo vojno-produktna akcijska družba naznanila razdelitev komisarjev po okrajih, Za leto 19)8. že določene maksimalne cene za žito se bodo še povišale. Po vseh poročilih je kljub slani po mnogih krajih v zadnjem času pričakovati bolj-ie letine kakor lani.
Tudi v Avstriji letošnja letina dobro kaže kljub slabšemu vremenu v maju kakor v aprilu. Če vpoštevamo še ukrajinska in rumun-jka polja, ki nam morajo dobaviti različna živila, lahko računamo z brezpogojno manjšimi prehranitvenimi težkočami kakor v dosedanji rvojni dobi. Padavine zadnjega časa so ugodno ypiivale. V nekaterih delih Češke tožijo nad slano in sušo za letno setev, v drugih krajih Češke pa pričakujejo dobre srednje letine.
Uporaba žita na kmetih. Od 22. julija naprej se računa na kmetih za odraščeno osebo (od 15. leta naprej) na mesec 11 kg žita, za mlajše 9 kg in za nekmetovalce 6% kg žita. fte vam mlinsko karto ne izpolnijo temu primerno, opozorite žitnega nadzornika na tozadevno odredbo urada za ljudsko prehrano z dne 22. julija 1918.
Nakup konj. Posestniki, ki hočejo prodati svoje konje vojaški upravi, naj naznanijo ceno in starost konj konjskemu razvidnemu častniku v Ljubljani (Pferdeevidenzoffizier). Opozarja se, da se nakupujejo samo prvovrstni konji med 4. in 12. letom.
Podplate za smrekovo skcijo. Trgovsko ministrstvo naznanja, da dobi vsak, kdor izdela in proda en vagon smrekove skorje, ki se jo rabi za strojilo pri izdelovanju usnja, 3 kg podplatov, 'n sicer od centrale za kože in usnje na Dunaju II., Aspernbriickengasse 4-6. Kdor torej dokaže, da je oddal en vagon smrekove skorje, dobi od imenovane centrale 3 kg podplatov, za katere pa mora prositi pismeno.
Zvišanje železniških tarifov. Dela za iz-idanje dopolnilnih tabel k obstoječim železniškim tarifom v Avstriji in Ogrski so v polnem teku. Zvišanje bo veljalo za vse železnice, tudi za privatne in lokalne železnice. Zvišanje tarifov na železnicah bo stopilo v veljavo s 1. 'decembrom tega leta. Za Ogrsko bo znašalo ivišanje tarifo,v za osebni in tovorni promet &0% in se bo gibalo v Avstriji najbrže v isti yišini.
Podražba mineralnega olja se pričakuje v kratkem. Kakor poročajo z Dunaja, se vrše •edaj pogajanja med gališkimi producenti mineralnega olja in rafinerijami ter med ministrstvom za javna dela v svrhb, da se določijo Hove, višje cene na nekatere vrste mineralnih iolj, posebno za mazilo.
Bilijon kron državnih dolgov so prinesla «losedanja štiri vojna leta evropskim državam. Bilijon kron (tisoč milijard), to je več nego ffiudsko premoženje Nemčije, Avstro-Ogrske in (Anglije v mirnem času. Število mrtvih tlo zadaje nemške ofenzive se ceni na enajst milijonov, število vojnih poškodovancev na devetnajst milijonov.
Oblačila v Nemčiji. Državni komisar za fcblačila v Nemčiji je izjavil, da je vsled napredovanja industrije nadomestnega sukna Vprašanje obleke v Nemčiji rešeno in da bodo Je letos pričeli s prodajo nadomestnega sukna.
Prava pristna kava. Iz Prage poročajo, da so zaplenili v nekem skladišču v Toplicah 196 vreč kave iz mirnih časov v vrednosti 900.000 kron,
18 milijonov vreč kave. Iz Brazilije se bciroča, da se nahaja v raznih braziljskih skia niščih 18 milijonov vreč kave, ki čaka na iz-Voz. Tudi sladkorja so nakopičene tako velike množine, da bi bila ž njim za več mesecev 6E
preskrbljena vsa Evropa, ako bi se te velikanske množine mogle spraviti čez morje.
13 vagonov slame je zgorelo v Zidanem mostu. Vzrok: vzorno gospodarstvo.
Kapital se organizuje. Na Ogrskem se je v prvi polovici letošnjega leta ustanovilo 296 novih delniških družb.
Sirovine si hoče zavarovati Anglija za dobo po vojski. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je izjavil napram tovarnarjem, da si bo Anglija pridržala sirovine, ki jih bodo dobavljale angleške kolonije, v prvi vrsti zase in za zaveznike in šele tedaj, ako bi kaj preostalo, bo dala na razpolago srednjeevropskim državam. Čim dalje traja vojska, tem težji bodo po mnenju angleškega ministra pogoji za Nemčijo, pod katerimi bo sklenila Anglija mir.
Žetev v Ukrajini, od katere so mnogi upali rešitve, je letos — slaba. V okrajih Pro-skurov, Užica in Kamenec je ozimna zelo slaba, ker je bila spomladi velika suša. V drugih okrajih je ozimna malo boljša, a jarina je skrajno slaba. Lepo je le proso in koruza. Izvažanje žita pa je zelo težavno. Roparske tolpe in veliko pomanjkanje vozov zabranjuje izvoz. Vojaške oblasti so pokupile žito v Ukra^ jini kar na klasju. Za oral ozimne so plačali 100 K. Slamo dobi posestnik nazaj. Za živež se mu pusti samo ena tretjina pridelka.
Najdražja država. Švedsko ministrstvo za trgovino in obrt je objavilo pregled o cenah raznih živil po vseh svetovnih državah. Iz tega poročila je razvidno, da je med vseini najdražja država na svetu — Avstrija. Nikjer se cene živilom niso tako zelo povišale kot v Avstriji. Za Avstrijo pride takoj Norveška, najmanj so se podražila živila na Nizozemskem, kjer so se povišale cene samo za 42%. Neznosnih razmer v Avstriji je kriva največ • skrajno nesposobna vlada, ki je v svojih ukrepih popolnoma odvisna od judovskih kapitalistov. Le-ti so si znali že kmalu ob začetku vojske izposlovati od vlade razne centrale, ki imajo vso preskrbo z živili in drugimi potrebščinami v Avstriji v svojih krempljih. Posamezni vojni dobavitelji usnja so zaslužili po 20 milijonov kron, monopol za razne »šmire« ima Jud Šnabel, ki »zasluži« na dan po — 300 tisoč kron, čisti dobiček centrale za usnje in kože bi moral pripadati v vojno-dobrodelne namene, pa ga malo ostane, zakaj par judov vleče od centrale ogromne procente, in sicer 1,300.000 kron, in ravnatelj te centrale, tudi Jud, ima letne plače 80.000 kron.
ODGOVORI.
R. S. S.: Pantograf in druge aparate ima v zalogi firma: Klimsch & Co., Frankfurt a. M. Treba pa ie plačati eolnino.
O. P. D.: Glede povračila škode, ki jo je na polju, travnikih in vrtovih napravila tuja živina, je merodajen deželni zakon z dne 17. januarja 1875, ki določa, da je poljsko okvaro najpozneje tekom 3 mesecev naznaniti županstvu, katero more lastniku dotičnih živali naložiti do 80 kron globe. Glede kokoši določuje od glave 10 vinarjev. Poleg tega mora lastnik živali, ki je napravila skoe'o. povrriti seveda tudi škodo, katere višino določi županstvo po cenitvi. V varstvo odškodnine je dovoljeno pridržati živinče ter je izročiti županu za toliko časa, da lastnik živinčeta škodo poravna. Nikakor pa ni dovoljeno kokoši postreliti. Po preteku 3 mesecev pa je mogoče v slučaju, da škoda še ni poravnana, vložiti tudi pri pristojnem sodišču odškodninsko tožbo.
Zdravstvo.
Če otrok moči posteljo!
»Oh, dvanajst let je že star moj otrok, pa je še zmeraj, kot je bil v drugem letu,« zdi-hujejo često matere nad svojimi otroci ir iščejo sveta s skrbjo na obrazu, in sicer po pravici. Zakaj tak otrok je sebi v nadlego, domačim v škodo, ker kvari posteljo, tujim pa največkrat v posmeh.
Navadno ta slabost z leti preide, če ne prej, vsaj po šo!sk«h letih. A neredko pa človeka spremlja skozi vse življenje, posebno če ni imei nikogar, ki bi ga bil v otroških letih odvadil ali peljal k zdravniku.
Vzroki, ki vodijo otroka v slabost, oziro ma razvado, da moči postelio, so različni. Često je kriva gola zaniliarnost, ker otrok vsleč mraza ali vsled namišljenih ponočnih strahov ne gre v pravem času na str in, Treba je v tem oziru le par slučajev in razvada je tu, zlasti če ima otrok vrh tega globoko spanje, da nit/ ne čuti ne potrebe.
Seveda največkrat pa izvira ta slabost ц kake boiezni, naj bo potem ta bolezen ali v mehurju (n. pr. kamni v mehurju!), ali pa v hrbtnem mozgu, oziroma v možganih, od katerih zavisi tudi večalimanj delovanje mehurja, Mehur je v takih boleznih ali silno občutljiv, tako da se vsled vsakega najmanjšega povoda krčevito samodsebe skrči, ali pa je tako ne-občutliiv, da otrok sploh ne čuti, kdaj tnu je treba na potrebo. Tudi sladkorna bolezen in pa gliste pospešujejo ponočno močenje.
Če starši ali vzgojitelji opazijo, da njihov otrok moči postelje, naj ga najprej skušajo sami odvaditi, oziroma ozdraviti. Kazen ali sra-motenje naj opuste, razen če so se prepričali, da otrok kljub njihovi lepi besedi samo vsled zanikarnosti vztraja v svo:i grdi razvadi.
Najprej naj starši na otroka vplivajo su-gestivno, prigovarjajoče. Z ljubeznivimi besedami naj mu vzbude stud do te razvade in naj mu lepo zabičajo, da mora ponoči paziti nase in takoj iti na stran, kadar se zbudi. Navadno deluje na otroka tak opomin neprestano in nezavestno, to je tako, da se otrok tega še zaveda ne. Če ponoči v spanju le količkaj čuti potrebo, pa se že kar v spanju nehote spomni materinega opomina, se zbudi in stori, kakor mu je bilo rečeno. To je uspeh sugestije ali prigovarjanja!
Nadalje naj otrok zvečer kolikor mogoče malo pije vode ali drugih pijač. Tudi naj se varuje težko prebavljivih jedi. Čez noč naj pa starši otroku pomagajo tako, da ga parkrat' zbude, da gre otrok na stran. Postelja naj. ne bo preveč mehka in gorka, ki otroka kar omami. Včasih je tudi dobro posteljo tako podložiti, da je spodnji del života nekoliko višji kot pa gornji dei. Če trpi otrok na glistah, naj starši vse store, da jih odpnivijo.
Teh navodil naj se drže starši nekaj časa. Čc se otrok kljub temu nič ne poboljša, je to znamenje, da je otrok bolan. Treba ga je peljati k zdravniku, da dožene, katera bolezen je pravzaprav kriva otrokove slabosti: Glavna naloga zdravnikova bo, da ozdravi to bolezen, ki je največ kriva, da otrok moči. Zakaj če bo bolezen zginila, bo zaenr z boleznijo izginila sama od sebe tudi otrokova slabost, o kateri govorimo. Če je mehur zelo občutljiv, priporočajo zdravniki gorke obkladke ali kopeli, če je neobčuten ali ohromel, pa učinkujejo dobro mrzli obkladki ali kopeli. Velike uspehe imajo zdravniki z elektriziranjem, v drugih slučajih pomaga vbrizganje gotovih zdravil v hrbtenico. Na mehur tudi dobro učinkujejo zdravila, ki imajo v sebi broni (bromove soli pomirjajo) ali pa strihnin.
GOLŠA ALI KROF.
I. O ščitni žlezi, ki je predmet goiše.
Kdo še ni videl krofastega človeka s strašno debelim, včasih celo navzdol visečim vratom! Svoje vrste bolezen je to, in sicer trajno obolenje ščitne žleze.
Na zdravem vratu je spredaj najbolj vidno takozvano jabolko (pri moških Adamovo jabolko), gornji del sapnika, v katerem nastaja človeški glas. Sprednji hrustančasti del jabolka, ki pod kožo moli vidno naprej, imenujemo ščiteč, ker ščiti jabolko. Tik pod jabolkom pa je pritrjena pod kožo okrog sapnika neka gobasta, žlezasta stvar, ki je takoreitoč privez ■ na tudi na ščiteč, zato se imenuje ona stvar ščitila žleza.
Znotraj ie ščitna žleza iz samih prav majhnih mehurčkov ali folikeljev. Posamezni kupčki teh mehurčkov so zaviti v prav nežne ko- | žice, vse kupčke skupaj pa ovija bolj trdna vrhna koža. Med mehurčki se razpreza brezštevilno dovodnih in odvodnih žilic ter sokrv-nih (iimfovih) žilic. Krvne žile donašajo mehurčkom vedno nove hrane, limfne žilicc pa odvajajo v kri tudi one tvarine, ki se nabirajo v mehurčkih.
V mehurčkih se namreč tvorijo neke sluzaste, žovci podobne tvarine. Pravijo jim tudi
Koloidne tvarine. Več vrst jih [e, pa jih učenjaki še ne poznajo natanko. Nekatere vsebujejo tudi jod. Ге tvarine se kopičijo v mehurčkih, potem pa prav počasi pronicajo skozi luknji-čavo kožo mehurčkov v sokrvco, po sokrvci pa se iztekajo v kri,
П. O pomenu ščitne žleze za človeško telo.
Dolgo časa zdravniki niso vedeli, čemu je pravzaprav ta gobasta ščitna žleza, ki često tako grdo kazi vrat, ne pride pa nikjer nič vidnega od nje. Imeli so jo splošno za nepotreben nepridiprav. Ko so pa tekom časa vedno bolj napredovali v rezanju človeškega telesa, to je v kirurgiji, so se slednjič tudi okorajžili, da so temu ali onemu bolniku neprilični krof kar kratkomalo odrezali.
Tedaj so pa začeli zijati. Komur so namreč odrezali ščitno žlezo, vsak je začel na čuden način bolehati: v glavi mu nekaj ni bilo prav, začel je vidno hujšati, telesne gorkote ni imel nikdar prave, kosti so začele slabeti, koža pa je postajala debela in mehka kakor testo, konec vsega tega hiranja je bila pa smrt.
Zdravniki so tako spoznali, da je ščitna žleza za človeško telo neobhodno potrebna. Dognali so, da jo sicer lahko izrežejo, a vsaj en košček je pa morajo pustiti v telesu, ki hitro zopet zraste. Tudi so opazili, da je hiranje takoj prenehalo, ako so bolniku, ki je zgubil vso ščitno žlezo, dajali v hrano ščitno žlezo kakih živali. Po teh in podobnih poizkusih so prišli do zaključka, da one tvarine, ki se nabirajo v mehurčkih in potem prehajajo v kri, opravljajo v človeškem telesu važno delo, ki pa šc ni natančno znano. Najbrž uničujejo te koloidne tvarine gotove strupe (toksine), ki se tvorijo sami od sebe v telesu ter brez koloidnih tvarin povzročajo v telesu nestalnost telesne gorkote in hude krče. Nadalje urejujejo izločenine ščitne žleze nabiranje tolšče v telesu ter rast kosti. Istotako tudi baje urejujejo tok krvi v možganih.
III. O postanku golše iz ščitne žleze.
Najpogostejša bolezen Ščitne žleze je ta-kozvana golša ali krof. Na zunaj se kaže golša v tem, da ščitna žleza silno naraste. Največkrat se povečajo in izredno namnože žlezni mehurčki, v mehurčkih pa koloidne tvarine, ki se rade spremene ter razširijo nekatere mehurčke v večje ali manjše bule. To je parenhi-matična ali prava golša. Zraven se često pridruži razširjenje v žlezi ^e lazprezajočili žilic, kar imenujemo žilasta golša. Ce prevladujejo bule, imamo pred sabo takozvano bulasto golšo.
Komur ščitna žleza le tnalo naraste, mu pravimo, da ima debeli ali napihnjeni vrat Blähhals). Vrat je v takih slučajih videti, kot Di bil pod jabolkom ob vsaki strani sapnika nekoliko zatekel. Tudi ne dela nobenih posebnih težav, razen morda bolj težko sapo.
Toda kolikor večje oblike zavzema golša, lern bolj stopa v ospredje in tem grši postaja vrat', Zaeno ima boinik tudi večje težave s svojo golšo: na kratko, pa težko dihanje dobi čudno spremenjen glas, težko požira, obraz dobi višnjevkasto barvo i. t, d.
Vse te težave prihajajo odtod, ker naraščajoča golša vedno bolj pritiska na sapnik, pa požiralo, pa tudi na vratne žile, da se kri ne more pravilno prelekati. Zlasti se še po-množe te težave, če golša ne raste toliko na ven, tako da visi navzdol kakor velikanska bula, ampak se širi bolj na znotraj ter se razraste med sapnikom in požiralom noter doli do pljuč v prsno duplino.
IV. O vzrokih golše.
O vzrokih, ki činijo golšo, ne vedo do sedaj učenjaki še nič gotovega povedati. Gotovo je, da je ta bolezen v nekaterih krajih takorekoč doma, endemična. Posebno velja to za gotove gorske doline v Švici, v Italiji, na Škotskem, na Norveškem, pri nas pa na Koroškem. V takih krajih so ljudje skoro kar od Itraja krofasti. Menijo, da ima voda v teh krajih v sebi posebne tvarine, ki pospešujejo gol-$o. Splošno se žensk rajši prime, krof, kot pa moških. Tudi takozvani kreteni so navadno Krofasti. Zelo pospešujejo postanek golše hudi ".spori, dolgo ali pogosto vpitje, nošnja težkih
bremen na glavi, sključeno sedenje, zlasti pri deklicah. Vse to namreč sili preveč kri v vrat in v glavo, ali pa zavira njen odtok. Vsled tega redno zastaja preveč krvi v ščitni žlezi, kar najbrž povzroči njeno otekanje in naraščanje.
V. O zdravljenju golše.
Čim mlajši je človek, ki ga muči krof, in čim prej ga začne zdraviti, tem večje je upanje na uspeh.
Predvsem je potrebno, da se tak bolnik ogiba vsega, kar sili kri v glavo ali zavira njen odtok iz vratu. Posebno se mora varovati težkega vzdigavanja ali nošnje, napornega petja ali vpitja, ozkih ovratnikov itd.
Doslej so se izkazale kot najboljše zdravilo, da krof zopet splahne, razne tekočine in razna mazila, ki imajo v sebi jod. Ali se na-mažejo zunaj po krofu, ali se uživajo, ali se vbrizgavajo kar naravnost v golšo. Vse to pa se mora Višiti pod zdravnikovim nadzorstvom, ker je jod nevaren strup, ki po neprevidnosti lahko škoduje srcu ali pa ledvicam.
V novejšem času zdravijo golšo tudi z za zdravljenje pripravljenimi živalskimi ščitnimi žlezami. Bolnik jih mora uživati. Uspeh je zadovoljiv, a treba tudi pri tem zdravilu zdravnikove previdnosti, ker tudi ti preparati, v večji množini zaužiti, škodujejo.
Če je golša že zastarana in velika, tako da bolniku dela težave, ne preostane drugega, kot da jo zdravnik operativnim potom izreze. Kakor smo že omenili, ne sme izrezati cele golše, temveč mora pustiti vsaj en košček, da ne nastopijo razne zle posledice, ki smo jih že našteli.
Priporočajo tudi Röntgenove električne žarke, seveda jih zna rabiti samo vešč zdravnik.
Torej tudi krofasti ljudje smejo imeti upanjel
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/i°/o brez kakega odbitka.
Glej imserai!
Dekleta, ostanite doma!
Nekega dne. prvo leto svetovne vojske, potihne bojna vihra na francoskem bojišču, Nešteti mrtveci pokrivajo bojišče. Med njimi leži tudi mlad poročnik 4. huzarskega polka. Zahajajoče solnce mu obseva bledo lice, prsi so mu prestreljene, v roki drži sliko svo|e seslre, v žepu pa najde nemška patrulja oismo, naslovljeno na svojo sestro. Glasi se: »Draga sestra! Ne bodi žalpstna, čeprav Ti moram sporočiti, da najbrž ne bom videl nikdar več ne Tebe, ne lepe naše bretanjske dežele. Nekaj mi namreč neprestand pravi, da oadem danes ali jutri. Sicer bi lahko umrl, če bi Tebe ne bilo, Spom'n nate pa me užalosti, kadarkoli se Te domislim, že prav od začetka vojske. Večkrat si namreč mislim: Ja, če bi bila
nekoliko starejša, če bi imela kaj bratov in sester ali bližnjih dobrih sorodnikov, potem bi že še bilo. Sedaj bo pa tako zapuščena kot osamela roža na grobu staršev. Oh, ko bi Ti vedela, kako zelo mi greni življenje ta misel. ^ Zato Te prisrčno prosim, ljuba Marjetica, ostani poštena! Nikar ne hodi v velika mesta; ostani zvesta naši ljubki vasici! Boj se vsega, kar bi Te moglo spraviti v nevarnost, da zgubiš vero in nedolžnosti In ko dorasleš, pa poskusiš morda srečo ob strani moža, prosim Te zopet, premisli dobro, če je mladenič, kateremu misliš dati roko, pobožen in pošten! Ne vdaj se vsakemu; najboljši naj bo komaj dober zate! Tudi name nikar ne pozabi! Ne vem, kje bo moj grob. Morda ne daleč od tu v dolini argonskih hribov. Ne boš ga mogla krasiti s cvetjem, zato pa zaljšaj leto za letom grob najinih dobrih staršev tam na pokopališču pri lari, in slednja roža, ki bo tam' cvetela, bo cvetela tudi mojemu spominu! Moli za ubogo mojo dušo! Ostani zdrava! Pozdrav? mi tudi vso lepo Bretanjsko in tako ljubo mi morje! Tvoj za Francijo umirajoči Henrik!«
Kaj ne, v srce segajoče pismo! Kdo bi ga ne bral zopet in zopet, ganjen do solz! Zlasti naj bi ga brale vse naše dekleta in posebno one, ki jih tako vleče po svelu v mesta, naj bi dvakrat premislile te-le besede: ...Nikar ne hodi v velika mesta; ostani zvesta naši ljubki vasici! Boj se vsega, kar bi Te moglo spraviti v nevarnost, da zgubiš vero in nedolžnost!... Ne vdaj se vsakemu ...«
Pa zakaj ne v mesto? si morda misliš. Več jc razlogov, najmanjši pa ni, ker v mestih, posebej v velikih mestih, silno lahko zgubiš nedolžnost. Saj ti je morda znano, da so ljudje na svetu, ki jih imenujemo trgovce s! človeškim mesom, to je brezvestne1 ženske in moški, ki izvabljajo pod najrazličnejšimi pretvezami mlada dekleta zlasti z de-' žele, da jih potem prodajajo in zavajajo v. zloglasne hiše. In gorje dekletu, ki zaide v take zanjke. Dušno in telesno je pokopana. Le žal, da je takih žrtev zelo veliko. Saj je poročal že pred vojsko konzul v Čikagi avstrijskemu ministru za zunanje zadeve, da je bilo v en sam kraj v Severni Ameriki v enem samem letu pripeljanih 15 000 takih avstrijskih deklet, iu leta 1905. je bilo poslano z istim namenom samo na Balkan nič manj kot 25.000 deklet. V Južno Ameriko v mesto Montevideo pa je prispela vsak teden ladja s takim blagom. Če pa je bilo pred vojsko tako, kako je šele med vojsko, ko je hudobija vsepovsod narastla, sramežljivost še bolj izginila, priložnost za greh se pomnožila. Saj je samo na Dunaju 180 agentov in agentinj, ki se pečajo s takimi uma-zanostmi. In kako pretkani so ti brezvestneži! Naj sledi par zgledov!
Bilo je pred nekaj leti. V neko vas pride redovnica. Dela se, kot da je prišla iz Amerike obiskal grob starega očeta in matere. Seveda je to le pretveza, s katero kmalu zve, katera dekle velja za najlepšo v vasi. Gre torej k njej, jja ji začne pripovedovali o prekrasnem samostanu v Čikagi. Ondi jc življenje bajno. Redovnice se vozijo v najlepših kočijah okrog, jedo pa sama izbrana jedila. In čudno! Dekle, ki ni kazalo dozdaj najmanjšega znamenja za redovniški poklic, gre kmalu na lini. Pregovori starše in oče ji da, re da bi slutil zvijačo, 500 kron na pot. K sreči je pa prišlo drugače. V obmorskem mestu spozna tajna policija v nuni preoblečenega trgovca s človeškim mesom in ga seveda zapre. Dekle je sicer prišlo domov, vendar pa se je moral oče obrisati za tistih 500 kron.
Drug zgled, ki se je zgodil na Češkem. Pri nekem zidarju se oglasi fino oblečen gospod. Kmalu začne pripovedovati očetu, da je slučajno zvedel, da bi njegova hči šla rada služit v mesto. On potrebuje tako, zalo se je prišel osebno pogodit. In resi Oče in hči sta zadovoljna, Pogodba je sklenjena, gospod ji dd 12 kron na račun ter ji natančno določi dan in kraj, kje naj ga počaka v mestu, da nastopi službo. In res dekle odide določenega dne na podlagi te pogodbe, toda od takrat ni več o njej ne duha ne sluha in sodili smemo, da je
» poslala nesrečna žrtev trgovca s človeškim mesom.	.	,
Pa bodi zgledov dovolj. Se bi jih lahko navedli. Pa že ta dva nam dosti glasno kli • četa ne le dekletom, ampak tudi njih staršem, te-le nauke:
1.	Če se oglasi kak imeniten gospod ali jjuspa ali kdorkoli, bodisi pismeno ali ustno pa obljublja hčerki službo na Dunaju, v Gradcu, Trstu, na Ogrske in, v R u m u n i j i, B u 1 g a r i j i ali k i e r k. o 1 i, nikar precej verjeti! Nevarnost je velika, da so lepe in prijavne besede samo vabljive nastave.
2.	Če dekle že služi v mestu, zlasti v velikem mestu, naj nikar brez vednosti staršev ne izprerninja zlepa svoje službe. Če ne vedno, vendar je vsaj včasih taka izprememba sumljiva.
3.	Tudi vabilom po časnikih za razne službe nikar precej zaupati, pa naj tudi stoji zapisano, da je družina zelo katoliška. In ko gre dekle služit, če že res mora iti, naj gre mati ali kdo drugi gotovo z njo, da se na me-s t u sam prepriča, kako bo zanjo poskrbljeno v zdravstvenem pa tudi v nravnem oziru.
4.	Pred odhodom naj se gotove zglasi pri svojem domačem dušnem pastirju, ki ji bo dal še ta in oni dober nasvet.
Črtice o rokovnfačitL
Spisal P. Bohinjec.
Precejšen kos zgodovine o kamniških »ro-kovnjačih« nam ie otel prerano umrli, spretni zgodovinar Jos. Benkovič v III. letniku »Dom ir. Sveta«. Kar jih je bilo okrog Kranja in Udnega boršta, nam omenja le Dimeža, zadnjega kranjskega rokovnjača. ki sta ga oveko-večila Jak. Alešo.vec in igralec Danilo v svojih igrali, dijak Pavlič^pa v svoji povesti v Alojzniških »Vajah«. Sicer je poglavje o ro-kovnjačih temna stran naše narodne prošlo-sti, vendar bi ne imeli pred sabo popolne slike, ako bi jo iskaii samo v Jurčičevem romanu »Rokovnjači« ali v dramatiziranih Go-vekarjevih »Rokavnjačih«. Ti ljudje niso bili samo roparji in tatovi in sploh izvržki človeštva, ampak so se rekrutirali največ iz vojaških begunov, ubeglih ujetnikov iu tihotapcev'. Mogli bi jih primerjati s turškimi bašo-bo-zuki, s srbskimi četaši ali s francoskimi frank-tirerji. V prejšnjih časih so namreč fante lovili za vojaštvo. Služiti pa so morali vojake toliko časa, dokler so bili za rabo. Leta 1827. je predložil cesar Franc nov red o vojaškem naboru, ki pa se ni oziral na nekatere življenjske koristi: n. pr. kmetov edinec ni bil prost vojaščine, tudi dijak-bogoslovec ne, ako ni bil odlikaš. Šele 14. februarja 1845 je izdal cesar Ferdinand naborni red, ki je vojaško službo skrčil na osem let. (Apili: Letopis Matice Slov., str. 159—162.)
Zato je slovensko ljudstvo hudo čutilo vojaški nabor in kdorkoli je mogel, je rajši ube-žal, kakor pa da bi oblekel vojaško suknjo. Ubežal je navadno v drugo deželo, koder je bil na varnem pred domačimi lovci. Kranjci so največ pobegnili na Koroško in Štajersko. Nekaj jih je služilo za nizko plačo pri kmetih, kar pa je bilo bolj lenih in izpridenih, so se potikali po gozdih in gorah, živeč od tatvine in ropa. Valvazor pravi, da so kazali naši rojaki že ob njegovem času veliko mržnjo do vojaštva, in sicer vsled velike ljubezni, ki jih je vezala na domovino. Izkazovali so se neustrašene vojake, kadar je Turek prihrumel v deželo. Ko pa so odpodili Turka, so spet prijeji za pljug in motiko. (Vrhovec: Ljubljanski Zvon, 1885.) Naši predniki niso marali za bojno slavo in kadar so jih klical: v tuje polke v tujo deželo, so poskušali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi se izognili vojaški suknji. Niso marali nositi vojaške suknje za denar, rajši so se skrivali, samo da bi ne prebili v krvi in boju najlepših let svoje mladosti. Radi so odračunali krvni davek, toda zamenjati niso hoteli vojaškega stanu s kmetskim. Zato so kmetje radi jemali pod streho te vrste ljudi, saj so jim pomagali B2
obdelavati zemljo. Niso jih marali izdajati, saj je bila to kri njihove krvi.
Takrat ni bilo urejene policijske oblasti in le par biričev je opravljalo to službo pri vsaki okrajni gosposki. Kdor zasleduje pojave rastoče nesposobnosti tistega zistema, ki se zove še vedno, dasi krivično, »Meterni-chova doba«, piše Apih istotam, ne sme prezirati rokovnjačev. Čim bolj je oslabeja roka
gravice, tem bolj je rasel greben plajšarjera. metje so čutili, da nimajo zaslombe, nimajo zadostne varnosti pri gosposki in graščini. Kdo bi jim zameril, da so rajši živeli z rokomavhi v miru, kakor da bi bili gosposki za beriče. Tudi graščine so se bale rokovnjačev, kakor je razvidno iz dopisa komendskega najemnika Kavčiča leta 1818. Vrhutega so rokovnjači pomogli marsikateremu kmetu, da si je poboljšal svoj stan, saj so sami trdili, da bogatinu jemljo in revežu dajo, da »svet ravnajo«. Francoski socialisti, kakor St. Simon in drugi (dr. Krek: Socijalizem) so takrat že razširili svoje komunistične ideje po Evropi in ni čuda, da je zašlo nekaj teh idej tudi za birokratič-nega Meternichovega absolutizma med takrat najbolj svobodne ljudi v naši državi, zlasti ker je bilo med njimi največ vojaških begunov, ki so po vojaški suknji prišli v dotiko z drugimi narodnostmi. Saj je služil sam Veliki Groga, polstoletni poglavai rokovnjačev, 29 let cesarja in je bil 12 let v Napoleonovi francoski armadi Francoska vlada je sicer zatrla precej teh rokomavhov, jih potisnila v ječe ali usmrtila, ali popolnoma zatrla jih ni, teh mal-harjev, plajšarjev in štekljačarjev, kakor sc jih nazivali. Okrog tridesetega leta so spet jeli nastopati ter so dosegli od štiridesetega do petdesetega leta največio oblast in moč. Celo kmeloni so zrasli čez glavo in so se jim začeli upirati. Duhovniki so jih preganjali in naposled so tudi deželni stanovi pozvali oblasti, naj zatro rokovnjače (1841). Šele 1843 po že precej hudih praskah med kmeti in rokomavhi je odgovorila vlada, da bode bolj napela svoje sile. Misel na prisilno delavnico, ki se je sprožila že leta 1836., se je uresničevala počasi. Šele 1841 je prišel z Dunaja načrt zanjo. Zidati se je začela v Ljubljani 1845, odprla pa 1847. A šele okrog 1850, ko so se orožniki nastanili v kranjski deželi, so docela zatrli rokovnjaški živelj.
Ker je moj spis samo dopolnilo Benkovi-čevega sestavka, ne bom ponavljal opisa o življenju in delovanju rokovnjačev, ampak ot-mem pozabljivosti nekaj imen, značajev in dogodkov iz države štekljačarjev, zlasti z ozirom na kranjsko okolico. Dr. Perne našteva v svoji zgodovini trsteniške fare t2 pravih rokovnjačev brez primesi, ki so imeli pravico, »križem malho nositi«, takozvanih »kapitanov papeža« ali harambaše Velikega Groge. Deje-pisec Fr. Pokorn pa našteva 16 pomagačev rokovnjača Dimeža v svoji zgodovini besniške fare. Nekaj teh in še več drugih naj navede pričujoča razprava.	(Dalje prih.)
1 Listek" I
a)______iß
Hunakinja iz Šfafra.
Povest. Prevaja * * * (Dalje.)
Iz vseh dežel so prihiteli na strelsko tekmovanje. Tudi menihi so prihiteli tje, ker je bil vsakomur prost dostop: Enaka pravica za vse. Ko je minulo tekmovanje in so se porazdelila Hendelnova darila, je šla njegova slava od ust do ust, celo menihi so ga hvalili. — Satan, o zakrinkani satan! Mrklo kakor hudo vreme gleda opat na gore.
V mislih mu je, kako ie prišel cesar s cesarskim dvorom na Šent-Florijan k pogrebu poljske kraljice, kako se je pozneje ustavil v Lincu, kjer je na glas povedal: Tako izbor-nega orožja še ni izdelal noben železninar, kakor je je poslal Hendel v Železno. Če bi bili y starih časih Trojanci tako opremljeni,
bi ne bili nikdar Grkom podlegli.
Ta cesarjeva beseda se je raznesla po deželi, tudi v Stajru. Tiste dni so prišli v Line turški poslanik in paša iz Bude; še nikdar se nista tako globoko pred cesarjem priklonila. Prišli so tudi ogrski odposlanci, ki iih je poslal Betlen Gabor, sedmograški samodržec; preje so cesarju kazali zobe, sedaj pa prihajajo pohlevno in ponižno. Nosijo zelenosvilnat prapor, na kalerem se bere: »Vsi te prosimo mirul«
Kdo je storil čudež, da ta divji rod piska na piščalko miru?
V Železnem stoji več sto mož, opravljenih s Hendelnovim jeklom. Hmdel, Hendel je storil ta čudež, Hendel je rešil vojske ubogo rimsko cesarstvo, ki še boleha na blazni zaprav-ljivosti gospoda Rudolfa.
Bo Ii Hendel šel v Liac, da mu cesar mi-lostivo poda roko, kakor mu jo je podal prejšnje leto?
Ne, Hendel ne stopi nikdar več nepoklicano pred svojega gospoda, pa naj mu je še tako milostiv.
Cesar pravi dvornikem: »To nam je všeč - na Hendelnu, da ga ni, da bi nas spomnil obljub in zahteval novih milosti. Pa pri božji Krvi! ne bomo pozabili, kar smo obljubili, kadar postane sodnik v Štajru.«
In baron Lozenštajnski je prinesel Hen-delnu cesarjevo lastnoročno, z zlatom obrobljeno, zapečateno zahvalno pismo. Da, zdi se, da je vse v zvezi s Hednelnom: krščanstvo in poganstvo, cesar in država, celo Bog, v če-gar rokah je človeška usoda. In mi? — Vsi in vse je zanj, za nas nihče. Delali smo skoraj do smrti, pridelali nismo ničesar ..,
Take in enake temne misli so se predle opatu Helerju po glavi. Pater Karel je zrl nepremično v njegov postarani, vsled skrbi raz-orarni obraz ter mu je rekel sočutno: »Preča-stiti, treba je, da skrbit«; tudi za svoje zdravje. Kar sle storili, je bilo preveč, je čez vaše moči.«
Opat je zaklical: »Preveč? Ne: premalo!« Prijel se je za prsi, s silo zakašljal, potem pa nadaljeval: »Res, ukaza' sem, da se je po vseh naših farah šest nedelj zaporedoma izpostavilo Najsvetejše v češčenje in prošnjo za srečno izvolitev, pa — Bog bodi milostiv meni ubogemu grešniku — zlata kupa Hendelnova je imela več moči in je zanj več opravila, kakor so dosegle vse naše pobožnosti... In pridige, ki smo jih imeli v Garstenu in Štajru, kaj so dosegle? Nasproti lepo zveneči godbi Hendelnovih cekinov so se glasile kakor uboga lajna. Samo eden dobro pridiguje: Albert, da, samo ta! S kakšnimi težavami smo ga dobili iz Lainbaha . . . Albert govori lepo, izborno .. . Od njegovih roženvenskih pridig v farni cerkvi sein mnogo pričakoval. Albert je tudi sedaj še moje upanje. Si slišal zadnjo nedeljo njegovo pridigo? Jeruzalem, Jeruzalem!«
Opatu se je zasvetilo trudno oko in roka, ki ie držala palico, se je nategnila.
»Če gre tudi vse po vodi, to mi je pa le v tolažbo, da je Albert s svojimi pridigami vzel Hendelnu vse glasove na Oljski gori; to je tudi nekaj.«
Prior se je hitro ozrl na opata, oblak mu je splaval na čelo, ustnice, ki jih je okrožala redka brada, so se zategnile.
»Da, Albert je dober pridigar, Sicer pravi Viderspergar, do. prepisuje pater Šcrerja.«
»To ni res,« je osorno odvrnil opat. »Viderspergar je nevoščljivec, sramota zanj!«
»Morda,« 1e previdno odgovoril prior »Naj ima Albert, četudi je tujec, to slavo, da je prvi pridigar v Štajru, čeprav so bili že pridigarji v Štajru, preden je on sem prišel . . . Pa nekaj je, kar je bolj resno, kakor to, da se lišpa s Šererjevim perjem, namreč to — tudi drugi so tega mnenja: Albert ni s svojimi pridigami škodoval Hendelnu, marveč mu je koristil.«
»Kako?« se huduje opat. »Kakšne neumnosti blebetaš? Da, to je Viderspergar. Prestavil ga bom ven n& deželo!«
»To ni Viderspergar, moj oče v Kristu in moj gospod! Gospod Fabij iz Getvajga je to misel sprožil. Rekel je, da bi za ves svet ne hotel imeti v samostan takega kričača, ki one-čaščuje Ieco z zmerjanjem, in psuje, namesto
da bi dokazoval. Pojasnil je tudi škodo, ki jo Albert napravlja s svojim zmerjanjem, s prav »lično basnijo.«
Opat je mrmral: »S kakšno basnijo, ne razumeifi te.«
»Fabij je,« pravi prior in se skrivaj smelima, »povedal staro pripovedko.«
»Koza je rekla kožici: Ne odpri vrat tigru, morilcu, ki je strašna, ostudna zver. Iz oči in ust mu plapola ogenj, zobje se mu cede krvi. — Prišel je tiger in potrkal. Tako lepa velika mačka je, oči se ji svetijo kakor smaragd. Kožica si misli: li nisi tiger, ne cedi se ti kri iz žrela, ne plapola ti ogenj iz oči... Odpre... in tiger jo požre.
Prav tako dela Albert. Kadar govori o Hendelnu in o protestantih, slika hudiča na steno. Ljudje ga slišijo, pa si mislijo: To ni Hendel, ki ga nam slika, tak pa Hendel ni; Hendel ni hudoben, dober človek je, bistroumen in velikodušen. Potem gredo in volijo Hendelna. Kdor hoče preveč dokazati, ničesar ne dokaže.«
Opat je nejevoljno poslušal priorja ter se |e oziral po Železni cesti, odkoder je prihajalo na uho drdranje voza, četudi voza še ni bilo videti. Potem pravi:
»Če Fabii tako govori, potem je prijatelj Hendelnov, ali pa je Albertu nevoščljiv kakor Viderspergar. Albert naj govori krotko in ponižno, med naj se mu cedi iz ust.. . Tako dela Fabij; zato ga Hcndel hvali kot pametnega, velikodušnega gospoda ... Takih pridig smo v Štajru že imeli... pa kaj smo dosegli ž njimi. Zelje se ni redilo ob njih. Bil sem mlad, sedaj sam star. Tudi mene je bilo nekdaj st-rahj zmerjati z leče. Sedaj pa kot izkušen mož rečem: Ni krepost, če se zmota potrpežljivo prenaša in največji greh na leči je h grehu molčati.«
Prior se je obrnil proč, ter je glasno listal v svojem brevirju. Tudi on je krotak pridigar, ki se mu ne redi zelje.
Opat ga je pogledal in molčal, nato pa je izpremenil gias in nadaljeval s pohlevnim, skrbipolnim glasom: »Karel, moj sin! Prosim le, če že Viderspergar tako nekrščansko in zoprno govori o Albertu, naj vsaj tebe ne preslepi hudič! Napravi veselje svojemu staremu očetu in potrpi z Albertom, v katerem je božja moč in božja luč. Tudi Krist je bil tujec. Otroci, ne žalite me nevoščljivostjo, saj ne bo dolgo, ko mi boste zapeli: Liberal«
Karel je mrmral; »Duhovni oče v Gospodu. še enkrat rečem: To ni nevoščljivost. Albert naj postane v božjem imenu prior^ namesto mene, vse dobro ir.u privoščim. Tpda dvomim, da bo koristil katoliški stvari v Štajru. Drugače nimam ničesar zoper njega.«
»Ničesar; no, tako, potem je dobro,« je Drikimal opat. »Pa glej!« je nakrat jezno vzkliknil ter je kazal z roko, s katere je visela vela koža kakor goba, tje 'čez reko proti jugu: »Zopet prihaja prokleti voz Hendelna, skopuha ... Pa že zopet vozi železo, čelade, ve-■ige . .., verige, da nas bo vanje vkoval kakor pse.«
»Ne, oče, ta ne vozi železnine, to je voz : lestvami,« je pomirjeval Karel, čegar oko '.re bistreje, »Dva vola sta vprežena v voz. Na vozu so postelje in razna ropotija. Se pa te kdo seli.«
Opat dene roko na oči, ki so mu jih ie-■iiali solnčni žarki, ki so se odsevali volov.
»Da, voz je z lestvami, prev imaš,« prikima opat. Postelje in na posteljah sedi ženska,«
Počasi se je pomikal voz po potu, ki so ga zasenčevale bukve. Na vozu so bile visoko iiagromadene postelje, miza in druga hišna oprava. Na vrhu je sedela ženska in nekaj otrok. Za vozom je stopal mož in peljal majhen voziček. Na eni strani voza je stopal moški z zavihanimi rokavi, na drugi pa dekle z izpodrecanim krilom, V čistem, s svetlobo nasičenem ozračju so ljudje in živali izgledali telo veliki in so spreminjali barve,
»Popotniki so, kakor mi vsi,« je mislil ipat. »Glej, Karel, kako strumno stopata »ola; tako nekako s(a stopala vola pred skn-ijo zaveze. Toda prišla sta vola takrat k bož-emu ljudstvu, ta dva pa prihajata k slabši so-irgi, kakor so bili Filistejci... Ti ljudje prihajajo iz Štajerske.« Nakrat prekine opat, vi-
soko nategne obrvi in vpraša: »Karel, ni-li danes dvajsetega?«
»Da, prečastiti, zakaj vprašate?«
»Zakaj,« pravi opat in kaže s svojo velo roko na voz, »ker je to gotovo Švertnerica iz Admonta, vdova samostanskega gostilničarja, ki je kupila našo hišo. Da, daT« zakliče, »ona je. Prihaja s culo in svežnjem po Železni cesti. 'Pisali so mi iz Admonta, da ima male otroke pa odraslo hčer; otroci so pri njej na vozu, starejša hči1 stopa poleg voza «
»Petsto goldinarjev,« je rekel napol glasno prior.
Opat ga. je po strani pogledal. »Da, toliko plača.«
»Plača, ha, še ni nič plačala,« pokašljuje prior. »Še are ni dala,«
»Dajmo ji časa,« pravi opat, »Saj smo se domenili, kdaj naj izplača prvi del svote.«
»Še ni nič plačala, oče. Če dovolite, greva z Albertom danes gori, da iztirjava prvi del,« meni prior.
»Prvi dan da bi nadlegovali vdovo? Ne,« ga odločno zavrne opat.
»Toda, oče, mi smo v zadvegi. Dolgove imamo. Lekarnar nam ničesar več ne zapiše.«
»Še to!« mrklo zamrmra opat.
»Pridemo v slab glas, prečastiti oče,« nadaljuje prior. »O da bi bili prečastiti oče spre-jali prvo ponudbo -»■ imeli bi sedaj devetsto goldinarjev.«
Opat ga zavrne jezno:
»Od krivoverca naj bi bil sprejel ponudbo in denar, jaz, ki se borim zoper Hendelna. Kaj vendar misliš o meni? Naj mi Švertnerica izplača petsto goldinarjev, ali rni jih ostane dolžna, nič ne de: katoliška žena je, in za to gre. Li ne veš, kai je zapisano o našem rajnem očetu Bertoldu? ,0 takem zakladu nočem ničesar vedeti,' je rekel in ie vrgel v Anižo krivično zlato, ki so ga bili bratje skrili v železni deži.«
»Gospod,« je vzkliknil Karel, »glejte tje, kako jim nagajajo voli *
»Za Boga, vola se plašita zaradi vislir, ki tam stoje . . , nekdo visi tam ,. . Tam se je vršila krvava sodba.« Oba pozorno gledata tja. Vola. ki sta doslej mirno vlekla voz, se močno plašita, vzpenjata glavi in repa tik pred vislicami, ki so bile postavljene med jelkami Videla sta, kako so odletele cele jate krokarjev.
Ženska na vozu skoči po konci, mali otioc; zakriče; mož, ki je stopal poleg voza, vleče za uzdo vola, ki se besno ustavljata, in bije po njih: Hi, he, ho — toda vola bodeta proti njemu in jezne mukata, da ie grozno odmevalo daleč naokoli. Pa glej! Deklica' skoči pred vola in v hipu je, kakor bi bil zapel srebrn ivon, prizv«?nel njen čisti glas čez Anižo: »No, lisec, rjaveč, kaj pa delata!« in videlo se je, kako pleše po mogočnih volovskih hrbtih zelena vejica, kako se je dvignila urna roka, ki je po enkrat udarila po penečih se gobcih.
Ta vejica je kakor čarobna palica, ta roka je čarobna roka. Mukanje volov utihne. Glej, že povešata vola glavi in mirno stopata naprej po cestnem prahu. Zopet sedi n\jrno žena na vozu, pomirili so se tudi otroci. Še enkrat skoraj nagajivo prizveni čei: reko dekličin srebrni glas črnini menihom na ušesi: »Vidiš, kako lepo gre,« in v trenutku izginejo kakor sanja živali, voz, možje in deklica v temnem jeiovju.
»Glej, ta si je znala pomagati,« se smehl)a opat. Bal sem se že, da nastane volovska bitka. Divja vola sta šla za mlado roko kakor krotka jagnjeta; hotel1 bi, da bi divji Šta-jer tako šel za našo, žal, staro roko, katere edino orožje je pastirska palica.«
(Dalje.)
1 Štefana, glavna junakinja te povesti.
Darovi.
V dnevih darovanja za slovenske slepce, invalide in vojne sirote so darovali do 1, avgusta sledeči: Župnija Primskovo pni Kranju 40 K 70 v; šolsko vodstvo Onek, p. Kočevje, 23 K; Orehek Matej, trgovec, Ljubljana. 49 K; Spacapan Albin, vojna
pošta, 5 K; Stergar Anion, trgovec, Kamnik, 100 K; šolsko vodstvo Naklo 156 K 92 v; župni urad Rudnik pr: Ljubljani 50 K; mestno županstvo Kranj 50 K; šolsko vodstvo Mirna 65 K 64 v; župni urad Podgrad Rudolfovo 10 K; župni urad Javorje, p. Poljane, 40 K; II. razred ljudske šole v Komendi 6 K 52 v; Marija Kokalj, Ljubljana, 9 K; šolsko vodstvo v Tržiču, Gorenjsko, 3-13 K 4 v; župni ura4. in Županstvo Leše, p. Tržič, 44 K 90 v; župni urad Rateče, p. Bclapeč, 53 K; župni urad Trnovo, Notranjsko, 346 K 74 v: župni urad Hrastje, p. Kranj, 90 K 20 v; županstvo Zininee, p, Škoija Loka, 10 K; duhovni urad Konjšica, Zagorje ob Savi, 60 K; županstvo Hotcderšica 56 K 20 v; šolsko vodstvo Železniki 200 K; župni urad Zaliiog-Železniki 100 K; župni urad Homec, p. Radomlje. 300 K; Samec J., trgovec, Ljubljana, 100 K; Novak Anton, trgovec, Štepanjavas, 50 K; zbirka Anice ICopušu, Ljubno pri Celju, 130 K; šolsko vodstvo Bevke, p. Vrhnika, 93 K; šolsko vodstvo Kopanj, p. Grosuplje, U K 70 v; županstvo Vremski Bntof 165 K 26 v; župni urad Co! pri Vipavi 152 K; šolsko vodstvo Zapo-tok, Studenec-lg, 26 K 20 v; župni urad Čemšenik, p. Medija-Izlake, 80 K; šolsko vodstvo Dol. Logatec 55 K 60 v; župni urad Javor, p. Sp. Hrušica,
207	K; župni urad Podbrczje 50 K; Wester Alojzij, župnik, Grahovo pri Cerknici, 22 K; župni urad Bcsnica, p. Kranj, lfcO K; župni urad Sv. Gregor-Orlenck, 200 K; župni urad llrenovice, Hrašče, 64 K 80 v; šolsko vodstvo Šmarje, Dolenjsko, 72 K 50 v; župni urad Sv. Lenart, Sostro, 30 K; Funtek Feliks, duhovnik, Šinkovturn, Vodice, 10 K; župni urad Breznica, Žirovnica, 300 K; šolsko vodstvo Soteska, Straža, 43 K 30 v; županstvo Planina, via Rakek, 94 K; vodstvo deške šole Šmihtl-Rudolfo-vo, 20 K 50 v; Župni urad Planina, via Rakek, 50 K; župni urad Borovnica 105 K; krajni šolski svet Vel. Podlog-Krško 6 K; župni urad Zatičina, Dolenjsko,
150	K; vodstvo ljudske šole Rakek !50 K: dekliška ljudska šola Ribnica 80 K; župni urad Adlešici, p. Črnomelj, 60 K; župni urad Črmošnjice, Dolenjsko, 115 K 48 v; župni urad Želimlje, p. Studenec-Ig, 8 K; župni urad Sv. Križ pri Tržiču 274 K; župni urad Tržič, Gorenjsko, 100 K; šolsko vodstvo Spi-talič, Motnik, 48 IC 63 v; šolsko vodstvo Gor. Su-šice, Toplice, 6 K 30 v; župni urad in šolsko vodstvo Planina pri Črnomlju 86 K; ljudska šola Šmi-hel pr: Žužemberku 2 K; županstvo Planina pri Vipavi 329 K 40 v; šolsko vodstvo Št. Peter na Krasu 137 K 10 v; šolsko vodstvo Orehek, p. Prestranek, 53 K; vodstvo ljudske šole Postojna 118 K 70 v; šolsko vodstvo Dolsko, Dol pri Ljubljani, 115 K; šolsko vodstvo Radence, p. Stari trg pri Kočevju, 20 K; županstvo Naklo (nabra.io v Podbrezjah) 115 K 34 v; mestni urad Škofja Loka 4C0 K; šolsko vodstvo Trzin 3! K 64 v; šolsko vodstvo Bukoväi-ca, p. Selca, 8 K 20 v; vodstvo deške ljudske šole Ribnica, Dolenjsko, 80 K 90 v; vodstvo šestrazred-ne šole Jesenice, Gorenjsko, 550 K 27 v; fantje in dekleta občine Sincdole pri Senožečah, izkupiček, veselice 2, junija, 1.12 K 64 v; Kambič Ivan, Ustje, Ajdovščina, 80 K 60 v; ljudska šola Podgrad, Novo mesto, 16 K; šolsko vodstvo Vel. Trn, Krško, 14 K; šolrko vodstvo Telče, Tržišče, Dolenjsko, 21 K 36 v; dijaki c, kr. drž. realke v Idriji !56 K; učenke c. kr. dekl. rudniške ljudske šole v Idriji 414 K; učenci c. kr. deške rudniške ljudske šole v Idriji
208	K; mestno županstvo Idrija 300 K; občno kon-sumrto društvo Idrija 100 K; Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji 100 K; dekliška Marijina družba Mirnapeč 123 K 10 v; Šolsko vodstvo Žužemberk 10 K; župni urad Dražgošc, Železniki, 15 K ; šolsko vodstvo Št. Rupert 218 K 13 v; šolsko vodstvo na Kalu 29 K; šolsko vodstvo Leskovec pri Krškem 230 K 6 v; šolsko vodstvo Polica 21 K 50 v; šolsko vodstvo Krtina, Dob pri Domžalah, 179 K 50 v; župni urad Dob pri Domžalah, 363 K 80 v; šolsko vodstvo Stari trg pri Kočevju 23 K šolsko vodstvo Brusnice, Dolenjsko, 34 K 90 v; županstvo Kilovče, p. Prem, 59 K 30 v; šolsko vodstvo Dolenjavas pri Senožečah, 26 K 8 v; šolsko vodstvo dekliške šole v Kamniku, I. zbirka 272 K 45 v; župni urad Vrh sv. Treh kraljev, Rovtc, 60 K; šolsko vodstvo Ve). Poljane, Ortenek, 54 K; šolsko vodstvo Trebnje
151	K 24 v; šolsko vodstvo Sinji vrh, p. Vinica, 36 K; šolsko vodstvo v Pečeh, p. Moravče, 67 K; šolsko vodstvo Zalog pri Ljubljani 25 K 26 v; župni urad Cerklje, p. Krška vas, 50 K; šolsko vodstvo Kutežcvo, p. Ilir. Bistrica. 15 K; šolsko vodstvo Medija-Izlake 25 K; šolsko vodstvo Crešnjevec, Semič, 20 K 20 v; županstvo Šmartno pri Liliji, 162 K 80 v; šolsko vodstvo Št. Jernej, Dolenjsko, 332 K 4 v; šolsko vodstvo Ihan, Domžale, 40 K; šolsko vodstvo Matenjavas, p. Prestranek, 215 K 64 v; šol-
4*
sko vodstvo l'odlipa, Vrhnika, 3 K 10 v; župni urad Zagorju ob Savi 15 K; župni urad Radovica, Metli-4a, 31 K 80 v; vodstvo štirirazredne ljudske šole v Metliki 246 K; enorazrednica v Božjakovcm pri Metliki 12 K 40 v; šolsko vodstvo Grahovo pri Cerknici 108 K; župni urad Poakraj, Col pri Vipavi, 208 K; šolsko vodstvo Toplice, p. Zagorje, 190 K; župni urad Sela, p. Zagradec-bužine, 20 K 20 v; Vidmar Fran, župnik, Sv. Trojica, Tržišče, Dolenjsko, 10 K; župni urad Knežak 370 K; trirazrcdna ljudska šola Mirnapeč 185 K 23 v; šolsko vodstvo Gora nad Idrijo !6 K; šolsko vodstvo Ubcljsko, p. Razdrlo 86 K 10 v; šolsko vodstvo Zagorje na 'Krasu 59 K 82 v: šolsko vodstvo Rovte nad Logat-ccin, 83 K; šolsko vodstvo Kolovrat, Medija-Izlake, 8 K; župni urad Gorice, Kranj, 210 K; šolsko vod-etvo Dobcrniče 37 K; predstojništvo občine Župa-iijenjive-Kamnik 33 K; šolsko vodstvo Semič 2Ü0 K; iiolsko vodstvo Sv. Gora, Vače pri l itiji, 20 K; žup-lii urad Preluka, Vinica, 100 K; šolsko vodstvo Nov; Kot, p. Prezid, 26 K; trgovina Žibert, Ljub-.1 ana, Prešernova ulica, 100 K; šolsko vodstvo Pol-I ovgradec 457 K 22 v; šolsko vodstvo Preserje pri liubljani 210 K 10 v; vodstvo ljudske šole Borov-ii ca 199 K 64 v; šolsko vodstvo Lipoglav, Šmarje-Sap, 62 K 40 v; šolsko vodstvo Vel. I.aščc 71 K 80 v; šolsko vodstvo Podbrczjc 71 K; šolsko vodstvo Zalilog-Žeiezmki 18 K 20 v,- vodstvo ljudske šole Trstcnik, Kranj, 32 K,- šolsko vodstvo Buko-.vica, p. Selca, 97 K 10 v; zbirka Supin Knrol, župnik, Sp. Idrija, 160 K; Breitenberger Ignac, kaplan. Sp. Idrija, 100 K; zbirka v cerkvi, Sp. Idrija, 60 K; občinski urad Sp. Idrija 50 K; zbirka Mar. Lapajnc, Sp. Idrija, 22 K; zbirka Neže Gruden, Sp. Kanom-'lja, 8 K; Gabrovšek t'i\, kaplan, llotederšica, 308 ikron: župni urad Blagovica-Lukovica 50 K; šolsko [vodstvo Toplice 82 K; župni lirad Orclick, p. Pre-Stranek. 77 K; šolsko vodstvo Boštanj, p. Radna, ,65 K 46 v; šolsko vodstvo Vrhnika, 253 K 09 v; šolsko vodstvo Žažar, Vrhnika, '14 K 60 v; šolsko .vodstvu Koslajnevica, 206 K 76 v; šola v Mokronogu 59 K 16 v; župni urad Dev. Mar. Polje 72 K; župni urad Rakitna, p. Borovnica, 91 K 50 v; županstvo Brcsovic;1: okraj Kamnik, 43 K; župni urad Raku pri Kršk-ni 534 K 77 v; župni urad Škocijan pri Mokronogu 35 K; župni urad l.ozice, p. Št. Vid pri Vipavi, 70 K; županstvo Št. Vid pri Vipavi 150 Icron; župni urad Cerklje, Gorenjsko, 50 K; šolsko ,vodstvo Zameško, Raka. 20 K; Kline Anion, Gorenje Polje, 30 K; občina Brezovica pri Ljubljani, 25 l:ron; župnija Šma?'je-Sap, 1. in 11. zbirka 38N K; golskn vodstvo Stari trg pri Kočevju, 20 K; županstvo Stranje 52 K 36 v; šolsko vodstvo in županstvo lik a v as 16 K. šolsko vodstvo Dol. Zemon 90 kron 96 v; šolsko vodstvo Vrbovo 60 k 10 v; šolsko vodstvo Šl. Pc vr pri Ljubljani 3 K 4 v; županstvo Radenci pri Kvčevju 25 K; šolsko vodstvo Za-gozdac pri Nemšk' Loki 11 K 30 v; zupni urad ' Podraga, Notranjsko, 40 K; šolsko vodstvo, Birčna-,vas 47 K 30 vin.; župni urad Vojsko nad Idrijo 30 K; župni urad Ž:ilr,u 413 K 31) v; šolsko vodstvo Orehovica 10 K; občinski urad Orehovica 20 K: Eolska mladina v Ljubnem 20 K 60 v, občinski urad Radeče pri /.idancni mostu 83 K 10 v; župni urad Domžale 5(1 K; šolsko vodstvo Sv. Ana pri Tržiču 22 K; župni urad Ježira 50 K; župni urad Banja-loka 61 K 60 v; županstvo Boh, Bistrica 165 K 50 v; šolsko vod>tvo Blatna Brezovica 79 K 10 v; šolsko vodstvo Rožni dol 3 K; župni urad Goče 250 K; šolsko vodstvo Cerklje, p. Krškavas, 132 K; Šolsko vodstvo Dragatuš 61 K 75 v; Nemec .Anton, (upnik. Kokra. 12 K: šolsko vodstvo Drcnovgrič I K 2 v; šolsko vodstvo Dražgoše 6 K; šolsko rodstvo Dol. Nemškavas pri Trebnjem 90 K; županstvo občine Prečine 180 K; županstvo Predtrg Dri Radovljici 58 K 96 v; županstvo Studenec pri Äadni 32 K 66 v; županstvo Toplice, Dolenjsko. 20 tron; županstvo Cerklje, Gorenjsko. 452 K 10 v; županstvo Vrhnika 100 K; župni urad Lučinc 30 K; hipni urad Sinjivrh ob Kolpi 32 K; šola Razdrlo pri i ,'ostojni 40 K: šlirirazredna ljudska šola v Liliji >3 K; šola v Ilruševju 27 K 01 v; župni urad Črni /rh nad Polhovim gradcem 51 K 52 v; šolsko vodstvo Vojsko nad Idrijo 180 K; župni urad Šmarlno pri Liliji IDO K; županstvo Vič pri Ljubljani 145 K ,70 K; županstvo Preddvor 40 K; ßrcnco .Jan., duh. svetnik, Preska, 8 K; šolsko vodstvo Zg. Šiška, 4 krone; županstvo Staraloka 100 K; občinski urad Mokronog 141 K 40 v; tretji red sv. Frančiška v Šmartnem pri Litiji 16 K; županstvo Brusnico 25 kron; županstvo Zagradec-Fužine 61 K 10 v; županstvo Rateče, Gorenjsko, 61 K; šolsko vodstvo Vrhpolje pri Moravčah 68 K 74 v; župni urad Ad-teSiči 4 K; šolsko .vodstvo Golo 4 K 60 v; Šolsko
vodstvo Moravče 20 K; dekliška Marijina družba Mirnapeč 123 K 72 v; šolsko vodstvo Šembije 9 K; župni urad Sv. Katarina 25 K; župni urad Postojna 1000 K; županstvo Preddvor 172 K; šolsko vodstvo Bojanci 15 K; šolsko vodstvo Draga via Rakek 145 K; šolsko vodstvo Vel. Gaber 6 K; župni urad Št. I.amberl 86 K 22 v; župni urad Kropa 70 K 90 v; šolsko vodstvo Prežganje 14 K 60 v; župni urad Sv. Jakob ob Savi 115 K; šola v Selcih nad Školjo Loko 29 K 88 v; šolsko vodstvo Vrhpolje pri Vipavi 102 K; šolsko vodstvo Žabni:a 202 K 24 v; župni urad Zavrac, Idrija, 31 kron; šolsko vodstvo deške šole Trnovo 133 K; Leskovic & Meden, Ljubljana, 100 K; Zevnik Mihael, Begunje, 2 K; zbirka, nabrana v dneh darovanja potom nabiralnikov, 4106 K 80 v; trgovina Peteline Josip, Ljubljana, 100 K; šolsko vodstvo Naklo 84 K 50 v; županstvo Žiri nad Idrijo 433 K 30 v; županstvo Kamnagorica 140 K; ljudska šola Zagorje na Krasu 212 K 29>v; župni urad Sv. Jakob ob Savi, 53 K; šolsko vodstvo Reteče, Škofja Loka, 30 K; šolsko vodstvo Zvirče 18 8K; župni urad Leskovica 70 K 80 v; župni urad Preloka 31 K; županstvo Čatež ob Savi 8 K- šolsko vodstvo Unec pri Rakeku 64 K 20 v; šolsko vodstvo Ribno pri Bledu 157 K 50 v; Clhsbena Matica, Ljubljana, čisti dohodek koncerta 6. junija, 930 K 74 v; šolsko vodstvo Studenec-Ig pri Ljubljani 2 K; Al. K. Se-žun, Kranj, 4 K; šolsko vodst-o Bosiljeva Loka ob Kolpi 3 K; šolsko vodstvo Zatičina 26 K 51 v; Ku-nauer Jan., župnik, Golo, 4 K; Sveto Anton, To-mišelj, 12 kron.
Vsem nabiralcem, ki so s svojim trudom pripomogli do tako krasno uspele zbirke v korist naših vojnih invalidov in sirot, izreka društvo »Dobrodelnost« in njega odsek »Slovenski odbor za vojne invalide« svojo najtoplejšo zahvalo.
Naprodaj je v Spodnjem logu štev. 22
posestvo *
z vsemi poljskimi pridelki, eventuelno se da tudi za več let v najem. Meri 36 or;.lov. Več se izve pii Ani. Kuralt, Spodnji log 22, p. Sava cb j. ž.
se sprejme za sedlarsko obit. Starost od 12 do 14 let. Prosta hrana in stanovanje pri gospodu Fran Wisjan, izdelovaloc vozov Kolodvorska u. 25 I.jjubiiana
Učenec
Uiilversol - rocoi mlin
(Zakonito zavarovan.)
Moj Untveraal-k'oöni mlin .jc
i zboren za mletev maka, dišav, sladkorja, kave, avuen. riža, orehov, -pšenico, jeöiueua, ovna, rži, koruzo, riža itd.
Ta mali mlin ne jo tekom vo jske izborno ot-nesel in so lahko porablja zn vsako vrsto mlovsko-a izdelkr. Toän okolu 1 lig.
Pošilja so z Dunaja piotipreilplačilll znes-t a po generalnem zastopstvu
Vojska in mir. »Oče, kaj pomeni vojska in mir za trgovino?« —- »Mir pomeni, če prodaš vulno in imaš 10 odstotkov dobičku. Vojska, če prodaš volno in imaš 50 odstotkov | dobička.
V nekem amerikanskem hotelu je pustil neki gosDod svoj dežnik, na katerega je pritrdil listek z napisom: »Ta dežnik je last moža. Ki z eno roko dva centa vzdigne. Vrne se v 10 minutah.«.— Ko se je močni mož vrnil, ni bilo več dežnika, pač pa listek, na katerem jc bilo zapisano: Dežnik je vzel inož, ki preleti v eni uri tri milje. Ne pride več nazaj.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 31. julija: 26, 80, 63, 76, 6.
Line, 3. a g vil sta: 34, 76, 52, 50, .51.
i
»Viktoria«-varnostni ključ se zopet I dobi, in sicer v raznih oblikah. Več v da- j nasiljem inseralu, vendar pa oDozarjamo, j da so cene veljavne le do konca avgusta, j ker je pričakovati podraženja v bližnjih | dneh. Ključi za omare se več ne izdelujejo. I
Za večje posestvo na Spodnjem Štajerskem iščem
lili IiMi iniio
Mož naj se razume c'obro na živinorejo, žena na prašičjerejo. Ugodni pogoj Prosto stanovanje, lep kos zemlje in plača po ogovoru. Vprašanja na upravo »Domoljuba« pod »Kmečka družina 2725«.
PREKLIC.
•laz, Ivanka Križ, vas Ložcc šiev. A, občina i Osilnica, preklicujem kar sem govorila zelo grdih j in nesramnih reči zoper Marico Kvaternik, Ložcc štev. 3, občina Osilnica, in zoper Agato Žagar, vas Bezgovica štev, 6, občina Osilnica, in iz srca obžalujem, ker sem io govorila. Vse moje obrekovanje je bilo lažnjivo in ta preklic mi bodi prištet namesto zapora.	IVANKA KRIŽ.
Шт n brivce
najboljša kakovosl vpornbna brez voile velik lonček Iv &—.
Milo za brivce
pristno, najboljša vrsta 1 kos 3 K, 1 kg 32 K. Pošilja po povzet|u
M. H, Izvozno podjetje, Zagreb št. 1. Petrin ska nI 3/1II, Hrvatska,.
äv^L'na varncstun zapora!
Za
scavar
Svetovni patent! Sonzačna iznajdba! Vlom м ponaroiu-nini Jilj' :etn n u ji: o ц oč ! ! ! Vpor.ibna t.'koj ln lahko pri vsaki ključavnici!!! 1'pu-rubno navodilo priloženo vs/i-l.i ključavnici. Kljub nopro-t:<.4il|iVini pi'oduostim čudovito poceni '. Cona za komad : Za vrata f« dvema vbodoma) K 8' , po post i K 9*—; Za vrata ' «tvorna vbodoma; ponikli; na K 9'—, po i osti KIO' ; Vazi naj se na znamko in zavrne pounredbe. Pošilja че i o proti predplačilu.
Zastopniki so iščojo. Tovarna varnoatnlh zapor
»VIKTORIA« m kiju б ar* •к«?а blaya.
Glavno utopitve ,Viktoria, U-grob 23, TreiUvi nI. II, Brut.
T#lefen 20-96.
Domoljub 1918
Stran 339
Manjši prostor ra ®Sgf- trgovino "ЧВ®
s policami in malim stanovanjem v lepem kraju na Kranjskem se d£ v najem. Pripraven tudi za žensko moč. — Ponudbe pod »Trgovina 2698< na upravništvo »Domoljuba«.
Kumin, brusnice» borovnice in vse zdravilne rastline
na debelo in drobno kupuje „BERBA"
zadruga za vzgojo in izkorižčevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev z o. j.
ZAGREB, Jurišičeva ulica štev. 18.
Ponudbe z vzorci in cenami.
100.000 i ■ SW„3»K: .
reilin „Riabalsam" v treh dneh brez bolečin od-	4)
pravi Kurja oCesa, bradaviue, trdo kožo. Uspeh za-	/r"~>iV.
jamCenl Cena 3 K, 3 lončki 7 K. 6 lončkov 11 K.	ha&k
9nhnhn! odslrmja „Fides" najtraov. levmat. bo-	1 \ 0ÜUÜUUI lečine, ko je 2e vse odreklo, in pri
otlih zobeh.Ceni uspeha, denar	J7* /
nazaj. Cena 3 K, з pušice 7 K,	hk / 6 puSIc 11 K. Nikak. okatn. zo~ r^^^P д/ л bovja, ne neprijetnega duha I
Snežno bele zebe da „XIRIS", ,-!;!	Ш
zobna lekočina. Takoj, uspeh. -O	nuD|
Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. -	ШгУ!,
Podgane, mi vjs&ffi S 1Ј& 4
jo — ,Raitentod'. Лко nI uspeha,	ViL "
denar nazaj. lUOne zahval. Ce-
na 4 K, 3 Škatlic 9 K. Stenice, uši, .. i. f \\
bolhe, Ščurke uniči z zalego	__: J
vred radikalno „THIER»". Ceim 3 K, 3 škatlje 7 K, praSck za go-lažen poleg 2 K. K14E1Y, Kasckati (Kaisa) t. poštni predat I2-C-30, Ogrsko,
od vina, žganja in vsake druge vrsle kupuje po najvišjih cenah
s Ivan Jelacin :
LJUBLJANA, Emonska cesta štev. 2.
Čudovito šilo le K 4-90
Siva tako uatjlo preSlvne vLode kol: šivalni stroj. — Največja iznajdba, s Katero more vsak sam krpati in šivati usnje, raztrgane čevlje, konjsko o re-mo. vreče, platno in vsako drugo inočuo blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo üa po-rabnost. Cena kompl. šilu s sukancem, 4 raznimi šivaukami in porabnim navodilom K '1.90, 3 kosi K 13 50. Pošilja po povzetju,
M. SWoboda, Büiiai, 111/2, Hiesspse 13-404.
м |||[и	Moi izvirni
ђРРЈШШ^ШШ?\ ■ ročni m lin „	ШиГ тЈД^И;, za žito iu
'S	-рј^. .	izbor,mi za
ta /jJr	tali-^ШР®	debolomti-
S /ЈГ Ш	«ilt-i-iv vsako-
t_ M	\H	јшЦј^ vrstnega žita, jo
M ffi ... r: ' ЈШј^? pr,prosto pa, trpe-/ a	* iö^'i -	ž no izvržen z iz-
--- ,jt^^^ftdl '' 41 lilЈЈШјГ	monjajoö. mlovni-
a^f'.Qr Ii * Ü'-'-' * ik C'c?. 1,1' ploščami iz triff /Д '	dega materijala in —' n вИиМ \ skoro neporušen tt Ш Ји__ ||p|||!t|||)M t ad i pri največji S ■ HK?3" iS porabi. Neobhodno tS ^^ rj. potreben za vsako
~ \№> ... ........lHI'11 gospodinjstvo. Mo-
5	ИМрЛМГ rtel 4 » vrtiloin za
S	If'H .". 1 1и!! eil «I mali obrat, teža 7
E	Hiir'^l HlP« K 100--. Mo-
^	4j'l|||l|..... ||l IIP®"061 6 z gonilnim
"■^''JiiiJi^llPi-'' kolosom za večji obrat okolu 12 kg K 120*—. liazpošilja z Dunaja proti predplačilu zneska glavno zastopstvo MAK BÖHNEL,
Dunaj IV. Margaretensir„ 27.
n. a. Ceželne življenjska ln rei.tno nezgodne in jamstvene zavarovalnice
t Ljubljani, Marije Terezije cesta i2/H
sprejema zavaiovanje na doživetje in siuri, združeno tud^z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premijo.
Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje.
Zavod tomolji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 183 Г
samo
toda ne odlašajte! - Zahtevajte takoj ponudbe na
Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovost!
Ustanovljeno L 1893,
registrovana zadruga s omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke, ф»-Vračajo se posojila v 7 >/2, 15 ali 22'/2 letih v odsekih ali pa v poljubnili dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848'40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/,% Deležnikov jc bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
ia pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlaiilnice lajnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskal-lice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, ge-pelje, slamoreznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovarcn, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno na zalogi
zaloga poljedelskih strojev
v LJUBLJANI, Martinova cesta štev. 2
Jalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano ji dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih ta vsako mletev. — Dobra in najcenejša postrežba vsakemu zajamčena.
......... i 1 ———--
(er cPriporočamo
Rotinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencem!
Kad 1,000.000 v rabi i
Itoeno silo jo praktično orodje za vankogar za šivanje usnjenih predmetov, jermenov, vreč, jader, oprem, mehov, plaht, čev-ljov. — Bazpro-dajalecm popust. (Jena kmpl. šilu K —, povzetni stroški posoboj. Izvoz žrebljov, varovaleov podplatov iz kovino in usnja,podkvio, celul. 1 rakov za čovijc, čevlj. smo-Je, okov za podplate in vojnih podplatov torroč-nih mlinov. P. E. Lachmann, Dunaj J.\, Mosor-pasio odd i«:.
Lišaie
garje, srbež, braste in druge kožno bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domaČe mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5 — dvojno - velik lonček K i)-—. Dalje Faratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3—.
Obc jo so dobiva po povzetju aH predplačilu pri tvrdki
Paratol-Werke, lekar UJ-.MER
Budapest VII-10. Rözsa nt 21.
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu fe nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celcga zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in iinejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomeslek za toaletno milo v raznih barveh, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—; roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K ,\8.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se ir.ore naročiti en zavoj vsake vrste,
M. JÜNKEK-ja izvozno podjetje v Zagrebu ät. 1. Petrinjska ulica 3., III., teleion 23-27.
Po seli Jugoslaviji naj se pije 2542
Tolstovrška slatina
m HQUi SILUR VRELEC
J*- Pošta GUŠTANJ.
Tam se naroči tudi
iino belo, rdeče in črno vino
ter žganje in sadni mošt.
Le 3 K 40 h
rat „Omeg-a", vel. sliko 4X< kompl. z malo opremo z natanö. navoči. za i.afletnthe. Aparot „Perfekt", vel. 4\аХв z motnim steklom, dvojno kaseto, dobor objekt in tnalo opremo ter navodilom za zaČetniKe le K 0.60 Žak i o p n а i< am era , Gertru d4 vol. 0Xl2;llnaizvršitov z vsem potrebnim opromlj. za razr. з luge, prima akromat. loea, kompl. s iiovinasto kaseto in lavodilom dokler v zalogi, le K 79. 80 h /.aklopna omara za vojaštvo za ploščo in filme, žepna oblika vol 4'/t)<6 lo K 68.40; vol. 6X01° K 79.БО. Pošilja po povzetju. Poštnina l K. Export „Perfekt", Dunaj Vir. Neuetiftgv 137/162.
^Movrsina doiiiflcö semena,
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
--:s PETER LASSNIKA NASL. u--
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
miši - potijpiie stenice - ščurki
Izdelovanje in i azpošiljatev preizkuš. radikalno učinliujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K 5.—; tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinktura za stcnicc »Prevesil« K 3.50; uničevalec moljev K 2.—j prašek proti mrčesom 1,50 in 3 K; sem spadajoči razpra-ševalec K 1.20; tinkiura proti ušem pri ljudeh K 1.50; mazilo za uši pri živini K 2.—; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinkiura za bolhe pri
Iiseh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-enjadi luničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Junker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Krmila manjka!
Zato so uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin" to je dr. pl.Trnk6czy-a redilni prašek. „Illdjllll Paket velja 2- K, 5 paketov 12 K, pošt nine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredx.
Glavna zaloga:
lekarna Trn&öczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin",
Najbolje naložil denar
ako kupiš zlatnino, briljante, ure, srebrnlno prS
F..Cuden Sin v Ljubljani
same* nasproti glavne pošte.
Ceniki se ne razpošiljajo. :: Kupim staro zlato.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorm" mazilo". Popolnoma brez duha, no maže. Poskusni lonček K 3-— veliki K 5 — porcija za rodbino K 12*—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem i plenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
i'a/.i!o na varttvono znamko „Shuitoforra" !
1ШШ POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
t Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
41Л
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih <1 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vkrjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev, — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v ,,Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, bei posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo » koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron,
aF*	IIIIII
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se Neugajajoče
po povzetju, zamenjani.
po K 24'— 26— 32'—■ 40-— 60-- 100' po K 70-— 90 - 100-— 120 — 200 — 3— 4'— 6— 10 — 2-80 480
Kovinaste ure . Srebrne ure
Kovinasteverižice po K	2'—
TJsnjate verižice . po K	Г60
gjBSF" Zlatnina in srebririna v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to----varna ur v Švici.-----
Svetovna razpošiljalnica
H.Sntfner same u LJubljani št J
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdnju konzorcij „Domoljuba", t'
Odgovorni urednik Josip Gostinčar, državni in deželni poslanoc v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.